Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2234 6705563 6302256 2026-07-02T11:24:44Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6705563 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 750''' ('''[[rimske številke|DCCL]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * Ukinjen je bil [[Omajadski kalifat]] (ustanovljen leta [[661]]) * Ustanovljen je bil [[Abasidski kalifat]] (ukinjen leta [[1258]]) == Rojstva == * [[25. januar]]: [[Leon IV. Hazar]], [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], († [[780]]) == Smrti == * [[6. avgust]] - [[Marvan II.]], zadnji kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 750|*]] 3h80wxakbcajhxbdcjvp35c5i1j759j 6705564 6705563 2026-07-02T11:24:59Z TadejM 738 /* Dogodki */ pika 6705564 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 750''' ('''[[rimske številke|DCCL]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * Ukinjen je bil [[Omajadski kalifat]] (ustanovljen leta [[661]]). * Ustanovljen je bil [[Abasidski kalifat]] (ukinjen leta [[1258]]). == Rojstva == * [[25. januar]]: [[Leon IV. Hazar]], [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], († [[780]]) == Smrti == * [[6. avgust]] - [[Marvan II.]], zadnji kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 750|*]] 4slojzhcwf3fklgnnvudu9p6uet1h68 0 2235 6705562 5229184 2026-07-02T11:24:13Z TadejM 738 leto 6705562 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 749''' ('''[[rimske številke|DCCXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[5. december]] - [[Janez Damaščan]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]]-[[Sirci|sirski]] [[teolog]], [[učenjak]], [[pesnik]], [[glasbenik]] in [[cerkveni oče]] (* [[676]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 749|*]] 2pxtbidmc02i1gjf37wg42a1tiapx5x 0 2236 6705561 4225037 2026-07-02T11:24:03Z TadejM 738 leto 6705561 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 748''' ('''[[rimske številke|DCCXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 748|*]] rp4cr7o974u95dao6wsofc8n5oioaaj 0 2237 6705560 6399545 2026-07-02T11:23:52Z TadejM 738 leto 6705560 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 747''' ('''[[rimske številke|DCCXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == * [[Boeing 747]], model ameriškega potniškega letala [[Kategorija:Leto 747|*]] j747ffddr5x0l52ao2l9umv9fypuhvp 0 2238 6705559 4225034 2026-07-02T11:23:32Z TadejM 738 leto 6705559 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 746''' ('''[[rimske številke|DCCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 746|*]] 02xwwlrutea3d2he61zzpvf7uq4dppf 0 2239 6705557 4225033 2026-07-02T11:23:19Z TadejM 738 leto 6705557 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 745''' ('''[[rimske številke|DCCXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 745|*]] s8m06jbfbffbvdt6skihmr1sp53rbch 0 2240 6705555 6470308 2026-07-02T11:22:59Z TadejM 738 leto 6705555 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 744''' ('''[[rimske številke|DCCXLIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[17. april]] - [[Al-Valid II.]], enajsti kalif Omajadskega kalifata († [[709]]) == Smrti == * [[Ašina Ši]] - gokturški kagan (* ni znano) * [[Jazid III.]], 12. kalif Omajadskega kalifata (̈* [[701]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 744|*]] mbhofrmfl8veyi9x9p6qs4zmrqfxxjv 0 2241 6705425 6302249 2026-07-01T21:40:03Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6705425 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 743''' ('''[[rimske številke|DCCXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[Franki]] so v [[bitka pri Lechu|bitki pri Lechu]] premagali [[Bavarci|Bavarce]], ki so jim pomagali [[Karantanci]]; [[Bavarska]] pride pod frankovsko nadoblast. == Rojstva == * == Smrti == * [[6. februar]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]], kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 743|*]] qtpjvk0jja77eenkt07ibo70sixqqyt 0 2242 6705424 6068407 2026-07-01T21:39:43Z TadejM 738 leto 6705424 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 742''' ('''[[rimske številke|DCCXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Himiltruda]], prva žena [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in mati [[Pipin Grbasti|Pipina Grbastega]] († okoli [[780]]) == Smrti == * [[Kutlug jabgu kagan]], jabgu Drugega turškega kaganata (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 742|*]] ejhjjtp90g6juulvqfjh1jytx0h614p 0 2243 6705423 4667115 2026-07-01T21:39:21Z TadejM 738 leto 6705423 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 741''' ('''[[rimske številke|DCCXLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Pipin Mali]], [[Franki|frankovski]] [[kralj]] († [[768]]) == Smrti == * [[Leon III. Izavrijec]], [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] (* [[685]]) * [[Karel Martel]], [[Franki|frankovski]] [[majordom]] (* [[714]]) * [[Teodoald]], dvorni [[majordom]] [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[707]] ali [[708]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 741|*]] et2rssrgvfl10n8exgqenz5n8v15d1t 0 2750 6705240 6486674 2026-07-01T15:20:04Z VidicK01 193275 /* Smrti */ Miha Jazbinšek 6705240 wikitext text/x-wiki {{Gregorijanski koledar}} '''1. julij''' je 182. [[dan]] [[leto|leta]] (183. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 183 dni. == Dogodki == * [[776 pr. n. št.]] – začetek [[Antika|antičnih]] [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]] * [[69]] – [[Vespazijan]] postane [[Rimljani|rimski]] [[cesar]] * [[1097]] – križarji v [[bitka pri Dorileju (1097)|bitki pri Dorileju]] premagajo Turke * [[1782]] – [[Združene države Amerike|ameriški]] morski roparji napadejo [[Lunenburg]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] * [[1811]] – v [[Celovec|Celovcu]] prične izhajati revija ''[[Carinthia]]'' * [[1848]] – izhajati začno ''[[Celjske slovenske politične novine]]'', prvi [[Slovenci|slovenski]] politični list * [[1858]] – v [[Linnaean Society]] preberejo članka [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] in [[Alfred Russel Wallace|Alfreda Russla Wallaca]] o [[evolucija|evoluciji]] * [[1863]] – začetek [[Bitka pri Gettysburgu|bitke pri Gettysburgu]] * [[1867]] – z začetkom veljavnosti [[Velika Britanija|britanskega]] zakona o [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] začne obstajati [[Kanada|Kanadska konfederacija]] * [[1870]] – delovati začne [[Združene države Amerike|ameriško]] pravosodno ministrstvo * [[1873]] – [[Otok princa Edvarda]] se pridruži [[Kanada|Kanadski konfederaciji]] * [[1878]] – ustanovljena [[Prizrenska liga]], ki vzpostavi vprašanje državnosti [[Albanci|Albancev]] * [[1881]] – med [[St. Stephen]]om ([[Novi Brunswick]] v [[Kanada|Kanadi]]) in [[Calais]]om ([[Francija]]) je vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic * [[1885]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] prekličejo sporazum o recipročnosti in ribištvu s [[Kanada|Kanado]] * [[1890]] – [[Nemčija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] skleneta [[sporazum o Zanzibarju]]: Nemčija v zameno za [[Helgoland]] odstopi Združenem kraljestvu [[Zanzibar]] in kraljestvo [[Buganda]] * [[1900]] – prvi polet [[zrakoplov]]a grofa [[Ferdinand von Zeppelin|Zeppelina]] * [[1903]] – prične se prvi [[Tour de France]] * [[1904]] – začetek [[Poletne olimpijske igre 1904|tretjih olimpijskih iger]] * [[1916]] – začetek [[Bitka na Somi (1916)|bitke na reki Somi]] * [[1923]] – [[Kanada|kanadski]] [[parlament]] prekine priseljevanje s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] * [[1928]] – [[Anton Korošec]] je bil imenovan za [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] * [[1936]] – [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjugend]] dobi status državne organizacije * [[1940]] – [[Francija|Francoska]] [[vlada]] se preseli v [[Vichy]] → [[vichyjska Francija]] * [[1942]] – [[Nemčija|nemško]]-[[italija]]nske [[vojaška enota|enote]] prodrejo do [[El Alamein]]a * [[1960]] – [[Somalija]] postane neodvisna država * [[1962]] – :* [[Ruanda]] postane neodvisna država :* [[Burundi]] postane neodvisna država * [[1963]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] začno uporabljati poštne številke * [[1966]] – :* [[Francija]] izstopi iz vojaškega poveljstva [[NATO|Nata]] :* na 4. seji [[centralni komite|centralnega komiteja]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] na [[Brioni]]h obsodijo delovanje varnostnih organov z [[Aleksandar Ranković|Aleksandrom Rankovićem]] na čelu * [[1968]] – v [[Ženeva|Ženevi]] podpisan sporazum o neširjenju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]] * [[1972]] v [[Frankfurt]]u so aretirani [[terorist]]i [[Frakcija Rdeče armade|Frakcije Rdeče armade]] [[Andreas Baader]], [[Jan-Carl Raspe]] in [[Holger Meins]] * [[1980]] – ''[[O Canada]]'' uradno postane [[Kanada|kanadska]] [[državna himna]] * [[1991]] – uradno razpuščen [[Varšavski pakt]] * [[1996]] – dokončana različica 1.0 grafičnega formata [[PNG]] * [[1997]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] preda [[Hongkong]] [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] * [[2002]] – v trku dveh letal nad južno [[Nemčija|Nemčijo]] izgubi življenje 71 ljudi, večinoma [[Baškirija|baškirskih]] otrok na izletu * [[2008]] – začetek uporabe [[Vinjeta|vinjet]] na [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskih avtocestah]] za vozila z največjo dovoljeno maso do 3500&nbsp;kg * [[2013]] – [[Hrvaška]] postane članica [[Evropska unija|Evropske unije]] == Rojstva == * [[1311]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik († [[1375]]) * [[1336]] – [[Filip Orleanski (1336-1375)|Filip Orleanski]], vojvoda Orléansa, Touraine, grof Valoisa († [[1376]]) * [[1481]] – [[Kristijan II. Danski]], kralj Danske, Švedske in Norveške († [[1559]]) * [[1506]] – [[Ludvik II. Jagelo]], ogrsko-hrvaški in češki kralj († [[1526]]) * [[1534]] – [[Friderik II. Danski|Friderik II.]], dansko-norveški kralj († [[1588]]) * [[1633]] – [[Johann Heinrich Heidegger]], švicarski teolog, filozof († [[1698]]) * [[1646]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz]], nemški filozof, matematik, fizik, pravoznanec, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, diplomat († [[1716]]) * [[1723]] – [[Adam Ferguson]], škotski filozof in zgodovinar († [[1816]]) * [[1725]] – [[Jean Rochambeau]], francoski maršal († [[1807]]) * [[1780]] – [[Karl von Clausewitz]], pruski general in vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1788]] – [[Jean-Victor Poncelet]], francoski matematik († [[1867]]) * [[1796]] – [[Miha Kastelic]], slovenski pisatelj, knjižničar, urednik († [[1868]]) * [[1804]] – [[George Sand]], francoska pisateljica († [[1876]]) * [[1858]] – [[Ignacij Borštnik]], slovenski gledališki igralec, režiser († [[1919]]) * [[1863]] – [[William Grant Stairs]], kanadski raziskovalec († [[1892]]) * [[1868]] – [[Peter Jereb]], slovenski skladatelj († [[1951]]) * [[1872]] – [[Louis Blériot]], francoski letalec († [[1936]]) * [[1899]] – [[Thomas A. Dorsey]], ameriški gospel glasbenik († [[1993]]) * [[1902]] – [[William Wyler]], ameriški filmski režiser († [[1981]]) * [[1903]] – [[Amy Johnson]], angleška letalka († [[1941]]) * [[1906]] – [[Josephine Esther Mentzer]] - [[Estée Lauder]], ameriška kozmetičarka madžarsko-judovskega rodu († [[2004]]) * [[1912]] – [[David Ross Brower]], ameriški aktivist za okolje († [[2000]]) * [[1916]] – [[Olivia de Havilland]], ameriška filmska igralka († [[2020]]) * [[1936]] – [[Sydney Pollack]], ameriški filmski režiser († [[2008]]) * [[1945]] – [[Deborah Harry]], ameriška pop glasbenica * [[1946]] – [[Mireya Moscoso]], panamska političarka * [[1952]] – [[Dan Aykroyd]], kanadski filmski igralec * [[1953]] – [[Jadranka Kosor]], hrvaška novinarka in političarka * [[1961]] – :* [[Diana Spencer]], britanska princesa († [[1997]]) :* [[Carl Lewis]], ameriški atlet * [[1967]] – [[Pamela Anderson]], kanadska televizijska igralka, fotomodel * [[1974]] – [[Jefferson Pérez]], ekvadorski atlet * [[1976]] – :* [[Patrick Kluivert]], nizozemski nogometaš :* [[Ruud van Nistelrooy]], nizozemski nogometaš * [[1977]] – **[[Helena Jaklitsch]], slovenska zgodovinarka in političarka **[[Liv Tyler]], ameriška filmska igralka * [[1982]] – [[Tanja Žagar]], slovenska pevka in glasbenica * [[1989]] – [[Daniel Ricciardo]], avstralski avtomobilistični dirkač == Smrti == * [[868]] – [[Ali al-Hadi]], arabski imam (* [[828]]) * [[998]] – [[Abul Vefa]], arabski matematik, astronom (* [[940]]) * [[1224]] – [[Hodžo Jošitoki]], japonski regent šogunata (* [[1163]]) * [[1242]] – [[Čagataj]], kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (* [[1183]]) * [[1277]] – [[Bajbars]], mameluški sultan Egipta in Sirije (* [[1223]]) * [[1321]] – [[Maria de Molina]], kastiljska kraljica, regentinja (* [[1264]]) * [[1348]] – [[Ivana Angleška (1335–1348)|Ivana Angleška]], princesa, hči Edvarda III. (* [[1335]]) * [[1724]] – [[Johann Baptist Homann]], nemški kartograf in geograf (* [[1664]]) * [[1736]] – [[Ahmed III.]], sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata (* [[1673]]) * [[1742]] – [[Bohuslav Matej Cernohorski]], češki skladatelj (* [[1684]]) * [[1784]] – [[Wilhelm Friedemann Bach]], nemški orglar (* [[1710]]) * [[1839]] – [[Mahmud II.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1785]]) * [[1860]] – [[Charles Goodyear]], ameriški izumitelj (* [[1800]]) * [[1876]] – [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]], ruski anarhist (po julijanskem koledarju umrl [[19. junij]]a) (* [[1814]]) * [[1881]] – ** [[Rudolf Hermann Lotze]], nemški filozof (* [[1817]]) ** [[Henri Sainte-Claire Deville]], francoski kemik (* [[1818]]) * [[1884]] – [[Allan Pinkerton]], škotsko-ameriški detektiv (* [[1819]]) * [[1891]] – [[Mihail Kogălniceanu]], romunski državnik, reformist (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Harriet Beecher-Stowe]], ameriška pisateljica (* [[1811]]) * [[1925]] – [[Erik Alfred Leslie Satie]], francoski skladatelj (* [[1866]]) * [[1941]] – [[Fran Ilešič]], slovenski literarni zgodovinar in profesor (* [[1871]]) * [[1944]] – [[Josip Vandot]], slovenski pisatelj (* [[1884]]) * [[1945]] – [[Saša Šantel]], slovenski slikar (* [[1883]]) * [[1948]] – [[Achille Varzi]], italijanski avtomobilistični dirkač (* [[1904]]) * [[1964]] – [[Pierre Monteux]], francoski dirigent (* [[1875]]) * [[1967]] – [[Gerhard Ritter]], nemški zgodovinar (* [[1888]]) * [[1971]] – [[William Lawrence Bragg]], avstralski fizik (* [[1890]]) * [[1974]] – [[Juan Domingo Perón Sosa]], argentinski predsednik (* [[1895]]) * [[1978]] – [[Kurt Student]], nemški general (* [[1890]]) * [[1983]] – [[Richard Buckminster Fuller]], ameriški vizionar, arhitekt, oblikovalec, izumitelj, pisatelj (* [[1895]]) * [[1984]] – [[Moshé Pinhas Feldenkrais]], judovski psiholog (* [[1904]]) * [[1988]] – [[Hermann Volk]], nemški kardinal (* [[1903]]) * [[1997]] – [[Robert Mitchum]], ameriški filmski igralec (* [[1917]]) * [[1999]] – [[Edward Dmytryk]], ameriški filmski režiser (* [[1908]]) * [[2001]] – [[Nikolaj Genadijevič Basov]], ruski fizik (* [[1922]]) * [[2003]] – [[Herbie Mann]], ameriški jazzovski flavtist (* [[1930]]) * [[2004]] – [[Marlon Brando]], ameriški filmski igralec (* [[1924]]) * [[2026]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * [[Kanada]] – dan Kanade * [[Hongkong]] – dan ustanovitve posebne administrativne regije [[Kategorija:Dnevi v letu|701]] [[Kategorija:Julij|101]] n15lmb2kjbiqslhzwqalw9wi2f6djil 6705421 6705240 2026-07-01T21:38:00Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6705421 wikitext text/x-wiki {{Gregorijanski koledar}} '''1. julij''' je 182. [[dan]] [[leto|leta]] (183. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 183 dni. == Dogodki == * [[776 pr. n. št.]] – Začele so se [[Antika|antične]] [[Olimpijske igre|olimpijske igre]]. * [[69]] – [[Vespazijan]] je postal [[Rimljani|rimski]] [[cesar]]. * [[1097]] – Križarji so v [[bitka pri Dorileju (1097)|bitki pri Dorileju]] premagali Turke. * [[1782]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] morski roparji so napadli [[Lunenburg]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]]. * [[1811]] – V [[Celovec|Celovcu]] je začela izhajati revija ''[[Carinthia]]''. * [[1848]] – Izhajati so začele ''[[Celjske slovenske politične novine]]'', prvi [[Slovenci|slovenski]] politični list. * [[1858]] – V [[Linnaean Society]] so prebrali članka [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] in [[Alfred Russel Wallace|Alfreda Russla Wallacea]] o [[evolucija|evoluciji]]. * [[1863]] – Začela se je [[Bitka pri Gettysburgu|bitka pri Gettysburgu]]. * [[1867]] – Z začetkom veljavnosti [[Velika Britanija|britanskega]] zakona o [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] je začela obstajati [[Kanada|Kanadska konfederacija]]. * [[1870]] – Delovati je začelo [[Združene države Amerike|ameriško]] pravosodno ministrstvo. * [[1873]] – [[Otok princa Edvarda]] se je pridružil [[Kanada|Kanadski konfederaciji]]. * [[1878]] – Ustanovljena je bila [[Prizrenska liga]], ki je vzpostavila vprašanje državnosti [[Albanci|Albancev]]. * [[1881]] – Med [[St. Stephen]]om ([[Novi Brunswick]] v [[Kanada|Kanadi]]) in [[Calais]]om ([[Francija]]) je bil vzpostavljen prvi mednarodni telefonski klic. * [[1885]] – [[Združene države Amerike]] so preklicale sporazum o recipročnosti in ribištvu s [[Kanada|Kanado]]. * [[1890]] – [[Nemčija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sta sklenila [[sporazum o Zanzibarju]]: Nemčija je v zameno za [[Helgoland]] odstopila Združenem kraljestvu [[Zanzibar]] in kraljestvo [[Buganda]]. * [[1900]] – Prvič je poletel [[zrakoplov]] grofa [[Ferdinand von Zeppelin|Zeppelina]]. * [[1903]] – Začel se je prvi [[Tour de France]]. * [[1904]] – Začele so se [[Poletne olimpijske igre 1904|tretje olimpijske igre]]. * [[1916]] – Začela se je [[Bitka na Somi (1916)|bitka na reki Somi]]. * [[1923]] – [[Kanada|Kanadski]] [[parlament]] je prekinil priseljevanje s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. * [[1928]] – [[Anton Korošec]] je bil imenovan za [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]]. * [[1936]] – [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjugend]] je dobil status državne organizacije. * [[1940]] – [[Francija|Francoska]] [[vlada]] se je preselila v [[Vichy]] → [[vichyjska Francija]]. * [[1942]] – [[Nemčija|Nemško]]-[[italija]]nske [[vojaška enota|enote]] so prodrle do [[El Alamein]]a. * [[1960]] – [[Somalija]] je postala neodvisna država. * [[1962]] – :* [[Ruanda]] je postal neodvisna država. :* [[Burundi]] je postal neodvisna država. * [[1963]] – v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so začeli uporabljati poštne številke. * [[1966]] – :* [[Francija]] je izstopila iz vojaškega poveljstva [[NATO|Nata]]. :* Na 4. seji [[centralni komite|centralnega komiteja]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] na [[Brioni]]h so obsodili delovanje varnostnih organov z [[Aleksandar Ranković|Aleksandrom Rankovićem]] na čelu. * [[1968]] – V [[Ženeva|Ženevi]] je bil podpisan sporazum o neširjenju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. * [[1972]] V [[Frankfurt]]u so bili aretirani [[terorist]]i [[Frakcija Rdeče armade|Frakcije Rdeče armade]] [[Andreas Baader]], [[Jan-Carl Raspe]] in [[Holger Meins]]. * [[1980]] – ''[[O Canada]]'' je uradno postala [[Kanada|kanadska]] [[državna himna]]. * [[1991]] – Uradno je bil razpuščen [[Varšavski pakt]]. * [[1996]] – Dokončana je bila različica 1.0 grafičnega formata [[PNG]]. * [[1997]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je predalo [[Hongkong]] [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. * [[2002]] – V trku dveh letal nad južno [[Nemčija|Nemčijo]] je izgubilo življenje 71 ljudi, večinoma [[Baškirija|baškirskih]] otrok na izletu. * [[2008]] – Na [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskih avtocestah]] se je začela uporaba [[Vinjeta|vinjet]] za vozila z največjo dovoljeno maso do 3500&nbsp;kg. * [[2013]] – [[Hrvaška]] je postala članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Rojstva == * [[1311]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik († [[1375]]) * [[1336]] – [[Filip Orleanski (1336-1375)|Filip Orleanski]], vojvoda Orléansa, Touraine, grof Valoisa († [[1376]]) * [[1481]] – [[Kristijan II. Danski]], kralj Danske, Švedske in Norveške († [[1559]]) * [[1506]] – [[Ludvik II. Jagelo]], ogrsko-hrvaški in češki kralj († [[1526]]) * [[1534]] – [[Friderik II. Danski|Friderik II.]], dansko-norveški kralj († [[1588]]) * [[1633]] – [[Johann Heinrich Heidegger]], švicarski teolog, filozof († [[1698]]) * [[1646]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz]], nemški filozof, matematik, fizik, pravoznanec, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar, diplomat († [[1716]]) * [[1723]] – [[Adam Ferguson]], škotski filozof in zgodovinar († [[1816]]) * [[1725]] – [[Jean Rochambeau]], francoski maršal († [[1807]]) * [[1780]] – [[Karl von Clausewitz]], pruski general in vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1788]] – [[Jean-Victor Poncelet]], francoski matematik († [[1867]]) * [[1796]] – [[Miha Kastelic]], slovenski pisatelj, knjižničar, urednik († [[1868]]) * [[1804]] – [[George Sand]], francoska pisateljica († [[1876]]) * [[1858]] – [[Ignacij Borštnik]], slovenski gledališki igralec, režiser († [[1919]]) * [[1863]] – [[William Grant Stairs]], kanadski raziskovalec († [[1892]]) * [[1868]] – [[Peter Jereb]], slovenski skladatelj († [[1951]]) * [[1872]] – [[Louis Blériot]], francoski letalec († [[1936]]) * [[1899]] – [[Thomas A. Dorsey]], ameriški gospel glasbenik († [[1993]]) * [[1902]] – [[William Wyler]], ameriški filmski režiser († [[1981]]) * [[1903]] – [[Amy Johnson]], angleška letalka († [[1941]]) * [[1906]] – [[Josephine Esther Mentzer]] - [[Estée Lauder]], ameriška kozmetičarka madžarsko-judovskega rodu († [[2004]]) * [[1912]] – [[David Ross Brower]], ameriški aktivist za okolje († [[2000]]) * [[1916]] – [[Olivia de Havilland]], ameriška filmska igralka († [[2020]]) * [[1936]] – [[Sydney Pollack]], ameriški filmski režiser († [[2008]]) * [[1945]] – [[Deborah Harry]], ameriška pop glasbenica * [[1946]] – [[Mireya Moscoso]], panamska političarka * [[1952]] – [[Dan Aykroyd]], kanadski filmski igralec * [[1953]] – [[Jadranka Kosor]], hrvaška novinarka in političarka * [[1961]] – :* [[Diana Spencer]], britanska princesa († [[1997]]) :* [[Carl Lewis]], ameriški atlet * [[1967]] – [[Pamela Anderson]], kanadska televizijska igralka, fotomodel * [[1974]] – [[Jefferson Pérez]], ekvadorski atlet * [[1976]] – :* [[Patrick Kluivert]], nizozemski nogometaš :* [[Ruud van Nistelrooy]], nizozemski nogometaš * [[1977]] – **[[Helena Jaklitsch]], slovenska zgodovinarka in političarka **[[Liv Tyler]], ameriška filmska igralka * [[1982]] – [[Tanja Žagar]], slovenska pevka in glasbenica * [[1989]] – [[Daniel Ricciardo]], avstralski avtomobilistični dirkač == Smrti == * [[868]] – [[Ali al-Hadi]], arabski imam (* [[828]]) * [[998]] – [[Abul Vefa]], arabski matematik, astronom (* [[940]]) * [[1224]] – [[Hodžo Jošitoki]], japonski regent šogunata (* [[1163]]) * [[1242]] – [[Čagataj]], kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (* [[1183]]) * [[1277]] – [[Bajbars]], mameluški sultan Egipta in Sirije (* [[1223]]) * [[1321]] – [[Maria de Molina]], kastiljska kraljica, regentinja (* [[1264]]) * [[1348]] – [[Ivana Angleška (1335–1348)|Ivana Angleška]], princesa, hči Edvarda III. (* [[1335]]) * [[1724]] – [[Johann Baptist Homann]], nemški kartograf in geograf (* [[1664]]) * [[1736]] – [[Ahmed III.]], sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata (* [[1673]]) * [[1742]] – [[Bohuslav Matej Cernohorski]], češki skladatelj (* [[1684]]) * [[1784]] – [[Wilhelm Friedemann Bach]], nemški orglar (* [[1710]]) * [[1839]] – [[Mahmud II.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1785]]) * [[1860]] – [[Charles Goodyear]], ameriški izumitelj (* [[1800]]) * [[1876]] – [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]], ruski anarhist (po julijanskem koledarju umrl [[19. junij]]a) (* [[1814]]) * [[1881]] – ** [[Rudolf Hermann Lotze]], nemški filozof (* [[1817]]) ** [[Henri Sainte-Claire Deville]], francoski kemik (* [[1818]]) * [[1884]] – [[Allan Pinkerton]], škotsko-ameriški detektiv (* [[1819]]) * [[1891]] – [[Mihail Kogălniceanu]], romunski državnik, reformist (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Harriet Beecher-Stowe]], ameriška pisateljica (* [[1811]]) * [[1925]] – [[Erik Alfred Leslie Satie]], francoski skladatelj (* [[1866]]) * [[1941]] – [[Fran Ilešič]], slovenski literarni zgodovinar in profesor (* [[1871]]) * [[1944]] – [[Josip Vandot]], slovenski pisatelj (* [[1884]]) * [[1945]] – [[Saša Šantel]], slovenski slikar (* [[1883]]) * [[1948]] – [[Achille Varzi]], italijanski avtomobilistični dirkač (* [[1904]]) * [[1964]] – [[Pierre Monteux]], francoski dirigent (* [[1875]]) * [[1967]] – [[Gerhard Ritter]], nemški zgodovinar (* [[1888]]) * [[1971]] – [[William Lawrence Bragg]], avstralski fizik (* [[1890]]) * [[1974]] – [[Juan Domingo Perón Sosa]], argentinski predsednik (* [[1895]]) * [[1978]] – [[Kurt Student]], nemški general (* [[1890]]) * [[1983]] – [[Richard Buckminster Fuller]], ameriški vizionar, arhitekt, oblikovalec, izumitelj, pisatelj (* [[1895]]) * [[1984]] – [[Moshé Pinhas Feldenkrais]], judovski psiholog (* [[1904]]) * [[1988]] – [[Hermann Volk]], nemški kardinal (* [[1903]]) * [[1997]] – [[Robert Mitchum]], ameriški filmski igralec (* [[1917]]) * [[1999]] – [[Edward Dmytryk]], ameriški filmski režiser (* [[1908]]) * [[2001]] – [[Nikolaj Genadijevič Basov]], ruski fizik (* [[1922]]) * [[2003]] – [[Herbie Mann]], ameriški jazzovski flavtist (* [[1930]]) * [[2004]] – [[Marlon Brando]], ameriški filmski igralec (* [[1924]]) * [[2026]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * [[Kanada]] – dan Kanade * [[Hongkong]] – dan ustanovitve posebne administrativne regije [[Kategorija:Dnevi v letu|701]] [[Kategorija:Julij|101]] 5x8ukblqvo0cxnlbk9zv56p1mwv85e7 0 2751 6705553 6426796 2026-07-02T11:22:03Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6705553 wikitext text/x-wiki '''2. julij''' je 183. [[dan]] [[leto|leta]] (184. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 182 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1578]] – [[Martin Frobisher]] je odkril [[Baffinov otok]]. * [[1613]] – Iz [[Massachusetts]]a se je odpravila prva [[Anglija|angleška]] odprava v [[Akadija|Akadijo]]. * [[1679]] – Odprava pod vodstvom [[Daniel Greysolon Du Luth|Daniela Greysolona Du Lutha]] je odkrila zgornji tok [[Misisipi]]ja. * [[1776]] – [[Kontinentalni kongres]] je pretrgal stike z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. * [[1777]] – [[Vermont]] je kot prva [[Združene države Amerike|ameriška]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] odpravil [[suženjstvo]]. * [[1779]] – Čez [[Anglija|angleško]] [[reka|reko]] [[Severn]] je bil odprt prvi [[lito železo|litoželezni]] [[železnica|železniški]] [[most]] na svetu. * [[1819]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je sprejelo ''tovarniški [[zakon]]'', ki omeji [[otroško delo]] * [[1839]] – 53 [[Afričani|afriških]] [[suženj|sužnjev]] je zasedlo [[ladja|ladjo]] ''[[Amistad]]''. * [[1850]] – [[Benjamin J. Lane]] je [[patent]]iral [[plinska maska|plinsko masko]]. * [[1853]] – Z vdorom [[Rusija|Rusije]] v [[Turčija|Turčijo]] se je začela [[krimska vojna]]. * [[1881]] – [[Charles Julius Guiteau]] je izvedel [[atentat]] na [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[predsednik]]a [[James Garfield]]a. * [[1890]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Kongres]] je sprejel [[Shermanov protitrustovski zakon]]. * [[1900]] – Pri [[Friedrichshafen|Friedrichshafnu]] ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] je poletel prvi [[cepelin]]. * [[1917]] – V spopadih temnopoltih in belih delavcev v [[St. Louis]]u je umrlo 48 ljudi. * [[1918]] – [[Antanta|Zavezniški]] [[vrhovni vojaški svet]] je podprl [[intervencija|intervencijo]] v [[Sibirija|Sibirijo]]. * [[1928]] – Začela so se sistematična izkopavanja v [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]]. * [[1937]] – Ob poskusu, da bi preletela svet nad [[ekvator]]jem, sta nad [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] izginila [[Amelia Earhart]] in [[Fred Noonan]]. * [[1940]] – [[Sovjetska zveza]] je zasedla [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]]. * [[1942]]: ** [[Sevastopol]] je [[kapitulacija|kapituliral]]. ** Začela se je [[bitka pri El Alameinu]]. * [[1947]] – Pri [[Roswell]]u ([[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je strmoglavil [[neznani leteči predmet]], po uradni razlagi [[meteorološki balon]]. * [[1950]] – [[Henri Queuille]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1964]] – [[Lyndon B. Johnson]] je podpisal zakon o [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in zakon o [[Volilna pravica|volilni pravici]]. * [[1975]] – Ustanovljena je bila [[Univerza v Mariboru]]. * [[1976]] – [[Severni Vietnam|Severni]] in [[Južni Vietnam]] sta se združila v [[Vietnam|Socialistično republiko Vietnam]]. * [[1978]] – Odkrita je bila [[Pluton]]ova luna [[Charon]]. * [[1982]] – [[Larry Walters]] se je s 45 [[helij]]evimi baloni na stolu dvignil 4600 metrov visoko. * [[1985]] – [[Andrej Andrejevič Gromiko]] je postal [[predsednik]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. * [[1991]] – V [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]] so se spopadle enote [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in [[Slovenija|slovenske]] [[Teritorialna obramba|Teritorialne obrambe]]. * [[2002]] – [[Steve Fossett]] je prvi samostojno z [[balon]]om preletel svet. * [[2004]] – [[Alojz Uran]] je bil imenovan za [[nadškof]]a [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske nadškofije]]. == Rojstva == [[Slika:Jüri Ratas 2017-05.jpg|sličica|219x219_pik|[[Jüri Ratas]]]] * [[419]] – [[Valentinian III.]], rimski cesar († [[455]]) * [[1262]] – [[Artur II. Bretonski|Artur II.]], bretonski vojvoda († [[1312]]) * [[1363]] – [[Marija Sicilska]], kraljica Sicilije, vojvodinja Aten in Neopatrije († [[1401]]) * [[1714]] – [[Christoph Wilibald Gluck]], nemški skladatelj († [[1787]]) * [[1724]] – [[Friedrich Gottlieb Klopstock]], nemški pesnik († [[1803]]) * [[1821]] – sir [[Charles Tupper]], kanadski predsednik vlade († [[1915]]) * [[1836]] – [[Ludwig Schnorr von Carolsfeld]], nemški tenorist († [[1865]]) * [[1843]] – [[Antonio Labriola]], italijanski marksistični filozof († [[1904]]) * [[1847]] – [[Marcel-Alexandre Bertrand]], francoski geolog († [[1907]]) * [[1852]] – [[William Burnside]], angleški matematik († [[1927]]) * [[1862]] – sir [[William Henry Bragg]], angleški fizik, nobelovec 1915 († [[1942]]) * [[1865]] – [[Lily Braun]], nemška feministka, pisateljica († [[1916]]) * [[1877]] – [[Hermann Hesse]], nemški pisatelj, nobelovec 1946 († [[1962]]) * [[1884]] – [[Alfons Maria Jakob]], nemški nevrolog († [[1931]]) * [[1894]] – [[André Kertész]], ameriški fotograf madžarskega rodu († [[1985]]) *[[1903]]: ** [[Olav V.]], norveški kralj († [[1991]]) ** [[Alexander Frederick Douglas-Home]], britanski predsednik vlade († [[1995]]) * [[1904]] – [[Jean René Lacoste]], francoski tenisač, poslovnež († [[1996]]) * [[1906]] – [[Hans Albrecht Bethe]], nemško-ameriški fizik, nobelovec 1967 († [[2005]]) *[[1925]]: ** [[Medgar Evers]], ameriški aktivist († [[1963]]) ** [[Patrice Emery Lumumba]], predsednik vlade DR Kongo († [[1961]]) * [[1928]] – [[Iven Carl Kincheloe mlajši]], ameriški vojaški pilot († [[1958]]) * [[1929]] – [[Imelda Romualdez Marcos]], filipinska političarka * [[1930]] – [[Carlos Saúl Menem Akil]], argentinski predsednik * [[1937]] – [[Majda Sepe]], slovenska pevka († [[2006]]) *[[1942]]: ** [[Mojca Drčar Murko]], slovenska novinarka, političarka ** [[Vicente Fox Quesada]], mehiški predsednik * [[1968]] – [[Urban Kordeš]], slovenski fizik in kognitivni znanstvenik * [[1974]] – [[Matthew Reilly]], avstralski pisatelj * [[1978]] – [[Jüri Ratas]], estonski politik * [[1981]] – [[Alex Koroknay-Palicz]], ameriški aktivist za pravice mladine * [[1998]] – [[Ema Klinec]], slovenska smučarska skakalka == Smrti == * [[866]] – [[Robert Močni]] (* ok. [[830]]) * [[1215]] – [[Eisai]], japonski zen budistični menih (* [[1141]]) * [[1298]] – [[Adolf Nassauški]], grof Nassaua, nemški kralj (* [[1255]]) * [[1504]] – [[Štefan Veliki]], moldavski vojvoda (* [[1435]]) * [[1566]] – [[Nostradamus]], francoski zdravnik, astrolog, jasnovidec (* [[1503]]) * [[1591]] – [[Vincenzo Galilei]], italijanski glasbenik (* [[1520]]) * [[1621]] – [[Thomas Harriot]], angleški matematik, astronom (* [[1560]]) * [[1778]] – [[Jean-Jacques Rousseau]], švicarsko-francoski filozof (* [[1712]]) * [[1833]] – [[Gervasio Antonio de Posadas y Dávila]], argentinski predsednik (* [[1757]]) * [[1843]] – [[Christian Friedrich Samuel Hahnemann]], nemški zdravnik (* [[1755]]) * [[1915]] – [[Porfirio Díaz]], mehiški državnik (* [[1830]]) * [[1924]] – [[Košaku Macukata Masajoši]], japonski državnik (* [[1834]]) * [[1932]] – [[Manuel II.]], zadnji portugalski kralj (* [[1889]]) * [[1937]] – [[Amelia Earhart|Amelia Mary Earhart]], ameriška letalka (* [[1897]]) * [[1951]] – [[Ernst Ferdinand Sauerbruch]], nemški kirurg (* [[1875]]) * [[1961]] – [[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj, nobelovec 1954 (* [[1899]]) * [[1963]] – [[Seth Barnes Nicholson]], ameriški astronom (* [[1891]]) * [[1977]] – [[Vladimir Vladimirovič Nabokov]], ruski pisatelj, lepidopterist, šahist (* [[1899]]) * [[1989]] – [[Franklin James Schaffner]], ameriški filmski režiser (* [[1920]]) * 1989 – [[Andrej Andrejevič Gromiko]], ruski politik (* [[1909]]) * 1989 – [[Wilfrid Sellars]], ameriški filozof (* [[1912]]) * [[1994]] – [[Andrés Escobar]], kolumbijski nogometaš (* [[1967]]) * [[1999]] – [[Mario Puzo]], ameriški pisatelj italijanskega rodu (* [[1920]]) * [[2002]] – [[Ray Brown]], ameriški jazzovski basist (* [[1926]]) * [[2003]] – [[Berta Ambrož]], slovenska pevka (* [[1944]]) * [[2015]] – [[Slavko Avsenik]], slovenski glasbenik in skladatelj (* [[1929]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|702]] [[Kategorija:Julij|102]] 07uza1as5phzq5zw50p58huhdq0qhjy 8 4029 6705377 5020405 2026-07-01T19:58:04Z Janezdrilc 3152 - Wikinovice (projekt ukinjen 4. maja 2026) 6705377 wikitext text/x-wiki {{Site notice}} {| class="wikitable" width=100% style="border: 2px solid lightblue; text-align:center;" |- | style="padding:5px; background-color:AliceBlue;" width=33% | '''Pomoč''' | style="padding:5px; background-color:AliceBlue;" | '''Pogovor''' | style="padding:5px; background-color:AliceBlue;" | '''Članki''' | style="padding:5px; background-color:AliceBlue;" | '''Slike''' | style="padding:5px; background-color:AliceBlue;" | '''Seznami''' |- | style="padding:5px;" | [[m:Help:Recent changes|o zadnjih spremembah]]{{·}} [[{{ns:project}}:Pravila in smernice|pravila in smernice]]<br>[[:en:w:Help:Searching#Parameters|iskanje]]{{·}} [[{{ns:project}}:Urejanje strani|urejanje strani]]{{·}} [[{{ns:project}}:Vadnica|vadnica]] | [[{{ns:project}}:Pod lipo|pod lipo]]<br>[[{{ns:project}}:Orakelj|orakelj]] | [[{{ns:special}}:Newpages|novi]]{{·}} [[{{ns:special}}:Ancientpages|stari]]{{·}} [[{{ns:special}}:Shortpages|kratki]]<br>[[{{ns:special}}:Lonelypages|osiroteli]]{{·}} [[{{ns:project}}:Želeni članki|želeni]] | [[{{ns:special}}:Newimages|nove]]{{·}} [[{{ns:project}}:Želene slike|želene]]<br><span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:SeznamDatotek?limit=500 vse]</span>{{·}} [[{{ns:special}}:Nalaganje|naloži]] | [[{{ns:special}}:Log|dnevniki]]{{·}} [[Posebno:Statistics|statistika]]<br>[[Wikipedija:Obvestila|obvestila]]{{·}} [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]] |- | colspan=5 class="plainlinks" style="padding:5px; background-color:AliceBlue; word-spacing:15px; font-size:85%;" | <span style="word-spacing:0px;>Sorodni projekti:</span> [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&limit=500&days=60 Wikivir] [https://sl.wikiquote.org/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&limit=500&days=60 Wikinavedek] [https://sl.wikibooks.org/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&limit=500&days=60 Wikiknjige] [https://sl.wiktionary.org/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&limit=500&days=60 Wikislovar] [https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&limit=500&days=60 Wikiverza] <span style="word-spacing:0px;>[[:c:Special:Recentchanges|Wikimedijina zbirka]]</span> [[:d:Special:Recentchanges|Wikipodatki]] [[:species:Special:RecentChanges|Wikivrste]] [[:m:Special:Recentchanges|Meta-Wiki]] [[mw:Special:Recentchanges|MediaWiki]] |} 2xf4upn5ysc0kclwoyz27cij4dde7aa 0 6772 6705409 6561305 2026-07-01T21:15:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name = Makedonščina |nativename = {{lang|mk|македонски јазик}}<br>''{{transl|mk|ALA|makedonski jazik}}'' |pronunciation = {{IPA|maˈkɛdɔnski jazik|}} |states = [[Republika Makedonija|Makedonija]], [[Bolgarija]], [[Albanija]],<ref name="eb">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/354297/Macedonian-language Macedonian language on Britannica]</ref><ref name="ethnologue">[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd Ethnologue report for Macedonian]</ref> [[Grčija]], [[Srbija]], makedonska diaspora |region = [[Balkanski polotok]] |ethnicity = [[Makedonci]] |speakers = 2–2,5 milijonov |date = 1986–1998 |ref = <ref name="speakers">Čeprav natančno število govorcev ni znano, so bile omenjene številke med 2,1 milijona (po podatkih [http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd Ethnologue]) in 2,5 milijona ({{Harvcoltxt|Topolinjska|1998}}). Splošno akademsko soglasje je, da je približno 2 milijona govorcev makedonščine, ob upoštevanju, da je »težko določiti skupno število govorcev makedonščine zaradi uradnih politik sosednjih balkanskih držav in narave emigracije.« {{Harvcoltxt|Friedman|1985|p=?}}.</ref> |familycolor = Indo-European |fam2 = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]] |fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4 = [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] |fam5 = [[južnoslovanski jeziki|vzhodni južnoslovanski]] |script = [[cirilica]] ([[makedonska abeceda]])<br>[[makedonska Braillova pisava]] |dia1 = <!--[[Dialects of Macedonian|Macedonian dialects]]--> |nation = {{flag|Severna Makedonija}} |minority = {{flag|Albanija}}<br>{{flag|Romunija}}<ref>{{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=European Charter for Regional or Minority Languages |accessdate=2013-11-10 |archive-date=2012-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120522083136/http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23%2F01%2F05&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref><br>{{flag|Srbija}}<ref>[http://a1.com.mk/vesti/default.aspx?VestID=114939 Macedonian language, official in Dužine and Jabuka]</ref><ref>http://www.isria.com/pages/22_June_2011_99.php{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |agency = Inštitut za makedonščino "Krste Misirkov" na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju |iso1 = mk |iso2b = mac |iso2t=mkd |iso3=mkd |glotto=mace1250 |glottorefname=Macedonian |lingua = 53-AAA-ha (del 53-AAA-h) |notice=IPA }} {{Makedonci2}} '''Makedonščina''' ({{lang|mk|македонски јазик}}, {{small|[[romanizacija|translit.]]}} {{transl|mk|makedonski jazik}}, {{IPA-mk|maˈkɛdɔnski ˈjazik|pron|Mk-Makedonski jazik.ogg}}) je [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki se govori v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], severni [[Grčija|Grčiji]] ([[Egejska Makedonija]]), jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]] ([[Pirinska Makedonija]]) in jugovzhodni [[Albanija|Albaniji]] ([[Mala Prespa]]). Makedonščina je [[materni jezik]] več kot dvema milijonoma ljudi, razen tega jo za vsakodnevno rabo uporablja tudi okoli 300.000 ljudi, v glavnem [[Albanci|Albancev]] in [[Turki|Turkov]].<ref name="ReferenceA">Koneski Blaže - Istorija na Makedonskiot jazik (Skopje, 1996: ISBN 9989-30-124-7)</ref> == Klasifikacija in sorodni jeziki == [[Slika:Slavic_languages_tree.svg|alt=Language-tree graph|levo|sličica|Uvrstitev makedonščine v [[Baltoslovanski jeziki|balto-slovansko]] vejo indoevropske jezikovne družine]] Makedonski jezik razvojno sodi v [[vzhodni južnoslovanski jeziki|vzhodno skupino]] [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske]] veje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] v širši [[Indoevropski jeziki|indoevropski]] jezikovni družini. V tej skupini sta tudi [[bolgarščina]] in izumrla [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkvena slovanščina]]. Nekateri avtorji v to skupino uvrščajo tudi [[Torlaščina|torlaška narečja]]. Najbližji sorodnik makedonščine je bolgarščina, sledita ji [[srbohrvaščina]] in [[slovenščina]], pri čemer je slovenščina od makedonščine genetsko bolj oddaljena.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=435}} Skupaj južnoslovanski jeziki tvorijo [[narečni kontinuum]].{{Sfn|Dedaić|Mišković-Luković|2010|p={{pn|date=August 2021}}}} Makedonščina deli določene jezikovne lastnosti z drugimi jeziki [[balkanska jezikovna zveza|Balkanske jezikovne zveze]] (nemško: ''Sprachbund''), ki imajo skupne [[jezikoslovna tipologija|tipološke]], slovnične in leksične značilnosti. Te značilnosti niso posledica genetske bližine, ampak so posledica dolgotrajnih jezikovnih stikov in vplivov med narodi, ki živijo v bližini.{{Sfn|Topolinjska|1998|p=6}} Zaradi zgodovinskih interakcij in kulturnih izmenjav med govorci različnih jezikov v regiji, kot so grščina, [[aromuščina]], [[albanščina]] in [[romščina]], je makedonščina razvila podobnosti z drugimi jeziki te skupine.{{Sfn|Topolinjska|1998|p=6}} Makedonščina in bolgarščina se razlikujeta od preostalih južnoslovanskih jezikov v tem, da ne uporabljata [[Sklon|samostalniških sklonov]], razen [[Zvalnik|vokativa]]. Prav tako sta ta dva jezika izgubila [[nedoločnik]].{{Sfn|Fortson|2009|p=431}} Makedonščina in bolgarščina sta izjemi med slovanskimi jeziki, saj vsebujeta določne člene, ki se v drugih slovanskih jezikih ne pojavljajo. Standardna bolgarščina uporablja samo en določni člen, medtem ko makedonščina in nekatera jugovzhodna bolgarska narečja{{Sfn|Comrie|Corbett|2002|p=245}} uporabljajo sistem treh [[deiksa|deiktičnih]] členov: osebnih, prostorskih in časovnih). Praslovanski perfekt se je v makedonščini in bolgarščini oblikovno (formalno) z delno izjemo tretje osebe ohranil, pomensko (semantično) pa je doživel korenite pomenske spremembe, natančneje širjenje pomena. V obeh jezikih namreč izraža t. i. [[pripovednost]] (renarativnost) o dogajanju v preteklosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Šekli|first=Matej|date=2018|title=Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/1567/6557/1343?inline=1|magazine=Linguistica & philologica|location=Ljubljana|publisher=ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|page=54|isbn=978-961-05-0137-4|issn=1854-2956|access-date=7.5.2024}}</ref> Chambers in [[Peter Trudgill|Trudgill]] poudarjata, da razlikovanje med bolgarščino in makedonščino kot ločenima jezikoma, ni mogoče rešiti zgolj na jezikoslovni osnovi, temveč je treba upoštevati sociolingvistične dejavnike, kot so etnična in jezikovna identiteta govorca.<ref>{{Citat|first=J.K.|last=Chambers|first2=Peter|last2=Trudgill|year=1998|title=Dialectology (2nd ed., Cambridge Textbooks in Linguistics)|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/CBO9780511805103|pages=169–170|isbn=9780521593786}}</ref> To stališče podpira tudi [[Jouko Lindstedt]], ki meni, da bi, če bi bilo mogoče razlikovati med jezikoma samo na podlagi jezikovnih lastnosti, bi refleks [[Ъ|trdega jera]] (zvoka, ki se pojavlja v slovanskih jezikih) služil kot kriterij za določanje meje med bolgarščino in makedonščino.<ref>Tomasz Kamusella, Motoki Nomachi, Catherine Gibson as ed., The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders, Springer, 2016; {{ISBN|1137348399}}, p. 436.</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Lindstedt|first=Jouko|title=The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders|chapter=Conflicting Nationalist Discourses in the Balkan Slavic Language Area|year=2016|chapterurl=https://www.academia.edu/10646592|quote=Makedonska dialektologija... obravnava dialekte jugozahodne Bolgarije kot makedonske, kljub pomanjkanju široke makedonske nacionalne zavesti na tem območju. Standardni zemljevid je zagotovil Vidoeski (1998: 32). Brezplodno bi bilo povedati običajnemu prebivalcu makedonske prestolnice, Skopje, da dejansko govorijo bolgarsko. Enako nekoristno bi bilo povedati prebivalcem jugozahodnega bolgarskega mesta Blagoevgrad, da (ali vsaj njihovi rojaki na podeželju), da 'v resnici' ne govorijo bolgarsko, ampak makedonsko. Z drugimi besedami, ne glede na strukturne in jezikovne argumente, ki jih navajajo večina bolgarskih dialektologov, kot tudi njihovi makedonski kolegi, ignorirajo eno bistveno dejstvo – dejanska jezikovna samoidentifikacija ljudi, ki živijo v določenih regijah, ne sovpada vedno z nacionalističnimi idejami ali politikami, ki so sprejete na državni ali regionalni ravni.|pages=429–447|doi=10.1007/978-1-137-34839-5_21|isbn=978-1-349-57703-3}}</ref> Trudgill opredeljuje slovanska narečja, ki se govorijo v vzhodnem delu grške Makedonije, kot del [[Bolgarščina|bolgarskega jezikovnega]] območja. Druga slovanska narečja v Grčiji pa klasificira kot [[Makedonska narečja|makedonske]].<ref name="Trudgill">Trudgill P., 2000, "Greece and European Turkey: From Religious to Linguistic Identity". In: Stephen Barbour and Cathie Carmichael (eds.), Language and Nationalism in Europe, Oxford : Oxford University Press, p.259.</ref> [[Riki van Boeschoten]] opisuje<ref>Riki van Boeschoten is a retired professor of the [[University of Thessaly]] and director of the Laboratory of Social Anthropology and the Oral History Archive dialects in [[eastern Greek Macedonia]]. [http://users.ha.uth.gr/boeschoten/index.php?page=cv Riki van Boeschoten - My CV.] '','' [http://users.ha.uth.gr/boeschoten/index.php?page=publications Her work] (2013)</ref>, da narečja v različnih delih grške Makedonije kažejo različne stopnje sorodnosti z bolgarščino in makedonščino. Narečja v vzhodnem delu grške Makedonije (okoli mest [[Serez]] in [[Drama (Grčija)|Drama]]) so bližja bolgarščini. V zahodnem delu grške Makedonije (okoli mest [[Florina]] in [[Kastoria]]) so narečja bližje makedonščini. Narečja v centralnih območjih ([[Edesa]] in [[Solun|Soluna]]), pa ležijo nekje vmes.<ref>Boeschoten, Riki van (1993): Minority Languages in Northern Greece. Study Visit to Florina, Aridea, (Poročilo Evropske komisije, Bruselj) »Zahodno narečje se uporablja v Florini in Kastoriji ter je najbližji jeziku, ki se uporablja severno od meje. Vzhodno narečje se uporablja na območjih Serez in Drame ter je najbližji bolgarščini. Osrednje narečje se uporablja na območju med Edeso in Solunom in predstavlja vmesni dialekt.«</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ioannidou|first=Alexandra|title=Questions on the Slavic Dialects of Greek Macedonia|work=Ars Philologica: Festschrift für Baldur Panzer zum 65. Geburstag. Karsten Grünberg, Wilfried Potthoff|date=1999|pages=59, 63|url=https://www.academia.edu/784444|publisher=Peterlang|location=Athens|isbn=9783631350652|quote=In Septembra 1993 je Evropska komisija financirala in objavila zanimivo poročilo Rikija van Boeschotena z naslovom "Minority Languages in Northern Greece" (''Manjšinski jeziki v severni Grčiji''), v katerem je omenjen obstoj »makedonskega jezik« v Grčiji. Opis tega jezika je poenostavljen in nikakor ne odraža jezikovne realnosti; namesto tega odraža željo, da bi dialekte razdelili na geografska (tj. politična) območja. Glede na to poročilo grški Slovanofoni govorijo »makedonski« jezik, ki spada v skupino »bolgarsko-makedonskih« jezikov in je razdeljen na tri glavne dialekte (zahodni, osrednji in vzhodni) - teorija, ki nima dejanske podlage.}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Krste_P._Misirkov.jpg|sličica|[[Krste Misirkov|Krste Petkov Misirkov]] ( ''na sliki'' ) je v knjigi ''[[Za makedonckite raboti]],'' ki je izšla leta 1903, prvi orisal posebnost makedonskega jezika.]] [[Slovani]], ki so prišli na Balkanu v 6. stoletju so s seboj prinesli svoja lastna narečja. Za komunikacijo z drugimi so uporabljali različne jezikovne oblike.{{Sfn|Usikova|2005|p=103}} »Kanonično« starocerkvenoslovansko obdobje razvoja makedonščine se je začelo v 9. stoletju in je trajalo do prve polovice 11. stoletja. V tem obdobju so prevajali [[Grščina|grška]] verska besedila.<ref name="spasov">{{Navedi časopis|last=Spasov|first=Ljudmil|year=2007|title=Периодизација на историјата на македонскиот писмен јазик и неговата стандардизација во дваесеттиот век|trans-title=Periodization of the history of the Macedonian literary language and its standardization in the twentieth century|journal=Filološki Studii|language=mk|location=Skopje|publisher=[[St. Cyril and Methodius University]]|volume=5|issue=1|pages=229–235|issn=1857-6060}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Koneski|first=Blazhe|title=Историја на македонскиот јазик|trans-title=History of the Macedonian Language|publisher=Kultura|location=Skopje|date=1967|language=mk}}</ref><ref name="slavic">{{Navedi enciklopedijo|title=Slavic languages|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica Online]]|url=https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|accessdate=18 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200607110701/https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|archivedate=7 June 2020}}</ref> [[Stara cerkvena slovanščina|Makedonska različica]] stare cerkvene slovanščine se je v tem obdobju pojavila tudi v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskem cesarstvu]] in se je tako imenovala zaradi vpliva [[Ohridska literarna šola|Ohridske literarne šole]].{{Sfn|Lunt|2001|p=4}} Proti koncu 13. stoletja se je vpliv srbščine povečal, ko je Srbija širila svoje meje proti jugu.{{Sfn|Vidoeski|1999|p=12}} V petih stoletjih [[Osmansko cesarstvo|osmanske vladavine]], od 15. do 20. stoletja, je narečje, ki se je govorilo na ozemlju današnje Severne Makedonije, doživelo gramatične in jezikovne spremembe, ki so makedonščino opredelile kot člana Balkanskega sprachbunda.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} Zaradi interakcije z osmanskimi Turki v tem obdobju so se v makedonščino uvedle številne [[Turščina|turške]] izposojenke.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=438}} V drugi polovici 18. stoletja je prišlo do vzpona sodobne knjižne makedonščine s pisno rabo so začeli [[makedonska narečja]] standardizirati kot del širšega procesa oblikovanja knjižnega jezika. V tem času so mnogi pisatelji ta narečja imenovali »bolgarska«.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} V prvi polovici 19. stoletja se je med južnoslovanskimi ljudstvi v Osmanskem cesarstvu razmahnil nacionalizem.{{Sfn|Kramer|1999|p=234}} V tem obdobju so nacionalistične težnje vključevale tudi ideje o [[bolgarski eksarhat|skupni cerkvi]] za bolgarske in makedonske Slovane, ki bi uporabljala skupni sodobni makedonsko-bolgarski knjižni standard.{{Sfn|Kramer|1999|p=235}} V obdobju med 1840 in 1870 so se pojavili konflikti, kateri dialekti bi morali tvoriti osnove skupnega jezika, imenovanega preprosto »bolgarski«. Pojavila sta se dva nasprotujoča si pogleda.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=438}} Ena od ideologij je bila ustvariti bolgarski knjižni jezik na osnovi makedonskih narečij, vendar so bolgarski kodifikatorji takšne predloge zavrnili.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} V tem obdobju je bila v Makedoniji napisana poezija, ki je vključevala uporabo [[Struško narečje|struškega narečja]] z elementi [[Ruščina|ruščine]].{{Sfn|Usikova|2005|p=106}} Učbeniki so uporabljali bodisi govorjene narečne oblike jezika ali mešanico makedonsko-bolgarskega jezika.{{Sfn|Nihtinen|1999|p=51}} Kasneje so se pojavili zagovorniki ideje o uporabi ločenega makedonskega jezika.{{Sfn|Nihtinen|1999|p=47}} Knjiga [[Krste Misirkov|Krsteta Petkova Misirkova]] ''[[Za makedonckite raboti]]'' (''O makedonskih zadevah''), ki je izšla leta 1903, je bila prvi poskus formalizacije ločenega knjižnega jezika.{{Sfn|Kramer|1999|p=236}} Njegova knjiga je bila prvi sistematični poskus, da bi makedonska narečja združil v enoten knjižni jezik. Misirkov ni samo združil narečij, ampak je tudi razvil slovnična pravila za jezik in zagovarjal njegovo uporabo v šolah. Izbral je [[Prilepsko-bitolsko narečje|prilepsko-bitolski narečje]] kot osnovo za standardizacijo makedonskega knjižnega jezika; ta ideja pa ni bila sprejeta vse do 1940-ih.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} 2. avgusta 1944 je bila na prvem [[Antifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|zasedanju Antifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) makedonščina razglašena za uradni jezik.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} S tem je kot zadnji med večjimi slovanskimi jeziki dosegel standardno knjižno obliko.<ref name="slavic2">{{Navedi enciklopedijo|title=Slavic languages|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica Online]]|url=https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|accessdate=18 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200607110701/https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|archivedate=7 June 2020}}</ref> Kot tak je makedonščina postala eden od treh uradnih jezikov Jugoslavije od leta 1945 vse do razpada države leta 1991.<ref>{{Navedi splet|url=http://manu.edu.mk/wp-content/uploads/2019/12/%D0%9F%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B1%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%BE%D1%82-%D1%98%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BA.pdf|title=Повелба за македонскиот јазик|trans-title=Charter for the Macedonian language|publisher=[[Macedonian Academy of Sciences and Arts]]|language=mk|date=3 December 2019|location=Skopje|accessdate=18 March 2020|archive-date=2022-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220803225654/http://manu.edu.mk/wp-content/uploads/2019/12/%D0%9F%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B1%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%BE%D1%82-%D1%98%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BA.pdf|url-status=dead}}</ref> == Slovnica == Makedonščina ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale [[slovanski jeziki|slovanske jezike]]. Med drugim pozna določno obliko [[samostalnik]]ov in [[pridevnik]]ov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: končnica »-от« za moški (od slovanskega zaimka »-тъ«) in »-тa« za ženski spol. Npr. določna oblika samostalnika ''žena'' je ''ženata'', kjer končnica ''-ta'' predstavlja določni člen, ki funkcionira podobno kot člen »-(e)n«/»-(e)t« v [[danščina|danščini]] (primer ''kvinde'' – ''kvinden''). Samostalniki in pridevniki se večinoma ne sklanjajo.<ref name="ReferenceA"/> == Pisava == Makedonščina se zapisuje v prilagojeni obliki [[cirilica|cirilice]]. {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 |----- ! bgcolor="a0e0a0" | Velika črka ! bgcolor="a0e0a0" | Mala črka ! bgcolor="a0e0a0" | izgovorjava |----- | '''[[А]]''' || '''[[а]]''' || a |----- | '''[[Б]]''' || '''[[б]]''' || b |----- | '''[[В]]''' || '''[[в]]''' || v |----- | '''[[Г]]''' || '''[[г]]''' || g |----- | '''[[Д]]''' || '''[[д]]''' || d |----- | '''[[Ѓ]]''' || '''[[ѓ]]''' || đ |----- | '''[[Е]]''' || '''[[е]]''' || e |----- | '''[[Ж]]''' || '''[[ж]]''' || ž |----- | '''[[З]]''' || '''[[з]]''' || z |----- | '''[[Ѕ]]''' || '''[[ѕ]]''' || dz |----- | '''[[И]]''' || '''[[и]]''' || i |----- | '''[[Ј]]''' || '''[[ј]]''' || j |----- | '''[[К]]''' || '''[[к]]''' || k |----- | '''[[Л]]''' || '''[[л]]''' || l |----- | '''[[Љ]]''' || '''[[љ]]''' || lj |----- | '''[[М]]''' || '''[[м]]''' || m |----- | '''[[Н]]''' || '''[[н]]''' || n |----- | '''[[Њ]]''' || '''[[њ]]''' || nj |----- | '''[[О]]''' || '''[[о]]''' || o |----- | '''[[П]]''' || '''[[п]]''' || p |----- | '''[[Р]]''' || '''[[р]]''' || r |----- | '''[[С]]''' || '''[[с]]''' || s |----- | '''[[Т]]''' || '''[[т]]''' || t |----- | '''[[Ќ]]''' || '''[[ќ]]''' || ć |----- | '''[[У]]''' || '''[[у]]''' || u |----- | '''[[Ф]]''' || '''[[ф]]''' || f |----- | '''[[Х]]''' || '''[[х]]''' || h |----- | '''[[Ц]]''' || '''[[ц]]''' || c |----- | '''[[Ч]]''' || '''[[ч]]''' || č |----- | '''[[Џ]]''' || '''[[џ]]''' || dž |----- | '''[[Ш]]''' || '''[[ш]]''' || š |} === Število govorcev === Število Makedonsko govorečih ljudi je zelo sporno. Makedonski sosedi [[Srbija]] in [[Albanija]] sta priznali makedonščino kot jezik manjšine, vendar pa tega še ne priznavata [[Bolgarija]] in [[Grčija]]. Po zadnjih ugotovitvah je število govorcev makedonščine naslednje: {|class="wikitable" ! rowspan=1|Država ! colspan=1|Število |- !Makedonija | 1.700.000<ref>www.stat.gov.mk</ref> |- !Albanija |4.697<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf |title=1989 census |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2012-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025205442/https://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf |url-status=dead }}</ref> |- !Bolgarija |5.071<ref name="bulcensus">[http://www.nsi.bg/Census/Ethnos.htm Преброяване 2001 - Окончателни резултати - Население към 01.03.2001 г. по области и етническа група]</ref> |- !Grčija |180.180 <ref>[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd ethnologue]</ref> |- !Srbija |14.355<ref>{{Navedi splet |url=http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/Zip/VJN3.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2009-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205081113/http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/Zip/VJN3.pdf |url-status=dead }}</ref> |- !Preostali Balkanski prostor |15.939<ref>A combination of Balkan Censuses: [http://www.oecd.org/dataoecd/26/42/39332415.xls], [http://www.dzs.hr/Eng/Census/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060213220721/http://www.dzs.hr/Eng/Census/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |date=2006-02-13 }},[http://www.uni-koeln.de/jur-fak/ostrecht/minderheitenschutz/Vortraege/BiH/BiH_Marko_Railic.pdf 2005 census] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303183909/http://www.uni-koeln.de/jur-fak/ostrecht/minderheitenschutz/Vortraege/BiH/BiH_Marko_Railic.pdf |date=2016-03-03 }}, [http://www.monstat.cg.yu/Popis/Popis01a.zip 2003 Census] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081118173318/http://www.monstat.cg.yu/Popis/Popis01a.zip |date=2008-11-18 }} and[http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=7 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426055815/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=7 |date=2017-04-26 }}</ref> |- !Kanada |37.055<ref>{{Navedi splet |url=http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= |title=Ethnic Origin (247), Single and Multiple Ethnic Origin Responses (3) and Sex (3) for the Population of Canada, Provinces, Territories, Census Metropolitan Areas and Census Agglomerations, 2006 Census - 20 % Sample Data<!--Bot-generated title--> |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2009-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625161921/http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= |url-status=dead }}</ref> |- !Australija |71.994<ref>[www.abs.gov.au]</ref> |- !Nemčija |62.295<ref>[http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Statistiken/Bevoelkerung/AuslaendischeBevoelkerung/Tabellen/Content100/AlterAufenthaltsdauer,property=file.xls 2006 figures]</ref> |- !Italija |50.000<ref>http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080530070621/http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc |date=2008-05-30 }} Estimate from the MFA</ref> |- !ZDA |45.000<ref>{{Navedi splet |url=http://factfinder.census.gov/ |title=American FactFinder<!--Bot-generated title--> |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2008-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080521160844/http://factfinder.census.gov./ |url-status=dead }}</ref> |- !Švica |6.415<ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/22/publ.Document.52217.pdf LINGUISTIQUE 2637<!--Bot-generated title-->]</ref> |- !Preostali svet |101.600<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc |title=Estimate from the MFA |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2008-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080530070621/http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc |url-status=dead }}</ref> |- !Skupaj |2.289.904 |} == Glej tudi == * [[Makedonska književnost]] ==Opombe== {{sklici|colwidth=30em}} == Sklici== ;Knjige {{refbegin|indent=yes|30em}} * {{citation|first=Max K.|last=Adler|title=Marxist Linguistic Theory and Communist Practice: A Sociolinguistic Study|isbn=3871184195|publisher=Buske Verlag|year=1980}} * {{citation|url={{Google books |plainurl=yes |id=1jSg3lxgSy8C |page=134 }} |title=Historical Dictionary of the Republic of Macedonia Historical Dictionaries of Europe|first= Dimitar|last= Bechev|publisher= Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-6295-1|date=13 April 2009}} * {{citation|last=Bogdanoska|first=Biljana|year=2008|title=За матуранти македонски јазик и литература|trans-title=Macedonian language and literature for matura students|language=mk|publisher=Bomat Grafiks|location=[[Skopje]]}} * {{citation|last1=Bojkovska|first1=Stojka|last2=Minova-Gjurkova|first2=Liljana|last3=Pandev|first3=Dimitar |last4=Cvetanovski|first4=Živko|year=2008|title=Општа граматика на македонскиот јазик|trans-title=Grammar of the Macedonian language|location=Skopje|language=mk|publisher=[[Prosvetno Delo]]|isbn=9789989006623}} * {{citation| last=Campbell | first=George L. | title=Compendium of the World's Languages | publisher=Routledge |year = 2000 |isbn=0415202965| place=London}} * {{citation|last1=Comrie|first1=Bernard|last2=Corbett|first2=Greville|year=2002|chapter=The Macedonian language|title=The Slavonic Languages|place=New York|publisher=Routledge Publications}} * {{citation|title=South Slavic Discourse Particles|year=2010|first1=Mirjana N.|last1=Dedaić|first2=Mirjana |last2=Mišković-Luković|series=Pragmatics & Beyond New Series|volume=197|place=Amsterdam|publisher=Benjamins |doi=10.1075/pbns.197|isbn=978-90-272-5601-0 | issn=0922-842X}} * {{citation|title=The Macedonian conflict: ethnic nationalism in a transnational world|first=Loring M. |last=Danforth|isbn=0-691-04356-6|publisher=Princeton University Press|date=1995}} * {{citation|title=The Earliest Stage of Language Planning: The "First Congress" Phenomenon|first=Joshua A. |last=Fishman|isbn=3-11-013530-2|publisher=Mouton De Gruyter|date=1993 |url={{Google books |plainurl=yes |id=T-gHxC8J4PwC |page=161}}}} * {{citation|first=Benjamin W.|last=Fortson |title=Indo-European Language and Culture: An Introduction Blackwell textbooks in linguistics |publisher=John Wiley and Sons |isbn=978-1-4051-8896-8|date=31 August 2009 |url={{Google books |plainurl=yes |id=_kn5c5dJmNUC |page=431}}}} * {{citation|last=Friedman|first=Victor|author-link=Victor Friedman|year=1993|title=The Slavonic Languages |chapter=Macedonian|editor=Comrie B.|editor2=Corbett G.|location=London, New York|publisher=Routledge |pages=249–305 |isbn=0-415-04755-2}} * {{citation|last=Friedman|first=Victor|year=2001|title=Macedonian|publisher=Slavic and Eurasian Language Resource Center (SEELRC), [[Duke University]] |url=http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=3|access-date=3 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20140728194528/http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=3|archive-date=28 July 2014|url-status=live}} *{{citation|ref={{sfnref|Friedman|Garry|Rubino|2001}}|last=Friedman|first=Victor|author-link=Victor Friedman|editor-last=Garry|editor-first=Jane|editor2-last=Rubino|editor2-first=Carl|year=2001 |title=Macedonian: Facts about the World's Languages: An Encyclopedia of the Worlds Major Languages, Past and Present |url=http://humstatic.uchicago.edu/mahimahi/media/faculty/vfriedm/164Friedman01.pdf|place=New York|publisher=Holt|pages=435–439|access-date=18 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190710210850/http://humstatic.uchicago.edu/mahimahi/media/faculty/vfriedm/164Friedman01.pdf|archive-date=10 July 2019|url-status=live}} * {{citation|url={{Google books |plainurl=yes |id=vi_VCm51kpkC |page=515 }}|title=Languages and Linguistics of Europe: A Comprehensive Guide|last1=Kortmann|first1=Bernd|last2=van der Auwera|first2=Johan|date=27 July 2011 |publisher=De Gruyter Mouton|location=Berlin/Boston|isbn=978-3-11-022025-4}} * {{citation|last1=Levinson|first1=David|last2=O'Leary|first2=Timothy|title=Encyclopedia of World Cultures |publisher=G.K. Hall|year=1992|isbn=0-8161-1808-6 |url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/239}} * {{citation|last=Lunt|first=Horace G.|year=1952|title=A Grammar of the Macedonian Literary Language|publisher=Državno knigoizdatelstvo|place=Skopje}} * {{citation|first=Horace Gray|last=Lunt|title=Old Church Slavonic Grammar|publisher=Walter de Gruyter|year=2001|isbn=3110162849}} * {{citation|last=Poulton|first=Hugh|title=Who Are the Macedonians?|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. |place=United Kingdom|isbn=0-253-34598-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/whoaremacedonian00poul}} * {{citation|last=Reimann|first=Daniel|title=Kontrastive Linguistik und Fremdsprachendidaktik Iberoromanisch|year=2014|language=de|publisher=Gunter Narr Verlag|isbn=978-3823368250}} * {{citation|last1=Thornburg|first1=Linda L.|last2=Fuller|first2=Janet M. |title=Studies in contact linguistics: Essays in Honor of Glenn G. Gilbert|publisher=Peter Lung Publishing Inc.|location=New York|isbn=978-0-8204-7934-7 |year=2006 |url={{Google books |id=60aFAS1crFEC |page=213 |plainurl=yes}}}} * {{citation|title=Polski-macedoński, gramatyka konfrontatywna: Zarys problematyki|trans-title=Polish-Macedonian, confrontational grammar|first1=Zuzanna|last1=Topolińska|year=1984|language=pl|publisher=[[Ossolineum|Zakład Narodowy im. Ossolińskich]]|isbn=978-8304016682}} * {{citation|last=Usikova|first=Rina Pavlovna|title=О языковой ситуации в Республике Македонии|trans-title = About the language situation in the Republic of Macedonia|language=ru|location=Moscow|publisher=[[Nauka (publisher)|Nauka]] |year=1994|pages=221–231|isbn=5-02-011187-2}} * {{citation|last=Usikova|first=Rina Pavlovna|title= Языки мира. Славянские языки: Македонский язык|trans-title = Languages of the world. Slavic languages: Macedonian language|language=ru|location=Moscow|publisher=[[Academia (Soviet publishing house)|Academia]]|year=2005|pages=102–139|isbn=5-87444-216-2}} * {{citation|last=Vidoeski|first=Bozhidar|year=1999|title=Дијалектите на македонскиот јазик: том 1 |trans-title=The dialects of the Macedonian language: Book 1|publisher=MANU|language=mk|isbn=9989649634}} * {{citation|first=Lois|last=Whitman|year=1994|title=Denying ethnic identity: The Macedonians of Greece|location=New York|isbn=1564321320|publisher=Helsinki Human Rights Watch}} {{refend}} ;Časopisni članki {{refbegin|indent=yes|30em}} *{{citation|last=Hill|first=P.|year=1999|title=Macedonians in Greece and Albania: A comparative study of recent developments|journal=Nationalities Papers|volume=27|issue=1|doi=10.1080/009059999109163|page=17|s2cid=154201780 }} *{{citation|last=Friedman|first=Victor|year=1998|title=The implementation of standard Macedonian: problems and results|journal=[[International Journal of the Sociology of Language]]|issue=131|pages=31–57|doi=10.1515/ijsl.1998.131.31|s2cid=143891784}} *{{citation|title=Official Language, Minority Language, No Language at All: The History of Macedonian in Primary Education in the Balkans|journal=[[Language Problems and Language Planning]]|first=Christina|last=Kramer|author-link=Christina Kramer|year=1999|volume=23|issue=3|pages=233–250|doi=10.1075/lplp.23.3.03kra}} * {{citation|title=Language, Cultural Identity and Politics in the Cases of Macedonian and Scots|journal=Slavonica|first=Atina|last=Nihtinen|date=1999|pages=46–58|volume=5|issue=1|doi=10.1179/sla.1999.5.1.46}} * {{citation|title=Histoire de la langue macédonienne|trans-title=History of the Macedonian language|language=fr|first=Frosa|last=Pejoska-Bouchereau|work=[[Revue des études slaves]]|year=2008|pages=145–161}} * {{citation|last=Seriot|first=Patrick|editor-last=Tabouret-Keller|editor-first=Andrée|year=1997|chapter=Faut-il que les langues aient un nom? Le cas du macédonien|trans-chapter=Do languages have to have a name? The case of Macedonian|chapter-url=http://www2.unil.ch/slav/ling/recherche/biblio/97macedTK.html|title=Le nom des langues. L'enjeu de la nomination des langues|language=fr|volume=1|place=Louvain|publisher=Peeters|pages=167–190|archive-url=https://web.archive.org/web/20010905201539/http://www.unil.ch/slav/ling/recherche/biblio/97macedTK.html|archive-date=5 September 2001}} * {{citation|last=Topolinjska|first=Z.|year=1998|title=In place of a foreword: facts about the Republic of Macedonia and the Macedonian language|journal=International Journal of the Sociology of Language|issue=131|pages=1–11|doi=10.1515/ijsl.1998.131.1|s2cid=143257269}} * {{citation|last=Trudgill|first=Peter|year=1992|title=Ausbau sociolinguistics and the perception of language status in contemporary Europe|journal=[[International Journal of Applied Linguistics]]|volume=2|issue=2|pages=167–177|doi=10.1111/j.1473-4192.1992.tb00031.x}} * {{citation|last=Voß|first=C|year=2018|title=Linguistic emancipation within the Serbian mental map: The implementation of the Montenegrin and Macedonian standard languages|journal=Aegean Working Papers in Ethnographic Linguistics|volume=2|issue=1|pages=1–16|doi=10.12681/awpel.20021|doi-access=free}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{InterWiki|code=mk}} {{Commons category|Macedonian language}} {{Wikislovar|makedonščina|Makedonščina}} * [http://imj.ukim.edu.mk/ Институт за македонски јазик, "Крсте Петков Мисирков"] – [[Institute for Macedonian language "Krste Misirkov"]], the main regulatory body of the Macedonian language (in Macedonian) * [http://www.makedonski.info/ Дигитален речник на македонскиот јазик] – Online dictionary of the Macedonian language * {{citation|url=https://pravopis.mk/sites/default/files/Pravopis-2017.PDF|title=Правопис на македонскиот јазик|trans-title=Orthography of the Macedonian language|edition=2|publisher=Kultura AD|author=Institute for Macedonian language "Krste Misirkov"|location=Skopje|year=2017}} * {{Citation|last1=Kramer|first1=Christina|first2=Liljana|last2=Mitkovska|author-link=Christina Kramer|year=2003|title=Macedonian: A Course for Beginning and Intermediate Students.|edition=2nd|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-18804-7}} *{{Wikivoyage-inline|Macedonian phrasebook|Macedonian|a phrasebook}} {{Slovanski jeziki}} {{normativna kontrola}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Južnoslovanski jeziki]] [[Kategorija:Makedonska kultura]] [[Kategorija:Makedonščina|*]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Grčije]] [[Kategorija:Jeziki Bolgarije]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Albanije]] c7c4655796rwyltf5penkn3u4f7dbxb 0 6838 6705228 6671986 2026-07-01T15:04:42Z Erardo Galbi 166658 6705228 wikitext text/x-wiki [[Slika:Football in Bloomington, Indiana, 1996.jpg|250px|thumb|Napadalec v rdečem dresu strelja na gol]] [[Slika:UEFA-Women's Cup Final 2005 at Potsdam 1.jpg|250px|thumb|Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005]] '''Nogomèt''' je moštvena [[igra]] [[igra z žogo|z žogo]] in eden najbolj priljubljenih [[šport]]ov na svetu. Znanih je več zvrsti nogometa. Ta članek obravnava najbolj priljubljenega, ki ga igrajo tudi na Slovenskem in mu v [[angleščina|angleško]] govorečih deželah z izjemo [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] pravijo ''soccer''. V [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] je priljubljen [[ameriški nogomet]], v Avstraliji pa [[avstralski nogomet]]. Poleg tega poznamo tudi nogomet na plaži in mali nogomet (tudi futsal). == Igralna površina == {{Vprašljivo}} [[Slika:Football pitch metric-sl.svg|280px|right|thumb|Nogometno igrišče z označenimi dolžinami]] Igra poteka na nogometnem igrišču. Nogometno igrišče meri lahko v dolžino od 90-120 metrov, v širino pa 45-90 metrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fifa.com/mm/Document/FootballDevelopment/Refereeing/02/79/92/44/Laws.of.the.Game.2016.2017_Neutral.pdf|title=FIFA Spletna stran|date=|accessdate=|website=FIFA|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170628030423/http://www.fifa.com/mm/Document/FootballDevelopment/Refereeing/02/79/92/44/Laws.of.the.Game.2016.2017_Neutral.pdf|url-status=dead}}</ref> Igranje na igrišču s takšnimi merami pomeni ob siceršnjih dobrih pogojih igranja veljavno igralno površino. To je s travo prekrita in z belimi črtami označena štirikotna površina, veljavna pa je tudi površina z umetno travo. Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina med 100 in 110 metri širina pa med 64 in 75 metri. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji gol višine 8 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] (2,44 m) in širine 24 čevljev (7,32 m), ki je z vseh strani z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so označene še črta, ki po dolžini deli igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s [[polmer]]om 10 [[jard]]ov (9,144 m). Pred vsakimi vrati sta ravno tako belo obrobljena dva pravokotnika. Manjši označuje mesto, od koder se izvede gol avt. Daljša stranica je od golove črte oddaljena 6 jardov (5,46 m), za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji pravokotnik se imenuje [[kazenski prostor]], v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od golove črte oziroma vratnic oddaljene 18 jardov (16,5 m). Znotraj kazenskega prostora je označena tudi točka, s katere se izvaja kazen – [[enajstmetrovka]] ali pogovorno penal. Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 10 jardov (9,5 m), ki pade izven kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer se med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja samo tisti, ki jo izvaja in tisti, ki jo prejema. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena s polkrogi pravil, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 1 jard (91&nbsp;cm), od koder se izvaja udarec iz kota. Po pravilih FIFA-e mora biti obseg nogometne žoge na uradnih tekmovanjih med 68 in 70&nbsp;cm <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fifa.com/mm/document/affederation/generic/81/42/36/lawsofthegame_2011_12e.pdf|title=FIFA Spletna stran|date=2012|accessdate=|website=|publisher=FIFA|last=|first=|archive-date=2011-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110812183931/http://www.fifa.com/mm/document/affederation/generic/81/42/36/lawsofthegame_2011_12e.pdf|url-status=dead}}</ref>. Premer uradne nogometne žoge je torej med 21,6 in 22,3&nbsp;cm. == Sodniki == [[Slika:Matej Jug 2011.jpg|thumb|Slovenski sodnik [[Matej Jug]] kaže [[rumeni karton]]]] Tekme so dolgo sodili po trije [[nogometni sodnik|sodnik]]i, pred nekaj leti so uvedli še četrtega. Dolgo so bili skoraj brez izjeme oblečeni v oblačila črne barve (od tod pogovorni izraz »možje v črnem«), pred leti pa so se začeli oblačiti tudi v oblačila različnih barv, ki so morala biti druge barve, kot dresi igralcev in tudi vidna (fluorescentno rumena). Sodnik zagotavlja mirno in spoštljivo tekmo in je vir samodiscipline komuniciranja. Njegova ocena je ključna pri oceni trave, vremena in igre in lahko odloči kadarkoli o prekinitvi tekme, ker bi lahko škodovala igralcem, ekipi ali igri. == Igralci == Moštvo sestavlja 11 igralcev. Eden izmed njih je [[vratar (šport)|vratar]], njegova oprema se mora razlikovati od opreme soigralcev. Ostali igralci se delijo na obrambne igralce, igralce sredine in napadalce. Ta delitev je neuradna in se nanaša na »usmeritev« posameznih igralcev, za samo igro pa je popolnoma nepomembna, saj npr. ob prekinitvah, ko se pričakuje podajo v kazenski prostor, večkrat priskočijo napadalcem na pomoč tudi obrambni igralci, ki so praviloma višji od hitrih napadalcev. Poleg tega se lahko igralcem med igro spremeni njihova vloga, če to zahteva sprememba taktike. Taktično postavitev opišemo s tremi številkami, katerih vsota je 10. Postavitev 3 - 5 - 2 tako pomeni, da so po trenerjevi zamisli trije igralci v obrambni vrsti, pet jih povezuje igro na sredini igrišča, dva pa sta napadalca. == Pravila == ; Cilj igre [[Slika:Soccerball.jpg|200px|right|thumb|Nogometna žoga]] Cilj ekipe je, dati nasprotni ekipi več golov. Če obe moštvi dosežeta enako število zadetkov, je rezultat [[remi|neodločen]]. Igra se lahko konča, če pa tekmovalni sistem zahteva, da eno moštvo kljub vsemu zmaga, se odigrata dva [[podaljšek|podaljška]], ki trajata vsak po največ 15 [[minuta|minut]]. V podaljških je v letih od 1993 do 2002 lahko veljalo pravilo zlatega, srebrnega gola in bronastega gola. Zlati gol pomeni, da če igralec doseže gol v podaljšku njegova ekipa zmaga v tistem trenutku. Zadnje čase pa se uveljavljata pravilo srebrnega in bronastega gola. Srebrni gol pomeni, če neki igralec v podaljšku zadane gol, rezultat pa do konca tistega podaljška ni izenačen zmaga ekipa, ki je zabila več golov, bronasti gol pa pomeni, da tekma klub temu tekma ni končana do izteka obeh podaljškov. Če tudi po podaljških ni zmagovalca, ga odloči izvajanje najstrožjih kazni. Najprej strelja 5 igralcev iz vsake ekipe nato pa po en igralec dokler ena ekipa ne zmaga. Pomemben del vzdrževanja nogometne igre je tako imenovani prepovedani položaj (angl. offside), ki označuje prepoved organizacije napada preko zasede. Sprva je pravilo prepovedanega položaja pomenilo predvsem pravilo prepovedi podaje igralcu, ki bi bil pred samo žogo. Ekipe so bile zastavljene izrazito napadalno, saj je moral napadalec ob široki postavitvi prebiti obrambno vrsto sam in tako doseči zadetek. Prepovedani položaj se je že nekaj let kasneje spremenil (v sedemdesetih letih 19.stoletja), da bi omogočil več podaj in bolj zanimivo igro, spremenil pravilo v prepoved podaje za hrbet zadnjemu obrambnemu igralcu nasprotnika. ; Trajanje igre Redni del igre je razdeljen na dva polčasa, vsak je dolg 45 minut. To je le okvirna vrednost, ker ni uradnega merjenja časa, tako da je odločitev o koncu polčasa odvisna od glavnega sodnika. Proti koncu polčasa mu četrti sodnik pokaže, koliko časa se je izgubilo s prekinitvami in glavni sodnik praviloma za toliko podaljša [[polčas]]. ; Kazni Igra praviloma naj bi vsebovala minimalno število kontaktov in prekrškov. Igralci nogometa lahko posežejo v posest žoge na dovoljen način in v najmanjši možni meri posežejo v igro nasprotnika dokler ta ne napravi napake. Prekršek praviloma pomeni izvajanje kazenskega strela, kar pomeni da oškodovana ekipa lahko v miru in brez naglice organizira igro s točke prekrška. Glavni sodnik lahko kaznuje igralca z rumenim kartonom. Če v isti tekmi prejme isti igralec drugi rumeni karton, mu sodnik pokaže najprej rumenega in nato še rdeč karton, igralec mora zapustiti igro in na naslednji tekmi ne sme igrati. Vsak karton ostane v evidenci tudi po igri, ko igralec v več igrah zbere tri ali štiri rumene kartone (odvisno od tekmovalnega sistema), na naslednji tekmi ne sme igrati. Če igralec prejme rdeči karton, mora takoj zapustiti igrišče in ne sme odigrati vsaj naslednje tekme. Število tekem, na katerih ne sme igrati, določi tekmovalna komisija, ki se sestane po tekmi. S kartoni se kaznujejo grobi prekrški (npr. če igralec podre nasprotnika in se pri tem ne dotakne najprej žoge), namerno zavlačevanje ob prekinitvah, ugovarjanje sodniškim odločitvam in podobne nešportne poteze. Tudi če sodnik kakšne nešportne poteze ni kaznoval s kartonom, lahko tekmovalna komisija po tekmi pregleda posnetek in igralcu določi kazen v številu tekem, ki jih ne sme odigrati. Trenerja in vse ostale funkcionarje lahko odstrani s klopi, kartona pa jim ne sme pokazati. === Kodeks === Igralci in vsi vpleteni<ref>{{Navedi splet|url=http://resources.fifa.com/mm/document/affederation/footballgovernance/01/66/54/32/fifacodeofconduct.pdf|title=Kodeks|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v igro kažejo željo po pravičnosti in spoštljivosti in ohranjajo ugled igre. Vsem zagotavljajo zasebnost, dostojanstvo in osebne pravice za vsako človeško bitje. Ne tolerirajo diskriminacije na račun starosti, rase, spolne naravnanosti, političnega prepričanja, osebnega videza, verskega prepričanja, spola, narodnosti ali drugega kriterija. Vsem se omogoči poštena igra in uporaba zakonov in norm. Prizadevamo si za svet brez drog in dopinga. Prizadevamo si proti korupciji in podkupovanju, ne želimo poseči v rezultate zaradi stav, stavnic ali biti vpleteni v posle povezane s stavnicami, ki so vpletene v nogomet. Prizadevamo si, da ne povzročamo dvomljive posege v interes igre in si prizadevamo uresničevati interese FIFE. Smo socialno in okoljsko zavedni. '''Prepovedan položaj''' Igralec se znajde v prepovedanem položaju, ko stoji za tremi obrambnimi igralci nasprotnega moštva. Položaj igralca se določi ko ta žogo sprejme. Za določanje prepovedanih položajev imamo 5. sodnika ob igrišču, ki po mikrofonu signalizira glavnemu sodniku. == Organizacija == [[Slika:Football world popularity.png|350px|thumb|Priljubljenost nogometa po svetu]] [[Slika:La mejor Hinchada de Futbol Argentino.jpg|thumb|Pogled na navijače na nogometni tekmi]] Krovna organizacija je [[FIFA]], Mednarodna zveza nogometnih združenj ([[francoščina|francosko]] ''Fédération Internationale de Football Association''), posamezna celinska tekmovanja so pod okriljem celinskih organizacij (konfederacij), v katere so včlanjene nogometne zveze držav s te celine: * Evropa: [[UEFA]] (angl. ''Union European Football Association''), * Južna Amerika: [[CSF]], tudi Conmebol (šp. ''Confederación Sudamericana de Fútbol''), * Severna in Srednja Amerika: [[CONCACAF]] (angl. ''Confederation of North, Central American and Caribbean Association Football''), * Afrika: [[Afriška nogometna konfederacija|CAF]] (fr. ''Confédération Africaine de Football''), * Azija: [[AFC]] (angl. ''Asian Footbal Confederation''), * Oceanija: [[OFC]] (angl. ''Oceania Football Confederation''). == Tekmovanja == Največje in najbolj odmevno tekmovanje v nogometu je [[svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se odvija na 4 leta razmika. Regije imajo tudi svoja regijska prvenstva kot tudi klubska prvenstva. Nogometni klub praviloma tekmuje v ligi, kot jo organizira nacionalna nogometna zveza. Zgodovinsko so se razvila pokalna in ligaška tekmovanja. Pokalno tekmovanje zahteva prijave klubov, ki potem tekmujejo v več krogih, kjer poraženec izpade s tekmovanja. Ligaška tekmovanja zbirajo rezultate klubov iz mnogih srečanj (ekipe se praviloma srečajo dvakrat), zmagovalec pa je dobitnik največjega zbira točk. Največje klubsko tekmovanje na svetu organizira UEFA in se imenuje [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]. FIFA kot največja svetovna organizacija točkuje in vrednoti kvaliteto državnih reprezentanc glede na zadnje in celoletne rezultate. Nogomet je olimpijska disciplina, kjer se udeležijo tekmovanja reprezentance igralcev mlajših od 21 let. ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] * [[seznam slovenskih nogometnih klubov]] * [[seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] * [[seznam slovenskih nogometnih sodnikov]] ==Viri== * Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: ''Leksikon športnih panog'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, {{COBISS|ID=8528901}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|nogomet}} {{kategorija v Zbirki|Soccer|nogomet}} * [https://www.fifa.com FIFA – Svetovna nogometna zveza] * [https://www.uefa.com UEFA – Evropska nogometna zveza] * [https://www.nzs.si Nogometna zveza Slovenije] * [https://snportal.si/ Slovenski nogometni portal] * [https://www.nogomania.com/ Nogomania] * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Mednarodni nogomet}} {{Olimpijski športi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nogomet| ]] [[Kategorija:Moštveni športi]] [[Kategorija:Olimpijski športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] pr16n0p4ntnag6g7kjftclavn8ggjno 0 9471 6705451 6662816 2026-07-02T04:42:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705451 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Russian federal subject |sl_name = Moskva |ru_name = Москва |image_skyline ={{multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | border = infobox | total_width = 300 | image1 = Saint Basil's Cathedral and the Red Square.jpg | image2 = Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg | image3 = Moscow State University.jpg | image4 = Business Centre of Moscow 2.jpg | image5 = Cathedral of Christ the Saviour-1.jpg | image6 = Moscow_International_Business_Center7.jpg | color = white | footer = '''Od zgoraj navzdol in od leve proti desni:''' [[Rdeči trg]] in [[Kremelj]] na levi, [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva]] na desni in [[Ostankinski stolp]] v ozadju; [[Bolšoj teater]]; [[Državna univerza v Moskvi]]; [[Moskovski mednarodni poslovni center]] ponoči; [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|Cerkev Kristusa Odrešenika]]; pogled na [[Moskva (reka)|reko Moskva]].}} |image_map=Locator map of Moscow, Russia (2014–2022).svg |coordinates={{koord novi|55|45|21|N|37|37|2|E|type:adm1st_region:RU-MOS|display=inline,title}} |image_coa= Coat of Arms of Moscow.svg |coa_caption=[[Grb Moskve|Grb]] |image_flag=Flag of Moscow.svg |flag_caption=[[Zastava Moskve|Zastava]] |anthem=»[[Moja Moskva]]«<br><center> <!--POLITICAL STATUS--> |political_status={{ubl|[[Glavno mesto]]|[[Federalna mesta Rusije|Federalno mesto]]}} |political_status_link= |federal_district=[[Osrednje federalno okrožje|Osrednje]] |economic_region=[[Osrednja ekonomska regija|Osrednja]] |population_total={{increase}} 12.593.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.macrotrends.net/cities/22299/moscow/population#:~:text=The%20current%20metro%20area%20population,a%200.44%25%20increase%20from%202020.|title = Moscow, Russia Metro Area Population 1950–2021 |website=macrotrends.com}}</ref> |population_urban={{increase}} 17.125.000 |population_metro={{increase}} 20.004.462<ref>[[Moscow metropolitan area]]</ref> |pop_2010census_rank=1. |pop_density_as_of=2015 |pop_density_ref=<ref>{{navedi splet|url=http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm|title=ВПН-2010|website=www.gks.ru|access-date=2015-06-17|archive-date=June 1, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150601051814/http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm|url-status=dead}}</ref> |pop_latest_date=2017 |pop_latest_ref=<ref name="2017Est">{{navedi splet |publisher=[[Goskomstat|Rosstat]] |url=http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/Popul2017.xls |language=ru |title=Archived copy |access-date=August 4, 2017 |archive-date=June 5, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190605235655/http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/Popul2017.xls |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |edition=17th |publisher=Demographia |date=June 7, 2021 |access-date=2021-09-21 }}</ref> |area_km2=2561.5 |area_km2_ref=<ref name="InfostatArea">{{navedi splet |title=Общая площадь Москвы в длинну и ширину |url=https://rosinfostat.ru/ploshhad-moskvy/ |publisher=RosInfoStat}}</ref> |elevation = 156 |established_date=1147 |established_title=Prva omemba |established_date_ref=<ref name="dolgorukiy">{{navedi splet|url=http://faculty.oxy.edu/richmond/csp8/history_of_moscow.htm |title=The History of Moscow |publisher=Occidental College |last=Comins-Richmond |first=Walter |access-date=July 3, 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060517163858/http://faculty.oxy.edu/richmond/csp8/history_of_moscow.htm |archive-date=2006-05-17 }}</ref> |license_plates=77, 177, 777; 97, 197, 797; 99, 199, 799 |ISO=RU-MOW <!--GOVERNMENT--> |gov_as_of = 2011 |leader_title=Župan |leader_title_ref=<ref name="mayor">{{navedi splet|url=http://old.mos.ru/wps/portal/EnglishVersion?rubricId=14107 |title=The Moscow City Mayor |publisher=Government of Moscow |access-date=2010-03-18 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823154527/http://old.mos.ru/wps/portal/EnglishVersion?rubricId=14107 |archive-date=2011-08-23 }}</ref> |leader_name=[[Sergej Sobjanin]] |leader_name_ref=<ref name="mayor"/> |legislature = [[Moskovska mestna Duma|Mestna Duma]] |legislature_ref=<ref>{{navedi splet|title=The Moscow Statute |url=http://old.mos.ru/wps/portal/EnglishVersion?rubricId=14215&documentId=118572 |work=Moscow City Duma |publisher=Moscow City Government |access-date=2010-09-29 |date=1995-06-28 |quote=The supreme and exclusive legislative (representative) body of the state power in Moscow is the Moscow City Duma. |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823154646/http://old.mos.ru/wps/portal/EnglishVersion?rubricId=14215&documentId=118572 |archive-date=2011-08-23 }}</ref> |website=https://www.mos.ru/en |website_ref |date=julij 2014 }} '''Moskva''' [móskva] ({{lang-rus|Москва|links=no|r=Moskva|p=mɐskˈva|a=Москва.ogg}}) je [[glavno mesto|glavno]] in največje [[mesto]] [[Rusija|Ruske federacije]]. Mesto stoji ob reki [[Moskva (reka)|Moskvi]] v [[Osrednja Rusija|osrednji Rusiji]] in ima okrog 13 milijonov prebivalcev v mejah mesta,<ref name=2021Census>{{navedi splet|title=Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx|publisher=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Federal State Statistics Service]]|accessdate=1 September 2022|archive-date=September 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901194902/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx|url-status=live}}</ref> več kot 18,8 milijona v urbanem območju<ref name="Urban">{{navedi splet | url=https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations | title=Major Agglomerations of the World - Population Statistics and Maps | access-date=May 2, 2023 | archive-date=July 7, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230707123157/https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations/ | url-status=live }}</ref> in več kot 21,5 milijona v [[Metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref name="Megapolis">{{navedi splet|url=https://strelkamag.com/en/article/moscow-agglomeration|title=A 3-Hour Commute: A Close Look At Moscow The Megapolis|work=Strelka Mag|first=Alexander |last=Akishin|date=2017-08-17|access-date=2020-05-23|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417121056/https://strelkamag.com/en/article/moscow-agglomeration|url-status=dead}}</ref> Obsega območje 2511&nbsp;km², urbano območje obsega 5891&nbsp;km²,<ref name="Urban"/> metropolitansko območje pa 26.000&nbsp;km².<ref name="Megapolis"/> Moskva je med največjimi mesti na svetu in največje mesto, ki v celoti leži v Evropi, največje urbano območje, največje metropolitansko območje v Evropi<ref name="Urban"/><ref name="Megapolis"/> ter največje mesto po površini na evropski celini.<ref name="Planète Énergies">{{navedi splet|url=https://www.planete-energies.com/en/medias/close/moscow-city-undergoing-transformation|title=Moscow, a City Undergoing Transformation|work=Planète Énergies|date=2017-09-11|access-date=2020-05-27|archive-date=2021-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027055122/https://www.planete-energies.com/en/medias/close/moscow-city-undergoing-transformation|url-status=live}}</ref> Prvič je omenjena leta 1147, nato pa je zrasla in postala cvetoče ter močno mesto, ki je bilo prestolnica [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]. Ko je bilo razglašeno [[Rusko carstvo]], je Moskva ostala politični in gospodarski center večino njegove zgodovine. Pod vladavino [[Peter Veliki|Petra Velikega]] je bila ruska prestolnica leta 1712 premaknjena v novoustanovljeno mesto [[Sankt Peterburg]], kar je zmanjšalo vpliv Moskve. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] in ustanovitvi [[RSFSR|Ruske SFSR]] je bila prestolnica leta 1918 vrnjena v Moskvo, kjer je postala politični center [[ZSSR|Sovjetske zveze]].<ref>Ustava Sovjetske zveze (1997) - poglavje VIII, člen 172: »Glavno mesto Zveze sovjetskih socialističnih republik je mesto Moskva.«</ref> Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] je Moskva ostala prestolnica novoustanovljene Ruske federacije. Je najsevernejše in najhladnejše [[metropolitansko območje]] ter ima status federalnega mesta,<ref>{{navedi splet |url=https://www.mos.ru/en/city/about/ |title=A glimpse into history |website=mos.ru |access-date=2021-09-21 |url-status=dead |archive-date=October 7, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211007105652/https://www.mos.ru/en/city/about/ }}</ref> pri čemer služi kot politično, gospodarsko, kulturno in znanstveno središče Rusije in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Kot [[globalno mesto|alfa globalno mesto]]<ref>According to the [[Globalization and World Cities Research Network]]</ref> ima Moskva eno največjih urbanih gospodarstev na svetu.<ref>{{navedi časopis |last1= Brade|first1=Isolde |last2=Rudolph |first2=Robert |title=Moscow, the Global City? The Position of the Russian Capital within the European System of Metropolitan Areas |journal=Area |jstor=20004359 |volume=36 |number=1 |pages=69–80 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |date=2004|doi=10.1111/j.0004-0894.2004.00306.x |bibcode=2004Area...36...69B | issn=0004-0894 }}</ref> Mesto je ena najhitreje rastočih turističnih destinacij na svetu<ref>According to the [[Most visited places in the world|MasterCard Global Destination Cities Index]].</ref>{{Potreben boljši vir|date=junij 2024}} in eno najbolj obiskanih mest v Evropi. Moskva je mesto s šestim največjim številom milijarderjev med vsemi mesti na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Zamora |first=Gigi |title=The Cities With The Most Billionaires 2023 |url=https://www.forbes.com/sites/gigizamora/2023/04/08/the-cities-with-the-most-billionaires-2023/ |access-date=2023-07-08 |website=Forbes |language=en |archive-date=June 4, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604161409/https://www.forbes.com/sites/gigizamora/2023/04/08/the-cities-with-the-most-billionaires-2023/ |url-status=live }}</ref> [[Moskovski mednarodni poslovni center]] je eden največjih finančnih centrov v Evropi in na svetu in ima večino najvišjih stolpnic v Evropi. Moskva je gostila [[poletne olimpijske igre 1980]] in kot eno od gostiteljskih mest tudi [[svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet|title=FIFA World Cup kicks off in Russia|url=https://www.newindianexpress.com/sport/football/fifa-world-cup-2018/fifa-worldcup-2018-news/2018/jun/14/fifa-world-cup-kicks-off-in-russia-1828219.html|access-date=2021-03-20|website=The New Indian Express|archive-date=August 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210802231006/https://www.newindianexpress.com/sport/football/fifa-world-cup-2018/fifa-worldcup-2018-news/2018/jun/14/fifa-world-cup-kicks-off-in-russia-1828219.html|url-status=dead}}</ref> Kot zgodovinsko jedro Rusije služi Moskva zaradi svojih številnih muzejev, akademskih in političnih institucij ter gledališč kot dom številnim ruskim umetnikom, znanstvenikom in športnim osebnostim. V Moskvi je več krajev [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], na vpogled pa je tudi [[ruska arhitektura]], zlasti na zgodovinskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]], in stavbe, kot je [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|cerkev Vasilija blaženega]] ter [[Moskovski kremelj|Kremelj]] – slednji služi kot središče moči [[Ruska vlada|ruske vlade]]. V Moskvi ima svoj sedež veliko ruskih podjetij v številnih panogah. Oskrbuje jo obsežna tranzitna mreža, ki vključuje štiri mednarodna letališča, deset železniških postaj, sistem tramvajev in [[Enotirna železnica|enotirne železnice]] ter najbolj znan [[Moskovska podzemna železnica|Moskovski metro]], najprometnejši metro sistem v Evropi in en največjih metro sistemov na svetu. Mesto je eno najbolj zelenih mest na svetu, saj več kot 40 % njegove površine prekrivajo zelene površine.<ref name="Planète Énergies"/><ref>{{navedi splet|url=https://bridgetomoscow.com/curious-fact-moscow-parks|title=Moscow parks|work=Bridge To Moscow|access-date=2020-05-27|archive-date=2020-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200625002804/https://bridgetomoscow.com/curious-fact-moscow-parks|url-status=live}}</ref> == Etimologija == Ime mesta naj bi izhajalo iz imena za reko [[Moskva (reka)|Moskvo]].<ref name="Smol">{{navedi knjigo |last1=Smolitskaya |first1=G.P. |title=Toponimicheskyi slovar' Tsentral'noy Rossii |script-title=ru:Топонимический словарь Центральной России |date=2002 |pages=211–2017 |language=ru}}</ref> Predlaganih je bilo več teorij glede izvora imena reke. Finsko-ogrski [[Volški Finci|Merja]] in [[Muromci|Muroma]] ljudje, ki so bili med prvimi pred-slovanskimi plemeni, ki so prvotno poseljevala to območje, naj bi reko imenovali ''Mustajoki'', v slovenščini ''Črna reka''. Predlagano je bilo, da ime mesta izhaja iz te besede.<ref>{{navedi knjigo|title=Ruotsin itämaa|last=Tarkiainen|first=Kari|publisher=Svenska litteratursällskapet i Finland|year=2010|isbn=978-951-583-212-2|location=Helsinki|page=19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://study.com/academy/lesson/early-east-slavic-tribes-in-russia.html|title=Early East Slavic Tribes in Russia|website=Study.com|language=en|access-date=2018-12-10|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328092408/https://study.com/academy/lesson/early-east-slavic-tribes-in-russia.html|url-status=live}}</ref> Moskva je pridobila številne epitete, ki se največkrat nanašajo na njeno velikost in prevladujoč status znotraj naroda: [[Tretji Rim]] (Третий Рим), Belokamena (Белокаменная), Prvoprestolna (Первопрестольная), Sorok Sorokov (Сорок Сороков) (''sorok'' pomeni v ruščini 'štirideset, veliko mnogo' in 'okrožje ali župnija'). Moskva je tudi eno od dvanajstih [[Mesto heroj|mest herojev]] v Rusiji oz. nekdanji Sovjetski zvezi. Ruski demonim za prebivalca Moskve je 'moskvič' (москвич) za moško ali 'moskvička' (москвичка) za žensko obliko. Ime »Moskva« je po potrebi okrajšano kot 'MSK' (МСК v ruščini). == Zgodovina == === Prazgodovina === Arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila mesto današnje Moskve in njena okolica naseljeni že od nekdaj. Med najzgodnejšimi najdbami so relikvije Ljalovske kulture, ki jih strokovnjaki umeščajo v obdobje [[neolitik]]a, zadnjo fazo [[kamena doba|kamene dobe]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.mos.ru/en/news/item/22507073/|title=The origins of Moscow: What archaeological finds, chronicles and urban legends tell us|work=[[Mos.ru]]|date=April 5, 2017|access-date=2020-11-12|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030183623/https://www.mos.ru/en/news/item/22507073/|url-status=dead}}</ref> Potrjujejo, da so bili prvi naseljenci na tem območju lovci in nabiralci. Okrog leta 950 so se na tem območju naselili dve slovanski plemeni, [[Vjatiči]] in [[Kriviči]]. Vjatiči bi lahko bili jedro domorodnega prebivalstva Moskve.<ref>{{navedi splet|url=http://www.moskau.ru/moskau/lexikon/geschichte_moskaus_vom_dorf_zur_metropole_3.html|title=History of Moscow - from village to metropolis|work=moskau.ru|access-date=2020-11-12|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524051043/http://www.moskau.ru/moskau/lexikon/geschichte_moskaus_vom_dorf_zur_metropole_3.html|url-status=dead}}</ref> === Zgodnja zgodovina (1147–1283) === {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kyivan Rus' 1220-1240.png|thumb|upright=0.75|Kneževina na severovzhodnem obrobju Kijevske Rusije Vladimir-Suzdal je prerasla v Veliko vojvodstvo Moskvo.|levo]] Leta 1147 se Moskva prvič pojavi v zgodovinskih letopisih. Knez [[Jurij Dolgoroki]] iz Suzdala je povabil kneza [[Svjatoslav Olgovič|Svjatoslava Olgoviča]] v mesto Moskva, ki je bilo takrat manjše mestece na zahodni meji Vladimirsko-Suzdalske kneževine. Besede »Pridi k meni, brat, v Moskvo«, naj bi po poročanju stare ''Ipatjevske kronike'' napisal Jurij. Ob bratovem prihodu naj bi Jurij priredil veličasten sprejem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/russian/features-39352451|title=Начало Москвы: пир после убийства|website=BBC News Russian|date=2017-04-11|access-date=July 6, 2021|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710045539/https://www.bbc.com/russian/features-39352451|url-status=live}}</ref> [[Daniil Aleksandrovič]], najmlajši sin [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] je postal v 70. letih 13. stoletja polnoleten in vključil se je v boje za vpliv v kneževini s trajnim uspehom. Postavil se je na stran svojega brata Dmitrija, ko je ta poskušal vladati [[Veliki Novgorod|Novgorod]]u. Od leta 1283 je deloval kot vladar neodvisne kneževine skupaj z Dmitrijem, ki je postal veliki knez Vladimirja. Daniel ima zasluge za ustanovitev prvih moskovskih samostanov, posvečenih Gospodevemu razsvetljenju in svetem Danielu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bronnitsky.)|first=Tikhon (Bishop of|url=https://books.google.com/books?id=9-_VAAAAMAAJ&q=history+of+Lord%27s+Epiphany+monastery+and+to+Saint+Daniel|title=The Orthodox Shrines of Moscow|date=1997|publisher=Publishing House of the Moscow Patriarchate|language=en|access-date=2020-11-18|archive-date=October 2, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002123518/https://books.google.com/books?id=9-_VAAAAMAAJ&q=history+of+Lord%27s+Epiphany+monastery+and+to+Saint+Daniel|url-status=live}}</ref> === Moskovska velika kneževina (1283–1547) === {{glavni|Moskovska velika kneževina}} {|class="graytable" style="text-align:center" |+ | style="width:33%;"|[[File:Kremlenagrad.jpg|350px]] | style="width:33%;"|[[File:Facial Chronicle - b.10, p.049 - Tokhtamysh at Moscow.jpg|150px]] | style="width:33%;"|[[File:Mikhail Feodorovich Izbranie.jpg|310px]] |- |Moskovski kremelj v poznem 16. st. |Obleganje Moskve (1382) |Rdeči trg |} Moskovska kneževina je bila leta 1263 izločena iz velike kneževine Vladimir skladno z odločitvijo velika kneza Vladimirja Aleksandra Nevskega in je pripadla njegovemu mlajšemu sinu Danilu Aleksandroviču. Sprva je Moskovska kneževina ob svojem nastanku leta 1263 vključevala samo ozemlja ob srednjem toku reke Moskve. Moskva je bila edino mesto v kneževini.<ref>{{navedi knjigo|author=[[Кучкин, Владимир Андреевич|Кучкин В. А.]]|title=Формирование государственной территории северо-восточной Руси в X–XIV вв|url=http://www.rusarch.ru/kuchkin2.htm|place=М.|publisher=Наука|year=1984|pages=352|archivedate=2011-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110920042607/http://www.rusarch.ru/kuchkin2.htm}}</ref> Lega mesta na križišču trgovskih poti je prispevala k njegovi rasti in vzponu. Na začetku 14. stoletja so bile moskovske posesti povečane, saj so jim bile pridruženi Kolomenska in Možajska kneževina.<ref name="БСЭ">{{navedi knjigo|title=Velika sovjetska enciklopedija|article=Москва (столица СССР)}}</ref> V 14. stoletju je Moskva še naprej rasla in postala vseruski center. Začenši z Jurijem Danilovičem so moskovski knezi nosili naslov Velikega kneza Vladimirja, ki je bil najvišji naslov severovzhodnih Rusov in Novgoroda.<ref name="БСЭ"/> Pod knezom Ivanom I. Danilovičem Kalito so se začela v Moskvi obsežna gradbena dela. Pojavile so se prve kamnite zgradbe (do takrat je bilo mesto v celoti leseno).<ref name="Воронин">''[[Воронин, Николай Николаевич|Воронин Н.&nbsp;Н.]]''&nbsp;[https://web.archive.org/web/20131028004950/http://rusarch.ru/voronin5.htm Московский Кремль (1156—1367)] // Материалы и исследования по археологии СССР.&nbsp;— №&nbsp;77 (Метательная артиллерия и оборонительные сооружения).&nbsp;— М., 1958.&nbsp;— С. 57—66.</ref> V 14. in na začetku 15. stoletja je bila Moskva veliko trgovinsko in obrtniško mesto. Vključevalo je območja Kremlja, Kitajgoroda in naselja Zamoskvorečje, Zaneglimenje in Zejauzje.<ref name="БСЭ"/> [[File:Andronikov Monastery 18.jpg|thumb|Cerkev Kristusa Odrešenika, 1357 (najstarejša obstoječa stavba v Moskvi)|left]] [[File:Вид на Спасскую башню от Исторического музея.jpg|thumb|[[Odrešenikov stolp]] je bil zgrajen leta 1491]] Leta 1462 je Ivan III. (1440–1505) postal veliki knez Moskve (takrat del srednjeveške države Moškove). Začel se je boriti proti Tatarom, razširil ozemlje Moškove in obogatil svoje glavno mesto. Do leta 1500 je imelo 100.000 prebivalcev in je bilo eno največjih mest na svetu. Osvojil je veliko večjo kneževino Novgorod proti severu. Tako je ozemlje sedemkrat povečal, s 430.000 na 2.800.000 kvadratnih kilometrov. Prevzel je nadzor nad starodavno ''Novgorodsko kroniko'' in jo naredil kot propagandno sredstvo za svoj režim.<ref>J. L. I. Fennell, ''Ivan the Great of Moscow'' (1961) p. 354</ref><ref>Sergei M. Soloviev, and John J. Windhausen, eds. ''History of Russia. Vol. 8: Russian Society in the Age of Ivan III'' (1979)</ref> Leta 1325 je kijevski metropolit Pjotr Ratenski prenesel metropolitansko katedro iz Vladimirja (kjer je bila od leta 1299) v Moskvo. Po njegovi smrti je bil metropolit Pjotr slavljen kot svetnik in čudodelec. Pri grobnici svetnika so imenovani najvišji moskovski svetniki, sam Pjotr pa kot najbolj cenjen zaščitnik Moskve. Moskva, ki je postala duhovni center Rusije, je prispevala k združitvi dežel okrog duhovnega centra in posledično k prenosu prestolnice iz Vladimirja v Moskvo.<ref>О святителе Петре // Журнал Московской патриархии.&nbsp;— 1959.&nbsp;— №&nbsp;8.&nbsp;— С. 54—59; 1966.&nbsp;— №&nbsp;9.&nbsp;— С. 54—61; 1976.&nbsp;— №&nbsp;12.&nbsp;— С. 61—66.</ref>. Leta 1448 je Ruska cerkev postala ''de facto'' avtokefalija, leta 1589 pa je bil vzpostavljen Moskovski patriarhat.<ref name="БСЭ"/> === Rusko carstvo (1547–1721) === {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Moscow StBasilCathedral d28.jpg|thumb|left|200px| Cerkev Vasilija blaženega je bila zgrajena leta 1561.]] V 16. in 17. stoletju so bila zgrajena tri krožna obrambna obzidja: Kitaj gorod (Китай-город), Beli gorod (Белый город) in Zemljani gorod (Земляной город). Vendar sta leta 1547 dva požara uničila večji del mesta, leta 1571 pa so Krimski Tatari zajeli Moskvo in požgali vse razen Kremlja.<ref>"''[https://books.google.com/books?id=i85noYD9C0EC&pg=PA260&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The Unending Frontier: An Environmental History of the Early Modern World]''". John F. Richards (2006). University of California Press. p. 260. {{ISBN|0-520-24678-0}}</ref> Anali beležijo, da je preživelo le 30.000 od 200.000 prebivalcev. [[File:Расцвет Кремля. Всехсвятский мост и Кремль в конце XVII века. 1922, бумага на картоне, уголь, акварель, карандаш.jpg|thumb|Pogled na Moskvo iz 17. stoletja (risba Apolonarja Vasnecova iz leta 1922)]] Na koncu 15. stoletja pod knezom Ivanom III. Vasiljevičem je Moskva postala prestolnica Ruske države.<ref name="БСЭ"/> Novi status je prispeval k rasti mesta in pojavu ekonomskega in kulturnega centra države. Razvijala sta se industrija in obrt: proizvodna orožja, tekstila, usnja, lončarstvo in gradbeništvo. Pojavile so se tovarne topov in tiskarne. Moskovska arhitektura je dosegla nove višine. Meje Moskve so se opazno povečale in do konca 16. stoletja je vključevala Beli gorod in Zemljani gorod. Zgrajen je bil sistem obrambnih struktur.<ref name="БСЭ"/> Med 14. in 18. stoletjem se je v Moskvi zgodilo več velikih uporov in požarov. Leta 1565 po razdelitvi ruske države carja Ivana Groznega na opričino in zemščino je mesto postalo center slednje.<ref name="Викитека ЭСБЕ Земщина1">{{navedi knjigo|title=ВТ-ЭСБЕ+ Земщина|author=Сторожев, Василий Николаевич}}</ref><ref name="БРЭ-ТОМ-10">{{navedi knjigo|author=Корзинин А.Л. |title=Земщина |author=Осипов, Юрий Сергеевич и др., отв. ред. С.Л. Кравец |publisher=[[Большая Российская Энциклопедия]] (в 30 т.) |place=Москва |publisher=Научное издательство «Большая российская энциклопедия» |year=2008 |isbn=978-5-85270-341-5 |language=ru |archive-date=2019-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190329125647/https://old.bigenc.ru/domestic_history/text/2877947|url=https://old.bigenc.ru/domestic_history/text/2877947 }}</ref> [[File:Polish plan of Moscow 1610.PNG|thumb|»Sigismundov« načrt Moskve (1610), imenovan po Sigismundu III. Poljskem, je zadnji mestni načrt, sestavljen pred uničenjem leta 1612 z umikom poljskih čet in poznejšimi spremembami uličnega omrežja. Usmerjenost: sever je desno, zahod na vrhu]] V prvi polovici 17. stoletja se je prebivalstvo Moskve podvojilo s približno 100.000 na 200.000. V poznem 17. stoletju se je mesto razširilo onkraj svojih obzidij. Do leta 1682 je bilo 692 gospodinjstev, ustanovljenih severno od obzidja, ki so jih Ukrajinci in Belorusi v rusko-poljski vojni (1654–1667) ugrabili iz njihovih domov.<ref>{{navedi knjigo|last=Абецедарский|first=Л. С.|title=Белоруссия и Россия|year=1978|location=Москва|pages=213|language=ru}}</ref> Ta nova obrobja mesta so postala znana kot ''Meščanskaja sloboda'', po rusinski besedi ''meščane'' – 'mestni ljudje'. Izraz ''meščane'' (мещане) je v Rusiji iz 18. stoletja pridobil pejorativne konotacije in danes pomeni 'malomeščanstvo' ali 'ozkogledi filistri'.<ref>П.В.Сытин, "Из истории московских улиц", М, 1948, p. 296.</ref> Leta 1654 je bilo z Lekarnarskim ukazom organizirano učenje za študente lekarnarskega dela.<ref>{{navedi splet |url=http://rmbic.ru/upload/file/calend_znamen_dat_2019.pdf |title=Знаменательные и юбилейные даты истории медицины и здравоохранения 2019 года |accessdate=2019-06-02 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190602050018/http://rmbic.ru/upload/file/calend_znamen_dat_2019.pdf |archivedate=2019-06-02 |url-status=dead }}</ref> Mesto so zajele številne nesreče. Epidemije [[kuga|kuge]] so opustošile Moskvo v letih 1570–1571, 1592 in 1654–1656.<ref>''[https://books.google.com/books?id=IcljzNyv4EgC&pg=PA17&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bubonic Plague in Early Modern Russia: Public Health and Urban Disaster]''. John T. Alexander (2002). Oxford University Press US. p. 17. {{ISBN|0-19-515818-0}}</ref> Kuga je v letih 1654–55 pobila več kot 80 % ljudi. Požari so leta 1626 in 1648 uničili velik del lesenega mesta.<ref>M.S. Anderson, ''Peter the Great'' (1978) p. 13</ref> === Imperij (1721–1917) === {{glavni| Moskovska gubernija|Ruski imperij}} [[File:Moskva riverfront.jpg|thumb|left|upright=1.2|Obrežje reke Moskve v 19. st.]] Potem ko je izgubila status glavnega mesta carstva, se je prebivalstvo Moskve sprva zmanjšalo, z 200.000 v 17. stoletju na 130.000 leta 1750. Toda po letu 1750 se je število prebivalcev v preostalem obdobju Ruskega imperija povečalo za več kot desetkrat in doseglo 1,8 milijona do leta 1915. Ruska kuga 1770–1772 je v Moskvi ubila do 100.000 ljudi.<ref>{{navedi časopis | last=Melikishvili | first=Alexander | year=2006 | volume=36 | pages=19–31 | journal=Critical Reviews in Microbiology | title=Genesis of the anti-plague system: the Tsarist period | issue=1 | url=http://cns.miis.edu/antiplague/pdfs/melikishvili.pdf | doi=10.1080/10408410500496763 | citeseerx=10.1.1.204.1976 | pmid=16610335 | access-date=2020-03-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091123034404/http://cns.miis.edu/antiplague/pdfs/melikishvili.pdf | archive-date=2009-11-23 | url-status=live }}</ref> [[File:Kniznije lavki.jpg|thumb|Knjigarne na Spasskem mostu, avtorja Apollinarija Vasnecovega]] Leta 1712 je bilo glavno mesto Rusije preneseno iz Moskve v Sankt Peterburg. Leta 1728 je bilo pod Petrom II. v Moskvo prenesen imperatorska palača, ki je tam ostala do leta 1732,<ref>{{navedi splet|url=http://encyc.mir-x.ru/309650.html|url-status=dead|title=Исторический очерк (Москва)|website=Энциклопедия «Москва»|accessdate=2013-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140331033230/http://encyc.mir-x.ru/309650.html|archivedate=2014-03-31}}</ref> ko ga je imperatrica Anna Ivanovna vrnila v Sankt Peterburg. Moskva je ohranila status »prvoprestolne« prestolnice in je bila kraj kronanja vseh imperatorjev. Ta naziv se je uporabljal za poudarjanje zgodovinske prednosti Moskve kot mesta, v katerem se je prestol ruskega carja prvič pojavil. V enciklopediji Brokgauza in Jefrona se Moskva imenuje »prvoprestolno prestolnico Rusije«.<ref name="Викитека ЭСБЕ Земщина2">{{navedi knjigo|title=ВТ-ЭСБЕ+|author=Сторожев, Василий Николаевич}}</ref> Slovar S. I. Ožjegova in N. J. Švedove interpretira »prvoprestolno« kot oznako najstarejše prestolnice. Termin se široko uporablja v vseh sferah javnega življenja kot sinonim in neuradno ime za Moskvo. [[File:Napoleon in burning Moscow - Adam Albrecht (1841).jpg|thumb|Napoleon je opazoval požar Moskve septembra 1812]] Ko je leta 1812 [[Napoleon]] napadel Rusijo, so bili Moskovčani evakuirani. Sumi se, da je bil moskovski požar predvsem posledica ruskih sabotaž. Napoleonova ''Grande Armée'' se je morala umakniti in je bila skoraj uničena zaradi uničujoče ruske zime in sporadičnih napadov ruskih vojaških sil. V tem času je umrlo kar 400.000 Napoleonovih vojakov.<ref>"''[https://books.google.com/books?id=ZQqQz3VjlxcC&pg=PA29&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The Russian Army of the Napoleonic Wars]''". Albert Seaton, Michael Youens (1979). p. 29. {{ISBN|0-88254-167-6}}</ref> Med domovinsko vojno leta 1812 so Moskvo zajeli Napoleonovi vojaki in močno jo je uničil požar. Po različnih izračunih naj bi kot posledica požara bilo požganih do 80 % stavb.<ref>''Васькин, Александр Анатольевич|'' Москва 1812&nbsp;года глазами русских и французов. М., 2012.</ref> Proces obnavljanja Moskve je trajal več kot trideset let in zgrajena je bil tudi katedrala Kristusa Odrešenika. Ob koncu 19. stoletja se je v Moskvi pojavil tramvaj. [[File:Red Square in Moscow (1801) by Fedor Alekseev.jpg|thumb|left|Scena na Rdečem trgu, Moskva, 1801. Olje na platnu Fjodorja Aleksejeva]] Ko je leta 1762 na oblast prišla [[Katarina Velika]], so umazanijo mesta in vonj po odplakah opazovalci opazili kot simptom neurejenega življenjskega sloga Rusov nižjega razreda, ki so pred kratkim prišli s kmetij. Elite so pozvale k izboljšanju sanitarij, kar je postalo del Katarininih načrtov za povečanje nadzora nad socialnim življenjem. Nacionalni politični in vojaški uspehi od 1812 do 1855 so kritike pomirili in potrdili prizadevanja za oblikovanje bolj razsvetljene in stabilne družbe. O vonju in slabih pogojih javnega zdravja je bilo manj govora. Kljub ruskim neuspehom v krimski vojni 1855–56 pa je zaupanje v zmožnost države, da vzdržuje red v slamih, in zahteve po izboljšanju javnega zdravja ponovno postavile na dnevni red umazanijo.<ref>Alexander M. Martin, "Sewage and the City: Filth, Smell, and Representations of Urban Life in Moscow, 1770–1880", ''Russian Review'' (2008) 67#2 pp. 243–274.</ref> === Sodobnost === Leta 1918 je bila boljševiška vlada premaknjena iz Petrograda v Moskvo, ki je postala prestolnica [[RSFSR]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.itogi.ru/archive/2001/32/107203.html|title=Переезд Советов|website=Итоги|date=2001-08-14|accessdate=2013-01-18|archive-date=2013-01-19|archive-url=https://www.webcitation.org/6DnKFqFze?url=http://www.itogi.ru/archive/2001/32/107203.html|url-status=live}}</ref> Z resolucijo Prezidija Vseruskega izvršilnega komiteja »O oblikovanju administrativno-teritorialnih zvez krajevnega in oblastnega pomena na teritoriju RSFSR« od 14. januarja 1929 do 1. oktobra 1929 je bila oblikovana centralna industrijska oblast s centrom v mestu Moskvi.<ref>{{navedi splet |url=http://base.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc;base=ESU;n=17397 |title=Постановление ВЦИК от 14.01.1929 «Об образовании на территории Р. С. Ф. С. Р. административно-территориальных объединений краевого и областного значения» |access-date=2014-12-22 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304124734/http://base.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc%3Bbase%3DESU%3Bn%3D17397 |url-status=live }}</ref> Leta 1931 sta dve veliki mesti RSFSR, Moskva (16. junija)<ref>{{navedi knjigo|title=СССР: административно-территориальное деление союзных республик на 1 января 1974 года|place=М.|publisher=Известия|date=1974|url=https://books.google.ru/books?ei=fqSyU7WCCLLS4QSntIHoAQ&hl=ru&id=s0gdAAAAMAAJ}}, с. [https://books.google.ru/books?id=s0gdAAAAMAAJ&hl=ru&pg=PA128&img=1&pgis=1&dq=%2216+июня+1931%22&sig=ACfU3U3FybrLrH5FlUqUHo078hxUR1eSsQ&edge=0 128] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231111174513/https://books.google.ru/books/content?id=s0gdAAAAMAAJ&hl=ru&pg=PA128&img=1&pgis=1&dq=%2216+%D0%B8%D1%8E%D0%BD%D1%8F+1931%22&sig=ACfU3U3FybrLrH5FlUqUHo078hxUR1eSsQ&edge=0 |date=2023-11-11 }}</ref> in Leningrad (3. decembra),<ref>Там же, с. [https://books.google.ru/books?id=s0gdAAAAMAAJ&hl=ru&pg=PA116&img=1&pgis=1&dq=%22подчинения+с+3+декабря+1931+года%22&sig=ACfU3U39WD_tiXn2FPWBIGLHofJe6O3v-w&edge=0 116] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231111174514/https://books.google.ru/books/content?id=s0gdAAAAMAAJ&hl=ru&pg=PA116&img=1&pgis=1&dq=%22%D0%BF%D0%BE%D0%B4%D1%87%D0%B8%D0%BD%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%8F+%D1%81+3+%D0%B4%D0%B5%D0%BA%D0%B0%D0%B1%D1%80%D1%8F+1931+%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B0%22&sig=ACfU3U39WD_tiXn2FPWBIGLHofJe6O3v-w&edge=0 |date=2023-11-11 }}</ref> dodeljeni v ločene upravne enote, mesta republiškega pomena RSFSR. V 30. letih 20. stoletja je bila v Moskvi ustvarjena cela mreža znanstveno-raziskovalnih in projektnih tehničnih institutov. Velike večina njih je bila del Akademije znanosti ZSSR.<ref name="Москва и индустриализация">{{navedi splet|url=http://www.portal-slovo.ru/history/39136.php|title=Москва и индустриализация|author=Гвоздецкий В. Л.|website=Слово|accessdate=2013-01-11|archive-date=2013-01-14|archive-url=https://www.webcitation.org/6Desrvp1v?url=http://www.portal-slovo.ru/history/39136.php|url-status=live}}</ref> V tem času so se v mestu razvijali tudi množični mediji in vzpostavljeno je bilo veliko časopisov, od leta 1939 pa tudi televizijsko oddajanje.<ref name="Телевизионное вещание">{{navedi splet|url=http://www.ubrus.org/dictionary-units/?id=221354|title=Телевизионное вещание в России|publisher=ubrus.org|accessdate=2009-01-15|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://www.webcitation.org/616HoVOBk?url=http://www.ubrus.org/dictionary-units/?id=221354|url-status=live}}</ref><ref name="БСЭT">{{navedi knjigo|title=Velika sovjetska enciklopedija|article=Телевидение}}</ref> Po navodilih Stalina je bilo v slogu socialističnega klasicizma zgrajenih sedem nebotičnikov »[[Sedem sester Moskve]]«. Najpogosteje jih imenujejo Stalinovi nebotičniki (rusko Сталинские высотки). Zgrajene so bile med leti 1947 in 1957. Prvotno je bilo načrtovanih osem nebotičnikov, vendar osmi, [[Palača Sovjetov]], ni bil nikoli zgrajen. Dodatna, osma stavba, je bila po drugi strani med leti 1952 in 1955 zgrajena v [[Varšava|Varšavi]] in je znana pod imenom [[Palača kulture]]. Sedem stavb je: stavba univerze, stavba Ministrstva za zunanje zadeve, Hotel Ukrajina, Stanovanjska stavba Kotelničeskem nabrežju, Upravna stavba v bližini »Rdečih vrat«, Hotel Leningradskaja in Stanovanjska stavba na Kudrinskem trgu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.libussr.ru/doc_ussr/ussr_4052.htm|title=Постановление СНК СССР, ЦК ВКП(б) от 10.07.1935 N 1435|website=www.libussr.ru|access-date=2021-05-22|archive-date=2021-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210506035025/https://www.libussr.ru/doc_ussr/ussr_4052.htm|url-status=live}}</ref><ref name="Семь высоток - символ Москвы">{{navedi splet|url=http://www.archi.ru/events/news/news_current_press.html?nid=5276&fl=1&sl=1|url-status=dead|title=Семь высоток&nbsp;— символ Москвы|publisher=Российская архитектура|accessdate=2009-01-26|archiveurl=https://www.webcitation.org/616Hq9ZZW?url=http://www.archi.ru/events/news/news_current_press.html?nid=5276|archivedate=2011-08-21}}</ref> Leta 1977 se je mesto prvič srečalo s terorizmom. Do leta 2011 se je v Moskvi zgodilo osemnajst terorističnih dejanj.<ref>{{navedi splet |url=https://moscowfy.com/samye-krovavye-terakty-v-moskve/ |title=Самые кровавые теракты в Москве |access-date=2022-02-04 |archive-date=2022-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220204101028/https://moscowfy.com/samye-krovavye-terakty-v-moskve/ |url-status=live }}</ref> Na začetku 21. stoletja se je v Moskvi zgodila velika arhitekturna transformacija.<ref name="Москомархитектура. Исторический экскурс">{{navedi splet|url=http://www.mka.mos.ru/forms.asp?muid=9B955D7F-4610-4856-ACE5-AF065E4973FF&mpuid=7F35D3E8-14DE-44DF-85B6-A2ECBCC99539|title=Москомархитектура. Исторический экскурс|publisher=Москомархитектура|accessdate=2009-01-26|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060926002038/http://www.mka.mos.ru/forms.asp?muid=9B955D7F-4610-4856-ACE5-AF065E4973FF&mpuid=7F35D3E8-14DE-44DF-85B6-A2ECBCC99539|archivedate=2006-09-26}}</ref> Mesto se je resno spremenilo, saj se je začela gradnja nebotičnikov s pisarnami, sodobna transportna infrastruktura, luksuzne nepremičnine in novo poslovno središče, rajon »Moskva Siti«.<ref name="Новый облик Москвы">{{navedi splet|url=http://www.credcard.ru/stats.html?act=122|title=Новый облик Москвы|publisher=CREDCARD 2000—2009|accessdate=2009-02-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016221956/http://credcard.ru/stats.html?act=122|archivedate=2011-10-16|url-status=dead}}</ref> Hkrati je vidno, da gradbeni bum vodi v rušenje zgodovinskega izgleda mesta, saj so bili uničeni arhitekturni spomeniki in obstoječe urbano okolje.<ref>{{navedi splet|date=2004-03-25|url=http://www.newsru.com/russia/25mar2004/boom.html|title=Строительный бум в Москве всё чаще приводит к катастрофам|publisher=[[NEWSru.com]]|accessdate=2010-08-13|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://www.webcitation.org/616HsrsRH?url=http://www.newsru.com/russia/25mar2004/boom.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ogoniok.com/archive/2002/4759/31-18-20/ |title=Огонёк: «В Москве сейчас не строительный бум, а только его начало» |accessdate=2009-08-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130515065452/http://www.ogoniok.com/archive/2002/4759/31-18-20/ |archivedate=2013-05-15 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://gzt.ru/moscow/2009/02/08/221155.html |title=Хранители Садового кольца |date=2009-02-08 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211164916/https://gzt.ru/moscow/2009/02/08/221155.html |archivedate=2009-02-11 |url-status=dead |accessdate=2010-02-27 }}</ref> Resen problem je nerazvitost transportne infrastrukture, ki vodi v prometne zamaške in prenatrpanost javnega transporta. Trenutni župan Moskve [[Sergej Semjonovič Sobjanin]] je zagnal projekt Moja ulica, ki je vključuje obširno prenovo cestne infrastrukture. Projekt vključuje širjenje površin za pešce, gradnjo pločnikov in kolesarskih stez ter saditev dreves.<ref>{{navedi splet|title=«Моя улица»|url=https://www.mos.ru/city/projects/mystreet/|publisher=Официальный портал Мэра и Правительства Москвы|accessdate=2016-08-17|archive-date=2017-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328130201/https://www.mos.ru/city/projects/mystreet/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Cобянин пообещал благоустроить более 40 московских улиц|url=http://www.forbes.ru/news/291313-cobyanin-poobeshchal-blagoustroit-bolee-40-moskovskikh-ulits-v-etom-godu|date=2015-06-13|publisher=Forbes|accessdate=2016-08-17|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419201419/http://www.forbes.ru/news/291313-cobyanin-poobeshchal-blagoustroit-bolee-40-moskovskikh-ulits-v-etom-godu|url-status=live}}</ref> Prvotni projekt se je odvijal med leti 2015 in 2018,<ref name=expert1>{{navedi splet |url=http://expert.ru/expert/2016/24/besposchadnoe-blagoustrojstvo/ |title=Беспощадное благоустройство |date=2016-06-13 |author=Алексей Щукин |publisher=Эксперт Online |accessdate=2017-04-18 |archive-date=2017-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170419195400/http://expert.ru/expert/2016/24/besposchadnoe-blagoustrojstvo/ |url-status=live }}</ref> vendar je bil podaljšan do leta 2020.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/3436275|title=Власти Москвы до 2020 года потратят на программу «Моя улица» 94,5 млрд руб|date=2017-10-12|website=kommersant.ru|publisher=[[Коммерсантъ]]|accessdate=2017-10-18|archive-date=2017-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019003557/https://www.kommersant.ru/doc/3436275|url-status=bot: unknown}}</ref> V treh letih je bilo posodobljenih 200 ulic.<ref>{{navedi splet|title=ДО — ПОСЛЕ |url=https://www.mos.ru/city/projects/mystreet/|accessdate=2024-04-11|url-status=live}}</ref> == Grb == Moskva je podoben grb uporabljala od začetka osemnajstega stoletja, grb v tej obliki pa je bil prvotno sprejet 20. decembra 1781. Po oktobrski revoluciji je mesto 23. novembra 1993 znova prevzelo grb. V skladu z zakonom mesta Moskve z dne 11. junija 2003 »Na grbu mesta Moskva« piše: grb mesta je pravokotnik z zaobljenimi spodnjimi vogali, ki na koncu označuje heraldični ščitnik temno rdeče barve s podobo na desni strani proti gledalcu, vitezu - Sveti Jurij v srebru, katerega plašč (ogrinjalo) je modre barve, na srebrnem konju s srebrnim pasom in zlatim kopjem ubija črnega zmaja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.adviser.su/?option=com_dbase&task=view_doc&id=31206&page=0 |title=Закон города Москвы от 11 июня 2003 года № 39 «О гербе города Москвы» |accessdate=2012-11-15 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150204193655/http://www.adviser.su/?option=com_dbase&task=view_doc&id=31206&page=0 |archivedate=2015-02-04 |url-status=dead }}</ref> Sveti Jurij se je pred tem skozi zgodovino pojavljal kot heraldični simbol Moskve, moskovske regije, pa tudi ruskih držav in provinc. Danes se ta simbol nahaja tudi na orlovih prsih, ki je uradni grb Ruske federacije.<ref>{{navedi splet |url=http://sovet.geraldika.ru/article/4756 |title=Правила использования Государственного герба РФ |access-date=2012-05-18 |archive-date=2013-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130203023314/http://sovet.geraldika.ru/article/4756 |url-status=live }}</ref> == Geografija == === Lega === [[File:Moscow satellite image.jpeg|thumb|left|upright|Satelitska slika Moskve in okolice]] Moskva leži na bregu reke Moskve, ki teče nekaj več kot 500&nbsp;km skozi Vzhodnoevropsko nižavje v osrednji Rusiji. 49 mostov sega preko reke in njenih kanalov v mejah mesta. Nadmorska višina Moskve na Vseruskem razstavnem centru (VVC), kjer je vodilna moskovska vremenska postaja, je 156 metrov. Teplostanski grič je najvišja točka mesta na 255 metrih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.darwin.museum.ru/expos/oopt/?t=40 |script-title=ru:Памятник природы "Высшая точка Москвы – 255 м над уровнем моря (Теплый Стан)" |publisher=www.darwin.museum.ru |accessdate=2009-04-29 |language=ru |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825190425/http://darwin.museum.ru/expos/oopt/?t=40 |archivedate=2007-08-25 }}</ref> Širina moskovskega mesta (ne omejuje ga obvoznica MKAD – rusko Московская кольцевая автомобильная дорога, Moskovskaja Kolcevaja Avtomobilnaja Doroga) od zahoda proti vzhodu je 39,7&nbsp;km, dolžina od severa do juga pa 51,8&nbsp;km. === Čas === Moskva je referenčna točka za časovni pas, ki se uporablja v večini evropske Rusije, Belorusije in Republike Krim. Območja delujejo v mednarodnih standardih, kot je moskovski standardni čas (MSK, мск), kar je 3 ure pred UTC ali UTC + 3. Poletnega časa ne uporabljajo več. Glede na geografsko dolžino se povprečni sončni opoldan v Moskvi zgodi ob 12:30.<ref>{{navedi splet|title=Time in Moscow, Russia|url=http://dateandtime.info/city.php?id=524901|accessdate=2018-03-31}}</ref> [[File:Moscow, Goliyanovo, Pond, Winter 06.jpg|thumb|Moskva pozimi]] === Podnebje === Moskva ima vlažno celinsko podnebje (Köppnova klimatska razvrstitev Dfb)<ref>{{navedi knjigo|title=Национальный атлас России|article=Климат}}</ref> z dolgimi, hladnimi (čeprav povprečnimi po ruskih standardih) zimami, ki običajno trajajo od sredine novembra do konca marca, in toplimi poletji. Vreme lahko močno niha s temperaturami v območju od –25&nbsp;°C v mestu in −30&nbsp;°C v predmestjih do nad 5&nbsp;°C pozimi in poleti od 10 do 35&nbsp;°C. Običajno visoke temperature v toplih mesecih juniju, juliju in avgustu znašajo približno ugodnih 20 do 26&nbsp;°C, med vročinskimi valovi (ki se lahko pojavijo med majem in septembrom) pa dnevne visoke temperature pogosto presežejo 30&nbsp;°C, včasih za teden ali dva skupaj. Pozimi povprečne temperature običajno padejo na približno −10&nbsp;°C, čeprav skoraj vsako zimo obstajajo obdobja ogrevanja z dnevnimi temperaturami, ki se dvignejo nad 0&nbsp;°C in obdobji hlajenja z nočnimi temperaturami pade pod -30&nbsp;°C. Ta obdobja običajno trajajo približno teden ali dva.<ref>Большой энциклопедический словарь</ref> {{Weather box |location = Moskovska povprečja 1981–2010, rekordi od 1879 do danes |metric first = Yes |single line = Yes |collapsed = |Jan record high C = 8,6 |Feb record high C = 8,3 |Mar record high C = 19,7 |Apr record high C = 28,9 |May record high C = 33,2 |Jun record high C = 34,9 |Jul record high C = 38,2 |Aug record high C = 37,3 |Sep record high C = 32,3 |Oct record high C = 24,0 |Nov record high C = 16,2 |Dec record high C = 9,6 |year record high C = 38,2 |Jan high C = −4,0 |Feb high C = −3,7 |Mar high C = 2,6 |Apr high C = 11,3 |May high C = 18,6 |Jun high C = 22,0 |Jul high C = 24,3 |Aug high C = 21,9 |Sep high C = 15,7 |Oct high C = 8,7 |Nov high C = 0,9 |Dec high C = −3,0 |year high C = 9,6 |Jan mean C = −6,5 |Feb mean C = −6,7 |Mar mean C = −1,0 |Apr mean C = 6,7 |May mean C = 13,2 |Jun mean C = 17,0 |Jul mean C = 19,2 |Aug mean C = 17,0 |Sep mean C = 11,3 |Oct mean C = 5,6 |Nov mean C = −1,2 |Dec mean C = −5,2 |year mean C = 5,8 |Jan low C = −9,1 |Feb low C = −9,8 |Mar low C = −4,4 |Apr low C = 2,2 |May low C = 7,7 |Jun low C = 12,1 |Jul low C = 14,4 |Aug low C = 12,5 |Sep low C = 7,4 |Oct low C = 2,7 |Nov low C = −3,3 |Dec low C = −7,6 |year low C = 2,1 |Jan record low C = −42,2 |Feb record low C = −38,2 |Mar record low C = −32,4 |Apr record low C = −21,0 |May record low C = −7,5 |Jun record low C = −2,3 |Jul record low C = 1,3 |Aug record low C = −1,2 |Sep record low C = −8,5 |Oct record low C = −16,1 |Nov record low C = −32,8 |Dec record low C = −38,8 |year record low C = −42,2 |Jan precipitation mm = 52 |Feb precipitation mm = 41 |Mar precipitation mm = 35 |Apr precipitation mm = 37 |May precipitation mm = 49 |Jun precipitation mm = 80 |Jul precipitation mm = 85 |Aug precipitation mm = 82 |Sep precipitation mm = 68 |Oct precipitation mm = 71 |Nov precipitation mm = 55 |Dec precipitation mm = 52 |Jan snow cm = 22 |Feb snow cm = 34 |Mar snow cm = 37 |Apr snow cm = 16 |May snow cm = 0 |Jun snow cm = 0 |Jul snow cm = 0 |Aug snow cm = 0 |Sep snow cm = 0 |Oct snow cm = 4 |Nov snow cm = 8 |Dec snow cm = 15 |year snow cm = |Jan humidity = 83 |Feb humidity = 80 |Mar humidity = 74 |Apr humidity = 67 |May humidity = 64 |Jun humidity = 70 |Jul humidity = 74 |Aug humidity = 77 |Sep humidity = 81 |Oct humidity = 81 |Nov humidity = 84 |Dec humidity = 85 |Jan rain days = 0,8 |Feb rain days = 0,7 |Mar rain days = 3 |Apr rain days = 9 |May rain days = 13 |Jun rain days = 14 |Jul rain days = 15 |Aug rain days = 15 |Sep rain days = 15 |Oct rain days = 12 |Nov rain days = 6 |Dec rain days = 2 |Jan snow days = 18 |Feb snow days = 15 |Mar snow days = 9 |Apr snow days = 1 |May snow days = 0,1 |Jun snow days = 0 |Jul snow days = 0 |Aug snow days = 0 |Sep snow days = 0,1 |Oct snow days = 2 |Nov snow days = 10 |Dec snow days = 17 |Jan sun = 33 |Jan percentsun = 14 |Feb sun = 72 |Feb percentsun = 27 |Mar sun = 128 |Mar percentsun = 35 |Apr sun = 170 |Apr percentsun = 40 |May sun = 265 |May percentsun = 53 |Jun sun = 279 |Jun percentsun = 53 |Jul sun = 271 |Jul percentsun = 52 |Aug sun = 238 |Aug percentsun = 51 |Sep sun = 147 |Sep percentsun = 38 |Oct sun = 78 |Oct percentsun = 24 |Nov sun = 32 |Nov percentsun = 13 |Dec sun = 18 |Dec percentsun = 8 |year percentsun = 34 |source 1 = <ref name="thermograph.ru">{{navedi splet |url=http://thermograph.ru/mon/st_27612.htm |title=Thermograph.ru averages |accessdate=2011-01-12 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303220151/http://thermograph.ru/mon/st_27612.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="Pogoda.ru.net archive 1820-2010">{{navedi splet |url=http://www.pogoda.ru.net/climate/27612.htm |title=Pogoda & Climate (Weather & Climate) |accessdate=2011-01-12 |publisher= |language=ru |archive-date=2013-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130121105211/http://www.pogoda.ru.net/climate/27612.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="Climate monitor 2005-2011">{{navedi splet |url=http://pogoda.ru.net/monitor.php?id=27612 |accessdate=2011-01-12 |title=Climate monitor 2005-2011 |language=ru |archive-date=2009-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217221623/http://pogoda.ru.net/monitor.php?id=27612 |url-status=dead }}</ref><ref name="Meteoweb.ru Average monthly Sunshine hours">{{navedi splet |url=http://meteoweb.ru/cl006-7.php |title=Average monthly Sunshine hours |accessdate=2011-01-12 |publisher= Meteoweb.ru |language=ru}}</ref><ref name="Climatebase.ru Average Snowfall">{{navedi splet |url=http://climatebase.ru/station/27612/80_00/ |title=Average Snowfall |accessdate=2011-01-12 |publisher= climatebase.ru |language=ru}}</ref> |date=January 2011}} == Urbanizem == [[urbanizem|Urbana]] vizija razvoja Moskve se opaža že v zgodnjem 12. stoletju v njenem jedru. Osrednji del Moskve je rastel s povezovanjem predmestij v skladu s srednjeveškimi principi urbanega razvoja. Tipična je krožna gradnja, saj se vse gospodarske dejavnosti in hramba skriva za mestnimi zidovi. Ob širjenju mesta so se postavljali tudi novi zidovi, ulice pa so se prilagodile novemu krogu ožjega mesta. Kremelj, ''Zemljanoj gorod'' (Земляной город), stolp Kamer-Koležskij, Vrtni obroč in mali železniški obroč, vse te zgradbe so nekoč služile tudi mestni obrambi. V sedanji Moskvi od 1960-ih let dvajsetega stoletja novi obroč, ki zaznamuje meje mesta, označuje moskovska obvoznica (''Moskovskaja Kolcevaja Avtomobilnaja Doroga'' - MKAD). Krožne oblike je tudi [[Moskovska podzemna železnica]], pa seveda tudi druga in tretja notranja avtocestna obvoznica. Krožna oblika mesta tako kroji tudi vse nadaljnje načrtovanje prostora. Ker pa se mesto vedno širi, urbanizem sega tudi v prostore onkraj MKAD.<ref>{{navedi splet | url=http://engl.mosmetro.ru/pages/page_6.php?id_page=298 | title=Bul'var Dmitriya Donskogo | publisher=Moscow Metro official site | access-date=2013-06-30 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20120313010618/http://engl.mosmetro.ru/pages/page_6.php?id_page=298 | archive-date=2012-03-13 }}</ref> == Arhitektura == [[Slika:Kremlin 27.06.2008 03.jpg|thumb|levo|180px|Tradicionalna arhitektura Moskve. [[Zvonik Ivana Velikega]] v Kremlju, obkroženega s cerkvami]] Arhitektura Moskve je poznana po svetu predvsem po značilni gradnji pravoslavnih cerkva z ohranjenimi barvnimi kupolami. Najbolj je znana cerkev Vasilija blaženega in [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkev Kristusa Odrešenika]] (rusko Храм Христа Спасителя, ''Hram Hrista Spasitelja''). Poznani so tudi nekateri nebotičniki in Moskovski Kremelj.<ref name="kreml">{{navedi splet|url=http://orfo.ruslang.ru/abc/part/ka?start=62504&end=62804|title=кремль|publisher=// Научно-информационный «Орфографический академический ресурс АКАДЕМОС» Института русского языка им. В. В. Виноградова РАН|quote=кремль, кремля́ (крепость в старых русских городах) и Кремль, Кремля́ (район города, архит. комплекс; правительственная резиденция в Москве); Моско́вский Кре́мль; но: Новгоро́дский кре́мль, Пско́вский кре́мль, Ряза́нский кре́мль и т. п.|access-date=2018-02-15|archive-date=2018-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180216084549/http://orfo.ruslang.ru/abc/part/ka?start=62504&end=62804|url-status=live}}</ref> Dolgo časa so bile med dominantnimi stavbami predvsem pravoslavne sakralne zgradbe. Mesto se je znatno spremenilo v času Sovjetske zveze. [[Josif Stalin]] je želel modernizirati mesto in zgraditi široke ulice in razbremeniti promet skozi mesto, poleg tega pa centralizirati veliko dejavnosti v mestu. Tako je uničil veliko zgodovinsko pomembnih arhitekturnih stavb, ki po Stalinovi vladavini niso bile več uporabne. Z veliki stroški in v marsičem dvomljivih restavracijah so jih v devetdesetih letih dvajsetega stoletja obnovili na državne stroške.<ref name="Stalin">{{navedi revijo| last=Kazanov |first=Anatolij M. |year=1998 |title=Post-Communist Moscow: Re-Building the »Third Rome« in the Country of Missed Opportunities? |journal=City & Society |volume=10 |issue=1 |pages=269–314 |doi=10.1525/city.1998.10.1.269}}</ref> Sovjetska arhitektura je bila zaznamovana zgodaj z arhitektom [[Vladimir Grigorjevič Šuhov|Vladimirjem Šuhovim]], ki je na primer napravil ''Šuhov nebotičnik'', ki na zunaj spominja na radiosprejemnik in je bil zgrajen med leti 1919–1922. Trenutno je zgradba pod zaščito Unesca, saj ji grozi rušenje.<ref>Norman Foster fires up campaign to save Shukhov Tower: http://www.guardian.co.uk/world/2010/apr/15/radio-tower-campaign-russia-foster</ref> Kot arhitekt je pomemben predstavnik konstruktivizma. V Stalinovem obdobju so gradili tako imenovane Stalinove nebotičnike imenovane [[Sedem sester Moskve]],<ref>''Айрат Багаутдинов'' [http://www.popmech.ru/magazine/2017/173-issue/ Легенды инженерии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170312194847/http://www.popmech.ru/magazine/2017/173-issue/|date=2017-03-12}} // [[Популярная механика]].&nbsp;— 2017.&nbsp;— №&nbsp;3.&nbsp;— С. 74-79.</ref> zgradbe, ki so označene kot Stalinova gotika. Gre za niz sedmih nebotičnikov po isti predlogi s fialo na vrhu stavbe. Moskva je kasneje zgradila še višje zgradbe, a sedmerica izstopa in pomembno vpliva na izgled mesta. Množično grajenje blokov, obvezno zavarovanje stanovalcev in navdušene selitve v industrijska središča so povzročila nenehno rast Moskve, a tudi veliko enoličnih zgradb, slabo ohranjenih, že na videz poznanih po letu, tehniki, slogu gradnje. Večina zgradb je nastala po Stalinu.<ref name="LEVAYA">{{navedi splet |author = Николай Ерофеев |lang = ru |title = История хрущевки |url = http://openleft.ru/?p=4962 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20190629072834/http://openleft.ru/?p=4962 |archive-date = 2019-06-29 |website = Открытая левая |date = 2014-12-24 |access-date = 2018-12-29 |url-status = live }}</ref><ref>Хрущёвка // Т.&nbsp;Ф.&nbsp;Ефремова. Толковый словарь Ефремовой.&nbsp;— 2000</ref> Stalinova doba arhitekture se vidi praviloma v centru Moskve. Gre za masivno arhitekturo s klasičnimi temami in motivi socialrealističnih idej ter klasičnih imitacij. Mesto pa ponuja poleg pravoslavnih cerkva tudi še vedno ohranjene zgradbe carske Rusije in njenega meščanstva. Turistični ogledi so na voljo tudi za obiskovalce [[samostan]]ov v okolici Moskve.{{sfn|Гейдор, Казусь|2014|с=45—49}} Modernizacija mesta in novogradnje ponujajo nove poglede na Moskvo in njen izgled z gradnjo novih nebotičnikov, rušenje starih zgradb in zgodovinsko zanimivih četrti.<ref>http://www.newstatesman.com/arts-and-culture/2007/11/moscow-russia-buildings |naslov=Appetite for destruction |izdavač=New Statesman |dan=2007-11-29 |preuzeto=2009-05-05}}</ref><ref>http://www.zagraevsky.com/moscow_engl.htm |naslov=Dr. Sergey Zagraevsky. Photogallery оf the most serious violations of historical environment of Moscow in the last decade |izdavač=Zagraevsky.com |dan= |preuzeto=2010-12-22}}</ref> === Znamenitosti === [[Slika:Moscow-city-MIBC.jpg|thumbnail|300px|[[Moskovski mednarodni poslovni center]]]] * [[Moskovski kremelj]] (''Московский Кремль'') je najbolj znana turistična točka Moskve. Utrjeno središče Moskve na griču nad reko Moskvo v bližini Rdečega trga je sestavljeno z nekaj palač, štiri cerkve, kongresne dvorane in nizom znamenitosti in državnih protokolarnih objektov. Gre za najstarejši del mesta, ki je bil zaščiten tudi s stolpi in zidom. Sam Kremelj ima zgodovinsko veliko pomembnih posegov v njegov izgled. Za sedanji izgled so največ napravili Ivan I., Ivan III., Katarina II. Velika in car Nikolaj I. :Leta 1485 so pričeli z veliko rekonstrukcijo Kremlja. Projekt arhitekta Aristotela Fioravantija je vzdignil nov zid z 18 stolpi, Kremelj pa je postal tudi sedež ruskih carjev in tako prestiž kot tudi denar za temeljite investicije. [[Peter Veliki]] je premestil sedež vladarjev Rusije v [[Sankt Peterburg]]. Ko se je sovjetska vlada preselila v Kremelj leta 1918, so do leta 1955 zaprli prostore za javnost. Nekaj verskih objektov je bilo tako porušenih, na njih pa so postavili vojno šolo in kongresno dvorano.<ref name="kreml"/> * [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] (''Храм Василия Блаженного''), postavila sta jo arhitekta Barma in Postnik.<ref>{{navedi splet|title=Cathedral of the Protection of Most Holy Theotokos on the Moat|url=http://www.patriarchia.ru/db/text/1559602.html |date=2011-07-12|publisher=Moscow Patriarchy|accessdate=2012-04-21}}</ref> * [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|Cerkev Kristusa Odrešenika]] (''Храм Христа Спасителя'') je hram Ruske pravoslavne cerkve. Prvobitni hram so zgradili v čast zmage nad Napoleonom po načrtu arhitekta Konstantina Tona. Ta zgradba iz 19. stoletja je bila porušena leta 1931, a niso nikoli zgradili na njenem mestu sovjetske palače. Zgradba je bila ponovno obnovljena med letoma 1990 in 2000 po risbah, skicah in fotografijah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.xxc.ru/complex/xxc/index.htm|title=ХРАМ ХРИСТА СПАСИТЕЛЯ|website=www.xxc.ru|access-date=2018-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20101202071404/http://xxc.ru/complex/xxc/index.htm#|archive-date=2 December 2010|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * [[Bolšoj teater]] (''Большой театр''), »veliko gledališče«, zgrajeno leta 1824 po arhitektu Joseph Bovéa. Bolšoj balet in Bolšoj opera so med najstarejšimi in najboljšimi baletnimi in opernimi ansambli na svetu, teater Bolšoj pa je tudi ustanovitelj Bolšoj baletne akademije.<ref name="GDN">{{navedi splet| url=https://www.theguardian.com/stage/2011/mar/22/bolshoi-rocked-by-scandal |title=Bolshoi rocked by scandal and intrigue |work=The Guardian |location=Manchester |first1=Miriam |last1=Elder |date=2011-03-22 |access-date=2017-05-22}}</ref> * [[Sedem sester Moskve|Stalinovih sedem sester]] (''Сталинские высотки''), skupina nebotičnikov, grajenih med 1947 in 1953. Stalinistični slog, nove tehnologije gradnje in utilitarna zapolnitev prostorov je značilna za Moskvo.<ref name="Stalin"/> * [[Rdeči trg]] (''Красная площадь''), najbolj znan ruski trg, ki se razpenja od Kremlja pa do starih trgovskih četrti mesta. Ob trgu se nahaja tudi cerkev Vasilija Blaženega in Leninov mavzolej. Leta 1991 je skupaj s Kremljem bil uvrščen v Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>[[UNESCO]] [http://whc.unesco.org/en/list/545 UNESCO's profile] on this site.</ref><ref>http://whc.unesco.org/en/list/545 |naslov=Kremlin and Red Square, Moscow |preuzeto=2006-07-15 |izdavač=UNESCO |rad=World Heritage List}}</ref> * [[Novodevičji samostan]] (''Новоде́вичий монасты́рь''), eden najbolj znanih samostanov in kloštrov v Moskvi in celi Rusiji. Leta 2004 vpisan v [[UNESCO]]-v seznam svetovne dediščine v Evropi.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1097 Unesco]</ref> * Spomenik osvajalcem vesolja (''Монумент Покорителям космоса''), del Spominskega muzeja kozmonavtike. 107 metrov titanskega obeliska v obliki izpuha raketnega motorja. Postavljen je bil leta 1964 v čast dosežkom sovjetskih raziskovalcev vesolja.<ref>{{navedi splet|lang=ru-RU|url=https://kosmo-museum.ru/news/pokoritelyam-kosmosa-55-let|title=«Покорителям космоса» — 55 лет!|website=kosmo-museum.ru|date=2019-11-04|access-date=2022-09-14|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914055552/https://kosmo-museum.ru/news/pokoritelyam-kosmosa-55-let|url-status=live}}</ref> <gallery> Slika:Kremlinpalace-flickr01.jpg|Velika kremeljska palača Slika:Ostdv5.jpg|Palača Ostankino Slika:Tsar Cannon, Tsar Pushka, Kremlin, Moscow, Russia.jpg|Carska orožarna v Kremlju Slika:Russie - Moscou - Novodevichy 4.jpg|Samostan Novodevičji </gallery> == Moskovski obroči== Moskovski cestni sistem je osredotočen na Kremelj v središču mesta. Od tam potekajo ceste navzven in se sekajo s sekvenco krožnih cest (»obročev«). # Prvi in najbolj notranji večji obroč, ''Bulvarnoje kolco'' ([[Bulvarski obroč]]), je bil zgrajen na mestu mestnega zidu iz 16. stoletja okrog t.i. [[Beli gorod|Belega goroda]] (belega mesta).<ref name="golden-ring">{{navedi splet|url=http://www.moscow-city.ru/download/source/Golden_Ring_Engl.pdf/8-11.pdf |title=Along the Moscow Golden Ring |publisher=Moscow, Russia Tourist Information center |access-date=July 5, 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060723084926/http://www.moscow-city.ru/download/source/Golden_Ring_Engl.pdf/8-11.pdf |archive-date=2006-07-23 }}</ref> Tehnično gledano ni obroč, saj ne oblikuje celega kroga, temveč os v obliki konjske podkve, ki se začne pri [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|katedrali Kristusa Odrešenika]] in se konča pri reki Jauzi. # Drugi primarni krog leži izven Bulvarskega obroča in se imenuje ''Sadovoje kolco'' ([[Vrtni obroč]]). Kot Bulvarski obroč sledi tudi Vrtni obroč poti mestnega zidu iz 16. stoletja, ki je obkrožal del Moskve.<ref name="golden-ring" /> [[File:ISS-38 Nighttime image of Moscow, Russia.jpg|thumb|upright=1.3|Moskva z [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]] 29. januarja 2014]] # Tretji obroč je bil dokončan leta 2003 kot avtocestni obroč brez cestnine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/maps/place/3-e+koltso,+Moskva,+Russia/@55.7590842,37.6827242,638m/data=!3m2!1e3!4b1!4m5!3m4!1s0x46b54b0220341977:0x113930969cbb1a7c!8m2!3d55.7590842!4d37.6849129|title=Google Maps|website=Google Maps|access-date=2017-07-17}}</ref> # Četrti transportni obroč, prav tako avtocestni brez cestnine, je bil načrtovan, vendar je bil odpovedan leta 2011. Nadomestil ga bo sistem strunastih avtocest. Poleg že omenjenih cestnih obročev, je v prometno infrastrukturo vključenih tudi več krožnih linij [[Moskovski metro|Moskovskega metroja]]. Linija 5, znana kot ''Kolcevaja linija'' kar pomeni ''Obročasta linija'', poteka med Vrtnim obročem in tretjim transportnim obročem.<ref>{{navedi splet|url=http://engl.mosmetro.ru/pages/page_5.php?id_page=45|title=Kol'tsevaya (Circle) Line|publisher=Moscow Metro|access-date=2010-06-08|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090324091448/http://engl.mosmetro.ru/pages/page_5.php?id_page=45|archive-date=2009-03-24}}</ref> Vzporedno potekata še dve liniji: * Linija 14 je bila 10. septembra 2016 preoblikovana v železnico [[Moskovski centralni krog|Moskovskega centralnega kroga]] (prej znanа kot »Moskovskaja okružnaja železnaja doroga«) in vključena v sistem Moskovskega metroja. Ta stožčasto oblikovana železnica je bila prvotno zgrajena leta 1908 in je med leti 1934 in 2016 delovala izključno kot tovorna proga.<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/moscow/20160705/1459220187.html|title=МКЖД официально переименовали в Московское центральное кольцо |website=ria.ru |date=5 July 2016 |publisher=[[Rossiya Segodnya]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://tass.ru/moskva/3432003|title=МКЖД получила название Московское центральное кольцо}}</ref> * Linija 11 je bila dokončana leta 2023 in se imenuje ''[[Velika krožna linija]]'' (''Bolšaja kolcevaja linija'').<ref>{{navedi splet |title=Seventy km and 31 stations: Building the Big Circle Line / News / Moscow City Web Site |url=https://www.mos.ru/en/news/item/79867073/ |website=Moscow City Web Site |access-date=7 December 2021 |language=en |archive-date=7 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207225815/https://www.mos.ru/en/news/item/79867073/ |url-status=live }}</ref> Najbolj zunanji obroč je Moskovska obročasta cesta (pogosto imenovana ''MKAD'', akronim za rusko ''Московская кольцевая автомобильная дорога''), ki oblikuje kulturno mejo mesta in je bila odprta v 50. letih 20. stoletja.<ref>''Баранова&nbsp;С.&nbsp;И., Беляев&nbsp;Л.&nbsp;И., Иофис&nbsp;М.&nbsp;А.'' [https://books.google.ru/books?id=h3kYBQAAQBAJ&pg=PT286#v=onepage&q&f=false Москва. Наука и культура в зеркале веков] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210709183548/https://books.google.ru/books?id=h3kYBQAAQBAJ&pg=PT286#v=onepage&q&f=false |date=2021-07-09 }}.&nbsp;— {{М}}, 2014.&nbsp;— С. 286.</ref> Metoda gradnje ceste (uporaba dviga tal namesto betonskih stebrov po celotni trasi) je oblikovala mejo, podobno zidu, ki preprečuje gradnjo cest pod samo avtocesto MKAD. Do razširitve Moskve (priključitev delov Moskovske oblasti na jugu) leta 2012 je MKAD veljal za približno mejo Moskve. Za razbremenitev transportnega prometa po MKAD-u je v gradnji tudi dodaten cestni obroč (''CKAD'' - ''Centralnaja kolcevaja avtomobilnaja doroga'', ''Centralna krožna avtocesta''). Tudi izven območja mesta nekatere ceste obkrožajo Moskvo in sledijo krožnemu vzorcu, podobnemu tistemu znotraj mesta. Značilna primera sta cesti ''Betonka'' (avtocesti A107 in A108), izvorno narejeni iz betonskih blokov. ===Transportni obroči v Moskvi=== {| class="wikitable sortable" ! Dolžina ! Ime ! Vrsta |- | 9&nbsp;km || [[Bulvarski obroč]] – Bulvarnoje kolco (ni sklenjen) || cesta |- | 16&nbsp;km || [[Vrtni obroč]] – Sadovoje kolco || cesta |- | 19&nbsp;km || [[Krožna linija (moskovski metro)|Krožna linija]] – Kolcevaja linija – linija 5 || metro |- | 35&nbsp;km || [[Tretji cestni obroč]] – Tretji transportni obroč – Tretje transportnoje kolco (TTK) || cesta |- | 54&nbsp;km || [[Mali obroč moskovske železnice]], ponovno odprt kot [[Moskovski centralni obroč]] (MCC) – linija 14 || železnica |- | 20,2&nbsp;km || [[Velika krožna linija]] – Bolšaja kolcevaja linija – linija 11 || metro |- | 109&nbsp;km || [[Moskovska obročasta avtocesta]] – Moskovskaja kolcevaja avtomobilnaja doroga (MKAD) || avtocesta |- | 336,5&nbsp;km || [[Centralna krožna avtocesta]] – Centralnaja kolcevaja avtomobilnaja doroga (CKAD) || avtocesta |} ==Kultura== ===Muzeji in galerije=== Eden najbolj opaznih umetnostnih muzejev v Moskvi je [[Tretjakovska galerija]], ki jo je ustanovil [[Pavel Tretjakov]], bogat mecen umetnosti, ki je doniral veliko zasebno zbirko mestu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tretyakovgallery.ru/en/ |title=The Official site of the Tretyakov Gallery |publisher=Tretyakovgallery.ru |access-date=2012-06-11 |archive-date=2012-12-21 |archive-url=https://archive.today/20121221163028/http://www.tretyakovgallery.ru/en/ |url-status=dead }}</ref> Tretjakovska galerija se deli na dve zgradbi. Stara Tretjakovska galerija, originalna galerija na Tretjakovskem območju na južnem bregu reke Moskve vsebuje dela klasične ruske tradicije.<ref name="trety">{{navedi splet|url=http://www.tretyakovgallery.ru/english/about.shtml |title=About The State Tretyakov Gallery |access-date=2006-07-10 |publisher=The State Tretyakov Gallery |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927110355/http://www.tretyakovgallery.ru/english/about.shtml |archive-date=2007-09-27 }}</ref> Tu so dela znanih slikarjev iz časa pred [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]], kot je [[Ilja Repin]], pa tudi dela zgodnjih ruskih slikarjev ikon. Obiskovalci lahko vidijo redke originale slikarja [[Ikonografija|ikon]] iz začetka 15. stoletja [[Andrej Rubljov|Andreja Rubljova]].<ref name="trety"/> Nova Tretjakovska galerija, ki je bila ustanovljena v sovjetskih časih vsebuje večinoma dela sovjetskih umetnikov, pa tudi nekaj sodobnih slik. Obstaja nekaj prekrivanja s Staro Tretjakovsko galerijo za začetek 20. stoletja. Nova galerija vsebuje majhno rekonstrukcijo znanega dela [[Spomenik tretji Internacionali]] [[Vladimir Tatlin|Vladimirja Tatlina]] in mešanico drugih avantgardnih del umetnikov, kot sta [[Kazimir Severinovič Malevič]] in [[Vasilij Kandinski]]. V dvoranah Nove Tretjakovske galerije so na ogled tudi dela socialističnega realizma. [[File:Gmii.jpg|thumb|[[Puškinov muzej]]|alt=]] Še en muzej umetnosti v Moskvi je [[Puškinov muzej]], ki ga je ustanovil med drugimi oče [[Marina Cvetajeva|Marine Cvetajeve]].<ref name=":0">{{navedi splet |last=Solomon |first=Tessa |date=2020-12-01 |title=Irina Antonova, Longtime Head of Moscow's Pushkin Museum, Dies at 98 of Covid-19 |url=https://www.artnews.com/art-news/news/irina-antonova-dead-pushking-museum-1234577755/ |access-date=2022-03-26 |website=ARTnews.com |language=en-US}}</ref> Puškinov muzej je podoben [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]] v Londonu v tem, da so njegove dvorane presečišča razstav o svetovnih civilizacijah z veliko kopijami antičnih skulptur. Poleg tega vsebuje tudi slike iz vsakega pomembnega zahodnega obdobja; v muzejski zbirki so prisotna dela [[Claude Monet|Clauda Moneta]], [[Paul Cézanne|Paula Cézanna]] in [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]]. Ruski [[Državni zgodovinski muzej, Moskva|Državni zgodovinski muzej]] (Государственный Исторический музей) je muzej ruske zgodovine, ki leži med Rdečim trgom in Manežnim trgom v Moskvi. Razstave v njem segajo od relikvij prazgodovinskih plemen, ki so poseljevala današnjo Rusijo, do neprecenljivih umetnin, ki so jih zbrali člani dinastije Romanovih. Število razstavljenih objektov je več milijonov. [[Politehnični muzej]],<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://eng.polymus.ru/rv/ The Official Site of the Polytechnical Museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060716112000/http://eng.polymus.ru/rv/ |date=2006-07-16 }} Retrieved on July 23, 2006. ([http://eng.polymus.ru/rv/ English version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060716112000/http://eng.polymus.ru/rv/ |date=2006-07-16 }} )</ref> ki je bil ustanovljen leta 1872, je največji tehnični muzej v Rusiji in ponuja širok spekter zgodovinskih izumov in tehnoloških dosežkov, vključno s humanoidnimi avtomati iz 18. stoletja in prvimi sovjetskimi računalniki. Njegova zbirka obsega več kot 160.000 kosov.<ref>{{navedi splet|url=http://eng.polymus.ru/?s=19&lvl=1|title=The Museum Collections|publisher=Polytechnical Museum|access-date=August 4, 2006|archive-date=2006-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20060719045139/http://eng.polymus.ru/?s=19&lvl=1|url-status=dead}}</ref> Muzej Borodinska panorama<ref>{{navedi splet |url=http://www.1812panorama.ru/ |title=The official site of Borodino Panorama museum |publisher=1812panorama.ru |access-date=2012-06-11 |archive-date=June 8, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608214523/http://www.1812panorama.ru/ |url-status=live }}</ref> leži na prospektu Kutuzova in ponuja priložnost, da obiskovalci doživijo vtis, kot da so na bojišču s 360° slikami. Je del večjega zgodobinskega memoriala, ki obeležuje zmago v Domovinski vojni 1812 nad Napoleonovo vojsko, ki vključuje slavolok, postavljen leta 1827. Prisoten je tudi muzej vojaške zgodovine, ki vključuje kipe in vojaško opremo. Osrednji spomenik ruskim kozmonavtom je Memorialni muzej kozmonavtike pod spomenikom osvajalcem vesolja na koncu Aleje kozmonavtov. Državni muzej arhitekture Ščusova je nacionalni muzej ruske arhitekture blizu Kremlja, poimenovan po arhitektu [[Aleksej Ščusov|Alekseju Ščusovu]].<ref name="Shchusev">[http://www.muar.ru/eng/about/history_m.htm Shchusev State Museum of Architecture: About the Museum] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111011014752/http://muar.ru/eng/about/history_m.htm |date=2011-10-11 }}, retrieved 11 November 2011</ref> Moskva bo leta 2024 dobila svojo podružnico muzeja Ermitaž, saj so se oblasti strinjale s končnim projektom, ki ga bo izvedel Hani Rashid, soustanovitelj newwyorške Asimptotske arhitektute, isti biro, ki stoji za mestno borzno stavbo, svetovnim trgovinskim centrom Solomonov stolp v Busanu in Strata stolpom v Abu Dabiju.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/334157-moscow-own-hermitage-museum |title=Moscow is getting its own Hermitage Museum! (PICS) |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |work=Russia Beyond |date=September 2, 2021 |access-date=2021-09-21 |archive-date=2021-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920003340/https://www.rbth.com/arts/334157-moscow-own-hermitage-museum |url-status=live }}</ref> {{multiple image|| total_width = 400 | align = | direction = | width = | image1 = Здание Большого театра ночью.jpg | width1 = 1250 | caption1 = | image2 = Inside_Moscow_Bolshoi_Theatre.jpg | width2 = 2230 | caption2 = | footer_align = center | footer = [[Bolšoj teater]] }} ===Nastopajoča umetnost=== Moskva je srce ruske nastopajoče umetnosti, vključno z baletom in filmom, z 68 muzeji,<ref>{{navedi splet|url =http://mkrf.ru/upload/stats-web/index.html#|archive-url =http://webarchive.loc.gov/all/20150702180223/http://mkrf.ru/upload/stats-web/index.html|url-status=dead|archive-date =July 2, 2015|title =Russian Ministry of Culture official statistics}}</ref> 103<ref>{{navedi splet|url =http://mkrf.ru/upload/stats-web/index.html#|archive-url =http://webarchive.loc.gov/all/20150702180223/http://mkrf.ru/upload/stats-web/index.html|url-status=dead|archive-date =July 2, 2015|title =Russian Ministry of Culture official stats|access-date =December 2, 2015}}</ref> gledališči, 132 kini in 24 koncertnimi dvoranami. Med moskovskimi gledališči in baletnimi studiji sta [[Bolšoj teatr]] in Malij teatr,<ref>{{navedi splet|url=https://www.moscovery.com/state-academic-maly-theatre/|title=State Academic Maly Theatre|date=July 8, 2016|access-date=2017-09-25|archive-date=2017-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170925230442/https://www.moscovery.com/state-academic-maly-theatre/|url-status=dead}}</ref> pa tudi [[Vahtangov teatr]] ter [[Moskovsko umetnostno gledališče]]. Moskovski mednarodni center predstavne umetnosti<ref>{{navedi splet|url=http://www.mmdm.ru/en|title=The Official Site of the Moscow International Performance Arts Centre|publisher=Mmdm.ru|access-date=2012-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120513131136/http://www.mmdm.ru/en/|archive-date=2012-05-13|url-status=dead}}</ref> je bil odprt leta 2003, znan je pa tudi pod imenom [[Moskovska mednarodna hiša glasbe]] in je znan po svojih nastopih klasične glasbe. Ima največje orgle v Rusiji, ki so nameščene v dvorani Svetlanova. V Moskvi sta tudi dva velika cirkusa – [[Moskovski državni cirkus]] in [[Moskovski cirkus na Cvetnem bulevarju Jurija Nikulina]].<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://www.circusnikulin.ru/ The Official Site of the Moscow Nikulun Circus] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060717153240/http://www.circusnikulin.ru/ |date=2006-07-17 }}. Retrieved on July 17, 2006.</ref> Studio [[Mosfilm]]a je bil v srcu veliko klasičnih filmov in je zaslužen za tako umetniške kot tudi prevladujoče produkcije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mosfilm.ru/index.php?File=units/eng/history.htm&Style=text&Lang=eng |title=History of the Mosfilm concern studios foundation |publisher=MosFilm |access-date=2006-07-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927063958/http://www.mosfilm.ru/index.php?File=units%2Feng%2Fhistory.htm&Style=text&Lang=eng |archive-date=2007-09-27 }}</ref> Kljub nadaljnji prihodnosti in slovesu mednarodno priznanih ruskih filmskih umetnikov so nekdaj aktivni studiji veliko tišji. Redki in zgodovinski filmi so na ogled v kinu Salut, kjer so redno prikazovani filmi ruskega kina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.museikino.ru/ |title=The Official Site of the Museum of Cinema |language=ru |publisher=Museikino.ru |access-date=2012-06-11 |archive-date=2012-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120626132633/http://www.museikino.ru/ |url-status=live }}</ref> V Moskvi potekajo mednarodni filmski festivali, kot so [[Moskovski mednarodni filmski festival]], [[Stalker (filmski festival)|Stalker]], [[Artdocfest]] in [[Moskovski judovski filmski festival]]. ==Šport== [[File:LuzhnikiStadium.jpg|thumb|left|[[Stadion Lužniki]] je gostil [[Poletne olimpijske igre 1980]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].]] [[File:Sparrow_Hills_fanzone_2018.jpg|thumb|left|Cona navijačev [[Vrabčji hribi]] med [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnim prvenstvom v nogometu 2018]]]] [[File:Moscow 05-2017 img48 Olimpiysky Arena.jpg|thumb|[[Olimpijski stadion (Moskva)|SC Olimpijski]] je bil zgrajen za [[Poletne olimpijske igre 1980]]]] Leta 2005 je živelo v mestu več kot 500 olimpijskih šampionov.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/olympics_2012/4626831.stm|title=The mood in Moscow|work=BBC News|date=July 3, 2005|access-date=2010-12-22|archive-date=2006-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060526121800/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/olympics_2012/4626831.stm|url-status=live}}</ref> V Moskvi je 63 stadionov (poleg osmih nogometnih in enajstih atletskih), od katerih je največji in četrti največji v Evropi [[stadion Lužniki]] (gostil je Uefa pokal 1998–99, finale Lige prvakov 2007–08, [[Poletne olimpijske igre 1980]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]]). V mestu je še štirideset drugih športnih kompleksov, vključno s 24 z umetnim ledom. Olimpijski stadion je bil prva notranja arena za [[bandy]] in je dvakrat gostil Svetovno prvenstvo v bandyju.<ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/cwttEMCM-Y8 Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20110125202043/http://www.youtube.com/watch?v=cwttEMCM-Y8 Wayback Machine]{{cbignore}}: {{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cwttEMCM-Y8 |title=Russia grabs World Bandy Championship |publisher=YouTube |access-date=2010-06-15}}{{cbignore}}</ref> Moskva je ponovno gostila tekmovanje leta 2010, tokrat v Ledeni palači Krilatskoje.<ref>{{navedi splet |url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=ru&u=http://www.rusbandy.ru/stadium/2/&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.rusbandy.ru/stadium/2/%26hl%3Den%26tbo%3Dd%26biw%3D1024%26bih%3D545&sa=X&ei=qyW7UPq6KKri4QS03YE4&ved=0CC4Q7gEwAA |title=Google Translate |publisher=Translate.google.se |access-date=2013-03-12 |archive-date=2021-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210525002747/https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=ru&u=http%3A%2F%2Fwww.rusbandy.ru%2Fstadium%2F2%2F&prev=%2Fsearch%3Fq%3Dhttp%3A%2F%2Fwww.rusbandy.ru%2Fstadium%2F2%2F%26hl%3Den%26tbo%3Dd%26biw%3D1024%26bih%3D545&sa=X&ei=qyW7UPq6KKri4QS03YE4&ved=0CC4Q7gEwAA |url-status=live }}</ref> Ta arena je gostila tudi svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. V Moskvi je tudi sedem hipodromov za konjske dirke, od katerih je največji [[Centralni moskovski hipodrom]], ustanovljen leta 1834.<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://www.cmh.ru/ The Official Site of the Central Moscow Hippodrome] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080325082648/http://www.cmh.ru/ |date=2008-03-25 }}</ref> Moskva je gostila [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref name="Opening and Cauldron">{{navedi sporočilo za javnost|title=Factsheet – Opening Ceremony of the Games of the Olympiad|url=https://stillmed.olympic.org/Documents/Reference_documents_Factsheets/Opening_ceremony_of_the_Games_of_the_Olympiad.pdf|url-status=dead|publisher=International Olympic Committee|date=9 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814215458/https://stillmed.olympic.org/Documents/Reference_documents_Factsheets/Opening_ceremony_of_the_Games_of_the_Olympiad.pdf|archive-date=2016-08-14|access-date=2018-12-22}}</ref> jahtni dogodki pa so potekali v [[Talin]]u v današnji [[Estonija|Estoniji]]. V pripravah na OI so bili zgrajeni veliki športni kompleksi in glavno mednarodno letališče, Šeremetjevo terminal 2. Moskva je kandidirala za [[Poletne olimpijske igre 2012]], vendar je bila v zadnjem krogu 6. julija 2005 izločena, OI pa so bile dodeljene Londonu.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/3068323.stm|title=Olympic bids: The rivals|work=BBC Sport|date=2003-07-15|access-date=3 August 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210040857/http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/3068323.stm|archive-date=2009-02-10}}</ref> Iz Moskve prihaja hokejski klub z največ naslovi v Sovjetski zvezi in na svetu, [[HK CSKA Moskva]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.forbes.com/sites/carolschram/2022/03/08/nhl-suspends-dealings-with-khl-as-russias-ukraine-invasion-impacts-hockey-world/?sh=837cb8a3623d | title=NHL Suspends Dealings with KHL as Russia's Ukraine Invasion Impacts Hockey World | website=[[Forbes]] }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.prohockeyrumors.com/2022/03/snapshots-khl-departures-ahl-signings-nhl-trade-market.html | title=Snapshots: KHL Departures, AHL Signings, NHL Trade Market }}</ref> Druga velika hokejska kluba iz Moskve sta [[HK Dinamo Moskva]], klub z drugim največjim številom naslovom v Sovjetski zvezi, in [[HK Spartak Moskva]]. Sovjetski in ruski košarkarski klub z največ naslovi in eden klubov [[Evroliga|Evrolige]] z največ naslovi je moskovski klub CSKA. Moskva je gostila [[Evropsko prvenstvo v košarki]] v letih 1953 in 1965.<ref name="Bouncing ball">{{navedi splet|url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |first1=Tosten |last1=Burks |first2=Jeremy |last2=Woo |publisher=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2015-08-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sandiegouniontribune.com/sdut-bkn-prokhorov-nets-092309-2009sep23-story.html|title=A Russian owner in NBA: Tycoon buying NJ Nets|date=2009-09-23|website=San Diego Union-Tribune}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/09/25/sports/basketball/25russian.html|title=Moscow Basketball Team Thrived Under Nets’ Prospective Owner|first1=Michael|last1=Schwirtz|first2=Andrew E.|last2=Kramer|date=2009-09-25|via=NYTimes.com}}</ref> Moskva ima več zmagovalcev na sovjetskih in ruskih šahovskih prvenstvih od kateregakoli drugega mesta.<ref>{{navedi splet | url=https://theweekinchess.com/html/twic269.html#5 | title=The Week in Chess 267}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://theweekinchess.com/html/twic525.html#2 | title=The Week in Chess 525 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://theweekinchess.com/html/twic582.html#2 | title=The Week in Chess 582 }}</ref> Odbojkarski klub z največ naslovi v Sovjetski zvezi in Evropi je VC CSKA Moskva.<ref>[http://www.cskavolley.ru/content/view/126/1/ http://www.cskavolley.ru/content/view/126/1/]</ref> V nogometu ima FC Spartak Moskva več naslovov v ruski Premier ligi od vseh drugih klubov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/deals/russian-oil-firm-lukoil-acquires-spartak-moscow-soccer-club-2022-08-22/ |title=Russian oil firm Lukoil acquires Spartak Moscow soccer club |publisher=[[Reuters]] |date=2022-08-22 |access-date=2022-08-22 |archive-date=2022-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220822124310/https://www.reuters.com/markets/deals/russian-oil-firm-lukoil-acquires-spartak-moscow-soccer-club-2022-08-22/ |url-status=live }}</ref> V sovjetskih časih je bil drugi, za FC [[Dinamo Kijev]]. PFC CSKA Moskva je bil prvi ruski nogometni klub, ki je osvojil UEFA naslov (2004–05, trenutno UEFA liga Evropa). Drugi profesionalni nogometni klubi iz Moskve so FC Lokomotiv, FC Dinamo in FC Torpedo Moskva. <gallery widths="200" heights="160"> File:Стадион «Лукойл Арена» в Москве (08.01.2024) 01.jpg|[[Lukoil Arena]], sedež [[FC Spartak Moskva]] File:Arena CSKA.jpg|[[VEB Arena]], sedež [[PFC CSKA Moskva]] File:VTB Arena8.jpg|[[VTB Arena]], sedež [[FC Dinamo Moskva]] in [[HC Dinamo Moskva]] File:Lokomotiv Stadium.jpg|[[RZD Arena]], sedež [[FC Lokomotiv Moskva]] </gallery> V Moskvi so tudi drugi ugledni nogometni, hokejski in košarkarski klubi. Ker so bile športne organizacije nekdaj močno centralizirane, sta dva najboljša kluba na ravni ZSSR predstavljala obrambne in policijske organe: vojaški CSKA<ref>{{navedi splet|url=http://www.sport-express.ru/newspaper/2009-06-01/1_1/|title=ЦСКА: 13-й Титул! — Футбол. Кубок России-2008/09. Финал. «Рубин»—ЦСКА — 0:1|website=sport-express.ru|publisher=[[Спорт-Экспресс]]|date=2009-06-01|accessdate=2011-12-09|archive-date=2012-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028064444/http://www.sport-express.ru/newspaper/2009-06-01/1_1/|url-status=live}}</ref> in policijski Dinamo.<ref>{{navedi splet|url=http://dynamovec.ru/menu/dostigeniya/dostigeniya.php|title=Достижения Динамо Киев|publisher=dynamovec.ru|accessdate=2016-05-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160408170219/http://dynamovec.ru/menu/dostigeniya/dostigeniya.php|archivedate=2016-04-08|url-status=dead}}</ref> V vseh večjih mestih so bili vojaški in policijski klubi. Tako so bili Spartak, CSKA in Dinamo med najbolj financiranimi klubi v ZSSR. [[Gimnastična palača Irine Viner-Usmanove]] leži v olimpijskem kompleksu Lužniki. Gradnja se je začela leta 2017, otvoritvena ceremonija pa je bila 18. junija 2019. Investitor v palačo je milijarder [[Ališer Usmanov]], mož nekdanje gimnastinje in gimnastične trenerke [[Irina Viner-Usmanova|Irine Viner-Usmanove]]. Skupna površina zgradbe je 23.500 m², kar vkljujčuje tri fitnes dvorane, garderobe, sobe za sodnike in trenerje, savne, kantino, kavarno, dve dvorani za igre z žogo, medicinski center, dvorano za novinarje in hotel za športnike.<ref>See also: [http://en.investmoscow.ru/calendar-of-events/2019-06/21sergey-sobyanin-otkryl-dvorets-gimnastiki-v-luzhnikakh/Article about the Palace of Gymnastics on the Moscow Investment Portal]{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=August 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi moskovskega hladnega podnebja so priljubljeni zimski športi. Mnogo moskovskih velikih parkov ponuja steze za smučanje in drsališča za drsanje.<ref name="VTB">{{navedi splet |url = http://depr.mos.ru/presscenter/news/detail/1673790.html |title = Сергей Собянин объявил о завершении строительства лучшего ледового дворца в России |author = |date = 2015-03-20 |website = mos.ru |publisher = Департамент экономической политики и развития города Москвы |accessdate = 2017-06-17 |lang = |archive-date = 2016-11-20 |archive-url = https://web.archive.org/web/20161120084801/http://depr.mos.ru/presscenter/news/detail/1673790.html |url-status= live }}</ref> [[File:2018 World Cup Final - France v Croatia - 1st Half.jpg|thumb|[[Stadion Lužniki]] v Moskvi, ki je gostil tekme [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]]] Moskva gosti vsakoletni kremeljski pokal, priljubljeno teniško tekmovanje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.championat.com/tennis/article-3575695-karen-hachanov--chempion-turnira-vtb-kubok-kremlja-2018.html|title="Олимпийская сказка, прощай!"|first=Даниил|last=Сальников|website=www.championat.com}}</ref><ref>[https://tass.ru/ekonomika/4844849 Спорткомплекс "Олимпийский" в Москве закроется на реконструкцию в 2019 году]</ref> Je eno od desetih dogodkov ranga-I v ženskem tekmovanju in vsako leto gosti ruske igralce. Olimpijski stadion je gostil Evrovizijo 2009, do sedaj edino Evrovizijo v Rusiji.<ref name="hosts">{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=2341|title=Exclusive: The hosts of the 2009 Eurovision Song Contest!|publisher=Eurovision.tv|access-date=2009-05-07}}</ref> Slava Moskva je profesionalni ragbi klub, ki tekmuje v državni profesionalni ragbi ligi.<ref>{{navedi splet |url=https://rugby-slava.ru/history/ |title=История Клуба |access-date=2022-02-05 |archive-date=2022-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220205014912/https://rugby-slava.ru/history/ |url-status=live }}</ref> Nekdanji ragbi prvak RC Lokomotiv je leta 2011 vstopil v isto ligo. Stadion Lužniki je gostil svetovno prvenstvo v ragbiju 2013. Eden izmed najbolj uspešnih bandy klubov na svetu je dvajsetkratni ruski prvak Dinamo Moskva bandy klub. Trikrat je osvojil svetovni pokal, šestkrat pa evropski pokal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rusbandy.ru/pix/32950.jpeg|title=Team image|publisher=}}</ref> [[MFK Dinamo Moskva]] je en največjih [[futsal]] klubov v Evropi in je enkrat osvojil UEFA futsal ligo prvakov.<ref>{{navedi splet|url=http://amfr.ru/league/high_west/clubs/mfk-dinamo/|title=Ассоциация мини-футбола России|website=amfr.ru|language=ru|access-date=2020-02-14}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|last=UEFA.com|date=2011-09-23|title=Dinamo again a futsal force|url=https://www.uefa.com/uefafutsalchampionsleague/news/0257-0deecc272580-588bcb78cc7a-1000--dinamo-again-a-futsal-force/|access-date=2020-12-14|website=UEFA.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=UEFA.com|date=2011-06-06|title=Dinamo take title, Interviú and Murcia fall|url=https://www.uefa.com/uefafutsalchampionsleague/news/0257-0deec15f7b90-3a226509f78f-1000--dinamo-take-title-interviu-and-murcia-fall/|access-date=2020-12-14|website=UEFA.com|language=en}}</ref> Ko je bila Rusija izbrana za gostiteljico [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] se je kapaciteta stadiona Lužniki povečala za skoraj 10.000 sedišč, zgrajena pa sta bila tudi dva nova stadiona – [[VTB Arena|Dinamo Stadion]] in [[Lukoil Arena|Spartak Stadion]], čeprav na prvem tekme svetovnega prvenstva niso potekale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.eurosport-tickets.com/en/event/5664/1H---2G.html |title=Spartak Stadium |publisher=eurosport-tickets.com |access-date=2020-11-25 |archive-date=2021-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093835/https://www.eurosport-tickets.com/en/event/5664/1H---2G.html |url-status=dead }}</ref> ==Zabava== [[File:Arbat Street in MSK.jpg|thumb|right|Ulica [[Arbat]], zgodovinsko središče Moskve]] Mesto je polno klubov, restavracij in barov. [[Tverska ulica]] je ena najprometnejših nakupovalnih ulic v Moskvi.<ref name=Parks>Parks, Michael. [http://articles.latimes.com/1990-07-29/news/mn-1355_1_gorky-street "Gorky Street Loses Name as Muscovites Reach for Past"], [[Los Angeles Times]] (July 29, 1990).</ref> V Tretjakovskem projezdu, južno od Tverske ulice, v Kitaj-gorodu so prestižne trgovine, kot so [[Bulgari]], [[Tiffany & Co.]], [[Armani]], [[Prada]] in [[Bentley]].<ref name="go-mag">{{navedi novice|url=http://www.go-magazine.ru/articles/show/497 |title=Go Magazine |newspaper=The Moscow Times |access-date=2007-02-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070220063958/http://www.go-magazine.ru/articles/show/497 |archive-date=2007-02-20 }}</ref> Nočno življenje se je spremenilo od sovjetskih časov in danes ima mesto veliko nočnih klubov, ki so največji na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/06/13/moscow-city-that-never-sleeps-a65948|title=Moscow: The City That Never Sleeps|date=June 3, 2019|publisher=The Moscow Times|access-date=2022-02-14|archive-date=May 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504044143/https://www.themoscowtimes.com/2019/06/13/moscow-city-that-never-sleeps-a65948|url-status=live}}</ref> Klubi, bari, ustvarjalni prostori in restavracije, spremenjene v plesišča, poplavljajo moskovske ulice z novimi odprtji vsako leto. Najbolj priljubljeno območje je okoli stare tovarne čokolade, kjer so bari, nočni klubi, galerije, kavarne in restavracije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.n1ght.com/en/blog/article/moscow-nightlife-best-party-spots |title= Moscow Nightlife: The Best Party Spots |date=2015-11-19 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20151124231936/https://www.n1ght.com/en/blog/article/moscow-nightlife-best-party-spots |archive-date=2015-11-24 }}</ref> Zabaviščni park Otok sanj se je odprl v Moskvi 29. februarja 2020.<ref>{{navedi novice | url=https://iz.ru/703885/2018-02-03/park-ostrov-mechty-otkroetsia-v-moskve-v-2019-godu | title=Парк "Остров мечты" откроется в Москве в 2019 году | date=February 3, 2018 | language=ru | newspaper=Izvestia | access-date=September 9, 2018 | archive-date=2018-06-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180626135532/https://iz.ru/703885/2018-02-03/park-ostrov-mechty-otkroetsia-v-moskve-v-2019-godu | url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.themeparx.com/dream-island-moscow/|title=Dream Island Moscow|website=Theme Park Construction Board|access-date=April 1, 2021|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421072549/https://www.themeparx.com/dream-island-moscow|url-status=live}}</ref> Je največji notranji tematski park v Evropi. Park pokriva 300.000 kvadratnih metrov. Med gradnjo parka je bilo uničenih 150 aker naravnih dreves in unikatne in redke živali ter ptice in rastline na polotoku. Izgled je v slogu pravljičnega gradu, podobnega Disneylandu. Park ima 29 unikatnih zanimivosti z veliko vožnjami, nakupovalnimi središči za pešce s fontanami in krožnimi potmi. V kompleksu so tudi park, koncertna dvorana, kino, hotel, otroška šola jadranja, restavracije in trgovine. ==Oblast== ===Oblast Moskve=== [[File:Tverskaya13 Moscow 06-2015.jpg|thumb|[[Vlada Moskve]]]] Po [[Ustava Ruske federacije|Ustavi Ruske federacije]] je Moskva neodvisen federalni subjekt Ruske federacije, t.i. mesto federalnega pomena.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kp.ru/daily/22622/11826/ |title=Лужков теперь уже не премьер, он просто наш мэр |subtitle=Мэр Москвы Юрий Лужков своим указом изменил структуру правительства столицы |lang=ru |website=«[[Комсомольская правда]]» |date=2001-08-30 |accessdate=2019-08-27 |archive-date=2018-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180714050848/https://www.kp.ru/daily/22622/11826/ |url-status=live }}</ref> [[Župan Moskve]] je vodilna oseba v izvršni oblasti in vodi [[Vlada Moskve|Vlado Moskve]], ki je najvišji organ izvršne oblasti. Duma mesta Moskve je mestna duma (mestni svet ali lokalni parlament) in potrjuje lokalne zakone. Sestavlja jo 45 članov, ki so izvoljeni za petletni mandat na osnovi enotnega mandata.<ref>{{navedi splet|url = http://www.is.mos.ru/ViewDocument?id=8070|url-status= dead|title = Закон города Москвы от 6 ноября 2002 года № 56 «Об организации местного самоуправления в городе Москве»|date = 2013-02-28|publisher = Центр координации ГУ ИС|accessdate = 2015-02-15|archiveurl = https://web.archive.org/web/20160222185753/http://www.is.mos.ru/ViewDocument?id=8070|archivedate = 2016-02-22}}</ref> Med letoma 2006 in 2012 direktne volitve zaradi sprememb v Zakoniku mesta Moskve niso potekale, župan pa je bil nameščen s predsedniškim odlokom. Prve direktne volitve po tistih leta 2003 bi morale potekati ob upokojitvi trenutnega župana leta 2015, vendar so zaradi njegovega odstopa potekale leta 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rg.ru/2012/06/28/mer.html|title=Чувство мэра|website=[[Российская газета]]|date=2012-06-28|accessdate=2013-01-18|archive-date=2013-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130128231802/http://www.rg.ru/2012/06/28/mer.html|url-status=live}}</ref> Lokalna uprava poteka skozi sedem okrožij, ki poenotijo mestne četrti Moskve v upravna okrožja na teritorialni osnovi na 125 regionalnih uprav. Od začetka leta 2003 so skladno z Zakonom o organizaciji lokalne samouprave v mestu Moskvi izvršni organi lokalne samouprave občine, predstavniški organi so občinske skupščine, katere člani so izvoljeni skladno z Zakonikom o mestnih občinah.<ref>{{navedi splet |url=http://duma.mos.ru/ru/0/news/novosti/novyim-predsedatelem-dumyi-izbran-aleksey-shaposhnikov |title=Новым Председателем Думы избран Алексей Шапошников |access-date=2014-10-09 |archive-date=2014-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141016033419/http://duma.mos.ru/ru/0/news/novosti/novyim-predsedatelem-dumyi-izbran-aleksey-shaposhnikov ||url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/politika/6903073|title=Алексей Шапошников избран председателем Мосгордумы седьмого созыва|website=ТАСС|accessdate=2020-07-19|archive-date=2020-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720031016/https://tass.ru/politika/6903073|url-status=live}}</ref> ===Zvezna oblast=== [[File:Дом правительства РФ.jpg|thumb|[[Bela hiša (Moskva)|Hiša vlade Ruske federacije]]]] V Moskvi je skladno z Ustavo Ruske federacije središče zakonodajne, izvršne in pravne zvezne oblasti. Izjema je Ustavno sodišče Ruske federacije, ki je od leta 2008 v [[Sankt Peterburg]]u.<ref name="MK.Ру">{{navedi splet|url=http://www.mk.ru/blogs/MK/2008/05/27/srochno/355025/|title=Конституционный суд переехал в Петербург|publisher=«[[Интерфакс]]»/«[[Московский комсомолец]]»|accessdate=2009-01-12|archiveurl=https://www.webcitation.org/616HwlVf1?url=http://www.mk.ru/404.html|archivedate=2011-08-21|url-status=live}}</ref> Vrhovna izvršna oblast, [[Vlada Ruske federacije]] leži v Beli hiši na Krasnopresnenskem obrežju v centru Moskve.<ref name = dom>{{navedi splet |url = http://dom.lenta.ru/photo/2015/07/17/whitehouse/ |title = Весь в белом |date = 2015-07-17 |publisher = Лента.Ру |accessdate = 2018-08-10 |archive-date = 2016-10-19 |archive-url = https://web.archive.org/web/20161019013244/http://dom.lenta.ru/photo/2015/07/17/whitehouse |url-status = live }}</ref> [[Državna duma]] je v Ohotnem Rjadu. Svet federacije se nahaja v stavbi na Bolšoji Dmitrovki. Vrhovno sodišče Ruske federacije in Vrhovno sodišče arbitraže Ruske federacije sta prav tako v Moskvi. Poleg tega je je v Moskvi Moskovski Kremelj, uradno bivališče predsednika Ruske federacije. Predsednikovo delovno bivališče je v Kremlju v Senatni palači.<ref name="kreml"/> === Varnost=== [[File:Police bmw.jpg|thumb|A [[BMW serije 5]] moskovske policije na patrulji]] Na seznamu najvarnejših mest, ki ga pripravlja The Economist, je Moskva na 37. mestu z 68,5 odstotnimi točkami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nec.com/en/global/ad/safecitiesindex2019/index.html|title=Safe Cities Index 2019 &#124; NEC|website=www.nec.com|access-date=2020-04-17|archive-date=October 3, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201003004430/https://www.nec.com/en/global/ad/safecitiesindex2019/index.html|url-status=live}}</ref> Splošna raven kriminala je dokaj nizka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.numbeo.com/crime/in/Moscow|title=Crime in Moscow|website=www.numbeo.com|access-date=2020-04-17|archive-date=October 2, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201002230229/https://www.numbeo.com/crime/in/Moscow|url-status=live}}</ref> V Moskvi je več kot 170.000 nadzornih kamer priključeno na sistem prepoznave obrazov. Oblasti so ugotovile, da je bil dvomesečni eksperiment z avtomatsko prepoznavo obrazov, spola in starosti ljudi uspešen in nato vpeljale sistem v celem mestu. Mreža nadzornih enot dostopa do video kamer (95 % rezidenčnih stanovanj v prestolnici), kamere na območjih in stavbah šol in vrtcev, na MSC postajah, stadionih, postajališčih javnega prevoza in avtobusnih postajah, v parkih in podvozih.<ref>{{navedi splet|url=https://geeks-world.github.io/articles/407023/index.html|title=In Moscow, the face recognition system will work through CCTV cameras|access-date=2020-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623084209/https://geeks-world.github.io/articles/407023/index.html|archive-date=2020-06-23|url-status=dead}}</ref> Nujne številke so enake kot v drugih regijah Rusije. 112 je enotna nujna številka, 101 je številka gasilcev in ministrstva za izredne razmere, 102 je številka policije, 103 je številka reševalcev, 104 je nujna številka za plin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mos.ru/en/news/item/26869073/|title=Ambulance, police and Emergencies Ministry: Who to call in case of emergency|date=September 2, 2017|website=Moscow City Web Site|access-date=2020-04-17|archive-date=2022-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220217091140/https://www.mos.ru/en/news/item/26869073/|url-status=dead}}</ref> Moskovski EMS je po poročanju PwC drugi najbolj učinkovit med svetovnimi megamesti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mos.ru/en/news/item/63830073/|title=Moscow's EMS ranks as the second most efficient in the world|date=2019-10-24|website=Moscow City Web Site|access-date=2020-04-17|archive-date=2022-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220217091142/https://www.mos.ru/en/news/item/63830073/|url-status=dead}}</ref> ==Upravne razdelitve== {| |- |Colspan=2|Moskva je razdeljena na '''12 upravnih okrožij''': |rowspan=3|[[File:Msk all districts.svg|left|320px]] |- | # [[Centralno upravno okrožje]] # [[Severno upravno okrožje]] # [[Severovzhodno upravno okrožje]] # [[Vzhodno upravno okrožje]] # [[Jugovzhodno upravno okrožje]] # [[Južno upravno okrožje]] # [[Jugozahodno upravno okrožje]] # [[Zahodno upravno okrožje]] # [[Severozahodno upravno okrožje]] # [[Zelenogradsko upravno okrožje]] # [[Novomoskovsko upravno okrožje]] # [[Troicko upravno okrožje]] |} [[File:Moscow territory 1922 1995.gif|thumb|Territorialna sprememba Moskve med 1922 in 1995]] Celotno mesto vodi en župan. Mesto je razdeljeno na dvanajst upravnih okrožij in 125 okrajev.<ref name="О территориальном делении города Москвы">{{navedi splet |url=https://docs.cntd.ru/document/3608167 |title=О территориальном делении города Москвы (с изменениями на 26 июня 2013 года) |access-date=2023-01-17 |archive-date=2018-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180619163513/http://docs.cntd.ru/document/3608167 |url-status=live }}</ref><ref name="Устав города Москвы">{{navedi splet |url=http://docs.cntd.ru/document/3607978 |title=Устав города Москвы (с изменениями на 20 сентября 2017 года) |access-date=2020-08-05 |archive-date=2020-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201210124845/http://docs.cntd.ru/document/3607978 |url-status=live }}</ref> Rusko razvoj načrtovanja mesta se je začel že v 12. stoletju, ko je bilo mesto ustanovljeno. Centralni del Moskve je rastel po priključitvah predmestij skladno s srednjeveškimi načeli urbanega razvoja, ko so se močni zidovi trdnjav postopno širili vzdolž okrožnih cest bližnjih naselij. Prvi krožni zidovi so postavili pot Moskovskih obročev in tako položili temelje prihodnjega načrtovanja ruske prestolnice.<ref>{{navedi splet |url=http://lawrussia.ru/texts/legal_185/doc185a830x900.htm |title=Распоряжение мэра Москвы от 2 августа 1991 года №&nbsp;78-РМ «Об установлении временных границ административных округов Москвы» |accessdate=2018-11-25 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924042249/http://lawrussia.ru/texts/legal_185/doc185a830x900.htm|archivedate=2014-09-24}}</ref> Sledeče utrdbe so služile kot mestne okrožne obrambne meje na neki točki v preteklosti: Kremeljski zidovi, Zemljanoj gorod, Kamer-Koležski Rampart, vrtni obroč in mali železniški obroč. Moskovska obročasta avtocesta (MKAD) je od leta 1960 meja Moskve. V obliki kroga poteka tudi glavna moskovska linija podzemne železnice, obročasta linija, in t.i. tretji avtomobilski obroč, ki je bil dokončan leta 2005. Tako se značilno žarkasto-krožno načrtovanje nadaljuje in opredeljuje nadaljnji razvoj Moskve. Vendar je bilo k sodobni Moskvi priključenih tudi več območij izven MKAD, kot so Solncevo, Burovo in mesto [[Zelenograd]]. Del območja Moskovske oblasti je bil združen z Moskvo 1. julija 2012; Moskva posledično ni v celoti obkrožena z [[Moskovska oblast|Moskovsko oblastjo]] in meji tudi na [[Kaluška oblast|Kaluško oblast]].<ref name="Merger">{{Navedi splet|work=Uradna spletna stran vlade Moskve|url=http://www.mos.ru/about/borders/|title=Проект согласованных предложений властей столицы и области по расширению границ Москвы|trans-title=Osnutek usklajenih predlogov prestolnice in regionalnih oblasti za razširitev meja Moskve|archive-url=https://web.archive.org/web/20110821063010/http://www.mos.ru/about/borders/|date=2011-08-21|lang=ru}}</ref> Moskva je tako pridobila okrog 1500&nbsp;km² in 230.000 prebivalcev. Župan Moskve Sergej Sobjanin je povzdigoval širitev, ki bo Moskvi in sosednji regiji, megamestu z 20 mio prebivalci, pomagala razvijati se »harmonično«.<ref name="Merger2">{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/en/c32/461491.html|title=Expansion of Moscow borders to help it develop harmonically: mayor, Itar-tass, July 1, 2012|date=July 1, 2012|publisher=Itar-tass.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131113003818/http://www.itar-tass.com/en/c32/461491.html|archive-date=2013-11-13|access-date=July 9, 2014}}</ref> Vsa upravna okrožja in okraji imajo lasten grb, zastavo in vodjo. Poleg okrajev so tudi teritorialne enote s posebnim statusom. To so običajno območja z majhno stalno populacijo ali brez nje. To so na primer Vseruski razstavni center, Moskovski botanični vrt Akademije znanosti, veliki parki in industrijske cone. V zadnjih letih so nekatera območja združili z različnimi okraji. V Moskvi ni narodnostno-specifičnih regij, kot je Chinatown, ki obstaja v nekaterih severnoameriških in vzhodnoazijskih mestih. Čeprav se okraji ne razlikujejo po prihodkih, veljajo območja bližje mestnemu središču, metro postajam ali zelenim območjem, kot v večini mest, za bolj prestižna.<ref>{{navedi splet|script-title=ru:Цены на Квартиры в Москве по Административным Районам и Станциям Метро|url=http://www.metrinfo.ru/area/|work=Metrinfo.ru|access-date=2010-09-27|language=ru|archive-date=2010-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20101227235220/http://www.metrinfo.ru/area/|url-status=live}}</ref> V Moskvi so tudi nekateri vladni organi [[Moskovska oblast|Moskovske oblasti]], čeprav mesto samo ni del oblasti.<ref name="MoscowO">V skladu s 24. členom Ustanovne listine Moskovske oblasti se vladni organi regije nahajajo v mestu Moskva in na celotnem ozemlju Moskovske regije. Vendar Moskva ni uradno imenovana za upravno središče regije.</ref> ==Gospodarstvo== ===Pregled=== {|class="toc" style="float:right; font-size:90%; text-align:center; margin:1em;" |- | colspan="6" style="background:tan;"|'''Največje zasebne družbe<br />v Moskvi '''<br />(razvrščene po prihodkih leta 2019)<br /> |- style="background:#ccc;" || '''Moskva'''|||| style="background:#ccc;"|'''podjetje'''|||| style="background:#ccc;"|'''Rusija''' |- | 1||||[[Lukoil]]||||1 |- | 2|||| [[X5 Retail Group]]|||||3 |- | 3||||[[Novatek]]||||6 |- | 4||||[[Nornickel]]||||9 |- | 5|||| [[Rusal|UC Rusal]]||||11 |- | 6|||| [[Sibur]]||||13 |- | 7|||| [[Siberian Coal Energy Company|SUEK]]||||15 |- | 8||||[[MTS (network provider)|MTS]]||||17 |- | 9||||[[Metalloinvest]]|||||18 |- | 10||||[[EuroChem]]||||21 |- | 11||||[[MegaFon]]||||22 |- | 12||||[[M.video]]||||24 |- | 13||||[[OAO TMK|TMK]]||||25 |- | 14||||[[Mechel]]||||26 |-ff |colspan="5"|'''Vir:''' ''Forbes''<ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.ru//rating/383547-200-krupneyshih-chastnyh-kompaniy-rossii-2019-reyting-forbes|title=200 крупнейших частных компаний России — 2019. Рейтинг Forbes &#124; Бизнес|date=2019-09-16|website=Forbes.ru|access-date=April 1, 2021|archive-date=2021-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027224136/https://www.forbes.ru/rating/383547-200-krupneyshih-chastnyh-kompaniy-rossii-2019-reyting-forbes|url-status=live}}</ref> |} Moskva ima eno največjih občinskih gospodarstev v Evropi in ustreza več kot eni petini ruskega BDP-ja.<ref>{{navedi novice|last=Arkhipov|first=Ilya|url=https://www.bloomberg.com/news/2010-09-28/medvedev-fires-moscow-s-mayor-yury-luzhkov-citing-a-loss-of-confidence-.html|title=Medvedev Fires Moscow Mayor Luzhkov After Conflict|newspaper=Bloomberg.com|publisher=Bloomberg L.P.|date=2010-09-28|access-date=2010-12-22|archive-date=December 2, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101202151836/http://www.bloomberg.com/news/2010-09-28/medvedev-fires-moscow-s-mayor-yury-luzhkov-citing-a-loss-of-confidence-.html|url-status=live}}</ref> Leta 2021 je BDP Moskve dosegel skoraj 24,5 bln RUB (332 mrd USD).<ref>{{navedi splet |url= https://77.rosstat.gov.ru/storage/mediabank/%D0%9E%D0%B1%D1%8A%D0%B5%D0%BC%20%D0%92%D0%A0%D0%9F%20%D0%B2%20%D0%BE%D1%81%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D1%8B%D1%85%20%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0%D1%85%20%D0%B7%D0%B0%202021%20%D0%B3..htm |title= "GRP volume at current basic prices (billion rubles)" |publisher= rosstat.gov.ru |access-date=2023-04-14 |archive-date=2023-04-14 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230414173212/https://77.rosstat.gov.ru/storage/mediabank/%D0%9E%D0%B1%D1%8A%D0%B5%D0%BC%20%D0%92%D0%A0%D0%9F%20%D0%B2%20%D0%BE%D1%81%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D1%8B%D1%85%20%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0%D1%85%20%D0%B7%D0%B0%202021%20%D0%B3..htm |url-status= live }}</ref> BDP Moskovske oblasti je znašal 31,3 bln RUB ali okrog 425 mrd USD. Povprečna bruto mesečna plača v mestu je 123.688 RUB<ref>{{navedi splet|title=Среднемесячная номинальная начисленная заработная плата работников в целом по экономике Российской Федерации в 1991-2022 гг.|url=https://rosstat.gov.ru/labor_market_employment_salaries|access-date=|website=rosstat.gov.ru|archive-date=2020-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200319154712/https://rosstat.gov.ru/labor_market_employment_salaries|url-status=live}}</ref> (2000 USD), kar je okrog dvakrat višje od državnega povprečja 66.572 RUB (1000 USD) in ena najvišjih med federalnimi subjekti Rusije. V Moskvi je tretje največje število milijarderjev od vseh mest na svetu,<ref>{{navedi splet|author=Giacomo Tognini|url=https://www.forbes.com/sites/giacomotognini/2020/04/07/worlds-richest-cities-the-top-10-cities-where-most-billionaires-call-home-2020/|title=World's Richest Cities: The Top 10 Cities Billionaires Call Home|work=Forbes|access-date=2020-05-25|archive-date=April 7, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407105020/https://www.forbes.com/sites/giacomotognini/2020/04/07/worlds-richest-cities-the-top-10-cities-where-most-billionaires-call-home-2020/|url-status=live}}</ref> in največje število milijarderjev od vseh mest v Evropi. Je finančni center Rusije in sedež največjih bank v državi ter veliko največjih podjetij v državi, kot je naftni velikan [[Rosneft]]. V Moskvi je 17 % prodaje na drobno v Rusiji in 13 % gradbeništva v državi.<ref name="bofit_42_2010">{{navedi splet |url=http://www.bof.fi/NR/rdonlyres/A0C226F8-3D3F-4B6F-8AA3-B621E963D4CC/0/w201042.pdf |archive-url=https://www.webcitation.org/5tmjrHFzM?url=http://www.bof.fi/NR/rdonlyres/A0C226F8-3D3F-4B6F-8AA3-B621E963D4CC/0/w201042.pdf |archive-date=2010-10-27 |title=BOFIT Weekly 42/2010 |publisher=Bank of Finland's Institute for Economies in Transition |date=2010-10-22 |url-status=dead |access-date=2010-10-23 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gks.ru/gis/tables%5CUROV-7.htm |publisher=Federal Service on State Statistics |title=Average monthly salaries |access-date=September 7, 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070824030354/http://www.gks.ru/gis/tables/UROV-7.htm |archive-date=2007-08-24 }}</ref> Od [[Ruska finančna kriza 1998|finančne krize 1998]] so poslovne panoge v Moskvi doživele eksponentno rast. V zadnjih letih je bilo zgrajenih veliko poslovnih centrov in stavb s pisarnami, vendar Moskva še vedno doživlja pomanjkanje pisarn. Tako je bilo veliko nekdanjih industrijskih in raziskovalnih stavb preurejeno za pisarniško uporabo. Gospodarska stabilnost se je v zadnjih letih izboljšala, vendar kriminal in korupcija še vedno zavirata poslovni razvoj. ===Panoge=== Primarne panoge v Moskvi so kemična panoga, [[metalurgija]], [[živilska panoga]], [[tekstilna panoga]], pohištvena panoga, proizvodnja elektrike, razvoj programske opreme in strojna panoga.<ref name=":4">{{navedi splet|url=https://expert.ru/expert/2019/35/zdes-promyishlennost-predstavlena-polnyim-spektrom/|title=Экономическое обозрение: предприятия Москвы и Московской области|publisher=expert.ru|accessdate=2020-05-13|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924065548/https://expert.ru/expert/2019/35/zdes-promyishlennost-predstavlena-polnyim-spektrom/|url-status=live}}</ref> [[Mil]] je eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev vojaških in civilnih helikopterjev. [[Hruničev]] proizvaja različno vesoljsko opremo, vključno z moduli za vesoljske postaje [[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], [[Saljut]] in [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]], pa tudi rakete [[Proton (raketa)|Proton]] in vojaške [[Medcelinska balistična raketa|medcelinske balistične rakete]]. V Moskvi so tudi letalski konstruktorski biroji [[Suhoj]], [[Iljušin]], [[Mikojan-Gurevič|Mikojan]], [[Tupoljev]] in [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]]. V mestu [[Himki]], neodvisnem mestu v [[Moskovska oblast|Moskovski oblasti]], ki ga Moskva obdaja z vseh strani, sta [[NPO Energomaš]], ki proizvaja [[Raketni motor|raketne motorje]] za ruski in ameriški vesoljski program, ter [[Lavočkin]], ki je med drugo svetovno vojno gradil lovska letala, vendar je po začetku vesoljske dirke začel proizvajati vesoljske satelite. V Moskvi sta avtomobilski tovarni [[ZiL]] in [[AZLK]], pa tudi Voitovičeva tovarna železniških vozil in [[Metrovagonmaš]] tovarna vagonov, ki leži takoj za mestno mejo. Tovarna ročnih ur Poljot proizvaja vojaške, profesionalne in športne ure, ki so v Rusiji in tujini zelo znane. [[Jurij Gagarin]] je v svojem poletu v vesolje uporabljal »Šturmanskije«, proizvedene v tej tovarni.<ref name=":4"/> Elektrozavod je bila prva tovarna transformatorjev v Rusiji. Destilarna Kristall<ref>{{navedi splet|url=http://eng.kristall.ru/|title=The Official Site of the Moscow Cristall distillery|publisher=Eng.kristall.ru|access-date=2012-06-11|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120528082514/http://eng.kristall.ru/|archive-date=2012-05-28}}</ref> je najstarejša destilarna v Rusiji, ki proizvaja več vrst [[vodka|vodke]], vključno s Stoličnajo, vina pa proizvajajo moskovske tovarne vina, vključno s Moskovsko interrepubliško vinarno.<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://www.mmvz.ru/ The Official Site of the Moscow Interrepublican Vinery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20010220092957/http://www.mmvz.ru/ |date=2001-02-20 }}. Retrieved on July 7, 2006.</ref> Moskovska tovarna draguljev<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://www.miuz.ru/ The Official Site of the Moscow Jewelry Factory] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060702194811/http://www.miuz.ru/ |date=July 2, 2006 }}. Retrieved on July 7, 2006.</ref> in Jewellerprom<ref>See also: {{in lang|ru}} [https://web.archive.org/web/20100218032111/http://www.jewellerprom.ru/ The Official Site of the Experimental Moscow Jewelry Atelier Jewellerprom]. Retrieved on July 7, 2006,</ref> sta proizvajalca nakita v Rusiji; Jewellerprom je proizvajal ekskluzivni [[red zmage]], ki so ga prejeli tisti, ki so med drugo svetovno vojno pomagali Sovjetski zvezi. So tudi druge panoge, ki se nahajajo takoj izven Moskve, in mikroelektronska panoga v Zelenogradu, vključno s Ruselektroniko. Gazprom, največji črpalec naravnega plina na svetu in največje rusko podjetje, ima glavne pisarne tudi v Moskve, kakor tudi druga naftna, plinska in električna podjetja.<ref name="СИПР">{{navedi splet|url=https://www.mos.ru/dgkh/documents/skhemy/view/239223220/|title=Схема и программа перспективного развития электроэнергетики города Москвы на 2020-2025 годы|publisher=Официальный сайт мэра Москвы|accessdate=2020-04-03}}</ref><ref name="СО2020">{{navedi splet|url=https://so-ups.ru/fileadmin/files/company/reports/disclosure/2021/ups_rep2020.pdf|title=Отчёт о функционировании ЕС России в 2020 году|publisher=АО «СО ЕЭС»|accessdate=2020-04-03|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410051318/https://www.so-ups.ru/fileadmin/files/company/reports/disclosure/2021/ups_rep2020.pdf|url-status=live}}</ref><ref name="СТМ">{{navedi splet|url=https://www.mos.ru/upload/documents/files/1280/Tom1Kniga11.pdf|title=Схема теплоснабжения города Москвы на период до 2035 года|publisher=Официальный сайт мэра Москвы|accessdate=2020-04-03}}</ref> V Moskvi ima sedež veliko telekomunikacijskih in tehnoloških podjetij, npr. 1C, ABBYY, Beeline, Kaspersky Lab, Mail.Ru skupina, MegaFon, MTS, Rambler & Co, Rostelecom, Yandex in Yota.<ref name=":2">{{navedi splet|lang=|url=https://lenta.ru/articles/2019/07/31/hardmsk/|title=Тяжелая столица|author=Садыркин П.|website=|date=2019-07-31|publisher=lenta.ru|accessdate=2020-05-12|archive-date=2020-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117222445/https://lenta.ru/articles/2019/07/31/hardmsk/|url-status=live}}</ref> Nekaj industrije je bilo preseljene ven iz mesta, da bi izboljšali ekološko stanje mesta. ===Življenjski stroški=== [[File:Moscow 09-13 img11 Tretyakovsky Passage.jpg|thumb|upright|[[Tretjakovskij Projezd]]]] [[File:2019-07-25-3032-Moscow-Nikolskaya-Street.jpg|thumb|[[Nikolskaja ulica]]|alt=|left]] [[File:Mitino-3_from_d40_2011-09N28.jpg|thumb|Mikrorajon v Mitinem, zgrajen v 90. letih 20. stoletja]] V [[ZSSR|sovjetskem]] času je vlada stanovanja oddajala ljudem glede na normo kvadratnih metrov na osebo (nekatere osebe, vključno z ljudskimi umetniki, heroji in uglednimi znanstveniki so imeli bonuse glede na njihove zasluge). Zasebno lastništvo stanovanj je bilo omejeno vse do 90. let 20. stoletja, ko so ljudje prejeli stanovanjske pravice za stanovanja, kjer so prebivali. Od sovjetskega obdobja morajo lastniki nepremičnin plačati storitve za svoje prebivanje, kar je fiksni znesek, glede na število oseb na stanovanje.<ref name=':1'>{{navedi splet|url=https://investmoscow.ru/about-moscow/moscow-in-numbers|title=Москва в цифрах|publisher=investmoscow.ru|accessdate=2020-05-12|archive-date=2020-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512231038/https://investmoscow.ru/about-moscow/moscow-in-numbers|url-status=live}}</ref> Cene [[Nepremičnina|nepremičnin]] v Moskvi še naprej rastejo. Danes je cena stanovanj na obrobju mesta okrog 4000 USD na kvadratni meter<ref>{{navedi splet|url=http://waybackmachine.org/*/http://rus.intermark.ru/about-us/press/mt_20_10/ |title=US$4,500 for a Square Meter of Apartment Space. The Moscow Times|publisher=Waybackmachine.org|date=2011-07-19|access-date=2012-06-10}}</ref> ali 6500–8000 USD na kvadratni meter v prestižnih četrteh. Cena včasih preseže 40.000 USD na kvadratni meter.<ref>{{navedi splet|url=https://regnum.ru/news/643249.html|title=Преодолен абсолютный рекорд роста цен на недвижимость: московский стройкомплекс в зеркале СМИ|website=ИА REGNUM|access-date=April 1, 2021|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410052915/https://regnum.ru/news/643249.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Humphries |first=Conor |title=Dividing the Spoils of the Boom |url=http://www.stroi.ru/eng/default.aspx?d=5&dr=901&m=13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070817152833/http://www.stroi.ru/eng/default.aspx?d=5&dr=901&m=13 |archive-date=2007-08-17 |newspaper=The Moscow Times |date=2006-06-20|access-date=2006-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://mosday.ru/info/article.php?realty-2006 |title=Costs of realty in Moscow (2006) |publisher=Mosday.ru |language=ru |access-date=August 4, 2006 |archive-date=July 2, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702171121/http://mosday.ru/info/article.php?realty-2006 |url-status=live }}</ref> Mesečna najemnina za enosobno stanovanje je okrog 1200 USD, za garsonjero v središču mesta pa okrog 1000 USD. Tipično enosobno stanovanje je veliko 30 m², tipično dvosobno stanovanje 45 m² in tipično trisobno stanovanje 70 m². Veliko ljudi se ne more izseliti iz svojih stanovanj, še posebno, če družina živi v dvosobnem stanovanju, ki ga je vlada dodelila v sovjetskem času. Nekateri prebivalci mesta so se poskušali soočiti z življenjskimi stroški z oddajanjem svojih stanovanj in življenjem v [[dača]]h izven mesta.<ref>{{navedi splet|datepublished=2008-04-17|url=http://realty.newsru.com/article/17Apr2008/oneroom|title=Продав квартиру в Москве, можно купить две в Берлине|publisher=[[NEWSru.com]]|accessdate=2009-01-11|lang=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080423232606/http://realty.newsru.com/article/17apr2008/oneroom|archivedate=2008-04-23|url-status=dead}}</ref> Leta 2006 je Mercer Human Resources Consulting Moskvo razglasil za najdražje mesto za izseljence na svetu, pred Tokijem, zaradi stabilnega [[Ruski rubelj|rublja]] in naraščajočih cen nepremičnin v mestu.<ref>{{navedi novice|url=https://money.cnn.com/2006/06/23/pf/expensive_cities/index.htm|last=Sahadi|first=Jeanne|date=2006-06-23|access-date=July 4, 2006|publisher=CNNMoney|title=World's most expensive cities|archive-date=July 3, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060703140408/https://money.cnn.com/2006/06/23/pf/expensive_cities/index.htm|url-status=live}}</ref> Moskva je bila na prvem mestu v izdajah 2007 in 2008. Nato je Tokio prehitel Moskvo kot najdražje mesto na svetu, Osaka je bila druga, Moskva pa tretja.<ref name="mercer.com">{{navedi splet|url=http://www.mercer.com/costoflivingpr#Top_50 |title=Worldwide Cost of Living survey 2009|publisher=Mercer.com|date=July 7, 2009|access-date=2010-06-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100615061034/http://www.mercer.com/costoflivingpr|archive-date=2010-06-15}}</ref> Leta 2008 je bila Moskva tretje leto zapored najdražje mesto na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.msn.com/en-us/money|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080805100832/http://realestate.msn.com/buying/Article_forbes.aspx?cp-documentid=8839818&GT1=35000|url-status=dead|title=Stock Quotes, Business News and Data from Stock Markets &#124; MSN Money|archivedate=August 5, 2008|website=www.msn.com}}</ref> Leta 2014 je bila po ''Forbesu'' Moskva deveto najdražje mesto na svetu. Leto pred tem je bila Moskva drugo najdražje mesto na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/deborahljacobs/2014/07/10/the-most-expensive-cities-in-the-world/|title=The Most Expensive Cities In The World|first=Deborah L.|last=Jacobs|work=forbes.com|access-date=2017-08-22|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714004726/https://www.forbes.com/sites/deborahljacobs/2014/07/10/the-most-expensive-cities-in-the-world/|url-status=live}}</ref> Leta 2019 je Economist Intelligence Unit Moskvo razglasil za 102. nadražje mesto na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2019/03/19/moscow-nose-dives-in-global-living-cost-rankings-a64863|title=Moscow Nose-Dives in Global Living Cost Rankings|work=[[The Moscow Times]]|date=2019-03-19|access-date=2020-09-30|archive-date=2019-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190320124846/https://www.themoscowtimes.com/2019/03/19/moscow-nose-dives-in-global-living-cost-rankings-a64863|url-status=live}}</ref> Raziskava ECA International Cost of Living 2019 je Moskvo postavila na 120. mesto med 482 mesti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.eca-international.com/news/june-2019/europe-falls-behind-usa-in-cost-of-living|title=Europe falls behind USA in cost of living|work=[[ECA International]]|date=2019-06-13|access-date=2020-09-30|archive-date=2019-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190616212508/https://www.eca-international.com/News/June-2019/Europe-falls-behind-USA-in-cost-of-living|url-status=live}}</ref> ===Javne storitve=== ====Ogrevanje==== Ogrevanje stavb v Moskvi je kot v drugih mestih v Rusiji organizirano s centralnim sistemom za ogrevanje. Pred letom 2004 so bila za proizvodnjo in dobavo ogrevanja zadolžena državna podjetja z delovanjem toplotnih postaj in sistema za distribucijo toplote klientom Mosgorteplo Mosteploenergo in Teploremontnaladka, ki so služila toplotnim razdelilnim postajam v severovzhodnem delu mesta. Klienti so bili razdeljeni med različna podjetja glede na svojo geografsko lego. Leta 2004 je bila zagnana velika reforma, ki je konsolidirala različna podjetja pod okvirom MIPC, ki je postal občinski dobavitelj toplote. Njegove podružnice so bile na novo transformirane delniške družbe. Glaven vir ogrevanja v mestu je toplotna postaja Mosenergo, ki je bila reformirana leta 2005, ko je bilo od nje ločeno deset podružnic. Ena od na novo neodvisnih družb je bila Okrajna družba za mrežo ogrevanja (MTK, {{lang-ru|Московская теплосетевая компания}}). Leta 2007 je vlada Moskve kupila nadzorni delež v podjetju.<ref>[Andrey Kovalev, Liliana Proskuryakova. "Innovation in Russian District Heating: Opportunities, Barriers, Mechanisms", pp. 45-46]</ref> ====Mestne storitve==== »Naše mesto« je geo-informacijski portal, ki je nastala leta 2011 pod moskovskim županom Sergejem Sobjaninom z namenom gradnje konstruktivnega dialoga med prebivalci Moskve in mestnimi izvršnimi oblastmi. Portal razvija javna državna institucija »Nove tehnologije menedžmenta« skupaj z moskovskim oddelkom za informacijsko tehnologijo. V svojih desetih letih delovanja se je portalu pridružilo 1,7 mio uporabnikov in v tem času je postal učinkovito orodje za monitoring stanja urbane infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://foreignaffairs.co.nz/2021/09/25/mil-osi-submissions-russia-how-the-portal-of-the-government-of-moscow-our-city-helps-to-solve-problems-in-the-field-of-urban-economy/|title=MIL-OSI Submissions: Russia – How the portal of the Government of Moscow "Our City" helps to solve problems in the field of urban economy &#124; ForeignAffairs.co.nz|access-date=October 5, 2021|archive-date=October 5, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005094106/https://foreignaffairs.co.nz/2021/09/25/mil-osi-submissions-russia-how-the-portal-of-the-government-of-moscow-our-city-helps-to-solve-problems-in-the-field-of-urban-economy/|url-status=dead}}</ref> ==Izobraževanje== [[File:МГУ, вид с воздуха.jpg|thumb|[[Državna univerza v Moskvi]]|alt=|left]] V Moskvi je 1696 visokih šol in 91 fakultet.<ref name="mosru-stats">{{navedi splet|url=http://www.mos.ru/wps/portal/!ut/p/c0/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9SP0o83hXN1e3QHMPIwMDl1BLAyM_y5AAEy8zQwMnI_3InNT0xORK_Qj9KDMkdaauxiB1JkD1fkYG_ob6BTmuigB2wqj-?nID=6_EFEFQ7H2005E302N94DU9N20O1&cID=6_EFEFQ7H2005E302N94DU9N20O1&rubricId=1716&documentId=42215 |script-title=ru:СТОЛИЦА РОССИЙСКОЙ ФЕДЕРАЦИИ В ЗЕРКАЛЕ ЦИФР, ФАКТОВ И СОБЫТИЙ |publisher=Moscow government |access-date=2010-04-28 |language=ru }}{{dead link|date=March 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Poleg tega je tam 22 institucij visokega izobraževanja, vključno s 60 državnimi univerzami<ref name="mosru-stats"/> in [[Državna univerza v Moskvi|Lomonosovo državno univerzo v Moskvi]], ki je bila ustanovljena leta 1755.<ref name="msu-history">{{navedi splet|url=http://www.msu.ru/en/info/history.html|title=MSU History|publisher=Moscow State University|access-date=July 6, 2006|archive-date=July 2, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060702222014/http://www.msu.ru/en/info/history.html|url-status=live}}</ref> Glavna univerzitetna stavba v Vorobjovih gorah ([[Vrabčji hribi]]) je visoka 240 m in je bila, ko je bila dokončana, najvišja stavba na celini.<ref>{{navedi knjigo|title=Is Progress Speeding Up?: Our Multiplying Multitudes of Blessings|url=https://archive.org/details/isprogressspeedi0000temp|last=Templeton |first=John Marks|year=1997|isbn=978-1-890151-02-7|page=[https://archive.org/details/isprogressspeedi0000temp/page/99 99]|publisher=Templeton Foundation Press }}</ref> Univerza ima več kot 30.000 dodiplomskih in 7000 podiplomskih študentov, ki izbirajo med devetindvajsetimi fakultetami in 450 študijskimi oddelki. Poleg tega je vpisano v tečaje na univerzi okrog 10.000 visokošolskih študentov, zaposlenih pa je tam več kot 2000 raziskovalcev. Knjižnica moskovske državne univerze vsebuje več kot devet milijonov knjig in je tako ena največjih knjižnic v vsej Rusiji. Njeno priznanje v mednarodni akademski skupnosti pomeni, da je več kot 11.000 mednarodnih študentov diplomiralo na univerzi, od katerih jih je veliko prišlo v Moskvo, da bi se tekoče naučilo [[ruščina|ruščino]].<ref>''Russian Regional Economic and Business Atlas Volume 2: Strategic Investment and Business Information'' {{ISBN|1-57751-030-5}} p. 41</ref> [[Prva moskovska državna medicinska univerza I. M. Sečenova]], poimenovana po [[Ivan Sečenov|Ivanu Sečenovu]], prej znana kot [[Moskovska medicinska akademija]], je medicinska univerza ki leži v Moskvi v Rusiji. Ustanovljena je bila leta 1785 kot fakulteta Moskovske državen univerze. Je Ruska federalna agencija za zdravje in socialni razvoj. Je ena največjih medicinskih univerz v Rusiji in Evropi. Več kot 9200 študentov je vpisanih v 115 akademskih oddelkih. Ponuja tečaje za podiplomske študije. [[File:Pirogov Russian National Research Medical University Frontal View.jpg|thumb|[[Pirogova ruska nacionalna raziskovalna medicinska univerza]]|alt=|left]] [[Pirogova ruska nacionalna raziskovalna medicinska univerza]] (prej [[Ruska državna medicinska univerza]]) je medicinska institucija visokega izobraževanje v Moskvi, ustanovljena leta 1906. Je popolnoma akreditirana in prepoznana s strani ruskega ministrstva za izobraževanje in znanost ter je trenutno pod oblastjo ministrstva za zdravje in socialni razvoj. Poimenovana je po ruskem kirurgu in pedagogu [[Nikolaj Ivanovič Pirogov|Nikolaju Ivanoviču Pirogovu]] (1810-1888) in je ena največjih medicinskih institucij ter prva univerza v Rusiji, ki je dovolila ženskam, da so pridobile diplome. Moskva je en od finančnih centrov Ruske federacije in [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]] in je znana po svojih poslovnih šolah. Med njimi je Finančna univerza pod vlado Ruske federacije, Plehanova ruska univerza ekonomije, Državna univerza menedžmenta in Nacionalna raziskovalna univerza - visoka šola ekonomije. Ponujajo dodiplomske študije v menedžmentu, financah, računovodstvu, nepremičninah in ekonomski teoriji, pa tudi magistrske in MBA študije. Veliko jih ima podružnice v drugih regijah Rusije in državah po svetu. [[File:Moscow MSTU Bauman main building asv2021-08.jpg|thumb|Glavna stavba [[Baumanska moskovska državna tehnična univerza|Baumanske moskovske državne tehnične univerze]]]] [[Baumanska moskovska državna tehnična univerza]] je bila ustanovljena leta 1830 in leži v centru Moskve in ima 18.000 dodiplomskih in 1000 podiplomskih študentov s tehnično izobrazbo v znanosti in inženirstvu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bmstu.ru/mstu/English|last=Fedorov|first=I.B.|publisher=МГТУ им.Н.Э.Баумана (Bauman Moscow State Technical University)|title=General (English)|access-date=July 6, 2006|archive-date=July 6, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060706130144/http://www.bmstu.ru/mstu/English/|url-status=dead}}</ref> [[Moskovski konzervatorij]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.mosconsv.ru/ |title=The Official Site of the Moscow Conservatory |publisher=Mosconsv.ru |access-date=2012-06-11 |archive-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615213653/http://www.mosconsv.ru/ |url-status=live }}</ref> je bil ustanovljen leta 1866 in je ugledna glasbena šola v Rusiji, katere študenti so bili med drugim [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]], [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aram Iljič Hačaturjan]], [[Mstislav Rostropovič]] in [[Alfred Garjevič Šnitke]]. Gerasimov vseruski institut kinematografije (VGIK) je najstarejša izobraževalna institucija kinematografije na svetu. Ustanovil jo je [[Vladamir Gardin]] leta 1919. Med njenimi najbolj priznanimi profesorji so bili [[Sergej Eisenstein]], [[Vsevolod Pudovkin]] in [[Aleksej Batalov]], med najbolj priznanimi študenti pa [[Mihail Vartanov]], [[Sergej Parajanov]], [[Andrej Tarkovski]], [[Nikita Mihalkov]], [[Eldar Rjazanov]], [[Aleksander Sokurov]], [[Jurij Norštejn]], [[Aleksandr Petrov (umetnik)|Aleksandr Petrov]], [[Vasilij Šukšin]] in [[Konrad Wolf]]. Moskovski državni institut mednarodnih odnosov, ustanovljen leta 1944 ostaja najbolj znana ruska šola mednarodnih odnosov in diplomacije, s šestimi šolami, osredotočenimi na mednarodne odnose. Na univerzi je okrog 4500 študentov in več kot 700.000 ruskih in tujejezičnih knjig, od katerih jih 20.000 velja za redke in so lahko najdeni le v knjižnici Moskovskega državnega instituta mednarodnih odnosov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mgimo.ru/showcontent.asp?UID={7F81DBB2-6EEE-4796-B2DF-7230433C5C41} |title=Facts and Figures |publisher=MGIMO (Moscow State Institute of International Relations) |access-date=July 6, 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927201220/http://www.mgimo.ru/showcontent.asp?UID=%7B7F81DBB2-6EEE-4796-B2DF-7230433C5C41%7D |archive-date=2007-09-27 }}</ref> Druge institucije so [[Moskovski institut fizike in tehnologije]] (ali Fizteh), Fjodorov kompleks očesne mikrokirurgije, ki ga je očesni kirurg [[Svjatoslav Fjodorov]] ustanovil leta 1988, Moskovski letalski institut, Moskovski avtocestni institut (Državna tehnična univerza) in Moskovski institut za inženiring in fiziko. Moskovski institut za fiziko in tehnologijo je izobrazil veliko Nobelovih nagrajencev, vključno s [[Peter Leonidovič Kapica|Pjotrom Leonidovičem Kapico]], [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov|Nikolajem Nikolajevičem Semjonovim]], [[Lev Davidovič Landau|Levom Davidovičem Landauom]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov|Aleksandrom Mihajlovičem Prohorovom]], Moskovski institut za inženering fiziko pa je znan po svojih raziskavah [[Jedrska fizika|jedrske fizike]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.icra.it/Icranet/Members/struc_russia2.htm |title=Moscow State Engineering Physics Institute (MEPhI) |publisher=International Centre for Relativistic Astrophysics |access-date=August 4, 2006 |archive-date=July 3, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070703205759/http://www.icra.it/Icranet/Members/struc_russia2.htm |url-status=dead }}</ref> Najvišja ruska vojaška šola je Akademija kombiniranih sil Ruske federacije. Čeprav ima Moskva več znanih višjih izobraževalnih institucij iz sovjetskega časa, jih je večina usmerjenih proti inženiringu ali fundamentalnim znanostim.V zadnjih letih je Moskva doživela rast števila komercialnih in zasebnih institucij, ki ponujajo tečaje v poslu in managementu. Veliko državnih institucij je razširilo svoj obseg izobraževanja in vpeljalo nove tečaje ali oddelke. Institucije v Moskvi in preostanku postsovjetske Rusije so začeli ponujati nove mednarodne certifikate in podiplomske diplome, vključno z MBA. Razširjeni so postali tudi programi študentskih izmenjav s številnimi državami, zlati s preostankom Evrope. Šole v ruski prestolnici ponujajo tudi seminarje, predavanja in tečaje za zaposlene in poslovneže. [[File:Moscow 1152 (14384525084).jpg|thumb|upright|[[Ruska akademija znanosti]]]] Moskva je en največjih znanstvenih centrov Rusije. Sedež [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] je v Moskvi, pa tudi raziskovalne in aplicirane znanstvene institucije. V Moskvi so [[Kurčatov institut]], vodilna ruska raziskovalna in razvojna institucije na področju jedrske energije, kjer je bil zgrajen prvi [[jedrski reaktor]] v Evropi, Landauov institut za teoretično fiziko, Institut za teoretično in eksperimentalno fiziko ter Institut za fizične probleme in Steklov institut matematike. V mestu je 452 knjižnic, vključno s 168 za otroke.<ref name="mosru-stats"/> [[Ruska državna knjižnica]],<ref>{{navedi splet |url=http://rsl.ru/index.php?lang=en |title=The official homepage of the Russian State Library |publisher=Rsl.ru |access-date=2012-06-11 |archive-date=2012-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120717065412/http://www.rsl.ru/index.php?lang=en |url-status=live }}</ref> ustanovljena leta 1862, je nacionalna knjižnica Rusije. V njej je več kot 275&nbsp;km polic in 42 mio predmetov, vključno s 17 mio knjigami in serijskimi izdajami, 13 mio časopisov, 350.000 glasbenimi notami in zvočnimi zapisi, 150.000 zemljevidi. Tako je največja knjižnica v Rusiji in ena največjih na svetu. Predmeti v 247 jezikih predstavljajo 29 % zbirke.<ref>{{navedi splet|url=http://leninka.ru/index.php?doc=950|script-title=ru:Краткая статистическая справка|publisher=Russian State Library|access-date=August 4, 2006|date=January 1, 2006|language=ru|archive-date=March 3, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303183703/http://leninka.ru/index.php?doc=950|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rsl.ru/index.php?f=2|title=Stacks|publisher=The Russian State Library|access-date=August 4, 2006|archive-date=2018-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180920133805/https://www.rsl.ru/index.php?f=2|url-status=live}}</ref> Državna zgodovinska javna knjižnica, ustanovljena leta 1863 je največja knjižnica, ki se osredotoča na rusko zgodovino. Njena zbirka je štiri mio predmetov v 112 jezikih, vključno s 47 jeziki bivše ZSSR, večinoma s področja ruske in svetovne zgodovine, [[heraldika|heraldike]], [[numizmatika|numizmatike]] in zgodovine znanosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.shpl.ru/shpage.php?menu=1&h=le|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060823161550/http://www.shpl.ru/shpage.php?menu=1&h=le|url-status=dead|title=Official site of the State Public Historical Library|archivedate=2006-08-23}}</ref> Glede primarnega in sekundarnega izobraževanja je leta 2011 [[Clifford J. Levy]] iz ''[[The New York Times]]a'' napisal, da ima »Moskva nekaj močnih javnih šol, vendar je sistem kot celota malodušen, delno zaradi tega, ker ga načenja korupcija, ki je postsovjetska poguba. Starši pogosto plačujejo podkupnine, da so njihovi otroci sprejeti v boljše javne šole. Obstajajo tudi dodatna plačila za dobre ocene.«<ref name="Levy1">{{navedi novice|first=Clifford J.|last=Levy|author-link=Clifford J. Levy|title=My Family's Experiment in Extreme Schooling|work=[[The New York Times]]|date=2011-09-15|url=https://www.nytimes.com/2011/09/18/magazine/my-familys-experiment-in-extreme-schooling.html?pagewanted=all|access-date=2012-05-21|archive-date=2016-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161225205215/http://www.nytimes.com/2011/09/18/magazine/my-familys-experiment-in-extreme-schooling.html?pagewanted=all|url-status=live}}</ref> ==Transport== ===Metro=== {{Main|Moskovska podzemna železnica}} [[File:Moscow metro map sb.svg|lang=en|thumb|Zemljevid linij [[Moskovska podzemna železnica|Moskovske podzemne železnice]] z načrtovanimi postajami]] [[File:Moscow MayakovskayaMetroStation 0943.jpg|left|thumb|upright=1.1|[[Majakovskaja (Moskovska podzemna železnica)|Majakovskaja]] postaja, odprta leta 1938]] Sistem Moskovske podzemne železnice je znan zaradi svoje umetnosti, stenskih poslikav, mozaikov in umetelnih lestencev. Odprt je bil leta 1935 in je takoj postal centralni del transportnega sistema. Še bolj kot to pa je bil stalinistični način za strahospoštovanje in nagrajevanje javnosti in jim dati razlog za cenjenje sovjetske realistične umetnosti. Bil je prototip za bodoče sovjetske množične tehnologije. Odgovoren je bil [[Lazar Kaganovič]]; tako je oblikoval podzemno železnico, da so državljani med vožnjo lahko sprejeli vrednote in etos stalinistične civilizacije. Umetnost trinajstih prvotnih postaj je postala znana doma in v tujini. Postaja Sverdlovski trg je imela porcelanaste reliefe, ki so upodabljali dnevno življenje sovjetskih ljudi, postaja pri kompleksu stadiona Dinamo pa je vsebovala reliefe, ki so slavili šport in fizično spretnost močnega novega »Homa Sovjeticusa« (sovjetskega človeka).<ref>[[Isabel Wünsche]], "Homo Sovieticus: The Athletic Motif in the Design of the Dynamo Metro Station", ''Studies in the Decorative Arts'' (2000) 7#2 pp. 65–90</ref> Metro je bil hvaljen kot simbol nove družbene ureditve, neke vrste komunistična katedrala sodobnosti inženiringa.<ref>Andrew Jenks, "A Metro on the Mount", ''Technology & Culture'' (2000) 41#4 pp. 697–723</ref> Sovjetski delavci so opravili delo in umetnost, toda glavni načrti inženiringa, linije in gradbeni načrti so bili dodeljeni specialistom, pridobljenim z [[Londonska podzemna železnica|londonskega metroja]]. Britanci so zagovarjali tunele namesto tehnike kopanja in pokrivanja, uporabo tekočih stopnic namesto dvigal in so oblikovali linije in vozila.<ref>Michael Robbins, "London Underground and Moscow Metro", ''Journal of Transport History'', (1997) 18#1 pp. 45–53.</ref> Paranoja Stalina in NKVD je bila očitna, ko je tajna policija aretirala številne britanske inženirje zaradi vohunjenja, tj. za pridobivanje poglobljenega znanja o fizični postavitvi mesta. Inženirjem podjetja Metropolitan Vickers Electircal Company so sodili in jih leta 1933 izgnali ter tako končali obdobje britanskega posla v ZSSR.<ref>Gordon W. Morrell, "Redefining Intelligence and Intelligence-Gathering: The Industrial Intelligence Centre and the Metro-Vickers Affair, Moscow 1933", ''Intelligence and National Security'' (1994) 9#3 pp. 520–533.</ref> Danes Moskovski metro sestavlja dvanajst linij, večinoma podzemnih, in skupno 203 postaj. Metro je en najglobljih na svetu; postaja [[Park Pobedi (Moskovska podzemna železnica)|Park Pobedi]], zaključena leta 2003, leži npr. 84 m pod zemljo in ima najdaljše tekoče stopnice v Evropi. Moskovski metro je en najbolj prometnih v Evropi in en najprometnejši na svetu, saj ga vsak dan uporablja okrog 10 mio potnikov (300 mio potnikov mesečno).<ref name="metro">{{navedi splet|url=http://www.mosmetro.ru/pages/page_0.php?id_page=99|language=ru|script-title=ru:Московский метрополитен|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060714154607/http://www.mosmetro.ru/pages/page_0.php?id_page=99|archive-date=2006-07-14|access-date=July 4, 2006}}</ref> Zaradi resnih transportnih težav Moskva načrtuje širitev metroja. Leta 2016 so oblasti zagnali novo krožno linijo metroja, ki je prispevala k rešitvi transportnih težav, in sicer gneče na liniji Kolcevaja.<ref>{{navedi splet|url=https://rbth.com/politics_and_society/2016/09/09/how-moscows-new-light-rail-system-will-make-life-easier-for-passengers_628517|title=How Moscow's new light rail system will make life easier for passengers|last=RBTH|first=special to|date=September 9, 2016|access-date=2016-12-23|archive-date=2016-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160912060005/http://rbth.com/politics_and_society/2016/09/09/how-moscows-new-light-rail-system-will-make-life-easier-for-passengers_628517|url-status=live}}</ref> Zaradi ravnanja z metro postajami kot z možnim slikarskim platnom, za katero je značilno, da ga moskovski delavci vidijo vsak dan, je bilo veliko metro postaj iz časa Stalina zgrajenih »po naročilu« na različne načine (in oblikovanje vsake postaje bi bilo prvotno množična instalacija na določeno temo). [[Elektrozavodskaja (Moskovska podzemna železnica)|Elektrozavodskaja]] postaja na primer je bila oblikovana po bližnji tovarni električnih žarnic in keramičnih grl za žarnice;<ref>{{navedi splet|url=https://www.railway-technology.com/features/moscow-metro-stations/|title=The people's palace: exploring Moscow Metro's evolving designs|work=RailwayTechnology|date=2018-12-10|access-date=2020-09-30|archive-date=October 2, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201002221948/https://www.railway-technology.com/features/moscow-metro-stations/|url-status=live}}</ref> tradicija velikih oblikovanj in v bistvu okraševanja metro postaj kot instalacija na eno temo je bila obnovljena konec leta 1979. V zadnjem času je moskovski župan Sergej Sobjanin vpeljal trud od WiFi in USB vrat do Apple Paya pa tudi odpiral je nove postaje z vrtoglavo hitrostjo. Moskovski metro je en najbolj prometnih na svetu in je leta 2019 služil 2,6 mrd potnikom.<ref>{{navedi novice |url=https://www.ft.com/content/4e02625c-ef1e-4ee0-bb3b-6fc7ea044f40 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/4e02625c-ef1e-4ee0-bb3b-6fc7ea044f40 |archive-date=2022-12-10 |title=The people's subway: the Soviet Union's ornate metros in pictures |work=Financial Times |last=Seddon |first=Max |date=2021-02-13 |access-date=2021-09-21 |url-access=subscription}}</ref> V ruski prestolnici je več kot 21,5 tisoč WiFi dostopnih točk, v študentskih domovih, parkih, kulturnih in športnih institucijah, v okviru Vrtnega obroča in Tretjega transportnega obroča. Med septembrom 2020 in avgustom 2021 je bilo zagnanih 1700 novih dostopnih točk za javni WiFi v Moskvi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.totaltele.com/511683/Online-city-17-thousand-new-Wi-Fi-access-points-have-been-installed-in-Moscow-in-a-year |title=Online city: 1.7 thousand new Wi-Fi access points have been installed in Moscow in a year |publisher=Total Telecom |date=2021-11-16 |access-date=January 9, 2022 |archive-date=December 6, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206091403/https://www.totaltele.com/511683/Online-city-17-thousand-new-Wi-Fi-access-points-have-been-installed-in-Moscow-in-a-year |url-status=dead }}</ref> Struktura WiFi mreže dovoljuje državljanom uporabo interneta brez reavtorizacije.<ref>{{navedi splet |url=https://foreignaffairs.co.nz/2021/06/29/mil-osi-submissions-russian-federation-city-wi-fi-network-is-available-in-four-more-student-dormitories-in-moscow/ |title=MIL-OSI Submissions: Russian Federation – City Wi-Fi network is available in four more student dormitories in Moscow |work=foreignaffairs.co.nz |date=2021-06-29 |access-date=2021-09-21 |url-status=dead |archive-date=August 3, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210803170655/https://foreignaffairs.co.nz/2021/06/29/mil-osi-submissions-russian-federation-city-wi-fi-network-is-available-in-four-more-student-dormitories-in-moscow/ }}</ref> ===Avtobus, trolejbus in električni avtobus=== [[File:Выход 500-го электробуса на линию в Москве (09).jpg|thumb|left|Moskva ima največji vozni park električnih avtobusev v Evropi (oktobra 2020 jih je bilo okrog 500).<ref name="Trolleybus">{{navedi splet|title=В Москве вышел на линию 500-й электробус|url=https://www.mos.ru/mayor/themes/2299/6851050/|website=[[Mos.ru]]|access-date=October 8, 2020|language=ru|date=October 8, 2020|archive-date=2020-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201015115109/https://www.mos.ru/mayor/themes/2299/6851050/|url-status=live}}</ref>]] Metro postaje izven centra mesta so daleč narazen v primerjavi z drugimi mesti, do 4&nbsp;km in tako mreža avtobusov deluje od vsake postaje do obkrožujočih stanovanjskih območij. Moskva ima avtobusni terminal za avtobuse dolgega dosega in medmestne avtobuse ([[Moskovski centralni avtobusni terminal]]) z dnevnim prometom okrog 25.000 potnikov služi okrog 40 % avtobusov dolgega dosega v Moskvi.<ref>See also: {{in lang|ru}} [http://www.kvartirant.ru/news/?news_id=10891&date=12.05.2006&date2=2006-05-12] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160101064615/http://www.kvartirant.ru/news/?news_id=10891&date=12.05.2006&date2=2006-05-12|date=January 1, 2016}} Realty news. Retrieved on July 22, 2006.</ref> Vsaki veliki cesti v mestu služi vsaj ena avtobusna linija. Veliko teh linij je podvojenih s [[trolejbus]]nimi linijami in imajo trolejbusne žice nad sabo. S skupno dolžino enojne žice skoraj 600&nbsp;km, 8 depoji, 104 linijami in 1740 vozili je Moskovski trolejbusni sistem največji na svetu. Toda leta 2014 je občinska oblast pod vodstvom Sergeja Sobjanina začela uničevati trolejbusni sistem v Moskvi z namenom načrtovane zamenjave trolejbusov z električnimi avtobusi. Leta 2018 je imel moskovski trolejbusni sistem le 4 depoje in nekaj deset kilometrov neuporabljenih žic. Skoraj vse trolejbusne žice v Vrtnem obroču so bile odrezane v letih 2016–2017 zaradi rekonstrukcije centralnih cest. Sistem je bil odprt 15. novembra 1933 in je šesti najstarejši delujoč trolejbusni sistem na svetu. Leta 2018 sta proizvajalca vozil [[Kamaz]] in [[GAZ (avto)|GAZ]] zmagala na razpisu [[Mosgortrans]]a za dobavo 200 električnih avtobusov in 62 ultra hitrih polnilnih postaj za mestni transportni sistem. Proizvajalci bodo odgovorni za kakovost in zanesljivo delovanje avtobusov in polnilnih postaj v naslednjih 15 letih. Od leta 2021 mesto kupuje le električne avtobuse in postopoma zamenjuje vozni park dizelskih avtobusov. Po pričakovanjih bo Moskva do leta 2019 postala voditelj med evropskimi mesti na področju deleža električnih in plinskih avtobusov v javnem prometu.<ref>{{navedi splet|url=http://rusautonews.com/2018/09/04/first-electric-buses-have-started-operating-in-moscow-in-regular-transport|title=First electric buses have started operating in Moscow in regular transport|date=September 4, 2018|access-date=2018-09-28|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929000432/http://rusautonews.com/2018/09/04/first-electric-buses-have-started-operating-in-moscow-in-regular-transport/|url-status=dead}}</ref> Vse avtobusne postaje in terminali v Moskvi so zdaj priključeni na brezplačni WiFi. Uporaba je možna na mednarodnih avtobusnih postajah Salarjevo, Južna vrata, Severna vrata in na avtobusnih terminalih Varšavskaja in Orehovo. Tam je bilo nameščenih 48 dostopnih točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.totaltele.com/511819/All-Moscow-Bus-Stations-and-Terminals-Connected-to-Free-Wi-Fi |title=All Moscow Bus Stations and Terminals Connected to Free Wi-Fi |publisher=Total Telecom |date=2021-11-30 |access-date=January 9, 2022 |archive-date=2021-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227170838/https://www.totaltele.com/511819/All-Moscow-Bus-Stations-and-Terminals-Connected-to-Free-Wi-Fi |url-status=dead }}</ref> ===Tramvaj=== [[File:Moscow TverZastava Vityaz asv2018-09.jpg|thumb|left|Vitjaz-M tramvaj prečka trg [[Tverskaja Zastava]]]] Moskva ima obsežen sistem tramvajev, ki je bil odprt leta 1899.<ref>{{navedi splet|url=https://moscowseasons.com/en/news/the-long-trip-to-vityaz-or-the-story-of-the-moscow-tram-system/|title=The long trip to Vityaz or the story of the Moscow tram system|website=MoscowSeasons|date=2018-09-22|access-date=2020-03-29|archive-date=2020-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200329113420/https://moscowseasons.com/en/news/the-long-trip-to-vityaz-or-the-story-of-the-moscow-tram-system/|url-status=dead}}</ref> Najnovejša linija je bila odprta leta 1984. Dnevna uporaba s strani Moskovčanov je majhna in predstavlja okrog 5 % potovanj, saj so bile številne ključne povezave ukinjene. V nekaterih četrtih je tramvaj še vedno pomemben kot dovajalec metro postajam. Tramvaji tudi predstavljajo pomembne presečne povezave med metro linijami, npr. med postajo Univerzo Sokolničeske linije in Profsojuznaja Kalužsko-Rižske linije ali med Vojkovskajo in Stroginom. Nekatere linije uporabljajo za povezovanje centra s spalnimi naselji, npr. linija 3. [[File:Moscow tram map 2025-12.svg|thumb|Tramvajski zemljevid Moskve]] V mestu so tri tramvajske linije: *Krasnopresnenskoje depo mreža s skrajno zahodno točko Strogino (lega depoja) in skrajno vzhodno točko blizu platforme Dmitrovskaja. Ta mreža se je ločila leta 1973, vendar je bila do leta 1997 enostavno ponovno povezana z enim kilometrom (petdeset verig) tirov in tremi stikali. Mreža ima najvišjo uporabo v Moskvi in nobenih šibkih točk glede na promet, razen na pasu proti depoju (potnikom služi avtobus) in tramvajski obroč pri Dmitorvskaji (ker zdaj ni niti normalno prestopanje niti terminal za popravila) *Apakov depo služi jugozahodnemu delu z Varšavskega pasu in Simferopolskega bulevarja na vzhodu do Univerzitetne postaje na zahodu in Bulevarskega pasu v centru. Ta mreža je povezana samo s štiripasovno Dubininsko in Koževnišesko cesto. Druga povezava pri Vostočnaji ceste je bila leta 1987 ukinjena zaradi požara pri tovarni Dinamo in ni bila ponovno vzpostavljena in ostaja izgubljena od leta 1992. Mreži služi še en depo (zdaj liniji 35 in 38). *Glavne tri mreže depojev z železniško postajo in tovarno za popravilo tramvajev. Poleg tega zagovorniki tramvajev priporočajo, da bi bila nova storitev rapidnega tranzita (metro do mesta, Butovo lahki metro, monoželeznica) bolj učinkovita od tramvajskih linij, in da so težave s tramvaji posledica samo slabega menedžmenta in upravljanja ter ne zaradi tehničnih lastnosti tramvajev. Razviti so bili novi modeli tramvajev za moskovsko mrežo, kljub pomanjkanju širitev. ===Železnica=== V Moskvi je več železniških postaj (ali vokzalov): *[[Beloruska železniška postaja (Moskva)]] *[[Kazanska železniška postaja (Moskva)]] *[[Kijevska železniška postaja (Moskva)]] *[[Kurska železniška postaja (Moskva)]] *[[Leningrajska železniška postaja (Moskva)]] *[[Rižska železniška postaja (Moskva)]] *[[Jaroslaveljska železniška postaja (Moskva)]] [[File:Bullet-Train.jpg|thumb|Visokohitrostni vlak [[Sapsan]] povezuje Moskvo in [[Sankt Peterburg]].]] Železniške postaje ležijo blizu mestnega središča, vzdolž ali blizu metro linije 5 in se povezujejo z metro linijo v center mesta. Vsako postajo prečka promet iz različnih delov Evrope in Azije.<ref name="mostimestrain">{{navedi novice |url=http://www.themoscowtimes.com/travel/arriving/bytrain.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060708154220/http://www.themoscowtimes.com/travel/arriving/bytrain.html|archive-date=July 8, 2006|newspaper=The Moscow Times|title=Getting to Russia: Arriving by Train|access-date=July 3, 2006}}</ref> V Moskvi je več manjših železniških postaj. Ker so železniške vozovnice poceni, je vlak za Ruse priljubljen način potovanja, zlasti v primeru potovanja v Sankt Peterburg, rusko drugo največje mesto. Moskva je zahodna končna postaja [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]], ki prečka skoraj 9300&nbsp;km ruskega ozemlja do [[Vladivostok]]a na [[Tihi ocean|tihooceanski]] obali. ===Zrak=== [[File:Airbus A319-112, CSA - Czech Airlines AN2166020.jpg|thumb|left|Šeremetjevo, najprometnejše letališče v Rusiji in drugo najprometnejše v Evropi]] Moskvi služi pet glavnih komercialnih letališč: [[Mednarodno letališče Šeremetjevo]], [[Mednarodno letališče Domodedovo]], [[Mednarodno letališče Vnukovo]], [[Mednarodno letališče Žukovski]] in [[Mednarodno letališče Ostafjevo]]. Mednarodno letališče Šeremetjevo je najbolj globalno povezano od moskovskih letališč in ima 60 % vseh mednarodnih poletov.<ref name="4airports">{{navedi novice|url=http://www.go-russia.com/angela.php|title=Moscow Airports|date=October 7, 2007|access-date=October 7, 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011092857/http://go-russia.com/angela.php|archive-date=2007-10-11|publisher=Go-Russia}}</ref> Je baza vseh SkyTeam članic in glavno vozlišče [[Aeroflot]]a (ki je tudi sam član SkyTeama). Mednarodno letališče Domodedovo je vodilno letališče v Rusiji po številu potnikov in je primarno izhodišče za dolge polete v Rusiji in CIS državah, njegov glavni rival pa je Šeremetjevo. Je glavno vozlišče za S7 linije in večina OneWorld in Star Alliance članov uporabljajo Domodedovo kot svoje mednarodno vozlišče. Vnukovo ima lete Turkish Airlines, Wizz Air Abu Dhabi in druge. Mednarodno letališče Ostafjevo služi primarno poslovnemu letalstvu. Moskovska letališča se razlikujejo po razdalji od MKAD: Domodedovo je z 22&nbsp;km najbolj oddaljeno, Vnukovo je oddaljeno 11&nbsp;km, Šeremetjevo pa 10&nbsp;km. Ostafjevo je z okrog 8&nbsp;km najbližje MKAD.<ref name="4airports"/> Je še več manjših letališč blizu Moskve (19 v Moskovski oblasti), kot je Letališče Mjačkevo, ki so namenjena zasebnim letalom, helikopterjem in čarterjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sostav.ru/news/2004/08/18/72/|title=Аэропорт сменил хозяев. "Мячково" будет развивать компания "Финпромко"|website=www.sostav.ru|access-date=April 1, 2021|archive-date=2020-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200922142137/https://www.sostav.ru/news/2004/08/18/72/|url-status=live}}</ref> == Spominki == Na stojnicah na Izmailovskem trgu ('''''Измайловский Рынок''''') lahko kupimo značilne ruske spominke. Npr.: *'''Babuško.''' Babuška je najbolj priljubljen ruski spominek. Gre za igračo, ki je sestavljena iz različnega števila figuric; te se na polovici odprejo, da lahko vanje zložimo ostale manjše figurice. Izjema je najmanjša figurica, ki je iz enega kosa in se je ne da razpoloviti. Število figuric je običajno liho, od 5 naprej. Izvirne babuške so iz lesa, vendar jih danes najdemo tudi v raznih drugih materialih (npr. plastika, steklo…). Prvo babuško je leta 1890 izdelal Vasilij Zvjozdočkin po načrtu Sergeja Vasiljeviča Maljutina; slednji je babuško tudi poslikal. Igrače so širšemu svetu predstavili na svetovni razstavi v Parizu leta 1900, ko so osvojile tretje mesto. Od tedaj veljajo za enega najbolj prepoznavnih ruskih predmetov. Babuško iz največ kosov je leta 2003 dokončno izdelala Rusinja Julija Bereznickaja. Sestavljena je iz 51ih figuric, od katerih je najvišja visoka več kot pol metra (skoraj 54&nbsp;cm), najmanjša pa meri v višino le 3&nbsp;mm. Rusom babuške ne predstavljajo le vira zaslužka, temveč so tudi simbol ženskosti, plodnosti in družine, zato so na njih največkrat upodobljena prav dekleta. Zlaganje ene figurice v drugo je za nekatere simbol otroka v maternici, s čimer se rod nadaljuje iz generacije v generacijo, nekateri pa skladno obliko dojemajo kot medsebojno dopolnjevanje telesa, duše, uma, srca in duha. Pri nakupovanju babušk moramo biti previdni, da ne poskusimo kupiti prodajalčeve babice, saj бабушка v ruščini pomeni babica, ruska beseda za spominek babuško pa je матрёшка.<ref>[http://www.dictionary.com/browse/russian-doll Russian doll]. (n.d.). ''[[Collins English Dictionary]]'' Complete & Unabridged 10th Edition. Retrieved April 14, 2016.</ref> *'''[[Samovar]].''' Samovar je kovinska posoda za gretje vode. Skoraj vedno meri v višino več kot v širino. Ogrodje preprostih samovarjev je večinoma iz bakra, brona ali medenine, prestižne različice pa so iz srebra in zlata. Zunanjost posode je običajno okrašena s plitvimi vdolbenimi geometrijskimi vzorci ali reliefi, pogoste pa so tudi poslikave. Razkošni samovarji, ki si jih lahko privoščijo le premožni, so okrašeni tudi s pravimi mozaiki, keramičnimi detajli in dragulji. Zelo dragi so tudi stari zbirateljski samovarji. Sodobni samovarji dandanes delujejo na elektriko in so zato po delovanju podobni našim električnim kuhalnikom vode. Starejši, iz 18. in 19. stol., delujejo na premog ali suhe storže iglavcev. Od sodobnih se razlikujejo v tem, da imajo spodnji del širši, ker je v njem prazen prostor za omenjeno »gorivo«. Njihov izvor ni popolnoma znan. Nekateri trdijo, da je njihove predhodnike v Rusijo prinesla arabska kultura prek Irana, nekateri pa menijo, da izvirajo iz vzhodnoazijskih kultur. Prvi dokumentirani samovar sta leta 1778 iz medenine izdelala brata Ivan in Nazar Fjodorovič Lisicin. Po tem sta postala prva uradna izdelovalca samovarjev, njuni različni dizajni pa še danes vplivajo na oblike posod. Samovarji so hitro postali priljubljeni po vsej Rusiji in so bili do začetka 19. stol. prisotni v večini gospodinjstev, ne glede na družbeni status. Njihova slava se je razširila tudi v Azijo in Evropo, kamor so jih Rusi pričeli izvažati. Rusom so samovarji še danes predmeti povezovanja, družinskih druženj in prijetnega doma, kar se je ohranilo iz preteklosti, ko so se družine zbirale na čajankah ob samovarjih. Od tod izvira stalna besedna zveza сидеть у самовара, ki pomeni počitek ob pitju čaja.<ref>ЭЛЕКТРОСАМОВАР ЭСТ 3,0/1,0 - 220, Руководство по эксплуатации, Государственное унитарное предприятие "Машиностроительный завод "Штамп" им. Б.Л. ВанниковаЭ, 300004, г. Тула</ref> *'''Lakirane škatlice''' ('''шкатулки''')'''.''' Lakirane škatlice so iz lesa, na katerega so z lakirnimi barvami naslikani razni cvetni vzorci, zelo priljubljeni pa so tudi prizori iz starih ruskih pravljic in ruske zgodovine. Slikanje z lakirnimi barvami se je razvilo iz slikanja pravoslavnih ikon; ko slikarji ikon niso delali v cerkvah, so se preživljali z s slikanjem in prodajanjem lakiranih slik na kaširanem papirju. Slikanje lesa se je pojavilo kasneje. Cene škatlic variirajo glede na velikost slike in zahtevnost detajlov. Navadno so precej drage.<ref name="Viollet">''[[Виолле-ле-Дюк, Эжен|Viollet-le-Duc E.]]'' [[s:fr:Dictionnaire raisonné du mobilier français de l’époque carlovingienne à la Renaissance/Coffret|Coffret]] // Dictionnaire raisonné du mobilier français de l'époque carlovingienne à la Renaissance, t. I.&nbsp;— Paris, Librairie centrale d’architecture, 1873—1874.&nbsp;— P. 75-84.{{ref-fr}}</ref> *'''Valenke.''' Valenki so škornji iz klobučevine. Prava, močno stisnjena volna omogoča zelo dobro izolacijo. S kakovostnimi valenki stopala ne občutijo hladu do -30&nbsp;°C, zato so za mrzle ruske zime priljubljena obutev. V 20. stol. so sicer veljali za zastarelo vojaško obutev (ruski vojaki so jih uporabljali v 2. sv. vojni), vendar so sedaj ponovno v modi. Sodobnim valenkom dodajajo gumijaste podplate za daljšo obstojnost, okrašujejo pa jih z usnjem, vezeninami, kristali, idr. Hkrati so še vedno predpisana obutev vojaške zimske opreme. *'''Orenburške šale.''' Orenburški šali so narejeni iz fino tkane kozje volne. Njihova posebnost je, da kljub svoji nežni strukturi nudijo toploto; to je razlog, da so jih v preteklosti na potovanjih rade nosile plemkinje, ki so želele poudariti svojo eleganco, ne da bi se jim bilo treba skriti po težkimi krzni. Od '''platokov''' oz. rut se razlikujejo v tem, da so navadno enobarvni v blagih odtenkih namesto v živih vzorcih rož, njihovi robovi pa se zaključijo z raznimi tkanimi vzorci, ki so podobni naši čipki, medtem ko imajo rute na robu spuščene niti.<ref>{{navedi knjigo|title = Русские художественные промыслы|last = Попова|first = О|publisher = народный университет факультет литературы и искусства М.:Знание|year = 1984|pages = 86–90}}</ref> *'''Kožuhe.''' Kožuhi kot material za izdelavo oblačil segajo daleč v rusko zgodovino, ker, tako kot volna, dobro varujejo pred mrazom. So pa za razliko od volne mnogo dražji in so vedno bili. V preteklosti so jih ljudje imenovali mehko zlato. Vloga kožuhov se je do danes močno spremenila – nekoč so jih dobesedno morali kupovati za preživetje zim, danes pa so le še modni luksuz. Za izdelavo oblačil se uporabljajo kožuhi različnih živali, npr. lisic in medvedov, najdražji pa so še vedno kožuhi podlasic. *'''Nakit.''' Značilni ruski nakit je v prvi vrsti iz jantarja, ki ga pridobivajo na obalah Baltskega morja. Prozorne perle v barvah medu včasih vsebujejo tudi kakšno žuželko ali rastlino, ki se je med strjevanjem ujela v lepljivo smolo. Jantar se zaradi svoje trdnosti in lepote uporablja tudi za interno dekoracijo hiš. Zelo lep je tudi nakit iz rostovskega emajla. Na njem je običajno upodobljeno cvetje, njegovo ogrodje pa je iz srebra ali porcelana. Ker je postopek slikanja z emajlom dolgotrajen in zahteven, poleg tega pa je vedno ročno delo, so cene navadno visoke.<ref name="BBC">{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/blogs-news-from-elsewhere-30743703 |title=Russia: Amber covers beach after storm |publisher=BBC |date=9 January 2015}}</ref> Ostali zelo znani ruski spominki so tudi: *'''Rdeči kaviar.''' Rdeči kaviar oz. lososova jajčeca izvirajo z daljnega vzhoda Rusije, kjer so ga lovci in ribiči od nekdaj uživali v velikih količinah. Na zahod, predvsem v mesti Sankt Peterburg in Moskvo, so ga začeli izvažati šele leta 1908, ker predtem niso poznali postopkov, ki bi ga ohranili na tako dolgi poti. Dandanes je kaviar zelo cenjena hrana, ker je zelo hranljiv – vsebuje namreč skoraj vse poznane vitamine in proteine. Temu primerne so tudi višje cene, ki pa niso tako neznosne kot cene nekaterih drugih spominkov.<ref name="Fletcher">Nichola Fletcher, ''Caviar: A Global History'' ([[Reaktion Books]], 2010), p. 90–91.</ref> *'''[[Vodka]].''' Priljubljena žgana pijača sicer ne izvira le iz Rusije, temveč tudi s Poljskega, a je kljub temu ruski simbol moči in trdoživosti. Sestavljena je predvsem iz vode in etanola, pridobljena pa je z destilacijo tekočine iz fermentiranega žita ali krompirja. Po evropskih standardih mora vsebovati vsaj 37,5 % alkohola, po ameriških pa vsaj 40 %; če te meje ne doseže, je uradno ne moremo imenovati vodka. Njeno ime je pomanjševalnica stare slavonske besede voda, prvi zapisan primer besede vodka pa se pojavi šele leta 1751, kar je zelo pozno glede na domnevno odkritje vodke. Po ruski legendi naj bi vodko namreč odkril menih Izidor iz čudovskega samostana že leta 1430 in jo poimenoval »krušno vino«.<ref name="auto">{{navedi splet|url=https://vocal.media/proof/the-history-of-vodka|title=The History of Vodka|website=Proof}}</ref><ref name="auto1">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LGWEDwAAQBAJ&dq=sweden+russia+poland+vodka+15th+century&pg=PA82|isbn=9781631595554|title=The Art of Distilling, Revised and Expanded: An Enthusiast's Guide to the Artisan Distilling of Whiskey, Vodka, Gin and other Potent Potables|date=January 2019|publisher=Quarry Books}}</ref> *'''Knjige.''' Velikani ruske književnosti so Dostojevski, Tolstoj, Puškin, Gogolj in še bi lahko naštevali. V Rusiji lahko v številnih knjigarnah kupimo knjige omenjenih avtorjev v različnih jezikih, najbolj priljubljeni so izvodi v izvirni ruščini. Najbolj priljubljena dela so Vojna in mir, Ana Karenina, Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen.<ref>Moser, Charles. 1992. ''Encyclopedia of Russian Literature''. Cambridge University Press, pp. 298–300.</ref><ref>Thirlwell, Adam [https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy "A masterpiece in miniature"]. ''The Guardian'' (London, UK) October 8, 2005</ref><ref>Briggs, Anthony. 2005. "Introduction" to ''War and Peace''. Penguin Classics.</ref> <gallery> Slika:Matryoshka dolls put up for sale.jpg|Stojnica polna babušk Slika:Fomin samovar.jpg|Samovar Slika:Прикладные шкатулки мастеров ташкентской школы.jpg|Mojstrsko narejene lakirane škatlice Slika:Wodkaflaschen.JPG|Vodka Slika:Lachskaviar, Salmon roe, Red caviar, Красная икра 003.JPG|Rdeči kaviar </gallery> == Demografija == {{Historical populations |1897|1038625 |1926|2019500 |1939|4137000 |1959|5032000 |1970|6941961 |1979|7830509 |1989|8967332<!--with the entities in jurisdiction; a federal subject equivalent--> |2002|10382754<!--of the federal subject--> |2010|11503501<!--of the federal subject--> |2018|12506468 |footnote=Na velikost prebivalstva lahko vplivajo spremembe upravnih enot. }} V času uradnega popisa leta 2010 je bila etnična sestava prebivalstva (za tisti del z opredeljeno etničnostjo - 10.835.092 ljudi):<ref name="2014 objectively assess">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> * Rusi: 9.930.410 (91,65%) * Ukrajinci: 154.104 (1,42%) * Tatari: 149.043 (1,38%) * Armenci: 106.466 (0,98%) * Azeri: 57.123 (0,5%) * Belorusi: 39.225 (0,4%) * Gruzijci: 38.934 (0,4%) * Uzbeki: 35.595 (0,3%) * Tadžiki: 27.280 (0,2%) * Moldavijci: 21.699 (0,2%) * Mordvini: 17.095 (0,2%) * Čečeni: 14.524 (0,1%) * Čuvaši: 14.313 (0,1%) * Oseti: 11.311 (0,1%) * drugi: 164.825 (1,6%) * 668.409 prebivalcev je bilo registriranih iz administrativnih baz in za njih etničnost ni bila opredeljena. Ocenjeno je, da je razmerje etničnosti v tej skupini enaka kot pri opredeljenih skupinah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.perepis-2010.ru/news/detail.php?ID=6936 |title=Перепись-2010: русских становится больше |publisher=Perepis-2010.ru |date=2011-12-19 |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118103330/http://www.perepis-2010.ru/news/detail.php?ID=6936 |url-status=dead }}</ref> Uradno prebivalstvo Moskve temelji na prebivalcih, ki imajo stalno prebivališče. Po podatkih ruske Zvezne službe za migracije ima Moskva 1,8 milijona uradnih 'gostov', ki imajo začasno prebivališče na podlagi vizumov ali druge dokumentacije, kar znese 13,3 milijona legalnega prebivalstva. Ocenjuje se, da je število ilegalnih priseljencev, velika večina iz Srednje Azije, dodatnih 1 milijon ljudi,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rg.ru/2009/02/09/migrant.html |title="Российская газета" о мигрантах в Москве |publisher=Rg.ru |date=|accessdate=2010-12-22}}</ref> kar pomeni skupno 14,3 milijona. == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === <div class="noprint"> {| class="wikitable collapsible" style="width:100%;" |- ! colspan="3"|Seznam pobratenih mest z Moskvo |- |- | style="width:33.3%;"| * {{flagicon|JOR}} [[Aman]], [[Jordanija]] * {{flagicon|NED}} [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Ankara]], [[Turčija]]<ref name="Ankara twinnings">{{navedi splet|url=http://www.ankara-bel.gov.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/dis_dairesi_baskanligi/avrupa_gunu_kutlamasi.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090114033014/http://www.ankara-bel.gov.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/dis_dairesi_baskanligi/avrupa_gunu_kutlamasi.aspx|title=Kardeş Kentleri Listesi ve 5 Mayıs Avrupa Günü Kutlaması ''[via WaybackMachine.com]''|publisher= Ankara Büyükşehir Belediyesi – Tüm Hakları Saklıdır|archivedate=14. januarja 2009|accessdate=2013-07-21|language=tr}}</ref> * {{flagicon|KAZ}} [[Astana|Nursultan]], [[Kazahstan]] * {{flagicon|GRE}} [[Atene]], [[Grčija]] * {{flagicon|AZE}} [[Baku]], [[Azerbajdžan]] * {{flagicon|BIH}} [[Banja Luka]], [[Bosna in Hercegovina]]<ref name="Banja Luka twinnings">{{navedi splet|url=http://www.banjaluka.rs.ba/front/category/64/|title=Градови партнери|accessdate=2013-08-09|work=Administrative Office of the City of Banja Luka|language=sr|trans-title=City of of Banja Luka – Partner cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917132032/http://www.banjaluka.rs.ba/front/category/64/|archivedate=2011-09-17}}</ref> * {{flagicon|PRC}} [[Peking]], [[Kitajska]] * {{flagicon|SRB}} [[Beograd]], [[Srbija]] * {{flagicon|GER}} [[Berlin]], [[Nemčija]]<ref name="Berlin twinnings">{{navedi splet|url=http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html|title=Berlin – City Partnerships|accessdate=2013-09-17|work=Der Regierende Bürgermeister Berlin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130521054019/http://www.berlin.de/rbmskzl/staedteverbindungen/staedtepartnerschaft_ueberblick.en.html |archivedate=2013-05-21}}</ref> * {{flagicon|BLR}} [[Brest, Belorusija|Brest]], [[Belorusija]] * {{flagicon|BEL}} [[Bruselj]], [[Belgija]] * {{flagicon|ROU}} [[Bukarešta]], [[Romunija]] * {{flagicon|USA}} [[Chicago]], [[Združene države Amerike]] * {{flagicon|UKR}} [[Doneck]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|BUL}} [[Sofija]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|GER}} [[Düsseldorf]], [[Nemčija]]<ref name="Düsseldorf">{{navedi splet |url=http://www.amazingdusseldorf.com/community-local/people/twin-towns.html |title=Twin Towns |publisher=www.amazingdusseldorf.com |accessdate=2009-10-29 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017104519/http://www.amazingdusseldorf.com/community-local/people/twin-towns.html |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|MEX}} [[Ensenada, Mehika|Ensenada]], [[Mehika]] * {{flagicon|AZE}} [[Gandža]], [[Azerbajdžan]]<ref name="Azerbaijan twinnings">{{navedi splet|url=http://www.azerbaijans.com/content_1719_en.html|title=Twin-cities of Azerbaijan|accessdate=2013-08-09|work=Azerbaijans.com}}</ref> * {{flagicon|VIE}} [[Hanoj]], [[Vietnam]] * {{flagicon|VIE}} [[Hošiminh]], [[Vietnam]] | * {{flagicon|GER}} [[Ingolstadt]], [[Nemčija]] * {{flagicon|IDN}} [[Džakarta]], [[Indonezija]] * {{flagicon|LVA}} [[Jelgava]], [[Latvija]] * {{flagicon|UKR}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|RUS}} [[Rostov na Donu]], [[Rusija]] * {{flagicon|RUS}} [[Kolomna]], [[Rusija]] * {{flagicon|RUS}} [[Narjan-Mar]], [[Rusija]] * {{flagicon|POL}} [[Krakov]], [[Poljska]] * {{flagicon|BOL}} [[La Paz]], [[Bolivija]] * {{flagicon|FRA}} [[Limoges]], [[Francija]] * {{flagicon|SVN}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref name="Ljubljana twinnings">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|title=Medmestno in mednarodno sodelovanje|accessdate=2013-07-27|work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City)|language=slovenščina|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|url-status=dead}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[London]], [[Združeno kraljestvo]] * {{flagicon|ESP}} [[Madrid]], [[Španija]] * {{flagicon|PHI}} [[Manila]], [[Filipini]]<ref name="Manila.Gov">{{navedi splet|url=http://www.manila.gov.ph/localgovt.htm#sistercities|title=Sister Cities of Manila|publisher=Mestna uprava Manile |accessdate=2009-07-02}}</ref> * {{flagicon|CYP}} [[Nikozija]], [[Ciper]] * {{flagicon|FRA}} [[Pariz]], [[Francija]] * {{flagicon|SVK}} [[Bratislava]], [[Slovaška]] * {{flagicon|BUL}} [[Pazardžik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|MNE}} [[Podgorica]], [[Črna gora]] * {{flagicon|CZE}} [[Praga]], [[Češka]]<ref name="Prague twinnings">{{navedi splet|url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html#|title=Partnerská města HMP|accessdate=2013-08-05|date=2013-07-18|work = Portál „Zahraniční vztahy“ [Portal "Foreign Affairs"]|language=cs|trans-title=Prague – Twin Cities HMP|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html|archivedate =2013-06-25}}</ref> * {{flagicon|PLE}} [[Ramala]], [[Država Palestina|Palestina]] * {{flagicon|CRO}} [[Slavonski Brod]], [[Hrvaška]] | * {{flagicon|IRN}} [[Rašt]], [[Iran]] * {{flagicon|ISL}} [[Reykjavik]], [[Islandija]]<ref>[http://www.diplomatrus.com/article.php?id=1071&PHPSESSID=1d432b8ba8416b3494009601b57893a2&l=eng Moscow and Reykjavik sister cities. ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090107011545/http://www.diplomatrus.com/article.php?id=1071&PHPSESSID=1d432b8ba8416b3494009601b57893a2&l=eng |date=2009-01-07 }}. Dostopano 2008-03-11</ref> * {{flagicon|MEX}} [[Reynosa]], [[Mehika]] * {{flagicon|LVA}} [[Riga]], [[Latvija]] * {{flagicon|BRA}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] * {{flagicon|KOR}} [[Seul]], [[Južna Koreja]]<ref name="Seoul twinnings2">{{navedi splet |url=http://english.seoul.go.kr/gover/cooper/coo_02sis.html|title=International Cooperation: Sister Cities |accessdate=26. januarja 2008 |work=Seoul Metropolitan Government|publisher=www.seoul.go.kr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071210175055/http://english.seoul.go.kr/gover/cooper/coo_02sis.html |archivedate=10. december 2007}}</ref><ref name="Seoul twinnings">{{navedi splet|url=http://english.seoul.go.kr/gtk/cg/cityhall.php?pidx=6|title=Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine]|accessdate=2013-08-23|work=Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25)|archive-date=2012-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325052520/http://english.seoul.go.kr/gtk/cg/cityhall.php?pidx=6|url-status=dead}}</ref> * {{flagicon|EST}} [[Talin]], [[Estonija]] * {{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], [[Izrael]] * {{flagicon|IRN}} [[Teheran]], [[Iran]] * {{flagicon|ALB}} [[Tirana]], [[Albanija]]<ref name="International relations">{{navedi splet |url=http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |title=Twinning Cities: International Relations |accessdate=2009-06-23 |work=Municipality of Tirana |publisher=www.tirana.gov.al |format=PDF |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010042121/http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>Twinning Cities: International Relations. Municipality of Tirana. www.tirana.gov.al. Retrieved on 2008-01-25.</ref> * {{flagicon|JPN}} [[Tokio]], [[Japonska]] * {{flagicon|TUN}} [[Tunis]], [[Tunizija]]<ref name="Tunis">{{navedi splet|url=http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/mairie_cooperation1.htm|title=Cooperation Internationale|publisher=© 2003–2009 City of Tunis Portal|language=fr|accessdate=2009-07-31|archive-date=2008-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080508191341/http://www.commune-tunis.gov.tn/fr/mairie_cooperation1.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> * {{flagicon|MNG}} [[Ulan Bator]], [[Mongolija]] * {{flagicon|FRA}} [[Valenciennes]], [[Francija]] * {{flagicon|AUT}} [[Dunaj]], [[Avstrija]] * {{flagicon|POL}} [[Varšava]], [[Poljska]]<ref name="Warsaw">{{navedi splet |author=|url=http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011111033/http://um.warszawa.pl/v_syrenka/new/index.php?dzial=aktualnosci&ak_id=3284&kat=11 |archivedate=2007-10-11 |title=Miasta partnerskie Warszawy |work=um.warszawa.pl |publisher=Biuro Promocji Miasta |pages=|page=|date=2005-05-04 |accessdate=2008-08-29}}</ref> * {{flagicon|ARM}} [[Erevan]], [[Armenija]]<ref name="Yerevan partnerships">{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/3-233-233.html|title=Yerevan – Partner Cities|accessdate=2013-11-04|work=Yerevan Municipality Official Website|publisher=© 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref> * {{flagicon|LTU}} [[Vilna]], [[Litva]] |} === Pogodbe o sodelovanju === Moskva ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju z: * {{flagicon|POR}} [[Lizbona]], Portugalska<ref name="Lisbon twinnings">{{navedi splet|url=http://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M1100|title=Lisboa – Geminações de Cidades e Vilas|accessdate=2013-08-23|work=Associação Nacional de Municípios Portugueses [National Association of Portuguese Municipalities]|language=pt|trans-title=Lisbon – Twinning of Cities and Towns|archive-date=2015-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20150201175323/http://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M1100|url-status=dead}}</ref><ref name="Lisbon twinnings 2">{{navedi splet|url=http://www.cm-lisboa.pt/municipio/relacoes-internacionais|title=Acordos de Geminação, de Cooperação e/ou Amizade da Cidade de Lisboa|accessdate=2013-08-23|work=Camara Municipal de Lisboa|language=pt|trans-title=Lisbon – Twinning Agreements, Cooperation and Friendship|archive-date=2013-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131031202617/http://www.cm-lisboa.pt/municipio/relacoes-internacionais|url-status=dead}}</ref> === Sodelovanje s Slovenijo === V moskovskem [[Park zmage|Parku zmage]] stoji tudi spomenik slovenskim žrtvam v obeh svetovnih vojnah na območju današnje Ruske federacije. Spomenik, narejen iz slovenskega granita je delo arhitekta [[Rok Klanjšček|Roka Klanjščka]] ter upodablja Triglav. Na njem je napis »Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina« v slovenskem in ruskem jeziku.<ref>{{navedi splet|url=https://si.rbth.com/zgodovina/85192-spomenik-slovenci-moskva-svetovna-vojna|title="Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina": Slovenci dobili svoj spomenik v Moskvi|accessdate=2024-04-11|date=2019-09-11|work=Russia Beyond The Headlines Slovenia}}</ref> Izvedba projekta postavitve spomenika je potekala v sodelovanju z mestom Moskva in organi Ruske federacije ter slovenskega [[Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti|Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2019-09-10-predsednik-vlade-za-miren-razvoj-in-blaginjo-so-potrebna-skupna-dejanja/|title=Predsednik vlade: »Za miren razvoj in blaginjo so potrebna skupna dejanja.«|accessdate=2024-04-11|date=2019-09-10|work=gov.si}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Théâtre Bolchoï.JPG|Bolšoj teater ponoči Slika:St Basils Cathedral-500px.jpg|Cerkev svetega Vasilija blaženega Slika:Andreyevsky Zal.jpg|Dvorana v Kremlju Slika:Moskvariver.jpg|Pogled na reko Moskvo v 19. stoletju Slika:"00 1787 Roter Platz von Moskau - Staatliches Historisches Museum Moskau - Auferstehungstor.jpg|Zgodovinski muzej Slika:Clocher d'Ivan le Grand.jpg|Stolnica Ivana Velikega Slika:Tsar Pushka 2005.jpg|Top iz orožarne v Kremlju </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Rusiji]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Vir== *{{navedi knjigo |author=Гейдор, Тамара Ивановна} |title=Стили московской архитектуры |place=М |publisher=Искусство—XXI век |year=2014 |pages=616 |isbn=978-5-98051-113-5 |ref=Гейдор, Казусь}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moscow|{{PAGENAME}}}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Moscow|{{PAGENAME}}}} * [https://www.mos.ru/ Uradna spletna stran Moskve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160906055554/https://www.mos.ru/ |date=2016-09-06 }} {{ikona ru}} * [https://forum-msk.info/ Moskovski Forum] {{ikona ru}} * [http://maps.google.com/maps?q=moskva&ll=55.751946,37.617424&spn=0.008581,0.020262&t=h&hl=en Kremelj in Rdeči trg, satelitska slika] (Google maps) * [https://new.mosmetro.ru/metro-map/ Interaktivna shema moskovske podzemne železnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210918211132/https://new.mosmetro.ru/metro-map/ |date=2021-09-18 }} * [http://www.gotoru.com/images/mmap.gif Shema moskovske podzemne železnice] {{razdelitev Rusije}} {{največja mesta Rusije}} {{mesta v Moskovski oblasti}} {{Mesto heroj SZ}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Osrednje federalno okrožje]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Moskva|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] g2b1goul3nnxkm6gfp13f5dj8x4w1ko 0 12006 6705181 6586687 2026-07-01T13:49:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pr. 6705181 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] najbolj znanih in pomembnih [[zdravnik]]ov.''' {{CompactTOC2}} == B == == C == * [[Gerolamo Cardano]] == G == * [[William Gilbert]] * [[Marko Godina]] == H == * [[Robert Hooke]] == M == * [[Julius Robert von Mayer]] == O == * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] * [[Ivan Oražen]] == Glej tudi == * [[medicina]] *[[seznam slovenskih zdravnikov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami zdravnikov|*]] [[Kategorija:Zdravniki|*]] 4spgflvyxiz40vjpfl8078jrhbhm2yu 0 20032 6705410 6577383 2026-07-01T21:19:31Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Evropski dihur]] na [[Navadni dihur]]: po slovenskih virih 6577383 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Evropski dihur | status = lc | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=Fernandes, M., Maran, T., Tikhonov, A., Conroy, J., Cavallini, P., Kranz, A., Herrero, J., Stubbe, M., Abramov, A. & Wozencraft, C. |year=2008|id=41658|title=Mustela putorius|downloaded=21 March 2009}} Database entry includes a brief justification of why this species is of least concern</ref> | image = Ilder.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = '''''M. putorius''''' | binomial = ''Mustela putorius'' | binomial_authority = ([[Carl von Linné|Linné]], [[1758]]) }} '''Evropski dihur''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela putorius''''') zraste v [[dolžina|dolžino]] približno 40 [[cm]], njegov [[rep]] pa meri do 17&nbsp;cm. Razširjen je skoraj po vsej [[Evropa|Evropi]]. Je nočna [[žival]]. [[Domači dihur]] je udomačena podvrsta. == Reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] l7m10rd6jbqeh2726r8ew8wgm7dwfxi 6705414 6705410 2026-07-01T21:20:34Z TadejM 738 popravek imena 6705414 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Navadni dihur | status = lc | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=Fernandes, M., Maran, T., Tikhonov, A., Conroy, J., Cavallini, P., Kranz, A., Herrero, J., Stubbe, M., Abramov, A. & Wozencraft, C. |year=2008|id=41658|title=Mustela putorius|downloaded=21 March 2009}} Database entry includes a brief justification of why this species is of least concern</ref> | image = Ilder.jpg | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = '''''M. putorius''''' | binomial = ''Mustela putorius'' | binomial_authority = ([[Carl von Linné|Linné]], [[1758]]) }} '''Navadni dihur''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela putorius''''') zraste v [[dolžina|dolžino]] približno 40 [[cm]], njegov [[rep]] pa meri do 17&nbsp;cm. Razširjen je skoraj po vsej [[Evropa|Evropi]]. Je nočna [[žival]]. [[Domači dihur]] je udomačena podvrsta. == Reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 30x8bplgp56mwy8ae2unhos4iri61te 0 20053 6705393 6670794 2026-07-01T20:19:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna lisica]] na [[Lisica]] prek preusmeritve: zadostuje; najpogostejše poimenovanje 6577389 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Navadna lisica | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2006|assessors = Macdonald, D.W. & Reynolds, J.C. | year = 2004 | title = Vulpes vulpes | id = 23062 | downloaded = 9. septembra 2006}} Vsebuje pojasnilo, zakaj vrsta ni ogrožena. V angleščini.</ref> | image = Vulpes vulpes sitting.jpg | image_width = 230px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Canidae]] (psi) | genus = ''[[Vulpes]]'' (prave lisice) | species = '''''V. vulpes''''' | binomial = ''Vulpes vulpes'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms = ''Vulpes fulva'', ''Vulpes fulvus'' | range_map = Wiki-Vulpes_vulpes.png | range_map_width = 230px | range_map_caption = Območje razširjenosti navadne lisice }} '''Navádna lisíca''' ali '''rdéča lisíca''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vulpes vulpes''''') je zelo prilagodljiv [[Sesalci|sesalec]] iz družine [[Psi (družina)|psov]] (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore. Naseljuje predele [[Evropa|Evrope]], [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in večjega dela [[Azija|Azije]]. Navadna lisica ima okrog 50 podvrst, s številnimi barvnimi različicami kožuha. Ima podolgovato vitko [[telo]], na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi [[dlaka]]mi. [[Rep]] je dolg in košat, na koncu bel. Kožuh je rdeče-rjave barve, [[vrat]] in [[trebuh]] sta bela, spodnji del [[noga|nog]] in konca uhljev pa temni. Telo je dolgo od 60 do 90 [[centimeter|cm]], rep od 35 do 50&nbsp;cm; odrasli samci tehtajo do 10 [[kilogram|kg]]. Živi v gozdnih predelih, ponekod v gorah. Zelo pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij, tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Hrani se z vsem, kar lahko ulovi, od [[sesalci|majhnih sesalcev]], [[žuželka|žuželk]], [[plazilec|plazilcev]], [[ptič|ptic]], [[mrhovina|mrhovine]], [[jagode|jagod]] ... Živi posamezno, redkeje v manjši skupini, in sicer v tleh v [[brlog]]u, do katerega izkoplje več izhodov. [[parjenje|Pari]] se enkrat do dvakrat letno, navado pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 [[mladič]]ev (največ 12), ki se osamosvojijo po približno štirih mesecih. Ti tehtajo od 60 do 150 g. Lisjak pomaga pri vzreji. Lisica je sicer glavni prenašalec [[steklina|silvatične stekline]], a je v gozdu koristna, saj odstranjuje bolne in poginule živali. Živi kot samotar v rovu, lisičini, ki si ga sama izkoplje. Čeprav jo preganjajo, je zaradi prilagodljivosti pogosta. == Viri == {{sklici}} {{Wikislovar|lisica|Lisica}} {{Zbirka|Vulpes|Lisica}} == Zunanje povezave == * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/lisica Opis lisice na straneh LZS] {{mammal-stub}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lisice]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:Polarne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] acu95kvg275mk4hzpc75iclh78adsyu 6705400 6705393 2026-07-01T20:23:04Z TadejM 738 popravek imena 6705400 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Lisica | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2006|assessors = Macdonald, D.W. & Reynolds, J.C. | year = 2004 | title = Vulpes vulpes | id = 23062 | downloaded = 9. septembra 2006}} Vsebuje pojasnilo, zakaj vrsta ni ogrožena. V angleščini.</ref> | image = Vulpes vulpes sitting.jpg | image_width = 230px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Canidae]] (psi) | genus = ''[[Vulpes]]'' (prave lisice) | species = '''''V. vulpes''''' | binomial = ''Vulpes vulpes'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms = ''Vulpes fulva'', ''Vulpes fulvus'' | range_map = Wiki-Vulpes_vulpes.png | range_map_width = 230px | range_map_caption = Območje razširjenosti lisice }} '''Lisíca''', tudi '''navádna lisíca''' ali '''rdéča lisíca''', ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vulpes vulpes''''') je zelo prilagodljiv [[Sesalci|sesalec]] iz družine [[Psi (družina)|psov]] (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore. Naseljuje predele [[Evropa|Evrope]], [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in večjega dela [[Azija|Azije]]. Lisica ima okrog 50 podvrst, s številnimi barvnimi različicami kožuha. Ima podolgovato vitko [[telo]], na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi [[dlaka]]mi. [[Rep]] je dolg in košat, na koncu bel. Kožuh je rdeče-rjave barve, [[vrat]] in [[trebuh]] sta bela, spodnji del [[noga|nog]] in konca uhljev pa temni. Telo je dolgo od 60 do 90 [[centimeter|cm]], rep od 35 do 50&nbsp;cm; odrasli samci tehtajo do 10 [[kilogram|kg]]. Živi v gozdnih predelih, ponekod v gorah. Zelo pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij, tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Hrani se z vsem, kar lahko ulovi, od [[sesalci|majhnih sesalcev]], [[žuželka|žuželk]], [[plazilec|plazilcev]], [[ptič|ptic]], [[mrhovina|mrhovine]], [[jagode|jagod]] ... Živi posamezno, redkeje v manjši skupini, in sicer v tleh v [[brlog]]u, do katerega izkoplje več izhodov. [[parjenje|Pari]] se enkrat do dvakrat letno, navado pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 [[mladič]]ev (največ 12), ki se osamosvojijo po približno štirih mesecih. Ti tehtajo od 60 do 150 g. Lisjak pomaga pri vzreji. Lisica je sicer glavni prenašalec [[steklina|silvatične stekline]], a je v gozdu koristna, saj odstranjuje bolne in poginule živali. Živi kot samotar v rovu, lisičini, ki si ga sama izkoplje. Čeprav jo preganjajo, je zaradi prilagodljivosti pogosta. == Viri == {{sklici}} {{Wikislovar|lisica|Lisica}} {{Zbirka|Vulpes|Lisica}} == Zunanje povezave == * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/lisica Opis lisice na straneh LZS] {{mammal-stub}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lisice]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:Polarne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] eg0a6sxoq2p27jsce6bd68tecuc8x6x 6705401 6705400 2026-07-01T20:23:47Z TadejM 738 popravek imena rodu po viru 6705401 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Lisica | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{IUCN2006|assessors = Macdonald, D.W. & Reynolds, J.C. | year = 2004 | title = Vulpes vulpes | id = 23062 | downloaded = 9. septembra 2006}} Vsebuje pojasnilo, zakaj vrsta ni ogrožena. V angleščini.</ref> | image = Vulpes vulpes sitting.jpg | image_width = 230px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (vretenčarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Canidae]] (psi) | genus = ''[[Vulpes]]'' (lisica) | species = '''''V. vulpes''''' | binomial = ''Vulpes vulpes'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | synonyms = ''Vulpes fulva'', ''Vulpes fulvus'' | range_map = Wiki-Vulpes_vulpes.png | range_map_width = 230px | range_map_caption = Območje razširjenosti lisice }} '''Lisíca''', tudi '''navádna lisíca''' ali '''rdéča lisíca''', ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vulpes vulpes''''') je zelo prilagodljiv [[Sesalci|sesalec]] iz družine [[Psi (družina)|psov]] (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore. Naseljuje predele [[Evropa|Evrope]], [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in večjega dela [[Azija|Azije]]. Lisica ima okrog 50 podvrst, s številnimi barvnimi različicami kožuha. Ima podolgovato vitko [[telo]], na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi [[dlaka]]mi. [[Rep]] je dolg in košat, na koncu bel. Kožuh je rdeče-rjave barve, [[vrat]] in [[trebuh]] sta bela, spodnji del [[noga|nog]] in konca uhljev pa temni. Telo je dolgo od 60 do 90 [[centimeter|cm]], rep od 35 do 50&nbsp;cm; odrasli samci tehtajo do 10 [[kilogram|kg]]. Živi v gozdnih predelih, ponekod v gorah. Zelo pogosto se zadržuje v bližini človeških naselij, tudi ob velikih mestih. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Hrani se z vsem, kar lahko ulovi, od [[sesalci|majhnih sesalcev]], [[žuželka|žuželk]], [[plazilec|plazilcev]], [[ptič|ptic]], [[mrhovina|mrhovine]], [[jagode|jagod]] ... Živi posamezno, redkeje v manjši skupini, in sicer v tleh v [[brlog]]u, do katerega izkoplje več izhodov. [[parjenje|Pari]] se enkrat do dvakrat letno, navado pozimi. Brejost traja 52 dni, spomladi skoti od 4 do 8 [[mladič]]ev (največ 12), ki se osamosvojijo po približno štirih mesecih. Ti tehtajo od 60 do 150 g. Lisjak pomaga pri vzreji. Lisica je sicer glavni prenašalec [[steklina|silvatične stekline]], a je v gozdu koristna, saj odstranjuje bolne in poginule živali. Živi kot samotar v rovu, lisičini, ki si ga sama izkoplje. Čeprav jo preganjajo, je zaradi prilagodljivosti pogosta. == Viri == {{sklici}} {{Wikislovar|lisica|Lisica}} {{Zbirka|Vulpes|Lisica}} == Zunanje povezave == * [http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/lisica Opis lisice na straneh LZS] {{mammal-stub}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lisice]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:Polarne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] prk74qc7xyq5w0yjvtxu25jtuqb8t82 0 21820 6705395 768901 2026-07-01T20:20:22Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna lisica]] na stran [[Lisica]] 6705395 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Lisica]] 7zp1r45s9r9e1c4rciesu0nrjr46gdx 0 22071 6705412 644792 2026-07-01T21:19:58Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Evropski dihur]] na stran [[Navadni dihur]] 6705412 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Navadni dihur]] 5ol7pgta5uy5fgvrap6b60qfsr8ptzu 0 24239 6705552 6636376 2026-07-02T11:19:45Z ~2026-37833-04 262380 6705552 wikitext text/x-wiki {{vikificiraj|datum=maj 2023}} {{esej|datum=maj 2023}} '''Izbrisani''' (po njih imenovani tudi '''afera izbrisani''') so prebivalci [[Slovenija|Slovenije]], ki jih je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. S tem so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje je začel veljati [[Zakon o tujcih|zakon o tujcih]], torej so bili obravnavani kot tujci, ki kot taki prebivajo v Sloveniji. Med izbrisanimi so bile (v majhnem deležu){{navedi vir}} tudi v Sloveniji rojene osebe. Izbris je prizadel 25.671<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|title=Izbrisani - informacije in dokumenti|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Izbrisani - informacije in dokumenti|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180506185440/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|url-status=dead}}</ref> ljudi, ki so imeli [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko državljanstvo]] in običajno tudi republiško državljanstvo ene od drugih jugoslovanskih federativnih republik, v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]] pa so imeli prijavljeno stalno bivališče. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] 25. junija 1991 so državljanstvo novonastale Republike Slovenije dobili prebivalci z republiškim državljanstvom Socialistične republike Slovenije. Prebivalci, ki so imeli na dan odcepitve republiško državljanstvo drugih republik SFRJ in stalno prebivališče v SR Sloveniji, so imeli pravico, da v šestih mesecih oddajo vlogo za državljanstvo. Mnogi niso pridobili državljanstva novonastale države, ker niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali pa ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen. Posledično jim je bil odvzet status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli po centralnem internem navodilu Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] in državnega sekretarja [[Slavko Debelak|Slavka Debelaka]]. 24. junija 1998 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|slovensko Ustavno sodišče]] odločilo, da je bil izbris neustaven.<ref>{{Navedi splet|title=Odločbe Ustavnega sodišča {{!}}|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|website=www.mirovni-institut.si|accessdate=2019-02-26|language=sl-SI|archive-date=2019-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190307152550/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}</ref> Višina odškodnin, ki naj bi jih izbrisani prejeli, je bila še dolgo sporna. ==Zgodovinsko in politično ozadje== Začetek osemdesetih let 20. stoletja je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]] 4. maja 1980. Kmalu potem se je kompatibilno sodelovanje med jugoslovanskimi narodi začelo majati. Močno in vzajemno so se okrepile stereotipne predstave enega naroda o drugem ter okrepili so se [[Nacionalizem|nacionalizmi]] posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala globoka gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter mineralnih goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Številna podjetja so se zadolževala in šla v stečaje, kar je imelo za posledico večanje števila brezposelnih, stavke ter nižanje življenjskega standarda prebivalcev. Jugoslovanska zavest se je čutila le še v športu in jugoslovanskem rocku. Nekateri Slovenci so na ostale narode skupne države kot zavoro lastnega razvoja. Razvil se je tudi srbski nacionalizem, ki je videl prihodnost Jugoslavije bolj srbsko usmerjeno. Leta 1987 se je vnel srbsko-slovenski konflikt, ki je ustvaril srbsko-slovensko medijsko vojno, ki je trajala od sredine osemdesetih let pa še po razpadu Jugoslavije. Pojavila se je družbena kritika, ki je sredi osemdesetih let precej narasla. Nastala so literarna, gledališka in filmska dela, spominski ter zgodovinski zapisi, ki so vplivali na dotedanji odnos do preteklosti Jugoslavije. Večina intelektualcev je zagovarjala stališče demokratičnega samoupravnega socializma ter nasprotovala tako dogmatskim, stalinističnim pozicijam kakor tudi oživljanju konzervativnih misli. Slovenske delegati so imeli načeloma negativen odnos do federacije in so nasprotovale naraščajoči centralizaciji [[Beograd|Beograda]]. V Sloveniji se je razvil nacionalizem usmerjen proti priseljencem, ki so se preselili v Slovenijo iz drugih jugoslovanskih republik. Priseljencem so Slovenci zaničevalno rekli "južni bratje".{{cn}} Slovenska oblast je bila utrujena od bojev s centrom in ni uspela izdelati nacionalnega programa, kar ji je jemalo kredibilnost. Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prispevke slovenskega nacionalnega programa v smeri lastne državnosti in političnega pluralizma. Množične zahteve prebivalcev Slovenije po demokratizaciji in odpor proti centralistični državi Jugoslaviji je sprožila aretacija [[Proces proti četverici|četverice]] ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]) 31. maja 1988. Civilna iniciativa je ustanovila Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]]. Slovenska javnost je z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a neuspešno, saj je ljubljansko vojaško sodišče vse štiri obsodilo na zaporno kazen. Velike zahteve po demokratizaciji in temeljiti prenovi Jugoslavije so izražale tudi novonastale slovenske opozicijske stranke v letih 1988 in 1989, ki so se še imenovale zveze, npr. Slovenska demokratična zveza ali Slovenska kmečka zveza. Tedanja slovenska komunistična oblast pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] je spoznala, da se možnosti za nadaljevanje skupne države narodov Jugoslavije hitro krčijo in je zavzela skupno pozicijo z opozicijskimi strankami za lastno državo. Slovenski komunisti so namreč 20. januarja 1990 zaradi neupoštevanja vseh njihovih predlogov zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ)]]. Odnosi med Srbijo in Slovenijo so se močno zaostrili, kajti srbske oblasti so izvedle gospodarsko blokado Slovenije zaradi podpore kosovskim Albancem. Konflikt je dosegel vrhunec, ko so slovenske policijske enote s hrvaško pomočjo preprečile "miting resnice" Miloševićevih podpornikov v Ljubljani. Marca leta 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila istega leta je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kučan ter [[DEMOS]] na parlamentarnih volitvah. Vlado je sestavil [[Lojze Peterle]] (krščanski demokrat), ker je njegova stranka znotraj DEMOS-a imela največ glasov. Že poleti 1990 se je slovenska skupščina začela ukvarjati s slovensko zakonodajo in ustavo. S tem se je pričelo tudi zakonodajno organiziranje slovenske vojske (Janez Janša je bil sekretar za obrambo ter Igor Bavčar sekretar za notranje zadeve) v okviru teritorialne obrambe, kar je sprožilo, da je JLA 4. oktobra 1990 zasedla štab TO v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0ZRDIBJG/06434e1b-e2fb-415f-9672-b6269f62077e/PDF|title=Slovenci v osemdestih letih|date=2000|accessdate=4.5.2018|website=Slovenci v osemdestih letih|publisher=Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, Ljubljana|last=Repe|first=Božo}}</ref> == Plebiscit == 23. decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit o osamosvojitvi Slovenije]], potem ko je Slovenija neuspešno ostalim republikam Jugoslavije predlagala konfederacijsko ureditev skupne države. Predlog je namreč sprejela le Hrvaška. DEMOS-ove stranke so zaostrovale odnos do Jugoslavije in očitale »jugoslovanarstvo« tistim posameznikom, ki so bili vključeni v dotedanje družbenopolitične organizacije. Politična drža Slovenije v odnosu do Jugoslavije je bila ali hitra demokratična sprememba Jugoslavije ali odhod Slovenije iz skupne države. Tako je Socialistična stranka Slovenije predlagala plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je prevzel vladajoči DEMOS. 21. novembra 1990 je bil v Skupščini sprejet Zakon o plebiscitu, 6. decembra 1990 pa je Skupščina Republike Slovenije plebiscit razpisala. [[Slika:Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.jpg|sličica|Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.]] Parlamentarne stranke in poslanske skupine so sprejele sporazum, v katerem so obljubile italijanski in madžarski narodni manjšini ter tudi pripadnikom drugih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji, da se njihov politični položaj ne bo spremenil ne glede na rezultat plebiscita. Skupščina Republike Slovenije je celo sprejela [[c:File:Izjava_o_dobrih_namenih_Skupščine_Republike_Slovenje_1990.jpg|Izjavo o dobrih namenih]] (6. decembra 1990), v kateri je pozvala slovenski narod, italijansko in madžarsko narodno manjšino ter vse druge volivce Republike Slovenije, da naj na plebiscitu glasujejo za neodvisno in suvereno Slovenijo, saj bo Slovenija "suverena, demokratična, pravna in socialna država." Izjava o dobrih namenih se konča z besedami: "Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije je torej zavezan vsem najboljšim izročilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije."<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja|last=Dedić J., Jalušič V. in Zorn J.|first=|publisher=Mirovni inštitut|year=2003|isbn=961-6455-15-X|location=Ljubljana|page=141|cobiss=}}</ref> Plebiscit je bil 23. decembra 1990. Vprašanje na plebiscitnem listu se je glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra 1990. Volilna udeležba je bila 93,2 %, za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volilnih upravičencev oz. 95% tistih, ki so se udeležili plebiscita. Zakon o plebiscitu je predpisal uresničitev odločitve v šestih mesecih. Po 6. členu Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO82|title=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=6.12.1990|accessdate=6.5.2018|website=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=PIS Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}</ref> so imele pravico do glasovanja osebe, ki so imele v Republiki Sloveniji splošno volilno pravico po Zakonu o volitvah v skupščine. ==Izbris== Zaradi družbenopolitične situacije, ki je nastajala v obdobju zadnjih desetih let po Titovi smrti, globoke gospodarske krize, zaostrenih odnosov med Slovenijo in Srbijo, je v Sloveniji vladal močan odklonilen odnos do vseh ljudi, ki so prišli v Slovenijo (večinoma kot delovna sila) iz drugih republik SFRJ. Negativno nabit, diskriminatoren diskurz je prevladoval tako med politiki in oblastjo kot tudi v javnosti. Na drugi strani je delovala sila evforije za samostojno Slovenijo, ki je še povečevala prepad med Slovenci in Neslovenci - kot jih je označila tudi uradna politika.<ref name=":1" /> Evforija za samostojno Slovenijo je bila ustvarjena tudi preko medijev (oglaševalski slogan "[[Slovenija, moja dežela]]" je prešel v "Slovenija, moja država."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/slovenija-od-dezele-do-drzave.html|title=Slovenija od dežele do države|date=22.5.2017|accessdate=6.5.2018|website=Slovenija od dežele do države|publisher=Delo d.o.o.|last=|first=}}</ref>). Pred plebiscitom, 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] na govoru v Ljutomeru zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji: " […] ''pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo... Potrebno bo izračunati – tudi demografsko – kakšni posledični problemi bi nastali v petih ali desetih letih skupaj z zahtevami po kulturni avtonomiji''".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/152489/pucnikova-odgovornost/|title=Pučnikova odgovornost|date=3.1.2014|accessdate=5.5.2018|website=Pučnikova odgovornost|publisher=Mladina|last=Repe|first=Božo|type=Delo, 17. december 1990, str. 2}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Nasilje pod masko|last=Petrovec|first=Dragan|publisher=Sanje|year=2015|isbn=978-961-274-338-3|location=Ljubljana|page=64–66|cobiss=343.615}}</ref> Dejanja Republike Slovenije po osamosvojitvi, ki so vodila do izbrisa, so bila tlakovana po mnenju zgodovinarja [[Božo Repe|Boža Repeta]] tudi s stališči, ki jih je kot predsednik DEMOS-a [[Jože Pučnik]] zastopal pred plebiscitom in se odmikajo od razumevanja države značilnega za liberalne zahodne [[demokracija|demokracije]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/52832/dr-bozo-repe-zgodovinar|title=Dr. Božo Repe: "Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih"|accessdate=4.7.2012|publisher=[[Mladina]]}}</ref> Maja leta 1991 je poslanka Metka Mencin predlagala amandma k 81. člena Zakona o tujcih. Predlog se je glasil: […] ''državljanom SFRJ, ki so državljani druge republike in ne vložijo zahteve za državljanstvo Republike Slovenije, imajo pa v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona prijavljeno stalno prebivališče ali so v njej zaposleni, izda dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.''" DEMOS-ova vlada je amandma podprla, vendar ga je parlamentarna večina zavrnila''.''<ref name=":0" /> Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG74|title=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}</ref>, ki v 3. členu pravi: ''Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. …",'' Deklaracijo ob neodvisnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0007/deklaracija-ob-neodvisnosti|title=Deklaracija ob neodvisnosti|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Deklaracija ob neodvisnosti|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}</ref>, ki v 5. členu pravi: "''Republika Slovenija je pravna in socialna država'' […] ''v kateri bodo spoštovani človekove pravice in državljanske svoboščine, posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti Italijanov in Madžarov v Republiki Sloveniji, evropski dosežki industrijske demokracije predvsem: socialnoekonomske pravice, pravice zaposlenih do soodločanja in sindikalna svoboda, nedotakljivost lastnine ter svoboda delovanja gibanj in ustanov civilne družbe;'' […] ''v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje; ki bo zavezana miru in nenasilnemu razreševanju vseh spornih vprašanj glede notranjih in zunanjih zadev ter enakopravnemu sodelovanju vseh narodov in državljanov v Evropi svobodnih in enakopravnih ljudi, regij, narodov in držav.''" Prav tako je Slovenski parlament tega dne sprejel še Zakon o državljanstvu RS, Zakon o tujcih itd. 26. junija 1991 je bila na slovesna razglasitev samostojnosti Slovenije na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu revolucije]] naslednjega dne pa se je začela [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevna vojna]]. Vojna se je končala s podpisom premirja – [[Brionska deklaracija|Brionske deklaracije]], 7. julija 1991. Ustavljene so bile vse sovražnosti med JLA in TO na ozemlju Slovenije in Slovenija je za tri mesece zamrznila svojo osamosvojitveno dejavnost. Slovenska vojska ter policija sta obdržali popolno suverenost na ozemlju Republike Slovenije. Vojni dogodki so še poglobili nestrpnost in sovraštvo do prebivalcev Slovenije, ki so izhajali iz drugih republik SFRJ. V javnosti, med državnimi uradniki ter med politiki in oblastjo se je pojavil diskurz, da so tisti posamezniki, ki so na Plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije glasovali proti osamosvojitvi, oficirji JLA, njihovi sorodniki ali kolaboranti. (Glasovanje na plebiscitu je bilo tajno in mnogi prebivalci Republike Slovenije, ki so se preselili v RS iz drugih jugoslovanskih republik so – po njihovih izjavah – glasovali za samostojno Slovenijo, ker so sebe doživljali kot državljane R Slovenije in niso želeli nadaljevati skupnega življenja s centralistično velikosrbsko usmerjeno Srbijo). Za prebivalce R Slovenije, ki so prišli iz drugih jugoslovanskih republik, je bilo obdobje treh mesecev moratorija, kot ga je določila Brionska deklaracija, še bolj negotovo kot za Slovence, kajti niso vedeli, kakšne so možne sankcije, ki bi jim bili podvrženi, če bi oddali vlogo za slovensko državljanstvo (tisti, ki so vedeli, da morajo oddati vlogo) v primeru, da bi se ohranila zvezna oblast SFRJ in ker tudi Republika Slovenija še ni bila mednarodno priznana kot država. Kasneje so izbrisani prebivalci R Slovenije iz registra stalnega prebivalstva po pošti prejeli obvestilo o Plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije, NISO pa prejeli obvestila, da morajo pridobiti državljanstvo R Slovenije do 26. decembra 1991. Institut republiškega državljanstva je bil nepoznan celo mnogim poklicnim pravnikom. 26. decembra 1991 je potekel šestmesečni rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu RS. Večina ni pridobila državljanstva, ker ali niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali pa je bil postopek ustavljen. Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel, so za te državljane začele veljati določbe Zakona o tujcih (2. odstavek 81. člena).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0009?sop=1991-01-0009|title=Zakon o tujcih|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Zakon o tujcih|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}</ref> Ministrstvo za notranje zadeve je '''26. februarja 1992''' na osnovi [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ centralnega internega navodila].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|title=ZADEVA: IZVAJANJE ZAKONA O TUJCIH - NAVODILO|date=27.2.1992|accessdate=6.5.2018|website=depesa_05_1992_02_27.pdf|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180421235702/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|url-status=dead}}</ref> Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka izvedlo '''izbris''' (»prečiščevanje evidenc«) iz Registra stalnih prebivalcev RS po uradni dolžnosti in ne da bi o tem obvestili prizadete osebe.<ref name=":0" /> Izbrisani so izgubili ekonomske in socialne pravice, ki so bile vezane na status stalnega prebivalca. Izgubili so pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni. Izgubili so zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo zdravstvene težave in tudi smrt nekaterih izbrisanih. Izbrisani otroci niso mogli nadaljevati šolanja v srednji šoli ali fakulteti. Naštete posledice so v direktnem nasprotju s [[Človekove_pravice|človekovimi pravicami]]. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ Analiza Mirovnega inštituta depeše Ministrstva za notranje zadeve z dne 27. februar 1992:] "V depeši je zapisano, da je realno pričakovati številne težave v zvezi z osebami, ki bodo z 28. februar 1992 postali tujci v RS (datum v depeši je napačen, ljudje so bili kot tujci brez statusa obravnavani že s 26. februarja 1992), ponovno pa je bilo poudarjeno tudi opozorilo, da javne listine teh ljudi, tudi če so jih izdali pristojni organi RS in so še veljavne, zaradi spremenjenega statusa teh oseb ne veljajo več. Oblasti so se za odvzem statusa torej odločile kljub temu, da so se zavedale težav, ki jih bo izbris povzročil. V bistvu so ukrepe celo prilagodile pričakovanim problemom. MNZ je občinskim upravnim organom namreč znova dalo navodilo, da morajo potne listine in osebne izkaznice, ki za tujce ne veljajo več, '''odvzeti in uničiti''' – kar je bilo v nasprotju z Zakonom o potnih listinah državljanov RS, prenehanje veljavnosti osebnih izkaznic, izdanih v času SFRJ, ki jim ni potekel rok veljavnosti, pa vse do leta 1997 ni bilo zakonsko predvideno. Naslednji ukrepi, s katerimi naj bi po mnenju MNZ rešili razrešili te probleme, so bili '''izgoni''' iz države. MNZ je ugotovilo, da zaradi različnega tolmačenja določil odpovedi prebivanja in prisilne odstranitve tujca po 23. in 28. členu Zakona o tujcih prihaja do nejasnosti. Pojasnilo je bilo: če tujec pride na ozemlje RS na ilegalen način ali tu biva brez dovoljenja, se uporabi 28. člen, po katerem lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve (policija) tujca privede do državne meje in ga napoti čez mejo (izgon) brez kakršnekoli odločbe upravnega organa. Državljani drugih republik bivše SFRJ, ki so bili izbrisani in jim je bil odvzet vsakršen pravni status, seveda v Slovenijo niso prišli s potnim listom, vizumom, dovoljenjem za vstop ali dovoljenjem za prebivanje, saj to ni bilo potrebno – med republikami bivše SFRJ namreč ni bilo meja. Zato se je to navodilo nanašalo prav nanje. Da so izgone tudi doživeli, potrjujejo njihova številna pričevanja (glej [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/ zgodbe izbrisanih])." Po ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice za izbris ni obstajala pravna podlaga v veljavni zakonodaji, bil je tudi protiustaven. == Depeše<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|title=Depeše|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Depeše|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085139/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|url-status=dead}}</ref> == [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/ Interna navodila (depeše)], ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve pošiljalo upravnim enotam po osamosvojitvi Republike Slovenije, so bila ključna za izvajanje izbrisa. V teh internih navodilih je Ministrstvo za notranje zadeve opredelilo dve skupini državljanov drugih republik in upravnim enotam naročilo, kako je potrebno ti dve skupini obravnavati. Iz internih navodil je jasno, kako in kdaj se je Ministrstvo za notranje zadeve začelo na izbris pripravljati in da je upravnim enotam naročilo, da določeno skupino ljudi izbrišejo iz registra stalnih prebivalcev. Iz Bavčarjevega dopisa vladi je jasno tudi, da je bila vlada obveščena o aktivnostih Ministrstva za notranje zadeve. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/26-6-1991/ 26.6.1991] Ministrstvo za notranje zadeve opozori na spremenjen pravni položaj državljanov drugih republik SFRJ, ki živijo v Sloveniji, in opredeli dve skupini državljanov drugih republik ter načine, na katere je ti dve skupini potrebno obravnavati. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/30-7-1991/ 30.7.1991] MNZ je občinskim upravnim organom za notranje zadeve poslalo novo interno navodilo, ki je bilo posledica sprejetja Brionske deklaracije z dne 7. 7. 1991 in trimesečnega moratorija na uveljavitev Deklaracije o neodvisnosti RS, v katerem je MNZ stališče o obravnavi državljanov drugih republik spremenilo. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/5-2-1992/ 5.2.1992] Ko se je MNZ pričelo pripravljati na izbris iz registra stalnega prebivalstva ter na uničevanje osebnih dokumentov, je za predstavnike občinskih upravnih organov izvedlo posvetovanje glede nove osamosvojitvene zakonodaje, po tem pa je izdalo navodila o izdajanju vizumov, dovoljenj za začasno in stalno prebivanje, odpovedi prebivanja, prisilnega izgona in obravnave osebnih dokumentov tujcev. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/18-2-1992/ 18.2.1992] MNZ je s posebno depešo naslovilo položaj gradbenih delavcev iz drugih republik SFRJ. S to depešo je posredovalo stališče o problematiki gradbenih delavcev, ki si po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in so tako postali tuji državljani, delali pa so za slovenska gradbena podjetja. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ 27.2.1992] Dan po 26. februarju 1992, ki je bil v Zakonu o tujcih določen kot dan, ko se ta zakon prične uporabljati za državljane drugih republik, ki niso pridobili slovenskega državljanstva, je MNZ upravnim organom poslalo navodilo, s katerim je zaukazalo izbris iz registra stalnega prebivalstva. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-6-1992/ 4.6.1992] '''Bavčarjev dopis''' vladi je eden ključnih dokumentov za razumevanje izbrisa in vloge takratnega ministra za notranje zadeve ter iskanje odgovora na vprašanje, ali se je vlada zavedala početja ministra in ministrstva. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-6-1992/ 15.6.1992] Ko je bilo brisanje iz registra stalnega prebivalstva že v polnem teku, je MNZ za upravne enote organiziralo še eno posvetovanje, na katerem jim je dalo še podrobnejša navodila, da bi bil izbris izvršen dosledno in v potankosti. Na tem posvetovanju so referenti, ki delajo na področju registra stalnega prebivalstva, prejeli dodatna navodila o tem, kako izbris zavesti in kako ravnati z gospodinjskimi kartoni. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/16-9-1992/ 16.9.1992] Vlada je sprejela sklep, na podlagi katerega je moralo ministrstvo pri obravnavi prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje upoštevati, da je pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji na osnovi dovoljenj za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče najmanj tri leta in v Sloveniji tudi dejansko živi, preden so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/17-11-1992/ 17.11.1992] Glede na to, da so izbrisani ostali brez vsakršnega pravnega statusa, so zanje postale pomembne tudi določbe na področju izdajanja vizumov. Ta depeša opredeljuje nekatere vidike izdajanja vizumov po osamosvojitvi. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-9-1995/ 15.9.1995] S to depešo MNZ upravnim enotam pojasni, kdaj začnejo veljati določbe Zakona o tujcih (81. člen) za tujca, državljana ene od nekdanjih republik SFRJ, ki je zaprosil za državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS in mu je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi nesodelovanja. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-3-1996/ 4.3.1996] MNZ odgovarja na vprašanja, ki zadevajo čas trajanja in število nedokončanih upravnih postopkov v statusnih zadevah tujcev in sicer postopkov za pridobitev dovoljenj za začasno in stalno prebivanje ter postopkov za pridobitev slovenskega državljanstva. Izpostavljen je problem častnikov nekdanje JLA, ki že nekaj desetletij bivajo na območju RS in trdijo, da so bili neprostovoljno izbrisani iz evidence prebivalstva ter so bili tako že peto leto brez identifikacijskih dokumentov. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/24-9-1999/ 24.9.1999] Iz depeše je razvidno, kakšen učinek je imela odločba Ustavnega sodišča iz leta 1996, s katero je sodišče odločilo v enem od posamičnih primerov izbrisanih oseb, ki so se pritožile zaradi nezakonitega odvzema pravnega statusa. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/11-4-2008-in-2-12-2002/ 11.4.2008 in 2.12.2002] Zapiranje v Center za tujce se je glede na pričevanje izbrisanih najpogosteje dogajalo v 90-ih letih prejšnjega stoletja, tovrstne primere pa beležimo tudi v desetletju, ki je sledilo. Da ti primeri niso bili redki, potrjuje obstoj internega navodila generalne policijske uprave vsem policijskim upravam iz leta 2002. == Zgodbe == Izbris je za vse izbrisane pomenil odvzem pravnega statusa, odvzem pravice imeti pravice in hudo kršitev človekovih pravic. Izbris je imel negativne posledice za žrtve na vseh področjih njihovih življenj in povzročil številne težave (zdravstvene, bivanjske, zaposlitvene itd.), s katerimi so se izbrisani spopadali na različne načine. Kolikor je izbrisanih, toliko je različnih zgodb.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|title=Zgodbe izbrisanih|date=2007–2012|accessdate=7.5.2018|website=Zgodbe izbrisanih|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085209/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|url-status=dead}}</ref> "''Uradnica mi je rekla: »Vas tukaj ni.«'' […] ''Leta 1993 po obisku policije sta starejši hčerki v šoli dobili pisno sporočilo za starše, da ne moreta več hoditi v to osnovno šolo, ker nimata državljanstva in da naj ju vpišemo v osnovno šolo za begunce v Jesenicah. ... Uradniki na Mačkovi so se na splošno grdo obnašali do priseljencev. Takoj, ko si povedal, da si iz Srbije, so se začeli grdo obnašati. ... Prijatelji so me vabili, naj grem z njimi na morje, pa sem jim odgovarjal, da še ne vem, da mogoče, da najbrž, če bo, in najverjetneje drugič, v bistvu pa sem vedel, da ne bom mogel iti, ker nisem imel nobenega dokumenta za prestop meje. Oni so šli, jaz sem bil pa deset, enajst let v Sloveniji.'' […] ''Ko sem bila brez dokumentov, sem si mislila, da to bo moralo enkrat priti na dan. Prepričana sem bila, da je prišlo do napake. Nisem pa vedela, da je bilo toliko ljudi izbrisanih, no, nisem vedela niti, da sem jaz izbrisana. Mislila sem, da gre za neke komplikacije, ki jih ima poleg mene še morda kakšnih deset ljudi.'' […] ''Za to dovoljenje sem morala vložiti kar nekaj pisnih dokazov. To, da je sin celo življenje hodil v slovenske šole, ni bilo dovolj. Dejali so, da bi med tem časom lahko bil tudi v rejniški družini in da to ni zadosten dokaz za moje bivanje v Sloveniji. Poklicati sem morala tudi dve priči, ki sta potrdili, da sem tukaj živela 34 let.'' […] ''Bil sem kot brezdomci: brez doma, brez družine, kjer me niso hoteli, ker nisem imel papirjev, brez vsega. Seveda kradel nisem, ker nisem hotel. Sem se pa tako ponižal, da sem človeka prosil za kos kruha. Ker so me imeli za tujca, nisem imel pravice do socialne pomoči. Niti od Rdečega križa in Karitasa nisem prejel pomoči – če bi bil begunec, potem bi bil po njihovih merilih upravičen, tako pa nikamor nisem spadal.'' […] ''Izročil sem mu rdeči potni list, zlobne oči so se uprle v moje: »To več ne velja!« Preluknjal je potni list. Prosil sem ga: »A lahko sedaj dobim potrdilo?« Skozi vrata so me pospremile besede: »Spelji se domov, boš dobil policijo!« S preluknjanim potnim listom sem ostal na cesti. Kam zdaj? Brez dokumentov nisem mogel zapustiti države. Če rečeš, da je ta občutek grozen, je to še super!'' […]"<ref name=":2" /> [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovenija-moja-dezela/ Slovenija, moja dežela] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/o-cem-je-sanjal-aco-todorovic/ O čem je sanjal Aco Todorović?] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovensko-drzavljanstvo-sem-res-zelela/ Slovensko državljanstvo sem res želela!] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zalostna-zgodba-o-izbrisu-s-srecnim-koncem/ Žalostna zgodba (o izbrisu) s srečnim koncem] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/s-posledicami-izbrisa-zivimo-se-danes/ S posledicami izbrisa živimo še danes] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/nisem-vedel-da-sem-izbrisan/ Nisem vedel, da sem izbrisan] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/policisti-so-prisli-v-stanovanje-in-pobrali-nase-dokumente/ Policisti so prišli v stanovanje in pobrali naše dokumente] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/jugoslavija-je-razpadla-zaradi-taksnih/ Jugoslavija je razpadla zaradi takšnih, kot sem jaz?] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/v-sloveniji-zivim-se-vedno-brez-dokumentov/ Še vedno živim v Sloveniji brez dokumentov] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/pogresal-sem-slovenijo-tam-sem-se-rodil/ Pogrešal sem Slovenijo, tam sem se rodil] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/kot-da-bi-sel-na-mount-everest/ Kot da bi šel na Mount Everest] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/izbrisani-smo-bili-bosanci/ Izbrisani smo bili Bosanci, škodo pa so trpeli tudi slovenski otroci] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/imela-sem-sreco/ Imela sem srečo] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/proti-sistemu-ne-mores-sam/ Proti sistemu ne moreš sam] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/drzavljanstvo-za-kilogram-krompirja/ Državljanstvo za kilogram krompirja] ==Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirnovni inštitut|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>== [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je odigralo izredno pomembno vlogo pri razkrivanju izbrisa in popravi krivic, ki so bile z izbrisom povzročene. Že v odločbi št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US19309 U-I-284/94 z dne 8.2.1999] je ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/ Ključen zapis iz odločbe ustavnega sodišča se glasi (16. odstavek):] ''"Državljani drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, povsem upravičeno niso mogli pričakovati, da bodo izenačeni s tujci, ki šele prihajajo v Republiko Slovenijo, in da bodo izgubili stalno prebivališče in še to brez vsakršnega obvestila. Slovenija kot bodoča država se je v osamosvojitvenih aktih zavezala, da bo zagotavljala varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z Ustavo Republike Slovenije in veljavnim mednarodnim pravom […]. Državljani drugih republik, ki se niso odločili za državljanstvo Republike Slovenije ali jim je bila prošnja zavrnjena, so glede na že navedene osamosvojitvene akte lahko povsem upravičeno pričakovali, da ta okoliščina ne bo bistveno poslabšala njihovega pravnega položaja in da bodo lahko še naprej stalno prebivali v Republiki Sloveniji, če bodo to želeli."'' Druga pomembna odločba Ustavnega sodišča št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US22240 U-I-246/02 z dne 3.4.2003] se je nanašala na Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). S to odločbo je Ustavno sodišče potrdilo svoje ugotovitve iz odločbe iz leta 1999 in dodalo nove ugotovitve – med drugim tudi ugotovitev, da je treba izbrisanim, ki so že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, s posebnimi (dopolnilnimi) odločbami Ministrstva za notranje zadeve priznati, da jim dovoljenje za prebivanje velja tudi za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Ta odločba je ostala neizvršena sedem let. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo nekaj spornih predlogov zakona, s katerimi naj bi zakonodajalec izvršil ustavnosodno odločbo. V tem obdobju je bilo zahtevanih več referendumov. Ustavno sodišče je referendum nekajkrat uspelo prepovedati, vendar je leta 2004 bil izpeljan referendum o Tehničnem zakonu'','' ki naj bi uredil pravice izbrisanih. Na njem so volilni upravičenci z 31,45 % volilno udeležbo s 94,68 % glasovali proti sprejemu zakona. Izid kaže enotno javno mnenje nasprotovanja izbrisanim in uspešnost demonizacije posameznikov – žrtev množične kršitve človekovih pravic. Po drugi strani je zavrnitev zakona za izbrisane pozitivna, ker je bil zakon restriktivnejši od odločbe ustavnega sodišča, kar pomeni, da bi po zakonu manj izbrisanih pridobilo posebno odločbo, kot če bi bile te izdane neposredno na osnovi odločbe Ustavnega sodišča. Poleg dveh najbolj znanih odločb Ustavnega sodišča (U-I-284/94 in U-I-246/02) je Ustavno sodišče izdalo še eno odločbo, s katero je presojalo ustavnost zakona (U-I-295/99), vsaj sedem odločb je bilo izdanih kot posledica vloženih ustavnih pritožb v posamičnih primerih (Up-333/96, Up-60/97, Up-20/97, Up-152/97, Up-336/98, Up-119/99 in Up-211/04), pet odločb pa je bilo izdanih v povezavi z zahtevami za referendum, ki so bile povezane z izbrisom (U-II-3/03-15, U-II-1/04, U-II-3/04-7, U-I-257/03-14 in U-II-1/10-25).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507090736/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}</ref> ==Zakonodaja== V Sloveniji trenutno ne obstaja noben zakon, ki bi bil prilagojen posebnemu položaju izbrisanih prebivalcev. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) je veljal le do 24. julija 2013. Od tega datuma naprej torej izbrisani nimajo možnosti urejati svojega statusa v Sloveniji po posebnem zakonu – Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki pa je veljal le tri leta, to je do 18. junija 2017. Trenutno izbrisani urejajo svoj status in pravice le z uporabo splošnih predpisov za urejanje statusa tujcev v Sloveniji. Zakon o tujcih na primer omogoča pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, sezonskega dela, študija, raziskovanja, združevanja z družino in podobno. Tudi za ureditev državljanstva Republike Slovenije ni nobene posebne možnosti, ki bi bila urejena posebej za izbrisane. Za pridobitev državljanstva je treba izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|title=Zakonodaja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Zakonodaja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085141/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|url-status=dead}}</ref> == Odškodnine<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|title=Odškodnine|date=2016|accessdate=8.5.2018|website=Odškodnine|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003412/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|url-status=dead}}</ref> == Dne 21. novembra 2013 je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), vendar se je začel uporabljati 18. junija 2014. To pomeni, da do 18. junija 2014 izbrisani, ki so bili po tem zakonu upravičeni do odškodnine, še niso mogli vložiti zahtevka za odškodnino. Po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) je bilo možno zahtevati odškodnino do 18. junija 2017 (zakon je določal rok treh let, ki se je že iztekel). Od 18. junija 2014 pa do 18. junija 2017 so lahko izbrisani, ki so bili po tem zakonu do odškodnine upravičeni, na upravnih enotah v Sloveniji vlagali zahtevke za odškodnino. Izbrisani, ki so imeli 18. junija 2014 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, so lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva. Višina odškodnine, o kateri so odločale upravne enote v upravnih postopkih, se je izračunavala za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 € za vsak polni mesec. Posameznik ali posameznica se je lahko odločila še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. V sodnem postopku je bilo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bi znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku. Primer za lažje razumevanje: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 € v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na skupni znesek 9.000 € (torej v primeru, da v upravnem postopku dobi 3.000 €, lahko potem v sodnem postopku dobi še največ 6.000 €). Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi nekatere druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema. Po tem zakonu do odškodnine niso bili upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili. To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni bila upravičena. Hkrati pa je zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavljal dodatni pogoj – izpolnjevati so morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev je torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično). Do odškodnine po tem zakonu torej niso bili upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso bili upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli. Če upoštevamo, da so mnogi izgubili pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni ([[Stanovanjski zakon (1991)|Jazbinškov zakon]]), pravice, ki izhajajo iz dela, pravice iz pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, pravice iz dedovanja, da so mnogi zaradi izbrisa izgubili družine, zdravje ter življenje, ter, da je bil postopek pridobitve odškodnin kompliciran, strog in omejevalen, je celoten poskus odprave krivic nov izbris. Zavedati se moramo, da ima poleg neustrezne zakonodaje tukaj pomembno vlogo tudi molk oziroma nevidnost ter nekaznovanost odgovornih. == Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice proti Sloveniji == {{glavni|Kurič in ostali proti Sloveniji}} Dne 26. junija 2012 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji odločil<ref name="evropskosodisce">{{navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|title=Zadeva Kurić in drugi proti Sloveniji|publisher=Evropsko sodišče za človekove pravice|accessdate=2013-05-19|archive-date=2014-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140204034329/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|url-status=dead}}</ref> proti Republiki Sloveniji, ker je kršila pravice izbrisanih v 8. členu (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja), 13. členu (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. členu (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je sprejelo pilotno sodbo in državi Sloveniji naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem. Šestim (od desetih) pritožnikom je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 €na osebo in sodišče je pritožnikom priznalo pravico do povračila stroškov postopka v višini 20.000 €. Sodba je bila dokončna in se nanjo ni bilo možno pritožiti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|title=Evropsko sodišče za človekove pravice|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Evropsko sodišče za človekove pravice|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003347/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|url-status=dead}}</ref> == Odprta vprašanja in predlogi nadaljnih ukrepov == Na področju poprave krivic izbrisanim je kljub sprejetju novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji iz leta 2010, ki pa je veljal le do 24. julija 2013, še vedno odprto veliko vprašanj, iz katerih izhaja, da sprejeti zakonski ukrepi niso bili zadostni za popravo krivic izbrisanim. Status v Sloveniji je doslej uspela urediti le okrog polovica izbrisanih. Razlogi so v nerešenih vprašanjih: * Problem nezadostne pravne ureditve na področju urejanja statusov – oblasti odgovornost za pridobitev statusa še vedno v celoti prenašajo na izbrisane. * Problem obveznosti dokazovanja, da se je oseba poskušala vrniti – pogoj izbrisanim povzroča hude težave, saj dokazov, da si se poskušal vrniti, po navadi nimaš. * Problem maksimalne dovoljene odsotnosti – za status sploh ne morejo zaprositi tisti izbrisani, ki so bili odsotni več kot deset let. * Nezadostni ukrepi za popravo krivic izbrisanim, * Problem združevanja družine – izbrisani, ki so si družine ustvarili po izbrisu in katerih družinski člani ne sodijo med izbrisane. * Problem nastanitve – gre za nerešeno vprašanje, kje naj izbrisana oseba živi, ko si v Sloveniji uredi svoj pravni status. * Oblasti se za izbris še vedno niso uradno opravičile – opravičilo je bilo izrečeno ustno in ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu. * Kakšen je sploh pomen posebnih ugotovitvenih odločb? – Na osnovi posebne ugotovitvene odločbe namreč niti ena izbrisana oseba do sedaj ni uspela uveljaviti kakršnekoli pravice, ki je bila vezana na status stalnega prebivanja (delovno dovoljenje, denarni dodatek itd.). * Odškodnine – oblasti so izbrisanim z odvzemom pravnega statusa povzročile hudo materialno in nematerialno škodo na vseh področjih njihovega življenja. Glede odškodnin [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/ ostaja odprtih več vprašanj.]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|title=Odprta vprašanja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odprta vprašanja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180314065816/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|url-status=dead}}</ref> Ukrepi za popravo krivic bi morali vključevati opravičilo, povračilo škode vsem izbrisanim, ugotovitev vseh dejstev v zvezi z izbrisom in odgovornosti zanj in zagotovitev rehabilitacije izbrisanih, ki so utrpeli zdravstvene in duševne posledice zaradi izbrisa. Za celovito popravo krivic bi bilo potrebno sprejeti naslednje konkretne ukrepe: * Ponovno omogočiti urejanje pravnega statusa * Omogočiti izbrisanim združevanje družine pod ugodnejšimi pogoji * Omogočiti nastanitev izbrisanim, ki so zaradi izbrisa ostali brez doma ali v primeru, da se želijo vrniti v Slovenijo * Izreči uradno opravičilo na nacionalni ravni * Priznati pravico do povračila škode vsem izbrisanim * Vključevati predstavnike žrtev v pripravo ukrepov<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|title=Predlogi nadaljnjih ukrepov|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Predlogi nadaljnjih ukrepov|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003409/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|url-status=dead}}</ref> ==Organiziranje in aktivizem== 26. februarja 2002 – torej natančno ob 10. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – je bilo ustanovljeno [http://www.izbrisani.org/index.php Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije]. Njegov primarni cilj je »ustvariti pogoje za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.izbrisani.org/Statut.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2008-05-23 |archive-date=2009-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209002406/http://izbrisani.org/Statut.htm |url-status=dead }}</ref> Aktualni predsednik društva je [[Marko Perak|Marko Perak (1963)]]. Prav tako je leta 2002 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA); aktualni predsednik je [[Irfan Beširević]]. Pomemben borec za pravice izbrisanih je bil Aleksandar Todorović (Aco), ustanovitelj Društva izbrisanih in tudi Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Med drugim je skupaj z Ilijo Ivanović julija 2005 gladovno stavkal. Pohod Ljubljana Koper, julij 2003 Manifestacija pred parlamentom, oktober 2003 Teden izbrisanih, februar 2004 Izbrisani s(m)o naši, marec 2004 Bleferendum, april 2004 Shod v Novi Gorici, 30. april 2004 Gladovna stavka, julij 2005 Akcija izbrisanih pred parlamentom, 21. februar 2006 Shod v Gorici (I), marec 2006 Antifašistični protest, 26. april 2006 [[iarchive:Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased|Karavana izbrisanih]]. Predstavniki izbrisanih so se 27. novembra 2006 odpravili na tridnevno pot iz Ljubljane do Bruslja, ki je potekala skozi Italijo in Francijo. Na pot je odšlo 46 izbrisanih, ki so napolnili en avtobus. Javnosti so sporočili, da je njihov namen tako evropski javnosti kot ustanovam predstaviti izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic. Izjavili so tudi, da so zdaj izbrisani prebivalci Evropske unije in da je izbris postal evropska težava. Pot v Strasbourg na ESČP, 5.-6. 7. 2011 Mirovni inštitut nudi zagovorništvo ter brezplačno pravno pomoč predvsem tistim izbrisanim, ki svojega statusa v Sloveniji še niso ponovno pridobili. Mirovni inštitut ima na posebni spletni strani zbrane podrobne informacije, dokumente izbrisa in zgodbe izbrisanih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-06-27 |archive-date=2012-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121006233040/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |url-status=dead }}</ref> S pravicami in zagovorništvom izbrisanih se ukvarja tudi nekdanji ustavni sodnik [[Matevž Krivic]]. == Statistike == 26. februarja 1992 so oblasti iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisale 25.671 ljudi. Številka je rezultat internega štetja izbrisanih, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo januarja 2009. Med izbrisanimi je bilo 42 % (10.896) žensk in 58 % (14.775) moških. 79 % izbrisanih je bilo odraslih, kar 21 % (5.360) izbrisanih pa je bilo otrok. Izmed vseh izbrisanih jih je do januarja 2009 1.302 že umrlo, 10.943 si jih je uredilo status (7.313 je bilo tedaj državljanov), medtem ko je 13.426 oseb še ostalo brez statusa. Novi družinski člani izbrisanih (otroci) v te številke niso zajeti. Podatki ne omogočajo vpogleda, koliko izbrisanih oseb, ki statusa še nimajo urejenega, je še v Sloveniji in koliko jih živi na tujem, a predvideva se, da večine izbrisanih brez statusa v Sloveniji ni (ker so bili prisilno odstranjeni, ker se niso mogli vrniti ali ker so sami zaradi neurejenega pravnega položaja oziroma posledic izbrisa zapustili državo). Do 31. 8. 2015 je bilo na vseh upravnih enotah evidentiranih 1899 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. 1601 prošenj so vložili izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva (RSP), 71 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 227 prošenj pa so vložili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso bili izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 237 dovoljenj za stalno prebivanje (od tega 195 izbrisanim iz RSP, 16 otrokom izbrisanih iz RSP in 26 drugim). Skupno število zavrnjenih in zavrženih prošenj ter ustavljenih postopkov je bilo 1350. Odprtih postopkov oz. nerešenih prošenj je tako še 312. Od vseh vloženih prošenj je bilo do 24. 7. 2013 vloženih 1773, po tem datumu – torej prepozno – pa 126 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. Tistim izbrisanim, ki so do uveljavitve ZUSDDD-B (do 24. 7. 2010) že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, so bile po uradni dolžnosti izdane dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji za čas od izbrisa dalje (retroaktivno). Dopolnilne odločbe so bile izdane neposredno na osnovi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003. Dopolnilne odločbe je MNZ izdajal v letu 2004 in od februarja 2009 dalje. V letu 2004 je bilo izdanih 4.040 dopolnilnih odločb, od februarja 2009 dalje pa še 2.581 (skupaj je bilo do 31. 1. 2012 izdanih 6.621 dopolnilnih odločb). Do 31. avgusti 2015 (vir: MNZ) je bilo pri upravnih enotah v Sloveniji vloženih 926 prošenj za izdajo posebne odločbe, od tega so 248 prošenj vložili izbrisani iz RSP, 70 prošenj otroci izbrisanih iz RSP in 608 prošenj državljani Republike Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo državljanstva RS izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 612 posebnih odločb na prošnjo stranke, od tega 111 izbrisanim iz RSP, 39 otrokom izbrisanih in 462 državljanom RS. Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov je bilo do pridobitve podatkov 252. Nerešenih prošenj je tako še 62. Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po upravnem postopku: Do 15. 9. 2015 je bilo pri upravnih enotah vloženih 6.888 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku po ZPŠOIRSP. Odločeno je bilo o 6.654 zahtevah za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku, od tega je bilo 5.045 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1.443 zahtev je bilo zavrnjenih, 84 zahtev je bilo zavrženih, v 82 primerih pa je bil postopek za določitev denarne odškodnine s sklepom ustavljen. Nerešenih je še 234 zahtev. Skupni znesek določenih denarnih odškodnin v upravnem postopku (po pravnomočnih odločbah) je do pridobitve podatkov 20.813.350,00 EUR. Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po sodnem postopku: Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo prejelo 23 zadev v predhodnem postopku (neposredno). O 15 zadevah je že odločilo in vseh 15 zahtevkov vlagateljev je bilo zavrnjenih. Poleg tega so sodišča Državnemu pravobranilstvu vročila 40 tožb, v katerih tožeče stranke zahtevajo odškodnino po ZPŠOIRSP. Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo zaključilo eno pravdno zadevo, in sicer je v tej zadevi Republika Slovenija s tožečo stranko sklenila sodno poravnavo v višini okrog 9.850 eur.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|title=Statistike|date=2015|accessdate=7.5.2018|website=Statistike|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507153600/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|url-status=dead}}</ref> ==Literatura== *Roman [[Izbrisana_(Mazzini)|Izbrisana]], ki ga je napisal [[Miha Mazzini]], govori o tej temi in je bil objavljen leta 2014 pri založbi Goga.<ref>{{navedi splet|url=http://www.goga.si/sl/knjige/izbrisana/|title=Goga:Izbrisana|date=2014-11-27|publisher=Goga|accessdate=2015-10-31}}</ref> *Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja, Jasminka Dedić, Vlasta Jalušič in Jelka Zorn, 2003, Ljubljana: Mirovni inštitut.<ref name=":0" /> *Brazgotine izbrisa: prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, Neža Kogovšek ... [et al.], 2010, Ljubljana: Mirovni inštitut. *Zgodbe izbrisanih prebivalcev, Uršula Lipovec Čebron, 2011, Ljubljana: Založba Sanje d.o.o. *Časopis za kritiko znanosti: Zgodba nekega izbrisa, Marta Gregorčič ... [et al.], 2008, Ljubljana: Študentska založba ==Film== *Celovečerni film [[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (2018), ki ga je režiral [[Miha Mazzini]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Nedržavljani Latvije]] == Zunanje povezave == * [https://archive.org/details/Zradirani_-_Rubbed_Out Dokumentarec Zradirani (2004)] * [https://archive.org/details/Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased Dokumentarec Karavana izbrisanih (2007)] * [http://www.izbrisani.org/ Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije] * [http://www.24urnik.com/bin/story.php?story_id=186&section_id=2&cl=z1 Zgodba o izbrisanih]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.rvk.si/tz/ Referendum o Tehničnem zakonu] * [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=134909 15. obletnica izbrisa] * [http://www.izbrisan16let.si ''Popravimo krivice'' (ob 16. obletnici izbrisa)] * [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani ''Izbrisani'' (spletna stran o izbrisu in izbrisanih)] [[Kategorija:Izbrisani| ]] [[Kategorija:Diskriminacija v Sloveniji]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovinski negacionizem]] 2ouov3hdl4mwvei6be7x726b0qz5k81 6705558 6705552 2026-07-02T11:23:25Z ~2026-37833-04 262380 6705558 wikitext text/x-wiki {{vikificiraj|datum=maj 2023}} {{esej|datum=maj 2023}} '''Izbrisani''' (po njih imenovani tudi '''afera izbrisani''') so prebivalci [[Slovenija|Slovenije]], ki jih je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. S tem so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje je začel veljati [[Zakon o tujcih|zakon o tujcih]], torej so bili obravnavani kot tujci, ki kot taki prebivajo v Sloveniji. Med izbrisanimi so bile tudi v Sloveniji rojene osebe. Izbris je prizadel 25.671<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|title=Izbrisani - informacije in dokumenti|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Izbrisani - informacije in dokumenti|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180506185440/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/|url-status=dead}}</ref> ljudi, ki so imeli [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko državljanstvo]] in običajno tudi republiško državljanstvo ene od drugih jugoslovanskih federativnih republik, v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]] pa so imeli prijavljeno stalno bivališče. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] 25. junija 1991 so državljanstvo novonastale Republike Slovenije dobili prebivalci z republiškim državljanstvom Socialistične republike Slovenije. Prebivalci, ki so imeli na dan odcepitve republiško državljanstvo drugih republik SFRJ in stalno prebivališče v SR Sloveniji, so imeli pravico, da v šestih mesecih oddajo vlogo za državljanstvo. Mnogi niso pridobili državljanstva novonastale države, ker niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali pa ker je bila njihova vloga zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen. Posledično jim je bil odvzet status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli po centralnem internem navodilu Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] in državnega sekretarja [[Slavko Debelak|Slavka Debelaka]]. 24. junija 1998 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|slovensko Ustavno sodišče]] odločilo, da je bil izbris neustaven.<ref>{{Navedi splet|title=Odločbe Ustavnega sodišča {{!}}|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|website=www.mirovni-institut.si|accessdate=2019-02-26|language=sl-SI|archive-date=2019-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190307152550/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}</ref> Višina odškodnin, ki naj bi jih izbrisani prejeli, je bila še dolgo sporna. ==Zgodovinsko in politično ozadje== Začetek osemdesetih let 20. stoletja je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]] 4. maja 1980. Kmalu potem se je kompatibilno sodelovanje med jugoslovanskimi narodi začelo majati. Močno in vzajemno so se okrepile stereotipne predstave enega naroda o drugem ter okrepili so se [[Nacionalizem|nacionalizmi]] posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala globoka gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter mineralnih goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Številna podjetja so se zadolževala in šla v stečaje, kar je imelo za posledico večanje števila brezposelnih, stavke ter nižanje življenjskega standarda prebivalcev. Jugoslovanska zavest se je čutila le še v športu in jugoslovanskem rocku. Nekateri Slovenci so na ostale narode skupne države kot zavoro lastnega razvoja. Razvil se je tudi srbski nacionalizem, ki je videl prihodnost Jugoslavije bolj srbsko usmerjeno. Leta 1987 se je vnel srbsko-slovenski konflikt, ki je ustvaril srbsko-slovensko medijsko vojno, ki je trajala od sredine osemdesetih let pa še po razpadu Jugoslavije. Pojavila se je družbena kritika, ki je sredi osemdesetih let precej narasla. Nastala so literarna, gledališka in filmska dela, spominski ter zgodovinski zapisi, ki so vplivali na dotedanji odnos do preteklosti Jugoslavije. Večina intelektualcev je zagovarjala stališče demokratičnega samoupravnega socializma ter nasprotovala tako dogmatskim, stalinističnim pozicijam kakor tudi oživljanju konzervativnih misli. Slovenske delegati so imeli načeloma negativen odnos do federacije in so nasprotovale naraščajoči centralizaciji [[Beograd|Beograda]]. V Sloveniji se je razvil nacionalizem usmerjen proti priseljencem, ki so se preselili v Slovenijo iz drugih jugoslovanskih republik. Priseljencem so Slovenci zaničevalno rekli "južni bratje".{{cn}} Slovenska oblast je bila utrujena od bojev s centrom in ni uspela izdelati nacionalnega programa, kar ji je jemalo kredibilnost. Februarja 1987 je izšla 57. številka Nove revije, ki je vsebovala prispevke slovenskega nacionalnega programa v smeri lastne državnosti in političnega pluralizma. Množične zahteve prebivalcev Slovenije po demokratizaciji in odpor proti centralistični državi Jugoslaviji je sprožila aretacija [[Proces proti četverici|četverice]] ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]) 31. maja 1988. Civilna iniciativa je ustanovila Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]]. Slovenska javnost je z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a neuspešno, saj je ljubljansko vojaško sodišče vse štiri obsodilo na zaporno kazen. Velike zahteve po demokratizaciji in temeljiti prenovi Jugoslavije so izražale tudi novonastale slovenske opozicijske stranke v letih 1988 in 1989, ki so se še imenovale zveze, npr. Slovenska demokratična zveza ali Slovenska kmečka zveza. Tedanja slovenska komunistična oblast pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] je spoznala, da se možnosti za nadaljevanje skupne države narodov Jugoslavije hitro krčijo in je zavzela skupno pozicijo z opozicijskimi strankami za lastno državo. Slovenski komunisti so namreč 20. januarja 1990 zaradi neupoštevanja vseh njihovih predlogov zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ)]]. Odnosi med Srbijo in Slovenijo so se močno zaostrili, kajti srbske oblasti so izvedle gospodarsko blokado Slovenije zaradi podpore kosovskim Albancem. Konflikt je dosegel vrhunec, ko so slovenske policijske enote s hrvaško pomočjo preprečile "miting resnice" Miloševićevih podpornikov v Ljubljani. Marca leta 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila istega leta je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kučan ter [[DEMOS]] na parlamentarnih volitvah. Vlado je sestavil [[Lojze Peterle]] (krščanski demokrat), ker je njegova stranka znotraj DEMOS-a imela največ glasov. Že poleti 1990 se je slovenska skupščina začela ukvarjati s slovensko zakonodajo in ustavo. S tem se je pričelo tudi zakonodajno organiziranje slovenske vojske (Janez Janša je bil sekretar za obrambo ter Igor Bavčar sekretar za notranje zadeve) v okviru teritorialne obrambe, kar je sprožilo, da je JLA 4. oktobra 1990 zasedla štab TO v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0ZRDIBJG/06434e1b-e2fb-415f-9672-b6269f62077e/PDF|title=Slovenci v osemdestih letih|date=2000|accessdate=4.5.2018|website=Slovenci v osemdestih letih|publisher=Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino, Ljubljana|last=Repe|first=Božo}}</ref> == Plebiscit == 23. decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit o osamosvojitvi Slovenije]], potem ko je Slovenija neuspešno ostalim republikam Jugoslavije predlagala konfederacijsko ureditev skupne države. Predlog je namreč sprejela le Hrvaška. DEMOS-ove stranke so zaostrovale odnos do Jugoslavije in očitale »jugoslovanarstvo« tistim posameznikom, ki so bili vključeni v dotedanje družbenopolitične organizacije. Politična drža Slovenije v odnosu do Jugoslavije je bila ali hitra demokratična sprememba Jugoslavije ali odhod Slovenije iz skupne države. Tako je Socialistična stranka Slovenije predlagala plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je prevzel vladajoči DEMOS. 21. novembra 1990 je bil v Skupščini sprejet Zakon o plebiscitu, 6. decembra 1990 pa je Skupščina Republike Slovenije plebiscit razpisala. [[Slika:Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.jpg|sličica|Izjava o dobrih namenih Skupščine Republike Slovenje 1990 II.]] Parlamentarne stranke in poslanske skupine so sprejele sporazum, v katerem so obljubile italijanski in madžarski narodni manjšini ter tudi pripadnikom drugih jugoslovanskih narodov, ki živijo v Sloveniji, da se njihov politični položaj ne bo spremenil ne glede na rezultat plebiscita. Skupščina Republike Slovenije je celo sprejela [[c:File:Izjava_o_dobrih_namenih_Skupščine_Republike_Slovenje_1990.jpg|Izjavo o dobrih namenih]] (6. decembra 1990), v kateri je pozvala slovenski narod, italijansko in madžarsko narodno manjšino ter vse druge volivce Republike Slovenije, da naj na plebiscitu glasujejo za neodvisno in suvereno Slovenijo, saj bo Slovenija "suverena, demokratična, pravna in socialna država." Izjava o dobrih namenih se konča z besedami: "Plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije je torej zavezan vsem najboljšim izročilom humanizma in civilizacije, slovenske in evropske zgodovine ter prijazni prihodnosti Slovencev in drugih prebivalcev Republike Slovenije."<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja|last=Dedić J., Jalušič V. in Zorn J.|first=|publisher=Mirovni inštitut|year=2003|isbn=961-6455-15-X|location=Ljubljana|page=141|cobiss=}}</ref> Plebiscit je bil 23. decembra 1990. Vprašanje na plebiscitnem listu se je glasilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra 1990. Volilna udeležba je bila 93,2 %, za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volilnih upravičencev oz. 95% tistih, ki so se udeležili plebiscita. Zakon o plebiscitu je predpisal uresničitev odločitve v šestih mesecih. Po 6. členu Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO82|title=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=6.12.1990|accessdate=6.5.2018|website=ZAKON o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=PIS Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}</ref> so imele pravico do glasovanja osebe, ki so imele v Republiki Sloveniji splošno volilno pravico po Zakonu o volitvah v skupščine. ==Izbris== Zaradi družbenopolitične situacije, ki je nastajala v obdobju zadnjih desetih let po Titovi smrti, globoke gospodarske krize, zaostrenih odnosov med Slovenijo in Srbijo, je v Sloveniji vladal močan odklonilen odnos do vseh ljudi, ki so prišli v Slovenijo (večinoma kot delovna sila) iz drugih republik SFRJ. Negativno nabit, diskriminatoren diskurz je prevladoval tako med politiki in oblastjo kot tudi v javnosti. Na drugi strani je delovala sila evforije za samostojno Slovenijo, ki je še povečevala prepad med Slovenci in Neslovenci - kot jih je označila tudi uradna politika.<ref name=":1" /> Evforija za samostojno Slovenijo je bila ustvarjena tudi preko medijev (oglaševalski slogan "[[Slovenija, moja dežela]]" je prešel v "Slovenija, moja država."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/slovenija-od-dezele-do-drzave.html|title=Slovenija od dežele do države|date=22.5.2017|accessdate=6.5.2018|website=Slovenija od dežele do države|publisher=Delo d.o.o.|last=|first=}}</ref>). Pred plebiscitom, 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] na govoru v Ljutomeru zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji: " […] ''pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo... Potrebno bo izračunati – tudi demografsko – kakšni posledični problemi bi nastali v petih ali desetih letih skupaj z zahtevami po kulturni avtonomiji''".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/152489/pucnikova-odgovornost/|title=Pučnikova odgovornost|date=3.1.2014|accessdate=5.5.2018|website=Pučnikova odgovornost|publisher=Mladina|last=Repe|first=Božo|type=Delo, 17. december 1990, str. 2}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Nasilje pod masko|last=Petrovec|first=Dragan|publisher=Sanje|year=2015|isbn=978-961-274-338-3|location=Ljubljana|page=64–66|cobiss=343.615}}</ref> Dejanja Republike Slovenije po osamosvojitvi, ki so vodila do izbrisa, so bila tlakovana po mnenju zgodovinarja [[Božo Repe|Boža Repeta]] tudi s stališči, ki jih je kot predsednik DEMOS-a [[Jože Pučnik]] zastopal pred plebiscitom in se odmikajo od razumevanja države značilnega za liberalne zahodne [[demokracija|demokracije]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/52832/dr-bozo-repe-zgodovinar|title=Dr. Božo Repe: "Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih"|accessdate=4.7.2012|publisher=[[Mladina]]}}</ref> Maja leta 1991 je poslanka Metka Mencin predlagala amandma k 81. člena Zakona o tujcih. Predlog se je glasil: […] ''državljanom SFRJ, ki so državljani druge republike in ne vložijo zahteve za državljanstvo Republike Slovenije, imajo pa v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona prijavljeno stalno prebivališče ali so v njej zaposleni, izda dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.''" DEMOS-ova vlada je amandma podprla, vendar ga je parlamentarna večina zavrnila''.''<ref name=":0" /> Slovenski parlament je 25. junija 1991 sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG74|title=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|publisher=Pravno-informacisjki sistem Republike Slovenije|last=|first=}}</ref>, ki v 3. členu pravi: ''Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. …",'' Deklaracijo ob neodvisnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0007/deklaracija-ob-neodvisnosti|title=Deklaracija ob neodvisnosti|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Deklaracija ob neodvisnosti|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}</ref>, ki v 5. členu pravi: "''Republika Slovenija je pravna in socialna država'' […] ''v kateri bodo spoštovani človekove pravice in državljanske svoboščine, posebne pravice avtohtonih narodnih skupnosti Italijanov in Madžarov v Republiki Sloveniji, evropski dosežki industrijske demokracije predvsem: socialnoekonomske pravice, pravice zaposlenih do soodločanja in sindikalna svoboda, nedotakljivost lastnine ter svoboda delovanja gibanj in ustanov civilne družbe;'' […] ''v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje; ki bo zavezana miru in nenasilnemu razreševanju vseh spornih vprašanj glede notranjih in zunanjih zadev ter enakopravnemu sodelovanju vseh narodov in državljanov v Evropi svobodnih in enakopravnih ljudi, regij, narodov in držav.''" Prav tako je Slovenski parlament tega dne sprejel še Zakon o državljanstvu RS, Zakon o tujcih itd. 26. junija 1991 je bila na slovesna razglasitev samostojnosti Slovenije na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu revolucije]] naslednjega dne pa se je začela [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevna vojna]]. Vojna se je končala s podpisom premirja – [[Brionska deklaracija|Brionske deklaracije]], 7. julija 1991. Ustavljene so bile vse sovražnosti med JLA in TO na ozemlju Slovenije in Slovenija je za tri mesece zamrznila svojo osamosvojitveno dejavnost. Slovenska vojska ter policija sta obdržali popolno suverenost na ozemlju Republike Slovenije. Vojni dogodki so še poglobili nestrpnost in sovraštvo do prebivalcev Slovenije, ki so izhajali iz drugih republik SFRJ. V javnosti, med državnimi uradniki ter med politiki in oblastjo se je pojavil diskurz, da so tisti posamezniki, ki so na Plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije glasovali proti osamosvojitvi, oficirji JLA, njihovi sorodniki ali kolaboranti. (Glasovanje na plebiscitu je bilo tajno in mnogi prebivalci Republike Slovenije, ki so se preselili v RS iz drugih jugoslovanskih republik so – po njihovih izjavah – glasovali za samostojno Slovenijo, ker so sebe doživljali kot državljane R Slovenije in niso želeli nadaljevati skupnega življenja s centralistično velikosrbsko usmerjeno Srbijo). Za prebivalce R Slovenije, ki so prišli iz drugih jugoslovanskih republik, je bilo obdobje treh mesecev moratorija, kot ga je določila Brionska deklaracija, še bolj negotovo kot za Slovence, kajti niso vedeli, kakšne so možne sankcije, ki bi jim bili podvrženi, če bi oddali vlogo za slovensko državljanstvo (tisti, ki so vedeli, da morajo oddati vlogo) v primeru, da bi se ohranila zvezna oblast SFRJ in ker tudi Republika Slovenija še ni bila mednarodno priznana kot država. Kasneje so izbrisani prebivalci R Slovenije iz registra stalnega prebivalstva po pošti prejeli obvestilo o Plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti države Slovenije, NISO pa prejeli obvestila, da morajo pridobiti državljanstvo R Slovenije do 26. decembra 1991. Institut republiškega državljanstva je bil nepoznan celo mnogim poklicnim pravnikom. 26. decembra 1991 je potekel šestmesečni rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu RS. Večina ni pridobila državljanstva, ker ali niso bili obveščeni, da morajo pridobiti novo državljanstvo in vloge niso oddali ali ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali pa je bil postopek ustavljen. Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel, so za te državljane začele veljati določbe Zakona o tujcih (2. odstavek 81. člena).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0009?sop=1991-01-0009|title=Zakon o tujcih|date=25.6.1991|accessdate=6.5.2018|website=Zakon o tujcih|publisher=Uradni list RS|last=|first=}}</ref> Ministrstvo za notranje zadeve je '''26. februarja 1992''' na osnovi [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ centralnega internega navodila].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|title=ZADEVA: IZVAJANJE ZAKONA O TUJCIH - NAVODILO|date=27.2.1992|accessdate=6.5.2018|website=depesa_05_1992_02_27.pdf|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180421235702/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/02/depesa_05_1992_02_27.pdf|url-status=dead}}</ref> Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka izvedlo '''izbris''' (»prečiščevanje evidenc«) iz Registra stalnih prebivalcev RS po uradni dolžnosti in ne da bi o tem obvestili prizadete osebe.<ref name=":0" /> Izbrisani so izgubili ekonomske in socialne pravice, ki so bile vezane na status stalnega prebivalca. Izgubili so pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni. Izgubili so zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo zdravstvene težave in tudi smrt nekaterih izbrisanih. Izbrisani otroci niso mogli nadaljevati šolanja v srednji šoli ali fakulteti. Naštete posledice so v direktnem nasprotju s [[Človekove_pravice|človekovimi pravicami]]. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ Analiza Mirovnega inštituta depeše Ministrstva za notranje zadeve z dne 27. februar 1992:] "V depeši je zapisano, da je realno pričakovati številne težave v zvezi z osebami, ki bodo z 28. februar 1992 postali tujci v RS (datum v depeši je napačen, ljudje so bili kot tujci brez statusa obravnavani že s 26. februarja 1992), ponovno pa je bilo poudarjeno tudi opozorilo, da javne listine teh ljudi, tudi če so jih izdali pristojni organi RS in so še veljavne, zaradi spremenjenega statusa teh oseb ne veljajo več. Oblasti so se za odvzem statusa torej odločile kljub temu, da so se zavedale težav, ki jih bo izbris povzročil. V bistvu so ukrepe celo prilagodile pričakovanim problemom. MNZ je občinskim upravnim organom namreč znova dalo navodilo, da morajo potne listine in osebne izkaznice, ki za tujce ne veljajo več, '''odvzeti in uničiti''' – kar je bilo v nasprotju z Zakonom o potnih listinah državljanov RS, prenehanje veljavnosti osebnih izkaznic, izdanih v času SFRJ, ki jim ni potekel rok veljavnosti, pa vse do leta 1997 ni bilo zakonsko predvideno. Naslednji ukrepi, s katerimi naj bi po mnenju MNZ rešili razrešili te probleme, so bili '''izgoni''' iz države. MNZ je ugotovilo, da zaradi različnega tolmačenja določil odpovedi prebivanja in prisilne odstranitve tujca po 23. in 28. členu Zakona o tujcih prihaja do nejasnosti. Pojasnilo je bilo: če tujec pride na ozemlje RS na ilegalen način ali tu biva brez dovoljenja, se uporabi 28. člen, po katerem lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve (policija) tujca privede do državne meje in ga napoti čez mejo (izgon) brez kakršnekoli odločbe upravnega organa. Državljani drugih republik bivše SFRJ, ki so bili izbrisani in jim je bil odvzet vsakršen pravni status, seveda v Slovenijo niso prišli s potnim listom, vizumom, dovoljenjem za vstop ali dovoljenjem za prebivanje, saj to ni bilo potrebno – med republikami bivše SFRJ namreč ni bilo meja. Zato se je to navodilo nanašalo prav nanje. Da so izgone tudi doživeli, potrjujejo njihova številna pričevanja (glej [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/ zgodbe izbrisanih])." Po ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice za izbris ni obstajala pravna podlaga v veljavni zakonodaji, bil je tudi protiustaven. == Depeše<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|title=Depeše|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Depeše|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085139/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/|url-status=dead}}</ref> == [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/depese/ Interna navodila (depeše)], ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve pošiljalo upravnim enotam po osamosvojitvi Republike Slovenije, so bila ključna za izvajanje izbrisa. V teh internih navodilih je Ministrstvo za notranje zadeve opredelilo dve skupini državljanov drugih republik in upravnim enotam naročilo, kako je potrebno ti dve skupini obravnavati. Iz internih navodil je jasno, kako in kdaj se je Ministrstvo za notranje zadeve začelo na izbris pripravljati in da je upravnim enotam naročilo, da določeno skupino ljudi izbrišejo iz registra stalnih prebivalcev. Iz Bavčarjevega dopisa vladi je jasno tudi, da je bila vlada obveščena o aktivnostih Ministrstva za notranje zadeve. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/26-6-1991/ 26.6.1991] Ministrstvo za notranje zadeve opozori na spremenjen pravni položaj državljanov drugih republik SFRJ, ki živijo v Sloveniji, in opredeli dve skupini državljanov drugih republik ter načine, na katere je ti dve skupini potrebno obravnavati. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/30-7-1991/ 30.7.1991] MNZ je občinskim upravnim organom za notranje zadeve poslalo novo interno navodilo, ki je bilo posledica sprejetja Brionske deklaracije z dne 7. 7. 1991 in trimesečnega moratorija na uveljavitev Deklaracije o neodvisnosti RS, v katerem je MNZ stališče o obravnavi državljanov drugih republik spremenilo. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/5-2-1992/ 5.2.1992] Ko se je MNZ pričelo pripravljati na izbris iz registra stalnega prebivalstva ter na uničevanje osebnih dokumentov, je za predstavnike občinskih upravnih organov izvedlo posvetovanje glede nove osamosvojitvene zakonodaje, po tem pa je izdalo navodila o izdajanju vizumov, dovoljenj za začasno in stalno prebivanje, odpovedi prebivanja, prisilnega izgona in obravnave osebnih dokumentov tujcev. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/18-2-1992/ 18.2.1992] MNZ je s posebno depešo naslovilo položaj gradbenih delavcev iz drugih republik SFRJ. S to depešo je posredovalo stališče o problematiki gradbenih delavcev, ki si po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in so tako postali tuji državljani, delali pa so za slovenska gradbena podjetja. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/27-2-1992/ 27.2.1992] Dan po 26. februarju 1992, ki je bil v Zakonu o tujcih določen kot dan, ko se ta zakon prične uporabljati za državljane drugih republik, ki niso pridobili slovenskega državljanstva, je MNZ upravnim organom poslalo navodilo, s katerim je zaukazalo izbris iz registra stalnega prebivalstva. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-6-1992/ 4.6.1992] '''Bavčarjev dopis''' vladi je eden ključnih dokumentov za razumevanje izbrisa in vloge takratnega ministra za notranje zadeve ter iskanje odgovora na vprašanje, ali se je vlada zavedala početja ministra in ministrstva. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-6-1992/ 15.6.1992] Ko je bilo brisanje iz registra stalnega prebivalstva že v polnem teku, je MNZ za upravne enote organiziralo še eno posvetovanje, na katerem jim je dalo še podrobnejša navodila, da bi bil izbris izvršen dosledno in v potankosti. Na tem posvetovanju so referenti, ki delajo na področju registra stalnega prebivalstva, prejeli dodatna navodila o tem, kako izbris zavesti in kako ravnati z gospodinjskimi kartoni. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/16-9-1992/ 16.9.1992] Vlada je sprejela sklep, na podlagi katerega je moralo ministrstvo pri obravnavi prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje upoštevati, da je pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji na osnovi dovoljenj za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče najmanj tri leta in v Sloveniji tudi dejansko živi, preden so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/17-11-1992/ 17.11.1992] Glede na to, da so izbrisani ostali brez vsakršnega pravnega statusa, so zanje postale pomembne tudi določbe na področju izdajanja vizumov. Ta depeša opredeljuje nekatere vidike izdajanja vizumov po osamosvojitvi. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/15-9-1995/ 15.9.1995] S to depešo MNZ upravnim enotam pojasni, kdaj začnejo veljati določbe Zakona o tujcih (81. člen) za tujca, državljana ene od nekdanjih republik SFRJ, ki je zaprosil za državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS in mu je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi nesodelovanja. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/4-3-1996/ 4.3.1996] MNZ odgovarja na vprašanja, ki zadevajo čas trajanja in število nedokončanih upravnih postopkov v statusnih zadevah tujcev in sicer postopkov za pridobitev dovoljenj za začasno in stalno prebivanje ter postopkov za pridobitev slovenskega državljanstva. Izpostavljen je problem častnikov nekdanje JLA, ki že nekaj desetletij bivajo na območju RS in trdijo, da so bili neprostovoljno izbrisani iz evidence prebivalstva ter so bili tako že peto leto brez identifikacijskih dokumentov. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/24-9-1999/ 24.9.1999] Iz depeše je razvidno, kakšen učinek je imela odločba Ustavnega sodišča iz leta 1996, s katero je sodišče odločilo v enem od posamičnih primerov izbrisanih oseb, ki so se pritožile zaradi nezakonitega odvzema pravnega statusa. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/11-4-2008-in-2-12-2002/ 11.4.2008 in 2.12.2002] Zapiranje v Center za tujce se je glede na pričevanje izbrisanih najpogosteje dogajalo v 90-ih letih prejšnjega stoletja, tovrstne primere pa beležimo tudi v desetletju, ki je sledilo. Da ti primeri niso bili redki, potrjuje obstoj internega navodila generalne policijske uprave vsem policijskim upravam iz leta 2002. == Zgodbe == Izbris je za vse izbrisane pomenil odvzem pravnega statusa, odvzem pravice imeti pravice in hudo kršitev človekovih pravic. Izbris je imel negativne posledice za žrtve na vseh področjih njihovih življenj in povzročil številne težave (zdravstvene, bivanjske, zaposlitvene itd.), s katerimi so se izbrisani spopadali na različne načine. Kolikor je izbrisanih, toliko je različnih zgodb.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|title=Zgodbe izbrisanih|date=2007–2012|accessdate=7.5.2018|website=Zgodbe izbrisanih|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085209/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/rubrika/zgodbe/|url-status=dead}}</ref> "''Uradnica mi je rekla: »Vas tukaj ni.«'' […] ''Leta 1993 po obisku policije sta starejši hčerki v šoli dobili pisno sporočilo za starše, da ne moreta več hoditi v to osnovno šolo, ker nimata državljanstva in da naj ju vpišemo v osnovno šolo za begunce v Jesenicah. ... Uradniki na Mačkovi so se na splošno grdo obnašali do priseljencev. Takoj, ko si povedal, da si iz Srbije, so se začeli grdo obnašati. ... Prijatelji so me vabili, naj grem z njimi na morje, pa sem jim odgovarjal, da še ne vem, da mogoče, da najbrž, če bo, in najverjetneje drugič, v bistvu pa sem vedel, da ne bom mogel iti, ker nisem imel nobenega dokumenta za prestop meje. Oni so šli, jaz sem bil pa deset, enajst let v Sloveniji.'' […] ''Ko sem bila brez dokumentov, sem si mislila, da to bo moralo enkrat priti na dan. Prepričana sem bila, da je prišlo do napake. Nisem pa vedela, da je bilo toliko ljudi izbrisanih, no, nisem vedela niti, da sem jaz izbrisana. Mislila sem, da gre za neke komplikacije, ki jih ima poleg mene še morda kakšnih deset ljudi.'' […] ''Za to dovoljenje sem morala vložiti kar nekaj pisnih dokazov. To, da je sin celo življenje hodil v slovenske šole, ni bilo dovolj. Dejali so, da bi med tem časom lahko bil tudi v rejniški družini in da to ni zadosten dokaz za moje bivanje v Sloveniji. Poklicati sem morala tudi dve priči, ki sta potrdili, da sem tukaj živela 34 let.'' […] ''Bil sem kot brezdomci: brez doma, brez družine, kjer me niso hoteli, ker nisem imel papirjev, brez vsega. Seveda kradel nisem, ker nisem hotel. Sem se pa tako ponižal, da sem človeka prosil za kos kruha. Ker so me imeli za tujca, nisem imel pravice do socialne pomoči. Niti od Rdečega križa in Karitasa nisem prejel pomoči – če bi bil begunec, potem bi bil po njihovih merilih upravičen, tako pa nikamor nisem spadal.'' […] ''Izročil sem mu rdeči potni list, zlobne oči so se uprle v moje: »To več ne velja!« Preluknjal je potni list. Prosil sem ga: »A lahko sedaj dobim potrdilo?« Skozi vrata so me pospremile besede: »Spelji se domov, boš dobil policijo!« S preluknjanim potnim listom sem ostal na cesti. Kam zdaj? Brez dokumentov nisem mogel zapustiti države. Če rečeš, da je ta občutek grozen, je to še super!'' […]"<ref name=":2" /> [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovenija-moja-dezela/ Slovenija, moja dežela] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/o-cem-je-sanjal-aco-todorovic/ O čem je sanjal Aco Todorović?] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/slovensko-drzavljanstvo-sem-res-zelela/ Slovensko državljanstvo sem res želela!] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zalostna-zgodba-o-izbrisu-s-srecnim-koncem/ Žalostna zgodba (o izbrisu) s srečnim koncem] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/s-posledicami-izbrisa-zivimo-se-danes/ S posledicami izbrisa živimo še danes] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/nisem-vedel-da-sem-izbrisan/ Nisem vedel, da sem izbrisan] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/policisti-so-prisli-v-stanovanje-in-pobrali-nase-dokumente/ Policisti so prišli v stanovanje in pobrali naše dokumente] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/jugoslavija-je-razpadla-zaradi-taksnih/ Jugoslavija je razpadla zaradi takšnih, kot sem jaz?] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/v-sloveniji-zivim-se-vedno-brez-dokumentov/ Še vedno živim v Sloveniji brez dokumentov] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/pogresal-sem-slovenijo-tam-sem-se-rodil/ Pogrešal sem Slovenijo, tam sem se rodil] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/kot-da-bi-sel-na-mount-everest/ Kot da bi šel na Mount Everest] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/izbrisani-smo-bili-bosanci/ Izbrisani smo bili Bosanci, škodo pa so trpeli tudi slovenski otroci] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/imela-sem-sreco/ Imela sem srečo] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/proti-sistemu-ne-mores-sam/ Proti sistemu ne moreš sam] [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/drzavljanstvo-za-kilogram-krompirja/ Državljanstvo za kilogram krompirja] ==Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirnovni inštitut|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>== [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je odigralo izredno pomembno vlogo pri razkrivanju izbrisa in popravi krivic, ki so bile z izbrisom povzročene. Že v odločbi št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US19309 U-I-284/94 z dne 8.2.1999] je ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit. [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/ Ključen zapis iz odločbe ustavnega sodišča se glasi (16. odstavek):] ''"Državljani drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, povsem upravičeno niso mogli pričakovati, da bodo izenačeni s tujci, ki šele prihajajo v Republiko Slovenijo, in da bodo izgubili stalno prebivališče in še to brez vsakršnega obvestila. Slovenija kot bodoča država se je v osamosvojitvenih aktih zavezala, da bo zagotavljala varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z Ustavo Republike Slovenije in veljavnim mednarodnim pravom […]. Državljani drugih republik, ki se niso odločili za državljanstvo Republike Slovenije ali jim je bila prošnja zavrnjena, so glede na že navedene osamosvojitvene akte lahko povsem upravičeno pričakovali, da ta okoliščina ne bo bistveno poslabšala njihovega pravnega položaja in da bodo lahko še naprej stalno prebivali v Republiki Sloveniji, če bodo to želeli."'' Druga pomembna odločba Ustavnega sodišča št. [http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US22240 U-I-246/02 z dne 3.4.2003] se je nanašala na Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). S to odločbo je Ustavno sodišče potrdilo svoje ugotovitve iz odločbe iz leta 1999 in dodalo nove ugotovitve – med drugim tudi ugotovitev, da je treba izbrisanim, ki so že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, s posebnimi (dopolnilnimi) odločbami Ministrstva za notranje zadeve priznati, da jim dovoljenje za prebivanje velja tudi za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Ta odločba je ostala neizvršena sedem let. Ministrstvo za notranje zadeve je predlagalo nekaj spornih predlogov zakona, s katerimi naj bi zakonodajalec izvršil ustavnosodno odločbo. V tem obdobju je bilo zahtevanih več referendumov. Ustavno sodišče je referendum nekajkrat uspelo prepovedati, vendar je leta 2004 bil izpeljan referendum o Tehničnem zakonu'','' ki naj bi uredil pravice izbrisanih. Na njem so volilni upravičenci z 31,45 % volilno udeležbo s 94,68 % glasovali proti sprejemu zakona. Izid kaže enotno javno mnenje nasprotovanja izbrisanim in uspešnost demonizacije posameznikov – žrtev množične kršitve človekovih pravic. Po drugi strani je zavrnitev zakona za izbrisane pozitivna, ker je bil zakon restriktivnejši od odločbe ustavnega sodišča, kar pomeni, da bi po zakonu manj izbrisanih pridobilo posebno odločbo, kot če bi bile te izdane neposredno na osnovi odločbe Ustavnega sodišča. Poleg dveh najbolj znanih odločb Ustavnega sodišča (U-I-284/94 in U-I-246/02) je Ustavno sodišče izdalo še eno odločbo, s katero je presojalo ustavnost zakona (U-I-295/99), vsaj sedem odločb je bilo izdanih kot posledica vloženih ustavnih pritožb v posamičnih primerih (Up-333/96, Up-60/97, Up-20/97, Up-152/97, Up-336/98, Up-119/99 in Up-211/04), pet odločb pa je bilo izdanih v povezavi z zahtevami za referendum, ki so bile povezane z izbrisom (U-II-3/03-15, U-II-1/04, U-II-3/04-7, U-I-257/03-14 in U-II-1/10-25).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|title=Odločbe Ustavnega sodišča|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odločbe Ustavnega sodišča|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507090736/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odlocbe-ustavnega-sodisca/|url-status=dead}}</ref> ==Zakonodaja== V Sloveniji trenutno ne obstaja noben zakon, ki bi bil prilagojen posebnemu položaju izbrisanih prebivalcev. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) je veljal le do 24. julija 2013. Od tega datuma naprej torej izbrisani nimajo možnosti urejati svojega statusa v Sloveniji po posebnem zakonu – Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki pa je veljal le tri leta, to je do 18. junija 2017. Trenutno izbrisani urejajo svoj status in pravice le z uporabo splošnih predpisov za urejanje statusa tujcev v Sloveniji. Zakon o tujcih na primer omogoča pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, sezonskega dela, študija, raziskovanja, združevanja z družino in podobno. Tudi za ureditev državljanstva Republike Slovenije ni nobene posebne možnosti, ki bi bila urejena posebej za izbrisane. Za pridobitev državljanstva je treba izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|title=Zakonodaja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Zakonodaja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085141/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/zakonodaja/|url-status=dead}}</ref> == Odškodnine<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|title=Odškodnine|date=2016|accessdate=8.5.2018|website=Odškodnine|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003412/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/|url-status=dead}}</ref> == Dne 21. novembra 2013 je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), vendar se je začel uporabljati 18. junija 2014. To pomeni, da do 18. junija 2014 izbrisani, ki so bili po tem zakonu upravičeni do odškodnine, še niso mogli vložiti zahtevka za odškodnino. Po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) je bilo možno zahtevati odškodnino do 18. junija 2017 (zakon je določal rok treh let, ki se je že iztekel). Od 18. junija 2014 pa do 18. junija 2017 so lahko izbrisani, ki so bili po tem zakonu do odškodnine upravičeni, na upravnih enotah v Sloveniji vlagali zahtevke za odškodnino. Izbrisani, ki so imeli 18. junija 2014 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, so lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva. Višina odškodnine, o kateri so odločale upravne enote v upravnih postopkih, se je izračunavala za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 € za vsak polni mesec. Posameznik ali posameznica se je lahko odločila še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. V sodnem postopku je bilo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bi znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku. Primer za lažje razumevanje: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 € v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na skupni znesek 9.000 € (torej v primeru, da v upravnem postopku dobi 3.000 €, lahko potem v sodnem postopku dobi še največ 6.000 €). Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi nekatere druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema. Po tem zakonu do odškodnine niso bili upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili. To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni bila upravičena. Hkrati pa je zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavljal dodatni pogoj – izpolnjevati so morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev je torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično). Do odškodnine po tem zakonu torej niso bili upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso bili upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli. Če upoštevamo, da so mnogi izgubili pravico do odkupa stanovanja po netržni ceni ([[Stanovanjski zakon (1991)|Jazbinškov zakon]]), pravice, ki izhajajo iz dela, pravice iz pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, pravice iz dedovanja, da so mnogi zaradi izbrisa izgubili družine, zdravje ter življenje, ter, da je bil postopek pridobitve odškodnin kompliciran, strog in omejevalen, je celoten poskus odprave krivic nov izbris. Zavedati se moramo, da ima poleg neustrezne zakonodaje tukaj pomembno vlogo tudi molk oziroma nevidnost ter nekaznovanost odgovornih. == Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice proti Sloveniji == {{glavni|Kurič in ostali proti Sloveniji}} Dne 26. junija 2012 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji odločil<ref name="evropskosodisce">{{navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|title=Zadeva Kurić in drugi proti Sloveniji|publisher=Evropsko sodišče za človekove pravice|accessdate=2013-05-19|archive-date=2014-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140204034329/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/wp-content/uploads/2012/09/ES%C4%8CP_sodba_izbrisani.pdf|url-status=dead}}</ref> proti Republiki Sloveniji, ker je kršila pravice izbrisanih v 8. členu (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja), 13. členu (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) in 14. členu (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je sprejelo pilotno sodbo in državi Sloveniji naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem. Šestim (od desetih) pritožnikom je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 €na osebo in sodišče je pritožnikom priznalo pravico do povračila stroškov postopka v višini 20.000 €. Sodba je bila dokončna in se nanjo ni bilo možno pritožiti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|title=Evropsko sodišče za človekove pravice|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Evropsko sodišče za človekove pravice|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003347/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice/|url-status=dead}}</ref> == Odprta vprašanja in predlogi nadaljnih ukrepov == Na področju poprave krivic izbrisanim je kljub sprejetju novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji iz leta 2010, ki pa je veljal le do 24. julija 2013, še vedno odprto veliko vprašanj, iz katerih izhaja, da sprejeti zakonski ukrepi niso bili zadostni za popravo krivic izbrisanim. Status v Sloveniji je doslej uspela urediti le okrog polovica izbrisanih. Razlogi so v nerešenih vprašanjih: * Problem nezadostne pravne ureditve na področju urejanja statusov – oblasti odgovornost za pridobitev statusa še vedno v celoti prenašajo na izbrisane. * Problem obveznosti dokazovanja, da se je oseba poskušala vrniti – pogoj izbrisanim povzroča hude težave, saj dokazov, da si se poskušal vrniti, po navadi nimaš. * Problem maksimalne dovoljene odsotnosti – za status sploh ne morejo zaprositi tisti izbrisani, ki so bili odsotni več kot deset let. * Nezadostni ukrepi za popravo krivic izbrisanim, * Problem združevanja družine – izbrisani, ki so si družine ustvarili po izbrisu in katerih družinski člani ne sodijo med izbrisane. * Problem nastanitve – gre za nerešeno vprašanje, kje naj izbrisana oseba živi, ko si v Sloveniji uredi svoj pravni status. * Oblasti se za izbris še vedno niso uradno opravičile – opravičilo je bilo izrečeno ustno in ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu. * Kakšen je sploh pomen posebnih ugotovitvenih odločb? – Na osnovi posebne ugotovitvene odločbe namreč niti ena izbrisana oseba do sedaj ni uspela uveljaviti kakršnekoli pravice, ki je bila vezana na status stalnega prebivanja (delovno dovoljenje, denarni dodatek itd.). * Odškodnine – oblasti so izbrisanim z odvzemom pravnega statusa povzročile hudo materialno in nematerialno škodo na vseh področjih njihovega življenja. Glede odškodnin [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odskodnine/ ostaja odprtih več vprašanj.]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|title=Odprta vprašanja|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Odprta vprašanja|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180314065816/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/odprta-vprasanja/|url-status=dead}}</ref> Ukrepi za popravo krivic bi morali vključevati opravičilo, povračilo škode vsem izbrisanim, ugotovitev vseh dejstev v zvezi z izbrisom in odgovornosti zanj in zagotovitev rehabilitacije izbrisanih, ki so utrpeli zdravstvene in duševne posledice zaradi izbrisa. Za celovito popravo krivic bi bilo potrebno sprejeti naslednje konkretne ukrepe: * Ponovno omogočiti urejanje pravnega statusa * Omogočiti izbrisanim združevanje družine pod ugodnejšimi pogoji * Omogočiti nastanitev izbrisanim, ki so zaradi izbrisa ostali brez doma ali v primeru, da se želijo vrniti v Slovenijo * Izreči uradno opravičilo na nacionalni ravni * Priznati pravico do povračila škode vsem izbrisanim * Vključevati predstavnike žrtev v pripravo ukrepov<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|title=Predlogi nadaljnjih ukrepov|date=2007–2012|accessdate=6.5.2018|website=Predlogi nadaljnjih ukrepov|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507003409/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/predlogi-nadaljnjih-ukrepov/|url-status=dead}}</ref> ==Organiziranje in aktivizem== 26. februarja 2002 – torej natančno ob 10. obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – je bilo ustanovljeno [http://www.izbrisani.org/index.php Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije]. Njegov primarni cilj je »ustvariti pogoje za sprejetje posebnega zakona za popravo krivic prisilno izgnanim državljanom bivše SFRJ iz Republike Slovenije ter tudi protipravno izbrisanim državljanom bivše SFRJ iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.izbrisani.org/Statut.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2008-05-23 |archive-date=2009-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090209002406/http://izbrisani.org/Statut.htm |url-status=dead }}</ref> Aktualni predsednik društva je [[Marko Perak|Marko Perak (1963)]]. Prav tako je leta 2002 nastala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA); aktualni predsednik je [[Irfan Beširević]]. Pomemben borec za pravice izbrisanih je bil Aleksandar Todorović (Aco), ustanovitelj Društva izbrisanih in tudi Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Med drugim je skupaj z Ilijo Ivanović julija 2005 gladovno stavkal. Pohod Ljubljana Koper, julij 2003 Manifestacija pred parlamentom, oktober 2003 Teden izbrisanih, februar 2004 Izbrisani s(m)o naši, marec 2004 Bleferendum, april 2004 Shod v Novi Gorici, 30. april 2004 Gladovna stavka, julij 2005 Akcija izbrisanih pred parlamentom, 21. februar 2006 Shod v Gorici (I), marec 2006 Antifašistični protest, 26. april 2006 [[iarchive:Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased|Karavana izbrisanih]]. Predstavniki izbrisanih so se 27. novembra 2006 odpravili na tridnevno pot iz Ljubljane do Bruslja, ki je potekala skozi Italijo in Francijo. Na pot je odšlo 46 izbrisanih, ki so napolnili en avtobus. Javnosti so sporočili, da je njihov namen tako evropski javnosti kot ustanovam predstaviti izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic. Izjavili so tudi, da so zdaj izbrisani prebivalci Evropske unije in da je izbris postal evropska težava. Pot v Strasbourg na ESČP, 5.-6. 7. 2011 Mirovni inštitut nudi zagovorništvo ter brezplačno pravno pomoč predvsem tistim izbrisanim, ki svojega statusa v Sloveniji še niso ponovno pridobili. Mirovni inštitut ima na posebni spletni strani zbrane podrobne informacije, dokumente izbrisa in zgodbe izbrisanih.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-06-27 |archive-date=2012-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121006233040/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/ |url-status=dead }}</ref> S pravicami in zagovorništvom izbrisanih se ukvarja tudi nekdanji ustavni sodnik [[Matevž Krivic]]. == Statistike == 26. februarja 1992 so oblasti iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisale 25.671 ljudi. Številka je rezultat internega štetja izbrisanih, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo januarja 2009. Med izbrisanimi je bilo 42 % (10.896) žensk in 58 % (14.775) moških. 79 % izbrisanih je bilo odraslih, kar 21 % (5.360) izbrisanih pa je bilo otrok. Izmed vseh izbrisanih jih je do januarja 2009 1.302 že umrlo, 10.943 si jih je uredilo status (7.313 je bilo tedaj državljanov), medtem ko je 13.426 oseb še ostalo brez statusa. Novi družinski člani izbrisanih (otroci) v te številke niso zajeti. Podatki ne omogočajo vpogleda, koliko izbrisanih oseb, ki statusa še nimajo urejenega, je še v Sloveniji in koliko jih živi na tujem, a predvideva se, da večine izbrisanih brez statusa v Sloveniji ni (ker so bili prisilno odstranjeni, ker se niso mogli vrniti ali ker so sami zaradi neurejenega pravnega položaja oziroma posledic izbrisa zapustili državo). Do 31. 8. 2015 je bilo na vseh upravnih enotah evidentiranih 1899 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. 1601 prošenj so vložili izbrisani iz Registra stalnega prebivalstva (RSP), 71 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 227 prošenj pa so vložili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso bili izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 237 dovoljenj za stalno prebivanje (od tega 195 izbrisanim iz RSP, 16 otrokom izbrisanih iz RSP in 26 drugim). Skupno število zavrnjenih in zavrženih prošenj ter ustavljenih postopkov je bilo 1350. Odprtih postopkov oz. nerešenih prošenj je tako še 312. Od vseh vloženih prošenj je bilo do 24. 7. 2013 vloženih 1773, po tem datumu – torej prepozno – pa 126 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. Tistim izbrisanim, ki so do uveljavitve ZUSDDD-B (do 24. 7. 2010) že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, so bile po uradni dolžnosti izdane dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji za čas od izbrisa dalje (retroaktivno). Dopolnilne odločbe so bile izdane neposredno na osnovi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003. Dopolnilne odločbe je MNZ izdajal v letu 2004 in od februarja 2009 dalje. V letu 2004 je bilo izdanih 4.040 dopolnilnih odločb, od februarja 2009 dalje pa še 2.581 (skupaj je bilo do 31. 1. 2012 izdanih 6.621 dopolnilnih odločb). Do 31. avgusti 2015 (vir: MNZ) je bilo pri upravnih enotah v Sloveniji vloženih 926 prošenj za izdajo posebne odločbe, od tega so 248 prošenj vložili izbrisani iz RSP, 70 prošenj otroci izbrisanih iz RSP in 608 prošenj državljani Republike Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo državljanstva RS izbrisani iz RSP. Izdanih je bilo 612 posebnih odločb na prošnjo stranke, od tega 111 izbrisanim iz RSP, 39 otrokom izbrisanih in 462 državljanom RS. Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov je bilo do pridobitve podatkov 252. Nerešenih prošenj je tako še 62. Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po upravnem postopku: Do 15. 9. 2015 je bilo pri upravnih enotah vloženih 6.888 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku po ZPŠOIRSP. Odločeno je bilo o 6.654 zahtevah za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku, od tega je bilo 5.045 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1.443 zahtev je bilo zavrnjenih, 84 zahtev je bilo zavrženih, v 82 primerih pa je bil postopek za določitev denarne odškodnine s sklepom ustavljen. Nerešenih je še 234 zahtev. Skupni znesek določenih denarnih odškodnin v upravnem postopku (po pravnomočnih odločbah) je do pridobitve podatkov 20.813.350,00 EUR. Statistike o denarnih odškodninah po ZPŠOIRSP po sodnem postopku: Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo prejelo 23 zadev v predhodnem postopku (neposredno). O 15 zadevah je že odločilo in vseh 15 zahtevkov vlagateljev je bilo zavrnjenih. Poleg tega so sodišča Državnemu pravobranilstvu vročila 40 tožb, v katerih tožeče stranke zahtevajo odškodnino po ZPŠOIRSP. Do 1. 10. 2015 je Državno pravobranilstvo zaključilo eno pravdno zadevo, in sicer je v tej zadevi Republika Slovenija s tožečo stranko sklenila sodno poravnavo v višini okrog 9.850 eur.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|title=Statistike|date=2015|accessdate=7.5.2018|website=Statistike|publisher=Mirovni inštitut|last=|first=|archive-date=2018-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507153600/http://www.mirovni-institut.si/izbrisani/statistike/|url-status=dead}}</ref> ==Literatura== *Roman [[Izbrisana_(Mazzini)|Izbrisana]], ki ga je napisal [[Miha Mazzini]], govori o tej temi in je bil objavljen leta 2014 pri založbi Goga.<ref>{{navedi splet|url=http://www.goga.si/sl/knjige/izbrisana/|title=Goga:Izbrisana|date=2014-11-27|publisher=Goga|accessdate=2015-10-31}}</ref> *Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja, Jasminka Dedić, Vlasta Jalušič in Jelka Zorn, 2003, Ljubljana: Mirovni inštitut.<ref name=":0" /> *Brazgotine izbrisa: prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, Neža Kogovšek ... [et al.], 2010, Ljubljana: Mirovni inštitut. *Zgodbe izbrisanih prebivalcev, Uršula Lipovec Čebron, 2011, Ljubljana: Založba Sanje d.o.o. *Časopis za kritiko znanosti: Zgodba nekega izbrisa, Marta Gregorčič ... [et al.], 2008, Ljubljana: Študentska založba ==Film== *Celovečerni film [[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (2018), ki ga je režiral [[Miha Mazzini]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Nedržavljani Latvije]] == Zunanje povezave == * [https://archive.org/details/Zradirani_-_Rubbed_Out Dokumentarec Zradirani (2004)] * [https://archive.org/details/Karavana_izbrisanih_-_The_Caravan_of_the_Erased Dokumentarec Karavana izbrisanih (2007)] * [http://www.izbrisani.org/ Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije] * [http://www.24urnik.com/bin/story.php?story_id=186&section_id=2&cl=z1 Zgodba o izbrisanih]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.rvk.si/tz/ Referendum o Tehničnem zakonu] * [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=134909 15. obletnica izbrisa] * [http://www.izbrisan16let.si ''Popravimo krivice'' (ob 16. obletnici izbrisa)] * [http://www.mirovni-institut.si/izbrisani ''Izbrisani'' (spletna stran o izbrisu in izbrisanih)] [[Kategorija:Izbrisani| ]] [[Kategorija:Diskriminacija v Sloveniji]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovinski negacionizem]] 11c04bn1q18wcq1621bl1uv2nfio47r 0 26379 6705208 6577503 2026-07-01T14:22:27Z Erardo Galbi 166658 6705208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vespazijan <br> {{aut|Titus Flavius Caesar Vespasianus Augustus}} | title = [[Seznam rimskih cesarjev|9. cesar]] [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] | full name = • Titus Flavius Vespasianus <br /> (od rojstva do prihoda na prestol)<br>• Titus Flavius Caesar Vespasianus Augustus <br /> (kot cesar) | image = <!-- WD --> | reign = [[1. julij]] [[69]] – [[23. junij]] [[79]] | predecessor = [[Vitelij]] | successor = [[Tit Flavij|Tit]] | spouse = • Domicila starejša <br> (umrla pred letom 69) <br>• Kenis (65-74) | issue = • [[Tit Flavij|Tit]] <br>• Domicijan <br>• Domicila mlajša | dynasty = [[Flavijci|Flavijska rodbina]] | father = Tit Flavij Sabin I. | mother = Vespazija Pola | date of birth = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | place of burial = [[Rim]] |}} '''Vespazijan''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Titus Flavius Caesar Vespasianus Augustus}}), 9. [[Seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]], ki je vladal od leta 69 do 79, * [[17. november]] [[9]], Falacrinae pri mestu Raete, † [[23. junij]] [[79]], Aquae Cutiliae.<ref>Levick, ''Vespasian'', iv, xxi.</ref> Bil je ustanovitelj [[Flavijska dinastija|Flavijske dinastije]], ki je četrt stoletja vladala Rimskemu cesarstvu. Izhajal je iz družine [[Vitez (Equites)|vitezov konjeniškega reda]] (''ordo equester'') in bil med vladavino [[Julijsko-klavdijska rodbina|Julijsko-Klavdijske dinastije]] povišan na položaj [[Rimski senat|senatorja]]. V državni službi je napredoval po ustaljenem vrstnem redu in leta 51 dosegel položaj [[Rimski konzul|konzula]]. Bolj kot državni funkcionar je znan kot uspešen vojaški poveljnik. Leta 43 se je udeležil invazije na [[Rimska Britanija|Britanijo]]<ref>Levick, ''Vespasian'', 16.</ref> in leta 66 zatrl [[Prva rimsko-judovska vojna|upor Judov]] v [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]].<ref>Levick, ''Vespasian'', 29–38.</ref> Med Vepazijanovimi pripravami na [[Obleganje Jeruzalema (70)|obleganje Jeruzalema]] je cesar Neron leta 69 naredil samomor in pahnil cesarstvo v leto državljanskih vojn, poznano kot [[leto štirih cesarjev]]. Za cesarjema [[Galba|Galbo]] in [[Oton (rimski cesar)|Otonom]] je aprila 69 na prestol prišel cesar [[Vitelij]], v odgovor na to pa so v [[Egipt (rimska provinca)|Egiptu]] in [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]] 1. julija 69 za cesarja razglasili Vespazijana.<ref>Levick, ''Vespasian,'' 43.</ref> Po razglasitvi sta se mu pridružila guverner [[Sirija_(rimska provinca)|Sirije]] Mucijan in [[Panonija (rimska provinca)|panonski]] general Primus. Primus in Mucijan sta povedla flavijsko vojsko proti Viteliju, Vespazijan pa je medtem dobil oblast v Egiptu. 20. decembra je bil Vitelij poražen in rimski senat je že naslednji dan za cesarja razglasil Vespazijana. O Vespazijanovem desetletnem cesarjevanju se je ohranilo bolj malo podatkov. Najbolj znan je po državnih finančnih reformah, uspešnih vojnih pohodih proti upornikom v Judeji in več častihlepnih gradbenih projektih, na primer graditvi rimskega [[Kolosej]]a. Po smrti leta 79 ga je nasledil najstarejši sin [[Tit Flavij|Tit]], ki je bil prvi rimski cesar, ki je neposredno nasledil svojega očeta. == Zgodnje življenje == [[Image:Flavian family tree.png|thumb|260px|Drevo [[Flavijci|Flavijanske dinastije]], ki označuje potomce Tita Flavija Petra in Tertule]] Vespazijan (rojen kot Titus Flavius ​​Vespasianus, (latinsko črkovanje in izgovorjava {{IPA|la|ˈt̪ɪt̪ʊs ˈfɫaːwijʊs wɛs.pasiˈjaːnʊs|}}) se je rodil v vasi severovzhodno od Rima, imenovani [[Falacrine]].<ref>Suetonius, ''Vesp''. 2</ref> Njegova družina je bila relativno neizrazita in brez rodovnika. Vespazijan je bil sin Tita Flavija Sabinusa, rimskega posojilodajalca, izterjevalca dolgov in davčnega izterjevalca. Njegova mati Vespasia Polla, je prav tako pripadala [[Vitez (Equites)|rimskemu viteškemu]] družbenemu redu, njen oče pa je dosegel čin [[Praefectus castrorum|Praefectus castrorum (prefekt tabora)]], njen brat pa je postal [[rimski senat|senator]].<ref name="gm">Morgan (2006), 170–173</ref> Izobraževal se je na podeželju, v Cosi, blizu današnje Ansedonije v [[Italija|Italiji]], pod vodstvom svoje babice po očetovi strani in se je tudi, ko je postal cesar, pogosto vračal v kraje svojega otroštva, potem ko je prejšnjo vilo zapustil točno takšno, kot je bila.<ref>Suetonius, ''Vesp.'', str. 2</ref> V zgodnjem življenju ga je nekoliko zasenčil njegov starejši brat, Tit Flavij Sabin (konzul 47 n. št.), ki je vstopil v javno življenje in si prizadeval za ''[[cursus honorum]],'' saj je imel pomembno vojaško poveljstvo v [[Donava|Donavi]]. == Vojaška in politična kariera == === Zgodnja kariera === [[File:NAF-21013 f191 Vespasien marchant contre les Juifs.jpg|250px|thumb|Vespazijan vodi svoje sile proti [[prva judovsko-rimska vojna|judovskemu uporu]], [[Miniatura (umetnost)|miniatura]] v [[Iluminirani rokopis|iluminiranem rokopisu]] različice zgodovine judovskega pisca [[Jožef Flavij|Jožefa Flavija]] iz leta 1470.]] V pripravah na [[pretor|pretorsko]] mesto je Vespazijan potreboval dve obdobji služenja v nižjih [[Magistrat|rimskih magistratih]], eno vojaško in drugo javno. Vespazijan je služil v vojski v [[Trakija|Trakiji]] približno tri leta. Po vrnitvi v Rim okoli leta 30 n. št. je dobil mesto v vigintiviratu, nižjih magistratih, najverjetneje na eni od funkcij odgovornih za čiščenje ulic.<ref name="levick">Levick (1999)</ref> Njegovo zgodnje delovanje je bilo tako neuspešno, da je cesar [[Kaligula]] v svojo togo natlačil pesti sapriškega blata, da bi popravil neočiščene rimske ulice, kar je bilo formalno njegova odgovornost.<ref name="gm" /><!--Ampak to je moralo biti v času Tiberijeve vladavine? --> V času vzpona prefekta Sejana ni nobenih zapisov o tem, da bi se Vespazijan ukvarjal s kakršno koli pomembno politično dejavnostjo. Po zaključku mandata v vigintiviratu je bil Vespazijan upravičen do kandidature za [[kvestor]]ja; senatorsko funkcijo. Zaradi pomanjkanja političnega ali družinskega vpliva pa je Vespazijan služil kot kvestor na enem od provincialnih položajev na [[Kreta|Kreti]] in ne kot pomočnik pomembnih mož v Rimu.<ref name=levick/> Nato je moral pridobiti pretorstvo, ki bi nosilo pooblastila ''Imperium'', vendar so morali ne-[[Patriciji (plemstvo)|patriciji]] in manj povezani opravljati vsaj eno vmesno funkcijo kot ''[[edil]]'' ali [[tribun]]. Vespazijanu v prvem poskusu pridobitve edila ni uspelo, v drugem pa je uspel in leta 38 postal edil. Kljub pomanjkanju pomembnih družinskih povezav ali uspeha na položaju je pretorstvo dosegel leta 39 ali 40 pri najmlajši dovoljeni starosti (30), v obdobju političnih pretresov pri organizaciji volitev. Njegovo dolgoletno razmerje z osvobojenko Antonijo Caenis, zaupno tajnico Antonije Minor (cesarjeve babice) in delom kroga dvorjanov in služabnikov okoli cesarja, je morda prispevalo k njegovemu uspehu.<ref name=levick/> === Invazija na Britanijo === Glej tudi: [[Rimska_Britanija#Rimska_invazija|Rimska invazija na Britanijo]] Po Klavdijevem nastopu na prestol leta 41 je bil Vespazijan imenovan za [[legatus|legata]] [[II. legija Augusta|legije II. ''Augusta'']], nameščene v [[Gornja Germanija|Germaniji]], zahvaljujoč vplivu cesarskega osvobojenca Tiberija Klavdija Narcisa. Leta 43 sta Vespazijan in II. ''Avgusta'' sodelovala v rimski invaziji na [[Rimska Britanija|Britanijo]] in se odlikovala pod poveljstvom Avla Plavcija. Po sodelovanju v ključnih zgodnjih bitkah na rekah [[Medway (reka)|Medway]] in [[Temza]] so ga poslali, da bi zavzel jugozahodni del Britanije in prodrl skozi regije, kasneje znane kot grofije Hampshire, Wiltshire, [[Dorset|Dorset]], [[Somerset (grofija)|Somerset]], [[Devon (grofija)|Devon]] in [[Cornwall]], z verjetnim ciljem zavarovanja pristanišč na južni obali, skupaj z rudniki kositra v Cornwallu ter rudniki srebra in svinca v Somersetu. Vespazijan je odkorakal iz Noviomagus Reginorum ([[Chichester]]), da bi podjarmil sovražni plemeni Durotriges in Dumnonii<ref>Zgodovina Britanije, Richard Dargie (2007), str. 20</ref> in osvojil dvajset ''[[Oppidum|oppidumov]]'' (mest ali bolj verjetno [[gradišča|gradišč]], vključno z Hod Hill in Maiden Castle v [[Dorset]]u). Napadel je tudi Vectis (danes otok Wight) in nazadnje postavil trdnjavo in legijski štab v Isca Dumnoniorumu ([[Exeter]]ju). V tem času se je poškodoval in si ni popolnoma opomogel, dokler ni odšel v provinco [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]]. Ti uspehi so mu ob vrnitvi v Rim prinesli zmagoslavne regalije (''ornamenta triumphalia''). === Kasnejša politična kariera === [[File:The Emperor sends Vespasian with an army to destroy the Jews (f. 177v) Cropped.jpg|thumb|upright|Rimski cesar [[Neron]] pošlje Vespazijana z vojsko, da zatre judovski upor, 66 n. št. (upodobitev iz leta 1503)]] Njegov uspeh kot legat legije mu je leta 51 prinesel [[rimski konzul|konzulstvo]], nakar se je umaknil iz javnega življenja, saj si je nakopal sovraštvo žene cesarja [[Klavdij I.|Klavdija]], Agripine Mlajše, ki je bila najmočnejša in najvplivnejša osebnost v moževi vladavini.<ref name=gm/> Iz upokojitve se je vrnil leta 63, ko je bil poslan za guvernerja v [[Afrika (rimska provinca)|provinco Afrika]]. Po [[Tacit]]u (ii.97) je bila njegova vladavina "zloglasna in gnusna", po [[Svetonij]]evem delu ("Vesp." 4) pa je bil "pokončen in zelo časten". Svetonij piše, da so Vespazijana ob neki priložnosti obmetavali z repo. Vespazijan je svoj čas v Severni Afriki izkoristil modro. Običajno so nekdanji konzuli guvernerske položaje videli kot priložnosti za izsiljevanje ogromnih vsot denarja, da bi si povrnili bogastvo, ki so ga porabili za prejšnje politične kampanje. Korupcija je bila tako razširjena, da je bilo skoraj pričakovati, da se bo guverner s teh imenovanj vrnil s polnimi žepi. Vendar je Vespazijan svoj čas v Severni Afriki namesto za denar izkoristil za sklepanje prijateljstev, kar bi bilo v prihodnjih letih veliko bolj dragoceno. Med svojim bivanjem v Severni Afriki se je znašel v finančnih težavah in je bil prisiljen zastaviti svoja posestva svojemu bratu. Da bi si povrnil bogastvo, se je obrnil k mularski trgovini in si prislužil vzdevek »mulio« (gonjač mul).<ref name="Suetonius, Vesp. 4–5">Suetonius, »Vesp«. 4–5</ref> Vespazijan se je po vrnitvi iz Afrike v [[Neron]]ovem spremstvu odpravil na potovanje po Grčiji, vendar je izgubil cesarsko naklonjenost, ker ni bil dovolj pozoren (nekateri viri nakazujejo, da je zaspal) med enim od cesarjevih koncertov na liri in se znašel v politični divjini. === Judovsko-rimska vojna === {{main|Prva judovsko-rimska vojna}} [[File:Sestertius - Vespasiano - Iudaea Capta-RIC 0424.jpg|thumb|300px|Vespazijanov [[sestercij]], kovan leta 71 v počastitev zmage v prvi judovsko-rimski vojni. Spredaj: IMP. CAES. VESPASIAN AVG. P. M., TR. P., P. P., COS. III. Legenda na hrbtni strani pravi: IVDEA CAPTA, "[[Judeja (rimska provinca)|Judeja]] osvojena" – S. C.]] Leta 66 n. št. je bil Vespazijan imenovan za zatrtje judovskega upora, ki je potekal v [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]]. V bojih je bil ubit prejšnji guverner in premagan Cestius Gallus, guverner Sirije, ko je poskušal vzpostaviti red. Pod poveljstvom Vespazijana sta bili zato poslani dve legiji z osmimi konjeniškimi eskadroni in desetimi [[Pomožna rimska vojska|auxiliary]] kohortami, medtem ko je njegov starejši sin [[Tit Flavij]] prispel iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] z dodatnimi silami. V tem času je postal zavetnik [[Jožef Flavij|Jožefa Flavija]], [[judi|judovskega]] vodje upora, ujetega med obleganjem Jodfate, ki je kasneje zgodovino svojega ljudstva napisal v grščini. Na koncu je bilo ubitih na tisoče Judov, Rimljani pa so uničili številna mesta, da bi ponovno vzpostavili nadzor nad Judejo; leta 70 so zavzeli tudi Jeruzalem. Jožef Flavij (ki je pisal kot rimski državljan) se Vespazijana v svojih "Judovskih starinah" spominja kot pravičnega in humanega uradnika, v nasprotju z zloglasnim Herodom Agripo II., ki ga Jožef na vse pretege demonizira. Medtem, ko je bil pod cesarjevim pokroviteljstvom, je Jožef Flavij zapisal, da je Vespazijan po tem, ko je rimska legija X. Fretensis, ki jo je spremljal Vespazijan, 21. junija 68 uničila Jeriho, vzel skupino Judov, ki niso znali plavati (morda [[Eseni|Esene]] iz Kumrana), jih zvezal in vrgel v [[Mrtvo morje]], da bi preizkusil legendarno [[Vzgon|vzgonsko moč]] morja. Dejansko so ujetniki, potem ko so jih vrgli v vodo iz čolnov, priplavali na površje. Ob koncu judovske vojne je Jožef Flavij razpravljal o prerokbi iz sveti spisov, da bo približno v času, ko bosta Jeruzalem in Drugi tempelj vzeta, moški iz njihovega naroda postal "guverner naseljene zemlje", kot v [[Mesija (judovstvo)|Mesija]]. Jožef Flavij je prerokbo interpretiral kot označbo za vladavino Vespazijana.<ref>Josephus (c. 75), ''[[War of the Jews]]'' [https://www.sefaria.org/The_War_of_the_Jews.6.5.4?lang=en 6.5.4]</ref> [[Tacit]] se je strinjal, da prerokba obravnava Vespazijana (kot tudi Tita), vendar da so si "navadni ljudje s svojo običajno slepoto ambicij te mogočne usode razlagali sami in jih niti nesreče niso mogle prepričati, da bi verjeli resnici."<ref>Tacit (ok. 110), ''[[Zgodovine (Tacit)|Zgodovine]]'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0080%3Abook%3D5%3Achapter%3D13 5.13]</ref> == Leto štirih cesarjev (69) == {{main|Leto štirih cesarjev}} [[File:Roman Empire 69.svg|thumb|Zemljevid rimskega imperija v [[Leto štirih cesarjev|Letu štirih cesarjev]] (69). Modra območja označujejo province zveste Vespazijanu in Gaju Liciniju Mucijanu.]] Po [[Neron]]ovi smrti leta 68 je Rim doživel vrsto kratkotrajnih cesarjev in leto [[državljanska vojna|državljanskih vojn]]. [[Galba|Galbo]] so umorili podporniki [[Oton (rimski cesar)|Otona]], ki ga je premagal [[Vitelij]]. Otonovi podporniki, ki so iskali drugega kandidata za podporo, so se odločili za Vespazijana. Po [[Svetonij]]u je prerokba, ki je bila vseprisotna v vzhodnih provincah, trdila, da bodo iz [[Judeja (rimska provinca)|Judeje ]] prišli bodoči vladarji sveta. Vespazijan je sčasoma verjel, da se ta prerokba nanaša nanj in našel številne znamenja in oraklje, ki so to prepričanje okrepili.<ref>Kasij Dion ''Rimska zgodovina'' [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/65*.html LXV.1]</ref> Čeprav sta se Vespazijan in Tit februarja 69 odločila, da se bosta borila za [[principat]], nista ukrepala vse do konca leta. V prvih mesecih leta 69 se je Vespazijan pogosto sestajal z vzhodnimi generali. Gaj Licinij Mucijan je bil pomemben zaveznik. Mucijan, guverner Sirije in poveljnik treh legij, je imel tudi politične povezave s številnimi najmočnejšimi rimskimi vojaškimi poveljniki od [[Ilirik]]a do [[Rimska Britanija|Britanije]] zaradi svojega služenja slavnemu neronskemu generalu [[Gnej Domicij Corbulon|Gneju Domiciju Korbulunu]]. Maja 69 je Mucijan uradno prosil Vespazijana, naj izzove Vitelija. Njegovemu pozivu je v začetku julija sledila Vespazijanova uradna razglasitev za cesarja. Po navodilih prefekta Tiberija Aleksandra so legije v Aleksandriji 1. julija prisegle zvestobo Vespazijanu. Kmalu zatem so jim 3. julija sledile Vespazijanove judovske legije, nato pa 15. julija še Mucijanove sirske legije.<ref>Caldwell, Thomas (2015). ''Kariera Licinija Mucijana'' (MA), str. 118–149.</ref> [[Vitelij]], samo razglašeni cesar je imel veteranske legije [[Galija|Galije]] in [[Porenje|Porenja]]. Toda občutek v Vespazijanovo korist se je hitro okrepil in vojske [[Mezija|Mezije]], [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]] so se kmalu razglasile zanj.<ref name="classics.mit.edu">{{cite web |title=The Internet Classics Archive {{!}} The Histories by Tacitus |url=http://classics.mit.edu/Tacitus/histories.3.iii.html |website=classics.mit.edu |access-date=1 September 2022}}</ref> ''Praefectus Aegypti'', ki je bil guverner province [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] od Neronove vladavine, je 1. julija 69 n. št. v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] razglasil Vespazijana za cesarja.<ref name=":5" /><ref name=":5">{{Cite book|last=Ritner|first=Robert K.|url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/CBO9781139053372A004/type/book_part|title=Islamic Egypt 640–1517|publisher=Cambridge University Press|year=1998|isbn=978-1-139-05337-2|editor-last=Petry|editor-first=Carl F.|edition=1|volume=1|location=|pages=1–33|chapter=Egypt under Roman rule: the legacy of ancient Egypt|doi=10.1017/chol9780521471374.002|author-link=Robert K. Ritner|access-date=2021-01-26}}</ref>{{Rp|13}} Medtem, ko je bil Vespazijan v Egiptu, so njegove čete vstopile v [[Rimska Italija|Italijo]] iz severovzhoda pod vodstvom Marka Antonija Prime. V bitki pri Bedriakumu (ali Betriakumu]] so premagali Vitelijevo vojsko (ki ga je čakala v Mevaniji), izropali [[Cremona|Cremono]] in napredovali proti Rimu. Vitelij je naglo sklenil mir z Antonijem Primom, vendar ga je cesarska [[pretorijanska straža|pretorijanska garda]] prisilila, da je obdržal svoj sedež. Po silovitih bojih je Antonijeva vojska vstopila v Rim. V nastali zmedi je bil [[Kapitolski grič|Kapitol]] uničen v požaru, Vitelij in Vespazijanov brat Sabin pa sta bila ubita.<ref name="classics.mit.edu"/> Iz [[Aleksandrija|Aleksandriji]] je Vespazijan takoj poslal v Rim zaloge nujno potrebnega žita, skupaj z odlokom, v katerem je zagotovil, da bo razveljavil [[Neron]]ove zakone, zlasti tiste, ki so se nanašali na izdajo. Bil je prvi cesar po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]], ki se je pojavil v Egiptu.<ref name=":52">{{Cite book|last=Ritner|first=Robert K.|url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/CBO9781139053372A004/type/book_part|title=Islamic Egypt 640–1517|publisher=Cambridge University Press|year=1998|isbn=978-1-139-05337-2|editor-last=Petry|editor-first=Carl F.|edition=1|volume=1|location=|pages=1–33|chapter=Egypt under Roman rule: the legacy of ancient Egypt|doi=10.1017/chol9780521471374.002|author-link=Robert K. Ritner|access-date=2021-01-26}}</ref>{{Rp|13}} Medtem, ko je bil tam, je obiskal [[Serapis|Serapisov]] tempelj, kjer naj bi imel vizijo in izvajal čudeže zdravljenja.<ref name="classics.mit.edu"/><ref>{{Cite web |title=Cornelius Tacitus, The History, BOOK IV, chapter 81 |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Tac.%20Hist.%204.81 |access-date=2025-01-13 |website=www.perseus.tufts.edu}}</ref><ref name=":52" />{{Rp|14}} Pozdravljali so ga kot [[faraon|faraona]] in razglasili za sina stvarniškega božanstva [[Amon|Amona]] (Zevsa-Amona) v slogu starodavnih faraonov in inkarnacije Serapisa v slogu [[Ptolemajci|dinastije Ptolemajev]].<ref name=":52" />{{Rp|13–14}} == Cesar (69–79) == === Posledice državljanske vojne === {{main|Flavijska dinastija}} [[File:Romano Triumph of Titus and Vespasian.jpg|thumb|Triumf Tita and Vespazijana, avtor [[Giulio Romano]], ok. 1540.]] Vespazijana je [[rimski senat|senat]] 21. decembra 69 med njegovim bivanjem v Egiptu razglasil za cesarja na podlagi sprejetja ''Lex de imperio Vespasiani''; Egipčani so ga poleti razglasili za cesarja. Kratkoročno je bila uprava cesarstva zaupana Mucianu, ki mu je pomagal Vespazijanov sin, [[Domicijan]]. Mucianus je Vespazijanovo vladavino začel z davčno reformo, ki naj bi obnovila finance cesarstva. Potem ko je Vespazijan sredi leta 70 prispel v Rim, je Mucijan še naprej pritiskal na Vespazijana, naj pobere čim več davkov.<ref name="ReferenceA">Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'', LXV.2</ref> Vespazijan in Mucijan sta obnovila stare davke in uvedla nove, povečala davke provinc in budno nadzorovala uradnike zakladnice. Pred Vespazijanom je cesar [[Neron]] v 1. stoletju našega štetja uvedel davek na urin na javna stranišča pod imenom ''[[Davek na urin|vectigal urinae]]'' (še danes so v uporabi plačljiva javna stranišča). Vendar je bil davek čez nekaj časa odpravljen in še danes se spominjamo Vespazijanove nove uvedbe tega davka okoli leta 70 n. št., kar je morda dalo izvor latinskemu pregovoru ''[[Davek na urin|Pecunia non olet]]'' ("Denar ne smrdi").<ref name=":1">{{Cite web| url=https://news.nationalgeographic.com/2016/04/160414-history-bad-taxes-tax-day/| title=Feeling Overtaxed? The Romans Would Tax Your Urine| date=14 April 2016| website=National Geographic News| access-date=4 March 2019| archive-date=6 March 2019| archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043845/https://news.nationalgeographic.com/2016/04/160414-history-bad-taxes-tax-day/| url-status=dead}}</ref> Ko sta [[Kasij Dion]] in [[Svetonij]] pisala o Vespazijanu v svojih zgodovinskih knjigah, sta omenila: »Ko ga je [Vespazijanov] sin [[Tit Flavij|Tit]] obtožil, da je sploh uvedel davek na urin, si je na nos prislonil košček denarja, ki ga je prejel v prvem obroku in ga vprašal ali smrdi. In on je odgovoril, da ne, 'Pa vendar,' je rekel, 'je pridobljen iz urina.« Od takrat se ta fraza »Denar ne smrdi« uporablja za prikrivanje dvomljivega ali nezakonitega izvora [[denar]]ja.<ref>{{Cite web| url=http://www.gutenberg.org/files/6400/6400-h/6400-h.htm| title=''The Lives of the Twelve Caesars'', by C. Suetonius Tranquillus;| website=www.gutenberg.org| access-date=4 March 2019| archive-date=30 December 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20181230052823/https://www.gutenberg.org/files/6400/6400-h/6400-h.htm| url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web| url=http://remacle.org/bloodwolf/historiens/Dion/livre66.htm| title=Dion Cassius: Histoire Romaine : livre LXVIII (bilingue)| website=remacle.org| access-date=4 March 2019| archive-date=26 March 2013| archive-url=https://web.archive.org/web/20130326004005/http://remacle.org/bloodwolf/historiens/Dion/livre66.htm| url-status=live}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Cite web| url=https://ancientstandard.com/2007/06/04/at-least-you-don%e2%80%99t-pay-urine-tax%e2%80%a6-1st-c-ad/| title=At Least You Don't Pay Urine Tax… (1st C AD) – Ancient History Blog| language=en-US| access-date=4 March 2019| archive-date=6 March 2019| archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043312/https://ancientstandard.com/2007/06/04/at-least-you-don%e2%80%99t-pay-urine-tax%e2%80%a6-1st-c-ad/| url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web| url=http://www.italiannotebook.com/art-archaeology/vespasian-urinals/| title=ItalianNotebook – Vespasian's Legacy| website=www.italiannotebook.com| date=27 January 2014| language=en-US| access-date=4 March 2019| archive-date=6 March 2019| archive-url=https://web.archive.org/web/20190306054501/http://www.italiannotebook.com/art-archaeology/vespasian-urinals/| url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web| url=https://www.heritagedaily.com/2016/05/did-you-know-the-romans-created-a-tax-on-urine/110998| title=The Romans created a tax on urine| last=HeritageDaily| date=4 May 2016| website=HeritageDaily – Archaeology News| language=en-US| access-date=4 March 2019| archive-date=1 July 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180701184709/https://www.heritagedaily.com/2016/05/did-you-know-the-romans-created-a-tax-on-urine/110998| url-status=live}}</ref> ====Nemiri v cesarstvu==== V začetku leta 70 je bil Vespazijan še vedno v Egiptu, viru rimske oskrbe z žitom in še ni odpotoval v Rim. Po besedah ​​[[Tacit]]a je bilo njegovo potovanje zaradi slabega vremena prestavljeno.<ref>Tacit, ''Zgodovine'' IV</ref> Sodobni zgodovinarji teoretizirajo, da si je Vespazijan pred odhodom še naprej utrjeval podporo Egipčanov.<ref>Sullivan, Phillip, "Opomba o Flavijanskem prevzemu prestola", ''[[The Classical Journal]]'', 1953, str. 67–70</ref> V tem obdobju so v Aleksandriji izbruhnili protesti zaradi njegove nove davčne politike in pošiljke žita so bile zaustavljene. Vespazijan je sčasoma vzpostavil red in pošiljke žita v Rim so se nadaljevale.<ref name="ReferenceA"/> Omeniti velja, da se je Tit leta 70 udeležil posvetitve novega [[Apis|Apisovega bika]] v [[Memfis, Egipt|Memfisu]], Vespazijanova vladavina pa je bila priča cesarskemu pokroviteljstvu nad egipčanskimi templji: v oazi Dakla v Zahodni puščavi, pa tudi v [[Esna|Esni]], [[Tempelj v Kom Ombu|templju Kom Ombo]], templju v Medinet Habu, [[Gebel el-Silsila|Gebel el-Silsiliji]] v [[nil|dolini Nila]].<ref name=":52" />{{Rp|14}} Poleg upora v Egiptu so se leta 70 v preostalem delu cesarstva nadaljevali nemiri in državljanska vojna. Judeja je bila [[Prva judovsko-rimska vojna|uporniška od leta 66]]. Vespazijanov sin, [[Tit Flavij]] je leta 70 dokončno zatrl upor z zavzetjem Jeruzalema in uničenjem drugega judovskega templja. Po [[Evzebij]]u je Vespazijan nato ukazal, naj se izsledijo vsi potomci kraljeve linije [[David (kralj)|Davida]], kar je povzročilo preganjanje Judov od province do province. Več sodobnih zgodovinarjev meni, da se je Vespazijan, ki mu je [[Jožef Flavij]] že povedal, da naj bi med bivanjem v Judeji postal cesar, verjetno odzval na druge splošno znane mesijanske prerokbe, ki so takrat krožile, da bi zatrl morebitne rivalske kandidate iz te dinastije.<ref>npr. Paul Barnett, ''Jezus in vzpon zgodnjega krščanstva'' str. 31; 1911 Enciklopedija Britannica, "Judje".</ref> Judovski tempelj v Leontopolisu (Heliopolisu) je bil leta 73 izropan.<ref name=":52" />{{Rp|14}} Januarja 70 je v [[Galija|[Galiji]] in Germaniji prišlo do vstaje, znane kot druga [[Batavska vstaja]]. Uporu sta vodila [[Julij Civil|Gaj Julij Civilis]] in Julij Sabin. Sabin, ki je trdil, da je potomec [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]], se je razglasil za cesarja Galije. Upor je zamotil dve rimski legiji, preden ga je do konca leta 70 zatrl Vespazijanov zet Quintus Petillium Cerialis. === Prihod v Rim in utrjevanje oblasti === Sredi leta 70 je Vespazijan prvič odšel v Rim, pri čemer je svoje [[Plebejski tribun|tribunsko]] leto datiral 1. julija 69.<ref name=":0" /> Vespazijan se je takoj lotil vrste prizadevanj, da bi ostal na oblasti in preprečil prihodnje upore. Ponudil je darila mnogim v vojski in večjemu delu javnosti.<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'' LXVI.10</ref> Vojaki, zvesti Viteliju, so bili odpuščeni ali kaznovani.<ref>Svetonij, ''Vesp''. 8</ref> Vespazijan je prestrukturiral tudi [[nobiles|senatorski]] in [[Vitez (Equites)|viteški]] red, odstranil svoje sovražnike in dodal zaveznike.<ref name="ReferenceB">Svetonij, ''Življenja dvanajstih cesarjev'', Vespazijanovo življenje 9</ref> Regionalna avtonomija grških provinc je bila razveljavljena.<ref>Svetonij, ''Vesp''. 8; Filostrat II., ''Življenje Apolonija'' 5.41</ref> ==== Propagandna kampanja ==== [[File:Vespasian aureus Fortuna.png|thumb|Rimski [[aureus]] prikazuje Vespazijana kot cesarja. Zadnja stran prikazuje boginjo [[Fortuna|Fortuno]]. Napis: IMP. CAESAR VESPASIANVS AVG. / FORTVNA AVGVST]] Od [[Svetonij]]a vemo, da je "nepričakovanemu in še vedno precej novemu cesarju manjkala ''auctoritas'' (podpora) in ''maiestas'' (veličanstvo).<ref>Suet., ''Vesp''. 7.2.</ref> Mnogi sodobni zgodovinarji opažajo povečano količino propagande, ki se je pojavila med Vespazijanovo vladavino.<ref>M. P. Charleswroth, »Flaviana«, ''Journal of Roman Studies'' 27 (1938) 54–62</ref> Sestavni del propagande je bila "rimska teologija zmage", ki je legitimizirala pravico do vladanja z uspešnim osvajanjem.<ref name=":2">Porter, Stanley E.; Pitts, Andrew W. (2018). ''Krščanski izvori in vzpostavitev gibanja zgodnjega Jezusa''. Leiden: Brill. str. 303. {{ISBN|978-90-04-37274-0}}.</ref> To se je vrtelo okoli Vespazijanove zmage v Judeji.<ref name=":2"/> Po cesarstvu so krožile zgodbe o nadnaravnem cesarju, ki mu je bilo usojeno vladati.<ref name="Suetonius, Vesp. 4–5"/> Skoraj tretjina vseh kovancev, skovanih v Rimu pod Vespazijanom, je slavila vojaško zmago ali mir.<ref>Jones, William "Nekaj ​​misli o propagandi Vespazijana in Domicijana", ''The Classical Journal'', str. 251</ref> Beseda ''vindex'' je bila s kovancev odstranjena, da javnosti ne bi spominjala na uporniški Vindex (Gaius Julius Vindex). Gradbeni projekti so imeli napise, ki so hvalili Vespazijana in obsojali prejšnje cesarje.<ref>Posvetitev akvadukta in cest govori o zanemarjanju prejšnjih cesarjev, ''CIL'' vi, 1257(''ILS'' 218) in 931</ref> Na forumu je bil zgrajen tudi tempelj miru.<ref name="ReferenceB"/> === Gradnja in zarote === [[File:Pompeii Temple of Vespasian altar close-up.jpg|thumb|[[Relief]], ki prikazuje žrtvovanje živali, z oltarja Vespazijanovega templja v [[Pompeji]]h]] Med letoma 71 in 79 je velik del Vespazijanove vladavine skrivnost. Zgodovinarji poročajo, da je Vespazijan naročil gradnjo več stavb v Rimu. Poleg tega je preživel več zarot proti sebi. Vespazijan je pomagal obnoviti Rim po državljanski vojni. Dodal je tempelj miru in tempelj pobožanstvenega ([[Apoteoza|divinizacija ]]) Klavdija.<ref name="ReferenceB" /> Leta 75 je postavil kolosalen kip [[Apolon]]a, ki se je začel graditi pod [[Neron]]om in posvetil oder Marcellovega gledališča. Začel je tudi gradnjo [[Kolosej|Koloseja]], pri čemer je uporabil sredstva iz plena drugega judovskega templja po [[obleganje Jeruzalema (70)|obleganju Jeruzalema]].<ref>{{cite journal | last=Alföldy | first=Géza| title=Eine Bauinschrift Aus Dem Colosseum| journal=Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik| year=1995| volume=109| pages=195–226}}</ref> [[Svetonij]] trdi, da se je Vespazijan soočal z "nenehnimi zarotami" proti njemu.<ref>Suetonius, ''Vesp''. 25</ref> Vendar je znana le ena zarota. Leta 78 ali 79 sta Tit Klodij Eprij Marcel in Avl Cecina Alienus poskušala ubiti Vespazijana. Zakaj sta se ta moža obrnila proti Vespazijanu, ni znano. === Rimska širitev v Britaniji === [[Gnej Julij Agricola|Agrikola]] je bil imenovan za poveljnika ''[[XX. legija Valeria Victrix|XX. legije Valeria Victrix]]'', nameščene v [[Rimska Britanija|Britaniji]], namesto Marka Roscija Koelija, ki je sprožil upor proti guvernerju Marku Vetiju Bolanu. Britanija se je uprla med letom državljanske vojne in Bolan je bil blag guverner. Agrikola je v legiji ponovno uvedel disciplino in pomagal utrditi rimsko oblast. Leta 71 je Bolana zamenjal bolj agresiven guverner, Quintus Petillium Cerialis in Agrikola je lahko pokazal svoje poveljniške sposobnosti v pohodih proti Brigantom v severni Angliji. === Smrt === Med svojim devetim konzulstvom je Vespazijan [[Kampanija|Kampaniji]] rahlo zbolel in se takoj vrnil v Rim ter odšel v Akve Kutilije v okolici Reate, kjer je preživel vsako poletje; vendar se je njegova bolezen poslabšala in dobil je hudo [[Driska|drisko]]. Na smrtni postelji je ob občutku smrti vzkliknil: "Vae, puto deus fio." ("Joj, mislim, da postajam bog").<ref>Svetonij, ''Življenje Vespazijana'', 23:4</ref> Nato je po [[Svetonij]]u' v delu ''Dvanajst cesarjev'' rekel: {{blockquote|text=Nenadoma ga je zgrabila takšna driska, da je skoraj omedlel in rekel: "Cesar bi moral umreti stoje," in medtem ko se je trudil postaviti na noge, je umrl v naročju tistih, ki so mu poskušali pomagati, deveti dan pred julijskimi kalendami [23. junija], v starosti devetinšestdesetih let, sedmih mesecev in sedmih dni.| author=Suetonius| title=''Lives of the Twelve Caesars''| source="Life of Vespasian" §24<ref>{{cite web |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Vespasian*.html#24|title=C. Suetonius Tranquillus, Divus Vespasianus, chapter 24| website=[[LacusCurtius]]|access-date=29 April 2020}}</ref>}} Umrl je 23. junija 79 n. št., nasledila pa sta ga sinova [[Tit Flavij]] in nato [[Domicijan]]. == Zapuščina == [[File:Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|thumb|Gradnjo Flavijanskega [[Rimski amfiteater|amfiteatra]], bolj znanega kot [[Kolosej]], je začel Vespazijan, končal pa njegov sin Tit.]] Vespazijan je bil znan po svoji duhovitosti in prijaznem vedenju, poleg tega pa po poveljniški in vojaški spretnosti. Bil je radodaren do obubožanih [[nobiles|senatorjev]] in [[Vitez (Equites)|vitezov]] ter do mest in vasi, ki so jih prizadele naravne nesreče. Še posebej radodaren je bil do literatov in [[Retorika|retorikov]], od katerih jih je več upokojil s plačami do 1.000 zlatnikov na leto. [[Kvintilijan]] naj bi bil prvi javni učitelj, ki je užival to cesarsko naklonjenost. Delo [[Plinij starejši|Plinija Starejšega]] ''Naravna zgodovina'' je bilo napisano med Vespazijanovo vladavino in posvečeno Vespazijanovemu sinu Titu.<ref>Plin., *HN** [[s:Page:Plinijeva knjiga o naravoslovju 1.djvu/21|pref.]]</ref> Vespazijan ni zaupal filozofom na splošno. Prav govorjenje filozofov, ki so radi poveličevali [[Rimska republika|rimsko republiko]], je Vespazijana spodbudilo k oživitvi zastarelih kazenskih zakonov proti temu poklicu kot previdnostni ukrep. Znan je bil tudi po svojih dobrodelnih dejanjih za ljudi. Veliko denarja je bilo porabljenega za javna dela ter obnovo in polepšanje Rima: Tempelj miru (znan tudi kot Vespazijanov forum), nova javna kopališča<ref>{{cite book |last1=Fagan |first1=Garrett G. |title=Bathing in public in the Roman world |url=https://archive.org/details/bathinginpublici0000faga |date=31 May 2002 |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08865-2 |page=[https://archive.org/details/bathinginpublici0000faga/page/n366 329]}}</ref> in veličastni, [[Kolosej]].<ref>Gunderson 2003: 640</ref> Vespazijan je med svojim vladanjem nekoliko razvrednotil [[denarij]], tako da je zmanjšal čistost srebra z 93,5 % na 90 %. Teža srebra se je zmanjšala z 2,97 grama na 2,87 grama.<ref>{{cite web | url=http://www.tulane.edu/~august/handouts/601cprin.htm |title=Roman Currency of the Principate |access-date=4 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081101003844/http://www.tulane.edu/~august/handouts/601cprin.htm |archive-date=1 November 2008 |url-status=dead }}</ref> V sodobnih [[romanski jeziki|romanskih jezikih]] so pisoarji poimenovani po njem (na primer ''vespasiano'' v italijanščini in ''vespasienne'' v francoščini),<ref>{{cite web| url=http://ici.radio-canada.ca/nouvelle/1027375/toilettes-publiques-ville-marie-autonettoyantes-vespasiennes-modernes-verifications-atmosphare| title=Plus de 3&nbsp;M$ pour une douzaine de "&nbsp;vespasiennes&nbsp;" modernes| prvi=Politična cona -| last=ICI.Radio-Canada.ca| spletno mesto=Radio-Canada.ca| datum=11. april 2017| dostop-datum=29. september 2017| arhivski-datum=29. september 2017| archive-url=https://web.archive.org/web/20170929231741/http://ici.radio-canada.ca/nouvelle/1027375/toilettes-publiques-ville-marie-autonettoyantes-vespasiennes-modernes-verifications-atmosphare| url-status=live}}</ref> verjetno v zvezi z davkom, ki ga je dal zbiranju urina. ====Ponarejanje zgodovine==== Vespazijan je odobril zgodovine napisane pod njegovo vladavino, s čimer je zagotovil, da so bile pristranskosti proti njemu odpravljene.<ref>Jožef, ''Proti Apionu'' 9</ref> Piscem je dajal tudi finančne nagrade.<ref>Svetonij, ''Vesp''. 18</ref> Antični zgodovinarji, ki so živeli v tem obdobju, kot so [[Tacit]], [[Svetonij]] in [[Jožef Flavij]], sumljivo dobro govorijo o Vespazijanu, medtem ko obsojajo cesarje, ki so prišli pred njim.<ref>"Otho, Vitellius, and the Propaganda of Vespasian", ''The Classical Journal'' (1965), str. 267–269</ref> Tacit priznava, da je Vespazijan povzdignil njegov status, Jožef pa Vespazijana označuje za zavetnika in odrešenika. Medtem je [[Plinij Starejši]] posvetil svoje »Prirodne zgodovine« Vespazijanovemu sinu Titu.<ref>Tacit, »Zgodovine« I.1; Jožef Flavij, »Življenje Jožefa Flavija« 72; Plini Starejši, »Prirodne zgodovine«, predgovor.</ref> Tisti, ki so govorili proti Vespazijanu, so bili kaznovani. Številni [[Stoicizem|stoični]] filozofi so bili obtoženi kvarjenja študentov z neprimernimi nauki in izgnani iz Rima.<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'' LXVI.12</ref> Helvidij Prisk, filozof, ki je bil naklonjen republiki, je bil zaradi svojih naukov usmrčen.<ref name="auto">Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'' LXVI.13</ref> Številnim drugim filozofom in pisateljem so zasegli, uničili in obsodili dela, ker so jih imeli za preveč kritična do Vespazijanove vladavine, nekaterim celo posmrtno.<ref name="auto"/> Po Svetonijevi različici dogodkov pa je Vespazijan "z največjo potrpežljivostjo prenašal odkrit jezik svojih prijateljev, šale prosilcev in predrznost filozofov", saj je bil šele Helvidij Prisk usmrčen, potem ko je cesarja večkrat užalil z namernimi žaljivkami, ki jih je ta sprva poskušal ignorirati;<ref>Svetonij, Življenjepisi Dvanajst cezarjev, Vespazijan 15</ref> filozof Demetrij Cinik je bil na primer izgnan na otok in ko je Vespazijan slišal, da ga Demetrij še vedno kritizira, je izgnanemu filozofu poslal sporočilo: »Počneš vse, da bi me prisilil, da te ubijem, ampak jaz ne ubijem lajajočega psa.«<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'', knjiga XVI, 13</ref> ==Družinsko in osebno življenje== === Predniki in sorodniki === [[File:Naples Archaeology Museum (5914783258).jpg|thumb|Doprsni kip Vespazijana iz Nacionalnega arheološkega muzeja Neaplja]] Njegov dedek po očetovi strani, Tit Flavij Petro, se je prvi odlikoval, povzpel se je do čina [[centurion|centuriona]] in se boril v [[Bitka pri Farzalu|bitki pri Farsalu]] za [[Pompej]]a leta 48 pr. n. št. Kasneje je postal izterjevalec dolgov.<ref name="gm" /> Petrov sin Tit Flavij Sabin (oče Vespazijana), je delal kot [[Carinska služba|carinski]] uradnik v provinci [[Azija (rimska provinca)|Azija]] in postal [[Posojilo|posojilodajalec]] v majhnem obsegu med [[Helveti]]. Prislužil si je sloves natančnega in poštenega "pobiralca davkov". Sabin se je poročil z Vespazijo Pollo, katere oče je napredoval do čina [[Praefectus castrorum|prefekta tabora]] in katere brat je postal [[rimski senat|senator]].<ref name="gm" /> Sabin in Vespazija sta imela tri otroke, od katerih je najstarejša, deklica, umrla v povojih. Starejši sin, Tit Flavij Sabin (konzul 47 n. št.), je vstopil v javno življenje in si prizadeval za ''[[cursus honorum]]''. Vespazijan pa se je zdel veliko manj uspešen, saj sprva ni želel opravljati visokih javnih funkcij. Sledil je bratovim stopinjam, ko ga je k temu prisililo materino zbadanje.<ref name="gm" /> === Zakonska zveza in otroci === {{Glej tudi|Flavijci}} V tem obdobju se je poročil z Flavio Domitilo Starejšo, hčerko Flavija Liberalisa iz Ferentiuma in prej ljubico Statilija Capelle, rimskega konjenika iz [[Sabrata|Sabrate]] v provinci [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]].<ref>Svetonija, ''Vesp''. 3</ref> Imela sta dva sinova, [[Tit Flavij|Tita Flavija Vespazijana]] (rojenega leta 39) in [[Domicijan|Tita Flavija Domicijana]] (rojenega leta 51) ter hčerko, Domitilo Mlajšo (rojeno {{okoli|45}}). Njegova žena Domitila in hči Domitila sta umrli, preden je Vespazijan leta 69 postal cesar. Po smrti žene je Vespazijanova dolgoletna ljubica Antonia Caenis postala njegova žena, vendar le formalno in razmerje se je nadaljevalo do njene smrti leta 75.<ref name="gm" /> ==Gallery== <gallery widths="140" heights="180" class="center"> File:Head of Vespasianus in Palazzo Massimo (Rome).jpg|Portretni doprsni kip Vespazijana z civilno krono, Palazzo Massimo alle Terme|Palazzo Massimo, Rim File:Vespasian, from Ostia, 69-79 CE, Palazzo Massimo alle Terme, Rome (13643233603).jpg|Portretni kip Vespazijana iz [[Ostia Antica|Ostia]], 69–79 n. št., Palazzo Massimo alle Terme, Rim File:Vespasian - Vatikanische Museen.jpg|Restavriran originalni portret Vespazijana. [[Vatikanski muzeji]], Rim File:Vespasianus01 pushkin.jpg|Replika sodobnega Vespazijanovega doprsnega kipa,<ref>[https://collections.louvre.fr/en/ark:/53355/cl010275411# Buste de Vespasien]</ref> [[Puškinov muzej]], Moskva File:Vespasiano, 80 dc ca, s.n..JPG|Vespazijanov doprsni kip, {{okoli|80 n. št.}}, Zbirka Farnese, Nacionalni arheološki muzej Neapelj </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * I. Lissner, ''Power and Folly: The Story of the Caesars'', Jonathan Cape Ltd., London, 1958. * B. Levick, ''Vespasian'', Roman Imperial Biographies, Routledge, 1999, ISBN 0-415-16618-7, ISBN 0-415-33866-2. * [http://www.roman-emperors.org/vespasia.htm ''De Imperatoribus Romanis''] * [http://virtualreligion.net/iho/vespasian.html ''Vespasian''] * [http://www.forumancientcoins.com/gallery/thumbnails.php?album=241 ''A private collection of Vespasian denarii''] * A. Simmons, ''The Cipherment of the Franks Casket'') [http://homeros.godsong.org/FRANKS_CASKET.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120303013402/http://homeros.godsong.org/FRANKS_CASKET.pdf |date=2012-03-03 }} * [[s:The Histories (Tacitus)|Tacitus, ''Histories'']], English translation * [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Vespasian*.html Suetonius, ''The Lives of Twelve Caesars'', Life of Vespasian], Latin text with English translation * [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/64*.html Cassius Dio, ''Roman History'', Books 64], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/65*.html 65] and [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/66*.html 66], Latin text with English translation * [[s:The War of the Jews/Book II|Flavius Josephus, ''The War of the Jews'', Books 2]], [[s:The War of the Jews/Book III|3]] and [[s:The War of the Jews/Book IV|4]], English translation ===Sekundarni viri=== * {{cite book |last=Cooley |year=2012 |first=Alison E. |title=The Cambridge Manual of Latin Epigraphy |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-84026-2 |url={{googlebooks|VlghAwAAQBAJ|plainurl=y}} |author-link=Alison E. Cooley |ref={{sfnref|Cooley}} }} * Lissner, I. (1958). "''Power and Folly: The Story of the Caesars''". Jonathan Cape Ltd., London. * {{cite book |pages=[https://archive.org/details/69adyearoffourem00gwyn/page/170 170–173] |title=69 A. D. The Year of the Four Emperors |last=Morgan |first=Gwyn |publisher=Oxford University Press |year=2006 |location=London |isbn=978-0-19-512468-2 |url=https://archive.org/details/69adyearoffourem00gwyn/page/170 }} * {{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ui4lDwAAQBAJ|title=Vespasian|author=Levick|first=Barbara|year=1999|publisher=Routledge|location=Oxford|isbn=978-0-415-16618-8}} * {{cite book | editor-last1=Roberts | editor-first1=J. | date=2007 | chapter=Vespasian (Titus Flāvius Vespāsiānus) | chapter-url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780192801463.001.0001/acref-9780192801463-e-2307?rskey=hEJm2u&result=2307%20Vespasian | title=Oxford Dictionary of the Classical World | publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-172706-1}} * {{cite thesis | last=Caldwell | first=T. | year=2015 | title=The Career of Licinius Mucianus | type=MA | publisher=The University of Melbourne | hdl=11343/91093}} == Nadaljnje čitanje== * [http://www.roman-emperors.org/vespasia.htm ''De Imperatoribus Romanis''], biography * [http://virtualreligion.net/iho/vespasian.html Entry on Vespasian] in historical sourcebook by Mahlon H. Smith * [http://www.forumancientcoins.com/gallery/thumbnails.php?album=241 Private collection] of coins minted by Vespasian * [https://web.archive.org/web/20100712205746/http://homeros.godsong.org/FRANKS_CASKET.pdf ''The Cipherment of the Franks Casket'']; A. Simmons; Vespasian is depicted on the back side of the [[Franks Casket]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{Commons category|Vespasianus|Vespasian}} {{s-start}} {{s-hou| Flavijska dinastija | [[17. november]] |[[9]] | [[23. junij]] |[[79]]}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Vitelij]]}} {{s-ttl| title=[[Seznam rimskih cesarjev|Cesar Rimskega cesarstva]] | years=[[69]]-[[79]]}} {{s-aft| after=[[Tit Flavij|Tit]]}} {{end}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimski cesarji v 1. stoletju]] [[Kategorija:Uzurpatorji]] [[Kategorija:Rimski vojskovodje]] [[Kategorija:Rimski konzuli]] [[Kategorija:Flavijska dinastija]] [[Kategorija:Ljudje v Letu štirih cesarjev]] {{normativna kontrola}} rs43vdgke82n7ikrvogu5ju0olvk0ke 0 28332 6705266 5787004 2026-07-01T16:02:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pr. 6705266 wikitext text/x-wiki [[Slika:Corpus Iuris Civilis 02.jpg|thumb|200px|[[Corpus juris civilis|CORPUS IURIS CIVILIS]] ROMANI. [[Institucije|Institutiones]] et [[digeste|Digestae]].''Gothofredus'', 1583]] '''Rimsko pravo''' v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem. Rimsko pravo pa lahko označuje tudi sistem, ki je plod pravne znanosti iz 11. in 12. stoletja, ko se je na prvih evropskih univerzah začelo sistematično študirati [[Justinijanov zakonik|Justinijanovo kodifikacijo]]. Enega od prvih zapisov rimskega prava predstavlja [[Zakoni dvanajstih tabel|Zakonik XII. plošč]], objavljen na bakrenih ploščah na rimskem forumu leta 449 pr. n. št. in je bil rezultat političnega boja med patriciji in plebejci. Za rimsko pravo so skrbeli rimski uradniki - pretorji, ki so izdajali edikte, v katerih so vsako leto objavili nove temeljne zakone. Posebno obliko rimskega prava so predstavljali sklepi senata. V obdobju [[Dominat|dominata]], ko je [[Rimski senat|senat]] izgubljal svojo moč, je [[cesar]] zakone sprejemal kar sam. Rimljani so zakonom posvečali veliko časa, saj so bili ponosni, da njihova država temelji na pravici in pravu. Že v [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] so se v Rimu pojavili prvi poklicni pravniki, v času cesarstva pa so nastale šole, kjer so zbirali in razlagali zakone. Rimsko pravo je veljalo le za rimske državljane, ne pa tudi za tujce, ženske, sužnje in otroke. Zato so se morali razviti pravni predpisi tudi za druge prebivalce rimskega imperija. Začela je nastajati pravna znanost. Zadnjo spremembo je rimsko pravo doživelo v času vladanja vzhodnorimskega cesarja [[Justinjan I.|Justinjana I.]] v [[6. stoletje|6. stoletju]]. Objavil je zbirko zakonov, ki so jo poimenovali [[Justinjanov zakonik]]. Ta je postal podlaga za razvoj modernega prava. == Zunanje povezave == * [http://webu2.upmf-grenoble.fr/Haiti/Cours/Ak/ '''The Roman Law Library'''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120422121752/http://webu2.upmf-grenoble.fr/Haiti/Cours/Ak/ |date=2012-04-22 }} {{law-stub}} [[Kategorija:Rimsko pravo|*]] {{normativna kontrola}} 5rlrklbeq8xjt4hh5gxuz9gp5fs4ps4 0 28613 6705396 768900 2026-07-01T20:20:26Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna lisica]] na stran [[Lisica]] 6705396 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Lisica]] 7zp1r45s9r9e1c4rciesu0nrjr46gdx 0 29965 6705326 6700682 2026-07-01T17:53:53Z ~2026-32552-67 260877 6705326 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Rok Arih]] (pravo i. Drago Druškovič) * [[Andraž Arko]] (* 1977) * [[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Bea Baboš Logar]] (* 1945) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Norma Bale]] (* 1972) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Jernej Bastiančič]] (1754–1818) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Jana Bauer]] (* 1975) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Dinko Bertoncelj]] (* 1928) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Vinko Blatnik]] (1931–2018) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884) * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) *[[Ajda Bračič]] (* 1990) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Tone Brulc]] (1927–1996) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Kaja Bucik Vavpetič]] (* 1987) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Ivan Bučer]] (1910–1950) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) * [[Laura Buzeti]] (* 2000) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1998) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Barbara Cerar]] (* 1971) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Lucija Čakš]] (* 1988) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) * [[Ivo Česnik]] (1885–1951) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) * [[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Jernej Dirnbek]] (* 1971) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Rafko Dolhar]] (1933–2026) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Maja Drolec]] * [[Drago Druškovič]] - Rok Arih (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Nadja Ebner]] (* 1987) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Katja Eman]] (* 1982) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960) == F == * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[Milan Fabjančič]] (1897–1978) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) * [[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1865–1943) * [[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivan Franke]] (1841–1927) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) * [[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Mirjam Gostinčar]] (* 1969) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) * [[Janez Grm]] * [[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) * [[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * ([[Peter Handke]] (* 1942)) * [[Barbara Hanuš]] (* 1960) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] (1957–2024) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) * [[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) * [[Marijan Ivanuša]] (* 1966) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1912–1992) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) *[[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Ernest Jazbinšek]] (* 1944) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Amalija Jelen Mikša]] (* 1953) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) *[[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Nikolaj Jeločnik]] (1919–1993) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Franc Jeza]] (1916–1984) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontes]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (1944–2022) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Guido Jožef Jug|Guido (Gvidon/Zlatko) Jožef Jug]] (1899—po? 1937) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Terezija Justinek]] (* 1950) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (* 1938) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) * [[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Urška Klakočar Zupančič]] (* 1977) * [[Apolonija Klančar]] * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Simona Klemenčič]] (* 1971) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) * [[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (1941–2022) (argentinska) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Boris Kolar]] (* 1960) * [[Kazimir Kolar]] (* 1979) * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * Dominik Koletnik * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Vito Komac]] (* 1952) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) * [[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Klemen Kordež]] (* 1985) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik|Gregor (Griša) Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Ivanka Korošec]] (* 1947?) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Matevž Kos]] (* 1966) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Tomaž Kotnik]] (* 1976) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) * [[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) * [[Alenka Koželj]] (* 1980) * [[Lojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) *[[Maja B. Kranjc]] * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Vanja Krajnc]] (* 1977) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Gašper Kralj]] (* 1974) * [[Lado Kralj]] (1938–2022) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] (* 1955) * [[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Bogomila Kravos]] (* 1948) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) * [[Lena Kregelj]] * [[Minka Krejan]] (r. Češnjevar; ps. Marta Kmet) (* 1929–2009) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) * [[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Nina Kremžar]] * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Samo Kreutz]] *[[Ada Kristan]] (1873–1925) * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Igor Krivokapič]] (* 1965) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist))|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) * [[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Eva Kurnik]] (* 1997) * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) * [[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Matjaž Lunaček]] (* 1950) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Eva Mahkovic]] (* 1986) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) *[[Ksenija Majcen]] (* 1963) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Nina Majer]] (* 1955) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Marijan Marolt]] (1902–1972) * [[Bojan Martinec]] (1954–2023) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Tanja Mencin]] (* 1965) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Bojan Meserko]] (* 1957) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Domen Mezeg]] (* 1986) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] (1886–1965) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Vesna Milek]] (* 1971) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Marija Mislej]] (1936–1990) * [[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Rudi Mlinar]] (* 1950) * [[Kristijan Močilnik]] (* 1960) * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Andrej Morovič]] (1960–2022) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) * [[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (* 1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Joži Munih Petrič]] (1906–1996) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? (* 1952) * [[Boštjan Narat]] (* 1976) * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Nika Nikolič]] * [[Bogdan Novak]] (1944–2026) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Iva L. Novak]] (* 1986) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Maša Ogrizek]] (* 1973) * [[Fani Okič]] (1924–2019) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Andrej Orehek]] (1878–1935) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964) * [[Jožef Pajek]] (1843–1901) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) * [[Lara Paukovič]] (* 1993) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (1934–2022) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) *[[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] (* 1944) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Barbara Pešut]] (z več psevdonimi) * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Mojca Petaros]] (* 1998) * [[Branko Petauer]] (* 1961) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Dragan Petrovec]] (* 1952) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? * [[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Tatjana Plevnik]] (* 1951) * [[Janez Podboj]] (1848–1910)? * [[Simona Podergajs Fajgelj]] (* 1960) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič (starejši)|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (1940–2023) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (* 1945) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Janez Prepeluh]] (1923–1969) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == R == *[[Anja Radaljac]] * [[Marko Radmilovič]] (* 1964) * [[Božidar Radoš]] (* 1937) * [[Pavle Rak]] (* 1950) * [[Janja Rakuš]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] - [[Aaron Kronski]] (1954–2020) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) * [[Vera Remic Jager]] (1920–1999) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Borivoj Repe]] (* 1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Petja Rijavec]] (* 1971) * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Vid Rižner]] (1793–1861) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (* 1928) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) * [[Matija Rode]] (1879–1961) * [[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Alojz Rovan]] (1870–1891) * [[Roman Rozina]] (* 1960) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Jožef Rozman (1801–1871)|Jožef Rozman]] (1801–1871) * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]] (1812–1874) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) * [[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Mojca Rudolf]] (* 1966) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) * [[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Rok Sanda]] (* 1985) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1985) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]] (* 1976) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] Tvrz (1928–2023) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Svetlana Slapšak]] (* 1948) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Ina Slokan]] (r. Javornik) (1910–1989) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Ljudevit Stiasny]] (1862–1936) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Majda Strašek Januš]] * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) *[[Ivan Šega]] (* 1939) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Angelca Škufca]] (1932–2020) * [[Vinko Šmajs]] (1924–2016) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Tanja Špes]] * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franc Šrimpf]] (1924–1999) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Tamara Štajner]] (* 1987) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Zoran Šteinbauer]] (* 1965) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (objavljal 1887-93) * [[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Helena Šuklje]] (* 1970) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Vanja Tajnšek]] * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (1928–2025) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Kaja Teržan]] (* 1986) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Vida Tom Lasič]] (1920–1997) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Ivan Tomšič]] (1838–1894) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (1939–2023) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] (ps. [[Jože Haložan]]) (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar]] (pravo ime Boris Fakin) (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (* 1929) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965)? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) * [[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Drago Ulaga]] (1906–2000) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == * [[Anton Vadnal]] (1876–1935) * [[Jana Vagner]] * [[Erik Valenčič]] (* 1977) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) *[[Žiga Valetič]] (* 1973) * [[Janko Valjavec (pisatelj)|Janko Valjavec]] (* 1962) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) * [[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) * [[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Andreja Virk Žerdin]] * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Vlado Vrbič]] (* 1955) * [[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Zarja Vršič]] (* 1993) * [[Tina Vrščaj]] (* 1987) * [[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[Tereza Vuk]] (1976–2024) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Jože Zadravec (1939)|Jože Zadravec]] (1939–2023) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Suzana Zagorc]] (* 1979) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) *[[Lucija Zajc]] * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Rado Zakonjšek]] (1913–1999) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (1941–2025) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (1944–2021) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Sara Zupan]] (* 1986) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) * [[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Matjaž Žigon]] (1925–2015) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljic]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] ey5mtsxizprto057t62j99y2im87vhn 0 32106 6705534 6645221 2026-07-02T10:04:34Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6705534 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[pisatelj|pisatel]]jev'''. {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Friedrich Achleitner]] *[[Alfred Adler]] *[[Ilse Aichinger]] *[[Christoph Wilhelm Aigner]] *[[Susanne Alge]] *[[Josef Allram]] *[[Peter Altenberg]] *[[Gerhard Amanshauser]] *[[Martin Amanshauser]] *[[Jean Améry]] *[[Michael Amon]] *[[Eugen Andergassen]] *[[Leopold Andrian]] *[[Ernst Angel]] *[[Johann Balthasar Antesperg]] *[[Ludwig Anzengruber]] *[[Hans Carl Artmann]] *[[Elsa Asenijeff]], ''Elsa Maria von Packeny'' *[[Ruth Aspöck]] *[[Hans Augustin]] *[[Reinhold Aumaier]] *[[Rose Ausländer]] *[[Ava (piska)|Ava]] (''Frau Ava''- ok. 1100) *[[Cornelius Hermann von Ayrenhoff]] ==B== *[[Ingeborg Bachmann]] *Heimrad Bäcker *[[Hermann Bahr]] *[[Robert Barbo Waxenstein]] *[[Rudolf Hans Bartsch]] *[[Otto Basil]] *Wolfgang Bauer *[[Vicki Baum]] (Hedwig "Vicki" Baum) *[[Johann Beer]] *[[Thomas Bernhard]] *[[Hugo Bettauer]] *[[Richard Billinger]] *[[Franz Blei]] *[[Bruno Brehm]] *[[Alfred Brendel]] *[[Thomas Brezina]] *[[Hermann Broch]] *[[Max Brod]] *[[Günter Brus]] ==C== *[[Elias Canetti]] *[[Veza Canetti]] (Venetiana Taubner-Calderon) *[[Otto Maria Carpeaux]] *[[Ada Christen]] ==D== *[[Heimito von Doderer]] *[[Milo Dor]] (''Milutin Doroslavac'') *[[Albert Drach]] ==E== *[[Klaus Ebner]] *[[Marie von Ebner-Eschenbach]] *[[Fritz Eckhardt]] *[[Helmut Eisendle]] *[[Marc Elsberg]] *[[Gustav Ernst]] *[[Eberhard Erthal]] *[[Emil Ertl]] ==F== *[[Else Feldmann]] *[[Janko Ferk]] *[[Humbert Fink]] *[[Ernst Fischer]] *[[Olga Flor]] *[[Karl Emil Franzos]] *[[Alfred Fried]] *[[Erich Fried]] *[[Egon Friedell]] ==G== *[[Arno Geiger]] *[[Elfriede Gerstl]] *[[Franz Grillparzer]] ==H== *[[Hans Habe]] *[[Maja Haderlap]] *[[Peter Handke]] *[[Heinrich Harrer]] *[[Otto Hauser (pisatelj)|Otto Hauser]] *[[André Heller]] *[[Wilhelm Herzog]]? *[[Hugo von Hofmannsthal]] *[[Ödön von Horváth]] ==I== * [[Franz Innerhofer]] ==J== *[[Ernst Jandl]] *[[Elfriede Jelinek]] *[[Gert Jonke]] *[[Robert Jungk]] == K == *[[Hans Kades]] *[[Franz Kafka]] *[[Rudolf Kalmar starejši]] *[[Rudolf Kalmar mlajši]] *[[Walter Kappacher]] *[[Daniel Kehlmann]] *[[Egon Erwin Kisch]] *[[Ludwig von Köchel]] *[[Michael Köhlmeier]] *[[Erwin Guido Kolbenheyer]] *[[Frida Kovač]] *[[Karl Kraus]] *[[Anton Kuh]] ==L== *[[Christine Lavant]] (1915-1973) *[[Alexander Lernet-Holenia]] *[[Ernst Lert]] *[[Guido von List]] *[[Florjan Lipuš]] *[[Mira Lobe]] (1913-1995) (otroška avtorica - slikanic) *[[Gerhard Loibelsberger]] *[[Ernst Lothar]] *[[Emil Lucka]] *[[Franz Heinrich Hieronymus Valentin von Lützow]] *[[Josef August Lux]] ==M== *[[Ana Marwan]] (slovensko-avstrijska) *[[Viktor Matejka]] *[[Rosa Mayreder]] *[[Friederike Mayröcker]] *[[Max Mell]] *[[Eva Menasse]] *[[Robert Menasse]] *[[Inge Merkel]] *[[Janko Messner]] *[[Gustav Meyrink]] *[[Erika Mitterer]] *[[Walter von Molo]] *[[Soma Morgenstern]] *[[Frederic Morton]] *[[Robert Musil]] ==N== *[[Franz Nabl]] *[[Christine Nöstlinger]] ==O== * [[Rudolf Österreciher]] ==P== *[[Josef Friedrich Perkonig]] *[[Leo Perutz]] *[[Andreas P. Pittler]] *[[Martin Pollack]] (1944-2025) *[[Paula von Preradović]] ==R== *[[Ferdinand Raimund]] *[[Christoph Ransmayr]] *[[Gustav Renker]] *[[Neidhard von Reuental]] *[[Rainer Maria Rilke]] *[[Alexander Roda Roda]] *[[Peter Rosegger]] *[[Peter Rosei]] *[[Gerhard Roth (pisatelj)|Gerhard Roth]] (1942-2022) *[[Joseph Roth]] *[[Gerhard Rühm]] *[[Manfred Rumpl]] ==S== *[[Ferdinand von Saar]] *[[Leopold von Sacher-Masoch]] *[[Felix Salten]] *[[Moritz Gottlieb Saphir]] *[[Arthur Schnitzler]] *[[Karl Schönherr]] *[[Gaby von Schönthan]] *[[Joseph Schreyvogel]] *[[Barbara Schurz]] *[[Annemarie Selinko]] *[[Johannes Mario Simmel]] *[[Jura Soyfer]] *[[Manès Sperber]] *[[Hilde Spiel]] *[[Rudolf Steiner]] *[[Adalbert Stifter]] *[[Otto Stoessl]] *[[Karl Hans Strobl]] *[[Bertha von Suttner]] ==T== *George Tabori (madž.-nem.) *[[Folke Tegetthoff]] *[[Christian Teissl]] *[[Friedrich Torberg]] *[[Jutta Treiber]] *[[Luis Trenker]] *[[Peter Turrini]] ==V== *[[Adelma Vay de Vaya|Adelma von Vay]] *[[Johann Nepomuk Vogl]] ==W== *[[Karl Heinrich Waggerl]] *[[Ana Wambrechtsamer]] *[[Manfred Wieninger]] *[[Hans Weiss]] *[[Ernst Weiss]] (češ.-avstr.-nem.) *[[Josef Wenter]] *[[Franz Werfel]] *[[Josef Winkler]] *[[Katharina Winkler]] *[[Viktor Winter]]? *[[Daniel Wisser]] *[[Oswald von Wolkenstein]] ==Z== *[[Guido Zernatto]] *[[Stefan Zweig]] == Glej tudi == * [[Nemška književnost]] * [[Seznam nemških pesnikov]] * [[Seznam nemških pisateljev]] * [[Seznam avstrijskih pesnikov]] * [[Seznam švicarskih pisateljev]] * [[Seznam švicarskih pesnikov]] *[[seznam čeških pisateljev]] *[[seznam madžarskih pisateljev]] *[[seznam slovaških pisateljev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji|*]] bp5iuaui8nlmrapnndt38esprvk5cfx 0 33382 6705382 6703789 2026-07-01T20:04:34Z Sporti 5955 /* Najboljši strelci */ pos. 6705382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''^{('''[[#1|1]]''')} |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' ^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]^'''1''' ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2">^'''2''' ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) * 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Nogometaš !Goli !Tekme !Goli na tekmo |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|ARG}} '''[[Lionel Messi]]''' |19 |29 |{{Decimals|19/29|2}} |- | 2 | align="left" |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Kylian Mbappé]]''' | rowspan="2" |18 |18 |{{Decimals|18/18|2}} |- | 3 | align="left" |{{ikonazastave|GER}} [[Miroslav Klose]] |24 |{{Decimals|16/24|2}} |- |4 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Ronaldo]] |15 |19 |{{Decimals|16/19|2}} |- |5 | align="left" |{{ikonazastave|FRG}} [[Gerd Müller]] |14 |13 |{{Decimals|14/13|2}} |- |rowspan=2|6 |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Just Fontaine]] |rowspan=2|13 |6 |{{Decimals|13/6|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} '''[[Harry Kane]]''' |15 |{{Decimals|13/15|2}} |- |8 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Pelé]] |12 |14 |{{Decimals|12/14|2}} |- |rowspan=2|9 |align=left|{{ikonazastave|HUN|1949}} [[Sándor Kocsis]] |rowspan=2|11 |5 |{{Decimals|11/5|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] |17 |{{Decimals|11/17|2}} |- |rowspan=7|11 |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Helmut Rahn]] |rowspan=7|10 |10 |{{Decimals|10/10|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ARG}} [[Gabriel Batistuta]] |12 |{{Decimals|10/12|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} [[Gary Lineker]] |12 |{{Decimals|10/12|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|PER}} [[Teófilo Cubillas]] |13 |{{Decimals|10/13|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Thomas Müller]] |19 |{{Decimals|10/19|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Grzegorz Lato]] |20 |{{Decimals|10/20|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POR}} '''[[Cristiano Ronaldo]]''' |24 |{{Decimals|10/24|2}} |- |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} 38mse2a91k3a4m9ashrtk29prxpbr5g 0 64210 6705296 6704088 2026-07-01T16:44:45Z Pipi Skoda 177950 6705296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Monsignor|Monsinjor]] '''Vinko Kobal''', [[slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[prevajalec]] * [[19. januar]] [[1928]], [[Vrhpolje pri Vipavi]], † [[29. maj]] [[2001]], [[Godovič]], pokopan je v [[Stržišče, Tolmin|Stržišču]] pod Črno prstjo. ==Življenjepis== V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1951. Novo mašo je v domačem kraju daroval šele novembra 1951, po nekajmesečnem prestajanju [[zapor]]ne kazni, kamor ga je zaprla takratna [[oblast]]. Služboval je v [[Ročinj]]u (1951 - 1969), [[Deskle|Desklah]] (1969 - 1983), [[Nova Gorica|Novi Gorici]] (1983 - 1985) ter [[Godovič]]u (1985 - 2001). Večino svojega življenja se je posvečal vzgoji mladih. Okrog sebe je zbiral otroke, dijake, študente, družine in izobražence in jih navduševal za življenje po pristnih krščanskih vrednotah. Svojo prvo [[verouk|veroučno]] skupino mladih, ki jo je zbral že, ko je služboval na svoji prvi župniji v Ročinju, je spremljal tudi, ko so se razkropili po srednjih [[šola]]h. Prvo zbirališče za njegova mladinska veroučna srečanja je bila kar novogoriška [[železniška postaja]]. Krog mladih se je širil tudi čez meje njegovih župnij. Zbirali so se na dnevih zbranosti v [[Bavšica|Bavšici]], [[Log pod Mangrtom|Logu pod Mangrtom]], [[Gorenja Trebuša|Gorenji Trebuši]]. Prve tedenske duhovne vaje v Stržišču so bile leta 1965, dokončno pa so se tam ustalile leta 1975. Duhovne vaje po metodi POT so se kasneje pričele tudi v Logarski dolini, Klancu pri Kozini, na Homcu pri Slovenj Gradcu, na Vrhu pri svetih treh kraljih, na Svetem križu nad Belimi Vodami in še kje. Na tednih zbranosti v različnih krajih po Sloveniji so se zbirali (in se še zbirajo) mladi iz vse Slovenije in iz zamejstva. Poletni tedni zbranosti, redna srečanja različnih skupin laikov in duhovnikov, duhovni vikendi, predavanja, koncerti ipd. so postali stalnica njegovega delovanja. S širjenjem in poglabljanjem Vinkovega dela, se je pojavila tudi potreba po poimenovanju njegovega načina dela in druženja v Cerkvi. Leta 1983 je dogajanje dobilo ime POT. Danes Gibanje POT še vedno deluje po metodi, ki jo je oblikoval Vinko s sodelavci. V sredini [[1960.|šestdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je [[italijani|italijansko]] [[katolicizem|katoliško]] [[laik|laično]] [[gibanje]] [[Gioventu Studentesca]] (študentska mladina, danes Občestvo in osvoboditev oziroma Comunione e liberazione), ki ga je vodil danes tudi že pokojni don [[Luigi Giussani]], poskušalo navezati stike s podobno skupino mladih v [[Slovenija|Sloveniji]]. Tako je prišlo do prvega stika med vernimi mladimi iz Slovenije in Italije. Razvilo se je pristno prijateljstvo in sodelovanje med obema gibanjema. Kobal je svoje delo gradil na dokumentih 2. vatikanskega koncila, na delih ustanovitelja italijanskega gibanja Comunione e liberazione Luigija Giussanija, na razmišljanjih slovenskega filozofa [[Milan Komar|Milana Komarja]]. Veliko je črpal tudi iz zakladnice slovenskega in tujega leposlovja. Njegova pokončna katoliška drža in kasneje zavzeto delo z mladimi sta šla »v nos« tedanji komunistični oblasti. Prvič je bil aretiran že za božič 1945, šikaniran 1947 (kot bogoslovec), 29. maja 1949 ponovno [[aretacija|aretiran]] in obsojen na 6 mesecev prisilnega dela v [[Strnišče, Kidričevo|Strnišču]]. Po posvečenju 1951 je bil zopet aretiran in zaprt do 3. novembra istega leta. Tudi kasneje ga je oblast skušala ustaviti z zasliševanji in raznimi kaznimi, vendar neuspešno. Še v 80. letih so mu zrežirali prometno nesrečo.{{cn}} Več Kobalovih del, predvsem prevodov je ostalo neobjavljenih, pri čemer je potrebno omeniti Eliotovo pesnitev Skala. ==Spomeniki== [[Slika:Godovic, monument to Vinko Kobal.jpg|sličica|Spomenik v Godoviču]] V Godoviču pred cerkvijo stoji njegov spomenik. ==Viri== * Toplikar, Giovanni (ur.): Srečanja na poti: Spomini na Vinka Kobala, Družina, Ljubljana 2002. * Erjavec, Primož: Teološki poudarki v delu in misli msgr. Vinka Kobala, Ognjišče, Koper 2004. * Griesser - Pečar, Tamara: Cerkev na zatožni klopi, Družina, Ljubljana 2005. * [http://pot.rkc.si/?id=52&fmod=3 Msgr. Vinko Kobal - Uradna stran Gibanja POT] == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] ==Zunanje povezave== *[http://admin.primorci.si/osebe/kobal-vinko/1085/ primorci.si] * {{SloBio|id= 1014530|avtor=Požar Tone|ime=Kobal Vinko|vir=PSBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kobal, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] ibghh9kpydptsmvzwkre0zr0i2k9d0j 0 69251 6705461 6380166 2026-07-02T06:18:23Z HyBoxwood 258251 [[w:zh:Template_talk:中华人民共和国国徽#編輯請求_2026-04-17_将svg替换为File:中華人民共和國國徽.svg]] 6705461 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik Ljudske republike Kitajske | body = | native_name = {{lang|zh-Hans|中华人民共和国主席}} | insignia = 中華人民共和國國徽.svg | insigniasize = 100px | insigniacaption = [[Grb Ljudske republike Kitajske]] | flag = Flag of the People's Republic of China.svg | flagsize = 125px | flagborder = yes | flagcaption = [[Zastava Kitajske|Zastava Ljudske republike Kitajske]] | image = Xi Jinping 2019.jpg | imagesize = 200px | alt = | incumbent = [[Ši Džinping]] | acting = | incumbentsince = 14. marec 2013 | department = | style = {{plainlist| * [[G. Predsednik (naziv)|G. Predsednik]] ({{lang|zh|主席}})<br />{{small|(neformalno)}} * [[Ekselenca|Njegova Ekselenca]] ({{lang|zh-hans|阁下}})<br />{{small|(diplomatsko)}} }} | type = | status = [[Vodja države]] | abbreviation = | member_of = {{plainlist| * [[Nacionalni Ljudski Kongres]] }} | reports_to = | residence = [[Džongnanhaj]] | seat = [[Džongnanhaj#Sestav zahodne stavbe|Zahodna stavba]], [[Džongnanhaj]], [[Peking]] | nominator = [[Predsedstvo Nacionalnega Ljudskega Kongresa]] | appointer = [[Nacionalni Ljudski Kongres]] | appointer_qualified = | termlength = 5 let, | termlength_qualified = obnovljiv, brez mandatnih omejitev | constituting_instrument = [[Ustava Ljudske republike Kitajske]] | precursor = Vodja [[Centralne ljudske vlade Ljudske republike Kitajske (1949-54)|Centralna ljudska vlada]] (1949-1954) | formation = {{start date and age|df=yes|1954|9|27}} | first = [[Mao Cetung]] | last = | abolished = [[Ustava Ljudske republike Kitajske iz leta 1975|1975-1982]] | succession = | unofficial_names = Vodja države | deputy = [[Podpredsednik Ljudske republike Kitajske|Podpredsednik]] | salary = [[Kitajski yuan|CN¥]]{{Round|152121|-4}} na leto (2015) <br> ([[EU Euro|€]]22,000) <ref>{{navedi novice |last=Luo |first=Wangshu |date=2015-01-20 |title=Public Employees Get Salary Increase |work=Chinadaily.com.cn |url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2015-01/20/content_19353528.htm |url-status=live |access-date=4 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190605224342/http://www.chinadaily.com.cn/china/2015-01/20/content_19353528.htm |archive-date=5 June 2019}}</ref> | website = }} '''Predsednik Ljudske republike Kitajske''' (中华人民共和国主席) je najvišja pisarna v državni upravi [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. Z novo ustavo leta 1982 so ponovno ustanovili funkcijo predsednika LRK in pod vodstvom Deng Xiaopinga predlagali omejitev mandatov na dva. Predsednik LRK je voljen z večino v [[Narodni ljudski kongres|Nacionalnem ljudskem kongresu]] v skladu z 62. členom ustave. Predsednik lahko razglasi vojno in mirno stanje, je najvišja funkcija v državi, star mora biti čez 45 let in biti član [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]]. Marca 2018 je kongres Komunistične partije odpravil omejitev največ dveh mandatov, in tako sedanjem predsedniku države Xi Jinpingu omogočil dosmrtni mandat. == Seznam == === 1. ustava === {| class="wikitable" width="70%" ! colspan="6" |Predsedujoči Ljudski republiki Kitajski |- ! colspan="2" width="5%" |Portret ! width="30%" |Ime ! colspan="2" width="30%" |Mandat ! width="20%" |Vrhovni voditelj |- bgcolor="#EEEEEE" ! width="20" style="background-color: #FFB6B6" |1 | | align="center" |'''[[Mao Cetung]]'''<span style="font-size:125%;">毛泽东</span><small>(1893–1976)</small> | width="10%" |27. september 1954 | width="10%" |27. april 1959 | rowspan="4" |[[Mao Cetung]] |- bgcolor="#EEEEEE" ! rowspan="2" style="background-color: #FFB6B6" |2 (2,3) | rowspan="2" |[[File:Liu_Shaoqi_in_1959.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Liu_Shaoqi_in_1959.jpg|130x130_pik]] | rowspan="2" align="center" |'''[[Liu Shaoqi|Liu Šaoqi]]'''<span style="font-size:125%;">刘少奇</span><small>(1898–1969)</small> | width="10%" |27. april 1959 | width="10%" |3. januar 1965 |- bgcolor="#EEEEEE" | width="10%" |2. januar 1965<ref>{{navedi novice|title=National People's Congress Notice 1|work=People's Daily|access-date=2013-11-24|date=3 January 1965|url=http://news.xinhuanet.com/ziliao/2004-10/15/content_2093447.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140130094110/http://news.xinhuanet.com/ziliao/2004-10/15/content_2093447.htm|archive-date=30 January 2014}}</ref> | width="10%" |31. oktober 1968<ref>{{navedi novice|title=Communique of the expanded 12th plenary session of the Eighth Central Committee of the Communist Party of China|work=People's Daily Online|access-date=2013-11-24|date=3 January 1965|url=http://cpc.people.com.cn/GB/64162/64168/64560/65355/4442085.html}}</ref> |- bgcolor="#EEEEEE" ! style="background-color: #FFB6B6" |– (3) |[[File:Fpchina1972.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Fpchina1972.jpg|100x100_pik]] | width="15%" align="center" |'''[[Dong Biwu]]'''<span style="font-size:125%;">董必武</span><small>(1886–1975)</small> |24. februar 1972 |17. januar 1975 |} === 2. in 3. ustava === {| class="wikitable" width="70%" ! colspan="6" |Predsednik stalnega odbora državnega ljudskega kongresa |- ! colspan="2" width="5%" |Portret ! width="30%" |Ime <small>(rojstvo-smrt)</small> ! colspan="2" width="30%" |Mandat ! width="20%" |Vrhovni voditelj |- bgcolor="#EEEEEE" ! width="20" style="background-color: #FFB6B6" |– (4) |[[File:Zhu_De.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Zhu_De.jpg|134x134_pik]] | align="center" |'''[[Džu De]]'''<span style="font-size:125%;">朱德</span><small>(1886–1976)</small> | width="10%" |17. januar 1975 | width="10%" |6. julij 1976 |[[Mao Cetung]] |- bgcolor="#EEEEEE" ! width="20" style="background-color: #CCEEFF" |– (4) |[[File:Soong_Ching-ling_1937.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Soong_Ching-ling_1937.jpg|129x129_pik]] | align="center" |'''[[Soong Ching-ling|Soong Čing-ling]]'''<span style="font-size:125%;">宋庆龄</span><small>(1893–1981)</small> | width="10%" |6. julij 1976 | width="10%" |5. marec 1978 |[[Mao Cetung]][[Hua Guofeng]] |- bgcolor="#EEEEEE" ! width="20" style="background-color: #CCEEFF" |– (5) |[[File:Ye_Jianying.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Ye_Jianying.jpg|131x131_pik]] | align="center" |'''[[Ye Jianying|Je Džianjing]]'''<span style="font-size:125%;">叶剑英</span><small>(1897–1986)</small> | width="10%" |5. marec 1978 | width="10%" |18. junij 1983 |Hua Guofeng [[Deng Šjaoping]] |} === 4. ustava === {| class="wikitable" width="70%" ! colspan="5" |Predsedniki ljudske republike Kitajske |- ! colspan="2" width="5%" |Portret ! width="30%" |Ime <small>(rojstvo-smrt)</small> ! colspan="2" width="30%" |Mandat |- bgcolor="#EEEEEE" ! width="20" style="background-color: #CCEEFF" |3 |[[File:Li_Xiannian_-_1974.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Li_Xiannian_-_1974.jpg|139x139_pik]] | align="center" |'''[[Li Šiannian]]''' <span style="font-size:125%;">李先念</span> <small>(1909–1991)</small> | width="10%" |18. junij 1983 | width="10%" |8. april 1988 |- bgcolor="#EEEEEE" ! style="background-color: #CCEEFF" |4 |[[File:Yang_Shangkun.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Yang_Shangkun.jpg|133x133_pik]] | align="center" |'''[[Jang Šangkun]]''' <span style="font-size:125%;">杨尚昆</span> <small>(1907–1998)</small> | width="10%" |9. april 1988 | width="10%" |27. marec 1993 |- bgcolor="#EEEEEE" ! rowspan="2" style="background-color: #D8BFD8" |5 | rowspan="2" |[[File:Jiang_Zemin_at_Hickam_Air_Base,_October_26,_1997,_cropped.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Jiang_Zemin_at_Hickam_Air_Base,_October_26,_1997,_cropped.jpg|127x127_pik]] | rowspan="2" align="center" |'''[[Džjang Dzemin]]''' <span style="font-size:125%;">江泽民</span> <small>(rojen 1926)</small> | width="10%" |27. marec 1993 | width="10%" |15. marec 1998 |- bgcolor="#EEEEEE" | width="10%" |15. marec 1998 | width="10%" |15. marec 2003 |- bgcolor="#EEEEEE" ! rowspan="2" style="background-color: #CCFFCC" |6 | rowspan="2" |[[File:Hu_Jintao_Cannes2011.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Hu_Jintao_Cannes2011.jpg|127x127_pik]] | rowspan="2" align="center" |'''[[Hu Džintao]]''' <span style="font-size:125%;">胡锦涛</span> <small>(rojen 1942)</small> | width="10%" |15. marec 2003 | width="10%" |15. marec 2008 |- bgcolor="#EEEEEE" | width="10%" |15. marec 2008 | width="10%" |14. marec 2013 |- bgcolor="#EEEEEE" ! rowspan="2" width="20" style="background-color: #FBCEB1" |7 | rowspan="2" |[[File:Xi_Jinping_March_2017.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Xi_Jinping_March_2017.jpg|136x136_pik]] | rowspan="2" align="center" |'''[[Ši Džinping]]''' <span style="font-size:125%;">习近平</span> <small>(rojen 1953)</small> | width="10%" |14. marec 2013 | width="10%" |17. marec 2018 |- bgcolor="#EEEEEE" | width="10%" |17. marec 2018 | width="10%" |marec 2023 |- ! | | |marec 2023 |danes |} == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Kitajske]] {{poli-stub}} [[Kategorija:Politika Kitajske]] [[Kategorija:Predsedniki Ljudske republike Kitajske|*]] nyb7q24cqmsw0x1nx2fjnpm9g4fexgz 0 73092 6705184 6703032 2026-07-01T13:52:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 d. 6705184 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Elizabeta Blokar]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * Klemen Breznik * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Aida Granda]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Miha Jerala]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Ljuba Makovec Melik]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *[[Senja Mali Brajovič]] * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * [[Marija Maren Držaj]] * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * [[Janez Pestotnik]] (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] (1935-2026) * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026) * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] ricmh3nz9p0i73n5dqskll7nvx5tvq2 0 73659 6705154 6674358 2026-07-01T12:44:08Z ~2026-28279-21 259659 /* P */ 6705154 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Milan Adamič]] * [[Irena Adlešič]] *[[Lea Alič]] *[[Igor Areh]] *[[Beno Arnejčič]] *[[Ana Arzenšek]] *Srdan (Mišo, Mišel) Arzenšek ("Zeni") *[[Srdan Arzenšek]] *[[Vladimir Arzenšek]] *[[Andreja Avsec]] *[[Jože Ažman (šport)]] == B == *[[Katarina Babnik]] *[[Renata Bačer Slabe]] *[[Boštjan Bajec]] *[[Urška Baković]] *[[Karin Bakračevič]] (-Vukman) *[[Tadeja Batagelj]] *[[Natalija Baumgartner]] *[[Petra Bavčar]] *[[Janez Bečaj]] *[[Franc Belčič]] *[[Živana Bele Potočnik]] *[[Emil Benedik]] *[[Marija Benigar]] (por. Vučić) *[[Jordan Berginc]] *[[Barbara Bernik]] *[[Breda Bezič]] *[[Irena Bezić]] *[[Natalija Bilobrk]] *[[Uroš Blatnik]] *[[Dušica Boben]] *[[Katja Boh]] *[[Janko Bohak]] *[[Ema Bohanec]]  *[[Etbin Bojc]] * [[Eva Boštjančič]] *Jasna Božič *[[Maja Božič Kranjc]] *[[Mark Bračič Floyd]] * [[Stanislav Bras]] *[[Nina Bras Meglič]] *[[Aleksander Bratina]] *[[Urša Bratun]] *[[Ksenija Bratuš Albreht]] *[[Janez Bregant]] *[[Leopold Bregant]] *[[Tone Brejc]] *[[France Brenk]] *[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]] *[[Kristina Brenk]]? *[[Alenka Brešar Iskra]]? *[[Simon Brezovar]] *[[Nataša Bucik]] * [[Valentin Bucik]] *([[Zoran Bujas]]) *[[Valerija Bužan]] ==C== * Anka Caleari * [[Saša Cecić Erpič]] *[[Mira Cencič]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Tone Ciglar]] *[[Zlatka Cugmas]] *[[Janina Curk]] *[[Robert Cvetek]] * [[Heliodor Cvetko]] == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] *[[Alenka Čas]] *[[Blanka Čebašek]]? *[[Matej Čeh]] *[[Maša Černelič Bizjak]] *[[Mihael Černetič]] *[[Nevenka Černigoj-Sadar]] *[[Matej Černigoj]] *[[Lucija Čevnik]]? *[[Franjo Čibej]] *[[Barbara Čibej Žagar]] *[[Sana Čoderl Dobnik]] *[[Franc Čop]] *[[Alfonz Čuk]] *[[Miran Čuk]] *[[Nenad Čuš Babič]] == D == *[[Marcela De Batistič]] *[[Bojan Dekleva]] *Simona Dijak *[[Jure Demšar]] *[[Katja Depolli Steiner]] *[[Miha Derganc]] *[[Mateja De Leonni Stanonik]]? *[[Nataša Dernovšček Hafner]] *[[Tjaša Dimec Časar]] *[[Marko Divjak]] *[[Milan Divjak]] *[[Bernarda Dobnik Renko]] *[[Irena Dogša]] *[[Barbara Dolenc]] *[[Petra Dolenc]] *[[Andrej Dolinar]] *[[Vera Doma]] *[[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]] *[[Mirjam Dovečar]] *[[Katja Dular]] *Vedrana Đurašin == E == * [[Katja Eman]]? * [[Ajda Erjavec]] * [[Bojan Erjavšek]] == F == *[[Nilvesa Fajić Berginc]] *[[Urška Fekonja Peklaj]] *[[Ivan Ferbežer]] *[[Maja Fesel Kamenik]] *[[Polona Fister]] *[[Tomaž Flajs]]? *[[Vito Flaker]] *[[Ivan Flis]] *[[Andrej Frančeškin]] *[[Branko Franzl]] * [[Aleš Friedl]] *[[Marina Furlan]] == G == *[[Lena Gabršček]] *[[Fran Gabršek]] (1856-1937) *[[Augustine Gasser|Augustine (Gusti) Gasser]] *[[Stanko Gerjolj]] * [[Viktor Gerkman]] (1952-2009) *[[Vislava Globevnik Velikonja]] *[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]] *[[Stanko Gogala]]? *[[David Gosar]] *[[Christian Gostečnik]] *[[Maja Gostič]] *[[Jure Gračner, psiholog]] *[[Ivana Gradišnik]] * [[Daša Grajfoner]] *[[Janez Gregorač]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Jure Grgurevič]] *[[Alenka Gril]] *[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči'' *[[Darja Groznik]] *[[Mitja (Demetrij) Gruden]] == H == *[[Katarina Habe]] *[[Kaja Hacin Beyazoglu]] *[[Marija Hafner]] *[[Hana Hawlina]] *[[Maja Hawlina]] *[[Darko Hederih]] *[[Katja Katarina Hleb]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Rok Holnthaner]] *[[Barbara Horvat]] *[[Ludvik Horvat]] *[[Marina Horvat]] *[[Nada Hribar]] *[[Borut Hrovatin]] *[[Mateja Hudoklin]] *[[Špela Hvalec]] == I == * [[Katja Istenič]] == J == * [[Zlatka Jakopec]] * [[Peter Janjušević]] *[[Norbert Jaušovec]] *[[Gregor Jazbec]] *[[Špela Jelenc]] *[[Jože Jensterle]]? *Janez Jerman (*1962) *[[Tina Jeromen]] * [[Mišo Jezernik]] *[[Valentin Jež]] * [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]] *[[Ana Junger]] *[[Mojca Juriševič]] *[[Maja Jurjevčič]] *[[Benjamin Jurman]] == K == *[[Janja Kaiser Zupančič]] *[[Tanja Kajtna]] *[[Gizella Kaszás Kocijančič]] *[[Tina Kavčič]] *[[Urška Kavčič]] *[[Vojko Kavčič]] *[[Mojca Kirbiš Hajdinjak]]? *[[Alenka Klemenc]] (*1977) *[[Nuša Klinar]] *[[Mihael Kline]] *[[Anja Klobas]] *[[Silva Kmet]] *[[Darja Kobal Grum]] *[[Leonida Kobal]] *[[Alenka Kobolt]] (Čretnik) *[[Vladimir Kočevar]] *[[Jana Kodrič]] *[[Pavle Kogej]] * [[Martin Kojc]] * [[Manca Kok]] *[[Nives Kolarič]] ? *[[Luka Komidar]] *[[Katarina Kompan Erzar]] *[[Edvard Konrad]] *[[Tjaša M. Kos]] *[[Dunja Košir]] *[[Katja Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Eva Kovač]] *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Nuša Kovačević Tonjko]] *[[Dare Kovačič]] *[[Ana Kozina]] *[[Dejan Kozel]] *[[Radovan Kragelj]] *[[Borut Kraigher]] *[[Renata Krajnčec]] *[[Aleksij Kraljič]] *[[Martin Kramar]] *[[Metka Kramar]] *[[Ana Kranjc]] *[[Maja B. Kranjc]] *Tomaž Kranjc (*1955) *[[Lena Kregelj]] *[[Borjana Kremžar Jovanović]] * [[Tilka Kren]] Obran *Brigita Kričaj Korelc *[[Lea Kristan]] *[[Azra Kristančič]] *[[Sebastjan Kristovič]]? *[[Jana Krivec]] *[[Marjan Kroflič]] *[[Nina Krohne]] *Karmen Kočivnik == L == * [[Tjaša Lah Tolar]] * [[Tanja Lamovec]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Alen Latini]] *([[Andreja Lavrič]]) *[[Katarina Lavš]] *[[Žan Lep]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Petra Lešnik Musek]] *[[Rudi Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Dean Lipovac]] *[[Bernarda Logar Zakrajšek]] *[[Leon Lojk]] * [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]] == M == *[[Lidija Magajna]] *[[Zvezdana Majhen]] *[[Jan Makarovič]] *[[Renata Marčič]] *[[Barica Marentič Požarnik]] *[[Ljubica Marjanović Umek]] *[[Renata Marčič]] *[[Maksimilijana Marinšek]] *[[Peter Markič]] *[[Mateja Markl]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] * [[Robert Masten]] *[[Matjaž Matevžič]] *[[Polona Matjan Štuhec]] *[[Andraž Matkovič]] *[[Silva Matos]] *[[Janez Mayer]] *[[Nikolaj Mejaš]] *[[Milko Mejovšek]] *[[Žiga Mekiš Recek]] *[[Marjeta Mencin Čeplak|Marjeta Mencin (-Čeplak]]) /[[Metka Mencin]] *[[Juliana Mendes Svete]] *[[Rok Merc]] *[[Franc Merkač]] *[[Blaž Mesec]] *[[Aleksandra P. Meško]] *[[Maja Meško]] *[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]] (optometrik) *[[Vlado Miheljak]] *[[Nina Mikl]] *[[Andreja Mikuž]] *[[Nada Mirnik Trtnik]] *[[Janez Mlakar (psiholog)]] *[[David Modic]] *[[Samo Modic]] *[[Marija Molan]] *[[Bojana Moškrič]] *([[Miran Možina]]) *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Satja Mulej Bratec]] * [[Damijan Mumel]] * [[Janek Musek]] *[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]] *[[Bojan Musil]] == N == * [[Nevenka Nakrst|''Nevenka Nakrst'']] * [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] *[[Bernarda Nemec]] *[[Zdravko Neuman]] *[[Nika Nikolič]]? *[[Helena Novak]] == O == * [[Darja Odar]]? *[[Franc Osterman]] *[[Karel Ozvald]] *[[Ana Ožura]] == P == *[[Tone Pačnik]] *[[Marjan Pajntar]] (1932-2024) *[[Rudi Pajntar]] *[[Boni Pajntar Plut]] *[[Zoran Pavlović (1955)]] *[[Samo Pastirk]] *[[Radmila Pavlovič Blatnik]] *[[Vladimir Pavšek]] *[[Tinkara Pavšič Mrevlje]] *[[Sonja Pečjak]] *[[Vid Pečjak]] *[[Cirila Peklaj]] *[[Tatjana Penko]] *[[Marjanca Pergar Kuščer]] *[[Andrej Perko]] *[[Uroš Perko]] ? *[[Bogomir Peršič]] *[[Susanna Pertot]] *[[Mitja Peruš]] *[[Martina Peštaj]] *[[Marija Petrič]] *Marjetka Petrič Puklavec *[[Mojca Petrič]] *[[Oto Petrovič]] * [[Andrej Petruša]] *Nejc Petruša *[[Ajda Pfifer]] *[[Renata Picej]]? *[[Darja Piciga]] *[[Tina Pirc]] *[[Vladimir Pirnat]] *[[Tina Pivec]]? *[[Janko Plemenitaš]] *[[Nejc Plohl]] *[[Nevenka Podgornik]] *[[Veronika Podgoršek]] *[[Anja Podlesek]] *[[Tina Podlogar]] *[[Slavko Podmenik]]? *[[Jože Podržaj]] *([[Borut S. Pogačnik]]) *[[Slavica Pogačnik Toličič]] *[[Vid Pogačnik]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Alenka Polak]] *[[Marko Polič]] *[[Vida Ana Politakis]] *[[Saša Poljak Lukek]] *[[Andreja Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Olga Poljšak Škraban]] *[[Mojca Poredoš]] *[[Vita Poštuvan]] *[[Vinko Potočnik]] *[[Lev Požar]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Peter Praper]] *[[Franc Aco Prosnik]] *[[Anica Prosnik Domjan]] *[[Andreja Pšeničny]] *Cveta Pučko (Razdevšek) *[[Milan Puhan]] *[[Melita Puklek Levpušček]] *[[Suzana Puntar]] *[[Nina Purg]]/[[Nina Purg Suljič]] == R == *[[Vesna Radonjić Miholič]] *[[Cveta Radzevšek Pučko]] *[[Eugen Rainer]] * [[Katja Rak]] *[[Zlatka Rakovec Felser]] *[[Jože Ramovš]]? *[[Tanja Ravnjak]]? *[[Ana Reberc]] *[[Alenka Rebula Tuta]] *[[Matjaž Regovec]] *Marjan Repič *[[Tina Rehberger]] *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Grega Repovš]] *[[Jernej Repovš]] *[[Vida Ribičič]] *[[Marjeta Richie]] *[[Tristan Rigler]] *[[Irena Roglič Kononenko]] *[[Bernard Rojnik]] *[[Janez Rojšek]] * [[Mihajlo Rostohar]] *[[Saška Roškar]] *([[Nikola Rot]]: slov.-srbski) *[[Leonida Rotvejn Pajič]] *([[Sanja Rozman]]) *[[Marina Rugelj]] *Tanja Rupnik Vec *[[Velko S. Rus]] *[[Ingrid Russi Zagožen]] *[[Dušan Rutar]] *[[Miha Rutar]] *[[Tina Rutar Leban]] == S == *[[Argio Sabadin]] *[[Stane Saksida]]? *[[Marijan Salobir]] *[[Simona Sanda]] *[[Ignac Schmidt]] *([[Vlado Schmidt]])? *[[Danilo Sedmak]] *[[Polona Selič]] *[[Alenka Seršen Fras]] *[[Marija Skalar]] *[[Vinko Skalar]] *[[Štefan Slak]] *[[Anka Slana Ozimič]] *[[Vera Slodnjak]] *[[Sandra Smiljanić]] *Franc Smole *[[Maja Smrdu]] *[[Helena Smrtnik Vitulić]] *[[Gregor Sočan]] *[[Bor Sojar Voglar]] *[[Srečko Soršak]] *[[Iztok Spetič]] (It.) *[[Milena Srpak]] *[[Martina Starc]] *[[Barbara Starovasnik Žagavec]] *[[Eva Stergar]] *[[Vida Sterle]] *[[Barbara Stožir Curk]] *[[Bernard Stritih]] *[[Branka Strniša]] *[[Marja Strojin]] *Đurđica Strunjaš Kurt *[[Ana Stupan]] *[[Meta Suhadolc Krečič]] *[[Roberta Sulčič]] *[[France Susman]] *[[Marjan Sušelj]] *[[Janez Svetina]] *[[Matija Svetina]] == Š == *[[Borut Šali]] *[[Levin Šebek]] *[[Sanja Šešok]] *[[Bojan Šinko]] *[[Petra Škabar]] * [[Darko Števančec]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Bojan Šinko]] *([[Silvo Šinkovec]]) *[[Andreja Cirila Škufca Smrdel]] *[[Maja Šorli]] *[[Lilijana Šprah]] *[[Tanja Šraj]] *[[Petra Štampar]] *[[Maja Štante Vouk]] *[[Barbara Šteh]] *[[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'') *[[Senja Štirn]] *[[Vita Štukovnik]] *[[Lea Šugman Bohinc]] *[[Katja Šugman Stubbs]] *[[Ana Jana Šušteršič]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Alenka Tacol]] *[[Drago Tacol]] *[[Simona Tancig]] *[[Ana Tavčar]] *[[Rudi Tavčar]] (& Metka) *[[Janja Tekavc]]? *[[Onja Tekavčič-Grad]] *[[Sara Tement]] *[[Vesna Tetičkovič]] *Maja Tisovec *[[Blanka Tivadar]] * [[Ivan Toličič]] * Nastja Tomat * [[Andrej Trampuž]] *[[Jasna Toplak]] *[[Jože Trček]] * [[Anton Trstenjak]] * [[Marjeta Trstenjak]] *[[Žarko Trušnovec]] *[[Maks Tušak]] (1947-2008) *[[Matej Tušak]] (1968) *[[Janez Tušar]] * [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]]) == U == * [[Saša Ucman]] * [[Mirjana Ule]] *[[Peter Umek]] == V == *[[Julka Vahen]] *[[Bojan Varjačić Rajko]] *[[France Veber]] *[[Vekoslav Verhovnik]] *[[Katarina Veselko]] *[[Jasna Vešligaj Damiš]] *[[Andreja Vezovnik]] *[[Aleš Vičič]] *[[Mateja Videčnik]] *[[Gaj Vidmar]] *[[Jernej Vidmar]] *[[Marija Vincek]] *[[Hedviga Virant]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Blaž Vodopivec]] *M. Vodopivec (=[[Maja Glonar Vodopivec]]?) *[[Vid V. Vodušek]] *[[Damijana Voglar]] *[[Andrej Vovk]] *[[Beti Vovko]] *[[Marko Vrtovec]] == W == *[[Simona Weiss]] (1963-2015) *[[Alenka Werdonig]] == Z == * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Aleksander Zadel]] * [[Nuša Zadravec Šedivy]] * [[Tina Zadravec]] *[[Gaja Zager Kocjan]] *[[Andrej Zaghet]] *([[Drago Zajc]] star.-''Problematika inteligentostnih testov'', 1940) *[[Minka Zajec]] *[[Bojan Zalar]] *[[Leonida Zalokar]]? *[[Zdenka Zalokar Divjak]] *[[Anja Zavašnik]] * [[Franci Zavrl]] * [[Marjana Zidar]] * [[Saša Zorjan]] *[[Leon Zorman]] * [[Maja Zupančič]] == Ž == *[[Vida Žabot|Vida Žabot Coppo]] *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]] *[[Estera Žalik]] *[[Barbara Žemva]] *[[Miran Žerjav]] *([[Mirko Žerjav]]) *[[Iztok Žilavec]] *[[Leon Žlebnik]] *[[Bojan Žlender]] *[[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] *[[Urška Žugelj]] * [[Gregor Žvelc]] * [[Maša Žvelc]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi|*]] qycu6airl41q5yfpjq38oobz26dgdee 6705156 6705154 2026-07-01T12:54:56Z ~2026-28279-21 259659 /* P */ 6705156 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Milan Adamič]] * [[Irena Adlešič]] *[[Lea Alič]] *[[Igor Areh]] *[[Beno Arnejčič]] *[[Ana Arzenšek]] *Srdan (Mišo, Mišel) Arzenšek ("Zeni") *[[Srdan Arzenšek]] *[[Vladimir Arzenšek]] *[[Andreja Avsec]] *[[Jože Ažman (šport)]] == B == *[[Katarina Babnik]] *[[Renata Bačer Slabe]] *[[Boštjan Bajec]] *[[Urška Baković]] *[[Karin Bakračevič]] (-Vukman) *[[Tadeja Batagelj]] *[[Natalija Baumgartner]] *[[Petra Bavčar]] *[[Janez Bečaj]] *[[Franc Belčič]] *[[Živana Bele Potočnik]] *[[Emil Benedik]] *[[Marija Benigar]] (por. Vučić) *[[Jordan Berginc]] *[[Barbara Bernik]] *[[Breda Bezič]] *[[Irena Bezić]] *[[Natalija Bilobrk]] *[[Uroš Blatnik]] *[[Dušica Boben]] *[[Katja Boh]] *[[Janko Bohak]] *[[Ema Bohanec]]  *[[Etbin Bojc]] * [[Eva Boštjančič]] *Jasna Božič *[[Maja Božič Kranjc]] *[[Mark Bračič Floyd]] * [[Stanislav Bras]] *[[Nina Bras Meglič]] *[[Aleksander Bratina]] *[[Urša Bratun]] *[[Ksenija Bratuš Albreht]] *[[Janez Bregant]] *[[Leopold Bregant]] *[[Tone Brejc]] *[[France Brenk]] *[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]] *[[Kristina Brenk]]? *[[Alenka Brešar Iskra]]? *[[Simon Brezovar]] *[[Nataša Bucik]] * [[Valentin Bucik]] *([[Zoran Bujas]]) *[[Valerija Bužan]] ==C== * Anka Caleari * [[Saša Cecić Erpič]] *[[Mira Cencič]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Tone Ciglar]] *[[Zlatka Cugmas]] *[[Janina Curk]] *[[Robert Cvetek]] * [[Heliodor Cvetko]] == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] *[[Alenka Čas]] *[[Blanka Čebašek]]? *[[Matej Čeh]] *[[Maša Černelič Bizjak]] *[[Mihael Černetič]] *[[Nevenka Černigoj-Sadar]] *[[Matej Černigoj]] *[[Lucija Čevnik]]? *[[Franjo Čibej]] *[[Barbara Čibej Žagar]] *[[Sana Čoderl Dobnik]] *[[Franc Čop]] *[[Alfonz Čuk]] *[[Miran Čuk]] *[[Nenad Čuš Babič]] == D == *[[Marcela De Batistič]] *[[Bojan Dekleva]] *Simona Dijak *[[Jure Demšar]] *[[Katja Depolli Steiner]] *[[Miha Derganc]] *[[Mateja De Leonni Stanonik]]? *[[Nataša Dernovšček Hafner]] *[[Tjaša Dimec Časar]] *[[Marko Divjak]] *[[Milan Divjak]] *[[Bernarda Dobnik Renko]] *[[Irena Dogša]] *[[Barbara Dolenc]] *[[Petra Dolenc]] *[[Andrej Dolinar]] *[[Vera Doma]] *[[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]] *[[Mirjam Dovečar]] *[[Katja Dular]] *Vedrana Đurašin == E == * [[Katja Eman]]? * [[Ajda Erjavec]] * [[Bojan Erjavšek]] == F == *[[Nilvesa Fajić Berginc]] *[[Urška Fekonja Peklaj]] *[[Ivan Ferbežer]] *[[Maja Fesel Kamenik]] *[[Polona Fister]] *[[Tomaž Flajs]]? *[[Vito Flaker]] *[[Ivan Flis]] *[[Andrej Frančeškin]] *[[Branko Franzl]] * [[Aleš Friedl]] *[[Marina Furlan]] == G == *[[Lena Gabršček]] *[[Fran Gabršek]] (1856-1937) *[[Augustine Gasser|Augustine (Gusti) Gasser]] *[[Stanko Gerjolj]] * [[Viktor Gerkman]] (1952-2009) *[[Vislava Globevnik Velikonja]] *[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]] *[[Stanko Gogala]]? *[[David Gosar]] *[[Christian Gostečnik]] *[[Maja Gostič]] *[[Jure Gračner, psiholog]] *[[Ivana Gradišnik]] * [[Daša Grajfoner]] *[[Janez Gregorač]] *[[Hojka Gregorič Kumperščak]] *[[Jure Grgurevič]] *[[Alenka Gril]] *[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči'' *[[Darja Groznik]] *[[Mitja (Demetrij) Gruden]] == H == *[[Katarina Habe]] *[[Kaja Hacin Beyazoglu]] *[[Marija Hafner]] *[[Hana Hawlina]] *[[Maja Hawlina]] *[[Darko Hederih]] *[[Katja Katarina Hleb]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Rok Holnthaner]] *[[Barbara Horvat]] *[[Ludvik Horvat]] *[[Marina Horvat]] *[[Nada Hribar]] *[[Borut Hrovatin]] *[[Mateja Hudoklin]] *[[Špela Hvalec]] == I == * [[Katja Istenič]] == J == * [[Zlatka Jakopec]] * [[Peter Janjušević]] *[[Norbert Jaušovec]] *[[Gregor Jazbec]] *[[Špela Jelenc]] *[[Jože Jensterle]]? *Janez Jerman (*1962) *[[Tina Jeromen]] * [[Mišo Jezernik]] *[[Valentin Jež]] * [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]] *[[Ana Junger]] *[[Mojca Juriševič]] *[[Maja Jurjevčič]] *[[Benjamin Jurman]] == K == *[[Janja Kaiser Zupančič]] *[[Tanja Kajtna]] *[[Gizella Kaszás Kocijančič]] *[[Tina Kavčič]] *[[Urška Kavčič]] *[[Vojko Kavčič]] *[[Mojca Kirbiš Hajdinjak]]? *[[Alenka Klemenc]] (*1977) *[[Nuša Klinar]] *[[Mihael Kline]] *[[Anja Klobas]] *[[Silva Kmet]] *[[Darja Kobal Grum]] *[[Leonida Kobal]] *[[Alenka Kobolt]] (Čretnik) *[[Vladimir Kočevar]] *[[Jana Kodrič]] *[[Pavle Kogej]] * [[Martin Kojc]] * [[Manca Kok]] *[[Nives Kolarič]] ? *[[Luka Komidar]] *[[Katarina Kompan Erzar]] *[[Edvard Konrad]] *[[Tjaša M. Kos]] *[[Dunja Košir]] *[[Katja Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Eva Kovač]] *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Nuša Kovačević Tonjko]] *[[Dare Kovačič]] *[[Ana Kozina]] *[[Dejan Kozel]] *[[Radovan Kragelj]] *[[Borut Kraigher]] *[[Renata Krajnčec]] *[[Aleksij Kraljič]] *[[Martin Kramar]] *[[Metka Kramar]] *[[Ana Kranjc]] *[[Maja B. Kranjc]] *Tomaž Kranjc (*1955) *[[Lena Kregelj]] *[[Borjana Kremžar Jovanović]] * [[Tilka Kren]] Obran *Brigita Kričaj Korelc *[[Lea Kristan]] *[[Azra Kristančič]] *[[Sebastjan Kristovič]]? *[[Jana Krivec]] *[[Marjan Kroflič]] *[[Nina Krohne]] *Karmen Kočivnik == L == * [[Tjaša Lah Tolar]] * [[Tanja Lamovec]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Alen Latini]] *([[Andreja Lavrič]]) *[[Katarina Lavš]] *[[Žan Lep]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Petra Lešnik Musek]] *[[Rudi Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Dean Lipovac]] *[[Bernarda Logar Zakrajšek]] *[[Leon Lojk]] * [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]] == M == *[[Lidija Magajna]] *[[Zvezdana Majhen]] *[[Jan Makarovič]] *[[Renata Marčič]] *[[Barica Marentič Požarnik]] *[[Ljubica Marjanović Umek]] *[[Renata Marčič]] *[[Maksimilijana Marinšek]] *[[Peter Markič]] *[[Mateja Markl]] *[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] * [[Robert Masten]] *[[Matjaž Matevžič]] *[[Polona Matjan Štuhec]] *[[Andraž Matkovič]] *[[Silva Matos]] *[[Janez Mayer]] *[[Nikolaj Mejaš]] *[[Milko Mejovšek]] *[[Žiga Mekiš Recek]] *[[Marjeta Mencin Čeplak|Marjeta Mencin (-Čeplak]]) /[[Metka Mencin]] *[[Juliana Mendes Svete]] *[[Rok Merc]] *[[Franc Merkač]] *[[Blaž Mesec]] *[[Aleksandra P. Meško]] *[[Maja Meško]] *[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]] (optometrik) *[[Vlado Miheljak]] *[[Nina Mikl]] *[[Andreja Mikuž]] *[[Nada Mirnik Trtnik]] *[[Janez Mlakar (psiholog)]] *[[David Modic]] *[[Samo Modic]] *[[Marija Molan]] *[[Bojana Moškrič]] *([[Miran Možina]]) *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Satja Mulej Bratec]] * [[Damijan Mumel]] * [[Janek Musek]] *[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]] *[[Bojan Musil]] == N == * [[Nevenka Nakrst|''Nevenka Nakrst'']] * [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]] *[[Bernarda Nemec]] *[[Zdravko Neuman]] *[[Nika Nikolič]]? *[[Helena Novak]] == O == * [[Darja Odar]]? *[[Franc Osterman]] *[[Karel Ozvald]] *[[Ana Ožura]] == P == *[[Tone Pačnik]] *[[Marjan Pajntar]] (1932-2024) *[[Boni Pajntar Plut]] *[[Zoran Pavlović (1955)]] *[[Samo Pastirk]] *[[Radmila Pavlovič Blatnik]] *[[Vladimir Pavšek]] *[[Tinkara Pavšič Mrevlje]] *[[Sonja Pečjak]] *[[Vid Pečjak]] *[[Cirila Peklaj]] *[[Tatjana Penko]] *[[Marjanca Pergar Kuščer]] *[[Andrej Perko]] *[[Uroš Perko]] ? *[[Bogomir Peršič]] *[[Susanna Pertot]] *[[Mitja Peruš]] *[[Martina Peštaj]] *[[Marija Petrič]] *Marjetka Petrič Puklavec *[[Mojca Petrič]] *[[Oto Petrovič]] * [[Andrej Petruša]] *Nejc Petruša *[[Ajda Pfifer]] *[[Renata Picej]]? *[[Darja Piciga]] *[[Tina Pirc]] *[[Vladimir Pirnat]] *[[Tina Pivec]]? *[[Janko Plemenitaš]] *[[Nejc Plohl]] *[[Nevenka Podgornik]] *[[Veronika Podgoršek]] *[[Anja Podlesek]] *[[Tina Podlogar]] *[[Slavko Podmenik]]? *[[Jože Podržaj]] *([[Borut S. Pogačnik]]) *[[Slavica Pogačnik Toličič]] *[[Vid Pogačnik]] *[[Tina Pogorelčnik]] *[[Alenka Polak]] *[[Marko Polič]] *[[Vida Ana Politakis]] *[[Saša Poljak Lukek]] *[[Andreja Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Olga Poljšak Škraban]] *[[Mojca Poredoš]] *[[Vita Poštuvan]] *[[Vinko Potočnik]] *[[Lev Požar]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Peter Praper]] *[[Franc Aco Prosnik]] *[[Anica Prosnik Domjan]] *[[Andreja Pšeničny]] *Cveta Pučko (Razdevšek) *[[Milan Puhan]] *[[Melita Puklek Levpušček]] *[[Suzana Puntar]] *[[Nina Purg]]/[[Nina Purg Suljič]] == R == *[[Vesna Radonjić Miholič]] *[[Cveta Radzevšek Pučko]] *[[Eugen Rainer]] * [[Katja Rak]] *[[Zlatka Rakovec Felser]] *[[Jože Ramovš]]? *[[Tanja Ravnjak]]? *[[Ana Reberc]] *[[Alenka Rebula Tuta]] *[[Matjaž Regovec]] *Marjan Repič *[[Tina Rehberger]] *[[Tanja Repič Slavič]] *[[Grega Repovš]] *[[Jernej Repovš]] *[[Vida Ribičič]] *[[Marjeta Richie]] *[[Tristan Rigler]] *[[Irena Roglič Kononenko]] *[[Bernard Rojnik]] *[[Janez Rojšek]] * [[Mihajlo Rostohar]] *[[Saška Roškar]] *([[Nikola Rot]]: slov.-srbski) *[[Leonida Rotvejn Pajič]] *([[Sanja Rozman]]) *[[Marina Rugelj]] *Tanja Rupnik Vec *[[Velko S. Rus]] *[[Ingrid Russi Zagožen]] *[[Dušan Rutar]] *[[Miha Rutar]] *[[Tina Rutar Leban]] == S == *[[Argio Sabadin]] *[[Stane Saksida]]? *[[Marijan Salobir]] *[[Simona Sanda]] *[[Ignac Schmidt]] *([[Vlado Schmidt]])? *[[Danilo Sedmak]] *[[Polona Selič]] *[[Alenka Seršen Fras]] *[[Marija Skalar]] *[[Vinko Skalar]] *[[Štefan Slak]] *[[Anka Slana Ozimič]] *[[Vera Slodnjak]] *[[Sandra Smiljanić]] *Franc Smole *[[Maja Smrdu]] *[[Helena Smrtnik Vitulić]] *[[Gregor Sočan]] *[[Bor Sojar Voglar]] *[[Srečko Soršak]] *[[Iztok Spetič]] (It.) *[[Milena Srpak]] *[[Martina Starc]] *[[Barbara Starovasnik Žagavec]] *[[Eva Stergar]] *[[Vida Sterle]] *[[Barbara Stožir Curk]] *[[Bernard Stritih]] *[[Branka Strniša]] *[[Marja Strojin]] *Đurđica Strunjaš Kurt *[[Ana Stupan]] *[[Meta Suhadolc Krečič]] *[[Roberta Sulčič]] *[[France Susman]] *[[Marjan Sušelj]] *[[Janez Svetina]] *[[Matija Svetina]] == Š == *[[Borut Šali]] *[[Levin Šebek]] *[[Sanja Šešok]] *[[Bojan Šinko]] *[[Petra Škabar]] * [[Darko Števančec]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Bojan Šinko]] *([[Silvo Šinkovec]]) *[[Andreja Cirila Škufca Smrdel]] *[[Maja Šorli]] *[[Lilijana Šprah]] *[[Tanja Šraj]] *[[Petra Štampar]] *[[Maja Štante Vouk]] *[[Barbara Šteh]] *[[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'') *[[Senja Štirn]] *[[Vita Štukovnik]] *[[Lea Šugman Bohinc]] *[[Katja Šugman Stubbs]] *[[Ana Jana Šušteršič]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Alenka Tacol]] *[[Drago Tacol]] *[[Simona Tancig]] *[[Ana Tavčar]] *[[Rudi Tavčar]] (& Metka) *[[Janja Tekavc]]? *[[Onja Tekavčič-Grad]] *[[Sara Tement]] *[[Vesna Tetičkovič]] *Maja Tisovec *[[Blanka Tivadar]] * [[Ivan Toličič]] * Nastja Tomat * [[Andrej Trampuž]] *[[Jasna Toplak]] *[[Jože Trček]] * [[Anton Trstenjak]] * [[Marjeta Trstenjak]] *[[Žarko Trušnovec]] *[[Maks Tušak]] (1947-2008) *[[Matej Tušak]] (1968) *[[Janez Tušar]] * [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]]) == U == * [[Saša Ucman]] * [[Mirjana Ule]] *[[Peter Umek]] == V == *[[Julka Vahen]] *[[Bojan Varjačić Rajko]] *[[France Veber]] *[[Vekoslav Verhovnik]] *[[Katarina Veselko]] *[[Jasna Vešligaj Damiš]] *[[Andreja Vezovnik]] *[[Aleš Vičič]] *[[Mateja Videčnik]] *[[Gaj Vidmar]] *[[Jernej Vidmar]] *[[Marija Vincek]] *[[Hedviga Virant]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Blaž Vodopivec]] *M. Vodopivec (=[[Maja Glonar Vodopivec]]?) *[[Vid V. Vodušek]] *[[Damijana Voglar]] *[[Andrej Vovk]] *[[Beti Vovko]] *[[Marko Vrtovec]] == W == *[[Simona Weiss]] (1963-2015) *[[Alenka Werdonig]] == Z == * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Aleksander Zadel]] * [[Nuša Zadravec Šedivy]] * [[Tina Zadravec]] *[[Gaja Zager Kocjan]] *[[Andrej Zaghet]] *([[Drago Zajc]] star.-''Problematika inteligentostnih testov'', 1940) *[[Minka Zajec]] *[[Bojan Zalar]] *[[Leonida Zalokar]]? *[[Zdenka Zalokar Divjak]] *[[Anja Zavašnik]] * [[Franci Zavrl]] * [[Marjana Zidar]] * [[Saša Zorjan]] *[[Leon Zorman]] * [[Maja Zupančič]] == Ž == *[[Vida Žabot|Vida Žabot Coppo]] *[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]] *[[Estera Žalik]] *[[Barbara Žemva]] *[[Miran Žerjav]] *([[Mirko Žerjav]]) *[[Iztok Žilavec]] *[[Leon Žlebnik]] *[[Bojan Žlender]] *[[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] *[[Urška Žugelj]] * [[Gregor Žvelc]] * [[Maša Žvelc]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi|*]] 8zeei6uk4iy965038gmo1vkb6hkghjc 0 74758 6705297 5899560 2026-07-01T16:45:04Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši Arenasa de Getxo]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Arenas Cluba de Getxo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705297 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Félix Sesúmaga | image = | full name = Félix Sesúmaga Ugarte | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 1914-19 | years2 = 1919-21 | years3 = 1921-22 | years4 = 1922-24 | clubs1 = [[Arenas Club de Getxo|Arenas]] | clubs2 = [[FC Barcelona]] | clubs3 = [[Racing de Sama]] | clubs4 = [[Athletic Bilbao]] | caps2 = 212 | goals2 = 51 | nationalyears1 = 1920-23 | nationalteam1 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 4 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ESP}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Srebrna medalja | [[Poletne olimpijske igre 1920|Antwerp 1920]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1920|ekipno]]}} }} '''Félix Sesúmaga Ugarte''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]], * [[12. oktober]] [[1898]], [[Lejona]], [[Vizcaya]], [[Španija]], † [[24. avgust]] [[1925]], Španija. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1920|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1920|poletnih olimpijskih iger leta 1920]]. Odigral je 8 tekem za [[španska nogometna reprezentanca|špansko nogometno reprezentanco]] in dosegel 4 gole. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam španskih nogometašev]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sesúmaga, Félix}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1920]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Španijo]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Arenas Cluba de Getxo]] [[Kategorija:Nogometaši Athletic Bilbaa]] e7vdeuvkdw0lq58yeoafp4i3ijx27v6 0 85099 6705357 6503589 2026-07-01T18:46:03Z TadejM 738 popravek imen v uvodu 6705357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Jangce | name_native = {{native name|zh|Cháng Jiāng}} <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Dusk on the Yangtze River.jpg | image_size = 300 | image_caption = Mrak na srednjem delu reke Jangce ([[Tri soteske]]) 2002 | map = Yangtze river map.png | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja reke Jangce | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300px | pushpin_map_caption = <!---------------------- LOCATION --> | basin_countries = [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | length = 6300 km<ref>{{navedi splet |work=Encyclopædia Britannica |title=Yangtze River |url=http://www.britannica.com/eb/article-9110538/Yangtze-River |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080821211832/http://www.britannica.com/eb/article-9110538/Yangtze-River |archivedate=2008-08-21 |date=2021-08-30}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = 2000 m³/s | discharge1_avg = 30.146 m³/s<ref name="chinarivers">{{navedi splet |url=http://china.org.cn/english/eng-shuzi2003/gq/dili5.htm |title=Main Rivers |work=National Conditions |publisher=China.org.cn |accessdate=2010-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313150329/http://china.org.cn/english/eng-shuzi2003/gq/dili5.htm |archive-date=2012-03-13 |url-status=live }}</ref> | discharge1_max = 110.000 m³/s<ref>{{navedi novice |url=https://probeinternational.org/three-gorges-probe/flood-types-yangtze-river |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110723145933/https://probeinternational.org/three-gorges-probe/flood-types-yangtze-river |archivedate=2011-07-23 |accessdate=2011-02-01 |title=Flood types on the Yangtze River |author=Chen Guojie |work=Three Gorges Probe |date=2002-09-12}}</ref><ref>{{navedi novice |title = Three Gorges Says Yangtze River Flow Surpasses 1998 |url = http://www.businessweek.com/news/2010-07-20/three-gorges-says-yangtze-river-flow-surpasses-1998.html |work = Bloomberg Businessweek |date = 2010-07-20 |accessdate = 2010-07-27 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100723112420/http://www.businessweek.com/news/2010-07-20/three-gorges-says-yangtze-river-flow-surpasses-1998.html |archive-date = 2010-07-23 |url-status = live }}</ref> | source1 = [[Dam Ču]] | source1_location = [[Gorovje Tangula]], Činghaj | source1_coordinates = {{koord novi|32|36|14|N|94|30|44|E}} | source1_elevation = 5170 m | source2 = [[Ulan Moron]] | source2_location = | source2_coordinates = {{koord novi|33|23|40|N|90|53|46|E}} | source2_elevation = | source3 = reka Čuma'er | source3_location = | source3_coordinates = {{koord novi|35|27|19|N|90|55|50|E}} | source3_elevation = | source4 = reka Muluvusu | source4_location = | source4_coordinates = {{koord novi|33|22|13|N|91|10|29|E}} | source4_elevation = | source5 = Bi Ču | source5_location = | source5_coordinates = {{koord novi|33|16|58|N|91|23|29|E}} | source5_elevation = | mouth = [[Vzhodnokitajsko morje]] | mouth_location = [[Šanghaj]] in [[Džjangsu]] | mouth_coordinates = {{koord novi|31|23|37|N|121|58|59|E|type:waterbody_region:CN|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = 1.808.500 km²<ref>{{cite journal |author1=Zhang Zengxin |author2=Tao Hui |author3=Zhang Qiang |author4=Zhang Jinchi |author5=Forher, Nicola |author6=Hörmann, Georg |title=Moisture budget variations in the Yangtze River Basin, China, and possible associations with large-scale circulation |journal=Stochastic Environmental Research and Risk Assessment |pages=579–589 |volume=24|number=5 |doi=10.1007/s00477-009-0338-7|year=2009 |s2cid=122626377 }}</ref> | tributaries_left = [[Jalong (reka)|Jalong]], [[Min (reka)|Min]], [[Tuo (reka)|Tuo]], [[Džjaling]], [[Han (reka)|Han]] | tributaries_right = [[Vu (reka)|Vu]], [[Juan (reka)|Juan]], [[Zi (reka)|Zi]], [[Šjang (reka)|Šjang]], [[Gan (reka)|Gan]], [[Huangpu (reka)|Huangpu]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Jangce''' ({{zh|s=长江|t=長江|p=Cháng Jiāng|l=long river}}) dobesedno ''Dolga reka'', včasih imenovana tudi '''Modra reka''' ali Jangce Kjang) je najdaljša [[reka]] v [[Azija|Aziji]] in tretja najdaljša na svetu (za [[Amazonka|Amazonko]] in [[Nil]]om), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na [[Tibetanska planota|Tibetanski planoti]] in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]].<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |website=Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Yangtze-River |access-date=2023-05-08 }}</ref> Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno [[porečje]] obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države.<ref>[https://www.worldwildlife.org/places/yangtze quote="Today, the Yangtze region is home to more than 400 million people, or nearly one-third of China's population. Some of China's largest cities"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171213085915/https://www.worldwildlife.org/places/yangtze |date=December 13, 2017 }} [http://www.cjw.gov.cn/index/river/liuyugk-3.asp?link=1]{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}. Retrieved September 10, 2010. {{in lang|zh}}</ref> Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna [[delta Jangce]] ustvari kar 20 % kitajskega BDP. [[Jez treh sotesk]] na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=38879 |title=Three Gorges Dam, China: Image of the Day|publisher=earthobservatory.nasa.gov|access-date=November 3, 2009|date=June 8, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091016123655/http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=38879|archive-date=October 16, 2009|url-status=live}}</ref> Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki.<ref name="ChinaEconomy">{{navedi novice|title=New stimulus measures by China to boost economic growth|url=http://www.beijingbulletin.com/index.php/sid/222852671/scat/ce9cf98a4a863704/ht/New-stimulus-measures-by-China-to-boost-economic-growth|access-date=June 12, 2014|publisher=Beijing Bulletin|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714231927/http://www.beijingbulletin.com/index.php/sid/222852671/scat/ce9cf98a4a863704/ht/New-stimulus-measures-by-China-to-boost-economic-growth|archive-date=July 14, 2014|url-status=dead}}</ref> Jangce teče skozi široko paleto [[ekosistem]]ov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: [[kitajski aligator]] (''Alligator sinensis''), [[jangcejska pliskavka brez plavuti]] (''Neophocaena asiaeorientalis''), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega [[jangceški delfin|jangceškega delfina]] (''bajdži'' – ''Lipotes vexillifer'') in [[kitajska mečarica|kitajske mečarice]] (''Psephurus gladius;''), pa tudi [[Dabryjev jeseter]] ali jangceški jeseter (''Acipenser dabryanus''), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko,<ref>{{navedi splet|url=https://www.earth.com/news/ocean-plastic-waste-asia-africa/ |title=90 percent of ocean plastic waste comes from Asia and Africa • Earth.com|website=Earth.com |access-date=January 9, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190109110915/https://www.earth.com/news/ocean-plastic-waste-asia-africa/|archive-date=January 9, 2019|url-status=dead}}</ref> kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem [[Junan]]u, je [[Zavarovana območja v narodnem parku treh vzporednih rek v provinci Junan|del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junanu]], ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1083bis]</ref> == Etimologija == ''Čáng džjāng'' ({{zh|labels=no|s=长江 |t=長江}}) ali ''Dolga reka'' je uradno ime za Jangce v mandarinski kitajščini. Vendar pa so Kitajci dali različna imena gorvodnim delom reke do sotočja z reko Min pri Jibinu v [[Sečuan]]u. Reka Džinša ('Zlati pesek') se nanaša na 2308 km Jangceja od Jibina navzgor do sotočja z reko Batang blizu Jušuja v Činghaiju, medtem ko reka Tongtian ('reka, ki vodi v nebesa') opisuje 813 km odsek od Jušuja do sotočja reke Tuotuo in reke Dangču. V stari kitajščini se je Jangce preprosto imenoval ''Džjang/Kiang''{{lang|zh|江}},<ref name=baxjiang>Baxter, Wm. H. & Sagart, Laurent. ''{{navedi splet|url=http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |title=Baxter–Sagart Old Chinese Reconstruction |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425064509/http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |archive-date=April 25, 2012 }}&nbsp;{{small|(1.93&nbsp;MB)}}'', p. 56. 2011. Retrieved August 12, 2013.</ref> znak fono-semantičnega sestavljenega izvora, ki združuje vodni koren {{lang|zh|氵}} z homofonom {{lang|zh|工}} (zdaj se izgovarja ''gōng'', vendar ''*kˤoŋ'' v stari kitajščini). ''Kong'' je bila verjetno beseda v avstroazijskem jeziku lokalnih ljudstev, kot so Jue. Podobno kot ''*krong'' v proto-vietnamščini in ''krung'' v monu, kar vse pomeni 'reka', je povezano s sodobno vietnamsko ''sông'' (reka) in kmersko ''krung'' (mesto ob reki), od koder izvira tajsko ''krung'' (กรุง glavno mesto), ne ''kôngkea'' (voda), ki izvira iz sanskrtskega korena ''gáṅgā''.<ref>Philipsen, Philip. ''Sound Business: The Reality of Chinese Characters'', [https://books.google.com/books?id=qyPndWdUrdIC&pg=RA1-PT12 p. 12] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160427063734/https://books.google.com/books?id=qyPndWdUrdIC&pg=RA1-PT12 |date=April 27, 2016 }}. iUniverse (Lincoln), 2005. Retrieved August 12, 2013.</ref> [[File:Mouth of the Yangtze 1754.jpg|thumb|right|250px|»Velika reka« ({{lang|zh|{{linktext|大江}}}}) z vhodom v Vzhodnokitajsko morje, označena kot »ustje Jangce« (揚子江口) na zemljevidu Džjangnana v provincialnem atlasu imperija Čing iz leta 1754]] Z [[dinastija Han|dinastijo Han]] je Džjāng v kitajščini pomenil katero koli reko in ta reka je bila označena kot 'Velika reka' {{lang|zh|大江}} ({{transliteration|zh|Dàjiāng}}). Vzdevek {{lang|zh-hant|長}} (poenostavljena različica {{lang|zh-hans|长}})), ki pomeni 'dolg', je bil prvič uradno uporabljen za reko v obdobju šestih dinastij. Različni deli Jangceja imajo lokalna imena. Od Jibina do Jičanga je reka skozi Sečuan in občino Čongčing znana tudi kot ''Čuān Džjāng'' ({{zh|labels=no|c=川江}} ali 'Sečuanska reka'. V Hubeju se reka imenuje tudi ''Džīng Džjāng'' ({{zh|labels=no|t=荊江|s=荆江}}) ali 'reka Džing' po Džingdžouju, eni od devetih provinc starodavne Kitajske. V Anhuiju reka prevzame lokalno ime ''Vǎn Džjāng'' po skrajšanem imenu za Anhui, ''vǎn'' (皖). In ''Jángzǐ Džjāng'' ({{zh|labels=no|first=t|t=揚子江 |s=扬子江}}) ali 'reka Jangzi', iz katere izhaja ime Jangce, je lokalno ime za spodnji Jangce v regiji Jangdžou. Ime najverjetneje izhaja iz starodavnega trajektnega prehoda, imenovanega Jángzǐ ali Jángzǐdžīn ({{zh|labels=no|t=揚子 / 揚子津}}).<ref>{{navedi splet |last1=An |first1=Min (安民) |url=http://www.yznews.com.cn/yzwb/html/2010-001/23/content_92703.html |script-title=zh:《夜晤扬子津》 |trans-title=Yangtze Ferry |website=yznews.com.cn |date=January 23, 2010 |language=zh-hans }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Evropejci, ki so prispeli v regijo delte reke Jangce, so to lokalno ime uporabili za celotno reko. Za ločnico med zgornjim in srednjim tokom se šteje Jičang, med srednjim in spodnjim tokom pa Hukou (Džiudžjang).<ref>{{cite journal |last1=Zhang |first1=Yongqiang |date=2001 |title=Effects of the Three Gorges Project on Runoff and Related Benefits of the Key Regions along Main Branches of the Yangtze River |url=https://www.researchgate.net/publication/330891909 |journal=Water |volume=11 |issue=2019 |pages=269 |access-date=July 8, 2020}}</ref> ;tibetansko Izvir in zgornji tok Jangceja sta v etničnih tibetanskih območjih [[Činghaj]].<ref>Yang & al. ''Tibetan Geography'', p. 73. China Intercontinental Press, 2004. {{ISBN|7-5085-0665-0}}.</ref> V tibetanščini je povirje Tuotuo Maču ({{Bo|t=རྨ་ཆུ་|w=rma-chu}}, dobesedno "rdeča voda"). Tongtian je Driču ({{Bo-textonly|འབྲི་ཆུ་ }}, ‘Bri Chu’), dobesedno 'voda samice jaka'; transliterirano v kitajščino {{zh|s=直曲|p=Zhíqū}}). == Geografija == [[File:Portrait map of China.jpg|thumb|right|250px|Topografski zemljevid Kitajske, ki prikazuje enakomeren tok Jangceja in nekdanjo pot Rumene reke južno od Šandonga do ustja Huai, potem ko se je stabilizirala z javnimi deli velikega evnuha Li Šinga po poplavi leta 1494]] Reka izvira iz več pritokov v vzhodnem delu Tibetanske planote, od katerih se dva običajno imenujeta 'izvir'. Tradicionalno je kitajska vlada prepoznala izvir kot pritok Tuotuo na dnu [[ledenik]]a, ki leži zahodno od gore Geladandong v gorovju Tangula. Ta izvir je na {{coord|33|25|44|N|91|10|57|E|display=inline|region:CN-QH}} in čeprav ni najbolj oddaljen izvir Jangceja, je najvišji izvir na 5342 m nad morsko gladino. Pravi izvir Jangceja, ki je hidrološko najdaljša reka oddaljena od morja, je na hribu Džari na vrhu pritoka Dam Ču, približno 325 km jugovzhodno od Geladandonga.<ref name="Winchester">{{navedi knjigo|last1=Winchester|first1=Simon|title=The River at the Center of the World|url=https://archive.org/details/riveratcentero00simo|date=1996|publisher=Henry Holt|isbn=978-0-8050-3888-0|title-link=}}</ref> Ta izvir je bil odkrit šele v poznem 20. stoletju in leži v mokriščih na {{coord|32|36|14|N|94|30|44|E|display=inline|region:CN-QH}} in 5170 m nad morsko gladino jugovzhodno od mesta Čadan v okrožju Zadoi, prefektura Jušu, Činghaj.<ref>Wong How Man (2005) [http://www.cers.org.hk/index.php?option=com_content&view=category&id=27&layout=blog&Itemid=61 New and longer Yangtze source discovered.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101028215804/http://www.cers.org.hk/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=27&Itemid=61 |date=October 28, 2010 }}</ref> Kot zgodovinski duhovni vir Jangceja se izvir Geladandong še vedno pogosto imenuje izvir Jangceja od odkritja izvira hriba Džari. Ti pritoki se združijo in reka nato teče proti vzhodu skozi Činghaj (''Tsinghai''), zavije proti jugu po globoki dolini na meji [[Sečuan]]a (''Szechwan'') in [[Tibet]]a, da doseže [[Junan]]. V toku te doline višina reke pade iz nad 5000 m na manj kot 1000 m. Tako je v prvih 2600 km svoje dolžine reka padla za več kot 5200 m.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River - The lower course {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Yangtze-River/The-lower-course |access-date=2023-05-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Vstopi v porečje Sečuan pri Jibinu. Medtem ko je v porečju Sečuan, prejme več mogočnih pritokov, ki znatno povečajo količino vode. Nato prereže goro Vušan, ki meji na Čongčing in Hubei, da ustvari znamenite [[Tri soteske]]. Vzhodno od Treh sotesk je Jičang prvo mesto na planoti Jangce. Po vstopu v provinco Hubei Jangce prejme vodo iz številnih jezer. Največje od teh jezer je jezero Dongting, ki je na meji provinc Hunan in Hubei in je iztok večine rek v Hunanu. Pri [[Vuhan]]u prejme svoj največji pritok, reko Han, ki prinaša vodo iz svojega severnega porečja vse do [[Šaanši]]ja. Na severnem koncu province Džjangši se [[jezero Pojang]], največje sladkovodno jezero na Kitajskem, zlije v reko. Reka nato teče skozi Anhui in Džjangsu, prejema več vode iz neštetih manjših jezer in rek ter končno doseže Vzhodnokitajsko morje v Šanghaju. Štiri od petih glavnih sladkovodnih jezer na Kitajskem prispevajo svoje vode v reko Jangce. Tradicionalno se zgornji del reke Jangce nanaša na odsek od Jibina do Jičanga; srednji del se nanaša na odsek od Jičanga do okrožja Hukou, kjer se jezero Pojang sreča z reko; dolvodni del je od Hukouja do Šanghaja. Nekateri geologi so nastanek reke Jangce datirali pred približno 45 milijoni let v [[eocen]]u,<ref>{{cite journal | last1 = Richardson | first1 = N.J. | last2 = Densmore | first2 = A.L. | last3 = Seward | first3 = D. Wipf M. Yong L. | year = 2010 | title = Did incision of the Three Gorges begin in the Eocene? | url = http://dro.dur.ac.uk/7236/1/7236.pdf | journal = Geology | volume = 38 | issue = 6 | pages = 551–554 | doi = 10.1130/G30527.1 | bibcode = 2010Geo....38..551R | s2cid = 129790601 | access-date = July 11, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180723074400/http://dro.dur.ac.uk/7236/1/7236.pdf | archive-date = July 23, 2018 | url-status = live }}</ref> vendar je ta datum izpodbijan.<ref>{{cite journal | last1 = Wang | first1 = JT | last2 = Li | first2 = CA | last3 = Yong | first3 = Y | last4 = Lei | first4 = S | year = 2010 | title = Detrital Zircon Geochronology and Provenance of Core Sediments in Zhoulao Town, Jianghan Plain, China | journal = Journal of Earth Science | volume = 21 | issue = 3| pages = 257–271 | doi=10.1007/s12583-010-0090-4| s2cid = 129316271 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Jietao|first=Wang|title=Geomorphological Evolution of the Hengshixi Anticline of The Three Gorges Area Through Isobases: A Model of Yangtze River Capture|url=http://ijssst.info/Vol-17/No-43/paper17.pdf|journal=International Journal of Simulation: Systems, Science and Technology|volume=17|issue=4|pages=17.1–7|access-date=June 16, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130102446/http://ijssst.info/Vol-17/No-43/paper17.pdf|archive-date=January 30, 2019|url-status=live}}</ref> === Galerija === <gallery widths="221px" heights="150px" perrow="4"> File:长江源头.jpg|Ledeniki gorovja Tangula, tradicionalni izvir reke Jangce File:Yangtze at First Bridge.jpg|Reka Tuotuo, povirni tok reke Jangce, v tibetanščini znan kot ''Maqu'' ali 'Rdeča reka' File:1 changjiang yangtze aerial pano first turn shigu 2018.jpg|Prvi obrat Jangceja pri Šigu (石鼓) v Junanu, kjer se reka obrne za 180 stopinj od juga proti severu File:Tiger Leaping Gorge.jpg |[[Soteska Tigrovega skoka]] v Junan File:Hutiaoxia.jpg|Najožja točka soteske Tigrovega skoka blizu [[Lidžjang]]a, dolvodno od Šiguja File:Jinshajiang River Ravine - 32229429768.jpg|Džinša, 'reka Zlati pesek' v Junanu File:Qutang Gorge on Changjiang.jpg|Soteska Qutang, ena od Treh sotesk File:Wu Gorge on Yangtze.jpg|Soteska Vu, ena od Treh sotesk File:Xiling Gorge along Yangtze.jpg|Soteska Šiling, ena od Treh sotesk File:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|[[Jez treh sotesk]] v Hubeiju, največji hidroelektrarni na svetu File:Golden Island, on The Yang-Tse River, China (LMS, 1869, p.64).jpg |Zlati otok na Jangceju blizu Džendžjanga v Džjangsuju, kot je bil sredi 19. stoletja<ref name="Fruits-LMS">{{navedi knjigo|author=London Missionary Society|title=Fruits of Toil in the London Missionary Society|date=1869|publisher=John Snow & Co.|location=London|page=64|url=https://archive.org/details/fruitsoftoilinth17115gut|access-date=September 12, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190331144822/https://archive.org/details/fruitsoftoilinth17115gut|archive-date=March 31, 2019|url-status=live}}</ref> </gallery> == Zgodovina == === Geološka zgodovina === Čeprav je ustje Rumene reke v zgodovini močno nihalo severno in južno od polotoka Šandong, je Jangce ostal večinoma statičen. Na podlagi študij hitrosti sedimentacije pa je malo verjetno, da je sedanje mesto izpusta pred poznim miocenom (ok. 11 Ma).<ref>Métivier, F. & al. "[http://adsabs.harvard.edu/full/1999GeoJI.137..280M Mass Accumulation Rates in Asia During the Cenozoic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327165948/http://adsabs.harvard.edu/full/1999GeoJI.137..280M |date=March 27, 2019 }}." ''Geophysical Journal International'', Vol. 137, No. 2, p. 314. 1999. Retrieved December 5, 2013.</ref> Pred tem je njen izvir odtekal proti jugu v [[Tonkinški zaliv]] vzdolž ali blizu toka sedanje [[Rdeča reka|Rdeče reke]].<ref>Clift, Peter. "[http://www.whoi.edu/pclift/asia_erosion.html The Marine Geological Record of Neogene Erosional in Asia: Interpreting the Sedimentary Record to Understand Tectonic and Climatic Evolution in the Wake of India-Asia Collision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418035126/http://www.whoi.edu/pclift/asia_erosion.html |date=April 18, 2012 }}."<!--sic--> Woods Hole Oceanographic Institution, 2006. Retrieved December 5, 2013.</ref> [[File:Yangzi River gorge.jpg|left|thumb|Popoldne v nazobčanih gorah, ki se dvigajo iz soteske reke Jangce]] === Zgodnja zgodovina === Reka Jangce je pomembna za kulturni izvor južne Kitajske in Japonske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.trussel.com/prehist/news111.htm|title=Yayoi linked to Yangtze area|website=trussel.com|access-date=March 26, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222044801/http://www.trussel.com/prehist/news111.htm|archive-date=February 22, 2017|url-status=live}}</ref> Človeško dejavnost na območju Treh sotesk so potrdili že pred 27.000 leti<ref>''Nature''. "[http://www.nature.com/nature/journal/v378/n6554/abs/378275a0.html Early ''Homo'' and associated artifacts from Asia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060521124832/http://www.nature.com/nature/journal/v378/n6554/abs/378275a0.html |date=May 21, 2006 }}."</ref> in do 5. tisočletja pr. n. št. je bil spodnji Jangce glavno središče prebivalstva, ki sta ga zasedali kulturi Hemudu in Madžjabang, obe med najzgodnejšimi kultivatorji riža. Do 3. tisočletja pred našim štetjem je naslednica kulture Liangdžu pokazala dokaze o vplivu ljudstev Longšan iz [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].<ref name="Goodenough&Chang">{{navedi knjigo | title = Prehistoric settlement of the Pacific | editor-first = Ward H. | editor-last = Goodenough | publisher = American Philosophical Society | year = 1996 | isbn = 978-0-87169-865-0 | chapter = Archaeology of southeastern coastal China and its bearing on the Austronesian homeland | first1 = Kwang-chih | last1 = Chang | first2 = Ward H. | last2 = Goodenough | pages = 36–54 }}</ref> Kar danes velja za kitajsko kulturo, se je razvilo vzdolž bolj rodovitnega porečja [[Rumena reka|Rumene reke]]; ljudje "Jue" iz spodnjega Jangceja so imeli zelo različne tradicije – črnjenje zob, striženje las na kratko, tetoviranje telesa in življenje v majhnih naseljih med bambusovimi nasadi<ref name=Hutcheon>Hutcheon, Robin. ''China-Yellow'', p. 4. Chinese University Press, 1996. {{ISBN|978-962-201-725-2}}.</ref> – in so jih severnjaki imeli za barbarske. Osrednja dolina Jangce je bila dom prefinjenih [[neolitik|neolitskih]] kultur.<ref>Zhang Chi ({{lang|zh-hant|張弛}}), "The Qujialing-Shijiahe Culture in the Middle Yangzi River Valley," in A Companion to Chinese Archaeology, ed. Anne P. Underhill (Chichester: John Wiley & Sons, 2013), 510–534; Rowan K. Flad and Pochan Chen, Ancient Central China: Centers and Peripheries along the Yangzi River (Cambridge: Cambridge University Press, 2013), 116–25.</ref> Kasneje je postal najzgodnejši del doline Jangce, ki je bil vključen v severnokitajsko kulturno sfero. (Severni Kitajci so bili tam aktivni že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]).<ref>Li Liu and Xingcan Chen, State Formation in Early China (London: Duckworth, 2003), 75–79, 116–26; Li Feng, Landscape and Power in Early China: The Crisis and Fall of the Western Zhou, 1045–771 BC (Cambridge: Cambridge University Press, 2006), 322–32.</ref> [[File:Streitende-Reiche2.jpg|thumb|Zemljevid vojskujočih se držav okoli leta 350 pr. n. št., ki prikazuje nekdanjo obalo delte Jangce]] V spodnjem Jangceju dve plemeni Jue, Gouvu v južnem Džjangsuju in Jujue v severnem Džedžjangu, kažeta vse večji vpliv Džova (tj. Severne Kitajske) od 9. stoletja pred našim štetjem. Tradicionalna poročila<ref>For example, in Sima Qian's ''Records of the Grand Historian''.</ref> pripisujejo te spremembe severnim beguncem (Taibo in Džongjong v Vu in Vuji v Jue), ki so prevzeli oblast nad lokalnimi plemeni, čeprav se na splošno domneva, da gre za mite, izmišljene, da bi jih legitimirali drugim vladarjem Džov. Kraljestvi Vu in Jue sta bili znani kot ribiči, ladjedelci in kovači mečev. S sprejetjem kitajskih pismenk, političnih institucij in vojaške tehnologije so bili med najmočnejšimi državami poznejšega Džova. Zdi se, da je država Džing v srednjem Jangceju začela v zgornji dolini reke Han manjšo politiko Džov, vendar se je prilagodila domači kulturi, ko se je razširila proti jugu in vzhodu v dolino Jangceja. Med tem se je preimenovala v Ču.<ref>Lothar von Falkenhausen, Chinese Society in the Age of Confucius (1000–250 BC): The Archaeological Evidence (Los Angeles: Cotsen Institute of Archaeology, 2006), 262–88; Constance A. Cook and John S. Major, eds. Defining Chu: Image and Reality in Ancient China (Honolulu: University of Hawaiʻi Press, 1999).</ref> Ne glede na to, ali so bile domorodne ali domače, so se države Jangce držale proti severni kitajski domovini: nekateri seznami jim pripisujejo tri od petih hegemonov spomladanskega in jesenskega obdobja in enega od štirih gospodarjev vojskujočih se držav. Vendar so padli sami proti sebi. Čujeva naraščajoča moč je vodila njegovega tekmeca Džina, da je podprl Vuja kot nasprotnika. Vu je leta 506 pr. n. št. uspešno oplenil Čujevo prestolnico Jing, vendar je Ču nato podprl Jueja pri njegovih napadih na Vujev južni bok. Leta 473 pr. n. št. je kralj Goudžjan iz Jue popolnoma priključil Vu in preselil svoj dvor v njegovo istoimensko prestolnico v sodobnem Sudžouju. Leta 333 pred našim štetjem je Ču končno združil spodnji Jangce s priključitvijo Jueja, katerega kraljeva družina naj bi pobegnila na jug in ustanovila kraljestvo Minjue v Fudžjanu. Čin je uspel združiti Kitajsko tako, da je najprej podredil Ba in Šu na zgornjem Jangceju v sodobnem Sečuanu, kar jima je dalo močno bazo za napad na Čujeva naselja ob reki. Država Čin je leta 278 pr. n. št. osvojila osrednjo regijo Jangce, prejšnje središče Čuja, in regijo vključila v svoj rastoči imperij. Čin je nato uporabil svoje povezave vzdolž reke Jangce reke Šjang, da je razširil Kitajsko v Hunan, Džjangši in Guangdong ter vzpostavil vojaške poveljstva ob glavnih komunikacijskih linijah. Ob propadu [[dinastija Čin|dinastije Čin]] so ti južni poveljniki postali neodvisni imperij Nanjue pod Džao Tuom, medtem ko sta Ču in Han tekmovala za nadzor nad severom. Od [[dinastija Han|dinastije Han]] je regija reke Jangce postajala vse pomembnejša za kitajsko gospodarstvo. Vzpostavitev namakalnih sistemov (najbolj znan je [[Namakalni sistem Dudžjangjan]], severozahodno od [[Čengdu]]ja, zgrajen v obdobju vojskujočih se držav) je naredila kmetijstvo zelo stabilno in produktivno, ki je sčasoma preseglo celo regijo Rumene reke. Imperija Čin in Han sta se dejavno ukvarjala s kmetijsko kolonizacijo nižin Jangceja in vzdrževala sistem nasipov za zaščito kmetijskih zemljišč pred sezonskimi poplavami.<ref>Brian Lander, "State Management of River Dikes in Early China: New Sources on the Environmental History of the Central Yangzi Region." T'oung Pao 100.4–5 (2014): 325–362.</ref> Z [[dinastija Song|dinastijo Song]] je območje ob Jangceju postalo med najbogatejšimi in najbolj razvitimi deli države, zlasti v spodnjem toku reke. Na začetku [[dinastija Čing|dinastije Čing]] je regija, imenovana Džjangnan (ki vključuje južni del Džjangsuja, severni del Džedžjanga in jugovzhodni del Anhuija), zagotavljala 1⁄3–1⁄2 narodovih prihodkov. Jangce je že dolgo hrbtenica kitajskega prevoznega sistema po celinskih vodah, ki je ostal posebej pomemben skoraj dva tisoč let, vse do izgradnje državnega železniškega omrežja v 20. stoletju. [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]] povezuje spodnji Jangce z večjimi mesti regije Džjangnan južno od reke (Vuši, Sudžou, Hangdžou) in s severno Kitajsko (vse od Jangdžouja do Pekinga). Manj znani starodavni kanal Lingču, ki je povezoval zgornji tok reke Šjang z izviri Guidžjanga, je omogočil neposredno vodno povezavo iz porečja Jangce v [[Delta Biserne reke|delto Biserne reke]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5339/ Lingqu Canal (Xiang'an County, Guangxi Zhuang Autonomous Region Qin Dynasty)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228071501/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5339/ |date=February 28, 2019 }} (Nomination for the UNESCO Heritage List)</ref> V zgodovini je Jangce večkrat postal politična meja med severno in južno Kitajsko (glej [[Zgodovina Kitajske]]) zaradi težav pri prečkanju reke. To se je nujno zgodilo v času Južne in Severne dinastije ter Južne Song. Ob reki so potekale številne bitke, najbolj znana je bila bitka pri Rdečih pečinah leta 208 našega štetja v obdobju treh kraljestev. Jangce je bil kraj pomorskih bitk med dinastijo Song in Džurčen Džin med vojnami Džin-Song. V bitki pri Caišiju leta 1161 so se ladje cesarja Džin Vanjan Lianga spopadle s floto Song na Jangceju. Vojaki Song so na vojaške ladje Džurčen izstrelili bombe z apnom in žveplom s [[tribok]]i. V bitki so zmagali Song, ki so ustavili invazijo Džin. Bitka pri Tangdau je bila še ena bitka na Jangceju istega leta. Politično je bil [[Nanking]] večkrat glavno mesto Kitajske, čeprav je večino časa njegovo ozemlje pokrivalo le jugovzhodni del Kitajske, kot je kraljestvo Vu v obdobju treh kraljestev, vzhodna dinastija Džin ter med južnimi in severnimi dinastijami in Obdobja petih dinastij in desetih kraljestev. Samo [[dinastija Ming]] je zasedla večino delov Kitajske iz svoje prestolnice v Nankingu, čeprav je kasneje prestolnico preselila v [[Peking]]. Glavno mesto ROC je bilo v Nankingu v obdobjih 1911–12, 1927–37 in 1945–49. {{wide image|Anonymous-Ten Thousand Miles of the Yangtze River.jpg|5000px|''Deset tisoč milj reke Jangce'', krajinska slika dinastije Ming}} === Obdobje pare === ''Jardine'', prvi [[parnik]], ki je plul po reki, je bil zgrajen za Jardine, Matheson & Co. leta 1835. To majhno plovilo naj bi prevažalo potnike in pošto med otokom Lintin, Makavom in Vhampoa. Vendar pa so bili Kitajci, drakonski pri uporabi pravil v zvezi s tujimi plovili, nezadovoljni zaradi ''ognjene ladje'', ki je plula po reki Kanton. Vršilec dolžnosti generalnega guvernerja Kvangtunga je izdal opozorilo, da jo bodo zažgali, če bo poskusila pluti.<ref name="auto">{{cite journal |last1=Headrick |first1=Daniel R. |year=1979 |title=The Tools of Imperialism: Technology and the Expansion of European Colonial Empires in the Nineteenth Century |journal=The Journal of Modern History |volume=51 |issue=2 |pages=231–263 |url=http://www.thelatinlibrary.com/imperialism/articles/headrick.pdf |access-date=June 19, 2011 |doi=10.1086/241899 |s2cid=144141748 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090109162541/http://www.thelatinlibrary.com/imperialism/articles/headrick.pdf |archive-date=January 9, 2009 }}</ref> Na prvi poskusni vožnji ''Jardine'' z otoka Lintin so utrdbe na obeh straneh Bogue odprle ogenj in bila je prisiljena vrniti se. Kitajske oblasti so izdale dodatno opozorilo, v katerem vztrajajo, naj ladja zapusti kitajske vode. ''Jardine'' je bilo v vsakem primeru potrebno popraviti in je bila poslana v [[Singapur]]. Kasneje se je lord Palmerston, zunanji minister, odločil predvsem na 'predloge' Williama Jardina za napoved vojne Kitajski. Sredi leta 1840 se je na kitajski obali pojavila velika flota vojaških ladij in s prvo topovsko kroglo, izstreljeno na britansko ladjo ''Royal Saxon'', so Britanci začeli [[Prva opijska vojna|prvo od opijskih vojn]]. Vojne ladje kraljeve mornarice so uničile številne obalne baterije in kitajske vojne ladje ter opustošile več obalnih utrdb na poti. Sčasoma so se prebili proti severu dovolj blizu, da so ogrozili samo cesarsko palačo v Pekingu. Kitajska navigacijska družba je bila zgodnja ladjarska družba, ustanovljena leta 1876 v Londonu, sprva za trgovanje navzgor po reki Jangce iz svoje baze v Šanghaju s potniki in tovorom. Kitajska obalna trgovina se je začela kmalu zatem, leta 1883 pa je bila uvedena redna linija v Avstralijo. [[File:1937 Yangtze Gorges VP8.webm|thumb|left|Parniki po reki Jangce, posneti leta 1937]] [[File:USSLuzonPG-7.jpg|left|thumb|USS ''Luzon'']] === Plovba po zgornjem toku reke === [[File:Yangtze kiang 1915.jpg|thumb|Jangce leta 1915]] [[File:Cruise boats on yangtze.jpg|thumb|Ladje za križarjenje po Jangceju]] [[File:A vehicle carrier on yangtze.jpg|thumb|Prevoznik vozil na Jangceju]] [[File:A container carrier on yangtze.jpg|thumb|Kontejnerski prevoznik na Jangceju]] Parniki so pozno prišli do zgornjega toka reke, odsek se je raztezal od Jičanga do Čongčinga. Vode zaradi taljenja himalajskega snega so ustvarile zahrbtne sezonske tokove. Toda poletje je bilo boljše za Plovbo in Tri soteske, opisane kot »150 milj dolg prehod, ki je kot ozko grlo peščene ure«, so predstavljale nevarne grožnje navzkrižnih tokov in vrtincev, kar je pomenilo velike izzive za prizadevanja parnikov. Poleg tega je Čongčing 200 – 250 m nad morsko gladino, kar zahteva močne motorje za vzpon navzgor. ''Junk travel'' je dosegel podvig navzgor po reki z zaposlitvijo 70–80 vlačilcev, ljudi, pripetih na vrvi, ki so fizično vlekli ladje navzgor skozi nekatere najbolj tvegane in smrtonosne dele treh sotesk.<ref>Lyman P. Van Slyke, ''Yangtze, ''Nature'', History and the River'', Addison-Wesley Publishing Company, Inc., Massachusetts, 1988, p.18-19 and 121–123.</ref> Achibald John Little se je zanimal za plovbo po Zgornjem Jangceju, ko je leta 1876 Chefoo konvencija odprla Čongčing za konzularno rezidenco, vendar je določila, da se lahko zunanja trgovina začne šele, ko se parniki uspejo povzpeti po reki do te točke. Little je ustanovil podjetje ''Upper Yangtze Steam Navigation Co., Ltd.'' in zgradil ''Kuling'', vendar so njegove poskuse, da bi ladjo popeljal dlje navzgor od Jičanga, preprečile kitajske oblasti, ki so bile zaskrbljene zaradi morebitne izgube tranzitnih dajatev, konkurence njihovi domači trgovini z odpadki in fizične škode na njihovih plovilih, ki so jo povzročili valovi parnika. ''Kuling'' je bil prodan podjetju ''China Merchants Steam Navigation Company'' za nižje rečne storitve. Leta 1890 se je kitajska vlada strinjala, da se Čongčing odpre za zunanjo trgovino, dokler je omejena na domače obrti. Leta 1895 je pogodba Shimonoseki zagotovila določbo, ki je Čongčing v celoti odprla za zunanjo trgovino. Little se je nastanil v Čongčingu in leta 1898 zgradil ''Leechuan'', da bi se spopadel s soteskami. Marca je ''Leechuan'' zaključila pot navzgor do Čongčinga, vendar ne brez pomoči vlačilcev. ''Leechuan'' ni bila zasnovana za tovor ali potnike in če je Little želel svojo vizijo popeljati korak dlje, je potreboval izkušenega pilota.<ref>''Ibid.'', p. 170-172.</ref> Leta 1898 je Little prepričal stotnika Samuela Cornella, da načrtuje odhod na Kitajsko, da bi posodil svoje strokovno znanje. Kapitan Plant je pravkar končal plovbo po reki Zgornji Karun v Perziji in sprejel Littleovo ponudbo za oceno Zgornjega Jangceja na ''Leechuanu'' konec leta 1898. S Plantovim projektnim vložkom je Little dal zgraditi ''SS Pioneer'' s Plantom na poveljstvu. Junija 1900 je bil Plant prvi, ki je uspešno pilotiral trgovski parnik na Zgornjem Jangceju od Jičanga do Čongčinga. ''Pioneer'' je bila po prvi vožnji zaradi grožnje upora prodana kraljevi mornarici in preimenovana v ''HMS Kinsha''. Nemški napor istega leta na ''SS Suixing'' se je končal s katastrofo. Na prvi plovbi ''Suixinga'' je ladja zadela ob skalo in se potopila, pri čemer je umrl njen kapitan in končala realna upanja o rednem komercialnem parnem prometu v Zgornjem Jangceju. Leta 1908 so lokalni sečuanski trgovci in njihova vlada sodelovali s podjetjem ''Captain Plant'', da bi ustanovili ''Sichuan Steam Navigation Company'', ki je postala prva uspešna storitev med Jičangom in Čongčingom. Kapitan Plant je oblikoval in poveljeval svojima dvema ladjama, ''SS Shutung'' in ''SS Shuhun''. Plula so tudi druga kitajska plovila in leta 1915 so svoje zanimanje izrazile tudi tuje ladje. Leta 1915 je Kitajska pomorska carinska služba imenovala Planta za prvega višjega rečnega inšpektorja. V tej vlogi je Plant namestil navigacijske oznake in vzpostavil signalne sisteme. Napisal je tudi Priročnik za usmerjanje poveljnikov ladij na odseku Ičang-Čungking reke Jangce, podroben in ilustriran opis tokov, skal in drugih nevarnosti v zgornjem Jangceju z navigacijskimi navodili. Plant je usposobil na stotine kitajskih in tujih pilotov ter izdal licence in sodeloval s kitajsko vlado, da bi naredil reko varnejšo leta 1917 z odstranitvijo nekaterih najtežjih ovir in groženj z eksplozivi. Avgusta 1917 je ''British Asiatic Petroleum'' postal prva tuja trgovska ladja na Zgornjem Jangceju. Komercialna podjetja, Robert Dollar Company, Jardine Matheson, Butterfield in Swire ter Standard Oil so med letoma 1917 in 1919 dodala lastne parnike na reki. Med letoma 1918 in 1919 je zaradi nasilja sečuanskih vojskovodj in stopnjevanja državljanske vojne podjetje Sichuan Steam Navigational Company propadlo.<ref>{{cite journal | last1 = Shih Brandmeyer | first1 = Polly | year = 2014 | title = Cornell Plant, Lost Girls and Recovered Lives – Sino-British Relations at the Human Level in Late Qing and Early Republican China | url = http://search.informit.com.au/documentSummary;dn=875703566361829;res=IELHSS | journal = Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch | volume = 54 | pages = 106–110 | access-date = April 13, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180811112513/https://search.informit.com.au/documentSummary;dn=875703566361829;res=IELHSS | archive-date = August 11, 2018 | url-status = live }}</ref> ''Shutunga'' so zavzeli vojskovodje, ''Shuhuna'' pa so pripeljali po reki v Šanghaj na varno. Leta 1921, ko je kapitan Plant umrl na morju, medtem ko se je vračal domov v Anglijo, je bil ustanovljen ''Plant Memorial Fund'', da bi ovekovečil Plantovo ime in prispevke k plovbi Zgornjega Jangceja. Največji ladijski prevozniki, Butterfield & Swire, Jardine Matheson, Standard Oil, Mackenzie & Co., Asiatic Petroleum, Robert Dollar, China Merchants S.N. in British-American Tobacco Co., so vozili skupaj z mednarodnimi prijatelji in kitajskimi piloti. Leta 1924 so v kitajski skupnosti pilotov in lastnikovv Šintanu, na mestu doma kapitana Planta, postavili 50-metrski granitni piramidalni obelisk. Ena stran spomenika je napisana v kitajščini, druga pa v angleščini. Zaradi jezu Treh sotesk je bil prestavljen na višje mestoin še vedno stoji in gleda na zgornji del reke Jangce blizu Jičanga, kar je redek skupni poklon zahodnjaku na Kitajskem.<ref>Peter Simpson, "Hell and High Water," ''South China Morning Post Magazine'', October 2, 2011, p.24-30.</ref><ref>Plant Memorial Brochure, March 20, 1923, ''National Maritime Museum'', Greenwich, Archive Collection, "Papers of Capt. Samuel Cornell Plant," MS/69/123.</ref> Standard Oil je upravljal tankerje Mei Ping, Mei An in Mei Hsia, ki so bili skupaj uničeni 12. decembra 1937, ko so jih japonska bojna letala bombardirala in potopila. Panay, Eeen od kapitanov Standard Oil, ki je preživel ta napad, je služil na Upper River 14 let.<ref>Mender, P., Thirty Years A Mariner in the Far East 1907–1937, The Memoirs of Peter Mender, A Standard Oil Ship Captain on China's Yangtze River, p.53, {{ISBN|978-1-60910-498-6}}</ref> === Sodobni dogodki === Predsednik kitajske komunistične partije [[Mao Cetung]] je leta 1956 in 1966 v Vuhanu v reklamnih trikih plaval v reki, da bi pokazal svoje zdravje, s čimer je s strankarsko propagando sprožil tudi norijo nad plavanjem.<ref>{{Cite journal |last=Poon |first=Shuk-Wah |date=2019-05-14 |title=Embodying Maoism: The swimming craze, the Mao cult, and body politics in Communist China, 1950s–1970s |url=https://www.cambridge.org/core/journals/modern-asian-studies/article/abs/embodying-maoism-the-swimming-craze-the-mao-cult-and-body-politics-in-communist-china-1950s1970s/955A833A02B8053585F2B1D8631698B0 |journal=Modern Asian Studies |language=en |volume=53 |issue=5 |pages=1450–1485 |doi=10.1017/S0026749X17000804 |s2cid=182934017 |issn=0026-749X}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Ball |first=Philip |title=The Water Kingdom: A Secret History of China |url=https://archive.org/details/waterkingdomsecr0000ball |publisher=University of Chicago Press |year=2017 |isbn=9780226369204 |location=Chicago |pages=[https://archive.org/details/waterkingdomsecr0000ball/page/40 40]–43 |language=en}}</ref> Leta 2004 je 4600&nbsp;km reke Jangce preplaval slovenski ultramaratonski plavalec [[Martin Strel]].<ref>Martin Strel premagal Jangce [https://www.24ur.com/sport/martin-strel-premagal-jangce.html]</ref> Avgusta 2019 je valižanski pustolovec Ash Dykes postal prva oseba, ki je opravila 6437 km dolgo pot vzdolž toka reke in 352 dni hodil od izvira do izliva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2019/aug/12/british-explorer-is-first-person-to-complete-4000-mile-yangtze-trek |title=British explorer is first person to complete 4,000-mile Yangtze trek |website=TheGuardian.com |date=August 12, 2019 |access-date=January 21, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210094552/https://www.theguardian.com/world/2019/aug/12/british-explorer-is-first-person-to-complete-4000-mile-yangtze-trek |archive-date=December 10, 2019 |url-status=live }}</ref> == Hidrologija == === Periodične poplave === Na desetine milijonov ljudi živi na poplavni ravnici doline Jangce, območju, ki vsako poletje naravno poplavi in ​​je primerno za bivanje le zato, ker je zaščiteno z rečnimi nasipi. Poplave, ki so bile dovolj velike, da so preplavile nasipe, so povzročile veliko stisko tistim, ki tam živijo in kmetujejo. Med pomembne poplave sodijo tiste iz let 1931, 1954 in 1998. Poplave osrednje Kitajske leta 1931 so bile niz poplav, ki so se zgodile v Republiki Kitajski. Poplave na splošno veljajo za najbolj smrtonosne naravne nesreče, kar jih je bilo kdaj zabeleženo, in skoraj zagotovo za najsmrtonosnejše v 20. stoletju (če ne upoštevamo pandemije in lakote). Ocene skupnega števila smrtnih žrtev se gibljejo od 145.000 do med 3,7 in 4 milijoni. Jangce je ponovno poplavil leta 1935, kar je povzročilo veliko življenj. Od junija do septembra 1954 so bile poplave reke Jangce niz katastrofalnih poplav, ki so se zgodile predvsem v provinci Hubei. Zaradi neobičajno velike količine padavin in izjemno dolge deževne sezone v srednjem toku reke Jangce pozno spomladi 1954 je reka začela naraščati nad svojo običajno gladino približno konec junija. Kljub prizadevanjem, da bi odprli tri pomembne poplavne prehode, da bi ublažili naraščajočo vodo s preusmeritvijo, je raven poplav še naprej naraščala, dokler ni dosegla zgodovinske najvišje vrednosti 44,67 m v Džingdžouju, Hubeiju in 29,73 m v Vuhanu. Število mrtvih v tej poplavi je bilo ocenjeno na 33.000, vključno s tistimi, ki so umrli zaradi kuge po katastrofi. ​ Poplave reke Jangce leta 1998 so bile niz velikih poplav, ki so trajale od sredine junija do začetka septembra 1998 vzdolž reke Jangce.<ref name="cnews">{{navedi splet |website=Chinanews.com.cn |url=http://big5.chinanews.com.cn:89/special/guoqing/60/2009/06-25/127.shtml |archive-url=https://archive.today/20130101151742/http://big5.chinanews.com.cn:89/special/guoqing/60/2009/06-25/127.shtml |url-status=dead |archive-date=January 1, 2013 |script-title=zh:98年特大洪水 |access-date=August 1, 2009 }}</ref> Poleti 1998 je Kitajska doživela velike poplave delov reke Jangce, kar je povzročilo 3704 mrtvih, 15 milijonov brezdomcev in 26 milijard dolarjev gospodarske izgube. Drugi viri poročajo o skupni izgubi 4150 ljudi, prizadetih pa je bilo 180 milijonov ljudi.<ref>Pbs.org. "[https://www.pbs.org/itvs/greatwall/dam1.html Pbs.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150502200427/http://www.pbs.org/itvs/greatwall/dam1.html |date=May 2, 2015 }}." ''Great wall across the Yangtze.'' Retrieved on August 1, 2009.</ref> Osupljivih 25 milijonov hektarjev (100.000 km²) je bilo evakuiranih, 13,3 milijona hiš je bilo poškodovanih ali uničenih. Poplave so povzročile 26 milijard dolarjev škode.<ref name="spig">Spignesi, Stephen J. [2004] (2004). Catastrophe!: the 100 greatest disasters of all time. Citadel Press. {{ISBN|0-8065-2558-4}}. p 37.</ref> Poplave na Kitajskem leta 2016 so povzročile 22 milijard dolarjev škode. Leta 2020 je bilo na reki Jangce največ padavin po letu 1961, s 79-odstotnim povečanjem v juniju in juliju v primerjavi s povprečjem v obdobju zadnjih 41 let. Nova teorija je predlagala, da je bilo nenadno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in aerosolov, ki so ga povzročile zaustavitve med pandemijo COVID-19, ključni vzrok za močne nalive. V zadnjih desetletjih se je količina padavin zmanjšala zaradi povečanja aerosolov v ozračju, nižji izpusti toplogrednih plinov v letu 2020 pa so povzročili nasprotni učinek – močno povečanje količine padavin. Tako dramatično zmanjšanje aerosolov je povzročilo dramatično spremembo v različnih komponentah podnebnega sistema, vendar bi se takšna nenadna sprememba podnebnega sistema zelo razlikovala od sprememb kot odgovor na stalno, a postopno zmanjševanje emisij, ki ga vodi politika.<ref>{{navedi novice|date=2022-02-18|title=Climate change: Covid shutdown linked to record rainfall in China|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-60423329|access-date=2022-02-22}}</ref> === Degradacija reke === [[File:Yangtze-Ships.JPG|right|thumb|Barže na reki]] V 1950-ih so gradili jezove in nasipe za nadzor poplav, melioracijo zemljišč, namakanje in nadzor prenašalcev bolezni, kot so krvni metljaji (''Schistosoma''), ki povzročajo [[Shistosomoza|shistosomozo]]. Več kot sto jezer je bilo tako odrezanih od glavne reke. Med jezeri so bila vrata, ki so se lahko odprla ob poplavah. Vendar pa so kmetje in naselja posegali na zemljišča ob jezerih, čeprav je bilo tam prepovedano naseljevanje. Ko so prišle poplave, se je izkazalo, da je nemogoče odpreti vrata, saj bi povzročilo veliko uničenje.<ref>{{navedi knjigo|last=Ma|first=Jun|title=China's Water Crisis|publisher=International Rivers Network|pages=55–56|year=2004|isbn=978-1891936272}}</ref> Tako so se jezera delno ali popolnoma posušila. Na primer, jezero Baidang se je zmanjšalo s 100 kvadratnih kilometrov v 1950-ih na 40 kvadratnih kilometrov leta 2005. Jezero Džangdu se je zmanjšalo na četrtino svoje prvotne velikosti. Proizvodnja naravnega ribolova v obeh jezerih se je močno zmanjšala. Le nekaj velikih jezer, kot sta [[jezero Pojang]] in jezero Dongting, je ostalo povezanih z Jangcejem. Prekinitev drugih jezer, ki so služila kot naravna zaščita pred poplavami, je povečala škodo, ki so jo povzročile poplave dolvodno. Poleg tega je bil oviran naravni tok rib selivk in [[biotska raznovrstnost]] v celotnem bazenu se je dramatično zmanjšala. Intenzivno gojenje rib v ribnikih se širi z uporabo ene vrste krapa, ki uspeva v evtrofičnih vodnih razmerah in se hrani z algami, kar povzroča obsežno onesnaženje. Onesnaženje se je povečalo zaradi izpusta odpadkov iz prašičjih farm ter neobdelanih industrijskih in komunalnih odplak.<ref name="Lakes reunited">{{navedi splet |last = China Daily |title = Isolated Yangtze lakes reunited with mother river |url = http://english.peopledaily.com.cn/200507/12/eng20050712_195638.html |access-date = October 25, 2011 |date = July 12, 2005 |archive-url = https://web.archive.org/web/20140830212154/http://english.peopledaily.com.cn/200507/12/eng20050712_195638.html |archive-date = August 30, 2014 |url-status = live }}</ref> Septembra 2012 je reka Jangce blizu Čongčinga zaradi onesnaženja postala rdeča.<ref name="Yangtze River Turns Red and Turns Up a Mystery">{{navedi splet |last = ABC News |title = Yangtze River Turns Red and Turns Up a Mystery |website = ABC News |url = https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2012/09/yangtze-river-turns-red-and-turns-up-a-mystery/ |access-date = October 28, 2012 |date = September 7, 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121112170920/https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2012/09/yangtze-river-turns-red-and-turns-up-a-mystery/ |archive-date = November 12, 2012 |url-status = live }}</ref> Postavitev jezu Treh sotesk je ustvarila neprehodno »železno pregrado«, ki je privedla do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti reke. Jangcejev jeseter uporablja sezonske spremembe toka reke, da nakaže, kdaj je čas za selitev. Vendar bodo te sezonske spremembe močno zmanjšane z jezovi in ​​preusmeritvami. Druge živali, ki se soočajo z neposredno nevarnostjo izumrtja, so [[kitajski rečni delfin]] ''baidži'' (''Lipotes vexillifer''), [[jangcejska pliskavka brez plavuti]] (''Neophocaena asiaeorientalis'') in kitajski aligator (''Alligator sinensis''). Število teh živali je zelo upadlo zaradi skupnih učinkov naključnega ulova med ribolovom, rečnega prometa, izgube habitata in onesnaženja. Leta 2006 je delfin baiji izumrl; svet je izgubil cel rod.<ref>Ellen Wohl. A World of Rivers, pg 287.</ref> Leta 2020 je kitajska vlada sprejela obsežen zakon za zaščito ekologije reke. Novi zakoni vključujejo krepitev pravil okoljskega varstva za projekte hidroelektrarn ob reki, prepoved kemičnih tovarn v krogu 1 kilometra od reke, selitev industrij, ki onesnažujejo okolje, strogo omejevanje izkopavanja peska ter popolno prepoved ribolova na vseh naravnih vodnih poteh reke, vključno z vsi njeni glavni pritoki in jezera.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-china-environment-yangtze-idUSKBN29407F|title = China seeks better protection of Yangtze river with landmark law|newspaper = Reuters|date = December 30, 2020}}</ref> === Prispevek k onesnaževanju oceanov === Po podatkih ''The Ocean Cleanup'', nizozemske okoljske raziskovalne fundacije, ki se osredotoča na onesnaževanje oceanov, reka Jangce povzroči več plastičnega onesnaženja oceanov kot katera koli druga. 10 rek prenaša 90 % vse plastike, ki doseže oceane, reka Jangce je daleč največji onesnaževalec.<ref>{{navedi splet | title=Almost all plastic in the ocean comes from just 10 rivers – 30.11.2017 | website=Deutsche Welle | url=https://www.dw.com/en/almost-all-plastic-in-the-ocean-comes-from-just-10-rivers/a-41581484 | ref={{sfnref | DW.COM}} | access-date=August 22, 2018 | quote=about 90 percent of all the plastic that reaches the world's oceans gets flushed through just 10 rivers: The Yangtze, the Indus, Yellow River, Hai River, the Nile, the Ganges, Pearl River, Amur River, the Niger, and the Mekong (in that order). | archive-url=https://web.archive.org/web/20180822181401/https://www.dw.com/en/almost-all-plastic-in-the-ocean-comes-from-just-10-rivers/a-41581484 | archive-date=August 22, 2018 | url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal | last1=Schmidt | first1=Christian | last2=Krauth | first2=Tobias | last3=Wagner | first3=Stephan | title=Export of Plastic Debris by Rivers into the Sea | journal=Environmental Science & Technology | volume=51 | issue=21 | date=October 11, 2017 | issn=0013-936X | doi=10.1021/acs.est.7b02368 | pmid=29019247 | pages=12246–12253 | bibcode=2017EnST...5112246S | url=http://oceanrep.geomar.de/43169/4/es7b02368_si_001.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200914225406/http://oceanrep.geomar.de/43169/4/es7b02368_si_001.pdf |archive-date=2020-09-14 |url-status=live }}</ref> === Ponovno povezovanje jezer === Leta 2002 se je začel pilotni program za ponovno povezavo jezer z Jangcejem s ciljem povečanja biotske raznovrstnosti in ublažitve poplav. Prva jezera, ki so bila ponovno povezana leta 2004, so bila jezero Džangdu, jezero Honghu in Tjanedžov v Hubeiju na srednjem Jangceju. Leta 2005 je bilo ponovno povezano tudi jezero Baidang v Anhuiju. Ponovna povezava jezer je izboljšala kakovost vode in ribe so se lahko selile iz reke v jezero, s čimer so obnovile svoje število in genetski stalež. Preizkus je tudi pokazal, da je ponovna povezava jezera zmanjšala poplave. Nov pristop je kmetom koristil tudi ekonomsko. Ribniki so prešli na naravno krmo za ribe, kar jim je pomagalo vzrejati ribe boljše kakovosti, ki jih je mogoče prodati dražje, s čimer so povečali svoj dohodek za 30 %. Na podlagi uspešnega pilotnega projekta so druge pokrajinske vlade posnemale izkušnjo in prav tako ponovno vzpostavile povezave z jezeri, ki so bila prej odrezana od reke. Leta 2005 je bil ustanovljen ''Jangce forum'', ki združuje vlade 13 obrežnih provinc za upravljanje reke od izvira do morja.<ref>{{navedi splet |last=WWF China |title=The Yangtze Forum |url=http://www.wwfchina.org/english/downloads/Yangtze%20Forum.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425091933/http://www.wwfchina.org/english/downloads/Yangtze%20Forum.pdf |url-status=dead |archive-date=April 25, 2012 |access-date=October 25, 2011 }}</ref> Leta 2006 je kitajsko ministrstvo za kmetijstvo kot nacionalno politiko sprejelo ponovno povezavo reke Jangce z njenimi jezeri. Od leta 2010 so vlade provinc v petih provincah in Šanghaju vzpostavile mrežo 40 učinkovitih zavarovanih območij, ki pokrivajo 16.500 km². Posledično se je povečala populacija 47 ogroženih vrst, vključno s kritično ogroženim Jangcejskim aligatorjem. Na območju Šanghaja ponovno vzpostavljena mokrišča zdaj varujejo vire pitne vode za mesto. Predvideno je, da se omrežje razširi po celotnem Jangceju, da bi sčasoma pokrilo 102 območji in 185.000 km². Župan Vuhana je napovedal, da bo šest ogromnih, stagnirajočih mestnih jezer, vključno z Vzhodnim jezerom (Vuhan), ponovno povezanih za ceno 2,3 milijarde ameriških dolarjev, kar bo ustvarilo največjo kitajsko mestno močvirno pokrajino. == Prehodi == Do leta 1957 ni bilo mostov čez reko Jangce od Jibina do Šanghaja. Tisočletja so popotniki reko prečkali s trajekti. Občasno je bil prehod lahko nevaren, kot dokazuje nesreča Džonganlun (15. oktober 1945). Reka je bila glavna geografska ovira, ki je ločevala severno in južno Kitajsko. V prvi polovici 20. stoletja so se morali železniški potniki iz Pekinga v Guangdžou in Šanghaj izkrcati v Hanjangu oziroma Pukouju in prečkati reko s parnim trajektom, preden so nadaljevali potovanje z vlakom iz Vučanga ali Nanking West. Po ustanovitvi Ljudske republike leta 1949 so sovjetski inženirji pomagali pri načrtovanju in gradnji mostu čez reko Jangce v [[Vuhan]]u, cestno-železniškega mostu za dvojno uporabo, ki so ga gradili od leta 1955 do 1957. To je bil prvi most čez reko Jangce. Drugi most čez reko, ki je bil zgrajen, je bil enotirni železniški most, zgrajen gorvodno v Čongčingu leta 1959. Most Nanking Jangce, tudi cestno-železniški most, je bil prvi most, ki je prečkal spodnji tok Jangceja v [[Nanking]]u. Zgrajen je bil po kitajsko-sovjetskem razkolu in ni prejel tuje pomoči. Cestno-železniška mostova sta bila nato zgrajena v Džičengu (1971) in Čongčingu (1980). Gradnja mostov se je v 1980-ih upočasnila, nato pa se je nadaljevala v 1990-ih in pospešila v prvem desetletju 21. stoletja. Most Džiudžjang Jangce je bil zgrajen leta 1992 kot del železnice Peking-Džjudžjang. Drugi most v Vuhanu je bil dokončan leta 1995. Do leta 2005 je bilo čez reko Jangce med Jibinom in Šanghajem zgrajenih skupaj 56 mostov in en predor. Med njimi so nekateri najdaljši viseči in kabelski mostovi na svetu na delti Jangce: viseči most Džjangjin (1385 m, odprt leta 1999), most Runjang (1490 m, odprt leta 2005), most Sutong (1088 m, odprt leta 2008). Hitra gradnja mostov se je nadaljevala. Mesto Vuhan ima zdaj šest mostov in en predor čez Jangce. Čez reko je zgrajenih tudi več prehodov daljnovodov. <gallery widths="220px" heights="150px" perrow="5"> File:Wuhan Yangtze River Bridge-1.jpg|Most čez reko Jangce v Vuhanu, prvi most je bil dokončan leta 1957 File:First Nanjing Yangtze River Bridge.JPG|Most čez reko Jangce v Nankingu, most z nosilci, je bil dokončan leta 1968 File:Jiujiang Yangtze River Bridge.jpg|Most Džjudžjang Jangce, ločni most, je bil dokončan leta 1992 File:Yichang Yangtze Highway Bridge.JPG|Avtocestni most Jičang Jangce, viseči most blizu zapornice Gedžouba Dam, je bil dokončan leta 1996 File:Sutong Yangtze River Bridge.JPG|Most čez reko Jangce Sutong med Nantongom in Sudžoujem je bil, ko je bil dokončan leta 2008, eden najdaljših mostov na svetu File:Caiyuanba bridge.jpg|Most Caijuanba, ločni most v Čongčingu, je bil dokončan leta 2007 File:Bridge on the Yangtze River in Anqing Anhui China-2.jpg|Most Ančing Jangce v Ančingu je bil dokončan leta 2005 File:Route Map of Wuhan Metro Line 2.svg|Proga podzemne železnice Vuhan 2 je prva podzemna železniška proga, ki prečka reko Jangce </gallery> == Zajezitve == Leta 2006 so na reki Jangce zgradili hidroelektrični [[jez Treh sotesk]], ki je z 2335 metri dolžine in 181 metri višine največji na svetu. Sedaj hidroelektrarna proizvede več kot 22.000 megavatov električne energije. Akumulacijsko jezero za jezom je dolgo 660&nbsp;km, zaradi tega pa so morali z območja preseliti 1,3 milijona ljudi. Še daljši je jez Gezhouba, prav tako v provinci [[Hubej]], zgrajen leta 1988. Poleg njiju je za pridobivanje električne energije zgrajenih ali načrtovanih več jezov v zgornjem toku (Džinša), kot sta [[Jez Xiluodu|Xiluodu]] in [[Jez Baihetan|Baihetan]]. Zajezitve so močno spremenile dinamiko reke, povečale nevarnost plazov v okolici in ogrozile okoliško rastlinstvo ter živalstvo. Najznamenitejši zgled je [[kitajski rečni delfin]], ki naj bi dokončno izumrl prav zaradi jeza Treh sotesk, pri čemer se je njegova številčnost bistveno zmanjšala že zaradi onesnaževanja in ladijskega prometa po reki. == Zavarovana območja == *Nacionalni naravni rezervat [[Sandžjangjuan]] (»Izviri treh rek«) v Činghaiju *[[Zavarovana območja v narodnem parku treh vzporednih rek v provinci Junan]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Yangtze River}} {{Wikivoyage|Along the Yangtze River}} * {{osmrelation-inline|215336|bullet=no}} * [https://www.youtube.com/watch?v=pRl7vr5jzwc Video of walking along the Yangtze River in Yichang City, Hubei Province] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] akuvc8e8lkmeyhsnx2wo0oltyltl5ap 6705359 6705357 2026-07-01T18:51:09Z TadejM 738 popravek prvega stavka - imena reke 6705359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Jangce | name_native = {{native name|zh|Cháng Jiāng}} <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Dusk on the Yangtze River.jpg | image_size = 300 | image_caption = Mrak na srednjem delu reke Jangce ([[Tri soteske]]) 2002 | map = Yangtze river map.png | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja reke Jangce | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300px | pushpin_map_caption = <!---------------------- LOCATION --> | basin_countries = [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | length = 6300 km<ref>{{navedi splet |work=Encyclopædia Britannica |title=Yangtze River |url=http://www.britannica.com/eb/article-9110538/Yangtze-River |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080821211832/http://www.britannica.com/eb/article-9110538/Yangtze-River |archivedate=2008-08-21 |date=2021-08-30}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = 2000 m³/s | discharge1_avg = 30.146 m³/s<ref name="chinarivers">{{navedi splet |url=http://china.org.cn/english/eng-shuzi2003/gq/dili5.htm |title=Main Rivers |work=National Conditions |publisher=China.org.cn |accessdate=2010-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313150329/http://china.org.cn/english/eng-shuzi2003/gq/dili5.htm |archive-date=2012-03-13 |url-status=live }}</ref> | discharge1_max = 110.000 m³/s<ref>{{navedi novice |url=https://probeinternational.org/three-gorges-probe/flood-types-yangtze-river |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110723145933/https://probeinternational.org/three-gorges-probe/flood-types-yangtze-river |archivedate=2011-07-23 |accessdate=2011-02-01 |title=Flood types on the Yangtze River |author=Chen Guojie |work=Three Gorges Probe |date=2002-09-12}}</ref><ref>{{navedi novice |title = Three Gorges Says Yangtze River Flow Surpasses 1998 |url = http://www.businessweek.com/news/2010-07-20/three-gorges-says-yangtze-river-flow-surpasses-1998.html |work = Bloomberg Businessweek |date = 2010-07-20 |accessdate = 2010-07-27 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100723112420/http://www.businessweek.com/news/2010-07-20/three-gorges-says-yangtze-river-flow-surpasses-1998.html |archive-date = 2010-07-23 |url-status = live }}</ref> | source1 = [[Dam Ču]] | source1_location = [[Gorovje Tangula]], Činghaj | source1_coordinates = {{koord novi|32|36|14|N|94|30|44|E}} | source1_elevation = 5170 m | source2 = [[Ulan Moron]] | source2_location = | source2_coordinates = {{koord novi|33|23|40|N|90|53|46|E}} | source2_elevation = | source3 = reka Čuma'er | source3_location = | source3_coordinates = {{koord novi|35|27|19|N|90|55|50|E}} | source3_elevation = | source4 = reka Muluvusu | source4_location = | source4_coordinates = {{koord novi|33|22|13|N|91|10|29|E}} | source4_elevation = | source5 = Bi Ču | source5_location = | source5_coordinates = {{koord novi|33|16|58|N|91|23|29|E}} | source5_elevation = | mouth = [[Vzhodnokitajsko morje]] | mouth_location = [[Šanghaj]] in [[Džjangsu]] | mouth_coordinates = {{koord novi|31|23|37|N|121|58|59|E|type:waterbody_region:CN|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = 1.808.500 km²<ref>{{cite journal |author1=Zhang Zengxin |author2=Tao Hui |author3=Zhang Qiang |author4=Zhang Jinchi |author5=Forher, Nicola |author6=Hörmann, Georg |title=Moisture budget variations in the Yangtze River Basin, China, and possible associations with large-scale circulation |journal=Stochastic Environmental Research and Risk Assessment |pages=579–589 |volume=24|number=5 |doi=10.1007/s00477-009-0338-7|year=2009 |s2cid=122626377 }}</ref> | tributaries_left = [[Jalong (reka)|Jalong]], [[Min (reka)|Min]], [[Tuo (reka)|Tuo]], [[Džjaling]], [[Han (reka)|Han]] | tributaries_right = [[Vu (reka)|Vu]], [[Juan (reka)|Juan]], [[Zi (reka)|Zi]], [[Šjang (reka)|Šjang]], [[Gan (reka)|Gan]], [[Huangpu (reka)|Huangpu]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Jangce''' ({{zh|s=长江|t=長江|p=Cháng Jiāng|l=Dolga reka}}), imenovana tudi '''Modra reka''' ali '''Jangcekjang''', je najdaljša [[reka]] v [[Azija|Aziji]] in tretja najdaljša na svetu (za [[Amazonka|Amazonko]] in [[Nil]]om), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na [[Tibetanska planota|Tibetanski planoti]] in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]].<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |website=Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Yangtze-River |access-date=2023-05-08 }}</ref> Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno [[porečje]] obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države.<ref>[https://www.worldwildlife.org/places/yangtze quote="Today, the Yangtze region is home to more than 400 million people, or nearly one-third of China's population. Some of China's largest cities"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171213085915/https://www.worldwildlife.org/places/yangtze |date=December 13, 2017 }} [http://www.cjw.gov.cn/index/river/liuyugk-3.asp?link=1]{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}. Retrieved September 10, 2010. {{in lang|zh}}</ref> Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna [[delta Jangce]] ustvari kar 20 % kitajskega BDP. [[Jez treh sotesk]] na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=38879 |title=Three Gorges Dam, China: Image of the Day|publisher=earthobservatory.nasa.gov|access-date=November 3, 2009|date=June 8, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091016123655/http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=38879|archive-date=October 16, 2009|url-status=live}}</ref> Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki.<ref name="ChinaEconomy">{{navedi novice|title=New stimulus measures by China to boost economic growth|url=http://www.beijingbulletin.com/index.php/sid/222852671/scat/ce9cf98a4a863704/ht/New-stimulus-measures-by-China-to-boost-economic-growth|access-date=June 12, 2014|publisher=Beijing Bulletin|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714231927/http://www.beijingbulletin.com/index.php/sid/222852671/scat/ce9cf98a4a863704/ht/New-stimulus-measures-by-China-to-boost-economic-growth|archive-date=July 14, 2014|url-status=dead}}</ref> Jangce teče skozi široko paleto [[ekosistem]]ov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: [[kitajski aligator]] (''Alligator sinensis''), [[jangcejska pliskavka brez plavuti]] (''Neophocaena asiaeorientalis''), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega [[jangceški delfin|jangceškega delfina]] (''bajdži'' – ''Lipotes vexillifer'') in [[kitajska mečarica|kitajske mečarice]] (''Psephurus gladius;''), pa tudi [[Dabryjev jeseter]] ali jangceški jeseter (''Acipenser dabryanus''), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko,<ref>{{navedi splet|url=https://www.earth.com/news/ocean-plastic-waste-asia-africa/ |title=90 percent of ocean plastic waste comes from Asia and Africa • Earth.com|website=Earth.com |access-date=January 9, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190109110915/https://www.earth.com/news/ocean-plastic-waste-asia-africa/|archive-date=January 9, 2019|url-status=dead}}</ref> kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem [[Junan]]u, je [[Zavarovana območja v narodnem parku treh vzporednih rek v provinci Junan|del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junanu]], ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1083bis]</ref> == Etimologija == ''Čáng džjāng'' ({{zh|labels=no|s=长江 |t=長江}}) ali ''Dolga reka'' je uradno ime za Jangce v mandarinski kitajščini. Vendar pa so Kitajci dali različna imena gorvodnim delom reke do sotočja z reko Min pri Jibinu v [[Sečuan]]u. Reka Džinša ('Zlati pesek') se nanaša na 2308 km Jangceja od Jibina navzgor do sotočja z reko Batang blizu Jušuja v Činghaiju, medtem ko reka Tongtian ('reka, ki vodi v nebesa') opisuje 813 km odsek od Jušuja do sotočja reke Tuotuo in reke Dangču. V stari kitajščini se je Jangce preprosto imenoval ''Džjang/Kiang''{{lang|zh|江}},<ref name=baxjiang>Baxter, Wm. H. & Sagart, Laurent. ''{{navedi splet|url=http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |title=Baxter–Sagart Old Chinese Reconstruction |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425064509/http://crlao.ehess.fr/docannexe.php?id=1207 |archive-date=April 25, 2012 }}&nbsp;{{small|(1.93&nbsp;MB)}}'', p. 56. 2011. Retrieved August 12, 2013.</ref> znak fono-semantičnega sestavljenega izvora, ki združuje vodni koren {{lang|zh|氵}} z homofonom {{lang|zh|工}} (zdaj se izgovarja ''gōng'', vendar ''*kˤoŋ'' v stari kitajščini). ''Kong'' je bila verjetno beseda v avstroazijskem jeziku lokalnih ljudstev, kot so Jue. Podobno kot ''*krong'' v proto-vietnamščini in ''krung'' v monu, kar vse pomeni 'reka', je povezano s sodobno vietnamsko ''sông'' (reka) in kmersko ''krung'' (mesto ob reki), od koder izvira tajsko ''krung'' (กรุง glavno mesto), ne ''kôngkea'' (voda), ki izvira iz sanskrtskega korena ''gáṅgā''.<ref>Philipsen, Philip. ''Sound Business: The Reality of Chinese Characters'', [https://books.google.com/books?id=qyPndWdUrdIC&pg=RA1-PT12 p. 12] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160427063734/https://books.google.com/books?id=qyPndWdUrdIC&pg=RA1-PT12 |date=April 27, 2016 }}. iUniverse (Lincoln), 2005. Retrieved August 12, 2013.</ref> [[File:Mouth of the Yangtze 1754.jpg|thumb|right|250px|»Velika reka« ({{lang|zh|{{linktext|大江}}}}) z vhodom v Vzhodnokitajsko morje, označena kot »ustje Jangce« (揚子江口) na zemljevidu Džjangnana v provincialnem atlasu imperija Čing iz leta 1754]] Z [[dinastija Han|dinastijo Han]] je Džjāng v kitajščini pomenil katero koli reko in ta reka je bila označena kot 'Velika reka' {{lang|zh|大江}} ({{transliteration|zh|Dàjiāng}}). Vzdevek {{lang|zh-hant|長}} (poenostavljena različica {{lang|zh-hans|长}})), ki pomeni 'dolg', je bil prvič uradno uporabljen za reko v obdobju šestih dinastij. Različni deli Jangceja imajo lokalna imena. Od Jibina do Jičanga je reka skozi Sečuan in občino Čongčing znana tudi kot ''Čuān Džjāng'' ({{zh|labels=no|c=川江}} ali 'Sečuanska reka'. V Hubeju se reka imenuje tudi ''Džīng Džjāng'' ({{zh|labels=no|t=荊江|s=荆江}}) ali 'reka Džing' po Džingdžouju, eni od devetih provinc starodavne Kitajske. V Anhuiju reka prevzame lokalno ime ''Vǎn Džjāng'' po skrajšanem imenu za Anhui, ''vǎn'' (皖). In ''Jángzǐ Džjāng'' ({{zh|labels=no|first=t|t=揚子江 |s=扬子江}}) ali 'reka Jangzi', iz katere izhaja ime Jangce, je lokalno ime za spodnji Jangce v regiji Jangdžou. Ime najverjetneje izhaja iz starodavnega trajektnega prehoda, imenovanega Jángzǐ ali Jángzǐdžīn ({{zh|labels=no|t=揚子 / 揚子津}}).<ref>{{navedi splet |last1=An |first1=Min (安民) |url=http://www.yznews.com.cn/yzwb/html/2010-001/23/content_92703.html |script-title=zh:《夜晤扬子津》 |trans-title=Yangtze Ferry |website=yznews.com.cn |date=January 23, 2010 |language=zh-hans }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Evropejci, ki so prispeli v regijo delte reke Jangce, so to lokalno ime uporabili za celotno reko. Za ločnico med zgornjim in srednjim tokom se šteje Jičang, med srednjim in spodnjim tokom pa Hukou (Džiudžjang).<ref>{{cite journal |last1=Zhang |first1=Yongqiang |date=2001 |title=Effects of the Three Gorges Project on Runoff and Related Benefits of the Key Regions along Main Branches of the Yangtze River |url=https://www.researchgate.net/publication/330891909 |journal=Water |volume=11 |issue=2019 |pages=269 |access-date=July 8, 2020}}</ref> ;tibetansko Izvir in zgornji tok Jangceja sta v etničnih tibetanskih območjih [[Činghaj]].<ref>Yang & al. ''Tibetan Geography'', p. 73. China Intercontinental Press, 2004. {{ISBN|7-5085-0665-0}}.</ref> V tibetanščini je povirje Tuotuo Maču ({{Bo|t=རྨ་ཆུ་|w=rma-chu}}, dobesedno "rdeča voda"). Tongtian je Driču ({{Bo-textonly|འབྲི་ཆུ་ }}, ‘Bri Chu’), dobesedno 'voda samice jaka'; transliterirano v kitajščino {{zh|s=直曲|p=Zhíqū}}). == Geografija == [[File:Portrait map of China.jpg|thumb|right|250px|Topografski zemljevid Kitajske, ki prikazuje enakomeren tok Jangceja in nekdanjo pot Rumene reke južno od Šandonga do ustja Huai, potem ko se je stabilizirala z javnimi deli velikega evnuha Li Šinga po poplavi leta 1494]] Reka izvira iz več pritokov v vzhodnem delu Tibetanske planote, od katerih se dva običajno imenujeta 'izvir'. Tradicionalno je kitajska vlada prepoznala izvir kot pritok Tuotuo na dnu [[ledenik]]a, ki leži zahodno od gore Geladandong v gorovju Tangula. Ta izvir je na {{coord|33|25|44|N|91|10|57|E|display=inline|region:CN-QH}} in čeprav ni najbolj oddaljen izvir Jangceja, je najvišji izvir na 5342 m nad morsko gladino. Pravi izvir Jangceja, ki je hidrološko najdaljša reka oddaljena od morja, je na hribu Džari na vrhu pritoka Dam Ču, približno 325 km jugovzhodno od Geladandonga.<ref name="Winchester">{{navedi knjigo|last1=Winchester|first1=Simon|title=The River at the Center of the World|url=https://archive.org/details/riveratcentero00simo|date=1996|publisher=Henry Holt|isbn=978-0-8050-3888-0|title-link=}}</ref> Ta izvir je bil odkrit šele v poznem 20. stoletju in leži v mokriščih na {{coord|32|36|14|N|94|30|44|E|display=inline|region:CN-QH}} in 5170 m nad morsko gladino jugovzhodno od mesta Čadan v okrožju Zadoi, prefektura Jušu, Činghaj.<ref>Wong How Man (2005) [http://www.cers.org.hk/index.php?option=com_content&view=category&id=27&layout=blog&Itemid=61 New and longer Yangtze source discovered.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101028215804/http://www.cers.org.hk/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=27&Itemid=61 |date=October 28, 2010 }}</ref> Kot zgodovinski duhovni vir Jangceja se izvir Geladandong še vedno pogosto imenuje izvir Jangceja od odkritja izvira hriba Džari. Ti pritoki se združijo in reka nato teče proti vzhodu skozi Činghaj (''Tsinghai''), zavije proti jugu po globoki dolini na meji [[Sečuan]]a (''Szechwan'') in [[Tibet]]a, da doseže [[Junan]]. V toku te doline višina reke pade iz nad 5000 m na manj kot 1000 m. Tako je v prvih 2600 km svoje dolžine reka padla za več kot 5200 m.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River - The lower course {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Yangtze-River/The-lower-course |access-date=2023-05-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Vstopi v porečje Sečuan pri Jibinu. Medtem ko je v porečju Sečuan, prejme več mogočnih pritokov, ki znatno povečajo količino vode. Nato prereže goro Vušan, ki meji na Čongčing in Hubei, da ustvari znamenite [[Tri soteske]]. Vzhodno od Treh sotesk je Jičang prvo mesto na planoti Jangce. Po vstopu v provinco Hubei Jangce prejme vodo iz številnih jezer. Največje od teh jezer je jezero Dongting, ki je na meji provinc Hunan in Hubei in je iztok večine rek v Hunanu. Pri [[Vuhan]]u prejme svoj največji pritok, reko Han, ki prinaša vodo iz svojega severnega porečja vse do [[Šaanši]]ja. Na severnem koncu province Džjangši se [[jezero Pojang]], največje sladkovodno jezero na Kitajskem, zlije v reko. Reka nato teče skozi Anhui in Džjangsu, prejema več vode iz neštetih manjših jezer in rek ter končno doseže Vzhodnokitajsko morje v Šanghaju. Štiri od petih glavnih sladkovodnih jezer na Kitajskem prispevajo svoje vode v reko Jangce. Tradicionalno se zgornji del reke Jangce nanaša na odsek od Jibina do Jičanga; srednji del se nanaša na odsek od Jičanga do okrožja Hukou, kjer se jezero Pojang sreča z reko; dolvodni del je od Hukouja do Šanghaja. Nekateri geologi so nastanek reke Jangce datirali pred približno 45 milijoni let v [[eocen]]u,<ref>{{cite journal | last1 = Richardson | first1 = N.J. | last2 = Densmore | first2 = A.L. | last3 = Seward | first3 = D. Wipf M. Yong L. | year = 2010 | title = Did incision of the Three Gorges begin in the Eocene? | url = http://dro.dur.ac.uk/7236/1/7236.pdf | journal = Geology | volume = 38 | issue = 6 | pages = 551–554 | doi = 10.1130/G30527.1 | bibcode = 2010Geo....38..551R | s2cid = 129790601 | access-date = July 11, 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180723074400/http://dro.dur.ac.uk/7236/1/7236.pdf | archive-date = July 23, 2018 | url-status = live }}</ref> vendar je ta datum izpodbijan.<ref>{{cite journal | last1 = Wang | first1 = JT | last2 = Li | first2 = CA | last3 = Yong | first3 = Y | last4 = Lei | first4 = S | year = 2010 | title = Detrital Zircon Geochronology and Provenance of Core Sediments in Zhoulao Town, Jianghan Plain, China | journal = Journal of Earth Science | volume = 21 | issue = 3| pages = 257–271 | doi=10.1007/s12583-010-0090-4| s2cid = 129316271 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Jietao|first=Wang|title=Geomorphological Evolution of the Hengshixi Anticline of The Three Gorges Area Through Isobases: A Model of Yangtze River Capture|url=http://ijssst.info/Vol-17/No-43/paper17.pdf|journal=International Journal of Simulation: Systems, Science and Technology|volume=17|issue=4|pages=17.1–7|access-date=June 16, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130102446/http://ijssst.info/Vol-17/No-43/paper17.pdf|archive-date=January 30, 2019|url-status=live}}</ref> === Galerija === <gallery widths="221px" heights="150px" perrow="4"> File:长江源头.jpg|Ledeniki gorovja Tangula, tradicionalni izvir reke Jangce File:Yangtze at First Bridge.jpg|Reka Tuotuo, povirni tok reke Jangce, v tibetanščini znan kot ''Maqu'' ali 'Rdeča reka' File:1 changjiang yangtze aerial pano first turn shigu 2018.jpg|Prvi obrat Jangceja pri Šigu (石鼓) v Junanu, kjer se reka obrne za 180 stopinj od juga proti severu File:Tiger Leaping Gorge.jpg |[[Soteska Tigrovega skoka]] v Junan File:Hutiaoxia.jpg|Najožja točka soteske Tigrovega skoka blizu [[Lidžjang]]a, dolvodno od Šiguja File:Jinshajiang River Ravine - 32229429768.jpg|Džinša, 'reka Zlati pesek' v Junanu File:Qutang Gorge on Changjiang.jpg|Soteska Qutang, ena od Treh sotesk File:Wu Gorge on Yangtze.jpg|Soteska Vu, ena od Treh sotesk File:Xiling Gorge along Yangtze.jpg|Soteska Šiling, ena od Treh sotesk File:ThreeGorgesDam-China2009.jpg|[[Jez treh sotesk]] v Hubeiju, največji hidroelektrarni na svetu File:Golden Island, on The Yang-Tse River, China (LMS, 1869, p.64).jpg |Zlati otok na Jangceju blizu Džendžjanga v Džjangsuju, kot je bil sredi 19. stoletja<ref name="Fruits-LMS">{{navedi knjigo|author=London Missionary Society|title=Fruits of Toil in the London Missionary Society|date=1869|publisher=John Snow & Co.|location=London|page=64|url=https://archive.org/details/fruitsoftoilinth17115gut|access-date=September 12, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190331144822/https://archive.org/details/fruitsoftoilinth17115gut|archive-date=March 31, 2019|url-status=live}}</ref> </gallery> == Zgodovina == === Geološka zgodovina === Čeprav je ustje Rumene reke v zgodovini močno nihalo severno in južno od polotoka Šandong, je Jangce ostal večinoma statičen. Na podlagi študij hitrosti sedimentacije pa je malo verjetno, da je sedanje mesto izpusta pred poznim miocenom (ok. 11 Ma).<ref>Métivier, F. & al. "[http://adsabs.harvard.edu/full/1999GeoJI.137..280M Mass Accumulation Rates in Asia During the Cenozoic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327165948/http://adsabs.harvard.edu/full/1999GeoJI.137..280M |date=March 27, 2019 }}." ''Geophysical Journal International'', Vol. 137, No. 2, p. 314. 1999. Retrieved December 5, 2013.</ref> Pred tem je njen izvir odtekal proti jugu v [[Tonkinški zaliv]] vzdolž ali blizu toka sedanje [[Rdeča reka|Rdeče reke]].<ref>Clift, Peter. "[http://www.whoi.edu/pclift/asia_erosion.html The Marine Geological Record of Neogene Erosional in Asia: Interpreting the Sedimentary Record to Understand Tectonic and Climatic Evolution in the Wake of India-Asia Collision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418035126/http://www.whoi.edu/pclift/asia_erosion.html |date=April 18, 2012 }}."<!--sic--> Woods Hole Oceanographic Institution, 2006. Retrieved December 5, 2013.</ref> [[File:Yangzi River gorge.jpg|left|thumb|Popoldne v nazobčanih gorah, ki se dvigajo iz soteske reke Jangce]] === Zgodnja zgodovina === Reka Jangce je pomembna za kulturni izvor južne Kitajske in Japonske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.trussel.com/prehist/news111.htm|title=Yayoi linked to Yangtze area|website=trussel.com|access-date=March 26, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222044801/http://www.trussel.com/prehist/news111.htm|archive-date=February 22, 2017|url-status=live}}</ref> Človeško dejavnost na območju Treh sotesk so potrdili že pred 27.000 leti<ref>''Nature''. "[http://www.nature.com/nature/journal/v378/n6554/abs/378275a0.html Early ''Homo'' and associated artifacts from Asia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060521124832/http://www.nature.com/nature/journal/v378/n6554/abs/378275a0.html |date=May 21, 2006 }}."</ref> in do 5. tisočletja pr. n. št. je bil spodnji Jangce glavno središče prebivalstva, ki sta ga zasedali kulturi Hemudu in Madžjabang, obe med najzgodnejšimi kultivatorji riža. Do 3. tisočletja pred našim štetjem je naslednica kulture Liangdžu pokazala dokaze o vplivu ljudstev Longšan iz [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].<ref name="Goodenough&Chang">{{navedi knjigo | title = Prehistoric settlement of the Pacific | editor-first = Ward H. | editor-last = Goodenough | publisher = American Philosophical Society | year = 1996 | isbn = 978-0-87169-865-0 | chapter = Archaeology of southeastern coastal China and its bearing on the Austronesian homeland | first1 = Kwang-chih | last1 = Chang | first2 = Ward H. | last2 = Goodenough | pages = 36–54 }}</ref> Kar danes velja za kitajsko kulturo, se je razvilo vzdolž bolj rodovitnega porečja [[Rumena reka|Rumene reke]]; ljudje "Jue" iz spodnjega Jangceja so imeli zelo različne tradicije – črnjenje zob, striženje las na kratko, tetoviranje telesa in življenje v majhnih naseljih med bambusovimi nasadi<ref name=Hutcheon>Hutcheon, Robin. ''China-Yellow'', p. 4. Chinese University Press, 1996. {{ISBN|978-962-201-725-2}}.</ref> – in so jih severnjaki imeli za barbarske. Osrednja dolina Jangce je bila dom prefinjenih [[neolitik|neolitskih]] kultur.<ref>Zhang Chi ({{lang|zh-hant|張弛}}), "The Qujialing-Shijiahe Culture in the Middle Yangzi River Valley," in A Companion to Chinese Archaeology, ed. Anne P. Underhill (Chichester: John Wiley & Sons, 2013), 510–534; Rowan K. Flad and Pochan Chen, Ancient Central China: Centers and Peripheries along the Yangzi River (Cambridge: Cambridge University Press, 2013), 116–25.</ref> Kasneje je postal najzgodnejši del doline Jangce, ki je bil vključen v severnokitajsko kulturno sfero. (Severni Kitajci so bili tam aktivni že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]).<ref>Li Liu and Xingcan Chen, State Formation in Early China (London: Duckworth, 2003), 75–79, 116–26; Li Feng, Landscape and Power in Early China: The Crisis and Fall of the Western Zhou, 1045–771 BC (Cambridge: Cambridge University Press, 2006), 322–32.</ref> [[File:Streitende-Reiche2.jpg|thumb|Zemljevid vojskujočih se držav okoli leta 350 pr. n. št., ki prikazuje nekdanjo obalo delte Jangce]] V spodnjem Jangceju dve plemeni Jue, Gouvu v južnem Džjangsuju in Jujue v severnem Džedžjangu, kažeta vse večji vpliv Džova (tj. Severne Kitajske) od 9. stoletja pred našim štetjem. Tradicionalna poročila<ref>For example, in Sima Qian's ''Records of the Grand Historian''.</ref> pripisujejo te spremembe severnim beguncem (Taibo in Džongjong v Vu in Vuji v Jue), ki so prevzeli oblast nad lokalnimi plemeni, čeprav se na splošno domneva, da gre za mite, izmišljene, da bi jih legitimirali drugim vladarjem Džov. Kraljestvi Vu in Jue sta bili znani kot ribiči, ladjedelci in kovači mečev. S sprejetjem kitajskih pismenk, političnih institucij in vojaške tehnologije so bili med najmočnejšimi državami poznejšega Džova. Zdi se, da je država Džing v srednjem Jangceju začela v zgornji dolini reke Han manjšo politiko Džov, vendar se je prilagodila domači kulturi, ko se je razširila proti jugu in vzhodu v dolino Jangceja. Med tem se je preimenovala v Ču.<ref>Lothar von Falkenhausen, Chinese Society in the Age of Confucius (1000–250 BC): The Archaeological Evidence (Los Angeles: Cotsen Institute of Archaeology, 2006), 262–88; Constance A. Cook and John S. Major, eds. Defining Chu: Image and Reality in Ancient China (Honolulu: University of Hawaiʻi Press, 1999).</ref> Ne glede na to, ali so bile domorodne ali domače, so se države Jangce držale proti severni kitajski domovini: nekateri seznami jim pripisujejo tri od petih hegemonov spomladanskega in jesenskega obdobja in enega od štirih gospodarjev vojskujočih se držav. Vendar so padli sami proti sebi. Čujeva naraščajoča moč je vodila njegovega tekmeca Džina, da je podprl Vuja kot nasprotnika. Vu je leta 506 pr. n. št. uspešno oplenil Čujevo prestolnico Jing, vendar je Ču nato podprl Jueja pri njegovih napadih na Vujev južni bok. Leta 473 pr. n. št. je kralj Goudžjan iz Jue popolnoma priključil Vu in preselil svoj dvor v njegovo istoimensko prestolnico v sodobnem Sudžouju. Leta 333 pred našim štetjem je Ču končno združil spodnji Jangce s priključitvijo Jueja, katerega kraljeva družina naj bi pobegnila na jug in ustanovila kraljestvo Minjue v Fudžjanu. Čin je uspel združiti Kitajsko tako, da je najprej podredil Ba in Šu na zgornjem Jangceju v sodobnem Sečuanu, kar jima je dalo močno bazo za napad na Čujeva naselja ob reki. Država Čin je leta 278 pr. n. št. osvojila osrednjo regijo Jangce, prejšnje središče Čuja, in regijo vključila v svoj rastoči imperij. Čin je nato uporabil svoje povezave vzdolž reke Jangce reke Šjang, da je razširil Kitajsko v Hunan, Džjangši in Guangdong ter vzpostavil vojaške poveljstva ob glavnih komunikacijskih linijah. Ob propadu [[dinastija Čin|dinastije Čin]] so ti južni poveljniki postali neodvisni imperij Nanjue pod Džao Tuom, medtem ko sta Ču in Han tekmovala za nadzor nad severom. Od [[dinastija Han|dinastije Han]] je regija reke Jangce postajala vse pomembnejša za kitajsko gospodarstvo. Vzpostavitev namakalnih sistemov (najbolj znan je [[Namakalni sistem Dudžjangjan]], severozahodno od [[Čengdu]]ja, zgrajen v obdobju vojskujočih se držav) je naredila kmetijstvo zelo stabilno in produktivno, ki je sčasoma preseglo celo regijo Rumene reke. Imperija Čin in Han sta se dejavno ukvarjala s kmetijsko kolonizacijo nižin Jangceja in vzdrževala sistem nasipov za zaščito kmetijskih zemljišč pred sezonskimi poplavami.<ref>Brian Lander, "State Management of River Dikes in Early China: New Sources on the Environmental History of the Central Yangzi Region." T'oung Pao 100.4–5 (2014): 325–362.</ref> Z [[dinastija Song|dinastijo Song]] je območje ob Jangceju postalo med najbogatejšimi in najbolj razvitimi deli države, zlasti v spodnjem toku reke. Na začetku [[dinastija Čing|dinastije Čing]] je regija, imenovana Džjangnan (ki vključuje južni del Džjangsuja, severni del Džedžjanga in jugovzhodni del Anhuija), zagotavljala 1⁄3–1⁄2 narodovih prihodkov. Jangce je že dolgo hrbtenica kitajskega prevoznega sistema po celinskih vodah, ki je ostal posebej pomemben skoraj dva tisoč let, vse do izgradnje državnega železniškega omrežja v 20. stoletju. [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]] povezuje spodnji Jangce z večjimi mesti regije Džjangnan južno od reke (Vuši, Sudžou, Hangdžou) in s severno Kitajsko (vse od Jangdžouja do Pekinga). Manj znani starodavni kanal Lingču, ki je povezoval zgornji tok reke Šjang z izviri Guidžjanga, je omogočil neposredno vodno povezavo iz porečja Jangce v [[Delta Biserne reke|delto Biserne reke]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5339/ Lingqu Canal (Xiang'an County, Guangxi Zhuang Autonomous Region Qin Dynasty)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228071501/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5339/ |date=February 28, 2019 }} (Nomination for the UNESCO Heritage List)</ref> V zgodovini je Jangce večkrat postal politična meja med severno in južno Kitajsko (glej [[Zgodovina Kitajske]]) zaradi težav pri prečkanju reke. To se je nujno zgodilo v času Južne in Severne dinastije ter Južne Song. Ob reki so potekale številne bitke, najbolj znana je bila bitka pri Rdečih pečinah leta 208 našega štetja v obdobju treh kraljestev. Jangce je bil kraj pomorskih bitk med dinastijo Song in Džurčen Džin med vojnami Džin-Song. V bitki pri Caišiju leta 1161 so se ladje cesarja Džin Vanjan Lianga spopadle s floto Song na Jangceju. Vojaki Song so na vojaške ladje Džurčen izstrelili bombe z apnom in žveplom s [[tribok]]i. V bitki so zmagali Song, ki so ustavili invazijo Džin. Bitka pri Tangdau je bila še ena bitka na Jangceju istega leta. Politično je bil [[Nanking]] večkrat glavno mesto Kitajske, čeprav je večino časa njegovo ozemlje pokrivalo le jugovzhodni del Kitajske, kot je kraljestvo Vu v obdobju treh kraljestev, vzhodna dinastija Džin ter med južnimi in severnimi dinastijami in Obdobja petih dinastij in desetih kraljestev. Samo [[dinastija Ming]] je zasedla večino delov Kitajske iz svoje prestolnice v Nankingu, čeprav je kasneje prestolnico preselila v [[Peking]]. Glavno mesto ROC je bilo v Nankingu v obdobjih 1911–12, 1927–37 in 1945–49. {{wide image|Anonymous-Ten Thousand Miles of the Yangtze River.jpg|5000px|''Deset tisoč milj reke Jangce'', krajinska slika dinastije Ming}} === Obdobje pare === ''Jardine'', prvi [[parnik]], ki je plul po reki, je bil zgrajen za Jardine, Matheson & Co. leta 1835. To majhno plovilo naj bi prevažalo potnike in pošto med otokom Lintin, Makavom in Vhampoa. Vendar pa so bili Kitajci, drakonski pri uporabi pravil v zvezi s tujimi plovili, nezadovoljni zaradi ''ognjene ladje'', ki je plula po reki Kanton. Vršilec dolžnosti generalnega guvernerja Kvangtunga je izdal opozorilo, da jo bodo zažgali, če bo poskusila pluti.<ref name="auto">{{cite journal |last1=Headrick |first1=Daniel R. |year=1979 |title=The Tools of Imperialism: Technology and the Expansion of European Colonial Empires in the Nineteenth Century |journal=The Journal of Modern History |volume=51 |issue=2 |pages=231–263 |url=http://www.thelatinlibrary.com/imperialism/articles/headrick.pdf |access-date=June 19, 2011 |doi=10.1086/241899 |s2cid=144141748 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090109162541/http://www.thelatinlibrary.com/imperialism/articles/headrick.pdf |archive-date=January 9, 2009 }}</ref> Na prvi poskusni vožnji ''Jardine'' z otoka Lintin so utrdbe na obeh straneh Bogue odprle ogenj in bila je prisiljena vrniti se. Kitajske oblasti so izdale dodatno opozorilo, v katerem vztrajajo, naj ladja zapusti kitajske vode. ''Jardine'' je bilo v vsakem primeru potrebno popraviti in je bila poslana v [[Singapur]]. Kasneje se je lord Palmerston, zunanji minister, odločil predvsem na 'predloge' Williama Jardina za napoved vojne Kitajski. Sredi leta 1840 se je na kitajski obali pojavila velika flota vojaških ladij in s prvo topovsko kroglo, izstreljeno na britansko ladjo ''Royal Saxon'', so Britanci začeli [[Prva opijska vojna|prvo od opijskih vojn]]. Vojne ladje kraljeve mornarice so uničile številne obalne baterije in kitajske vojne ladje ter opustošile več obalnih utrdb na poti. Sčasoma so se prebili proti severu dovolj blizu, da so ogrozili samo cesarsko palačo v Pekingu. Kitajska navigacijska družba je bila zgodnja ladjarska družba, ustanovljena leta 1876 v Londonu, sprva za trgovanje navzgor po reki Jangce iz svoje baze v Šanghaju s potniki in tovorom. Kitajska obalna trgovina se je začela kmalu zatem, leta 1883 pa je bila uvedena redna linija v Avstralijo. [[File:1937 Yangtze Gorges VP8.webm|thumb|left|Parniki po reki Jangce, posneti leta 1937]] [[File:USSLuzonPG-7.jpg|left|thumb|USS ''Luzon'']] === Plovba po zgornjem toku reke === [[File:Yangtze kiang 1915.jpg|thumb|Jangce leta 1915]] [[File:Cruise boats on yangtze.jpg|thumb|Ladje za križarjenje po Jangceju]] [[File:A vehicle carrier on yangtze.jpg|thumb|Prevoznik vozil na Jangceju]] [[File:A container carrier on yangtze.jpg|thumb|Kontejnerski prevoznik na Jangceju]] Parniki so pozno prišli do zgornjega toka reke, odsek se je raztezal od Jičanga do Čongčinga. Vode zaradi taljenja himalajskega snega so ustvarile zahrbtne sezonske tokove. Toda poletje je bilo boljše za Plovbo in Tri soteske, opisane kot »150 milj dolg prehod, ki je kot ozko grlo peščene ure«, so predstavljale nevarne grožnje navzkrižnih tokov in vrtincev, kar je pomenilo velike izzive za prizadevanja parnikov. Poleg tega je Čongčing 200 – 250 m nad morsko gladino, kar zahteva močne motorje za vzpon navzgor. ''Junk travel'' je dosegel podvig navzgor po reki z zaposlitvijo 70–80 vlačilcev, ljudi, pripetih na vrvi, ki so fizično vlekli ladje navzgor skozi nekatere najbolj tvegane in smrtonosne dele treh sotesk.<ref>Lyman P. Van Slyke, ''Yangtze, ''Nature'', History and the River'', Addison-Wesley Publishing Company, Inc., Massachusetts, 1988, p.18-19 and 121–123.</ref> Achibald John Little se je zanimal za plovbo po Zgornjem Jangceju, ko je leta 1876 Chefoo konvencija odprla Čongčing za konzularno rezidenco, vendar je določila, da se lahko zunanja trgovina začne šele, ko se parniki uspejo povzpeti po reki do te točke. Little je ustanovil podjetje ''Upper Yangtze Steam Navigation Co., Ltd.'' in zgradil ''Kuling'', vendar so njegove poskuse, da bi ladjo popeljal dlje navzgor od Jičanga, preprečile kitajske oblasti, ki so bile zaskrbljene zaradi morebitne izgube tranzitnih dajatev, konkurence njihovi domači trgovini z odpadki in fizične škode na njihovih plovilih, ki so jo povzročili valovi parnika. ''Kuling'' je bil prodan podjetju ''China Merchants Steam Navigation Company'' za nižje rečne storitve. Leta 1890 se je kitajska vlada strinjala, da se Čongčing odpre za zunanjo trgovino, dokler je omejena na domače obrti. Leta 1895 je pogodba Shimonoseki zagotovila določbo, ki je Čongčing v celoti odprla za zunanjo trgovino. Little se je nastanil v Čongčingu in leta 1898 zgradil ''Leechuan'', da bi se spopadel s soteskami. Marca je ''Leechuan'' zaključila pot navzgor do Čongčinga, vendar ne brez pomoči vlačilcev. ''Leechuan'' ni bila zasnovana za tovor ali potnike in če je Little želel svojo vizijo popeljati korak dlje, je potreboval izkušenega pilota.<ref>''Ibid.'', p. 170-172.</ref> Leta 1898 je Little prepričal stotnika Samuela Cornella, da načrtuje odhod na Kitajsko, da bi posodil svoje strokovno znanje. Kapitan Plant je pravkar končal plovbo po reki Zgornji Karun v Perziji in sprejel Littleovo ponudbo za oceno Zgornjega Jangceja na ''Leechuanu'' konec leta 1898. S Plantovim projektnim vložkom je Little dal zgraditi ''SS Pioneer'' s Plantom na poveljstvu. Junija 1900 je bil Plant prvi, ki je uspešno pilotiral trgovski parnik na Zgornjem Jangceju od Jičanga do Čongčinga. ''Pioneer'' je bila po prvi vožnji zaradi grožnje upora prodana kraljevi mornarici in preimenovana v ''HMS Kinsha''. Nemški napor istega leta na ''SS Suixing'' se je končal s katastrofo. Na prvi plovbi ''Suixinga'' je ladja zadela ob skalo in se potopila, pri čemer je umrl njen kapitan in končala realna upanja o rednem komercialnem parnem prometu v Zgornjem Jangceju. Leta 1908 so lokalni sečuanski trgovci in njihova vlada sodelovali s podjetjem ''Captain Plant'', da bi ustanovili ''Sichuan Steam Navigation Company'', ki je postala prva uspešna storitev med Jičangom in Čongčingom. Kapitan Plant je oblikoval in poveljeval svojima dvema ladjama, ''SS Shutung'' in ''SS Shuhun''. Plula so tudi druga kitajska plovila in leta 1915 so svoje zanimanje izrazile tudi tuje ladje. Leta 1915 je Kitajska pomorska carinska služba imenovala Planta za prvega višjega rečnega inšpektorja. V tej vlogi je Plant namestil navigacijske oznake in vzpostavil signalne sisteme. Napisal je tudi Priročnik za usmerjanje poveljnikov ladij na odseku Ičang-Čungking reke Jangce, podroben in ilustriran opis tokov, skal in drugih nevarnosti v zgornjem Jangceju z navigacijskimi navodili. Plant je usposobil na stotine kitajskih in tujih pilotov ter izdal licence in sodeloval s kitajsko vlado, da bi naredil reko varnejšo leta 1917 z odstranitvijo nekaterih najtežjih ovir in groženj z eksplozivi. Avgusta 1917 je ''British Asiatic Petroleum'' postal prva tuja trgovska ladja na Zgornjem Jangceju. Komercialna podjetja, Robert Dollar Company, Jardine Matheson, Butterfield in Swire ter Standard Oil so med letoma 1917 in 1919 dodala lastne parnike na reki. Med letoma 1918 in 1919 je zaradi nasilja sečuanskih vojskovodj in stopnjevanja državljanske vojne podjetje Sichuan Steam Navigational Company propadlo.<ref>{{cite journal | last1 = Shih Brandmeyer | first1 = Polly | year = 2014 | title = Cornell Plant, Lost Girls and Recovered Lives – Sino-British Relations at the Human Level in Late Qing and Early Republican China | url = http://search.informit.com.au/documentSummary;dn=875703566361829;res=IELHSS | journal = Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch | volume = 54 | pages = 106–110 | access-date = April 13, 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180811112513/https://search.informit.com.au/documentSummary;dn=875703566361829;res=IELHSS | archive-date = August 11, 2018 | url-status = live }}</ref> ''Shutunga'' so zavzeli vojskovodje, ''Shuhuna'' pa so pripeljali po reki v Šanghaj na varno. Leta 1921, ko je kapitan Plant umrl na morju, medtem ko se je vračal domov v Anglijo, je bil ustanovljen ''Plant Memorial Fund'', da bi ovekovečil Plantovo ime in prispevke k plovbi Zgornjega Jangceja. Največji ladijski prevozniki, Butterfield & Swire, Jardine Matheson, Standard Oil, Mackenzie & Co., Asiatic Petroleum, Robert Dollar, China Merchants S.N. in British-American Tobacco Co., so vozili skupaj z mednarodnimi prijatelji in kitajskimi piloti. Leta 1924 so v kitajski skupnosti pilotov in lastnikovv Šintanu, na mestu doma kapitana Planta, postavili 50-metrski granitni piramidalni obelisk. Ena stran spomenika je napisana v kitajščini, druga pa v angleščini. Zaradi jezu Treh sotesk je bil prestavljen na višje mestoin še vedno stoji in gleda na zgornji del reke Jangce blizu Jičanga, kar je redek skupni poklon zahodnjaku na Kitajskem.<ref>Peter Simpson, "Hell and High Water," ''South China Morning Post Magazine'', October 2, 2011, p.24-30.</ref><ref>Plant Memorial Brochure, March 20, 1923, ''National Maritime Museum'', Greenwich, Archive Collection, "Papers of Capt. Samuel Cornell Plant," MS/69/123.</ref> Standard Oil je upravljal tankerje Mei Ping, Mei An in Mei Hsia, ki so bili skupaj uničeni 12. decembra 1937, ko so jih japonska bojna letala bombardirala in potopila. Panay, Eeen od kapitanov Standard Oil, ki je preživel ta napad, je služil na Upper River 14 let.<ref>Mender, P., Thirty Years A Mariner in the Far East 1907–1937, The Memoirs of Peter Mender, A Standard Oil Ship Captain on China's Yangtze River, p.53, {{ISBN|978-1-60910-498-6}}</ref> === Sodobni dogodki === Predsednik kitajske komunistične partije [[Mao Cetung]] je leta 1956 in 1966 v Vuhanu v reklamnih trikih plaval v reki, da bi pokazal svoje zdravje, s čimer je s strankarsko propagando sprožil tudi norijo nad plavanjem.<ref>{{Cite journal |last=Poon |first=Shuk-Wah |date=2019-05-14 |title=Embodying Maoism: The swimming craze, the Mao cult, and body politics in Communist China, 1950s–1970s |url=https://www.cambridge.org/core/journals/modern-asian-studies/article/abs/embodying-maoism-the-swimming-craze-the-mao-cult-and-body-politics-in-communist-china-1950s1970s/955A833A02B8053585F2B1D8631698B0 |journal=Modern Asian Studies |language=en |volume=53 |issue=5 |pages=1450–1485 |doi=10.1017/S0026749X17000804 |s2cid=182934017 |issn=0026-749X}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Ball |first=Philip |title=The Water Kingdom: A Secret History of China |url=https://archive.org/details/waterkingdomsecr0000ball |publisher=University of Chicago Press |year=2017 |isbn=9780226369204 |location=Chicago |pages=[https://archive.org/details/waterkingdomsecr0000ball/page/40 40]–43 |language=en}}</ref> Leta 2004 je 4600&nbsp;km reke Jangce preplaval slovenski ultramaratonski plavalec [[Martin Strel]].<ref>Martin Strel premagal Jangce [https://www.24ur.com/sport/martin-strel-premagal-jangce.html]</ref> Avgusta 2019 je valižanski pustolovec Ash Dykes postal prva oseba, ki je opravila 6437 km dolgo pot vzdolž toka reke in 352 dni hodil od izvira do izliva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2019/aug/12/british-explorer-is-first-person-to-complete-4000-mile-yangtze-trek |title=British explorer is first person to complete 4,000-mile Yangtze trek |website=TheGuardian.com |date=August 12, 2019 |access-date=January 21, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210094552/https://www.theguardian.com/world/2019/aug/12/british-explorer-is-first-person-to-complete-4000-mile-yangtze-trek |archive-date=December 10, 2019 |url-status=live }}</ref> == Hidrologija == === Periodične poplave === Na desetine milijonov ljudi živi na poplavni ravnici doline Jangce, območju, ki vsako poletje naravno poplavi in ​​je primerno za bivanje le zato, ker je zaščiteno z rečnimi nasipi. Poplave, ki so bile dovolj velike, da so preplavile nasipe, so povzročile veliko stisko tistim, ki tam živijo in kmetujejo. Med pomembne poplave sodijo tiste iz let 1931, 1954 in 1998. Poplave osrednje Kitajske leta 1931 so bile niz poplav, ki so se zgodile v Republiki Kitajski. Poplave na splošno veljajo za najbolj smrtonosne naravne nesreče, kar jih je bilo kdaj zabeleženo, in skoraj zagotovo za najsmrtonosnejše v 20. stoletju (če ne upoštevamo pandemije in lakote). Ocene skupnega števila smrtnih žrtev se gibljejo od 145.000 do med 3,7 in 4 milijoni. Jangce je ponovno poplavil leta 1935, kar je povzročilo veliko življenj. Od junija do septembra 1954 so bile poplave reke Jangce niz katastrofalnih poplav, ki so se zgodile predvsem v provinci Hubei. Zaradi neobičajno velike količine padavin in izjemno dolge deževne sezone v srednjem toku reke Jangce pozno spomladi 1954 je reka začela naraščati nad svojo običajno gladino približno konec junija. Kljub prizadevanjem, da bi odprli tri pomembne poplavne prehode, da bi ublažili naraščajočo vodo s preusmeritvijo, je raven poplav še naprej naraščala, dokler ni dosegla zgodovinske najvišje vrednosti 44,67 m v Džingdžouju, Hubeiju in 29,73 m v Vuhanu. Število mrtvih v tej poplavi je bilo ocenjeno na 33.000, vključno s tistimi, ki so umrli zaradi kuge po katastrofi. ​ Poplave reke Jangce leta 1998 so bile niz velikih poplav, ki so trajale od sredine junija do začetka septembra 1998 vzdolž reke Jangce.<ref name="cnews">{{navedi splet |website=Chinanews.com.cn |url=http://big5.chinanews.com.cn:89/special/guoqing/60/2009/06-25/127.shtml |archive-url=https://archive.today/20130101151742/http://big5.chinanews.com.cn:89/special/guoqing/60/2009/06-25/127.shtml |url-status=dead |archive-date=January 1, 2013 |script-title=zh:98年特大洪水 |access-date=August 1, 2009 }}</ref> Poleti 1998 je Kitajska doživela velike poplave delov reke Jangce, kar je povzročilo 3704 mrtvih, 15 milijonov brezdomcev in 26 milijard dolarjev gospodarske izgube. Drugi viri poročajo o skupni izgubi 4150 ljudi, prizadetih pa je bilo 180 milijonov ljudi.<ref>Pbs.org. "[https://www.pbs.org/itvs/greatwall/dam1.html Pbs.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150502200427/http://www.pbs.org/itvs/greatwall/dam1.html |date=May 2, 2015 }}." ''Great wall across the Yangtze.'' Retrieved on August 1, 2009.</ref> Osupljivih 25 milijonov hektarjev (100.000 km²) je bilo evakuiranih, 13,3 milijona hiš je bilo poškodovanih ali uničenih. Poplave so povzročile 26 milijard dolarjev škode.<ref name="spig">Spignesi, Stephen J. [2004] (2004). Catastrophe!: the 100 greatest disasters of all time. Citadel Press. {{ISBN|0-8065-2558-4}}. p 37.</ref> Poplave na Kitajskem leta 2016 so povzročile 22 milijard dolarjev škode. Leta 2020 je bilo na reki Jangce največ padavin po letu 1961, s 79-odstotnim povečanjem v juniju in juliju v primerjavi s povprečjem v obdobju zadnjih 41 let. Nova teorija je predlagala, da je bilo nenadno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in aerosolov, ki so ga povzročile zaustavitve med pandemijo COVID-19, ključni vzrok za močne nalive. V zadnjih desetletjih se je količina padavin zmanjšala zaradi povečanja aerosolov v ozračju, nižji izpusti toplogrednih plinov v letu 2020 pa so povzročili nasprotni učinek – močno povečanje količine padavin. Tako dramatično zmanjšanje aerosolov je povzročilo dramatično spremembo v različnih komponentah podnebnega sistema, vendar bi se takšna nenadna sprememba podnebnega sistema zelo razlikovala od sprememb kot odgovor na stalno, a postopno zmanjševanje emisij, ki ga vodi politika.<ref>{{navedi novice|date=2022-02-18|title=Climate change: Covid shutdown linked to record rainfall in China|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-60423329|access-date=2022-02-22}}</ref> === Degradacija reke === [[File:Yangtze-Ships.JPG|right|thumb|Barže na reki]] V 1950-ih so gradili jezove in nasipe za nadzor poplav, melioracijo zemljišč, namakanje in nadzor prenašalcev bolezni, kot so krvni metljaji (''Schistosoma''), ki povzročajo [[Shistosomoza|shistosomozo]]. Več kot sto jezer je bilo tako odrezanih od glavne reke. Med jezeri so bila vrata, ki so se lahko odprla ob poplavah. Vendar pa so kmetje in naselja posegali na zemljišča ob jezerih, čeprav je bilo tam prepovedano naseljevanje. Ko so prišle poplave, se je izkazalo, da je nemogoče odpreti vrata, saj bi povzročilo veliko uničenje.<ref>{{navedi knjigo|last=Ma|first=Jun|title=China's Water Crisis|publisher=International Rivers Network|pages=55–56|year=2004|isbn=978-1891936272}}</ref> Tako so se jezera delno ali popolnoma posušila. Na primer, jezero Baidang se je zmanjšalo s 100 kvadratnih kilometrov v 1950-ih na 40 kvadratnih kilometrov leta 2005. Jezero Džangdu se je zmanjšalo na četrtino svoje prvotne velikosti. Proizvodnja naravnega ribolova v obeh jezerih se je močno zmanjšala. Le nekaj velikih jezer, kot sta [[jezero Pojang]] in jezero Dongting, je ostalo povezanih z Jangcejem. Prekinitev drugih jezer, ki so služila kot naravna zaščita pred poplavami, je povečala škodo, ki so jo povzročile poplave dolvodno. Poleg tega je bil oviran naravni tok rib selivk in [[biotska raznovrstnost]] v celotnem bazenu se je dramatično zmanjšala. Intenzivno gojenje rib v ribnikih se širi z uporabo ene vrste krapa, ki uspeva v evtrofičnih vodnih razmerah in se hrani z algami, kar povzroča obsežno onesnaženje. Onesnaženje se je povečalo zaradi izpusta odpadkov iz prašičjih farm ter neobdelanih industrijskih in komunalnih odplak.<ref name="Lakes reunited">{{navedi splet |last = China Daily |title = Isolated Yangtze lakes reunited with mother river |url = http://english.peopledaily.com.cn/200507/12/eng20050712_195638.html |access-date = October 25, 2011 |date = July 12, 2005 |archive-url = https://web.archive.org/web/20140830212154/http://english.peopledaily.com.cn/200507/12/eng20050712_195638.html |archive-date = August 30, 2014 |url-status = live }}</ref> Septembra 2012 je reka Jangce blizu Čongčinga zaradi onesnaženja postala rdeča.<ref name="Yangtze River Turns Red and Turns Up a Mystery">{{navedi splet |last = ABC News |title = Yangtze River Turns Red and Turns Up a Mystery |website = ABC News |url = https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2012/09/yangtze-river-turns-red-and-turns-up-a-mystery/ |access-date = October 28, 2012 |date = September 7, 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121112170920/https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2012/09/yangtze-river-turns-red-and-turns-up-a-mystery/ |archive-date = November 12, 2012 |url-status = live }}</ref> Postavitev jezu Treh sotesk je ustvarila neprehodno »železno pregrado«, ki je privedla do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti reke. Jangcejev jeseter uporablja sezonske spremembe toka reke, da nakaže, kdaj je čas za selitev. Vendar bodo te sezonske spremembe močno zmanjšane z jezovi in ​​preusmeritvami. Druge živali, ki se soočajo z neposredno nevarnostjo izumrtja, so [[kitajski rečni delfin]] ''baidži'' (''Lipotes vexillifer''), [[jangcejska pliskavka brez plavuti]] (''Neophocaena asiaeorientalis'') in kitajski aligator (''Alligator sinensis''). Število teh živali je zelo upadlo zaradi skupnih učinkov naključnega ulova med ribolovom, rečnega prometa, izgube habitata in onesnaženja. Leta 2006 je delfin baiji izumrl; svet je izgubil cel rod.<ref>Ellen Wohl. A World of Rivers, pg 287.</ref> Leta 2020 je kitajska vlada sprejela obsežen zakon za zaščito ekologije reke. Novi zakoni vključujejo krepitev pravil okoljskega varstva za projekte hidroelektrarn ob reki, prepoved kemičnih tovarn v krogu 1 kilometra od reke, selitev industrij, ki onesnažujejo okolje, strogo omejevanje izkopavanja peska ter popolno prepoved ribolova na vseh naravnih vodnih poteh reke, vključno z vsi njeni glavni pritoki in jezera.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-china-environment-yangtze-idUSKBN29407F|title = China seeks better protection of Yangtze river with landmark law|newspaper = Reuters|date = December 30, 2020}}</ref> === Prispevek k onesnaževanju oceanov === Po podatkih ''The Ocean Cleanup'', nizozemske okoljske raziskovalne fundacije, ki se osredotoča na onesnaževanje oceanov, reka Jangce povzroči več plastičnega onesnaženja oceanov kot katera koli druga. 10 rek prenaša 90 % vse plastike, ki doseže oceane, reka Jangce je daleč največji onesnaževalec.<ref>{{navedi splet | title=Almost all plastic in the ocean comes from just 10 rivers – 30.11.2017 | website=Deutsche Welle | url=https://www.dw.com/en/almost-all-plastic-in-the-ocean-comes-from-just-10-rivers/a-41581484 | ref={{sfnref | DW.COM}} | access-date=August 22, 2018 | quote=about 90 percent of all the plastic that reaches the world's oceans gets flushed through just 10 rivers: The Yangtze, the Indus, Yellow River, Hai River, the Nile, the Ganges, Pearl River, Amur River, the Niger, and the Mekong (in that order). | archive-url=https://web.archive.org/web/20180822181401/https://www.dw.com/en/almost-all-plastic-in-the-ocean-comes-from-just-10-rivers/a-41581484 | archive-date=August 22, 2018 | url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal | last1=Schmidt | first1=Christian | last2=Krauth | first2=Tobias | last3=Wagner | first3=Stephan | title=Export of Plastic Debris by Rivers into the Sea | journal=Environmental Science & Technology | volume=51 | issue=21 | date=October 11, 2017 | issn=0013-936X | doi=10.1021/acs.est.7b02368 | pmid=29019247 | pages=12246–12253 | bibcode=2017EnST...5112246S | url=http://oceanrep.geomar.de/43169/4/es7b02368_si_001.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200914225406/http://oceanrep.geomar.de/43169/4/es7b02368_si_001.pdf |archive-date=2020-09-14 |url-status=live }}</ref> === Ponovno povezovanje jezer === Leta 2002 se je začel pilotni program za ponovno povezavo jezer z Jangcejem s ciljem povečanja biotske raznovrstnosti in ublažitve poplav. Prva jezera, ki so bila ponovno povezana leta 2004, so bila jezero Džangdu, jezero Honghu in Tjanedžov v Hubeiju na srednjem Jangceju. Leta 2005 je bilo ponovno povezano tudi jezero Baidang v Anhuiju. Ponovna povezava jezer je izboljšala kakovost vode in ribe so se lahko selile iz reke v jezero, s čimer so obnovile svoje število in genetski stalež. Preizkus je tudi pokazal, da je ponovna povezava jezera zmanjšala poplave. Nov pristop je kmetom koristil tudi ekonomsko. Ribniki so prešli na naravno krmo za ribe, kar jim je pomagalo vzrejati ribe boljše kakovosti, ki jih je mogoče prodati dražje, s čimer so povečali svoj dohodek za 30 %. Na podlagi uspešnega pilotnega projekta so druge pokrajinske vlade posnemale izkušnjo in prav tako ponovno vzpostavile povezave z jezeri, ki so bila prej odrezana od reke. Leta 2005 je bil ustanovljen ''Jangce forum'', ki združuje vlade 13 obrežnih provinc za upravljanje reke od izvira do morja.<ref>{{navedi splet |last=WWF China |title=The Yangtze Forum |url=http://www.wwfchina.org/english/downloads/Yangtze%20Forum.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425091933/http://www.wwfchina.org/english/downloads/Yangtze%20Forum.pdf |url-status=dead |archive-date=April 25, 2012 |access-date=October 25, 2011 }}</ref> Leta 2006 je kitajsko ministrstvo za kmetijstvo kot nacionalno politiko sprejelo ponovno povezavo reke Jangce z njenimi jezeri. Od leta 2010 so vlade provinc v petih provincah in Šanghaju vzpostavile mrežo 40 učinkovitih zavarovanih območij, ki pokrivajo 16.500 km². Posledično se je povečala populacija 47 ogroženih vrst, vključno s kritično ogroženim Jangcejskim aligatorjem. Na območju Šanghaja ponovno vzpostavljena mokrišča zdaj varujejo vire pitne vode za mesto. Predvideno je, da se omrežje razširi po celotnem Jangceju, da bi sčasoma pokrilo 102 območji in 185.000 km². Župan Vuhana je napovedal, da bo šest ogromnih, stagnirajočih mestnih jezer, vključno z Vzhodnim jezerom (Vuhan), ponovno povezanih za ceno 2,3 milijarde ameriških dolarjev, kar bo ustvarilo največjo kitajsko mestno močvirno pokrajino. == Prehodi == Do leta 1957 ni bilo mostov čez reko Jangce od Jibina do Šanghaja. Tisočletja so popotniki reko prečkali s trajekti. Občasno je bil prehod lahko nevaren, kot dokazuje nesreča Džonganlun (15. oktober 1945). Reka je bila glavna geografska ovira, ki je ločevala severno in južno Kitajsko. V prvi polovici 20. stoletja so se morali železniški potniki iz Pekinga v Guangdžou in Šanghaj izkrcati v Hanjangu oziroma Pukouju in prečkati reko s parnim trajektom, preden so nadaljevali potovanje z vlakom iz Vučanga ali Nanking West. Po ustanovitvi Ljudske republike leta 1949 so sovjetski inženirji pomagali pri načrtovanju in gradnji mostu čez reko Jangce v [[Vuhan]]u, cestno-železniškega mostu za dvojno uporabo, ki so ga gradili od leta 1955 do 1957. To je bil prvi most čez reko Jangce. Drugi most čez reko, ki je bil zgrajen, je bil enotirni železniški most, zgrajen gorvodno v Čongčingu leta 1959. Most Nanking Jangce, tudi cestno-železniški most, je bil prvi most, ki je prečkal spodnji tok Jangceja v [[Nanking]]u. Zgrajen je bil po kitajsko-sovjetskem razkolu in ni prejel tuje pomoči. Cestno-železniška mostova sta bila nato zgrajena v Džičengu (1971) in Čongčingu (1980). Gradnja mostov se je v 1980-ih upočasnila, nato pa se je nadaljevala v 1990-ih in pospešila v prvem desetletju 21. stoletja. Most Džiudžjang Jangce je bil zgrajen leta 1992 kot del železnice Peking-Džjudžjang. Drugi most v Vuhanu je bil dokončan leta 1995. Do leta 2005 je bilo čez reko Jangce med Jibinom in Šanghajem zgrajenih skupaj 56 mostov in en predor. Med njimi so nekateri najdaljši viseči in kabelski mostovi na svetu na delti Jangce: viseči most Džjangjin (1385 m, odprt leta 1999), most Runjang (1490 m, odprt leta 2005), most Sutong (1088 m, odprt leta 2008). Hitra gradnja mostov se je nadaljevala. Mesto Vuhan ima zdaj šest mostov in en predor čez Jangce. Čez reko je zgrajenih tudi več prehodov daljnovodov. <gallery widths="220px" heights="150px" perrow="5"> File:Wuhan Yangtze River Bridge-1.jpg|Most čez reko Jangce v Vuhanu, prvi most je bil dokončan leta 1957 File:First Nanjing Yangtze River Bridge.JPG|Most čez reko Jangce v Nankingu, most z nosilci, je bil dokončan leta 1968 File:Jiujiang Yangtze River Bridge.jpg|Most Džjudžjang Jangce, ločni most, je bil dokončan leta 1992 File:Yichang Yangtze Highway Bridge.JPG|Avtocestni most Jičang Jangce, viseči most blizu zapornice Gedžouba Dam, je bil dokončan leta 1996 File:Sutong Yangtze River Bridge.JPG|Most čez reko Jangce Sutong med Nantongom in Sudžoujem je bil, ko je bil dokončan leta 2008, eden najdaljših mostov na svetu File:Caiyuanba bridge.jpg|Most Caijuanba, ločni most v Čongčingu, je bil dokončan leta 2007 File:Bridge on the Yangtze River in Anqing Anhui China-2.jpg|Most Ančing Jangce v Ančingu je bil dokončan leta 2005 File:Route Map of Wuhan Metro Line 2.svg|Proga podzemne železnice Vuhan 2 je prva podzemna železniška proga, ki prečka reko Jangce </gallery> == Zajezitve == Leta 2006 so na reki Jangce zgradili hidroelektrični [[jez Treh sotesk]], ki je z 2335 metri dolžine in 181 metri višine največji na svetu. Sedaj hidroelektrarna proizvede več kot 22.000 megavatov električne energije. Akumulacijsko jezero za jezom je dolgo 660&nbsp;km, zaradi tega pa so morali z območja preseliti 1,3 milijona ljudi. Še daljši je jez Gezhouba, prav tako v provinci [[Hubej]], zgrajen leta 1988. Poleg njiju je za pridobivanje električne energije zgrajenih ali načrtovanih več jezov v zgornjem toku (Džinša), kot sta [[Jez Xiluodu|Xiluodu]] in [[Jez Baihetan|Baihetan]]. Zajezitve so močno spremenile dinamiko reke, povečale nevarnost plazov v okolici in ogrozile okoliško rastlinstvo ter živalstvo. Najznamenitejši zgled je [[kitajski rečni delfin]], ki naj bi dokončno izumrl prav zaradi jeza Treh sotesk, pri čemer se je njegova številčnost bistveno zmanjšala že zaradi onesnaževanja in ladijskega prometa po reki. == Zavarovana območja == *Nacionalni naravni rezervat [[Sandžjangjuan]] (»Izviri treh rek«) v Činghaiju *[[Zavarovana območja v narodnem parku treh vzporednih rek v provinci Junan]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Yangtze River}} {{Wikivoyage|Along the Yangtze River}} * {{osmrelation-inline|215336|bullet=no}} * [https://www.youtube.com/watch?v=pRl7vr5jzwc Video of walking along the Yangtze River in Yichang City, Hubei Province] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] 4f4kojio2kihwrffua37g2o70pm2jz5 0 85343 6705513 6072432 2026-07-02T07:51:37Z ~2026-37729-07 262370 tipkarska napaka 6705513 wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway Station |image=[[slika:Vrtojba-train staton.jpg|300px]] |caption= |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] |company=[[Slovenske železnice]] |zacetna stacionaza=0.758 [[kilometer|km]] |koncna stacionaza=1.397 [[kilometer|km]] |dolzina postaje=639 [[meter|m]] |rail2=426 [[meter|m]] |rail3=477 [[meter|m]] |peron2=110x4,5 [[meter|m]] |SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]] |vir=[http://www.azp.si/program_omrezja_2007.php AZP.si - Program omrežja 2007]}} '''Železniška postaja Vrtojba''' je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki se nahaja v šempetrski industrijski coni in oskrbuje bližnji [[naselje|naselji]] [[Šempeter pri Gorici]] in [[Vrtojba]]. == Glej tudi == * [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]] {{SŽRail start}} {{rail line|previous=[[Železniška postaja Nova Gorica|Nova Gorica]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Nova Gorica - Vrtojba|Nova Gorica - Vrtojba]]|col=0072BC}} {{end box}} {{Železniška proga Nova Gorica–Vrtojba–d. m.}} {{coor title dms|45|55|30.97|N|13|38|10.14|E}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Vrtojba]] [[Kategorija:Šempeter pri Gorici]] dq4vxnsu2pv37yx0msaljl7euw9d5km 0 87270 6705528 6705083 2026-07-02T09:52:25Z Muc77 247998 /* Zgibni avtobusi */ izločeni avtobusi 6705528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''226''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''150''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. Občasno se na posameznih odhodih linij, predvsem na klic, uporabljajo tudi potniška kombinirana vozila. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |- |1 |Fiat Ducato |nizkopodni | |?: LJ•HP-770 | [[File:LPP Fiat Ducato.jpg|120px]] |- |1 |Mercedes-Benz eSprinter |nizkopodni | |?: LJ•10-CJK | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | [[Slika:LPP 751.jpg|120px]] | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2000: 416–418 (6) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 8 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424, 426–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | [[Slika:LPP 357.jpg|120px]] |- | 21 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 801–819, 821, 824 | [[Slika:LPP 805.jpg|120px]] |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij); 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij); 399, 405 (september) * 1997–2026: 385 (junij) * 1998–2026: 392, 393, 400 (junij); 391, 396, 402, 406, 408 (julij) * 2000–2026: 419; 411 (junij); 409, 410, 414 (julij) MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 425 (junij), 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj); 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj); 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] pc52s4e7n5mtrjgx7fpde70bddm6hf8 6705529 6705528 2026-07-02T09:52:49Z Muc77 247998 /* Zgibni avtobusi */ 6705529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''^K: 19:15 '''B'''^K: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''^K= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''^K= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''226''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''150''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. Občasno se na posameznih odhodih linij, predvsem na klic, uporabljajo tudi potniška kombinirana vozila. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |- |1 |Fiat Ducato |nizkopodni | |?: LJ•HP-770 | [[File:LPP Fiat Ducato.jpg|120px]] |- |1 |Mercedes-Benz eSprinter |nizkopodni | |?: LJ•10-CJK | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | [[Slika:LPP 751.jpg|120px]] | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2000: 416–418 (3) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 8 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424, 426–428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | [[Slika:LPP 357.jpg|120px]] |- | 21 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 801–819, 821, 824 | [[Slika:LPP 805.jpg|120px]] |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij); 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij); 399, 405 (september) * 1997–2026: 385 (junij) * 1998–2026: 392, 393, 400 (junij); 391, 396, 402, 406, 408 (julij) * 2000–2026: 419; 411 (junij); 409, 410, 414 (julij) MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 425 (junij), 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj); 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj); 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] nmevsvzyf7yxzhxokl6d3016wdh4nm5 0 87285 6705351 6636488 2026-07-01T18:13:15Z Pipi Skoda 177950 /* 1906–1936 */ 6705351 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Centralno pokopališče Žale | image = | caption = Vhodni portal Centralnega pokopališča Žale | locmapin = Ljubljana | coordinates = | location = Stari del pokopališča Žale | area = | built = | restored = | architect = [[Jože Plečnik]] (arhitekt; 1936-1940), [[Peter Kerševan]] (arhitekt; 1976-1978), [[Franc Popek]] (arhitekt; 1997), [[Marko Mušič]] (arhitekt; 1982-1988, 1992), [[Stane Jarm]] (kipar; 1991), [[Svetoslav Peruzzi]] (kipar; 1923), [[Wolfgang Skala]] (kipar; 1962) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Ljubljana - Pokopališče Žale | designation1_date = 18. julij 2009 <ref>{{RKD|384}}</ref> | designation1_number = 384 | občina = Ljubljana }} '''Centralno pokopališče Žale''' je največje [[pokopališče]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], natančneje v [[četrtna skupnost Ljubljane|četrtni skupnosti]] [[Bežigrad|Bežigrad, na SV mesta]]. Z njim upravlja in na njem pogrebno dejavnost izvaja [[Žale Javno podjetje|javno podjetje Žale]], ki je leta 2006 slavilo 100 let obstoja. Pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov so sodelovali številni znani arhitekti ([[Jože Plečnik]], [[Ivan Vurnik]], [[Edvard Ravnikar]], [[Vlasto Kopač]], [[Vinko Glanz]], [[Fedja Košir]], [[Nikolaj Bežek]], [[Peter Kerševan]], [[Marko Mušič]] …).<ref name="pogreb-ni-tabu.si">{{navedi splet |url=http://www.pogreb-ni-tabu.si/2011/01/kulturno-pomembna-evropska-pokopalisca-%E2%80%93-ljubljanske-zale/ |title=Kulturno pomembna evropska pokopališča – ljubljanske Žale |publisher=Zavod Pogreb ni tabu |accessdate=18.7.2017}}</ref> Zato ima celoten kompleks pokopališča pomembno mesto v slovenski arhitekturni zgodovini. Poseben pomen ima Plečnikov Vrt vseh svetih, poslovilni kompleks kapelic, mrliških vežic na južni strani pokopališča. Številne grobove so okrasili znani kiparji, med njimi [[Lojze Dolinar]], [[France Gorše]], [[Svitoslav Peruzzi]] (''Septembrske žrtve'', ''Kranjski Janez''), [[Boris Kalin]], [[Zdenko Kalin]], [[Nikolaj Pirnat]], [[Janez Boljka]], [[Stojan Batič]], [[Marjan Keršič]], [[Stanko Kolenc]], [[Božo Pengov]], Žale so pomembne tudi zaradi [[hortikultura|hortikulturne]] ureditve.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.significantcemeteries.org/en/significant-cemeteries/detail/cemetery-zale |title=Significantcemeteries.org - Cemetery Žale |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110902213848/http://www.significantcemeteries.org/en/significant-cemeteries/detail/cemetery-zale |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === 1906–1936 === Zaradi 120-letne uporabe pokopališča pri Sv. Krištofu je bilo ob pričetku 20. stoletja stanje na utesnjenem starem pokopališču na robu Bežigrada, na območju sedanjega Gospodarskega razstavišča in Navja, že nevzdržno, tako da se je ljubljanska mestna oblast odločila urediti novo pokopališče. Do maja 1905 je mesto uspelo za novo pokopališče odkupiti 117.000 kvadratnih metrov zemljišča na [[Ljubljansko polje|Ljubljanskem polju]]. Načrtovanje tega pokopališča je potekalo pod vodstvom [[Ferdinand Trumler|Ferdinanda Trumlerja]], ki je zgradil že [[Škofovi zavodi, Ljubljana|ljubljanske Škofove zavode]].<ref>Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 7.</ref> Samo pokopališče je bilo odprto leta 1906 v sklopu [[Župnija Ljubljana – Sveti križ|župnije Ljubljana – Sv. Križ]] okoli male historistične [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|cerkve sv. Križa]]. Pokopališče je bilo blagoslovljeno 2. maja. Že naslednji dan je bil opravljen prvi [[pokop]], ko je bil tu pokopan [[duhovnik]] [[Martin Malenšek]], ki so ga sem prepeljali s starega [[Navje, Ljubljana|pokopališča Sv. Krištofa (del tega je ohranjen kot Navje)]].<ref>Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 8.</ref> [[Prva svetovna vojna]] je povzročila, da so tu pokopali okoli 6100 [[padel v boju|padlih]] oz. umrlih [[vojak]]ov različnih vojskujočih se strani;<ref name="Milena Piškur 2004">Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 10.</ref> Ljubljana je bila sedež več [[vojaška bolnišnica|vojaških bolnišnic]], v mestu so bili zapori in vojaška ujetniška taborišča. Na Žalah so v začetku pokopavali le [[rimokatolik]]e, medtem ko so vojake ostalih [[veroizpoved]]i ([[evangeličani|evangeličane]], [[judje|Jude]] in [[muslimani|muslimane]]) pokopavali na drugih pokopališčih. Leta 1923 so pričeli na Žalah pokopavati tudi [[Judje|Jude]] in [[Muslimani|muslimane]]. V začetku so bili pokopani na zunanji strani pokopališčnega zidu.<ref name="ReferenceA">Milena Piškur: ''Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču'' (Ljubljana, 2004), str. 11.</ref> Po vojni so na pokopališču med drugim pokopali še [[judenburške žrtve]] ter pred novo kostnico (arhitekt [[Edvard Ravnikar|E. Ravnikar]], 1939) prestavili kip žalujočega vojaka, [[Kranjski Janez, Ljubljanske Žale|Kranjskega Janeza]] (zasnova S. Peruzzi, izdelava L. Dolinar).<ref name="ReferenceA"/> Leta 1927 so odkupili novih 70.000 kvadratnih metrov (severno od obstoječa pokopališča)<ref name="Milena Piškur 2004"/> in leta 1931 je bil odprt novi del pokopališča – del B. Tako so tu uredili [[italijansko vojaško pokopališče, Ljubljana|italijansko vojaško pokopališče]], v katerega so prestavili številne posamične [[grob|grobove]] [[Italijani|italijanskih]] vojakov (več kot 1000 umrlih italijanskih vojnih ujetnikov je bilo pokopanih na Žalah<ref name="ReferenceA"/>) iz dela A. Istega leta so ustanovili tudi [[Judovstvo|judovski]] del pokopališča, ki je bil fizično (ograja) ločen od ostalega dela. Leta 1939 so na robnem delu območja A zgradili tudi [[Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana|Kostnico žrtev 1. svetovne vojne]], v katero so prekopali 5.258 žrtev 1. svetovne vojne in poznejših povezanih [[oboroženi konflikt|konfliktov]]. Tako so v grobnici pokopani pripadniki [[Avstro-ogrske oborožene sile|avstro-ogrskih oboroženih sil]], [[Srbi|srbski]], [[Rusi|ruski]] in [[Romuni|romunski]] [[vojni ujetniki]], [[judenburški upor]]niki, [[Boj za severno mejo|borci za severno mejo]] (koroški borci), [[preporodovci]] … S povečanjem mesta Ljubljana in s tem tudi povečanjem potreb po [[grob]]ovih so v [[1930.|30. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] razglasili pokopališče za centralno na področju Ljubljane in ga v ta namen postopoma ustrezno preuredili. === Plečnikove Žale === {{Glavni|Plečnikove Žale}} Sprva je bil za načrtovanje kompleksa z mrtvašnico zadolžen arhitekt [[Ivo Spinčič]], toda zaradi nestrinjanja naročnikov z njegovim načrtom, je leta 1936 projekt prevzel [[Jože Plečnik|Jože Plečnik]]. Zamislil si je drugačno slovo od umrlih; povezani na bi bili s svojimi svojimi župnijami z različnimi poslovilnimi objekti. Naslednje leto je že predložil prvi načrt za svojski poslovilni kompleks ([[Vrt vseh svetih]]), na podlagi katerega so leta 1939 pričeli graditi s pomočjo gradbenika [[Emil Tomažič (gradbenik)|Emila Tomažiča]].<ref name="Dedi.si - Plečnikove Žale">[http://www.dedi.si/dediscina/158-plecnikove-zale Dedi.si - Plečnikove Žale]</ref> Do leta 1940 je bil večinoma že zgrajen novi del objektov z mrliškimi vežicami in molilnico – Plečnikove Žale; po tem delu je prevzelo ime celotno pokopališče pri Sv. Križu v letih po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Pokopališke objekte je poleti 1940 blagoslovil škof [[Gregorij Rožman]]. Vsi objekti niso bili dokončani in pričetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji je začasno prekinil nadaljevanje del.<ref name="Dedi.si - Plečnikove Žale" /> Posamezne stavbe so postopoma opremljali. === Druga svetovna vojna in pozneje === [[Slika:Pogreb Božidarja Lavriča 1961 (5).jpg|thumb|right|250px|Pogreb [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] leta 1961]] Med samo drugo svetovno vojno, po letu 1942, je bilo pokopališče sprva izven [[Pot spominov in tovarištva|okupacijskih žičnih ovir]], toda pozneje so prestavili mejo, tako da je celotno staro pokopališče bilo znotraj ograjene Ljubljane. Po vojni se je vpliv Cerkve na pokopališče močno zmanjšal, saj je oblast leta 1946 razlastila [[Rimskokatoliška Cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliško Cerkev]] lastništva nad pokopališčem in celotno območje je bilo preimenovano iz ''Pokopališče Sv. Križa'' v ''Pokopališče Žale''. Današnja ''Pot spominov in tovarištva,'' pas, kjer so bile med vojno žične ovire, zaradi poznejše širitve pokopališče teče skozi same Žale. Leta 1962 so ponovno morali razširiti pokopališče (tokrat del B do Poti spominov in tovarištva), hkrati pa so začeli istega leta dodatno urejati širše in staro pokopališče. Tako so na predlog [[Avstrija|Avstrije]] postavili [[spominska ploščad avstrijskih vojakov druge svetovne vojne, Ljubljana|spominsko ploščad padlim avstrijskim vojakom druge svetovne vojne]]. Naslednje leto je sledil prekop vseh italijanskih vojakov, katerih posmrtne ostanke so prepeljali v [[Italija|Italijo]]. Samo italijansko [[vojaško pokopališče]] je ostalo kot [[spomenik]], kenotaf. Že v petdesetih letih so preurejali grobišče talcev (arhitekt Nikolaj Bežek), leta 1965 postavili Boljkov spomenik vsem žrtvam vojne in vodnjak življenja Zdenka Kalina. Do leta 1968 so na Žalah opravljali le klasične [[krsta|krstne]] pokope, tega leta so zgradili [[Upepeljevalnica Žale Ljubljana|Upepeljevalnico Žale Ljubljana]] in tako omogočili tudi [[žara|žarne]] pokope. Postopoma so začeli opuščati Plečnikove mrliške vežice. Leta 1974 so bili ponovno primorani odpreti nov del (del C), za območjem zgrajenega [[krematorij|krematorija]], kjer sta še poslovilni dvorani in nove mrliške vežice ter prodajalna in (delno prestavljena) spominska fontana kiparja Janeza Lenassija. Novo območje je načrtoval arhitekt [[Peter Kerševan]]. Že čez šest let so objavili [[javni razpis]] za nov del pokopališča zahodno od Tomačevske ceste. Tako so leta 1988 odprli novi del D ([[Nove Žale]]), ki so delo arhitekta [[Marko Mušič|Marka Mušiča]].<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> S prihajajočimi političnimi spremembami se je v zadnjih [[1980.|80. letih]] 20. stoletja spremenil tudi odnos do verskih pokopov. Leta 1987 so zgradili novo [[župnijska cerkev|župnijsko]] [[cerkev Vseh svetih, Ljubljana|cerkev Vseh svetih]] (zunanjost arhitekt Fedja Košir, oprema Jože Kregar) in istega leta pričeli tudi obnavljati Plečnikove Žale, ki so postopoma propadale vse od konca druge svetovne vojne. Dve leti pozneje (1989) so posadili tudi [[Lipa sprave, Ljubljana|Lipo sprave]] in postavili [[kenotaf za žrtve dachavskih procesov]]. === Samostojna Slovenija === [[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|Žale ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]] Nove dopolnitve so bile dodane leta 1992, ko so ponovno odprli Plečnikove mrliške vežice in postavili [[kenotaf padlim v vojni za Slovenijo]] (Nove Žale), delo Marka Mušiča. 1997 so postavili tudi [[spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja, Ljubljana|spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja]]. Leta 2001 so odprli [[Park zvončkov, Ljubljana|Park zvončkov]], čez dve leti (2003) pa so prenovili [[nemško vojaško pokopališče druge svetovne vojne]]. Ob Boljkov spomenik žrtvam druge svetovne vojne so poleti 2016 dodali spomenik ruskim žrtvam prve in druge svetovne vojne s simbolnimi žerjavi. Do maja 2004 je bilo na pokopališču uradno pokopanih več kot 150.000 ljudi, od tega je vsaj okoli 2000 širše znanih osebnosti. Uradno število pokopanih (register pokopov) in resnično stanje se razlikujeta, saj so bili po drugi svetovni vojni nekateri grobovi in [[grobnica|grobnice]] odprti, posmrtni ostanki odstranjeni ter uničeni oz. prekopani na neznano lokacijo. Kljub temu so prekopane osebe še vedno uradno pokopane na Žalah. Občasno so izpeljali prekope z drugih pokopališč na Žale, a so nato nenatančno vodili evidence v register grobov. Nekateri pokopani so brez znane, zabeležene lokacije. Kmalu po letu 2004 je bilo celotno območje Žal razglašeno za [[kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] lokalnega pomena. Posamezni predeli oz. objekti so razglašeni za kulturne spomenike državnega pomena (npr. 40 nagrobnikov, ki jih je načrtoval Plečnik ali njegova šola, poslovilni objekti). Pokopališče je bilo tako leta 2006 veliko 375.000 [[m²]] ter je funkcionalno razdeljeno na dele A, B in C (vsi vzhodno od [[Tomačevska cesta, Ljubljana|Tomačevske ceste]]) ter del D (Nove Žale; levo od ceste, vse do Gramozne jame). Peti del pokopališča (Plečnikove Žale) pa ni namenjen za pokope, ampak za pogrebne slovesnosti ter spremljajoče pokopališke dejavnosti. Leta 2011 je bila končana gradnja novega dela pokopališča, ki se navezuje na Nove Žale, pri čemer je izključno namenjen klasičnim pokopom; s tem je pokopališče pridobilo prostor za novih 1273 grobov.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042471307 |title=Dnevnik.si - "Nekoč bomo rekli kar Mušičeve Žale" |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120413093608/http://dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042471307 |url-status=dead }}</ref> Načrtujejo, da so zagotovili prostor za grobove za naslednjih osem leti.<ref>[http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2011/09/zale.aspx Siol.net - Žale dobile nov del za klasične pokope]</ref> Dodatna širitev pokopališča teče v obdobju 2022–2023 na jugozahodnem robu. == Ureditev == * Del A: :* [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|cerkev sv. Križa]] :* [[župnišče]] :* [[Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana|Kostnica žrtev 1. svetovne vojne]] :* 68 oddelkov [[grob]]ov in [[grobnica|grobnic]] (4 neoštevilčeni) * Del B: :* [[Lipa sprave, Ljubljana|Lipa sprave]] :* [[nemško pokopališče, Ljubljanske Žale|nemško vojaško pokopališče]] :* [[Spominski park talcev, Ljubljanske Žale|Spominski park talcev]] :* [[Judovsko pokopališče, Ljubljanske Žale|judovsko pokopališče]] :* [[grobišče borcev in vojakov JLA, Ljubljanske Žale|grobišče borcev in vojakov JLA]] :* [[Park zvončkov, Ljubljana|Park Zvončkov]] :* [[kenotaf za žrtve dachavskih procesov]] :* [[spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja, Ljubljana|spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja]] :* 63 oddelkov [[grob]]ov in [[grobnica|grobnic]] * Del C: :* 18 oddelkov [[grob]]ov in [[grobnica|grobnic]] :* [[deponija]] :* [[krematorij]] :* [[mrliška vežica|mrliške vežice]] :* dve poslovilni dvorani * Del D ([[Nove Žale]]): :* [[žarna niša|žarne niše]] :* [[spomenik žrtvam vojne za Slovenijo, Ljubljana|spomenik žrtvam vojne za Slovenijo]] :*spomenik žrtvam prometnih nesreč :*grič za raztros pepela * [[Plečnikove Žale]]: :* [[mrliška vežica|mrliške vežice]] (v uporabi) :* [[molilnica]] :* gospodarsko poslopje :* upravno poslopje :* [[cerkev Vseh svetih, Ljubljana|cerkev Vseh svetih]] - postavljena je ob Plečnikovem kompleksu == Pomembni ljudje == {{main|Seznam osebnosti, pokopanih na ljubljanskih Žalah}} Okoli 2.000 pomembnih ljudi je pokopanih na Žalah, med njimi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Jernej Šugman]], gledališki in filmski igralec * [[Fran Albreht]], pisatelj, urednik in politik * [[Vera Albreht]], pesnica * [[Andrej Bajuk]], ekonomist in politik<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/slovo-od-dr-andreja-bajuka-na-ljubljanskih-zalah.html Delo.si - Slovo od dr. Andreja Bajuka na ljubljanskih Žalah]</ref> * [[Vladimir Bartol]], pisatelj<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Stojan Batič]], kipar * [[Fran Berneker]], kipar * [[Katja Boh]], sociologinja, političaarka in diplomatka * [[Janez Boljka]], kipar in grafik * [[Ivan Cankar]], pisatelj in politični aktivist<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar in diplomat * Bogo Grafenauer, zgodovinar, univerzitetni profesor, * [[Fran Saleški Finžgar]], duhovnik in pisatelj<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Rihard Jakopič]], slikar<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * Matija Jama, slikar * [[Konrad Janežič]], pravnik, politik in narodni buditelj * [[Anton Bonaventura Jeglič]], ljubljanski škof * [[Davorin Jenko]], skladatelj, avtor s[[Srbska himna|rbske himne]] * [[Dragotin Kette]], pesnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Edvard Kocbek]], pesnik, esejist in politik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Albert Kramer]], politik * [[Janez Evangelist Krek]], politik, duhovnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Dragotin Lončar]], pisatelj, politik, zgodovinar * [[Janez Menart]], pesnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Špelca Mladič]], umetnica * [[Josip Murn Aleksandrov]], pesnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Lili Novy]], pesnica<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar * [[Anton Peterlin]], fizik * [[Leonid Pitamic]], pravnik * [[Jože Plečnik]], arhitekt<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * Edvard Ravnikar, arhitekt * [[Anton Slodnjak]], literarni zgodovinar * [[Dominik Smole]], pisatelj * [[Matej Sternen]], slikar<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Gregor Strniša]], pesnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Rudi Šeligo]], pisatelj in politik * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka * [[Josip Vidmar]], literarni kritik, akademik * [[Milan Vidmar]], rektor, elektrotehnik, šahovski igralec in teoretik * [[Angela Vode]], političarka, pisateljica in feministična aktivistka * [[Mitja Vošnjak]], politik, urednik, diplomat in pisatelj * [[Vitomil Zupan]], pisatelj<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> * [[Gregor Žerjav]], politik * [[Oton Župančič]], pesnik<ref name="pogreb-ni-tabu.si"/> {{div col end}} == Dostop (javni prevoz) == [[Slika:Žale.JPG|thumb|200px|Mestni avtobus na Žalah]] Do Žal (postajališče ''Žale'') iz središča in ostalih delov mesta vozijo tudi [[Ljubljanski potniški promet|avtobusne mestne linije]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''', '''7L''']], [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']]. Do novega dela pokopališča (postajališči ''Tomačevska'' in ''Nove Žale'') pa obratujeta liniji št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''' in '''19I''']]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Navje]] * [[Pobreško pokopališče]] * [[Seznam spomenikov na ljubljanskih Žalah]] * [[Seznam kulturnih spomenikov Slovenije]] == Zunanje povezave == * Žale [http://www.zale.si/], uradna stran {{Kategorija v Zbirki|Žale}} {{Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bežigrad]] [[Kategorija:Pokopališča v Ljubljani|Žale]] [[Kategorija:Centralno pokopališče Žale| ]] [[Kategorija:Pokopališča v Sloveniji]] r543ejk53y68860bhjxu8jtqa9h0gul 0 90737 6705420 6630004 2026-07-01T21:30:21Z Rastofan 255314 podstran z različicami 6705420 wikitext text/x-wiki {{Classical_Fighter |plane=Messerschmitt Bf 109 |picture=[[Slika:Me109 G-6 D-FMBB 4.jpg|300px|]] |caption=Messerschmitt Bf 109 leta [[2005]] |type=[[lovsko letalo]] |crew=1 |first_flight=maj [[1935]] |in_service= |manufacturer=[[Messerschmitt AG]], [[Tretji rajh]] |designer=[[Willy Messerschmitt]] |length=9,02 [[meter|m]] |wingspan=9,92 [[meter|m]] |height= |wing_area=16,5 [[m²]] |weight_empty=2.700 [[kilogram|kg]] |weight_loaded=3.150 [[kilogram|kg]] |engine=[[Daimler-Benz]] DB 605A s 1.475 [[Konjska moč|KM]] tekočinsko hlajen V12 motor |max_speed=623 [[Kilometer na uro|km/h]] |combat_range=725 [[kilometer|km]] |max_range= |operational_height=11.750 [[meter|m]] |hitrost_vzpona= |obremenitev_kril= |machine guns=2x 13 [[milimeter|mm]] |guns=1x 30 [[milimeter|mm]]<br />2x 20 mm |bombs=+ 500 [[kilogram|kg]] |other=izstrelki [[RZ 65]] ali [[Werfergranate 21]] |konflikti=[[druga svetovna vojna]]<br />[[izraelska osamosvojitvena vojna]] }} [[File:Југословенски Месершмит БФ-109 E-3.png|thumb|300px|Verzija E-3 Kraljevine Jugoslavije, v napadu na Jugoslavijo 1941 so sestrelili 20 nemških Bf 109]] '''Messerschmitt Bf 109''' je bilo [[Tretji rajh|nemško]] [[lovsko letalo]], v aktivni uporabi med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Zasnoval ga je [[Willy Messerschmitt]] v zgodnjih [[1930.|30. letih 20. stoletja]]. Bilo je eno prvih modernih lovskih letal, povsem kovinske samonosne »[[monocoque]]« konstrukcije, imelo je zaprto pilotsko kabino in uvlačljivo podvozje. Bf 109 je bilo standardno lovsko letalo [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]]. Od leta [[1942]] ga je vse bolj zamenjeval [[Focke-Wulf Fw 190]]. Med celotno vojno so nemški piloti z Bf 109 dosegli več [[zračna zmaga|zmag]] kot s katerim koli drugim letalom. Poleg klasične lovske vloge je Bf 109 opravljal tudi še naloge [[jurišnik]]a[[spremljevalni lovec|, spremljevalnega lovca]], [[lovec prestreznik|lovca prestreznika]] in [[izvidniško letalo|izvidniškega letala]]. Bf 109 je lovsko letalo, ki so ga v vsej [[zgodovina letalstva|zgodovini letalstva]] izdelali v največjem številu.{{cn}} Skupaj je bilo namreč izdelanih več kot 31.000 primerkov raznih različic. Letalo ni bilo popolno, prve različice so imele zelo omejen doseg (640&nbsp;km), dokler niso sredi leta [[1940]] izdelali različice E-7. Z Bf 109 so leteli največji [[letalski as]]i druge svetovne vojne: [[Erich Hartmann]] (največji letalski as vseh časov s 352 [[zračna zmaga|zmagami]]), [[Gerhard Barkhorn]] (301 zmaga) in [[Günther Rall]] (275 zmag). Vsi trije so leteli v [[JG 52]], večinoma na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Pripadniki te enote so leteli izključno z Bf 109 in dosegli čez 10.000 zmag. Hartmann je bil tako navezan na Bf 109, da ni hotel leteti z nobenim drugim letalom. Tudi [[Hans-Joachim Marseille]], ''"Zvezda Afrike''", je letel le z Bf 109 in z njim dosegel vseh svojih 158 zmag na [[zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodni fronti]]. Večino na [[afriška fronta (druga svetovna vojna)|afriški fronti]], vključno s komaj verjetnimi 17(!) sestreljenimi letali v enem samem dnevu. == Oznaka == '''Bf 109''' je bila prvotna oznaka, ki ga je podelil ''[[Reichsluftfahrtministerium]]'' (Rajhovsko ministrstvo za zračni transport; '''RLM''') za načrt letala, ki ga je izdelalo podjetje [[Bayerische Flugzeugwerke]]. Ta oznaka se je uporabljala v vseh nemških uradnih dokumentih. Podjetje se je julija [[1938]] preimenovalo v [[Messerschmitt AG]], ko je [[Erhard Milch]] le dovolil, da Willy Messerschmitt prevzame podjetje. Vsa Messerschmittova letala dobila uradno tovarniško oznako '''Me'''; torej '''Me 109'''. Tako sta se izoblikovali dve oznaki (uradna vojaška in komercialna), ki sta se in se še uporabljata za ta model letala. V strokovni literaturi se uporablja nepisano pravilo, da se letala izdelana pred prevzemom oz. spremembo imena uporablja oznaka Bf, po prevzemu pa se uporablja oznaka Me. Tako se za modele 108, 109 in 110 itn uporablja oznaka Bf, za ostale pa Me - npr. Me 155, Me 163, Me 209, Me 210/410, Me 262, Me 309 itn. == Predhodni dogodki == Leta [[1933]] je Technisches Amt (T-Amt, tehniški oddelek [[Reichsluftfahrtministerium|RLM]]) zaključil serijo raziskovalnih projektov o prihodnosti [[letalsko bojevanje|letalskega bojevanja]]. V sklopu teh raziskav so prišli do štirih osnovnih modelov prihodnjih letal: * ''Rüstungsflugzeug I'' (RV-I; večsedežni [[srednji bombnik]]), * ''Rüstungsflugzeug II'' (RV-II; [[taktični bombnik]]), * ''Rüstungsflugzeug III'' (RV-III; dvosedežni [[težki lovec]]) in * ''Rüstungsflugzeug IV'' (RV-IV; enosedežni lovec). [[Slika:Me109 clip.ogg|thumb|right|300px|Messerschmitt Bf 109 (Me 109) med letom]] ''Rüstungsflugzeug IV'' naj bi bilo popolnoma kovinsko enokrilno, enomotorno, enosedežno lovsko letalo oz. [[lovec prestreznik]], ki bi zamenjal popolnoma zastarela dvokrilnika [[Arado Ar 64]] in [[Heinkel He 60]]. Druge natečajne zahteve so bile: * najvišja hitrost 400 [[Kilometer na uro|km/h]] na višini 6.000 m, ki jo lahko vzdržuje vsaj 20 minut, v sklopu 90-minutnega leta. * opremljen naj bo z novim [[motor]]jem [[Junkers Jumo 210|Junkers Jumo 210A]] s 700 KM (522 [[vat|KW]]). * oborožen z najmanj tremi [[mitraljez]]i 7,92&nbsp;mm s po 1.000 [[naboj (orožje)|naboji]] ali pa z enim [[top]]om kalibra 20&nbsp;mm z 200 [[granata]]mi. * obremenitev kril naj bo manj kot 100 [[kg/m²]] (majhna obremenitev kril omogoča letalu hitro vzpenjanje in veliko okretnost v zavojih). Osnovne zahteve za letalo so bile (po prednosti): hitrost letala, hitrost vzpenjanja in okretnost letala. Vse te zahteve pa niso izvirale iz raziskav, ampak iz zasebno financiranih projektov, ki sta jih izdelala [[Heinkel]] in [[Arado Flugzeugwerke|Arado]]. Te načrte sta v začetku leta [[1933]] poslala v T-Amt, v upanju na možno naročilo. Uradniki so tako oba projekta pregledali in iz obeh izbrali najboljše lastnosti, ki so tako postale zahteve za novo letalo. Tekmi za novo letalo se je nato pridružil še [[Focke-Wulf]]. Maja [[1934]] je T-Amt zaključil oblikovanje natečaja za R-IV in razposlal vsem trem podjetjem zahteve ter hkrati prošnjo, da naj do konca leta 1934 dostavijo tri [[prototip]]e za praktične preizkuse. [[Willy Messerschmitt]] najprej ni bil povabljen k udeležbi na natečaju. To se je zgodilo zaradi osebnih zamer med Messerschmittom in direktorjem RLM, [[Erhard Milch|Erhardom Milchom]]. Milch je Messerschmittu očital smrt svojega prijatelja [[Hans Hackman|Hansa Hackmanna]], ki se je ubil kot [[testni pilot]] med preizkušanjem lahkega transportnega letala [[Messerschmitt M20]]. Messerschmitt je dosegel, zahvaljujoč zvezam z visokimi častniki Luftwaffe in uspehu njegovega [[športno letalo|športnega letala]] [[Messerschmitt Bf 108|Messerschmitt Bf 108 Taifun]], da so zgodaj leta [[1935]] k natečaju povabili tudi [[Bayerische Flugzeugwerke]]. Tam je bil Messerschmitt zaposlen kot glavni inženir. Milch pa je vseeno izjavil, da Messerschmitt ne bo osvojil natečaja. == Zasnova == Messerschmitt je do povabila že zasnoval večino bodočega Bf 109. Podobno kot Bf 108, je zasnova temeljila na značilnih Messerschmittovih konstrukcijah. Letala majhne mase, katerih zasnova je stremela k zmanjšanju števila težjih delov v letalu na minimum. Ena takih konstrukcijskih posebnost je bila, da so vse strukturne točke pritrdili na nosilno steno pred pilotsko kabino, nanjo so pritrdili tudi nosilce kril in motorja ter podvozje. V konvencionalnih zasnovah so te strukturne točke razporedili na različne dele letala, tako so bile obremenitve enakomernejše. Težo so tako razporedili po celotnem trupu letala. Druga pomembna prednost te zasnove je bil način pritrditve podvozja. S tem, da so vsa tri kolesa podvozja pritrdili na trup letala, so lahko v Messerschmittu popolnoma odstranili krila. Med izdelavo in [[servis (mehanika)|servisiranjem]] letala je lahko trup samostojno stal na podvozju. Hkrati pa je bila to velika težava, neposredna posledica tega je bila zloglasna nestabilnost letala pri vzletu in pristanku. Manj izkušeni piloti so, pri drugače brezhibnem vzletu ali pristanku, izgubili nadzor nad letalom in se prevrnili bodisi na bok, bodisi se prevalili na nos. Šele z več izkušnjami so se piloti navadili na to konstrukcijsko posebnost. S podobnimi, a z bistveno manjšimi težavami so se ubadali tudi piloti britanskega [[Supermarine Spitfire|Spitfira]]. Podvozje z repnim kolesom je povzročilo, da je bil naklon letala od repa do nosu zelo strm. Zaradi tega piloti pri vožnji na tleh niso mogli gledati naravnost naprej, to je imelo za posledico značilno vijuganje v obliki črke S med vožnjo po tleh. Ta zasnova podvozja je povzročila veliko število poškodb oz. razbitih letal. Okrog 5 % vseh izdelanih Bf 109 se je poškodovalo ali razbilo samo pri pristankih. Zaradi značilne Messerschmittove enokrilne, nizkokrilne in aerodinamične zasnove letala z majhno skupno maso, so morali vso oborožitev namestiti v trup letala. Dva mitraljeza nad motorjem, tretjega pa tako, da je streljal skozi os propelerja, pri tem je motor deloval kot blažilec. Tako je Willy Messerschmitt dosegel, da so bila krila zelo tanka in lahka. Britansko [[Kraljevo vojno letalstvo]] (''RAF'') je zahtevalo enokrilna letala z osmimi mitraljezi, zato so Nemci uvideli, da trije mitraljezi v Bf 109 niso dovolj. To je spet vodilo v razvoj novega krila, v katerega so sprva vgradili mitraljez, pozneje pa še [[top|20 mm top]] [[MG FF]]. Leta [[1938]] je prišla v proizvodnjo različica '''E'''mil''.'' Za povečanje zmogljivosti letala so pri Messerschmittu zamenjali dotedanji motor Jumo 210A (600-700 KM). Nadomestil ga je večji in močnejši motor [[Daimler Benz DB 601]]A, ki je razvil dodatnih 300 KM za ceno dodatnih 200&nbsp;kg teže. Pomembna razlika je bila tudi višja [[obremenitev kril]] v primerjavi z drugimi natečajnimi letali. Sam natečaj R-IV je zahteval, da naj bo obremenitev manj kot 100&nbsp;kg/m². Messerschmitt je menil, da je ta zahteva nesmiselna, saj naj bi bilo lovsko letalo z zahtevanim motorjem prepočasno. Nikakor ne bi moglo dohiteti bombnikov, proti katerim naj bi se sploh borilo. Zasnova krila namreč povzroča dve vrsti [[upor (fizika)|upora]]: [[parazitski upor]] in [[inducirani upor]], ki je posledica ustvarjanja [[vzgon]]a. Vzgon dominira pri večjih hitrostih, medtem ko [[pretok zraka]], ki zadane krilo, provzroča upor, ki narašča kvadratno s hitrostjo letala. Upor pa je dominanten pri manjši hitrosti, kjer pomanjkanje pretoka zraka povzroči, da mora biti krilo pod večjim [[kot napada|vpadnim kotom]]. Ker je lovsko letalo zasnovano v prvi vrsti za polete pri visokih hitrostih, je manjše krilo veliko bolj učinkovito. Slaba stran manjših kril je, da je letenje pri nižjih hitrostih oteženo. Manjše krilo potrebuje več pretoka zraka in s tem hitrosti, da ustvaril zadostno [[vzgonsko silo]], da letalo ostane v zraku. Da bi to dosegli, je imel Bf 109 vgrajene visoko vzgonske lopute v krilih. Vgrajena so bila tudi [[predkrilce|predkrilc]]<nowiki/>a na čelnem robu krila, ki so delovala povsem samodejno. Veliki [[zakrilec|zakrilci]] na zadnjem krilnem robu sta imeli odprte komore, ki so se napolnile z zrakom. Messerschmitt je v zasnovo dodal tudi dodatna krilca, ki so izstopila, ko so se zakrilca spustila, tako se je povečala skupna površina zakrilc, ko so bila ta spuščena. Obenem se je tudi povečal [[koeficient]] vzgona, s čimer so izboljšali manevrsko sposobnost letala pri manjši hitrosti in večjih vpadnih kotih. Druga slaba lastnost visoke obremenitve kril je, da je letalo potrebuje več sile za manevriranje. Zaradi omejene moči motorjev je to pomenilo, da letalo ne bi bilo zmožno delati tako ozkih zavojev kot letala z večjimi krili. Visoko vzgonske lopute so deloma popravile to slabost, toda s svojim delovanjem so povečale tudi [[zračni upor]] in tako le še bolj zavrle letalo. Okretnost letala je bila zadnja na seznamu zahtev RLM-ja. Messerschmitt je menil, da so druge izboljšave, ki sicer res povečajo obremenitev kril, bolj pomembne kot ta slabost. == Prototipi == [[Slika:Bf109V1 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 V1]] Prvi prototip (''Versuchsflugzeug 1'' oz. ''V1'') je bil izdelan maja [[1935]], toda pogonski motorji še niso bili pripravljeni. Zato je RLM pridobil štiri motorje [[Rolls-Royce Kestrel|Rolls-Royce Kestrel VI]], v zameno zanje pa so Nemci izročili Britancem letalo [[Heinkel He 70|''Heinkel He 70'' ''Blitz'']]. Ta odločitev je imela pozneje za Nemce zelo hude in daljnosežne posledice. Messerschmitt je prejel dva taka motorja in začel preurejati letalo [[V1]], da bi lahko vgradili ta novi motor. Nalogo so končali avgusta tega leta in V1 je septembra 1935 opravil prvi [[preizkusni let|poskusni let]]. Nato je bil poslan še v ''Preizkusni center Luftwaffe v'' [[Letališče Rechlin-Lärz|Rechlin]]<nowiki/>u, kjer so opravili praktične preizkuse za natečaj. Prvi prototip je bil prvi in obenem zadnjii Bf 109, ki je imel vgrajen motor ''Rolls-Royce Kestrel''. Do konca poletja je bil motor Jumo nared, tako da so lahko oktobra 1935 končali gradnjo [[V2]], ki je imel motor [[Jumo 210A]] (610 KM/448&nbsp;KW). Kmalu je bil dokončan tudi V3, to pa je bil prvi prototip, ki je že imel vgrajene [[mitraljez]]e. Letalo je poletelo šele maja 1936, ker prej ni bilo na voljo nobenega motorja Jumo 210A. Tako kot V1, sta bila nato tudi V2 in V3 tudi poslana v Rechlin na preizkušnje. Končni rezultati so pokazali, da imajo vsa tri prototipna letala skoraj identične zmogljivosti. Največja hitrost letal je bila okoli 470&nbsp;km/h na višini 4.000 m, dosegla pa so lahko najvišjo višino okoli 8.300 m. == Natečaj == Luftwaffe je opravila prve preizkuse v Rechlinu, s katerimi je ugotovila, če letala ustrezajo zahtevam razpisa. Preizkuse so nato prestavili v [[Travemünde]], kjer so opravili medsebojne primerjave letal. Heinklovo letalo je prispelo prvo in sicer v začetku februarja [[1936]], medtem ko so ostala prototipna letala prispela šele v začetku marca. Ker je bila večina nemških lovskih pilotov Luftwaffe navajenih na dobro odzivne dvokrilce z odprtimi pilotskimi kabinami, majhne [[g-sila|g-sile]] in lahko upravljanje, so bili do Bf 109 zelo kritični. Kljub temu je Bf 109 kmalu postal favorit natečaja, saj so ugotovili, da sta letali Arado in Focke-Wulf zastareli. Nič čudnega, saj sta bili ti dve letali zasnovani dve leti prej in že zastareli, glede na tempo razvoja letal v tistem času. Edini resen tekmec je bil [[Heinkel|Heinklov]] [[Heinkel He 112|He 112]], katerega zasnova je bila na določenih delih podobna Bf 109, na drugih pa popolnoma drugačna. Njegove prednosti so bile: široko in robustno podvozje, boljša vidljivost iz kabine in manjša obremenitev kril. Ta je prispevala k lažjim pristankom in večji okretnosti letala med letom. Toda Bf 109 je bil 30&nbsp;km/h hitrejši od He 112 v vodoravnem letu, prav tako pa je bil boljši v vzpenjanju in pikiranju. Kljub temu je He 112 ostal favorit vodstva Luftwaffe. Luftwaffe je naročila pri obeh podjetjih še dodatnih 10 letal, na katerih so delali v naslednjih mesecih. Med tem časom so prispeli močnejši motorji Jumo, s katerimi je Bf 109 postal odločilno boljši od He 112, saj so se z novimi motorji pokazale vse prednosti letala. Še predno so prispela ostala predserijska letala, je bil natečaj praktično že končan. Marca je RLM prejel novice, da je bil [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] že poslan v proizvodnjo. Zaradi tega je v ministrstvu in vodstvu Luftwaffe upravičeno izbruhnila velika zaskrbljenost. [[12. marec|12. marca 1935]] so izdali dokument ''Prioritetna dobava Bf 109'', s katerim so v bistvu razglasili zmagovalca natečaja. Bf 109 je bil takoj nato poslan v proizvodnjo, medtem ko je Heinkel dobil navodilo, naj radikalno izboljša He 112. == Različice == {{Glavni članek|Različice Messerschmitt Bf 109}} Bf 109V ('''V''' kot '''''V'''ersuchsflugzeug'') Bf 109 V označuje vsa predproizvodna letala, ki so bila izdelana za potrebe natečaja in preizkusov (glej zgornje poglavje). ; Bf 109 V1<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=5&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V1]</ref> Bf 109 V1 je prvič vzletel [[28. maj]]a [[1935]] in opravil 20-minutni polet, letalo je upravljal [[Hans-Dietrich Knötzsch]]. To je bil prvi in obenem edini primerek Bf 109, ki je uporabljal motor Rolls-Royce Kestrel. Za razliko od proizvodnih letal, to ni bilo oboroženo in je imelo dvokrak [[Letalski vijak|propeler]]. Bilo je registrirano pod [[letalska registrska oznaka|oznako]] '''D-IABI''', imelo je tovarniško številko '''758'''. ; Bf 109 V2<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=6&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V2]</ref> Letalo je prvič vzletelo [[12. december|12. decembra]] [[1935]] s preizkusnim pilotom [[Joachim von Köppen|Joachimom von Köppenom]]. Med [[26. februar]]jem in [[2. marec|2. marcem]] [[1936]] so potekali testni poleti pod nadzorom [[Doktorat|Dr.]]-[[inženir|ing.]] [[Hermann Wurster|Hermanna Wurstra]]. [[1. april]]a 1936 je letalo [[zasilni pristanek|zasilno pristalo]] in se tako poškodovalo, da so ga le še dokončno uničili. Najpomembnejša razlika od predhodnika je bila v vgradnji nekoliko močnejšega motorja Jumo 210A in malenkostni spremembi konstrukcije letala. Načrtovana je bila vgradnja dveh 7,92&nbsp;mm [[mitraljez]]ov [[MG 17]], a jih niso nikoli vgradili. Bilo je registrirano pod oznakami '''D-IILU''', '''D-ILLU''' oz. '''D-IUDE'''<ref name="opomba1">Različni viri navajajo različne oznake.</ref> in je imelo tovarniško številko '''759'''. ; Bf 109 V3<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=9&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V3]</ref> Bf 109 V3 je prvič vzletel [[8. april]]a [[1936]], pilotiral pa ga je D[[Doktorat|r.]]-[[inženir|ing.]] [[Hermann Wurster]]. To je bila prva oborožena različica, ki je imela vgrajena dva 7,92&nbsp;mm mitraljeza [[MG 17]] nad motorjem in en 30&nbsp;mm [[top]] [[MG C/30]], ki je bil vgrajen za motorjem, streljal pa je skozi os propelerja. Poleg tega je imela vgrajenih 5 električno vodenih nosilcev za 10&nbsp;kg [[letalska bomba|letalske bombe]]. V3 je bil vzorec za že načrtovano različico Bf 109 A. Konec oktobra 1936 je bilo to letalo z [[ladijski transport|ladjo]] prepeljano v [[španija|Španijo]], kjer je sodelovalo v bojih [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] v sestavi ''Versuchsjagdgruppe 88'' [[Legija Kondor|Legije Kondor]]. Bilo je registrirano pod oznakama '''D-IOQY''' oz. '''D-IHNY'''<ref name="opomba1"/> in imelo tovarniško številko '''760'''. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|sličica|Jugoslovanski Bf 109 E-3]] ; Bf 109 V4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=10&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V4]</ref> Bf 109 V4 je prvič vzletel [[23. september|23. septembra]] [[1936]], pilotiral ga je Dr.-ing. Hermann Wurster. V4 je bila tudi vzorčni primerek za že načrtovano različico Bf 109 B. Konec novembra 1936 je bilo tudi to letalo z ladjo prepeljano v Španijo, kjer je sodelovalo v bojih v sestavi ''Versuchsjagdgruppe 88 Legije Kondor''. Pilotiral ga je [[poročnik]] [[Hannes Trautloft]], letalo je nosilo oznako 6-1. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IALY''' in je imelo tovarniško številko '''878'''. ; Bf 109 V5<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=12&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V5]</ref> Bf 109 V5 je prvič vzletel [[5. november|5. novembra]] [[1936]], pilotiral ga je Dr.-ing. Hermann Wurster. Na tem prototipnem letalu so preizkušali novejše elektro-pnevmatične naprave. Bilo je registrirano pod oznakama '''D-IIGO''' oz. '''D-IEKS'''<ref name="opomba1"/> in je imelo tovarniško številko '''879'''. ; Bf 109 V6<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=13&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V6]</ref> Bf 109 V6 je prvič vzletel [[11. november|11. novembra]] [[1936]], pilotiral ga je Dr.-ing. Hermann Wurster. Prvotno letala niso opremili z mitraljezoma, to so storili šele pozneje. Konec decembra 1936 je bilo tudi to letalo z ladjo prepeljano v Španijo, kjer je sodelovalo v bojih v sestavi Versuchsjagdgruppe 88 Legije Kondor. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IHHB''' in je imelo tovarniško številko '''880'''. ; Bf 109 V7<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=14&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V7]</ref> Bf 109 V7 je prvič vzletel [[5. november|5. novembra]] [[1936]] s pilotom Dr.-ing. Hermannom Wurstrom za krmili. Letalo je sodelovalo na IV. mednarodnem letalskem sejmu, ki je potekal med [[23. julij]]em in [[1. avgust]]om [[1937]] v [[Zürich]]u. Nato je [[25. julij]]a dipl. ing. [[Carl Francke]] zmagal na sejemski hitrostni tekmi. [[29. julij]]a 1937 je stotnik [[Werner Restemeier]] s tem letalom v spremstvu [[Bf 109 V9]] in [[Bf 109 B-1]] (tovarniška št. 1062) osvojil krožni prelet [[Alpe|Alp]] za [[vojaško letalo|vojaška letala]] v razredu C. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IJHA''' in je imelo tovarniško številko '''881'''. ; Bf 109 V8<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=15&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V8]</ref> Bf 109 V8 je prvič vzletel [[29. december|29. decembra]] [[1936]], pilotiral ga je Dr.-ing. Hermann Wurster. Bil je registriran pod oznako '''D-IMQE''' in je imel tovarniško številko '''882'''. ; Bf 109 V9<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=16&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V0]</ref> Bf 109 V9 je prvič vzletel [[23. julij]]a [[1937]], pilotiral pa ga je [[Fritz Wendel]]. Letalo je sodelovalo na IV. mednarodnem letalskem sejmu, ki je potekal med [[23. julij]]em in [[1. avgust]]om [[1937]] v Zürichu. [[27. julij]]a 1937 je major [[Hans Seidemann]] s tem letalom v spremstvu [[Bf 109 V7]] in Bf 109 B-1 (tovarniška št. 1062) osvojil krožni prelet Alp za vojaška letala v razredu A. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IPLU''' in je imelo tovarniško številko '''1056'''. ; Bf 109 V10<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=17&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V10]</ref> Bf 109 V10 je prvič vzletel [[30. december|30. decembra]] [[1936]]. Pilotiral ga je Dr.-ing. Hermann Wurster, bil je registriran pod oznako '''D-IXZA''' in je imel tovarniško številko '''884'''. ; Bf 109 V10a<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=18&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V10a]</ref> Bf 109 V10a je prvič vzletel jeseni [[1937]]. Pri [[BFW]] so to letalo uporabili kot preizkusno letalo za [[Messerschmitt MeP 6]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IAKO''' in je imelo tovarniško številko '''1010'''. ; Bf 109 V11<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=19&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V11]</ref> Bf 109 V11 je prvič vzletel [[1. marec|1. marca]] [[1937]]. Letalo so uporabili za preizkus namestitve dveh 7,92&nbsp;mm mitraljezov [[MG 17]] v krilih namesto nad motorjem, kot do tedaj. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IFMO''' in je imelo tovarniško številko '''1012'''. ; Bf 109 V12<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=20&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V12]</ref> Bf 109 V12 je prvič vzletel [[13. marec|13. marca]] [[1937]], pilotiral ga je Fritz Wendel. Letalo so uporabili za preizkus namestitve oborožitve, na levo krilo so lahko vgradili [[MG FF|20 mm top MG FF]] in tudi en 7,92&nbsp;mm mitraljez [[MG 17]], medtem ko so lahko na desnem vgradili le en mitraljez MG 17. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IVRU''' in je imelo tovarniško številko '''1016'''. ; Bf 109 V13<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=23&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V13]</ref> Bf 109 V13 je prvič vzletel [[10. julij]]a [[1937]]. Letalo je nato sodelovalo na IV. mednarodnem letalskem sejmu, ki je potekal med [[23. julij]]em in [[1. avgust]]om [[1937]] v Zürichu. Novembra 1937 je Hermann Wurster s tem letalom postavil letalski hitrostni [[svetovni rekord]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IPKY''' in je imelo tovarniško številko '''1050'''. ; Bf 109 V14<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=27&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V14]</ref> Bf 109 V14 je prvič vzletel [[28. april]]a [[1937]]. Letalo je tudi sodelovalo na IV. mednarodnem letalskem sejmu, ki je potekal med [[23. julij]]em in [[1. avgust]]om [[1937]] v Zürichu, pilot [[Ernst Udet]] je bil na tem sejmu zaradi težav z letalom prisiljen zasilno pristati. Bf 109 V14 je bila vzorčna različica za Bf 109 E. Letalo je bilo registrirano pod oznako '''D-ISLU''' in je imelo tovarniško številko '''1029'''. ; Bf 109 V15<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=28&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V15]</ref> Bf 109 V15 je prvič vzletel [[18. december|18. decembra]] [[1937]]. Prvotno je bilo to letalo druga vzorčna različica za načrtovano serijo Bf 109 E, pri čemer je bil zelo podoben Bf 109 V14. Aprila [[1940]] so letalo opremili s testno opremo za načrtovano serijo Bf 109 T (zaviralni mehanizem, lovilna kljuka, predelana zakrilca itn). Zadnji znani let tega letala je bil julija [[1942]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IPHR''' (pozneje '''CE+BF''') in je imelo tovarniško številko '''1773'''. ; Bf 109 V15a<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=236&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V15a]</ref> To letalo je bila vzorčna različica za načrtovano serijo Bf 109 E-1. Bilo je registrirano pod oznako '''D-ITPD''' in je imelo tovarniško številko '''1774'''. ; Bf 109 V16<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=137&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V16]</ref> Bf 109 V16 je prvič vzletel [[10. marec|10. marca]] [[1938]]. To letalo je bila druga vzorčna različica za načrtovano serijo Bf 109 T. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IDXG''' in je imelo tovarniško številko '''1775'''. ; Bf 109 V17<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=138&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V17]</ref> Bf 109 V17 je prvič vzletel [[24. februar]]ja [[1938]], marca 1938 pa so letalo predali [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. To letalo je bila prva vzorčna različica za načrtovano serijo Bf 109 T ('''''T'''räger'' = [[letalonosilka]]). Pri tem prototipu so ojačali trup in ga prilagodili silam za [[katapult (letalstvo)|katapultni]] vzlet in dodali lovilno [[kljuka (letalo)|kljuko]] za lovljenje jeklenice pri pristanku. Sprva so se podvozna kolesa zatikala, zato so pozneje dodali še kolesne branike. Maja 1938 so začeli z uradnimi preizkusi, ki so trajali vse do julija, ko se je letalo poškodovalo pri vzletu. Po tej nesreči so prenehali s preizkušanjem tega letala. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IYMS''' (pozneje '''TK+HK''') in je imelo tovarniško številko '''1776'''. ; Bf 109 V17a<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=139&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V17a]</ref> Letalo je sprva služilo za preizkus motorja [[DB 601]]A. Pozneje so vgradili motor [[Jumo 210]] in letalo uporabili za preizkuse uporabe letala na [[letalonosilka|letalonosilki]]. Ti testi so trajali do oktobra [[1941]], zadnja potrjena uporaba letala pa je bila julija [[1942]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IKAC''' (pozneje '''TK+HM''') in je imelo tovarniško številko '''301'''. ; Bf 109 V18<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=140&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V18]</ref> Bf 109 V18 je prvič vzletel [[4. februar]]ja [[1938]]. Letalo so uporabili za preizkus [[oborožitev|oborožitve]] pri [[Reinmetall-Borsig|Rheinmetall-Borsig]]u. Bilo je registrirano pod oznako '''D-ISDH''' in je imelo tovarniško številko '''1731'''. ; Bf 109 V19<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=141&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V19]</ref> Bf 109 V19 je prvič vzletel [[15. november|15. novembra]] [[1938]]. Letalo so uporabili kot vzorčno različico za načrtovano serijo Bf 109 C. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IVSG''' in je imelo tovarniško številko '''1720'''. ; Bf 109 V20<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=142&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V20]</ref> Bf 109 V20 je prvič vzletel [[6. oktober|6. oktobra]] [[1938]]. Bil je registriran pod oznako '''D-ICZH''' in je imel tovarniško številko '''1779'''. ; Bf 109 V21<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=143&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V21]</ref> Letalo je sprva služilo za preizkus motorja [[P&W »Twin Wasp« SC-G]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IFKQ''' (pozneje '''KB+II''') in je imelo tovarniško številko '''1770'''. ; Bf 109 V22<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=144&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V22]</ref> Bf 109 V22 je prvič vzletel [[14. februar]]ja [[1939]]. Bil je registriran pod oznako '''D-IRRQ''' (pozneje '''CE+BO''') in je imel tovarniško številko '''1800'''. ; Bf 109 V23<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=145&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V23]</ref> Bf 109 V23 je prvič vzletel [[9. februar]]ja [[1939]]. Zakaj je bilo to letalo sprva uporabljeno ni znano, pozneje so letalo predelali. Nastala je vzorčna različica za načrtovano serijo Bf 109 F, takrat je letalo prejelo novo letalsko oznako in tovarniško številko. Pozneje so letalo uporabili za preizkus [[nos (letalo)|raznih oblik nosov]] za projekt [[Me 309]] V1. Bilo je registrirano pod oznako '''D-ISHN''' (pozneje '''CE+BP''') in je imelo tovarniško številko '''1801,''' pozneje pa '''5603'''. ; Bf 109 V24<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=146&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V24]</ref> Bf 109 V24 je prvič vzletel februarja [[1939]]. Sprva so letalo uporabili samo za preizkuse v [[vetrovnik]]u, pozneje pa so letalo predelali v vzorčno različico za načrtovano serijo Bf 109 F. Takrat je letalo prejelo novo letalsko oznako in tovarniško številko. To novo letalo je prvič vzletelo [[16. julij]]a [[1940]]. Bilo je registrirano pod oznako '''D-ITDH''' (pozneje '''CE+BH''' in '''VK+AB''') in je imelo tovarniško številko '''1929''', pozneje pa '''5604'''. ; Bf 109 V25<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=22&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V25]</ref> Bf 109 V25 je prvič vzletel februarja [[1939]]. Na tem prototipnem letalu so preizkušali zasnovo načrtovane serije Bf 109 F, dodali so obročast (a''nularen'') hladilnik za olje. Bilo je registrirano pod oznako '''D-IVCK''' oz. '''D-IVKC'''<ref name="opomba1"/> in je imelo tovarniško številko '''1930,''' pozneje pa '''5605'''. ; Bf 109 V26<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=156&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V26]</ref> Letalo so uporabili za preizkus naprave za odvrg dodatnega rezervoarja za gorivo in dodatne rezervoarje same. Avgusta [[1940]] se je letalo poškodovalo pri zasilnem pristanku. Bilo je registrirano pod oznako '''CA+NK''' in je imelo tovarniško številko '''1361'''. ; Bf 109 V30<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=157&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V30]</ref> Letalo je bilo opremljeno s pilotsko kabino pod tlakom. Bilo je registrirano pod oznako '''ND+IE''' in je imelo tovarniško številko '''5716'''. ; Bf 109 V30a<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=158&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V30a]</ref> Letalo je bilo opremljeno s pilotsko kabino pod tlakom. Bilo je registrirano pod oznako '''ND+IF''' in je imelo tovarniško številko '''5717'''. ; Bf 109 V31<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=159&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V31]</ref> Letalo so uporabili za preizkus projekta [[Me 309]] V1, pri katerem so razširili podvozje. Bilo je registrirano pod oznako '''SG+EK''' in je imelo tovarniško številko '''5642'''. ; Bf 109 V48<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=160&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V48]</ref> Letalo so uporabili za preizkus projekta Bf 109 G-03; uporabili so [[rep (letalo)|rep]] v obliki črke »V«. Bilo je registrirano pod oznako '''VJ+WC''' in je imelo tovarniško številko '''14003'''. ; Bf 109 V49<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=161&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V49]</ref> Letalo so predelali iz različice Bf 109 G-3 v vzorčno različico za načrtovano serijo Bf 109 H. Imelo je tovarniško številko '''1629'''. ; Bf 109 V50<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=162&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V50]</ref> Letalo so predelali iz različice Bf 109 G-5. Imelo je tovarniško številko '''15338'''. ; Bf 109 V52<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=163&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V52]</ref> Letalo so uporabili kot vzorčno različico za dvosedežni projekt Bf 109 G-12. Bilo je registrirano pod oznako '''CJ+MG''' in je imelo tovarniško številko '''18319'''. ; Bf 109 V54<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=164&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V54]</ref> Bf 109 V54 je prvič vzletel decembra [[1943]]. Na tem prototipnem letalu so preizkušali zasnovo načrtovane serije Bf 109 H. Letalo je bilo uničeno [[14. avgust]]a [[1944]] med letalskim napadom na tovarno [[Daimler Benz]]. Bilo je registrirano pod oznako '''DV+JB''' oz. '''PV+JB'''<ref name="opomba1"/> in je imelo tovarniško številko '''15708'''. ; Bf 109 V55<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=165&auswahl_hv=1&versionscategory=1 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 V55]</ref> Na tem prototipnem letalu so preizkušali zasnovo načrtovane serije Bf 109 G-5. Bilo je registrirano pod oznako '''DV+JC''' oz. '''PV+JC'''<ref name="opomba1"/> in je imelo tovarniško številko '''15709'''. ; ; Primerjava različic {| border="1" align=center |+ Primerjava različic |- ! Različica ! Proizvodnja ! Dolžina ! Razpon kril ! Največja hitrost ! Največja operativna višina ! Osnovna teža ! Operativna teža ! Motor ! Oborožitev |- | align=center | '''Bf 109 V1''' | align=center | [[1934]] - maj [[1935]] | align=center | 8,884 m | align=center | 9,890 m | align=center | 470&nbsp;km/h | align=center rowspan=4 | 8.000 m | align=center | 1.404&nbsp;kg | align=center | 1.800&nbsp;kg | align=center | [[Rolls-Royce Kestrel II]]S | align=center rowspan=2 | brez |- | align=center | '''Bf 109 V2''' | align=center | [[1934]] - december [[1935]] | align=center rowspan=2 | 8,55 m | align=center rowspan=9 | 9,87 m | align=center rowspan=3 | 475&nbsp;km/h | align=center | 1.500&nbsp;kg | align=center | 1.940&nbsp;kg | align=center | [[Jumo 210]]A |- | align=center | '''Bf 109 V3''' | align=center | ? - april [[1936]] | align=center colspan=2 rowspan=8 | neznano | align=center | [[Jumo 210]]C | align=center | 2x [[MG 17]]<br />5x bombe [[SC 10]] |- | align=center | '''Bf 109 V4''' | align=center | ? - september [[1936]] | align=center | 8,50 m | align=center rowspan=2 | [[Jumo 210]]B | align=center rowspan=3 | 2x [[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V5''' | align=center rowspan=3 | ? - november [[1936]] | align=center rowspan=6 | 8,55 m | align=center rowspan=3 | 470&nbsp;km/h | align=center rowspan=3 | 9.000 m |- | align=center | '''Bf 109 V6''' | align=center | [[Jumo 210]]D |- | align=center | '''Bf 109 V7''' | align=center | [[Jumo 210]]G | align=center | brez |- | align=center | '''Bf 109 V8''' | align=center | ? - december [[1936]] | align=center | 440&nbsp;km/h | align=center | 9.500 m | align=center | [[Jumo 210]]D | align=center | 2x [[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V9''' | align=center | ? - julij [[1937]] | align=center | 420&nbsp;km/h | align=center rowspan=2 | 9.100 m | align=center | [[Jumo 210]]G | align=center | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V10''' | align=center | ? - december [[1937]] | align=center | 500+ km/h | align=center | [[Jumo 210]]D | align=center rowspan=2 | brez |- | align=center | '''Bf 109 V10a''' | align=center | ? - konec [[1937]] | align=center colspan=7 | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V11''' | align=center | ? - februar [[1937]] | align=center rowspan=2 | 8,60 m | align=center rowspan=5 | 9,87 m | align=center | 590&nbsp;km/h | align=center rowspan=3 | 10.000 m | align=center colspan=2 rowspan=2 | neznano | align=center | [[Jumo 210]]D | align=center | 2x [[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V12''' | align=center | ? - marec [[1937]] | align=center | 580&nbsp;km/h | align=center | [[Jumo 210]]D | align=center | [[MG FF]]<br />2x[[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V13''' | align=center | ? - julij [[1937]] | align=center | 8,60 oz. 8,64 m | align=center | 610,95&nbsp;km/h<br />(svetovni rekord) | align=center | neznano | align=center | 2.310 do 2.450&nbsp;kg | align=center rowspan=3 | [[DB 601]]A | align=center rowspan=2 | brez |- | align=center | '''Bf 109 V14''' | align=center | ? - [[1937]] | align=center rowspan=2 | 8,64 m | align=center rowspan=2 | 570&nbsp;km/h | align=center rowspan=2 | 10.500 m | align=center | 2.005&nbsp;kg | align=center | 2.500&nbsp;kg |- | align=center | '''Bf 109 V15''' | align=center | ? - [[1937]] | align=center | 2.010&nbsp;kg | align=center | 2.505&nbsp;kg | align=center rowspan=2 | 3x [[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V15a''' | align=center rowspan=2 colspan=3 | neznano | align=center | 572&nbsp;km/h | align=center rowspan=2 colspan=3 | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V16''' | align=center | neznano | align=center rowspan=2 | [[Jumo 210]]D | align=center | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V17''' | align=center | ? - februar [[1938]] | align=center rowspan=3 | 8,60 m | align=center rowspan=3 | 9,87 m | align=center rowspan=3 colspan=4 | neznano | align=center rowspan=2 | 3x [[MG 17]] |- | align=center | '''Bf 109 V17a''' | align=center | ? - marec [[1938]] | align=center | [[Jumo 210]]D<br />[[DB 601]]A |- | align=center | '''Bf 109 V18''' | align=center | ? - februar [[1938]] | align=center | [[Jumo 210]]D | align=center rowspan=7 | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V19''' | align=center | ? - november [[1938]] | align=center rowspan=2 colspan=6 | neznano | align=center rowspan=2 | [[Jumo 210]]G |- | align=center | '''Bf 109 V20''' | align=center | ? - oktober [[1938]] |- | align=center | '''Bf 109 V21''' | align=center rowspan=2 colspan=7 | neznano | align=center | [[P&W "Twin Wasp" SC-G]] |- | align=center | '''Bf 109 V22''' | align=center rowspan=5 | [[DB 601]]A |- | align=center | '''Bf 109 V23''' | align=center rowspan=2 | ? - februar [[1939]] | align=center rowspan=2 colspan=6 | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V24''' |- | align=center | '''Bf 109 V25''' | align=center rowspan=8 colspan=7 | neznano | align=center | [[MG 17]]<br />[[MG FF]]<br />[[SC 250]] |- | align=center | '''Bf 109 V26''' | align=center | neznano |- | align=center | '''Bf 109 V30''' | align=center rowspan=3 | [[DB 601]] E-1 | align=center rowspan=9 | brez |- | align=center | '''Bf 109 V30a''' |- | align=center | '''Bf 109 V31''' |- | align=center | '''Bf 109 V48''' | align=center | [[DB 605]] A |- | align=center | '''Bf 109 V49''' | align=center | [[DB 628]] V8 |- | align=center | '''Bf 109 V50''' | align=center | [[DB 628]] |- | align=center | '''Bf 109 V52''' | align=center | [[1942]] - [[1943]] | align=center colspan=6 | neznano | align=center | [[DB 605]] A-1 |- | align=center | '''Bf 109 V54''' | align=center | ? - december [[1943]] | align=center | neznano | align=center | 13,26 m | align=center colspan=3 | neznano | align=center | 3.400&nbsp;kg | align=center rowspan=2 | [[DB 628]] |- | align=center | '''Bf 109 V55''' | align=center colspan=7 | neznano |- |} === Bf 109 A »Anton« === {| border="1" align=right |+ Bf 109 A<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109aeng.htm Adlertag.de - Bf 109 A]</ref> |- ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Motor ! Oborožitev |- | 8,7 m | 2,5 m | 9,9 m | 16,4 m² | [[Jumo 210]]B<br />[[Jumo 210]]D | 2x [[MG 17]] |- |} Serija ''Bf 109 A''<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=bf109a&versionscategory=2 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 A]</ref> je bila odpovedana potem, ko so že izdelali 20 oz. 22 letal. Preklicali so jo, ker je bila preslabo oborožena - le dva nosna mitraljeza. V zameno so izdelali Bf 109 V4 (glej zgoraj), ki je bil oborožen s tretjim sinhroniziranim mitraljezom [[MG 17]]. Ta je bil nameščen pod motorjem (med valji), streljal pa je skozi polje propelerja. V tej seriji so uporabili dva različna tipa motorjev [[Jumo]]. Skoraj vsa letala so poslali v sestavo [[Legija Kondor|Legije Kondor]] v Španijo. === Bf 109 B »Berta« === [[Slika:Bf109B 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 B-2]] Serija Bf 109 B je bila standardna serija Bf 109. Izdelanih je bilo čez 300 letal, obstajale pa so vsega tri izpeljanke. Prvotno so imela letala dvokrak lesen propeler, ki so ga pozneje nadomestili s trikrakim kovinskim propelerjem s spremenljivim korakom. To je bila glavna razlika med izpeljankama B-1 in B-2. Pozneje so večino izpeljank B-1 nadgradili v različico B-2 z novimi propelerji. Letala iz te serije so sodelovala v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] v sestavi Legije Kondor, kjer pa so se pokazale pomanjkljivosti. Te so bile slaba oz. nezadostna oborožitev in ozko podvozje. Te ugotovitve in nesreče so med vojno vodile v nastanek [[stereotip]]ov o Bf 109. Eden od teh je bil tudi, da konstrukcija letala ne vzdrži strmoglavega leta, zaradi česar so zavezniški piloti tega lovca pogosto podcenjevali. ; ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 B<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109beng.htm Adlertag.de - Bf 109 B]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 B-0 | align=right | 8,7 m | align=right | 2,5 m | align=right | 9,9 m | align=right | 16,4 m² | align=right | 446&nbsp;km/h | align=right | 8.750 m | align=right | [[Junkers Jumo 210]] (610&nbsp;KM) | align=right | 3 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 B-1 | align=right | 8,7 m | align=right | 2,5 m | align=right | 9,9 m | align=right | 16,4 m² | align=right colspan=2 rowspan=2 | neznano | align=right | [[Junkers Jumo 210]] (635&nbsp;KM) | align=right | 3 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 B-2 | align=right | 8,7 m | align=right | 2,5 m | align=right | 9,9 m | align=right | 16,4 m² | align=right | [[Junkers Jumo 210]] E (670&nbsp;KM) | align=right | 3 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- |} === Bf 109 C »Cäsar« === [[Slika:Bf109C 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 C-2]] '''Bf 109 Cäsar''' je bila omejena serija, ki je imela štiri izpeljanke, od katerih je le ena šla v izdelavo. Glavni namen te serije je bil preizkus namestitve močnejše oborožitve; sprva štiri in pet mitraljezov, nato tudi pa še kombinacijo dveh mitraljezov in dveh topov. C-0 je bila testna različica s štirimi mitraljezi, medtem ko je bila C-1 serijska proizvodnja predhodne izpeljanke. Naslednja izpeljanka C-2 je bila testna različica s 5 mitraljezi, tej pa je sledila še različica C-3 s po dvema mitraljezoma in dvema topoma. Sama namestitev oborožitve je bila sledeča: pri štirih mitraljezih sta bila dva nameščena nad motorjem in en v vsakem krilu, medtem ko je bilo v eni različici peto orožje nameščeno v nosu letala in je streljalo skozi os propelerja. Tudi letala te serije so sodelovala v španski državljanski vojni. ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 C<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109ceng.htm Adlertag.de - Bf 109 C]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 C-0 | align=right rowspan=4 | 8,7 m | align=right rowspan=4 | 2,5 m | align=right rowspan=4 | 9,9 m | align=right rowspan=4 | 16,4 m² | align=right rowspan=4 | 498&nbsp;km/h | align=right rowspan=4 | 9.000 m | align=right rowspan=4 | [[Junkers Jumo 210]] (670&nbsp;KM) | align=right rowspan=2 | 4 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 C-1 |- | align=right | Bf 109 C-2 | align=right | 5 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 C-3 | align=right | 2 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />2 x 20&nbsp;mm [[MG/FF]] |- |} === Bf 109 D »Dora« === [[Slika:Bf109C 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 D-2]] '''Bf 109 Dora''' je bila razvita iz prototipov V10 in V13. Izdelanih je bilo 647 letal. Ta različica je postala standardno lovsko letalo Luftwaffe tik pred drugo svetovno vojno. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo operativnih le še 235 letal, ki so jih nato hitro zamenjali z modernejšimi Bf 109 E. Nekaj teh letal pa je ostalo v sestavi ''Nachtjäge''r (nočni lovci) enot do začetka leta 1940. ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 D<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109deng.htm Adlertag.de - Bf 109 D]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 D-0 | align=right | 8,6 m | align=right | 2,6 m | align=right | 9,87 m | align=right rowspan=2 | 16,4 m² | align=right rowspan=2 | 471&nbsp;km/h | align=right rowspan=2 | 8.100 m | align=right rowspan=2 | [[Junkers Jumo 210]] D | align=right rowspan=2 | 4 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 D-1 | align=right | 8,7 m | align=right | 2,5 m | align=right | 9,9 m |- |} === Bf 109 E »Emil« === [[Slika:Bf109E 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 E-3]] [[Slika:Messerschmitt Bf 109E.jpg|thumb|Bf 109 E]] [[Slika:Messerschmitt Bf 109E4.jpg|thumb|Bf 109 E4]] Da bi preizkusili novi motor [[Daimler-Benz DB 601|DB 601A]] s 1.100 KM/808 KW, so zgradili dva prototipa: V14 in V15 (glej zgoraj). Po prvih preizkusih so ugotovili, da je prototip V14 boljši. Tako so naročili deset predprodukcijskih letal '''E-0''' ('''E''' kot Emil). Različica '''E-1''' je obdržala dva 7,92&nbsp;mm mitraljeza MG 17 nad motorjem in dva MG 17 v krilih. Pozneje so večino teh letal predelali v različico E-3. Izpeljanka '''E-1B''' je bila zelo majhna serija letal E-1, ki so jih izdelali za prvo operativno rabo Bf 109 v vlogi [[lovski bombnik|lovskega bombnika]]. Letalo so opremili, da je lahko nosilo eno 250&nbsp;kg [[letalska bomba|bombo]] pod trupom ali pa dve 50&nbsp;kg bombi, eno pod vsakim krilom. Serija '''E-2''' je bila načrtovana, a nikoli zgrajena. Da bi Bf 109 E izboljšali, so izdelali zadnja dva prava prototipa, V16 in V17. Izboljšali so nekatere strukturne lastnosti in povečali oklep. Ta dva prototipa sta bila osnova za različico Bf '''109 E-3'''. Oborožena sta bila z dvema 7,92&nbsp;mm mitaljezoma MG 17, ki sta bila nameščena nad motorjem in s po enim 20&nbsp;mm topom MG FF v vsakem krilu.<ref name="hannu">Hannu Valtonen — Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous</ref> E-3 je imela tudi okrepljen oklep in močnejši motor [[Daimler-Benz DB 601|DB 601A]], ki je zmogel 1.100 oz. 1.175 KM. '''E-3a''' je bila izvozna različica, ki pa ni imela dodatne opreme, veljala je namreč za [[uradna tajnost|vojaško tajnost]]. E-3 je sledila serija '''E-4'''. Mnogo starih E-3 različic so prenovili v novejšo E-4 ob začetku [[bitka za Britanijo|bitke za Britanijo]], ki se je razlikovala v nekaterih manjših podrobnostih. Imela je izboljšan 20&nbsp;mm krilni top [[MG FF|MG FF/M]] in izboljšan oklep za glavo pilota. MG FF/M je uporabljal nove in izboljšane eksplozivne granate, tako imenovane '''''M'''inengeschoß'' (oz. 'minska granata'), ki so bile izdelane iz valjanega jekla in ne več iz ulivanega kot do tedaj. Plašč granate je bil tanjši, a močnejši, zato je bilo v granati več prostora za eksplozivno polnitev. Zaradi močnejšega odsuna so morali top predelati. Preoblikovali so pilotsko kabino, ki je dobila bolj oglato obliko za lažjo izdelavo. Ta oblika se je obdržala vse do različice G-6, ki je prišla v proizvodnjo jeseni 1943. E-4 je tako postala osnovna različica [[za]] ves nadaljnji razvoj v seriji Bf 109 E. Nekatera letala različice E-4 in poznejših različic so dobila dodatno izboljšan motor. [[Daimler-Benz DB 601|DB 601N]] je bil namenjen delovanju na večjih višinah in je razvil 1.175 KM/875&nbsp;KW. Različica je dobila ime E-4/N. Prva taka različica se je pojavila julija 1940. DB 601N je bil standardni motor, ki so ga uporabili v večini serije '''E-6''' in nato še v novejših serijah. E-1 in E-4 sta bila uporabljena v bitki za Britanijo, večino E-3 pa so do takrat že prenovili v E-4. Motor DB 601 se je izkazal za zelo uporabnega proti britanskima lovcema [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] in [[Hawker Hurricane|Hurricane]]. Britanska letala so namreč imela padotočne uplinjače, ki so odpovedali pri [[negativna g-sila|negativni g-sili]]. To se je zgodilo pri prehodu iz vodoravnega v strmoglavi let, zato sta morala tako Spitfire kot Hurricane pred strmoglavljenjem narediti polsodček. DB 601 v takih situacijah zaradi vbrizgavanja goriva ni odpovedal, tako je imel Bf 109 prednost v spustu med napadom kot med begom. To so nemški piloti tudi s pridom izrabljali za dohitevanje ali "umik" pred lovci RAF-a. Spitfire je bil med nemškimi piloti zelo spoštovan nasprotnik, saj je bil hiter in po navedbah tudi bolj gibčen v zavojih pri srednjih in visokih hitrostih kot Bf 109. Ker pa sta imela Spitfire in Hurricane manjšo obremenitev kril (le okoli 120&nbsp;kg/m² proti 160&nbsp;kg/m² pri Bf 109), sta lahko delala ožje zavoje. Tako je lahko Spitfire obrnil v krogu premera 212 m, medtem ko je Bf 109 za obrat potreboval kar 270 m. To je v praksi pomenilo, da je Spitfire igraje obračal znotraj zavoja Bf 109. Do teh podatkov so Britanci prišli na podlagi testov z zaplenjenimi letali kot tudi med boji. Nemški priročnik za Bf 109 je sicer navajal, da je letalo sposobno zavojev polmera 170 m. Bf 109 se je izkazal za boljšega v bojnih hitrostih in je bil malce bolj obvladljiv pri najmanjši hitrosti. Oborožitev vseh treh je bila primerljiva. Spitfire in Hurricane sta imela osem .303" (7,69&nbsp;mm) mitraljezov medtem, ko je imel Bf 109 dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm in dva topa MG FF kalibra 20&nbsp;mm. Top MG FF je imel nekaj pomanjkljivosti, občasno se je zaskočil, imel je shrambo za le 60 granat. To pomanjkljivost v zvezi s kapaciteto zabojnika za granate so pozneje ugotovili tudi Britanci, ko so Spitfire opremili z dvema topoma [[Hispano-Suiza]] HS.404 kalibra 20&nbsp;mm. Britanski testni piloti, ki so testirali zaplenjenje nemške Bf 109, so pohvalili motor in odzivni čas ter skritizirali obvladljivost letala pri visoki hitrosti, slabšo sposobnost kroženja, trdo krmilno palico in debelejši okvir pilotske kabine, ki je močno omejeval vidno polje pilota. Ponovno je potrebno omeniti, da je imel Bf 109 velike težave zaradi nihanja letala pri vzletu in pristanku. Po nekih ocenah naj bi se v tovrstnih nezgodah poškodovalo ali razbilo od 5 do celo 33 % vseh izdelanih letal. Medvojna Luftwaffina poročila pa kažejo, da je le okoli 1 % vseh letal imelo nezgodo na začetku vojne, kar je primerljivo z ostalimi podobnimi letali tistega časa. Ta slaba lastnost letala je bila očitna predvsem pri pilotih začetnikih, še posebno hudo je bilo proti koncu vojne, ko piloti niso bili več zadostno usposobljeni pred prvimi bojnimi poleti.<ref name="hannu" /> Zanimivo je, da je bilo pri Spitfiru, ki je imel podobno podvozje, teh težav bistveno manj. Večina finskih pilotov, ki je letela na Spitfirih je poročala, da je bilo nihanje veliko lažje obvladovati kot v Bf 109. Slabše izurjeni piloti pa na začetku pri vzletu niso obvladali niti tega lovca.<ref name="hannu" /> '''Bf 109 E - različice in podrazličice''' * '''E-0''' (predprodukcijsko letalo s štirimi mitraljezi MG 17 7,92&nbsp;mm) * '''E-1''' (podobno kot E-0) ** '''E-1/B''' (lovsko-bombniška različica E-1, običajno z DB 601A) * '''E-2''' (nikoli izdelana) * '''E-3''' (oklep; 2x MG 17 nad motorjem in en 20&nbsp;mm top MG FF v vsakem krilu; posodobljena kabina<ref name="hannu" />) * '''E-4''' (oklep; izboljšana konstrukcija; zamenjava topa MG FF z MG FF/M; stara kabina) ** '''E-4/B''' (lovsko-bombniška različica E-4, ena 250&nbsp;kg bomba, običajno z DB 601A) ** '''E-4/Trop''' (različica E-4, prilagojena za tropsko podnebje - poseben filter za zrak) ** '''E-4/N''' (E-4 z motorjem DB 601N) ** '''E-4/BN''' (lovsko-bombniška različica E-4/N, ena 250&nbsp;kg bomba) * '''E-5''' (izvidniška različica E-3, kamera, dva mitraljeza MG 17) * '''E-6''' (izvidniška različica E-4/N, kamera, dva mitraljeza MG 17) * '''E-7''' (podobno kot E-4, toda z možnim zunanjim rezervoarjem za gorivo) ** '''E-7/N''' (podobno kot E-4/N, toda z možnim zunanjim rezervoarjem za gorivo) ** '''E-7/NZ''' (tudi E-7/Z; E-7/N z dodatnim vbrizgalnim sistemom [[GM-1]]) ** '''E-7/U2''' (jurišna različica E-7) * '''E-8''' (daljinska izvidniška različica E-1, s sistemom goriva iz E-7, štiri MG 17) * '''E-9''' (izvidniška različica E-7/N, odvrgljiv rezervoar, kamera, dva MG 17) ; ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 E<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109eeng.htm Adlertag.de - Bf 109 E]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 E-0<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=37&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-0]</ref> | align=right rowspan=17 | 8,64 m | align=right rowspan=12 | ? | align=right rowspan=17 | 9,87 m | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=2 | 570&nbsp;km/h | align=right | 10.500 m | align=right | [[DB 601]] A<br />[[DB 601]] Aa<br />[[DB 601]] A-0 | align=right | 4 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 E-1<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=38&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-1]</ref> | align=right | 10.500 m | align=right rowspan=2 | [[DB 601]] A | align=right | 4 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 E-3<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=40&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-3]</ref> | align=right | ? | align=right | 11.000 m | align=right | 2 x 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />2 x 20&nbsp;mm [[MG FF]] |- | align=right | Bf 109 E-3a | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=2 | ? | align=right rowspan=2 | ? | align=right | [[DB 601]] Aa | align=right | brez |- | align=right | Bf 109 E-3/B | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]]<br />[[SC 50]]<br />[[SC 250]]<br />[[SD 2]] |- | align=right | Bf 109 E-4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=45&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-4]</ref> | align=right | 575&nbsp;km/h | align=right | 11.000 m | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]] |- | align=right | Bf 109 E-4/B | align=right rowspan=8 | ? | align=right | 525&nbsp;km/h | align=right | 10.000 m | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]]<br />[[SC 50]]<br />[[SC 250]]<br />[[SD 2]] |- | align=right | Bf 109 E-4/N<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=46&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-4/N]</ref> | align=right rowspan=2 | 540&nbsp;km/h | align=right rowspan=2 | 11.100 m | align=right | [[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]] |- | align=right | Bf 109 E-4/Trop<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=48&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-4/Trop]</ref> | align=right | [[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]] |- | align=right | Bf 109 E-5<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=49&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-5]</ref> | align=right | 600&nbsp;km/h | align=right rowspan=4 | 11.000 m | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 E-6<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=50&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-6]</ref> | align=right | 600+ km/h | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 E-7<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=53&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-7]</ref> | align=right | 540&nbsp;km/h | align=right | [[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]]<br />[[SC 50]]<br />[[SC 250]] |- | align=right | Bf 109 E-7/U2<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=55&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-7/U2]</ref> | align=right | 2,60 m | align=right | 590&nbsp;km/h | align=right | [[DB 601]] A<br />[[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]] |- | align=right | Bf 109 E-7/Trop<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=59&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-7/Trop]</ref> | align=right | 2,60 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | [[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]]<br />[[SC 250]] |- | align=right | Bf 109 E-7/Z<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=58&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-7/Z]</ref> | align=right rowspan=3 | ? | align=right | ? | align=right | 600+ km/h | align=right rowspan=3 | 11.000 m | align=right | [[DB 601]] N | align=right | [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]]<br />[[SC 250]] |- | align=right | Bf 109 E-8<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=60&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-8]</ref> | align=right | ? | align=right | 590&nbsp;km/h | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 E-9<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=61&auswahl_hv=1&versionscategory=6 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 E-9]</ref> | align=right | ? | align=right | 610&nbsp;km/h | align=right | [[DB 601]] A | align=right | [[MG 17]] |- |} === Bf 109 F »Friedrich« (tudi "Fritz") === [[Slika:Bf109F 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 F-2]] Po februarju 1940 so razvili boljši motor [[Daimler-Benz DB 601|DB 601E]], Messerschmittovi inženirji so trup različice ''E-1'' predelali za ta novi motor (Luftwaffina oznaka VK+AB s tovarniško številko 5604). Tudi podvozje je bilo olajšano, nos in okrov motorja predelana, da so izboljšali aerodinamiko letala. Primerjava z E-1 je bila očitna, saj so uporabili [[trapez]]oidno obliko kril, to so pozneje spremenili v seriji F. Vse te spremembe so postale standardne za serijo Bf 109 F. Novi motor DB 601E pa še ni bil pripravljen za množično izdelavo, zato so na različicah F-0, F-1 in F-2 uporabili motor DB 601N (1.175 KM/875&nbsp;KW). Šele za različico F-3 je bilo izdelanih dovolj novih motorjev, takrat so tudi povečali liste propelerja. Po zunanjosti se je Bf 109 F zelo razlikoval od serije E. Uvedene so bile tudi številne nove aerodinamične izboljšave. Zaradi teh so morali posodobiti tudi oborožitev: dva mitraljeza MG 17 sta bila nameščena nad motorjem, avtomatski top pa je streljal skozi os propelerja. Zgodnje F različice so bile opremljene z 20&nbsp;mm topom MG FF/M, F-2 je bil opremljen s 15&nbsp;mm topom [[MG 151]]. Različice od ''F-4'' naprej pa so imele vgrajen 20&nbsp;mm top [[MG 151/20]]. Več [[letalski as|letalskih asov]], predvsem polkovnik [[Adolf Galland]], se je pritoževalo nad to pomanjkljivo oborožitvijo, bila je nezadostna za povprečnega pilota. Major [[Walter Oesau]] celo ni hotel leteti z različico ''F'', dokler je imel na voljo različico ''E''. Šele potem, ko je zmanjkalo rezervnih delov, je presedlal na novejšo različico. Pozneje so izboljšali oborožitev tako, da so dodali dva podkrilna 20&nbsp;mm topa, ta namestitev je vplivala na manevrske sposobnosti letala. Nekateri drugi piloti, predvsem [[Werner Mölders]], pa so bili zadovoljni s tako oborožitvijo. Prva letala iz serije ''F'' niso bila dovolj preizkušena, zaradi česar so nekatera skoraj strmoglavila. Največkrat so temu botrovale vibracije, ki so povzročile poškodbe oz. odlom krila ali pa se je odlomil repni višinski [[stabilizator (letalo)|stabilizator]]. V eni od takih nesreč je življenje izgubil poveljnik [[Jagdgeschweter 2 Richthofen|JG 2 Richthofen]], [[Wilhelm Balthasar]]. Med preizkusnim poletom ga je napadel britanski Spitfire, med izmikanjem so se krila njegovega Bf 109 odlomila, letalo pa je strmoglavilo. Ko so pregledali razbitino, so ugotovili, da letala ni zadela niti ena krogla. Pozneje so rešili tudi te konstrukcijske težave, tako da je serija ''F'' na splošno veljala za najboljšo v vsej družini letal Bf 109. ''' Bf 109 F - različice in podrazličice ''' * '''F-0''' (predprodukcijsko letalo, zgrajeno s trupom serije ''E'', [[Adolf Galland]] je bil eden redkih, ki je to letalo uporabil v boju) * '''F-1''' (oboroženo z enim topom MG FF/M (20&nbsp;mm) in dvema mitraljezoma MG 17 (7,92&nbsp;mm)) * '''F-2''' (oboroženo z enim 15&nbsp;mm topom [[MG 151]] in dvema mitraljezoma MG 17) ** F-2/trop (tropska različica - poseben filter zraka za motor) * '''F-3''' (F-2 z motorjem 601E, manjša serija in večina nadgrajena v različico ''F-4'') * '''F-4''' (oboroženo z enim 20&nbsp;mm topom [[MG 151/20]] in dvema mitraljezoma MG 17) ** F-4 R1 (dva 20&nbsp;mm topa v podkrilnih nosilcih, različica za posebne namene, manjša serija) ** F-4/Z (dodatni sistem za vbrizg GM-1) * '''F-5''' (izvidniška različica ''F-4'', samo dva MG 17) * '''F-6''' (izvidniška različica ''F-4'', izboljšana fotografska oprema) ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 F<ref name="Adlertag.de - Bf 109 F">[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109feng.htm Adlertag.de - Bf 109 F]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 F-0<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=63&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-0]</ref> | align=right rowspan=4 | 8,94 m | align=right rowspan=4 | 2,6 | align=right rowspan=4 | 9,924 m | align=right rowspan=9 | ? | align=right rowspan=4 | 595&nbsp;km/h | align=right rowspan=4 | 11.500 m | align=right rowspan=4 | [[DB 601]] N | align=right rowspan=2 | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG FF/M]] |- | align=right | Bf 109 F-1<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=64&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-1]</ref> |- | align=right | Bf 109 F-2<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=65&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-2]</ref> | align=right | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151]] |- | align=right | Bf 109 F-2/B<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=66&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-2/B]</ref> | align=right | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151]]<br />SC 50<br />SC 250 |- | align=right | Bf 109 F-3 | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right rowspan=5 | [[DB 601]] E | align=right | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151]] |- | align=right | Bf 109 F-4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=67&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-4]</ref> | align=right | 8,94 m | align=right rowspan=4 | 2,6 | align=right | 9,924 m | align=right | 600+ km/h | align=right | 12.000 m | align=right rowspan=4 | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151/20]] |- | align=right | Bf 109 F-4/Z<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=68&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-4/7]</ref> | align=right rowspan=3 | 8,85 m | align=right rowspan=3 | 9,92 m | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? |- | align=right | Bf 109 F-4/Trop<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=69&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-4/Trop]</ref> |- | align=right | Bf 109 F-4/R1<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=70&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 F-4/R1]</ref> |- |} === Bf 109 G »Gustav« === [[Slika:Bf109G 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 G-5]] [[Slika:me109g cracow aviation museum.jpg|thumb|Bf 109 G-6 v Poljskem letalskem muzeju v Krakovu]] Potem, ko je bil razvit nov motor DB 605 (1.475 KM/1.098 KW), so razvili tudi novo ''G'' serijo. Prva letala iz te serije so bila zelo podobna ''F-4'', enako so bila tudi oborožena. ''G'' serija je postala znana po izboklini nad motorjem, saj je imel motor DB 605 dodaten hladilni sistem. Serija je bila od različice ''G-5'' naprej opremljena s 13&nbsp;mm mitraljezi [[MG 131]]. Celotna serija je dobila vzdevek ''Bunka'' (nemško ''Die Beule''). DB 605 je bil vzrok številnim težavam v prvem letu uporabe, zato so morali motorju največjo moč zmanjšati na 1.310 KM/975&nbsp;kW. Težavo so rešili šele oktobra 1943, ko so spremenili turbino pri motorju in od različice ''G-5'' naprej so tudi povečali repni smerni stabilizator. Vse to je bil del nenehnih izboljšav z enim ciljem - povečati hitrost. Zavezniki so začeli uporabljati boljše in hitrejše lovce [[P-51]]D in izboljšane lovce Spitfire. Sprva so domnevali, da je dodatna teža novih motorjev in težji oklep vplivala na letalske sposobnosti, še posebej zaradi velike obremenitve kril. Čeprav je bila ta domneva pravilna, pa so poznejše raziskave pokazale, da so izboljšave le malenkostno vplivale na povečanje teže. Največja težava Bf 109 je bila vse večja zavezniška tehnična premoč. S serijo ''G'' so Nemci uvedli tudi veliko število izpeljank za posebne naloge. Mednje tako spadajo daljinska izvidniška različica (dobila je dva odvrgljiva 300 l rezervoarja) in višinski prestreznik. Kabina je bila pod tlakom in dodan in bil izboljšan vbrizgalni sistem goriva. Različica '''G-6''' je bila največkrat izdelana različica v celotni družini Bf 109, najbolj je znana po močnejšem oklepu. Različica '''G-6/U4''' z Rüstsatz R6 je bila oborožena z dvema 13&nbsp;mm mitraljezoma MG 131 nad motorjem, enim 30&nbsp;mm topom [[MK 108]], ki je streljal skozi os propelerja in dvema 20&nbsp;mm topoma [[MG 151/20]] v podkrilnih nosilcih. ''G-6'' je bila pogosto opremljena z različnimi nosilci, ki so lahko nosili dodatni rezervoar ali bombe oz. rakete. Tako so lahko letalo prilagodili za izvidniške ali jurišne naloge. Leta 1943 so uvedli več novih izboljšav: oklepno-stekleni naglavni naslon (t. i. ''Galland Panzer''), kabino tipa ''Erla Haube'', ki je omogočala boljši vsestranski razgled in večji repni smerni stabilizator, ki je omogočal večjo stabilnost pri višji hitrosti. Uvedba minometa / raketometa WGr. 21&nbsp;cm na podkrilnih nosilcih in 30&nbsp;mm top MK 108 je izboljšala oborožitev. Nekatere ''G'' različice so bile opremljene tudi s posebno opremo, ki je razbremenila krmilno palico pri višji hitrosti. Uvedli so tudi boljšo radijsko in navigacijsko opremo. Poznejše ''G'' različice so bile v bistvu le izboljšane ''G-6''. Zgodaj leta 1944 so uvedli nove motorje z večjimi turbinami za boljše zmogljivosti na visokih višinah (DB 605AS), vbrizgalne sisteme MW 50, ki so uporabljali mešanico [[metanol]]a in vode. Tako so izboljšali hitrost v majhnih in srednjih višinah (DB 605AM) ali pa so združili obe izboljšavi (DB 605ASM). Slednji motor so npr. vgradili v ''Bf 109 G-6''. ''G-14'', ki se je pojavil v sredini leta 1944, je bila izboljšana različica ''Bf 109 G-6''. Imela je standardni vbrizgalni sistem z metanolom MW 50. Višinske različice so prejele končno kratico /AS (npr. ''G-6/AS''). V tem letu so tako Nemci začeli na nekritičnih mestih (rep, pilotski sedež, armaturna plošča...) uporabljati tudi les. Razloge so nekateri videli v tem, da je Nemcem v tem letu začelo primanjkovati kovin. "Pravi razlog" pa naj bi bil v tem, da je želela Nemčija kovinsko industrijo uporabiti za bolj pomembne izdelke v vojaški proizvodnji. ''G-10'' ni bila posebna različica, ampak je skupni ime za različice serije ''G'', ki so jih nadgradili v ''G-10'' oz. so zgradili popolnoma nova letala. Ta serija je bila že izdelana tako, da bi v čim manj vplivala na celotno proizvodnjo letal. Tako so uporabili trup serije ''G'', letalo pa je bilo opremljeno bolj v skladu z različico ''K-4'' (enak motor in električni generator). Kljub številki, se je ''G-10'' pojavil šele po uvedbi različice ''G-14''. Najpomembnejša izboljšava je bila ''Erla-Haube'' kabina, ki je zmanjšala število sestavnih delov kabine in s tem zelo povečala preglednost. Do konca vojne je bilo izdelanih okoli 2.600 letal ''G-10''. Podobna je bila različica Bf ''109 G-12''. To je bilo dvosedežno [[šolsko letalo]] in je bilo le redkokdaj oboroženo. ''' Bf 109 G - različice in izpeljanke. ''' Različice so bile lahko opremljene z dodatki tipa ''Rüstsatz'' (izboljšave v enotah) ali tipa ''Umrüst-bausatz'' oz. ''Umbau'' (tovarniško izdelane). Različice s temi dodatki so dobili končnico ''/R'' oz. ''/U'' (npr. ''G-10/R''). '''Pomen Umrüst-Bausatz [Umbau] številk''' * '''U1''' (Messerschmitt P6 [[zračna zavora]]; samo prototipi) * '''U2''' ([[GM-]]) dodatna moč motorja) * '''U3''' ([[MW 50]] dodatna moč motorja) * '''U4''' (30&nbsp;mm top [[MK 108|MK 108)]] '''Pomen Rüstsatz številk''' * '''R1''' nosilec za 250 ali 500&nbsp;kg bombe, nameščen pod trup letala * '''R2''' podkrilni nosilec za 4x 50&nbsp;kg bombe ali 2x W.Gr.21 rakete (ali v različicah G-1 do G-4, za izvidniško opremo) * '''R3''' odvrgljiv rezervoar (300 l) namščen pod trup letala * '''R4''' dva podkrilna nosilca za 30&nbsp;mm topa MK 108 * '''R6''' dva podkrilna nosilca za 20&nbsp;mm topa MG 151/20 '''Znane različice''' * '''G-1''' (podtlačna kabina) ** G-1/R2 (lahki višinski lovec) ** G-1/U2 (višinski lovec z GM-1) ** G-1 Trop (načrtovana različica za tropsko podnebje) * '''G-2''' (lahki lovec) ** G-2/R1 (lovsko-bombniška različica; dva podkrilna rezervoarja, dodatno repno kolo) ** G-2/R2 (izvidniški lovec) ** G-2 Trop (tropski izvidniški lovec) * '''G-3''' (kabina pod tlakom kot pri G-1 z novo radijsko opremo; le 50 izdelanih) * '''G-4''' (izvidniški lovec) ** G-4/R2 (izvidniški lovec) ** G-4/R3 (izvidniški lovec) ** G-4 Trop (tropski izvidniški lovec) ** G-4/U3 (izvidniški lovec z MW 50) ** G-4y (poveljniški lovec) * '''G-5''' (podtlačna kabina) ** G-5/U2 (višinski lovec z GM-1) ** G-5/U3 (opremljen z MW 50) ** G-5/AS (višinski lovec z motorjem DB 605AS) ** G-5y (poveljniški lovec) * '''G-6''' (lahki lovec) ** G-6/R2 4x 50&nbsp;kg podkrilne bombe (lovski bombnik) ali dve raketi Wfr.Gr. 21 (težki lovec) ** G-6/R3 (izvidniški lovec) ** G-6/R6 (težki lovec - dva dodatna topa 20&nbsp;mm) ** G-6 Trop (tropski lovec) ** G-6/U2 (opremljen z GM-1) ** G-6/U3 (opremljen z MW 50) ** G-6/U4 (30&nbsp;mm top MK 108) ** G-6y (poveljniški lovec) ** G-6/AS (višinski lovec z motorjem DB 605AS) ** G-6/ASy (višinski poveljniški lovec) ** G-6N (nočni lovec, opremljen z R6 in [[Naxos radarski detektor|FuG 350Z Naxos]]) ** G-6/U4 N (kot G-6N, a s topom 30&nbsp;mm MK 108) * '''G-8''' (izvidniški lovec kot G-6, a s kamero za kabino in zmanjšanim oklepom v nekaterih letalih) * '''G-10''' (lahki lovec z motorjem DB 605D/DM/DBM) [[Slika:Bf109 G10 Eskorte.jpg|thumb|right|200 px |Bf 109 G-10, [[JG 3 »Udet«]] ]] ** G-10/R5 (izvidniški lovec) ** G-10/R6 (težki lovec; dodatna topa 20&nbsp;mm) ** G-10/U4 (opremljen s 30&nbsp;mm topom MK 108) * '''G-12''' (dvosedežno šolsko letalo; izdelan iz starejših G-1/G-5) ** G-12/R3 (300 l rezervoar nameščen pod trup letala) * '''G-14''' (lahki lovec, izboljšava G-6) ** G-14/R6 (težki lovec - dva dodatna topa 20&nbsp;mm); ** G-14/AS (višinski lovec z motorjem DB 605ASM); ** G-14/ASy (višinski poveljniški lovec); ** G-14y (kabina s stalnim tlakom); ** G-14/U4 (opremljen s 30&nbsp;mm topom MK 108) * '''G-16''' (lovski bombnik; na osnovi G-14 z dodatnim oklepom; proizvodnja se je začela tik pred koncem vojne) ; Primerjava podrazličic {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 G<ref name="Adlertag.de - Bf 109 F"/> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 G-0<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=74&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-0]</ref> | align=right | 8,85 m | align=right | ? | align=right rowspan=4 | 9,92 m | align=right | ? | align=right rowspan=3 | 600+ km/h | align=right | ? | align=right | [[DB 601]] E | align=right | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151/20]] |- | align=right | Bf 109 G-1<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=75&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-1]</ref> | align=right | 8,94 m | align=right | 2,6 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right rowspan=5 | [[DB 605]] A | align=right | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 G-1/R2<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=77&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-1/R2]</ref> | align=right | 8,85 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right rowspan=4 | 7,9&nbsp;mm [[MG 17]]<br />[[MG 151/20]] |- | align=right | Bf 109 G-2<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=79&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-2]</ref> | align=right | 8,85 m | align=right | 3,67 m | align=right | ? | align=right | 640&nbsp;km/h | align=right | ? |- | align=right | Bf 109 G-3<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=88&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-3]</ref> | align=right | 8,94 m | align=right | 2,50 m | align=right | 9,924 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? |- | align=right | Bf 109 G-4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=89&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-4]</ref> | align=right | 8,85 m | align=right | ? | align=right rowspan=2 | 9,92 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? |- | align=right | Bf 109 G-6/AS<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=99&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-6/AS]</ref> | align=right | 8,94 m | align=right | 2,60 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | [[DB 605]] AS | align=right | [[MG 131]]<br />[[MG 151/20]] |- | align=right | Bf 109 G-6/U4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=102&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-6/U4]</ref> | align=right | 8,94 m | align=right | 2,50 m | align=right | 9,924 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | [[DB 605]] A | align=right | [[MK 108]]<br />[[MG 131]] |- | align=right | Bf 109 G-10<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=106&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-10]</ref> | align=right | 8,95 m | align=right | 2,60 m | align=right | 9,97 m | align=right | ? | align=right | 560&nbsp;km/h | align=right | 12.500 m | align=right | [[DB 605]] D | align=right | [[MK 151/20]]<br />[[MG 131]] |- | align=right | Bf 109 G-12<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=107&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-12]</ref> | align=right rowspan=2 | 8,94 m | align=right | 3,67 m | align=right | 9,924 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | [[DB 605]] A | align=right | [[MK 151/20]]<br />[[MG 131]]<br />[[MG 108]]<br />[[MG 17]] |- | align=right | Bf 109 G-14/AS<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/web.php?lang=de&auth=e&name=version_display&auswahl_uv=110&auswahl_hv=1&versionscategory=9 Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 G-14/AS]</ref> | align=right | 2,60 m | align=right | 9,92 m | align=right | ? | align=right | ? | align=right | ? | align=right | [[DB 605]] ASM | align=right | [[MK 151/20]]<br />[[MG 131]] |- |} === Bf 109 H »Höhenjäger« === [[Slika:Bf109H 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 H-1]] Serija Bf '''109 H''' je bila zasnovana kot višinski lovec za bojevanje na velikih višinah, izdelana na osnovi serije ''F''. Največja operativna višina tega tipa je bila 14.600 m. Razpon kril je bil povečan na 11,92 m, tudi višinski stabilizator je bil povečan in ponovno oprt na trup. Najvišja hitrost je bila 750&nbsp;km/h na višini 10.100 m. Izdelanih je bilo le manjše število ''H-1'', uporabljali pa so jih predvsem nad Francijo. Načrtovane so bile tudi različice ''H-2'' in ''H-5'', a so prej ukinili celo serijo zaradi težav s trdnostjo kril. === Bf 109 K »Kurfürst« (tudi "Karl") === [[Slika:Messerschmitt Bf 109 K-4 3-seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 K-4]] Serija ''K'' je bila zadnja izdelana serija v sklopu družine ''Bf 109'' in je bila odziv na zahtevo RLM po poenotenju. Zaradi razvoja vojne in vedno več izdelanih različic je postala proizvodnja vseh teh številnih različnih delov prezapletena, nepregledna in predraga. Tako so naročili Messerschmittu, naj izdela načrt za racionalizacijo proizvodnje, poenotenje delov (''tipizacijo''). Tako bi dobili enoten, standarni model, ki bi imel boljšo medsebojno izmenljivost delov in opreme. Ta postopek naj bi uvedli že s serijo ''G'', toda sam razvoj serije je šel v popolnoma drugo smer. Delo na seriji ''K'' se je začelo leta 1943, prototip pa je bil pripravljen jeseni istega leta. Serijska proizvodnja se je začela šele avgusta 1944 zaradi zastojev v proizvodnji in razvojem novega motorja DB 605D. Prva letala so postala operativna v oktobru 1944, do konca meseca pa je bilo na bojiščih že okoli 200 letal. Ob koncu januarja 1945 je bilo registriranih že več kot 300 letal, od tega jih je bila četrtina v bojnih enotah. V različicah ''K-6'', ''K-8'', ''K-10'' in ''K-14'' so načrtovali spremembe oborožitve. Obdržali pa naj bi dva 13&nbsp;mm mitraljeza MG 131 nad motorjem in dodali po en 30&nbsp;mm top MK 108 v vsako krilo ter en top MK 108 v motor. ''K-14'' naj bi imel poseben motor DB 605L in propeler s štirimi listi, a ni bil nikoli izdelan. V večjih količinah je bila izdelana samo različica ''K-4''. Okoli 1.700 teh letal prišlo iz tovarn pred koncem vojne. Oborožena so bila z enim 30&nbsp;mm topom MK 108 v motorju (65 granat), dvema 13&nbsp;mm mitraljezoma MG 131 v nosu letala (vsak po 300 nabojev). Poleg tega pa so bila opremljena z odvrgljivim rezervoarjem, do 500&nbsp;kg bomb, podkrilnimi nosilci za 20&nbsp;mm top oz. 210&nbsp;mm rakete. ''Bf 109 K-4'' je bila najhitrejša različica v celotni družini, saj je dosegla hitrost okoli 715&nbsp;km/h na višini 7.500 m. Imela je tudi veliko hitrost vzpenjanja: 17,7&nbsp;m/s pri 1,98 [[ata]] oz. 16,8&nbsp;m/s pri 1,8 ata, s temi lastnostmi je bila ''K-4'' povsem primerljiva, če ne celo boljša od večine zavezniških letal. Toda tudi te dobre manevrske sposobnosti letala niso mogle odtehtati slabe izurjenosti novih nemških pilotov. ; ; Primerjava podrazli {| border="1" align=center |+ Primerjava podrazličic Bf 109 K<ref>[http://www.adlertag.de/flugzeuge/bf109keng.htm Adlertag.de - Bf 109 K]</ref> |- ! Ime ! Dolžina ! Višina ! Razpon kril ! Površina kril ! Največja hitrost ! Operativna višina ! Motor ! Oborožitev |- | align=right | Bf 109 K-4<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/ Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 K-4]</ref> | align=right | 9,00 m | align=right | 2,35 m | align=right | 9,92 m | align=right rowspan=3 | ? | align=right | 573&nbsp;km/h | align=right | 12.500 m | align=right | [[DB 601]] D | align=right | [[MG 108]]<br />[[MG 131]] |- | align=right | Bf 109 K-6<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/ Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 K-6]</ref> | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? | align=right rowspan=3 | ? | align=right | [[DB 605]] M | align=right | [[MK 108]]<br />[[MG 131]] |- | align=right | Bf 109 K-8<ref name="messerschmitt-bf109.de">[http://www.messerschmitt-bf109.de/ Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 K-8]</ref> | align=right | [[DB 605]] DM | align=right | [[MK 108]] |- | align=right | Bf 109 K-8<ref name="messerschmitt-bf109.de"/> | align=right | [[DB 605]] DM | align=right | [[MK 103]]<br />[[MK 108]]<br />[[MG 131]] |- |} === Bf 109 T »Trägerflugzeug« === [[Slika:Bf109T 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 T-1]] Pred začetkom druge svetovne vojne se je nemška [[Kriegsmarine]] zelo navduševala nad [[letalonosilka]]mi. Potem, ko so prevzeli britanske in japonske ideje (predvsem so se zgledovali po [[IJN Akagi|Akagiju]] - potopljena v Bitki pri Midwayu leta 1942), so začeli z izdelavo [[letalonosilka Graf Zeppelin|letalonosilke Graf Zeppelin]]. Za letala so izbrali lovce ''Bf 109 T'' in jurišnike ''[[Junkers Ju 87|Ju 87 T]] (kratica ''T'' izhaja iz nemške besede '''T'''räger - letalonosilka).'' Sprva so naročili predelavo desetih ''E-3'' v različico ''T-0''. Tej različici so dodali lovilno repno kljuko, nastavke za [[katapult (letalonosilka)|katapult]], okrepili so celotno konstrukcijo zaradi sil ob vzletu s pomočjo katapulta, ročno zložljiva podaljšana krila (11,08 m) in razširjeno podvozje. Tako izboljšano letalo naj bi bilo boljše kot britanski [[Supermarine Seafire]], ki je bil le malce predelano kopensko letalo (zložljiva krila, lovilna kljuka itn). Nekaj letal ''T-0'' in ''T-1'' so predelali v novo različico ''T-2''. Letala so dodelili [[Jagdgeschwader 77|I/JG.77]], ki je deloval na [[Norveška|Norveškem]]. To predvsem zaradi tega, ker so bile norveške letalske steze krajše in nenehno pod vplivom močnih vetrov. Pozneje so ta letala predali testni enoti. Pozneje, ko so ugotovili pravo moč letalonosilk, so ponovno začeli z gradnjo. Toda takrat je bil ''T-2'' že zastarelo letalo, tako da je Messerschmitt razvil novo letalo [[Messerschmitt Me 155|''Me 155 A'']]. Nekaj zatem so ponovno ukinili projekt in ''Me 155'' pa uporabili kot višinskega lovca. ; ; Primerjava podrazličic === Bf 109 Z »Zwilling« === [[Slika:Bf109Z 3Seiten neu.jpg|thumb|250px|Messerschmitt Bf 109 Z-1]] To poskusno letalo »Dvojček« je bilo sestavljeno iz dveh trupov serije ''F'' skupaj z zunanjima kriloma, ki sta bili med seboj povezani z novim krilom in novim repom. Načrtovani sta bili dve različici: prestrezniška s petimi 30&nbsp;mm topovi in lovsko-bombniška z nosilnostjo 1.000&nbsp;kg bomb. Izdelano je bilo samo eno letalo ''Bf 109 Z'', ki pa ni nikoli poletelo, saj je bilo uničeno med zavezniškim letalskim napadom. Podobno letalo so izdelali tudi Američani iz Mustanga (''F-82 Twin Mustang''). === Bf 109 S === To je bilo načrtovano dvosedežno šolsko letalo na osnovi serije ''E'', ki pa ga Nemci niso nikoli izdelali<ref>[http://www.messerschmitt-bf109.de/ Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar - Bf 109 S]</ref>. == Drugi medvojni uporabniki == [[Slika:Hispano Aviación Ha 1112 Buchon.jpeg|thumb|right|[[Hispano Aviacion Ha 1112]] ''Buchon'', druga in zadnja španska različica, ki ga je izdelal [[Hispano Aviacion]] ]] {| class="toccolours" border="1" cellpadding="4" style="border-collapse:collapse" |- bgcolor="#efefef" ! Država ! Uporaba ! Število letal |- |{{flag|Bolgarija|1878}} |align="center" | |align="left" |19 × E-3, 145 × G-2/6/10 |- |{{NDH}} |align="center" | |align="left" |različni E-4, F-2, G-2/6/10 |- |{{FIN}} |align="center" |1943 |align="left" |48 × G-2, 109 × G-6, 2 × G-8 |- |{{flag|Nemčija|Nazi}} |align="center" |1937 |align="left" |vsi modeli |- |{{flag|Madžarska|1940}} |align="center" |1942 |align="left" |3 × D-1 + 500 × E-3/4, 20 × F-4, 890 × G-2/4/6/10/14 |- |{{flag|Italija|1861}} |align="center" |1943 |align="left" |nekaj F-4 + 300 × G-6/10/14, 2 × G-12 |- |{{flag|Japonska|naval}} |align="center" | |align="left" |2 × E-3, 2 × G + 1 neznana različica |- |{{flag|Romunija|1867}} |align="center" | |align="left" |69 × E-7, 135 × G-2/6/8 |- |{{flag|Slovaška|1938}} |align="center" | |align="left" |16 × E-3, 14 × E-7, 30 × G-6 |- |{{USSR}} |align="center" | |align="left" |3 × E-3a |- |{{flag|Španija|1939}} |align="center" | |align="left" |nekaj D-1, E-3, 15 × F-4 |- |{{SWI}} |align="center" |1938 |align="left" |10 × D-1, 80 × E-3a, 12 × G-6 + druga |- |{{flag|Jugoslavija|kraljevina}} |align="center" |1939 |align="left" |73 × E-3a |- |} === Finska === Leta 1943 je [[Finsko vojno letalstvo]] kupilo prve ''Bf 109''; prvo letalo je prispelo 13. marca 1944 in zadnje 20 avgusta 1944. Skupaj je Finska kupila 162 teh letal, prejela pa je le 159 letal, saj sta bila dva ''G-6'' in en ''G-8'' uničeni že med prevozom. Na koncu so imeli 48 ''G-2'', 109 ''G-6'' in 2 ''G-8''. Tako ostaja ''Bf 109'' še danes najbolj številen tip letala v zgodovini Finskega vojnega letalstva. Med vojno so ta letala dodelili letalskim eskadriljam: 24, 28, 30 in 34. :{| border=0 cellspacing=0 cellpadding=3 style="border-top:3px double #999; border-collapse:collapse; text-align:left; font-size:smaller;" summary="Characteristics and production cost of the main models of T-34, T-34-85 and T-44" |+ style="font-size:larger; text-align:left;" |Finski rezultati Bf 109:<ref name="Stenman">Stenman, Kari and Keskinen, Kalevi. ''Finnish Aces of World War 2 - Osprey Aircraft of the Aces 23''. London: Osprey Publishing Limited, 1998. ISBN 1-85532-783-X, p. 86-88.</ref> |- style="vertical-align:bottom; border-bottom:1px solid #999;" ! ! ! style="text-align:left;" | [[HLeLv 24]] ! style="text-align:left;" | [[HLeLv 28]] ! style="text-align:left;" | [[HLeLv 30]] ! style="text-align:left;" | [[HLeLv 34]] |- ! style="text-align:right;" | Zračne zmage | | 304 | 15 | 3 | 345 |- ! style="text-align:right;" | Bojne izgube | | 14 | 0 | 2 | 18 |- |} Finci so z ''Bf 109'' dosegli 667 zmag, pri čemer so sami izgubili le 34 letal, 16 drugih letal so izgubili v nesrečah, 8 letal pa je bilo uničenih na tleh; življenje je izgubilo le 23 pilotov.<ref name="Stenman"/> Impresivna statistika! Razmerje med zmagami in izgubami je bilo ''11,5:1''! Torej so sestrelili kar 23 nemških Bf 109 za ceno le dveh lastnih Bf 109. Vojno sta »preživela« 102 Bf 109, tako je ''Bf 109'' ostal najbolj številno letalo Finskega vojnega letalstva še celo desetletje po vojni. Zaradi kratke življenjske dobe, letalo je bilo načrtovano kot vojno letalo z življenjsko dobo 100-200 bojnih ur, so jih izločili iz uporabe poleti leta 1954. Zadnji let je bil opravljen 13. marca 1954, to je točno deset let po prejemu prvega Bf 109. === Švica === [[Švica]] je leta 1938 prejela prvih deset letal ''Bf 109 D''. Pozneje so kupili še 80 ''E-3'', ki so pričeli prihajati aprila 1939. Med vojno so Švicarji zajeli še 4 ''Bf 109'', dva serije ''F'' in dva serije ''G''. Aprila 1944 so prejeli še dvanajst ''G-6'', ki so jih dobili v zameno za uničenje [[nočni lovec|nočnega lovca]] ''[[Messerschmitt Me 110|Messerschmitt Bf 110]]'', ki je moral zasilno pristati na švicarskem ozemlju. V aktivni uporabi so bili do leta [[1946]]. Prvi zračni boj med Švicarji in Nemci je bil 10. maja 1940, ko je več ''švicarskih Bf 109'' prestreglo nemški [[Dornier Do 17]] blizu meje pri Bütschwilu. V boju je bil Dornier zadet in je moral zasilno pristati blizu Altenrheina. Naslednji incident se je zgodil 16. maja 1940, ko je nemški [[Heinkel He 111]] na poti iz Francije prečkal švicarski [[zračni prostor]]. Napadla sta ga dva švicarska ''Bf 109'', zatem pa je bombnik zašel še v protiletalski ogenj v okolici Züricha. Dva ranjena Nemca sta odskočila s padali, ostala dva pa sta pristala s poškodovanim letalom in bila zajeta. 1. junija 1940 so Nemci poslali 36 He 111, da so prečkali švicarski zračni prostor. V spopadu so Švicarji utrpeli prvo žrtev, podporočnik [[Rudolf Rickenbacher]] je bil zadet v rezervoar, letalo se je vnelo, pilot pa je v umrl v goreči kabini. 8. junija 1940 sta dva nemška ''Bf 109'' napadla švicarsko [[opazovalno letalo]] [[C-35]], pri čemer sta bila oba švicarska člana posadke ubita. Istega dne so Švicarji v odgovor poslali okoli 15 lovcev ''Bf 109'' pod vodstvom stotnika Lindeckerja, da so napadli 28 nemških lovcev. Švicarji so sestrelili tri letala in močno poškodovali četrtega, medtem ko so sami imeli le eno poškodovano letalo. Da bi se švicarski lovci razlikovali od nemških in ne bi postali žrtev zavezniških lovcev, so jih pobarvali v zelo živih barvah in drugačnih maskirnih vzorcih. === (Kraljevina) Jugoslavija === [[Slika:Me-109E-3RYAF.jpg|thumb|300px|Bf 109 E-3 v sestavi 3. lovskega polka Kraljevega jugoslovanskega vojnega letalstva, april 1941]] Leta 1939 je Kraljevina Jugoslavija prejela 73 ''Bf 109 E-3'' v zameno za [[železo]]vo, [[baker|bakrovo]] in [[krom]]ovo rudo. Zaradi kroničnega pomanjkanja nadomestnih delov, teh Nemci namerno niso hoteli dobaviti, je le malo letal prišlo v redno uporabo. Tudi jugoslovanski piloti so imeli nekaj nesreč pri pristankih zaradi ozkega podvozja. Med [[aprilska vojna|aprilsko vojno]] leta 1941 so letala uporabili proti nemškim Bf 109. V napdu 6. aprila 1941 so jugoslovanski piloti z 12 ''Bf 109'' in 6 ''[[Ikar IK-3]]'' sestrelili dvanajst nemških Bf 109. Ob koncu vojne je bilo na jugoslovanskem ozemlju delujočih le še 17 ''Bf 109,'' težava so bili spet rezervni deli zanje. Od leta 1945 do leta 1959 so jih imeli uskladiščene, medtem ko so jih še nekaj dobili iz Bolgarije. [[Jugoslovansko vojno letalstvo]] je uporabljalo mešanico ''G-2'', ''G-6'', ''G-10'' in ''G-12''. Zadnja letala so bila odpisana v sredini leta 1952. == Povojna proizvodnja == [[Slika:Messerschmitt Bf 109 - Australian war memorial.jpg|thumb|300px|Messerschmitt Bf 109 G-6/U4/R3 Wk.n.163824 na razstavi v Avstralskem vojnem muzeju|alt=]] === Češkoslovaška === [[Slika:Avia-S199-hatzerim-3.jpg|thumb|[[Avia S-199]] v muzeju <br />Heyl ha-Avir, [[Hatzerim]], [[Izrael]] [[2006]] ]] Po vojni so na Češkoslovaškem izdelovali ''Bf 109'' pod imenom ''[[Avia S-99]]'' in ''[[Avia S-199]]''. To so bili prilagojeni ''Bf 109 G-14'', ki so bili opremljeni z motorjem [[Junkers Jumo 211|Junkers ''Jumo 211F'']]. Kar nekaj teh letal so nato prodali [[Izrael]]u, ki je z njimi ustanovil [[Izraelsko vojno letalstvo]].<ref>{{Navedi splet |url=http://hsfeatures.com/avias199_1.htm |title=Avia S-199 |accessdate=2007-10-23 |archive-date=2007-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071014082155/http://hsfeatures.com/avias199_1.htm |url-status=dead }}</ref> Uporabili so jih med [[izraelska osamosvojitvena vojna|izraelsko osamosvojitveno vojno]], v uporabi pa so bili pod oznako ''Sakin'' (nož) do leta 1948. Izraelske Avie so letele tudi proti [[egipt]]ovskim [[Spitfire|Spitfirom]], tako so ponovno obudili spomin na drugo svetovno vojno.<ref>[http://home.sprynet.com/~anneled/IAFtotal.html Zgodovina IAF]</ref>. === Španija === V Španiji so izdelovali dve licenčni verziji ''Bf 109 G-2'': [[Hispano Aviacion Ha 1112|Hispano Aviacion Ha 1112 ''Tripala'' in ''Buchon.'']]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.wcam.mb.ca/AC/HISPANO.html |title=Hispano Aviacion Ha 1112 |accessdate=2007-10-23 |archive-date=2006-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060614195641/http://www.wcam.mb.ca/AC/HISPANO.html |url-status=dead }}</ref> Prvi je imel motor [[Hispano-Suiza]], drugi pa [[Rolls-Royce Merlin]] (kot pri Spitfirih). Veliko teh letal so uporabili v [[film]]ske namene. Serijo ''F'' in ''G'' so uporabili v filmih ''[[Bitka za Britanijo (film)|Bitka za Britanijo]]'' in ''[[Tuskegee Airmen]]''. Modifikacije teh letal so opravili v [[Sevilja|seviljski]] tovarni [[Hispano Aviacion]]. Messerschmitt Bf 109 je začel in končal svojo kariero z motorji ''Rolls-Royce''. == Konec dobe Bf 109 == Izvirni ''Bf 109'', ki so bili izdelani pred letom 1945, so ostali v redni uporabi še dolgo po drugi svetovni vojni. Bivša nemška zaveznica Romunija jih je uporabljala še vse do leta 1955, Finska pa do marca 1954. Madžarske posadke so vse preostale ''Bf 109'' uničile v Nemčiji 6. maja 194,. Švicarji so se svojih ''Bf 109'' »znebili« v [[1950.|50. letih 20. stoletja]]. Španska letala Hispano so ostala v uporabi še v [[1960.|60. letih 20. stoletja]]. Poleg uporabe v filmih so nekatera letala predelali nazaj v ''Bf 109'' in jih prodali v [[muzej]]e oz. zasebne zbirke. == Viri == {{sklici|3}} * Beaman, John R. Jr.''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 2''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1983. ISBN 0-89747-138-5. * Beaman, John R. Jr. and Campbell, Jerry L. ''Messerschmitt Bf 109 in action''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1980. ISBN 0-89747-106-7. * Craig, James F. ''The Messerschmitt Bf.109''. New York: Arco Publishing Company, 1968. * Cross, Roy and Scarborough, Gerald. ''Messerschmitt Bf 109 Versions B-E''. London: Patrick Stevens, 1972. ISBN 0-85059-106-6. * Rimmell, Ray. ''ME 109: Messerschmitt Bf 109E''. Chipping Ongar, Essex, UK: Linewrights Ltd., 1986. ISBN 0-946958-18-1. * {{navedi knjigo |author=Taylor, John W.R. |year=1969 |title="Messerschmitt Bf 109." Combat Aircraft of the World from 1909 to the present. |publisher=New York: GP Putnam's Sons |isbn=0-425-03633-2 |cobiss= |pages=}} * Winchester, Jim. "Messerschmitt Bf 109." ''Aircraft of World War II: The Aviation Factfile''. Kent, UK: Grange Books plc, 2004. ISBN 1-84013-639-1. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam lovskih letal španske državljanske vojne]] * [[seznam lovskih letal druge svetovne vojne]] * [[North American P-51 Mustang]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) == Zunanje povezave == {{Commons|Messerschmitt Bf 109}} - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.axishistory.com/index.php?id=1154 Axis History Factbook: Messerschmitt Bf 109] * [http://freespace.virgin.net/john.dell/bf109/Bf109Chrono.html The Messerschmitt Bf109 - A chronology] * [https://web.archive.org/web/19990128073612/http://www.geocities.com/CapeCanaveral/Hangar/9378/ Spitfire and Messerschmitt Bf 109] * [http://www.spitcrazy.com/messerschmitt.htm Spitcrazy.com - Messerschmitt Bf-109] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070922000322/http://www.spitcrazy.com/messerschmitt.htm |date=2007-09-22 }} * [http://www.militaryaviation.eu/warbirds/Messerschmitt/BF109.htm MilitaryAviation.eu - Messerschmitt Bf 109] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110306175502/http://www.militaryaviation.eu/warbirds/Messerschmitt/BF109.htm |date=2011-03-06 }} * [https://web.archive.org/web/20030514155552/http://www.xs4all.nl/~fbonne/warbirds/ww2htmls/messbf109.html WW2 Warbirds: the Messerschmitt Bf 109] * [http://www.eads.com/1024/en/eads/history/airhist/1930_1939/me109_1934.html EADS N.V. - Messerschmitt Bf 109] * [http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=505 National Museum of the USAF - Messerschmitt Bf 109G-10] * [http://www.historyofwar.org/subject_air_bf109.html Historyofwar.org - Messerschmitt Bf 109] * [http://www.adlertag.de Adlertag.de] * [http://www.vectorsite.net/avbf109.html Vectorsite.net - The Messerschmitt Bf-109] * [http://frhewww.physik.uni-freiburg.de/~jaensch/109/index.html The Messerschmitt Bf 109] * [http://www.zi.ku.dk/personal/drnash/model/spain/bf109.html The Messerschmitt Bf 109 in Spain] * [http://ipmsstockholm.org/magazine/1997/07/stuff_eng_detail_bf109e.htm IPMSStockholm.org - Messerschmitt Bf 109 E in Detail] * [http://109lair.hobbyvista.com The 109 Lair] * [http://www.luftwaffepics.com/lme1091.htm Rod's Warbirds - Bf 109 (slike)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051025002305/http://www.luftwaffepics.com/lme1091.htm |date=2005-10-25 }} * [http://www.virtualpilots.fi/feature/articles/109myths/ VirtualPilots.fi - Messerschmitt 109 - myths, facts and the view from the cockpit] * [http://www.plastikowe.pl/galerie/lotnictwo/bf-109g-5 Photo gallery of Messerschmitt Bf 109G-5] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070514042952/http://www.plastikowe.pl/galerie/lotnictwo/bf-109g-5 |date=2007-05-14 }} * [http://kurfurst.allaboutwarfare.com/ Kurfürst! - Resource on Messerschmitt Bf 109 performance. Contains wartime performance trials, and other Bf 109 related documentation.] * [https://web.archive.org/web/20110119145110/http://members.aol.com/falkeeins/index.html Neil Page's web site - translated German pilot accounts and exclusive material on the leading Reich's defence Geschwader JG 300] * [http://www.j-aircraft.com/captured/testedby/me109/me109.htm Japanese Army tests of Messerschmitt Bf 109 E in Japan.] - v [[nemščina|nemščini]]: * [http://rafiger.de/Homepage/Pages/Bf-109Info.html RaFiGer's kleine Bf-109 Infoseite - Entwicklungsgeschichte der Bf-109] * [http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Waffen/Me109-R.htm Lexikon der Wehrmacht - Messerschmitt Bf 109] * [http://www.messerschmitt-bf109.de Messerschmitt-bf109.de - Falcon's Messerschmitt Bf 109 Hangar] * [http://www.luftarchiv.de Luftwaffe Archive] - v [[slovenščina|slovenščini]]: * [https://web.archive.org/web/20080108170729/http://www.geocities.com/ww2_lovci/bf109.htm Me109] {{Messerschmitt}} {{RLM aircraft designations}} {{Lovci druge svetovne vojne}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemška lovska letala druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Letala Messerschmitt|Bf 109]] [[Kategorija:Propelerska letala]] [[Kategorija:Lovska letala španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]] cmu1w30xw9hcq5v8a495uqoj0utp23a 0 93457 6705354 6693889 2026-07-01T18:22:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 institucije 6705354 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|naselju|občino|Občina Kobarid}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140790_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 47.17 |latNS = N | longd = 13 |longm = 34 |longs = 40.82 |longEW = E |najdisi=Kobarid |slika=Kobarid z Velikega roba.jpg |povrsina=4,57 |prebivalstvo=1016 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=235,3 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Kobarid - Trško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 14. junij 1990 | refšt= 225 <!--slika--> | lokacija = | občina = Kobarid <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|ime=Kobarid}} '''Kobarid''' ({{Audio|Sl-Kobarid.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Caporetto}}, {{jezik-de|Karfreit}}, {{jezik-fur|Cjaurêt}}) je [[naselje|mesto]] z dobrimi 1000 prebivalci in sedež [[občina Kobarid|istoimenske občine]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži na visoki terasi na desnem bregu Soče ob vznožju [[Gradič|Gradiča]] (309 m) ali Griča sv. Antona. == Geografske značilnosti == Kobariška kotlina je razširjen del [[Soča|soške]] doline, ki je nastala na mestu, kjer reka Soča zapusti visoki alpski svet in se dolina združi s Stárijskim podoljem. Prav zaradi take lege ima Kobarid v prometnem pomenu pomembno strateško lego. Na zahod se povezuje s [[Čedad]]om in [[Videm, Italija|Vidmom]] v [[Furlanija|Furlanij]]o, na sever preko prelaza [[Predel]] v [[Trbiž]], na jug pa z [[Nova Gorica|Novo Gorico]]. Mesto na severozahodu obkroža pogorje [[Kobariški Stol|Stola]], na jugu [[Matajur]]ja, preko Soče pa [[Krn|Krnsko pogorje]]. Ima značilno gručasto podobo, hiše so nadstropne, kobariškega tipa s pridihom sredozemske arhitekture. Ulice so zelo ozke, zato je bila za današnji promet v letu 2007 zgrajena primernejša vzhodna obvoznica v smeri proti [[Bovec|Bovcu]]. V smeri proti [[Robič]]u se razteza močvirnat svet imenovan Kobariško Blato, ki ga odmaka potok Idrija, pritok Soče. Do 1. svetovne vojne so bili na njem trije [[mlin]]i. Blato so pričeli izsuševati že leta 1874 in regulirali Idrijo. Leta 1960 so [[Melioracija|melioracij]]ska dela obnovili in pridobili rodovitna polja in travnike. Na Blatu je danes tudi [[ribogojnica]]. == Zgodovina == Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v [[Halštatska doba|Halštatski dobi]], saj so na terasah arheologi odkrili 1079 grobov s pridatki. Izkopanine se nahajajo v tržaškem in tolminskem muzeju. [[Arheolog]]i pa so našli tudi ostanke iz obdobja poselitve [[Rimski imperij|Rimljanov]], saj je bil takrat Kobarid pomembna postojanka ob cesti, ki je povezovala [[Oglej]] z [[Norik (rimska provinca)|Norikom]]. Ostanki so vidni proti naselju Trnovo. V 12. stoletju je kraj pripadal [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] oziroma čedajskemu kapitlju. V 15. stoletju pripade [[Goriški grofje|goriškim grofom]], po smrti Lenarta (zadnjega goriškega grofa) pa [[Habsburžani|Habsburžan]]om. Lastniki so ga dajali v najem različnim plemiškim družinam. Na eni od hiš v mestu je grb Čukov (''Zucco'') iz Čedada iz leta 1661. Kobaridci so vztrajali pri poganski veri vse do leta 1331, ko so jim Čedajci v križarski vojni uničili verske simbole. Iz časa preseljevanja ljudstev (po razpadu rimskega imperija) izvira tudi arheološko najdišče [[Tonovcov grad]], kjer so našli ostanke prvih [[Seznam cerkev v Sloveniji|cerkva na Slovenskem]]. Konec 16. stoletja dobi Kobarid [[mitnica|mitnic]]o na cesti proti Predelu. Leta 1688 kraj uniči [[požar]]. Leta 1750 je bil obnovljen [[most]] čez Sočo, po katerem se je po padcu [[Beneška republika|Beneške republike]] proti severu pomikala tudi [[Napoleon]]ova vojska. Most je bil med umikom lokalnih mobiliziranih vojakov ob začetku bojev na [[soška fronta|soški fronti]] porušen, nov, današnji, pa je bil postavljen v neposredni bližini. Domačini današnji most imenujejo po starem mostu ''Napoleonov most''. Leta 1878 je bil v Kobaridu tabor, na katerega so prišli ljudje iz širše okolice, med njimi tudi beneški Slovenec [[Peter Podreka]], ki je tamkajšnjemu pevskemu zboru napisal pesem. Uglasbil jo je [[Hrabroslav Volarič]]. Pesem ima naslov Slovenskim mladenkam. Leta 1895 so v Kobaridu ustanovili [[sodišče]]. [[Slika:Kobarid hiše.jpg|left|thumb|250 px|Tipične kobariške hiše]] Kobarid je prepoznaven predvsem po [[Soška fronta|soški fronti]] in njenem zaključku, imenovanem [[Čudež pri Kobaridu]]. V tej veliki gorski bitki med Italijo in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] ter [[Nemčija|Nemčijo]] je sodelovalo veliko vojakov različnih narodov. Ta bitka pa je pomembna tudi zaradi uspešnega napada s [[kemično orožje|kemičnim orožjem]] pri [[Bovec|Bovcu]]. Oktobra [[1917]] so Nemci in Avstrijci v 12. ofenzivi prodrli italijanske položaje pri Bovcu (napad s [[klor]]om) in [[Tolmin]]u ter potiskali Italijane proti Kobaridu in pozneje goboko v Italijo, vse do reke [[Piava|Piave]]. V spomin na tragične vojne dogodke je bila na »Gradiču« okrog cerkve [[sv. Anton]]a sezidana [[Italijanska kostnica nad Kobaridom|italijanska kostnica]], kjer so shranjeni posmrtni ostanki padlih italijanskih vojakov. Dogodki, ki so se odvijali za časa soške fronte je dokumentirana tudi v [[Hemingway]]evem romanu ''Zbogom orožje''. V času druge svetovne vojne je Kobarid postal sedež [[Kobariška republika|Kobariške republike]], ki so jo razglasili [[10. september|10. septembra]] [[1943]] le dva dni po kapitulaciji Italije. Republika je pokrivala območje od potoka [[Boka]] na severu, [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] do Mosta (Ponte San Quirino) na zahodu, okolico Kobarida, ter višje ležeče predele desnega brega reke Soče do [[Goriška Brda|Goriških Brd]] na jugu. Obstajala je do [[1. november|1. novembra]] 1943, ko je Kobarid zasedla nemška vojska. Od leta 1868 do 1873 je v Kobaridu živel [[Simon Gregorčič]], ki je leta 1871 ustanovil [[Čitalnica|čitalnic]]o. Na trgu sredi naselja stoji spomenik, ki ga je naredil [[Jakob Savinšek]]. V Kobaridu je deloval tudi [[Henrik Tuma]], ki je imel leta 1897 velik političen shod, politično pa se je udejstvoval tudi v letih 1919 do 1921. == Gospodarstvo == Kobarid je v drugi polovici 20. stoletja pričel razvijati industrijo. Najprej so leta 1947 obnovili opekarno, ki je stala na območju Kobariškega Blata. Zaradi nerentabilnosti so jo zaprli po 15 letih delovanja. V letih 1954 do 1965 so imeli mizarsko podjetje in žago. Leta 1951 je bila odprta tovarna igel [https://tik.si/ TIK Kobarid], ki deluje še danes. V letu 1955 je bila ustanovljena mlekarna in sirarna, ki pod imenom PLANIKA deluje tudi še sedaj. Nekaj let je v Kobaridu obratovala tudi tovarna pletenin Angora. Danes se ljudje ukvarjajo s terciarno dejavnostjo, mnogo jih dela v turizmu in gostinstvu. Na delo pa hodijo tudi v sosednjo Italijo. == Institucije == V Kobaridu je [[Osnovna šola Simona Gregorčiča, Kobarid|Osnovna šola Simona Gregorčiča]], istoimenski vrtec, Gasilski dom, Knjižnica Cirila Kosmača, Športna dvorana Kobarid, Stadion Kobarid, teniško igrišče, Turistični informacijski center, lekarna in področni center RTV SLO. == Turizem == Danes je Kobarid znan kot naselje, ki ponuja obilo [[šport]]nih aktivnosti - pohodništvo, [[ribolov]] ([[Soška postrv]]), lov, padalstvo, [[kolesarstvo]] in adrenalinske vodne športe. Naravne znamenitosti kot so [[slap Kozjak]], gore Krn, [[Matajur]] in [[Stol, Julijske Alpe|Stol]] ter čiste vode [[Nadiža|Nadiže]] in mrzle [[Soča|Soče]] so za turizem najbolj atraktivne. V okolici je obilo planinskih in zgodovinskih pohodnih poti. Za turizem so zanimivi tudi: * svetovno znani [[Kobariški muzej]] z eksponati iz prve svetovne vojne; * [[Italijanska kostnica nad Kobaridom|italijanska kostnica na sv. Antona]]; * arheološki najdišči [[Tonovcov grad]] in Gradič; * muzej »Od planine do Planike«, posvečen razvoju mlekarstva in sirarstva; * Napoleonov most preko Nadiže; * [[Slap Kozjak]] * cerkev sv. Antona Padovanskega na Gradiču, ki je bila posvečena leta 1696; * župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, zgrajena v 17.stoletju, bogata z baročno opremo, oltar je delo P. Lazzarinija iz leta 1716. == Kulinarika == Kobarid je kulinarično prepoznaven po Kobariških štrukljih, ki jih vsaka kobariška gospodinja pripravi na malo drugačen način in se nanje "podpiše" s svojm odtisom prsta v sredino štruklja. Prednikom so Kobariški štruklji pomenili krepčilni prigrizek med kmečkimi opravili, danes pa se ga lahko kot sladico okuša v kobariških gostilnah in restavracijah. Kobariški štrukelj je narejen iz preprostega parjenega testa in zelo bogatega nadeva, katerega bistvena sestavina so domači orehi, pika na i pa mu daje priliv iz masla in drobtin. Vsako leto na čast tej lokalni sladici v Kobaridu prirejajo festival Štrukljada, kjer lahko obiskovalci poskusijo kobariške štruklje, ki jih pripravijo kobariške gostilne in restavracije, združene v [[Kobariški gastronomski krog]]. == Pomembni Kobaridci == * [[Viljem Dominko]] (1857-1932) - narodni delavec in publicist; * [[Andrej Gabršček]] (1864-1938) - politik, publicist, založnik in prevajalec; * [[Ignacij Gruntar]] (1844-1922) - podpornik Simona Gregorčiča: * [[Andrej Manfreda]] (1908-1943) - aktivist TIGR, borec za pravice Slovencev; * [[Franc Mirt]] (1867-1937) - slikar; * [[Izidor Pagliaruzzi]] (1820-1884) dolgoletni župan; * [[Josip Pagliaruzzi]]- Krilan (1859-1885) - pesnik; * [[Natalis Pagliaruzzi]] (1744-1834) - gospodarstvenik; * [[Marija Škrinjar]] (1857-1931) - narodna delavka in publicistka; * [[Hrabroslav Volarič]] (1863-1895), skladatelj in glasbeni delavec. == Galerija: Skoki z Napoleonovega mosta pri Kobaridu == <gallery> Slika:High diving event from the Napoleon bridge.jpg Slika:Pic_007.jpg Slika:Kobarid_-_Spectators_at_cliff_diving_event.jpg Slika:Pic_014.jpg Slika:Participant.jpg Slika:Television broadcasting.jpg </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968, I. knjiga * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Dre%C5%BEnica Kobariški muzej] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Kobarid}} {{Wikipotovanje|Kobarid}} * [http://www.kobarid.si Kobarid] * [http://www.dolina-soce.com Dolina Soče: Kobarid, Tolmin] * [http://www.kobariski-muzej.si Kobariški muzej 1. svetovne vojne] * [http://www.kam.si/mesta/kobarid.html Kobarid, predstavitev] * [http://www.kam.si/izleti/kobarid_kjer_so_sekla_bridka_jekla.html Kobarid - kjer so sekla bridka jekla] * [http://www.hribi.net/pot.asp?gorovjeid=1&id=750&potid=1352 Kobarid - Stol] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/kobariska_zgodovinska_pot.html Kobariška zgodovinska pot] * [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe] * Pot miru http://www.potmiru.si/ {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] [[Kategorija:Kobarid|*]] [[Kategorija:Posočje]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] {{normativna kontrola}} o3hspxdk6f0cf1lczz5hat457t4iegv 0 107206 6705413 644788 2026-07-01T21:20:07Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Evropski dihur]] na stran [[Navadni dihur]] 6705413 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Navadni dihur]] 5ol7pgta5uy5fgvrap6b60qfsr8ptzu 2 108479 6705251 6705052 2026-07-01T15:38:56Z Pinky sl 2932 6705251 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} '''Halucinacija (umetna inteligenca)''' {{Short description|Erroneous AI-generated content}} {{About|AI presenting fabricated information as fact|AI-induced psychosis in humans|Chatbot psychosis}} {{Distinguish|Artificial imagination}} {{Multiple image | direction = vertical | image1 = Photoreal-train.webm | caption1 = A video of the [[Glenfinnan Viaduct]] in Scotland generated by [[Sora (text-to-video model)|Sora]], incorrectly showing: a [[Double-track railway|second track]], trains [[Left- and right-hand traffic#Rail traffic|traveling on the right instead of the left]], a second chimney on its interpretation of the train [[The Jacobite (steam train)|''The Jacobite'']], inconsistent carriage lengths, unnatural amounts of visual noise, and a carriage bending along its length as it rounds the turn. | image2 = Glenfinnan Viaduct - 2022 (cropped).jpg | total_width = 280 | caption2 = The real Glenfinnan Viaduct with ''The Jacobite'' on it }} Na področju [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]] (UI) je '''halucinacija''' ali '''umetna halucinacija''' (imenovana tudi '''pretvarjanje''' (''bullshitting''),<ref name="Hicks Humphries Slater 2024">{{cite journal |last1=Hicks |first1=Michael Townsen |last2=Humphries |first2=James |last3=Slater |first3=Joe |date=June 2024 |title=ChatGPT is bullshit |url=https://eprints.gla.ac.uk/327588/1/327588.pdf |journal=Ethics and Information Technology |volume=26 |issue=2 |doi=10.1007/s10676-024-09775-5 |doi-access=free |article-number=38 |archive-date=13 May 2025 |access-date=23 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250513142821/https://eprints.gla.ac.uk/327588/1/327588.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{cite arXiv | eprint=2507.07484 | title=Machine Bullshit: Characterizing the Emergent Disregard for Truth in Large Language Models | last1=Liang | first1=Kaiqu | last2=Hu | first2=Haimin | last3=Zhao | first3=Xuandong | last4=Song | first4=Dawn | last5=Griffiths | first5=Thomas L. | last6=Fernández Fisac | first6=Jaime | date=2025 | class=cs.CL }}</ref> '''konfabulacija''' (''confabulation'')<ref name="ars making things up">{{cite news |last1=Edwards |first1=Benj |title=Why ChatGPT and Bing Chat are so good at making things up |url=https://arstechnica.com/information-technology/2023/04/why-ai-chatbots-are-the-ultimate-bs-machines-and-how-people-hope-to-fix-them/ |access-date=11 June 2023 |work=Ars Technica |date=6 April 2023 |archive-date=11 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611024338/https://arstechnica.com/information-technology/2023/04/why-ai-chatbots-are-the-ultimate-bs-machines-and-how-people-hope-to-fix-them/ |url-status=live}}</ref> ali '''blodnja''' '''('''''delusion'')<ref>{{cite report |type=Preprint |arxiv=2110.10819 |last1=Ortega |first1=Pedro A. |last2=Kunesch |first2=Markus |last3=Delétang |first3=Grégoire |last4=Genewein |first4=Tim |last5=Grau-Moya |first5=Jordi |last6=Veness |first6=Joel |last7=Buchli |first7=Jonas |last8=Degrave |first8=Jonas |last9=Piot |first9=Bilal |last10=Perolat |first10=Julien |last11=Everitt |first11=Tom |last12=Tallec |first12=Corentin |last13=Parisotto |first13=Emilio |last14=Erez |first14=Tom |last15=Chen |first15=Yutian |last16=Reed |first16=Scott |last17=Hutter |first17=Marcus |author18=Nando de Freitas |last19=Legg |first19=Shane |title=Shaking the foundations: Delusions in sequence models for interaction and control |date=2021 }}</ref>) odziv, ki ga ustvari UI in vsebuje lažne ali [[Zavajajoča informacija|zavajajoče informacije,]] predstavljene kot [[dejstvo|dejstva]].<ref>{{cite book |doi=10.18653/v1/2020.acl-main.173 |chapter=On Faithfulness and Factuality in Abstractive Summarization |title=Proceedings of the 58th Annual Meeting of the Association for Computational Linguistics |date=2020 |last1=Maynez |first1=Joshua |last2=Narayan |first2=Shashi |last3=Bohnet |first3=Bernd |last4=McDonald |first4=Ryan |pages=1906–1919 }}</ref> Izraz je ohlapna analogija s človeško psihologijo, kjer [[halucinacija]] običajno vključuje lažne ''[[zaznavanje|zaznave]]'' . Na primer, [[klepetalni robot|klepetalni robot,]] ki ga poganjajo [[Veliki jezikovni model|veliki jezikovni modeli]] (LLMi), kot je [[ChatGPT]], lahko v svojo ustvarjeno vsebino vdela verjetno zveneče naključne laži. Odkrivanje in zmanjševanje napak in halucinacij predstavlja velike izzive za praktično uporabo in zanesljivost LLM v scenarijih z visokimi vložki, kot so načrtovanje čipov, logistika dobavne verige in medicinska diagnostika.<ref name="nyt">{{Cite news |last1=Metz |first1=Cade |date=6 November 2023 |title=Chatbots May 'Hallucinate' More Often Than Many Realize |url=https://www.nytimes.com/2023/11/06/technology/chatbots-hallucination-rates.html |work=The New York Times |access-date=6 November 2023 |archive-date=7 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231207081252/https://www.nytimes.com/2023/11/06/technology/chatbots-hallucination-rates.html |url-status=live }}</ref><ref name="de Wynter-2023">{{cite journal |last1=de Wynter |first1=Adrian |last2=Wang |first2=Xun |last3=Sokolov |first3=Alex |last4=Gu |first4=Qilong |last5=Chen |first5=Si-Qing |title=An evaluation on large language model outputs: Discourse and memorization |journal=Natural Language Processing Journal |date=September 2023 |volume=4 |article-number=100024 |doi=10.1016/j.nlp.2023.100024 |doi-access=free |arxiv=2304.08637 }}</ref><ref name="cnbc several errors" /> Nekateri inženirji programske opreme in statistiki so kritizirali specifičen izraz "halucinacija umetne inteligence", ker nerazumno [[Antropomorfizem|antropomorfizira računalnike]].<ref name="sigplan"/><ref name="salon"/> Modeli [[Simbolna umetna inteligenca|simbolne umetne inteligence]] običajno ne povzročajo halucinacij, za razliko od velikih jezikovnih modelov.<ref name="Garcez"/> == Izraz == === Izvor === Izraz »halucinacija« se v [[Računalniški vid|računalniškem vidu]] uporablja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja s pozitivno konotacijo za opis postopka dodajanja podrobnosti sliki. Na primer, naloga ustvarjanja slik obrazov visoke ločljivosti iz vhodnih podatkov nizke ločljivosti se imenuje [[halucinacija obraza]].<ref name="Maleki Padmanabhan AI Hallucinations">{{cite book |doi=10.1109/CAI59869.2024.00033 |chapter=AI Hallucinations: A Misnomer Worth Clarifying |title=2024 IEEE Conference on Artificial Intelligence (CAI) |date=2024 |last1=Maleki |first1=Negar |last2=Padmanabhan |first2=Balaji |last3=Dutta |first3=Kaushik |pages=133–138 |arxiv=2401.06796 |isbn=979-8-3503-5409-6 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Liu |first1=Ce |last2=Shum |first2=Heung-Yeung |last3=Freeman |first3=William T. |title=Face Hallucination: Theory and Practice |journal=International Journal of Computer Vision |date=18 July 2007 |volume=75 |issue=1 |pages=115–134 |id={{ProQuest|1113669475}} |doi=10.1007/s11263-006-0029-5 |bibcode=2007IJCV...75..115L }}</ref> Prva dokumentirana uporaba izraza »halucinacija« v tem smislu je v doktorski disertaciji Erica Mjolsnessa leta 1986.<ref>{{Cite journal |last1=Nasrollahi |first1=Kamal |last2=Moeslund |first2=Thomas B. |date=2014 |title=Super-resolution: a comprehensive survey |url=http://link.springer.com/10.1007/s00138-014-0623-4 |journal=Machine Vision and Applications |language=en |volume=25 |issue=6 |pages=1423–1468 |doi=10.1007/s00138-014-0623-4 |issn=0932-8092|url-access=subscription }}</ref> Pomembno delo je algoritem za halucinacijo obrazov Simona Bakerja in [[Takeo Kanade|Takea Kanadeja,]] objavljen leta 1999.<ref>{{Cite web |title=Hallucinating Faces |url=https://www.ri.cmu.edu/publications/hallucinating-faces-2/ |date=1999 |website=Robotics Institute Carnegie Mellon University |language=en-US |access-date=29 November 2025 |archive-date=7 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260107194911/https://www.ri.cmu.edu/publications/hallucinating-faces-2/ |url-status=live }}</ref> V 2000-ih so bile halucinacije v [[Statistično strojno prevajanje|statističnem strojnem prevajanju]] opisane kot način odpovedi.<ref>{{Cite journal |last1=Yonggang Deng |last2=Byrne |first2=W. |date=2008 |title=HMM Word and Phrase Alignment for Statistical Machine Translation |journal=IEEE Transactions on Audio, Speech, and Language Processing |volume=16 |issue=3 |pages=494–507 |doi=10.1109/TASL.2008.916056 |bibcode=2008ITASL..16..494D |issn=1558-7916}}</ref> Od leta 2010 je izraz doživel [[pomenska sprememba|semantični premik]] in zdaj označuje ustvarjanje dejansko napačnih ali zavajajočih izhodov s strani sistemov umetne inteligence pri nalogah, kot sta [[strojno prevajanje]] in [[Object detection|zaznavanje objektov.]]<ref name="Maleki Padmanabhan AI Hallucinations"/> Leta 2015 sta Saurabh Gupta in [[Jitendra Malik]] v nalogah vizualnega [[Semantic role labeling|semantičnega označevanja vlog]] prepoznala halucinacije.<ref>{{Citation |last1=Gupta |first1=Saurabh |title=Visual Semantic Role Labeling |date=2015-05-17 |arxiv=1505.04474 |last2=Malik |first2=Jitendra}}</ref> Leta 2015 je računalniški znanstvenik [[Andrej Karpathy]] v [[Blog|objavi na blogu]] uporabil izraz »haluciniral«, da bi opisal svoj jezikovni model [[nevronska mreža s povratno zanko|rekurentne nevronske mreže]] (RNN), ki je ustvaril napačno povezavo do citata.<ref>{{Cite web |last=Karpathy |first=Andrej |date=2015-05-21 |title=The Unreasonable Effectiveness of Recurrent Neural Networks |url=https://karpathy.github.io/2015/05/21/rnn-effectiveness/ |website=Andrej Karpathy |access-date=2025-12-24 |archive-date=1 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201101215448/http://karpathy.github.io/2015/05/21/rnn-effectiveness/ |url-status=live }}</ref> Leta 2017 so raziskovalci Googla uporabili izraz za opis odzivov, ki jih ustvarijo modeli [[nevronsko strojno prevajanje|nevronskega strojnega prevajanja]] (NMT), ko niso povezani z izvornim besedilom,<ref>{{Cite web |title=Hallucinations in Neural Machine Translation |url=https://research.google/pubs/hallucinations-in-neural-machine-translation/ |access-date=2024-04-02 |website=research.google |archive-date=2 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240402084731/https://research.google/pubs/hallucinations-in-neural-machine-translation/ |url-status=live }}</ref> leta 2018 pa se je izraz uporabljal v računalniškem vidu za opis primerov, ko so neobstoječi objekti zaradi napadov nasprotnikov napačno zaznani.<ref name="Simonite2018" /> Julija 2021 je [[Meta Platforms|Meta]] med izdajo BlenderBot 2 opozorila, da je sistem nagnjen k "halucinacijam", ki jih je Meta opredelila kot "prepričljive izjave, ki niso resnične".<ref>{{Cite web |title=Blender Bot 2.0: An open source chatbot that builds long-term memory and searches the internet |url=https://ai.meta.com/blog/blender-bot-2-an-open-source-chatbot-that-builds-long-term-memory-and-searches-the-internet/ |access-date=2024-03-02 |website=ai.meta.com |archive-date=23 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240223013052/https://ai.meta.com/blog/blender-bot-2-an-open-source-chatbot-that-builds-long-term-memory-and-searches-the-internet/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |last=Tung |first=Liam |date=8 August 2022 |title=Meta warns its new chatbot may forget that it's a bot |url=https://www.zdnet.com/article/meta-warns-its-new-chatbot-may-not-tell-you-the-truth/ |access-date=30 December 2022 |publisher=[[ZDNET]] |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326022031/https://www.zdnet.com/article/meta-warns-its-new-chatbot-may-not-tell-you-the-truth/ |url-status=live }}</ref> Po izdaji beta različice [[ChatGPT]] podjetja [[OpenAI]] novembra 2022 so se nekateri uporabniki pritoževali, da takšni klepetalni roboti pogosto nesmiselno vgrajujejo verjetno zveneče naključne laži v svojo ustvarjeno vsebino.<ref>{{cite news |last1=Seife |first1=Charles |date=13 December 2022 |title=The Alarming Deceptions at the Heart of an Astounding New Chatbot |url=https://slate.com/technology/2022/12/davinci-003-chatbot-gpt-wrote-my-obituary.html |access-date=16 February 2023 |work=Slate |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326021521/https://slate.com/technology/2022/12/davinci-003-chatbot-gpt-wrote-my-obituary.html |url-status=live }}</ref> Številni mediji, vključno z ''[[The New York Times]]'', so začeli uporabljati izraz "halucinacije" za opis pogosto napačnih ali nedoslednih odzivov teh modelov.<ref>{{Cite news |first1=Karen|last1=Weise|first2=Cade|last2=Metz|title=When A.I. Chatbots Hallucinate |newspaper=The New York Times |date=2023-05-01 |url=https://www.nytimes.com/2023/05/01/business/ai-chatbots-hallucination.html|access-date=2023-05-08|archive-date=4 April 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240404080348/https://www.nytimes.com/2023/05/01/business/ai-chatbots-hallucination.html|url-status=live}}</ref> Leta 2023 je Cambridgeški slovar posodobil svojo definicijo halucinacije, da bi vključil ta novi pomen, specifičen za področje umetne inteligence.<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/books/2023/nov/15/hallucinate-cambridge-dictionary-word-of-the-year|title='Hallucinate' chosen as Cambridge dictionary's word of the year|date=2023-11-15|access-date=2024-06-07|website=The Guardian|last=Creamer|first=Ella}}</ref> Nekateri raziskovalci so poudarili pomanjkanje doslednosti v uporabi izraza, vendar so v literaturi opredelili tudi več alternativnih izrazov, kot so konfabulacije, izmišljotine in dejanske napake.<ref name="Maleki Padmanabhan AI Hallucinations" /> === Definicije in alternative === [[File:AI Overviews result for Joaquin Correa brother, 10 August 2025.jpg|thumb|upright=1.2|Rezultat [[AI Overviews]] (10. avgust 2025) napačno navaja, da je [[Joaquín Correa]] brat [[Ángel Correa|Ángela Corree]]; nista povezana.<ref>{{cite web |title=Joaquín Correa fue presentado en Botafogo para jugar el Mundial de Clubes y tuvo un insólito cruce con un periodista: 'No es mi hermano' |url=https://www.clarin.com/deportes/joaquin-correa-presentado-botafogo-jugar-mundial-clubes-insolito-cruce-periodista-hermano_0_1HjL2zmnR0.html |website=Clarin |date=14 June 2025 |access-date=10 August 2025 |archive-date=2 July 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250702090121/https://www.clarin.com/deportes/joaquin-correa-presentado-botafogo-jugar-mundial-clubes-insolito-cruce-periodista-hermano_0_1HjL2zmnR0.html |url-status=live }}</ref>]] Uporaba, definicije in karakterizacija izraza "halucinacija" v kontekstu LLM vključujejo: * "nagnjenost k izmišljevanju dejstev v trenutkih negotovosti" (OpenAI, maj 2023)<ref name="cnbc new way">{{cite news |last1=Field |first1=Hayden |date=31 May 2023 |title=OpenAI is pursuing a new way to fight A.I. 'hallucinations' |url=https://www.cnbc.com/2023/05/31/openai-is-pursuing-a-new-way-to-fight-ai-hallucinations.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610231908/https://www.cnbc.com/2023/05/31/openai-is-pursuing-a-new-way-to-fight-ai-hallucinations.html |archive-date=10 June 2023 |access-date=11 June 2023 |work=[[CNBC]]}}</ref> * "logične napake modela" (OpenAI, maj 2023)<ref name="cnbc new way" /> * "popolnoma si izmišljuje informacije, a se obnaša, kot da širi dejstva" ([[CNBC]], maj 2023)<ref name="cnbc new way" /> * "izmišljanje informacij" (''[[The Verge]]'', februar 2023)<ref>{{cite news |last1=Vincent |first1=James |date=8 February 2023 |title=Google's AI chatbot Bard makes factual error in first demo |url=https://www.theverge.com/2023/2/8/23590864/google-ai-chatbot-bard-mistake-error-exoplanet-demo |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212094317/https://www.theverge.com/2023/2/8/23590864/google-ai-chatbot-bard-mistake-error-exoplanet-demo |archive-date=12 February 2023 |access-date=11 June 2023 |work=[[The Verge]]}}</ref> * porazdelitve verjetnosti" (v znanstvenem kontekstu)<ref name="nyt-science">{{cite news |last=Broad |first=William J. |date=23 December 2024 |title=How Hallucinatory A.I. Helps Science Dream Up Big Breakthroughs |url=https://www.nytimes.com/2024/12/23/science/ai-hallucinations-science.html |newspaper=The New York Times |archive-date=24 December 2024 |access-date=24 December 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241224132148/https://www.nytimes.com/2024/12/23/science/ai-hallucinations-science.html |url-status=live }}</ref> Novinar Benj Edwards v ''[[Ars Technica|reviji Ars Technica]]'' piše, da je izraz »halucinacija« kontroverzen, vendar da je neka oblika metafore še vedno potrebna; Edwards predlaga » [[konfabulacija|konfabulacijo]] « kot analogijo za procese, ki vključujejo »ustvarjalno zapolnjevanje vrzeli«.<ref name="ars making things up" /> Julija 2024 je poročilo Bele hiše o spodbujanju javnega zaupanja v raziskave umetne inteligence halucinacije omenilo le v kontekstu njihovega zmanjševanja. Omeniti velja, da se je Nobelov odbor pri priznanju dela [[David Baker|Davida Bakerja]], ki je prejel Nobelovo nagrado, z beljakovinami, ki jih ustvarja umetna inteligenca, izrazu v celoti izognil in se namesto tega skliceval na »domišljijsko ustvarjanje beljakovin«.<ref name="nyt-science" /> Hicks, Humphries in Slater v svojem članku v ''[[Ethics and Information Technology|reviji Ethics and Information Technology]]'' trdijo, da je rezultat LLM-jev po [[On Bullshit|definiciji Harryja Frankfurta]] » [[Bullshit|neumnost]] « in da so modeli »na pomemben način brezbrižni do resničnosti svojih rezultatov«, pri čemer so resnične trditve le naključno resnične, napačne pa naključno napačne.<ref name="Hicks Humphries Slater 2024"/>{{rp|p=9}} Nekateri raziskovalci uporabljajo tudi slabšalni izraz »botshit«, ki se pogosto nanaša na nekritično uporabo umetne inteligence.<ref>{{cite journal | last1=Hannigan | first1=Timothy R. | last2=McCarthy | first2=Ian P. | last3=Spicer | first3=André | title=Beware of botshit: How to manage the epistemic risks of generative chatbots | journal=Business Horizons | year=2024 | doi=10.1016/j.bushor.2024.03.001}}</ref> === Kritika === V znanstveni skupnosti se nekateri raziskovalci izogibajo izrazu »halucinacija«, saj ga vidijo kot potencialno zavajajočega. Kritiziral ga je [[Usama Fayyad]], izvršni direktor Inštituta za eksperimentalno umetno inteligenco na [[Northeastern University|Univerzi Northeastern]], ker zavajajoče pooseblja velike jezikovne modele in je nejasen.<ref>{{Cite web |last=Stening |first=Tanner |date=2023-11-10 |title=What are AI chatbots actually doing when they 'hallucinate'? Here's why experts don't like the term |url=https://news.northeastern.edu/2023/11/10/ai-chatbot-hallucinations/ |access-date=2024-06-14 |website=Northeastern Global News |archive-date=14 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614004123/https://news.northeastern.edu/2023/11/10/ai-chatbot-hallucinations/ |url-status=live }}</ref> [[Mary Shaw]] je dejala: »Trenutna moda, da se napake generativne umetne inteligence imenujejo 'halucinacije', je grozljiva. Antropomorfizira programsko opremo in dejanske napake prikazuje kot nekako idiosinkratične posebnosti sistema, tudi če so objektivno napačne.«<ref name="sigplan">{{cite book | doi=10.1145/3689492.3689816 | chapter=tl;dr: Chill, y'all: AI Will Not Devour SE | title=Proceedings of the 2024 ACM SIGPLAN International Symposium on New Ideas, New Paradigms, and Reflections on Programming and Software | date=2024 | last1=Kang | first1=Eunsuk | last2=Shaw | first2=Mary | pages=303–315 | arxiv=2409.00764 | isbn=979-8-4007-1215-9 }}</ref> V ''[[Salon (magazine)|Salonu]]'' statistik [[Gary Smith (economist)|Gary Smith]] trdi, da LLM-ji »ne razumejo, kaj besede pomenijo« in posledično izraz »halucinacija« nerazumno antropomorfizira stroj.<ref name="salon">{{Cite web |last=Desai |first=Rajiv |date=October 13, 2023 |title=Is artificial intelligence (AI) an existential threat? – Dr Rajiv Desai |url=https://drrajivdesaimd.com/2023/10/13/is-artificial-intelligence-ai-an-existential-threat/ |access-date=2025-11-25 |language=en |archive-date=11 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260111024917/https://drrajivdesaimd.com/2023/10/13/is-artificial-intelligence-ai-an-existential-threat/ |url-status=live }}</ref> [[Murray Shanahan]] trdi, da antropomorfno uokvirjanje zmogljivosti LLM, vključno z izrazi, kot je »halucinacija«, spodbuja uporabnike in raziskovalce, da kognitivne procese pripisujejo sistemom, ki delujejo s statističnim dopolnjevanjem vzorcev, in se zavzema za previdnejše jezikovne prakse pri razpravi o vedenju LLM.<ref>{{cite journal | last=Shanahan | first=Murray | title=Talking about Large Language Models | journal=Communications of the ACM | volume=67 | issue=2 | pages=68–79 | year=2024 | doi=10.1145/3624724 | url=https://doi.org/10.1145/3624724}}</ref> Kristina Šekrst trdi, da uporaba psihološkega besedišča za rezultate LLM zakriva razliko med pojavom mentalnih lastnosti in njihovo dejansko prisotnostjo.<ref>{{cite book | last=Šekrst | first=Kristina | title=The Illusion Engine: The Quest for Machine Consciousness | publisher=Springer Nature Switzerland | year=2025 |doi=10.1007/978-3-032-05562-0 }}</ref> Förster in Skop trdita, da tehnološka podjetja uporabljajo metaforo halucinacij za antropomorfizacijo modelov in odvračanje odgovornosti za nedejstvene rezultate.<ref>{{cite journal | last1=Förster | first1=Susanne | last2=Skop | first2=Yarden | title=Between fact and fairy: tracing the hallucination metaphor in AI discourse | journal=AI & Society | year=2025 | doi=10.1007/s00146-025-02392-w| doi-access=free }}</ref> Nekateri vidijo rezultate umetne inteligence ne kot iluzorne, temveč kot perspektivne – torej kot takšne, ki imajo nekaj možnosti, da so resnični, podobno kot zgodnje znanstvene domneve. Izraz je bil kritiziran tudi zaradi povezave z izkušnjami s psihedeličnimi drogami.<ref name="nyt-science" /> == Pri ustvarjanju naravnega jezika == [[File:ChatPGTLojbanLion123.png|upright=1.5|thumb|Prevod angleščine v [[umetni jezik]] [[lojban]] na [[preizkusna platforma|testnem programu]] [[Vicuna LLM]] in nato v novem krogu nazaj v angleščino ustvari [[Nadrealizem|nadrealističen]] artefakt iz Geneze 1:6 ([[Revised Standard Version|RSV]]).]] Pri [[generiranje naravnega jezika|generiranju naravnega jezika]] obstaja več razlogov, zakaj modeli naravnega jezika halucinirajo:<ref>{{cite journal | last1=Barassi | first1=Veronica | title=Toward a Theory of AI Errors: Making Sense of Hallucinations, Catastrophic Failures, and the Fallacy of Generative AI | journal=Harvard Data Science Review | date=2024 | volume=5 | doi=10.1162/99608f92.ad8ebbd4 | bibcode=2024HDSRv...5ebbd4B | url=https://hdsr.mitpress.mit.edu/pub/1yo82mqa/release/2 | doi-access=free | archive-date=14 August 2025 | access-date=26 July 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250814205944/https://hdsr.mitpress.mit.edu/pub/1yo82mqa/release/2 | url-status=live }}</ref> === Halucinacije zaradi podatkov === Halucinacije lahko izvirajo iz nepopolnih, netočnih ali nereprezentativnih naborov podatkov..<ref>{{Cite report |url=https://www.jstor.org/stable/resrep58361.6 |title=Introduction: What Hath Generative Artificial Intelligence Wrought? |last=Aaronson |first=Susan Ariel |date=2024 |publisher=Centre for International Governance Innovation |pages=1–4 |archive-date=22 November 2025 |access-date=26 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251122125136/https://www.jstor.org/stable/resrep58361.6 |url-status=live }}</ref> === Vzroki povezani z modeliranjem === Predhodno učenje [[generativni prednaučeni transformer|generativnih prednaučenih transformatorjev]] (GPT) vključuje napovedovanje naslednje besede. Spodbuja modele GPT, da "ugibajo" o tem, katera je naslednja beseda, tudi če nimajo dovolj informacij.<ref name="Varanasi-2025">{{Cite web |last=Varanasi |first=Lakshmi |title=Why AI chatbots hallucinate, according to OpenAI researchers |url=https://www.businessinsider.com/why-ai-chatbots-hallucinate-openai-chatgpt-anthropic-claude-2025-9 |access-date=2025-09-28 |website=Business Insider |archive-date=24 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250924063356/https://www.businessinsider.com/why-ai-chatbots-hallucinate-openai-chatgpt-anthropic-claude-2025-9 |url-status=live }}</ref> Nekateri raziskovalci zavzemajo antropomorfno perspektivo in trdijo, da halucinacije izhajajo iz napetosti med [[novost|novostjo]] in uporabnostjo. [[Teresa Amabile|Amabile]] in Pratt na primer opredeljujeta človeško ustvarjalnost kot ustvarjanje novih in uporabnih idej.<ref>{{cite journal |last1=Amabile |first1=Teresa M. |last2=Pratt |first2=Michael G. |title=The dynamic componential model of creativity and innovation in organizations: Making progress, making meaning |journal=Research in Organizational Behavior |date=2016 |volume=36 |pages=157–183 |doi=10.1016/j.riob.2016.10.001 }}</ref> Po drugi strani pa lahko osredotočenost na novost v strojni ustvarjalnosti vodi do ustvarjanja izvirnih, a netočnih odgovorov – torej laži – medtem ko lahko osredotočenost na uporabnost povzroči, da si zapomnjena vsebina ne pridobi izvirnosti.<ref>{{cite journal |last1=Mukherjee |first1=Anirban |last2=Chang |first2=Hannah H. |title=Managing the Creative Frontier of Generative AI: The Novelty-Usefulness Tradeoff |journal=California Management Review |year=2023 |url=https://cmr.berkeley.edu/2023/07/managing-the-creative-frontier-of-generative-ai-the-novelty-usefulness-tradeoff |access-date=5 January 2024 |archive-date=5 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240105204458/https://cmr.berkeley.edu/2023/07/managing-the-creative-frontier-of-generative-ai-the-novelty-usefulness-tradeoff/ |url-status=live }}</ref> Do leta 2022 so časopisi, kot je ''[[The New York Times|The New York Times,]]'' izrazili zaskrbljenost, da bi lahko neupravičeno zaupanje uporabnikov v rezultate botov povzročilo težave, saj se je uporaba botov, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih, še naprej povečevala.<ref>{{cite news |last1=Metz |first1=Cade |title=The New Chatbots Could Change the World. Can You Trust Them? |url=https://www.nytimes.com/2022/12/10/technology/ai-chat-bot-chatgpt.html |access-date=30 December 2022 |work=The New York Times |date=10 December 2022 |archive-date=17 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117124217/https://www.nytimes.com/2022/12/10/technology/ai-chat-bot-chatgpt.html |url-status=live }}</ref> === Raziskave interpretabilnosti === Glede na raziskavo [[Anthropic]] o [[Mechanistic interpretability|interpretabilnosti]] [[Claude|Clauda]] iz leta 2025 se zdi, da ima LLM notranja vezja, zaradi katerih zavrača odgovore na vprašanja, razen če pozna odgovor. Privzeto so vezja aktivna in LLM ne odgovori. Ko ima LLM dovolj informacij, so ta vezja zavirana in LLM odgovori na vprašanje. Raziskovalci so povedali, da so ugotovili, da se halucinacije pojavijo, ko se ta zaviranje zgodi nepravilno, na primer ko Claude prepozna ime, vendar nima dovolj informacij o tej osebi, zaradi česar ustvari verjetne, a neresnične odgovore.<ref>{{Cite web |last=Nuñez |first=Michael |date=2025-03-27 |title=Anthropic scientists expose how AI actually 'thinks' – and discover it secretly plans ahead and sometimes lies |url=https://venturebeat.com/ai/anthropic-scientists-expose-how-ai-actually-thinks-and-discover-it-secretly-plans-ahead-and-sometimes-lies/ |access-date=2025-03-30 |website=VentureBeat |archive-date=28 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250328173957/https://venturebeat.com/ai/anthropic-scientists-expose-how-ai-actually-thinks-and-discover-it-secretly-plans-ahead-and-sometimes-lies/ |url-status=dead }}</ref> === Primeri === Raziskovalci iz [[Meta AI|podjetja Meta AI]] so 15. novembra 2022 objavili Galactico,<ref>{{cite arXiv |last1=Taylor |first1=Ross |title=Galactica: A Large Language Model for Science |date=2022-11-16 |eprint=2211.09085 |last2=Kardas |first2=Marcin |last3=Cucurull |first3=Guillem |last4=Scialom |first4=Thomas |last5=Hartshorn |first5=Anthony |last6=Saravia |first6=Elvis |last7=Poulton |first7=Andrew |last8=Kerkez |first8=Viktor |last9=Stojnic |first9=Robert|class=cs.CL }}</ref> zasnovano za "shranjevanje, združevanje in sklepanje o znanstvenem znanju". Vsebina, ki jo je ustvarila Galactica, je bila opremljena z opozorilom: "Izhodi so lahko nezanesljivi! Jezikovni modeli so nagnjeni k halucinacijam besedila." V enem primeru je Galactica, ko so jo prosili, naj napiše članek o ustvarjanju avatarjev, navedla izmišljen članek resničnega avtorja, ki dela na ustreznem področju. Meta je 17. novembra umaknila Galactico zaradi žaljivosti in netočnosti.<ref>{{cite news |last1=Edwards |first1=Benj |date=18 November 2022 |title=New Meta AI demo writes racist and inaccurate scientific literature, gets pulled |url=https://arstechnica.com/information-technology/2022/11/after-controversy-meta-pulls-demo-of-ai-model-that-writes-scientific-papers/ |access-date=30 December 2022 |work=[[Ars Technica]] |archive-date=10 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230410190326/https://arstechnica.com/information-technology/2022/11/after-controversy-meta-pulls-demo-of-ai-model-that-writes-scientific-papers/ |url-status=live }}</ref> [[OpenAI]] -jev [[ChatGPT]], ki je bil v beta različici javno izdan 30. novembra 2022, je temeljil na [[fundacijski model|osnovnem modelu]] GPT-3.5 (revizija GPT-3). Profesor Ethan Mollick iz [[The Wharton School|Whartona]] ga je označil za "vsevednega, ustrežljivega pripravnika, ki vam včasih laže". Znanstvenica za podatke Teresa Kubacka je pripovedovala o namerni izmišljoti besedni zvezi "cikloidni obrnjeni elektromagnet" in testiranju ChatGPT tako, da ga je vprašala o (neobstoječem) pojavu. ChatGPT je izumil verjeten odgovor, podprt z verjetnimi citati, ki so jo prisilili, da je dvakrat preverila, ali je pomotoma vtipkala ime resničnega pojava. Drugi znanstveniki, kot je [[Oren Etzioni|Oren Etzioni,]] so se pridružili Kubacki pri oceni, da lahko takšna programska oprema pogosto da "zelo impresiven odgovor, ki je preprosto popolnoma napačen".<ref>{{cite news |last1=Bowman |first1=Emma |title=A new AI chatbot might do your homework for you. But it's still not an A+ student |url=https://www.npr.org/2022/12/19/1143912956/chatgpt-ai-chatbot-homework-academia |access-date=29 December 2022 |publisher=[[NPR]] |date=19 December 2022 |archive-date=20 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230120095239/https://www.npr.org/2022/12/19/1143912956/chatgpt-ai-chatbot-homework-academia/ |url-status=live }}</ref> Ko je [[CNBC]] prosil ChatGPT za besedilo pesmi » [[Ballad of Dwight Fry|Balada o Dwightu Fryju]] «, je ChatGPT posredoval izmišljeno besedilo namesto dejanskega.<ref>{{cite news |last1=Pitt |first1=Sofia |title=Google vs. ChatGPT: Here's what happened when I swapped services for a day |url=https://www.cnbc.com/2022/12/15/google-vs-chatgpt-what-happened-when-i-swapped-services-for-a-day.html |access-date=30 December 2022 |publisher=[[CNBC]] |date=15 December 2022 |archive-date=16 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230116171232/https://www.cnbc.com/2022/12/15/google-vs-chatgpt-what-happened-when-i-swapped-services-for-a-day.html |url-status=live }}</ref> Na vprašanja o kanadski provinci [[Novi Brunswick|New Brunswick]] je ChatGPT pravilno odgovoril na veliko vprašanj, vendar je [[Samantha Bee|Samantho Bee,]] rojeno v Torontu, napačno uvrstil med »osebe iz New Brunswicka«.<ref>{{cite news |first=Raechel |last=Huizinga |title=We asked an AI questions about New Brunswick. Some of the answers may surprise you |date=2022-12-30 |url=https://www.cbc.ca/news/canada/new-brunswick/ai-question-about-nb-1.6699498 |access-date=30 December 2022 |publisher=[[CBC News]] |archive-date=6 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230106052253/https://www.cbc.ca/news/canada/new-brunswick/ai-question-about-nb-1.6699498 |url-status=live }}</ref> Na vprašanje o astrofizikalnih magnetnih poljih je ChatGPT napačno odgovoril, da »(močna) magnetna polja [[Črna luknja|črnih lukenj]] ustvarjajo izjemno močne gravitacijske sile v njihovi bližini«. (V resnici naj bi črna luknja brez akrecijskega diska zaradi [[izrek o odsotnosti las|izreka o brezlasih]] nimala magnetnega polja.)<ref>{{cite news |last=Zastrow |first=Mark |title=We Asked ChatGPT Your Questions About Astronomy. It Didn't Go so Well. |url=https://www.discovermagazine.com/technology/we-asked-chatgpt-your-questions-about-astronomy-it-didnt-go-so-well |access-date=31 December 2022 |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2022-12-30 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326021742/https://www.discovermagazine.com/technology/we-asked-chatgpt-your-questions-about-astronomy-it-didnt-go-so-well |url-status=live }}</ref> ''[[Fast Company]]'' je ChatGPT prosilo, naj ustvari članek z novicami o zadnjem finančnem četrtletju Tesle; ChatGPT je ustvaril koherenten članek, vendar je izmislil finančne številke, ki jih vsebuje.<ref name="fast company 2022">{{cite news |last=Lin |first=Connie |title=How to easily trick OpenAI's genius new ChatGPT |url=https://www.fastcompany.com/90819887/how-to-trick-openai-chat-gpt |access-date=6 January 2023 |work=Fast Company |date=5 December 2022 |archive-date=29 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230329155859/https://www.fastcompany.com/90819887/how-to-trick-openai-chat-gpt |url-status=live }}</ref> [[File:ChatGPT hallucination.png|thumb|upright=1.3|Ko je klepetalni robot pozvan k »povzetku članka« z lažnim URL-jem, ki vsebuje smiselne ključne besede, tudi brez internetne povezave ustvari odgovor, ki se na prvi pogled zdi veljaven.]] Drugi primeri vključujejo vabljenje ChatGPT z lažno predpostavko, da bi videli, ali jo s tem olepšujejo. Ko so ChatGPT vprašali o " [[Harold Coward|Haroldovi Cowardovi]] ideji o dinamični kanoniciteti", si je izmislil, da je Coward napisal knjigo z naslovom ''Dinamična kanonicita: Model za biblijsko in teološko interpretacijo'', v kateri trdi, da se verska načela dejansko nenehno spreminjajo. Ko so ChatGPT pritisnili, je še naprej vztrajal, da je knjiga resnična.<ref>{{cite news |last1=Edwards |first1=Benj |title=OpenAI invites everyone to test ChatGPT, a new AI-powered chatbot—with amusing results |url=https://arstechnica.com/information-technology/2022/12/openai-invites-everyone-to-test-new-ai-powered-chatbot-with-amusing-results/ |access-date=29 December 2022 |work=[[Ars Technica]] |date=1 December 2022 |archive-date=15 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230315222006/https://arstechnica.com/information-technology/2022/12/openai-invites-everyone-to-test-new-ai-powered-chatbot-with-amusing-results/ |url-status=live }}</ref> Na vprašanje o dokazu, da so dinozavri zgradili civilizacijo, je ChatGPT trdil, da obstajajo fosilni ostanki dinozavrovega orodja, in izjavil: "Nekatere vrste dinozavrov so celo razvile primitivne oblike umetnosti, kot so gravure na kamnih".<ref>{{cite news |last1=Mollick |first1=Ethan |title=ChatGPT Is a Tipping Point for AI |url=https://hbr.org/2022/12/chatgpt-is-a-tipping-point-for-ai |access-date=29 December 2022 |work=Harvard Business Review |date=14 December 2022 |archive-date=11 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411151336/https://hbr.org/2022/12/chatgpt-is-a-tipping-point-for-ai |url-status=live }}</ref> Ko so ga vprašali, da so "znanstveniki nedavno odkrili [[Churros|churrose]], okusne ocvrte pecivo".&#x20;... (so) idealna orodja za domačo kirurgijo,« je ChatGPT trdil, da je »študija, objavljena v reviji ''[[Science]]'' {{Space+double}} pokazala, da je testo dovolj prožno, da se iz njega oblikujejo kirurški instrumenti, ki lahko dosežejo težko dostopna mesta, in da ima okus pomirjujoč učinek na paciente.<ref>{{cite news |last1=Kantrowitz |first1=Alex |title=Finally, an A.I. Chatbot That Reliably Passes 'the Nazi Test' |url=https://slate.com/technology/2022/12/chatgpt-openai-artificial-intelligence-chatbot-whoa.html |access-date=29 December 2022 |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |date=2 December 2022 |archive-date=17 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117012901/https://slate.com/technology/2022/12/chatgpt-openai-artificial-intelligence-chatbot-whoa.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last1=Marcus |first1=Gary |title=How come GPT can seem so brilliant one minute and so breathtakingly dumb the next? |url=https://garymarcus.substack.com/p/how-come-gpt-can-seem-so-brilliant |website=The Road to AI We Can Trust |publisher=[[Substack]] |date=2 December 2022 |access-date=29 December 2022 |archive-date=30 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230003606/https://garymarcus.substack.com/p/how-come-gpt-can-seem-so-brilliant |url-status=live }}</ref> Do leta 2023 so analitiki pogoste halucinacije ocenili kot velik problem v tehnologiji LLM, pri čemer je izvršni direktor Googla zmanjšanje halucinacij opredelil kot "temeljno" nalogo za konkurenta ChatGPT, [[Gemini (klepetalnik)|Google Gemini]].<ref name="cnbc several errors">{{cite news |last1=Leswing |first1=Kif |date=14 February 2023 |title=Microsoft's Bing A.I. made several factual errors in last week's launch demo |url=https://www.cnbc.com/2023/02/14/microsoft-bing-ai-made-several-errors-in-launch-demo-last-week-.html |access-date=16 February 2023 |work=CNBC |archive-date=16 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230216072604/https://www.cnbc.com/2023/02/14/microsoft-bing-ai-made-several-errors-in-launch-demo-last-week-.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |title=Google cautions against 'hallucinating' chatbots, report says |url=https://www.reuters.com/technology/google-cautions-against-hallucinating-chatbots-report-2023-02-11/ |access-date=16 February 2023 |publisher=Reuters |date=11 February 2023 |archive-date=6 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406154650/https://www.reuters.com/technology/google-cautions-against-hallucinating-chatbots-report-2023-02-11/ |url-status=live }}</ref> Predstavitev Microsoftove umetne inteligence Bing, ki temelji na GPT (zdaj [[Microsoft Copilot]] ), leta 2023 je vsebovala več halucinacij, ki jih voditelj ni opazil.<ref name="cnbc several errors"/> Junija 2023 je Mark Walters, aktivist [[pravica do posedovanja in nošenja orožja|za pravice do orožja]] in radijska osebnost, tožil OpenAI na sodišču v zvezni državi [[Georgija|Georgia]], potem ko je ChatGPT napačno opredelil pravno [[Pritožba|tožbo]] na način, ki naj bi bil [[kleveta|obrekljiv]] proti Waltersu. Zadevno tožbo je maja 2023 vložila [[Second Amendment Foundation|fundacija Second Amendment Foundation]] proti washingtonskemu generalnemu državnemu tožilcu [[Bob Ferguson|Robertu W. Fergusonu]] zaradi domnevne kršitve njihove svobode govora, medtem ko povzetek, ki ga je ustvaril ChatGPT, ni imel nobene podobnosti in je trdil, da je bil Walters obtožen [[poneverba|poneverbe]] in [[prevara|goljufije,]] medtem ko je opravljal uradno funkcijo v fundaciji Second Amendment Foundation, ki je v resničnem življenju ni nikoli opravljal. Po mnenju pravnega strokovnjaka za umetno inteligenco [[Eugene Volokh|Eugena Volokha]] OpenAI verjetno ni zaščiten pred to tožbo s [[Section 230|členom 230]], ker je OpenAI verjetno "bistveno prispeval" k nastanku obrekljive vsebine.<ref>{{cite news |last1=Belanger |first1=Ashley |title=OpenAI faces defamation suit after ChatGPT completely fabricated another lawsuit |url=https://arstechnica.com/tech-policy/2023/06/openai-sued-for-defamation-after-chatgpt-fabricated-yet-another-lawsuit/ |work=[[Ars Technica]] |date=9 June 2023 |access-date=1 July 2023 |archive-date=1 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230701023643/https://arstechnica.com/tech-policy/2023/06/openai-sued-for-defamation-after-chatgpt-fabricated-yet-another-lawsuit/ |url-status=live }}</ref> Maja 2025 je sodnica Tracie Cason z višjega sodišča okrožja Gwinnett razsodila v korist OpenAI in navedla, da tožnik ni dokazal, da je bil obrekovan, saj Walters ni dokazal, da so bile izjave OpenAI o njem malomarne ali podane z "dejansko zlonamernostjo".<ref>{{cite news |last1=Scarcella |first1=Mike |title=OpenAI defeats radio host's lawsuit over allegations invented by ChatGPT |url=https://www.reuters.com/legal/litigation/openai-defeats-radio-hosts-lawsuit-over-allegations-invented-by-chatgpt-2025-05-19/ |work=[[Reuters]] |date=19 May 2025 |access-date=23 August 2025 }}</ref> Februarja 2024 je [[Civil Resolution Tribunal|sodišče za civilno reševanje sporov]] naložilo kanadski letalski družbi [[Air Canada]], da plača odškodnino stranki in spoštuje politiko [[Bereavement flight|prevoza v primeru smrti]], ki jo je haluciniral klepetalni robot za podporo, saj je napačno navedel, da lahko stranke retroaktivno zahtevajo popust v primeru smrti v 90 dneh od datuma izdaje vozovnice (dejanska politika ne dovoljuje zahteve za prevoz po rezervaciji leta). Sodišče je zavrnilo obrambo Air Canada, da je klepetalni robot "ločena pravna oseba, ki je odgovorna za svoja dejanja".<ref>{{Cite web |last=Belanger |first=Ashley |date=2024-02-16 |title=Air Canada must honor refund policy invented by airline's chatbot |url=https://arstechnica.com/tech-policy/2024/02/air-canada-must-honor-refund-policy-invented-by-airlines-chatbot/ |access-date=2025-04-22 |website=Ars Technica |archive-date=22 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250422165211/https://arstechnica.com/tech-policy/2024/02/air-canada-must-honor-refund-policy-invented-by-airlines-chatbot/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Air Canada responsible for errors by website chatbot after B.C. customer denied retroactive discount |url=https://vancouversun.com/news/local-news/air-canada-told-it-is-responsible-for-errors-by-its-website-chatbot |archive-url=https://web.archive.org/web/20250312171918/https://vancouversun.com/news/local-news/air-canada-told-it-is-responsible-for-errors-by-its-website-chatbot |archive-date=12 March 2025 |access-date=2025-04-22 |work=vancouversun |url-status=live }}</ref> Oktobra 2025 so v poročilu v vrednosti 440.000 [[avstralski dolar|avstralskih dolarjev]], ki ga je napisalo podjetje [[Deloitte]] in ga julija predložilo [[vlada Avstralije|avstralski vladi]], odkrili več halucinacij, vključno z neobstoječimi akademskimi viri in lažnim citatom iz sodbe zveznega sodišča. Podjetje je kasneje predložilo revidirano poročilo, v katerem so bile te napake odpravljene, in bo vladi delno povrnilo kupnino.<ref>{{Cite news |last=Tadros |first=Edmund |date=6 October 2025 |title='Full refund': Senator slams Deloitte's 'human intelligence problem' |url=https://www.afr.com/companies/professional-services/human-intelligence-problem-labor-senator-slams-deloitte-s-ai-bungle-20251006-p5n0ch |work=Australian Financial Review |access-date=12 October 2025}}</ref><ref>{{cite news |last1=Tadros |first1=Edmund |last2=Karp |first2=Paul |date=5 October 2025 |title=Deloitte to refund government, admits using AI in $440k report |url=https://www.afr.com/companies/professional-services/deloitte-to-refund-government-after-admitting-ai-errors-in-440k-report-20251005-p5n05p |url-access=subscription |work=Australian Financial Review |access-date=12 October 2025 |archive-date=11 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251011193256/https://www.afr.com/companies/professional-services/deloitte-to-refund-government-after-admitting-ai-errors-in-440k-report-20251005-p5n05p |url-status=live }}</ref> Naslednji mesec, novembra 2025, je ''[[The Independent (Newfoundland)|The Independent]]'', publikacija v [[Nova Fundlandija in Labrador|Novi Fundlandiji in Labradorju]] v Kanadi, odkrila, da je Deloittov načrt za zdravstvene človeške vire za [[Government of Newfoundland and Labrador|vlado Nove Fundlandije in Labradorja]] v vrednosti 1,6 milijona [[Kanadski dolar|kanadskih dolarjev,]] ki je bil naročen maja 2025, vseboval vsaj štiri lažne navedbe neobstoječih raziskovalnih člankov.<ref>{{cite news |last1=Brake |first1=Justin |title=Major N.L. healthcare report contains errors likely generated by A.I. |url=https://theindependent.ca/news/lji/major-n-l-healthcare-report-contains-errors-likely-generated-by-a-i/ |access-date=December 4, 2025 |work=[[The Independent (Newfoundland)|The Independent]] |date=November 22, 2025 |language=en-CA |archive-date=6 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251206225955/https://theindependent.ca/news/lji/major-n-l-healthcare-report-contains-errors-likely-generated-by-a-i/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |last1=Whitten |first1=Elizabeth |title=N.L. asks Deloitte to carry out review after 'incorrect' citations found in $1.6M provincial health plan |url=https://www.cbc.ca/news/canada/newfoundland-labrador/nl-deloitte-citations-9.6990216 |access-date=December 4, 2025 |work=[[CBC News]] |date=November 24, 2025}}</ref> == V drugih modalitetah == {{multiple image | direction = vertical | total_width = 275px | footer = | image1 = Simplified neural network training example.svg | alt1 = | caption1 = The images above demonstrate an example of how an [[artificial neural network]] might make a [[false positive]] result in [[object detection]]. The input image is a simplified example of the training phase, using multiple images that are known to depict [[starfish]] and [[sea urchin]]s, respectively. The starfish match with a ringed texture and a star outline, whereas most sea urchins match with a striped texture and oval shape. However, the instance of a ring textured sea urchin creates a weakly weighted association between them. | image2 = Simplified neural network example.svg | alt2 = | caption2 = Subsequent run of the network on an input image (left):<ref>{{Cite book |last1=Ferrie |first1=C. |last2=Kaiser |first2=S. |year=2019 |title=Neural Networks for Babies |location=Naperville, Illinois |publisher=Sourcebooks Jabberwocky |isbn=978-1-4926-7120-6 |oclc=1086346753}}</ref> The network correctly detects the starfish. However, the weakly weighted association between ringed texture and sea urchin also confers a weak signal to the latter from one of two intermediate nodes. In addition, a shell that was not included in the training gives a weak signal for the oval shape, also resulting in a weak signal for the sea urchin output. These weak signals may result in a false positive result for the presence of a sea urchin although there was none in the input image. In reality, textures and outlines would not be represented by single nodes, but rather by associated weight patterns of multiple nodes. }} === Zaznavanje predmetov === Različni raziskovalci, ki jih navaja [[Wired|''Wired,'']] so adverzarne halucinacije uvrstili med visokodimenzionalne statistične pojave ali pa so halucinacije pripisali nezadostnim učnim podatkom. Nekateri raziskovalci menijo, da so nekateri "napačni" odzivi umetne inteligence, ki jih ljudje v primeru [[Object detection|zaznavanja predmetov]] uvrstijo kot "halucinacije", morda dejansko upravičeni s učnimi podatki ali celo, da umetna inteligenca morda daje "pravilen" odgovor, ki ga človeški pregledovalci ne vidijo. Na primer, adverzarna slika, ki je človeku videti kot običajna slika psa, lahko umetna inteligenca dejansko vidi kot sliko, ki vsebuje drobne vzorce, ki bi se (na pristnih slikah) pojavili le pri gledanju mačke. Umetna inteligenca zaznava vizualne vzorce iz resničnega sveta, na katere ljudje niso občutljivi..<ref>{{cite magazine |last1=Matsakis |first1=Louise |date=8 May 2019 |title=Artificial Intelligence May Not 'Hallucinate' After All |url=https://www.wired.com/story/adversarial-examples-ai-may-not-hallucinate/ |access-date=29 December 2022 |magazine=Wired |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326022415/https://www.wired.com/story/adversarial-examples-ai-may-not-hallucinate/ |url-status=live }}</ref> ''[[Wired]]'' je leta 2018 zapisal, da kljub temu, da ni bilo zabeleženih napadov »v naravi« (torej razen napadov raziskovalcev [[dokaz koncepta|za dokazovanje koncepta]] ), »ni bilo veliko spora« o tem, da so potrošniške naprave in sistemi, kot je [[avtomatizacija vozil|avtomatizirana vožnja]], dovzetni za [[nasprotniško strojno učenje|napade nasprotnikov]], ki bi lahko povzročili halucinacije umetne inteligence. Primeri so vključevali znak stop, ki je bil računalniškemu vidu neviden; zvočni posnetek, zasnovan tako, da se sliši neškodljivo za ljudi, vendar ga je programska oprema prepisala kot »evil dot com«; in sliko dveh moških na smučeh, ki ju je [[Google Cloud Platform|Google Cloud Vision]] z 91-odstotno verjetnostjo prepoznal kot »pesa«.<ref name="Simonite2018">{{cite magazine |last1=Simonite |first1=Tom |title=AI Has a Hallucination Problem That's Proving Tough to Fix |url=https://www.wired.com/story/ai-has-a-hallucination-problem-thats-proving-tough-to-fix/ |access-date=29 December 2022 |magazine=[[Wired (magazine)|Wired]] |publisher=[[Condé Nast]] |date=2018-03-09 |archive-date=5 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405082603/https://www.wired.com/story/ai-has-a-hallucination-problem-thats-proving-tough-to-fix/ |url-status=live }}</ref> Vendar so te ugotovitve izpodbijali drugi raziskovalci.<ref name="bugs">{{cite journal |last1=Gilmer |first1=Justin |last2=Hendrycks |first2=Dan |title=A Discussion of 'Adversarial Examples Are Not Bugs, They Are Features': Adversarial Example Researchers Need to Expand What is Meant by 'Robustness' |journal=Distill |date=6 August 2019 |volume=4 |issue=8 |doi=10.23915/distill.00019.1 |doi-access=free }}</ref> Na primer, ugovarjali so, da so modeli lahko pristranski do površinske statistike, zaradi česar usposabljanje nasprotnikov ni robustno v resničnih scenarijih.<ref name="bugs" /> === Generativna UI za pretvorbo besedila v sliko === Modeli pretvorbe besedila v sliko, kot so [[Stable Diffusion]], [[Midjourney]] in drugi, pogosto dajejo netočne ali nepričakovane rezultate. Na primer, [[Gemini (klepetalnik)|Gemini]] je upodobil [[Tretji rajh|nacistične nemške]] vojake kot [[temnopolta oseba|temnopolte ljudi]],<ref>{{cite news |last1=Robertson |first1=Adi |title=Google apologizes for "missing the mark" after Gemini generated racially diverse Nazis |url=https://www.theverge.com/2024/2/21/24079371/google-ai-gemini-generative-inaccurate-historical |access-date=14 August 2024 |work=The Verge |date=21 February 2024 |archive-date=21 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240221232308/https://www.theverge.com/2024/2/21/24079371/google-ai-gemini-generative-inaccurate-historical |url-status=live }}</ref> kar je povzročilo polemiko in prisililo Google, da je začasno ustavil ustvarjanje slik, ki vključujejo ljudi v Gemini.<ref>{{cite web |title=Gemini image generation got it wrong. We'll do better. |url=https://blog.google/products/gemini/gemini-image-generation-issue/ |website=Google |access-date=14 August 2024 |date=23 February 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421033917/https://blog.google/products/gemini/gemini-image-generation-issue/ |url-status=live }}</ref> Generativna UI se uporablja tudi pri fotodetekciji, kar občasno povzroča težave. Luther (2025) opisuje primere, v katerih orodja generativne umetne inteligence, ki se uporabljajo pri fotodetekciji, napačno identificirajo posameznike ali si izmislijo zgodovinska ujemanja pri analizi arhivskih vojaških slik. Te halucinacije, ki temeljijo na slikah, lahko vodijo do širjenja [[napačna informacija|napačnih informacij]] o zgodovinskih osebnostih, vojaških evidencah in genealoških raziskavah. <ref>{{Cite journal |last=Luther |first=Kurt |date=2025 |title=A Guide to Exploring Photo Sleuthing and Generative AI |url=https://www.jstor.org/stable/27404321 |journal=Military Images |volume=43 |issue=4 (234) |pages=8–11 |jstor=27404321 |issn=1040-4961 |archive-date=29 January 2026 |access-date=23 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260129033254/https://www.jstor.org/stable/27404321 |url-status=live }}</ref> == V znanstvenih raziskavah == === Težave === There are many noted instances of LLMs citing sources that are either incorrect or do not exist. A 2023 study conducted in the ''[[Cureus|Cureus Journal of Medical Science]]'' showed that out of 178 total references cited by GPT-3, 69 returned an incorrect or nonexistent [[digital object identifier]] (DOI). An additional 28 had no known DOI nor could be located in a [[Google Search|Google search]].<ref name="Athaluri2023">{{cite journal |last1=Athaluri |first1=Sai Anirudh |last2=Manthena |first2=Sandeep Varma |last3=Kesapragada |first3=V S R Krishna Manoj |last4=Yarlagadda |first4=Vineel |last5=Dave |first5=Tirth |last6=Duddumpudi |first6=Rama Tulasi Siri |title=Exploring the Boundaries of Reality: Investigating the Phenomenon of Artificial Intelligence Hallucination in Scientific Writing Through ChatGPT References |journal=Cureus |date=11 April 2023 |volume=15 |issue=4 |article-number=e37432 |doi=10.7759/cureus.37432 |pmc=10173677 |pmid=37182055 |doi-access=free }}</ref> Another instance was documented in 2023 by Jerome Goddard from [[Mississippi State University]]. In an experiment, ChatGPT had provided questionable information about [[tick]]s. Unsure about the validity of the response, they inquired about the source that the information had been gathered from. Upon looking at the source, it was apparent that the DOI and the names of the authors had been hallucinated. Some of the authors were contacted and confirmed that they had no knowledge of the paper's existence whatsoever.<ref name="Goddard2023">{{cite journal |last1=Goddard |first1=Jerome |title=Hallucinations in ChatGPT: A Cautionary Tale for Biomedical Researchers |journal=The American Journal of Medicine |date=November 2023 |volume=136 |issue=11 |pages=1059–1060 |doi=10.1016/j.amjmed.2023.06.012 |pmid=37369274 }}</ref> Goddard says that, "in [ChatGPT's] current state of development, physicians and biomedical researchers should NOT ask ChatGPT for sources, references, or citations on a particular topic. Or, if they do, all such references should be carefully vetted for accuracy."<ref name="Goddard2023" /> The use of these language models is not ready for fields of academic research and that their use should be handled carefully.<ref>{{cite book |doi=10.18653/v1/2023.findings-emnlp.123 |chapter=Towards Mitigating LLM Hallucination via Self Reflection |title=Findings of the Association for Computational Linguistics: EMNLP 2023 |date=2023 |last1=Ji |first1=Ziwei |last2=Yu |first2=Tiezheng |last3=Xu |first3=Yan |last4=Lee |first4=Nayeon |last5=Ishii |first5=Etsuko |last6=Fung |first6=Pascale |pages=1827–1843 }}</ref> Nina Schick said that the persuasive quality of hallucinated content generated by AI systems poses risks to democratic institutions by enabling the spread of convincing but false narratives. She said, "The core risk to democracy is a future in which AI is used as an engine to power all information and knowledge-consequently degrading trust in the medium of digital information itself." She said that the rapid proliferation of generative AI may challenge public trust by blurring the boundaries between verified information and synthetic misinformation.<ref>{{Cite journal |last=Schick |first=Nina |date=2023 |title=FAKING IT: Navigating the new era of generative AI may be the most critical challenge to democracy yet |url=https://www.jstor.org/stable/48737215 |journal=RSA Journal |volume=169 |issue=2(5593) |pages=40–43 |jstor=48737215 |issn=0958-0433 |archive-date=4 January 2026 |access-date=23 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260104170852/https://www.jstor.org/stable/48737215 |url-status=live }}</ref> On top of providing incorrect or missing reference material, ChatGPT also has issues with hallucinating the contents of some reference material. A study that analyzed a total of 115 references provided by ChatGPT-3.5 documented that 47% of them were fabricated. Another 46% cited real references but extracted incorrect information from them. Only the remaining 7% of references were cited correctly and provided accurate information. ChatGPT has also been observed to "double-down" on a lot of the incorrect information. When asked about a mistake that may have been hallucinated, sometimes ChatGPT will try to correct itself but other times it will claim the response is correct and provide even more [[Misinformation|misleading information]].<ref>{{cite journal |last1=Bhattacharyya |first1=Mehul |last2=Miller |first2=Valerie M |last3=Bhattacharyya |first3=Debjani |last4=Miller |first4=Larry E |date=19 May 2023 |title=High Rates of Fabricated and Inaccurate References in ChatGPT-Generated Medical Content |journal=Cureus |volume=15 |issue=5 |doi=10.7759/cureus.39238 |pmc=10277170 |pmid=37337480 |doi-access=free |article-number=e39238}}</ref> These hallucinated articles generated by [[language model]]s also pose an issue because it is difficult to tell whether an article was generated by an AI. To show this, a group of researchers at the [[Northwestern University|Northwestern University of Chicago]] generated 50 [[Abstract (summary)|abstracts]] based on existing reports and analyzed their originality. [[Plagiarism detector|Plagiarism detectors]] gave the generated articles an originality score of 100%, meaning that the information presented appears to be completely original. Other software designed to detect AI generated text was only able to correctly identify these generated articles with an accuracy of 66%. Research scientists had a similar rate of human error, identifying these abstracts at a rate of 68%.<ref>{{cite journal |last1=Else |first1=Holly |title=Abstracts written by ChatGPT fool scientists |journal=Nature |date=19 January 2023 |volume=613 |issue=7944 |page=423 |doi=10.1038/d41586-023-00056-7 |pmid=36635510 |bibcode=2023Natur.613..423E }}</ref> From this information, the authors of this study concluded, "[t]he ethical and acceptable boundaries of ChatGPT's use in scientific writing remain unclear, although some publishers are beginning to lay down policies."<ref>{{cite journal |last1=Gao |first1=Catherine A. |last2=Howard |first2=Frederick M. |last3=Markov |first3=Nikolay S. |last4=Dyer |first4=Emma C. |last5=Ramesh |first5=Siddhi |last6=Luo |first6=Yuan |last7=Pearson |first7=Alexander T. |title=Comparing scientific abstracts generated by ChatGPT to real abstracts with detectors and blinded human reviewers |journal=npj Digital Medicine |date=26 April 2023 |volume=6 |issue=1 |page=75 |doi=10.1038/s41746-023-00819-6 |pmc=10133283 |pmid=37100871 }}</ref> Because of AI's ability to fabricate research undetected, the use of AI in the field of research will make determining the originality of research more difficult and require new policies regulating its use in the future. Given the ability of AI generated language to pass as real scientific research in some cases, AI hallucinations present problems for the application of language models in the academic and scientific fields of research due to their ability to be undetectable when presented to real researchers. The high likelihood of returning non-existent reference material and incorrect information may require limitations to be put in place regarding these language models. Some say that rather than hallucinations, these events are more akin to "fabrications" and "falsifications" and that the use of these language models presents a risk to the integrity of the field as a whole.<ref>{{cite journal |last1=Emsley |first1=Robin |title=ChatGPT: these are not hallucinations – they're fabrications and falsifications |journal=Schizophrenia |date=19 August 2023 |volume=9 |issue=1 |article-number=52 |doi=10.1038/s41537-023-00379-4 |pmc=10439949 |pmid=37598184 }}</ref> Some academic professionals who support scholarly research, such as academic librarians, have observed a significant increase in workload related to verifying the accuracy of references.<ref>{{Cite journal |last=Giray |first=Louie |date=2024-01-02 |title=ChatGPT References Unveiled: Distinguishing the Reliable from the Fake |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10875301.2023.2265369 |journal=Internet Reference Services Quarterly |volume=28 |issue=1 |pages=9–18 |doi=10.1080/10875301.2023.2265369 |issn=1087-5301 |url-access=subscription |archive-date=22 July 2025 |access-date=24 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250722152246/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10875301.2023.2265369 |url-status=live }}</ref> Zoë Teel said in a 2023 paper that universities may need to resort to implementing their own citation auditing in order to track the problem of fictitious references.<ref>{{Cite journal |last1=Teel |first1=Zoë (Abbie) |last2=Wang |first2=Ting |last3=Lund |first3=Brady |date=2023 |title=ChatGPT conundrums: Probing plagiarism and parroting problems in higher education practices |url=https://crln.acrl.org/index.php/crlnews/article/view/25931 |journal=College & Research Libraries News |volume=84 |issue=6 |doi=10.5860/crln.84.6.205 |doi-access=free |archive-date=18 May 2025 |access-date=24 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250518150636/https://crln.acrl.org/index.php/crlnews/article/view/25931 |url-status=live }}</ref> Some nonexistent phrases such as "vegetative electron microscopy" have appeared in many research papers as a result of having become embedded in AI training data.<ref name=veg>{{cite news |last1=Snoswell |first1=Aaron J. |last2=Witzenberger |first2=Kevin |last3=Masri |first3=Rayane El |title=A weird phrase is plaguing scientific papers – and we traced it back to a glitch in AI training data |url=https://theconversation.com/a-weird-phrase-is-plaguing-scientific-papers-and-we-traced-it-back-to-a-glitch-in-ai-training-data-254463 |work=The Conversation |date=15 April 2025 |archive-date=16 April 2025 |access-date=16 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250416031007/https://theconversation.com/a-weird-phrase-is-plaguing-scientific-papers-and-we-traced-it-back-to-a-glitch-in-ai-training-data-254463 |url-status=live }}</ref> === Benefits === At the [[University of Washington]], [[David Baker (biochemist)|David Baker]]'s lab has used AI hallucinations to design millions of proteins that do not occur in nature, leading to roughly 100 patents and the founding of over 20 biotech companies. This work contributed to Baker receiving the 2024 [[Nobel Prize in Chemistry]], although the committee avoided using the "hallucinations" language.<ref name="nyt-science" /> At [[California Institute of Technology]], researchers used hallucinations to design a [[catheter]] that reduces bacterial contamination. The design features sawtooth-like spikes on the inner walls that prevent bacteria from gaining traction, potentially reducing the number of urinary tract infections. These scientific applications of hallucinations differ fundamentally from chatbot hallucinations, as they are grounded in physical reality and scientific facts rather than ambiguous language or internet data. [[Anima Anandkumar]], a professor at Caltech, emphasizes that these AI models are "taught physics" and their outputs must be validated through rigorous testing. In meteorology, scientists use AI to generate thousands of subtle forecast variations, helping identify unexpected factors that can influence extreme weather events.<ref name="nyt-science" /> At [[Memorial Sloan Kettering Cancer Center]], researchers have applied hallucinatory techniques to enhance blurry medical images, while the [[University of Texas at Austin]] has utilized them to improve robot navigation systems.<ref name="nyt-science" /> Hallucinations, when constrained by scientific methodology, can significantly accelerate the discovery process.<ref name="nyt-science" /> == Consequences in education == Artificial intelligence hallucinations can impact education. There has been a rise in students using AI tools for assistance in research or writing tools such as [[Grammarly]] or using generative AI programs such as ChatGPT. This has raised concern regarding [[academic integrity]]<ref>{{Cite web |date=2020-02-12 |title=Are Algorithmically-Generated Term Papers the Next Big Challenge to Academic Integrity? |url=https://www.edsurge.com/news/2020-02-12-are-algorithmically-generated-term-papers-the-next-big-challenge-to-academic-integrity |access-date=2025-11-05 |website=EdSurge |language=en |archive-date=27 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251127103347/https://www.edsurge.com/news/2020-02-12-are-algorithmically-generated-term-papers-the-next-big-challenge-to-academic-integrity |url-status=live }}</ref> in submitted projects in addition to hallucinations causing students to learn incorrect information. Part of this concern lies in the citations provided by LLMs and generative AI. A 2024 study at the [[University of Mississippi]] found that many of these citations that students submitted were partially or completely fabricated. 47% of these sources either had incorrect titles, dates, authors, or a combination of all.<ref>{{Cite journal |last=Watson |first=Alex P. |date=2024-07-03 |title=Hallucinated Citation Analysis: Delving into Student-Submitted AI-Generated Sources at the University of Mississippi |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/0361526X.2024.2433640 |journal=The Serials Librarian |language=en |volume=85 |issue=5–6 |pages=172–180 |doi=10.1080/0361526X.2024.2433640 |issn=0361-526X|url-access=subscription }}</ref> The study notes that these inconsistencies in student-submitted citations cause educators and librarians to manually check the accuracy more frequently. The ''Journal of [[Cranio-maxillofacial surgery|Cranio-Maxillofacial Surgery]]'' addresses this risk when it comes to the medical and surgical fields. They mention how academic publishers have acknowledged the issue, and that some journals such as ''[[JAMA]]'' have changed some of their policies to discourage the use of AI-generated citations.<ref>{{Cite journal |last1=Jain |first1=Anuj |last2=Nimonkar |first2=Pranali |last3=Jadhav |first3=Pratap |date=October 2025 |title=Citation integrity in the age of AI: evaluating the risks of reference hallucination in maxillofacial literature |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S101051822500263X |journal=Journal of Cranio-Maxillofacial Surgery |language=en |volume=53 |issue=10 |pages=1871–1872 |doi=10.1016/j.jcms.2025.08.004 |pmid=40830000 |url-access=subscription |archive-date=5 January 2026 |access-date=16 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260105070007/https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S101051822500263X |url-status=live }}</ref> Although the journal states that a policy will not be enough to diminish the use of AI-generated citations, automatic tools to check the citations and [[AI literacy]] training should also be adopted. Instructors may use tools such as [[Turnitin]] for plagiarism checking and verification of academic integrity. These tools have been found to sometimes flag papers that have not used any AI assistance in their writing.<ref>{{Cite web |title=AI Detectors Don't Work. Here's What to Do Instead. |url=https://mitsloanedtech.mit.edu/ai/teach/ai-detectors-dont-work/ |access-date=2025-11-05 |website=MIT Sloan Teaching & Learning Technologies |language=en-US |archive-date=6 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251106083945/https://mitsloanedtech.mit.edu/ai/teach/ai-detectors-dont-work/ |url-status=live }}</ref> OpenAI has also found such a lack of accuracy in their own AI detection software that the company shut it down entirely.<ref>{{Cite web |date=2024-03-13 |title=New AI classifier for indicating AI-written text |url=https://openai.com/index/new-ai-classifier-for-indicating-ai-written-text/ |access-date=2025-11-05 |website=openai.com |language=en-US |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112072027/https://openai.com/index/new-ai-classifier-for-indicating-ai-written-text/ |url-status=live }}</ref> ==Mitigation methods== As of 2025, there is still ongoing research to try to mitigate the occurrence of hallucinations.<ref>{{Cite web |date=2025-10-28 |title=AI hallucinates because it’s trained to fake answers it doesn’t know |url=https://www.science.org/content/article/ai-hallucinates-because-it-s-trained-fake-answers-it-doesn-t-know |access-date=2026-05-31 |website=www.science.org |language=en}}</ref> Research in 2022 has shown that language models not only hallucinate but also amplify hallucinations, even for those which were designed to alleviate this issue.<ref>{{cite book |doi=10.18653/v1/2022.naacl-main.387 |chapter=On the Origin of Hallucinations in Conversational Models: Is it the Datasets or the Models? |title=Proceedings of the 2022 Conference of the North American Chapter of the Association for Computational Linguistics: Human Language Technologies |date=2022 |last1=Dziri |first1=Nouha |last2=Milton |first2=Sivan |last3=Yu |first3=Mo |last4=Zaiane |first4=Osmar |last5=Reddy |first5=Siva |pages=5271–5285 }}</ref> Researchers from OpenAI wrote that hallucinations occur because the training and evaluation of LLMs reward guessing over acknowledging uncertainty, and proposed modifying the scoring of benchmarks.<ref name="Varanasi-2025" /> Researchers have proposed a variety of mitigation measures, including getting different chatbots to debate one another until they reach consensus on an answer<ref>{{cite news |last1=Vynck |first1=Gerrit De |title=ChatGPT 'hallucinates.' Some researchers worry it isn't fixable. |url=https://www.washingtonpost.com/technology/2023/05/30/ai-chatbots-chatgpt-bard-trustworthy/ |newspaper=The Washington Post |access-date=31 May 2023 |date=30 May 2023 |archive-date=17 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230617021157/https://www.washingtonpost.com/technology/2023/05/30/ai-chatbots-chatgpt-bard-trustworthy/ |url-status=live }}</ref> and [[Neuro-symbolic AI|neuro-symbolic]] architectures with formal [[Knowledge base|knowledge bases]] and [[Inference engine|inference engines]].<ref name ="Garcez">{{cite journal |last1=Garcez |first1=Artur |editor-first1=Steven |editor-last1=Vass |date=30 May 2025 |title=Neurosymbolic AI is the answer to large language models' inability to stop hallucinating |journal=The Conversation |doi=10.64628/AB.5gpku36ct}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Jones |first=Nicola |year=2025 |title=How good old-fashioned AI could spark the field's next revolution |journal=Nature |type=News feature |volume=647 |issue=8091 |pages=842–844 |doi=10.1038/d41586-025-03856-1 |bibcode=2025Natur.647..842J }}</ref><ref>{{Cite news |last=Rosenbush |first=Steven |date=2025-08-12 |title=Meet Neurosymbolic AI, Amazon's Method for Enhancing Neural Networks |url=https://www.wsj.com/articles/meet-neurosymbolic-ai-amazons-method-for-enhancing-neural-networks-620dd81a |access-date=2025-08-16 |work=The Wall Street Journal |language=en-US |issn=0099-9660}}</ref> Ji et al. divide common mitigation methods into two categories: ''data-related methods'' and ''modeling and inference methods''. Data-related methods include building a faithful dataset, cleaning data automatically, and information augmentation by augmenting the inputs with external information. Model and inference methods include changes in the architecture (either modifying the encoder, attention, or the decoder in various ways); changes in the training process, such as using [[reinforcement learning]]; and post-processing methods that can correct hallucinations in the output.<ref name="Ji Lee Frieske Survey of Hallucination">{{cite journal |last1=Ji|first1=Ziwei|last2=Lee|first2=Nayeon|last3=Frieske|first3=Rita|last4=Yu|first4=Tiezheng|last5=Su|first5=Dan|last6=Xu|first6=Yan|last7=Ishii|first7=Etsuko|last8=Bang|first8=Ye Jin|last9=Madotto|first9=Andrea|last10=Fung|first10=Pascale|title=Survey of Hallucination in Natural Language Generation|journal=ACM Computing Surveys|date=31 December 2023|volume=55|issue=12|pages=1–38|doi=10.1145/3571730|arxiv=2202.03629}}</ref> [[Nvidia]] Guardrails, launched in 2023, can be configured to [[Hard coding|hard-code]] certain responses via script instead of leaving them to the LLM.<ref>{{cite news |last1=Leswing |first1=Kif |title=Nvidia has a new way to prevent A.I. chatbots from 'hallucinating' wrong facts |url=https://www.cnbc.com/2023/04/25/nvidia-nemo-guardrails-software-stops-ai-chatbots-from-hallucinating.html |access-date=15 June 2023 |work=CNBC |date=25 April 2023 |archive-date=23 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230523170858/https://www.cnbc.com/2023/04/25/nvidia-nemo-guardrails-software-stops-ai-chatbots-from-hallucinating.html |url-status=live }}</ref> Furthermore, tools such as the Trustworthy Language Model have been created to attempt to aid in the detection of hallucination.<ref>{{cite web |title=Chatbot answers are all made up. This new tool helps you figure out which ones to trust. |date=2024-04-25 |url=https://www.technologyreview.com/2024/04/25/1091835/chatbot-hallucination-new-tool-trustworthy-language-model/ |access-date=2024-12-31 |work=MIT Technology Review |archive-date=26 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240426140708/https://www.technologyreview.com/2024/04/25/1091835/chatbot-hallucination-new-tool-trustworthy-language-model/ |url-status=live }}</ref> Evaluating multiple possible replies before answering a query by assigning confidence scores to each could mitigate the problem. However, this approach would multiply computational costs. [[Active learning (machine learning)|Active learning]] would further increase these costs. In high-stakes domains such as chip design, supply chain logistics, and medical diagnostics, the added costs would be operationally necessary in order for LLMs to be used. In chatbots, however, customers tend to prefer rapid, overconfident answers over cautious, uncertainty-aware ones.<ref name=":0">{{Cite web |last=Xing |first=Wei |date=2025-09-12 |title=Why OpenAI's solution to AI hallucinations would kill ChatGPT tomorrow |url=http://theconversation.com/why-openais-solution-to-ai-hallucinations-would-kill-chatgpt-tomorrow-265107 |access-date=2025-09-16 |website=The Conversation}}</ref> ==See also== {{Div col|colwidth=10em}} * [[AI alignment]] * [[AI effect]] * [[AI safety]] * [[AI slop]] * [[Artifact (error)|Artifact]] * [[Artificial stupidity]] * [[Chatbot psychosis]] * [[Memetic algorithm]] * [[Turing test]] * [[Uncanny valley]] {{Div col end}} == References == {{Reflist}} {{Artificial intelligence navbox}} {{Authority control}} <!-- [[Category:AI risk]] [[Category:Anthropomorphism]] [[Category:Articles containing video clips]] [[Category:Communication of falsehoods]] [[Category:Computational neuroscience]] [[Category:Deep learning]] [[Category:Disinformation]] [[Category:Language modeling]] [[Category:Generative AI]] [[Category:Machine learning]] [[Category:Misinformation]] [[Category:Pejorative terms related to technology]] [[Category:Philosophy of artificial intelligence]] [[Category:Software bugs]] [[Category:Unsupervised learning]] --> fa3c4xqxnvserztepfpgbua4mjizk3h 0 114119 6705329 6579194 2026-07-01T17:57:19Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kitajski rečni delfin]] na [[Jangceški delfin]]: pogostejše poimenovanje (geslovnik COBISS, Svetovna enciklopedija živali) 6579194 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Kitajski rečni delfin | image = Lipotes vexillifer.png | status = PE | extinct = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | subordo = [[Odontoceti]] (zobati kiti) | superfamilia = [[Platanistoidea]] (rečni delfini) | familia = '''Lipotidae''' | genus = '''''Lipotes''''' | species = '''''L. vexillifer''''' | binomial = ''Lipotes vexillifer'' | binomial_authority = [[Gerrit S. Miller|Miller]], [[1918]] | range_map = cetacea_range_map_Chinese_River_Dolphin.PNG | range_map_caption = Nekdanja razširjenost ''Lipotes vexillifer'' | range_map_width = 200px }} '''Kitajski rečni delfin''' ali '''jangceška pliskavka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lipotes vexillifer''''') je [[sladkovodni delfin]], ki je živel le v [[Jangce|reki Jangce]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Druga imena so '''baidži''' (白鱀 [[Pinyin]]: báijì) in '''beli delfin''', Kitajci pa so mu nadeli tudi vzdevek »j<!-- z malo -->angceška boginja« (長江女神). Naddružina rečnih delfinov vključuje tudi [[orinoška pliskavka|orinoško pliskavko]] (''Inia geoffrensis'') in [[laplatska pliskavka|laplatsko pliskavko]]. Ker odpravi, ki se je to vrsto napotila poiskat leta 2006, ni uspelo najti nobenega primerka, je sporočila, da je vrsta »funkcionalno [[izumrtje|izumrla]]«.<ref name=baiji>{{navedi novice | title = The Chinese river dolphin is functionally extinct | url = http://www.baiji.org/expeditions/1.html | publisher = baiji.org | accessdate = 2006-12-13 | language = en | archive-date = 2007-01-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070104192730/http://www.baiji.org/expeditions/1.html | url-status = dead }}</ref> == Zgodnja zgodovina == Fosilni zapisi kažejo, da so se delfini v reko Jangce najbrž priselili pred 20 milijoni let iz [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. V času prvega opisa v slovarju ''[[Erya]]'' v obdobju [[Dinastija Han|dinastije Han]] je po ocenah živelo kakih 5000 kitajskih rečnih delfinov. == Upad == * 1979: [[Ljudska republika Kitajska]] razglasi rečnega delfina za prizadeto vrsto * 1983: lov na kitajskega rečnega delfina postane nezakonit * 1984: obupne življenjske razmere jangceške pliskavke se pojavijo na prvih straneh kitajskih občil<ref name="Last Chance">Last Chance to See. Douglas Adams.</ref> * 1986: [[populacija (biologija)|populacija]] šteje 300 osebkov * 1989: dokončana je pregrada [[Gezhouba]] * 1990: populacija obsega 200 osebkov * 1994: začetek gradnje [[Jez treh sotesk|Jezu treh sotesk]] * 1997: upad populacije na manj kot 50 osebkov (najdenih 23) * 1998: najdenih 7 * 2003: Jez treh sotesk začne polniti rezervoar * 2006: raziskava ni našla nobenega osebka več, zato vrsto razglasi za »po vsej verjetnosti izumrlo« Kitajska se je ogroženosti rečnega delfina zavedla malu po začetku modernizacije. Leta 1978 je [[Kitajska akademija znanosti]] kot vejo [[Wuhanski inštitut za hidrobiologijo]] ustanovila Raziskovalno središče za sladkovodne delfine (淡水海豚研究中心). Vendar pa je bil trud, da bi rešili vrsto, premajhen in prepozen. Prva kitajska organizacija za zaščito vodnih vrst, [[Wuhan]]ska Fundacija za ohranitev delfina Baidži (武汉白鱀豚保护基金), je bila ustanovljena decembra 1996. Zbrana sredstva 1.383.924,35 [[Renminbi|CNY]] (okrog 135,000 [[evro|EUR]]) so bila uporabljena za [[in vitro]] celično prezervacijo [[in vitro]] in za vzdrževanje infrastrukture, med drugim zavetišča Shishou, ki je bilo leta 1998 poplavljeno. Svoja srečanja s temi ogroženimi živalmi sta za program televizijske hiše BBC ''[[Last Chance to See]]'' dokumentirala [[Douglas Adams]] in [[Mark Carwardine]]. Leta 1990 je izšla knjiga z istim imenom, ki je vsebovala fotografije osebka v ujetništvu, in sicer samca Qi Qi (淇淇), ki je od leta 1980 do 14. julija 2002 živel v [[delfinarij]]u wuhanskega inštituta za hidrobiologijo. Najden v jezeru [[Dongting]] je postal edini prebivalec delfinarija Baidži (白鱀豚水族馆) ob Vzhodnem jezeru. Pozneje najdeni primerek je umrl po letu dni življenja v ujetništvu ([[1996]] do [[1997]]) v Polnaravnem rezervatu Shishou Tian-e-Zhou (石首半自然白鱀豚保护区), kjer so od leta 1990 sicer živeli le [[brezplavuti svinjek]]i (''Neophocaena phocaenoides''). Leta 1998 so blizu Šanghaja na otoku Chongming ujeli samico, ki pa je odklanjala vso ponujeno hrano in je v mesecu dni zaradi lakote poginila. Po ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]'' so najbolj ogroženega kita na svetu<ref name=baiji/> zadnjič opazili septembra 2004. Kitajska tiskovna agencija [[Xinhua]] je 4. decembra 2006 sporočila, da šesttedenska raziskava, v kateri je sodelovalo 30 strokovnjakov, ni odkrila nobenega rečnega delfina. Neuspeh Ekspedicije za jangceškega sladkovodnega delfina (长江淡水豚类考察) je vzbudil sum na prvo neizpodbitno izumrtje vrste [[kit]]a zaradi človekovih posegov v okolje<ref>{{navedi splet|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_entertainment/176223.html|title=Rare Yangtze dolphin may be extinct|accessdate=2006-12-05|language=en}}</ref> (nekatere izumrle vrste vosatih kitov morda niso bile samostojne vrste). K neuspehu odprave so morda prispevale tudi slabe vodne in vremenske razmere,<ref name=baiji/> vendar pa so ga nekateri znanstveniki 13. decembra 2006 razglasili za »funkcionalno izumrlega«, saj po vsej verjetnosti živi manj osebkov, kot bi jih moralo za ohranitev vrste.<ref name=baiji/> == Vzroki za izumrtje == Številčnost vrste je skozi desetletja upadala iz različnih vzrokov, med drugim gradnje jezov, uničevanja okolja, lova in trčenj z ladjami.<ref>[http://news.nationalgeographic.com/news/2006/12/061214-dolphin-extinct_2.html National Geographic news, 14. december 2006]</ref><ref name=BBC>BBC News, "[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm "Last Chance for China's Dolphin"] 27. junij 2006</ref> Zaradi onesnaženja s hrupom so se skorajda slepe živali pogosto zaletavale v ladijske vijake, številni osebki pa so se zapletli v ribiške mreže.<ref name="Last Chance"/> Habitat kitajskega rečnega delfina je nepopravljivo spremenil [[Jez treh sotesk]]. V zadnjih desetletjih se je močno zmanjšala obilnost vrst, s katerimi se je ta delfin prehranjeval, pri mnogih na tisočino predindustrijske ravni.<ref name=BBC/> Znanstveniki so si vrsto prizadevali ohraniti s preselitvijo v bližnje jezero. V reko naj bi jo znova naselili, ko bi se razmere v njej izboljšale. Druge vrste, ki jih je jez tudi ogrozil, so [[snežni žerjav]] (''Grus leucogeranus'') in [[kitajski veslokljun]] (''Psephurus gladius''). Skrajno ogrožen je tudi [[jangceški brezplavuti svinjek]]. Po raziskavah leta 2006 živi le še 400 osebkov. == Glej tudi == * [[Kitajski beli delfin]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lipotes vexillifer}} ; v angleščini: * ARKive - [http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ images and movies of the baiji ''(Lipotes vexillifer)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060507201752/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ |date=2006-05-07 }} * [http://baiji.org/ The baiji Foundation] - Networking Expertise for Conservation of Freshwater Biodiversity * [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/12119/all ''Lipotes vexillifer''], IUCN Red List entry, with extensive details. * [http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 ''Lipotes vexillifer''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070302055735/http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 |date=2007-03-02 }}, Endangered and Protected Species Database of Chinese Animals * [http://www.animalinfo.org/species/cetacean/lipovexi.htm Animal Info page on Baiji] * [https://web.archive.org/web/20050305043304/http://www.cetacea.org/baiji.htm "''Lipotes vexillifer'': Baiji or Chinese River Dolphin"] (cetacea.org, via [[Internet Archive]]) * [http://www.whale-web.com/dolphins/baiji.html whale-web.com] * [http://ecos.fws.gov/species_profile/SpeciesProfile?spcode=A0FQ U.S. Fish & Wildlife Service Species Profile] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm BBC News] "Last chance for China's dolphin" * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6179407.stm BBC News] "Failure in Yangtze dolphin search" * [http://www.baiji.org/expeditions/1/shanghai.html The baiji Foundation] "Hope dies last" * [http://blog.baiji.org/ Baiji blog] * [http://www.baiji.org/expeditions/1/overview.html Baiji is functionally extinct] * [http://www.cnn.com/2006/TECH/science/12/13/china.dolphin.ap/index.html Search for Baiji] [[Kategorija:Rečni delfini]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1918]] {{normativna kontrola}} 2sk8608lujc2lr8fbh8xjbal9ezhvu2 6705339 6705329 2026-07-01T18:01:04Z TadejM 738 popravek imena 6705339 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Jangceški delfin | image = Lipotes vexillifer.png | status = PE | extinct = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | subordo = [[Odontoceti]] (zobati kiti) | superfamilia = [[Platanistoidea]] (rečni delfini) | familia = '''Lipotidae''' | genus = '''''Lipotes''''' | species = '''''L. vexillifer''''' | binomial = ''Lipotes vexillifer'' | binomial_authority = [[Gerrit S. Miller|Miller]], [[1918]] | range_map = cetacea_range_map_Chinese_River_Dolphin.PNG | range_map_caption = Nekdanja razširjenost ''Lipotes vexillifer'' | range_map_width = 200px }} '''Jangceški delfin''', '''kitajski rečni delfin''' ali '''jangceška pliskavka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lipotes vexillifer''''') je [[sladkovodni delfin]], ki je živel le v [[Jangce|reki Jangce]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Druga imena so '''baidži''' (白鱀 [[Pinyin]]: báijì) in '''beli delfin''', Kitajci pa so mu nadeli tudi vzdevek »j<!-- z malo -->angceška boginja« (長江女神). Naddružina rečnih delfinov vključuje tudi [[orinoška pliskavka|orinoško pliskavko]] (''Inia geoffrensis'') in [[laplatska pliskavka|laplatsko pliskavko]]. Ker odpravi, ki se je to vrsto napotila poiskat leta 2006, ni uspelo najti nobenega primerka, je sporočila, da je vrsta »funkcionalno [[izumrtje|izumrla]]«.<ref name=baiji>{{navedi novice | title = The Chinese river dolphin is functionally extinct | url = http://www.baiji.org/expeditions/1.html | publisher = baiji.org | accessdate = 2006-12-13 | language = en | archive-date = 2007-01-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070104192730/http://www.baiji.org/expeditions/1.html | url-status = dead }}</ref> == Zgodnja zgodovina == Fosilni zapisi kažejo, da so se delfini v reko Jangce najbrž priselili pred 20 milijoni let iz [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. V času prvega opisa v slovarju ''[[Erya]]'' v obdobju [[Dinastija Han|dinastije Han]] je po ocenah živelo kakih 5000 jangceških delfinov. == Upad == * 1979: [[Ljudska republika Kitajska]] je razglasila rečnega delfina za prizadeto vrsto * 1983: lov na jangceškega delfina je postal nezakonit * 1984: obupne življenjske razmere jangceškega delfina so se pojavile na prvih straneh kitajskih občil<ref name="Last Chance">Last Chance to See. Douglas Adams.</ref> * 1986: [[populacija (biologija)|populacija]] je štela 300 osebkov * 1989: dokončana je bila pregrada [[Gezhouba]] * 1990: populacija je obsegala 200 osebkov * 1994: začetek gradnje [[Jez treh sotesk|Jezu treh sotesk]] * 1997: upad populacije na manj kot 50 osebkov (najdenih 23) * 1998: najdenih 7 * 2003: Jez treh sotesk je začel polniti rezervoar * 2006: raziskava ni našla nobenega osebka več, zato so vrsto razglasili za »po vsej verjetnosti izumrlo« Kitajska se je ogroženosti jangceškega delfina zavedla malu po začetku modernizacije. Leta 1978 je [[Kitajska akademija znanosti]] kot vejo [[Wuhanski inštitut za hidrobiologijo]] ustanovila Raziskovalno središče za sladkovodne delfine (淡水海豚研究中心). Vendar pa je bil trud, da bi rešili vrsto, premajhen in prepozen. Prva kitajska organizacija za zaščito vodnih vrst, [[Wuhan]]ska Fundacija za ohranitev delfina Baidži (武汉白鱀豚保护基金), je bila ustanovljena decembra 1996. Zbrana sredstva 1.383.924,35 [[Renminbi|CNY]] (okrog 135,000 [[evro|EUR]]) so bila uporabljena za [[in vitro]] celično prezervacijo [[in vitro]] in za vzdrževanje infrastrukture, med drugim zavetišča Shishou, ki je bilo leta 1998 poplavljeno. Svoja srečanja s temi ogroženimi živalmi sta za program televizijske hiše BBC ''[[Last Chance to See]]'' dokumentirala [[Douglas Adams]] in [[Mark Carwardine]]. Leta 1990 je izšla knjiga z istim imenom, ki je vsebovala fotografije osebka v ujetništvu, in sicer samca Qi Qi (淇淇), ki je od leta 1980 do 14. julija 2002 živel v [[delfinarij]]u wuhanskega inštituta za hidrobiologijo. Najden v jezeru [[Dongting]] je postal edini prebivalec delfinarija Baidži (白鱀豚水族馆) ob Vzhodnem jezeru. Pozneje najdeni primerek je umrl po letu dni življenja v ujetništvu ([[1996]] do [[1997]]) v Polnaravnem rezervatu Shishou Tian-e-Zhou (石首半自然白鱀豚保护区), kjer so od leta 1990 sicer živeli le [[brezplavuti svinjek]]i (''Neophocaena phocaenoides''). Leta 1998 so blizu Šanghaja na otoku Chongming ujeli samico, ki pa je odklanjala vso ponujeno hrano in je v mesecu dni zaradi lakote poginila. Po ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]'' so najbolj ogroženega kita na svetu<ref name=baiji/> zadnjič opazili septembra 2004. Kitajska tiskovna agencija [[Xinhua]] je 4. decembra 2006 sporočila, da šesttedenska raziskava, v kateri je sodelovalo 30 strokovnjakov, ni odkrila nobenega rečnega delfina. Neuspeh Ekspedicije za jangceškega sladkovodnega delfina (长江淡水豚类考察) je vzbudil sum na prvo neizpodbitno izumrtje vrste [[kit]]a zaradi človekovih posegov v okolje<ref>{{navedi splet|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_entertainment/176223.html|title=Rare Yangtze dolphin may be extinct|accessdate=2006-12-05|language=en}}</ref> (nekatere izumrle vrste vosatih kitov morda niso bile samostojne vrste). K neuspehu odprave so morda prispevale tudi slabe vodne in vremenske razmere,<ref name=baiji/> vendar pa so ga nekateri znanstveniki 13. decembra 2006 razglasili za »funkcionalno izumrlega«, saj po vsej verjetnosti živi manj osebkov, kot bi jih moralo za ohranitev vrste.<ref name=baiji/> == Vzroki za izumrtje == Številčnost vrste je skozi desetletja upadala iz različnih vzrokov, med drugim gradnje jezov, uničevanja okolja, lova in trčenj z ladjami.<ref>[http://news.nationalgeographic.com/news/2006/12/061214-dolphin-extinct_2.html National Geographic news, 14. december 2006]</ref><ref name=BBC>BBC News, "[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm "Last Chance for China's Dolphin"] 27. junij 2006</ref> Zaradi onesnaženja s hrupom so se skorajda slepe živali pogosto zaletavale v ladijske vijake, številni osebki pa so se zapletli v ribiške mreže.<ref name="Last Chance"/> Habitat jangceškega delfina je nepopravljivo spremenil [[Jez treh sotesk]]. V zadnjih desetletjih se je močno zmanjšala obilnost vrst, s katerimi se je ta delfin prehranjeval, pri mnogih na tisočino predindustrijske ravni.<ref name=BBC/> Znanstveniki so si vrsto prizadevali ohraniti s preselitvijo v bližnje jezero. V reko naj bi jo znova naselili, ko bi se razmere v njej izboljšale. Druge vrste, ki jih je jez tudi ogrozil, so [[snežni žerjav]] (''Grus leucogeranus'') in [[kitajski veslokljun]] (''Psephurus gladius''). Skrajno ogrožen je tudi [[jangceški brezplavuti svinjek]]. Po raziskavah leta 2006 živi le še 400 osebkov. == Glej tudi == * [[Kitajski beli delfin]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lipotes vexillifer}} ; v angleščini: * ARKive - [http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ images and movies of the baiji ''(Lipotes vexillifer)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060507201752/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ |date=2006-05-07 }} * [http://baiji.org/ The baiji Foundation] - Networking Expertise for Conservation of Freshwater Biodiversity * [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/12119/all ''Lipotes vexillifer''], IUCN Red List entry, with extensive details. * [http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 ''Lipotes vexillifer''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070302055735/http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 |date=2007-03-02 }}, Endangered and Protected Species Database of Chinese Animals * [http://www.animalinfo.org/species/cetacean/lipovexi.htm Animal Info page on Baiji] * [https://web.archive.org/web/20050305043304/http://www.cetacea.org/baiji.htm "''Lipotes vexillifer'': Baiji or Chinese River Dolphin"] (cetacea.org, via [[Internet Archive]]) * [http://www.whale-web.com/dolphins/baiji.html whale-web.com] * [http://ecos.fws.gov/species_profile/SpeciesProfile?spcode=A0FQ U.S. Fish & Wildlife Service Species Profile] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm BBC News] "Last chance for China's dolphin" * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6179407.stm BBC News] "Failure in Yangtze dolphin search" * [http://www.baiji.org/expeditions/1/shanghai.html The baiji Foundation] "Hope dies last" * [http://blog.baiji.org/ Baiji blog] * [http://www.baiji.org/expeditions/1/overview.html Baiji is functionally extinct] * [http://www.cnn.com/2006/TECH/science/12/13/china.dolphin.ap/index.html Search for Baiji] [[Kategorija:Rečni delfini]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1918]] {{normativna kontrola}} mz6duh0m8ntddqv37y5b3c5mf1eifri 6705574 6705339 2026-07-02T11:30:00Z Ljuba24b 92351 /* Upad */ dp 6705574 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Jangceški delfin | image = Lipotes vexillifer.png | status = PE | extinct = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | subordo = [[Odontoceti]] (zobati kiti) | superfamilia = [[Platanistoidea]] (rečni delfini) | familia = '''Lipotidae''' | genus = '''''Lipotes''''' | species = '''''L. vexillifer''''' | binomial = ''Lipotes vexillifer'' | binomial_authority = [[Gerrit S. Miller|Miller]], [[1918]] | range_map = cetacea_range_map_Chinese_River_Dolphin.PNG | range_map_caption = Nekdanja razširjenost ''Lipotes vexillifer'' | range_map_width = 200px }} '''Jangceški delfin''', '''kitajski rečni delfin''' ali '''jangceška pliskavka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lipotes vexillifer''''') je [[sladkovodni delfin]], ki je živel le v [[Jangce|reki Jangce]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Druga imena so '''baidži''' (白鱀 [[Pinyin]]: báijì) in '''beli delfin''', Kitajci pa so mu nadeli tudi vzdevek »j<!-- z malo -->angceška boginja« (長江女神). Naddružina rečnih delfinov vključuje tudi [[orinoška pliskavka|orinoško pliskavko]] (''Inia geoffrensis'') in [[laplatska pliskavka|laplatsko pliskavko]]. Ker odpravi, ki se je to vrsto napotila poiskat leta 2006, ni uspelo najti nobenega primerka, je sporočila, da je vrsta »funkcionalno [[izumrtje|izumrla]]«.<ref name=baiji>{{navedi novice | title = The Chinese river dolphin is functionally extinct | url = http://www.baiji.org/expeditions/1.html | publisher = baiji.org | accessdate = 2006-12-13 | language = en | archive-date = 2007-01-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070104192730/http://www.baiji.org/expeditions/1.html | url-status = dead }}</ref> == Zgodnja zgodovina == Fosilni zapisi kažejo, da so se delfini v reko Jangce najbrž priselili pred 20 milijoni let iz [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. V času prvega opisa v slovarju ''[[Erya]]'' v obdobju [[Dinastija Han|dinastije Han]] je po ocenah živelo kakih 5000 jangceških delfinov. == Upad == * 1979: [[Ljudska republika Kitajska]] je razglasila rečnega delfina za prizadeto vrsto * 1983: lov na jangceškega delfina je postal nezakonit * 1984: obupne življenjske razmere jangceškega delfina so se pojavile na prvih straneh kitajskih občil<ref name="Last Chance">Last Chance to See. Douglas Adams.</ref> * 1986: [[populacija (biologija)|populacija]] je štela 300 osebkov * 1989: dokončana je bila pregrada [[Gedžouba]] * 1990: populacija je obsegala 200 osebkov * 1994: začetek gradnje [[Jez treh sotesk|Jezu treh sotesk]] * 1997: upad populacije na manj kot 50 osebkov (najdenih 23) * 1998: najdenih 7 * 2003: Jez treh sotesk je začel polniti rezervoar * 2006: raziskava ni našla nobenega osebka več, zato so vrsto razglasili za »po vsej verjetnosti izumrlo« Kitajska se je ogroženosti jangceškega delfina zavedla malu po začetku modernizacije. Leta 1978 je [[Kitajska akademija znanosti]] kot vejo [[Wuhanski inštitut za hidrobiologijo]] ustanovila Raziskovalno središče za sladkovodne delfine (淡水海豚研究中心). Vendar pa je bil trud, da bi rešili vrsto, premajhen in prepozen. Prva kitajska organizacija za zaščito vodnih vrst, [[Vuhan]]ska Fundacija za ohranitev delfina Baidži (武汉白鱀豚保护基金), je bila ustanovljena decembra 1996. Zbrana sredstva 1.383.924,35 [[Renminbi|CNY]] (okrog 135.000 [[evro|EUR]]) so bila uporabljena za [[in vitro]] celično prezervacijo [[in vitro]] in za vzdrževanje infrastrukture, med drugim zavetišča Šišou, ki je bilo leta 1998 poplavljeno. Svoja srečanja s temi ogroženimi živalmi sta za program televizijske hiše BBC ''[[Last Chance to See]]'' dokumentirala [[Douglas Adams]] in [[Mark Carwardine]]. Leta 1990 je izšla knjiga z istim imenom, ki je vsebovala fotografije osebka v ujetništvu, in sicer samca Qi Qi (淇淇), ki je od leta 1980 do 14. julija 2002 živel v [[delfinarij]]u wuhanskega inštituta za hidrobiologijo. Najden v jezeru [[Dongting]] je postal edini prebivalec delfinarija Baidži (白鱀豚水族馆) ob Vzhodnem jezeru. Pozneje najdeni primerek je umrl po letu dni življenja v ujetništvu ([[1996]] do [[1997]]) v Polnaravnem rezervatu Shishou Tian-e-Zhou (石首半自然白鱀豚保护区), kjer so od leta 1990 sicer živeli le [[brezplavuti svinjek]]i (''Neophocaena phocaenoides''). Leta 1998 so blizu Šanghaja na otoku Čongming ujeli samico, ki pa je odklanjala vso ponujeno hrano in je v mesecu dni zaradi lakote poginila. Po ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]'' so najbolj ogroženega kita na svetu<ref name=baiji/> zadnjič opazili septembra 2004. Kitajska tiskovna agencija [[Xinhua]] je 4. decembra 2006 sporočila, da šesttedenska raziskava, v kateri je sodelovalo 30 strokovnjakov, ni odkrila nobenega rečnega delfina. Neuspeh Ekspedicije za jangceškega sladkovodnega delfina (长江淡水豚类考察) je vzbudil sum na prvo neizpodbitno izumrtje vrste [[kit]]a zaradi človekovih posegov v okolje<ref>{{navedi splet|url=http://english.hani.co.kr/arti/english_edition/e_entertainment/176223.html|title=Rare Yangtze dolphin may be extinct|accessdate=2006-12-05|language=en}}</ref> (nekatere izumrle vrste vosatih kitov morda niso bile samostojne vrste). K neuspehu odprave so morda prispevale tudi slabe vodne in vremenske razmere,<ref name=baiji/> vendar pa so ga nekateri znanstveniki 13. decembra 2006 razglasili za »funkcionalno izumrlega«, saj po vsej verjetnosti živi manj osebkov, kot bi jih moralo za ohranitev vrste.<ref name=baiji/> == Vzroki za izumrtje == Številčnost vrste je skozi desetletja upadala iz različnih vzrokov, med drugim gradnje jezov, uničevanja okolja, lova in trčenj z ladjami.<ref>[http://news.nationalgeographic.com/news/2006/12/061214-dolphin-extinct_2.html National Geographic news, 14. december 2006]</ref><ref name=BBC>BBC News, "[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm "Last Chance for China's Dolphin"] 27. junij 2006</ref> Zaradi onesnaženja s hrupom so se skorajda slepe živali pogosto zaletavale v ladijske vijake, številni osebki pa so se zapletli v ribiške mreže.<ref name="Last Chance"/> Habitat jangceškega delfina je nepopravljivo spremenil [[Jez treh sotesk]]. V zadnjih desetletjih se je močno zmanjšala obilnost vrst, s katerimi se je ta delfin prehranjeval, pri mnogih na tisočino predindustrijske ravni.<ref name=BBC/> Znanstveniki so si vrsto prizadevali ohraniti s preselitvijo v bližnje jezero. V reko naj bi jo znova naselili, ko bi se razmere v njej izboljšale. Druge vrste, ki jih je jez tudi ogrozil, so [[snežni žerjav]] (''Grus leucogeranus'') in [[kitajski veslokljun]] (''Psephurus gladius''). Skrajno ogrožen je tudi [[jangceški brezplavuti svinjek]]. Po raziskavah leta 2006 živi le še 400 osebkov. == Glej tudi == * [[Kitajski beli delfin]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lipotes vexillifer}} ; v angleščini: * ARKive - [http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ images and movies of the baiji ''(Lipotes vexillifer)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060507201752/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Lipotes_vexillifer/ |date=2006-05-07 }} * [http://baiji.org/ The baiji Foundation] - Networking Expertise for Conservation of Freshwater Biodiversity * [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/12119/all ''Lipotes vexillifer''], IUCN Red List entry, with extensive details. * [http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 ''Lipotes vexillifer''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070302055735/http://zd2.brim.ac.cn/scripts/bwwze/detail.asp?id=68 |date=2007-03-02 }}, Endangered and Protected Species Database of Chinese Animals * [http://www.animalinfo.org/species/cetacean/lipovexi.htm Animal Info page on Baiji] * [https://web.archive.org/web/20050305043304/http://www.cetacea.org/baiji.htm "''Lipotes vexillifer'': Baiji or Chinese River Dolphin"] (cetacea.org, via [[Internet Archive]]) * [http://www.whale-web.com/dolphins/baiji.html whale-web.com] * [http://ecos.fws.gov/species_profile/SpeciesProfile?spcode=A0FQ U.S. Fish & Wildlife Service Species Profile] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5122074.stm BBC News] "Last chance for China's dolphin" * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6179407.stm BBC News] "Failure in Yangtze dolphin search" * [http://www.baiji.org/expeditions/1/shanghai.html The baiji Foundation] "Hope dies last" * [http://blog.baiji.org/ Baiji blog] * [http://www.baiji.org/expeditions/1/overview.html Baiji is functionally extinct] * [http://www.cnn.com/2006/TECH/science/12/13/china.dolphin.ap/index.html Search for Baiji] [[Kategorija:Rečni delfini]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1918]] {{normativna kontrola}} dblsrh8sezhzr4hzl0bugnd2mml6he6 0 114125 6705380 690416 2026-07-01T20:03:27Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Jangceški delfin]] 6705380 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jangceški delfin]] 0d4p25e88fwxua7icnkc99bi9mc16eb 0 114126 6705331 690417 2026-07-01T17:57:59Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705331 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114127 6705332 690418 2026-07-01T17:58:04Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705332 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114128 6705333 690419 2026-07-01T17:58:10Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705333 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114129 6705334 690420 2026-07-01T17:58:15Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705334 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114130 6705335 690421 2026-07-01T17:58:19Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705335 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114131 6705336 690422 2026-07-01T17:58:25Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705336 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 114132 6705337 6269245 2026-07-01T17:58:42Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705337 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1918]] 2bhh3dv4jsvtbk1uj42rg5r8hak9svf 0 114133 6705338 690425 2026-07-01T17:58:49Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Kitajski rečni delfin]] na stran [[Jangceški delfin]] 6705338 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jangceški delfin]] ct1cdh104tdj9gvsjwm5ocud31lpcnm 0 117915 6705367 6702714 2026-07-01T19:11:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705367 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref>. K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V matičnih knjigah Matricula<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref> za Čepovan (vzpostavljeni 1735, strani:108-134) so pri vpisih o porokah imena mož in žena iz Lokovca (Locoviz) že v letu 1737. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4" /></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku <ref name=":20" /> <ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr.n.š.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref>. Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref>, in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije <ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] 9z5wjpovuallqqzktlxj9j5dcathi92 0 118014 6705191 6700982 2026-07-01T14:03:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 šola 6705191 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140544_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 24.08 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 52.02 |longEW = E |najdisi=Drežnica |slika=Drežnica village - Slovenia.jpg |povrsina=2,16 |prebivalstvo=236 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=540,7 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Drežnica''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]], od naselja Kobarid je oddaljena 6&nbsp;km. Po štetju 2002 ima 256 prebivalcev. Leži na nadmorski višini okoli 560 metrov. Vas je razdeljena na Gorénji in Dolénji konec. Mimo vasi tečeta potoka Stópica in Ročíca. Hribovsko naselje leži na terasi in je z vseh strani obdano z visokimi hribi: na vzhodu Planica in Kožljak, na severovzhodu [[Krn]] (2245 m), na severu greben Krnščice (2142 m), na severozahodu greben [[Polovnik]]a s [[Krasji vrh|Krasjim vrhom]] (1773 m), [[Veliki vrh v Polovniku|Velikim vrhom]] (1774 m) in Pirhovcem (1660 m) ter drugimi; na jugu Volnik (793 m) in Ozben (776 m). Na zahodni strani se terasasta dolina odpira proti [[Kobariški Stol|Stolu]] (1673 m), od katerega ga deli [[Soča]], ki se prav tu, pri Kobaridu, izvije iz soteske v širšo dolino. Drežnica ima značilno arhitekturno podobo. Hiše so zidane, nadstropne - kobariškega tipa in pogosto obrasle z vinsko trto beníko. Hiša je običajno ločena od gospodarskega poslopja, hlev za živino se pogosto nahaja pod stanovanjskimi prostori. Po travnikih in senožetih stojijo seniki, imenovani hlevi in dvojni kozolci - stogi. Prebivalci, če niso zaposleni v dolini, se pretežno ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m in turizmom. Na njivah gojijo [[krompir]], [[fižol]], krmne rastline, na pobočjih in v strmem svetu pa so travniki in sadno drevje ([[Hruška|hrušk]]e, [[sliva|sliv]]e, [[Jablana|jablan]]e), [[senožet]]i in [[pašnik]]i. V gorah so še žive planine Zaprikràj (1208 m) in Zaplèč (1200 m). V vasi stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|Cerkev Srca Jezusovega]], ki je [[Župnija Drežnica|župnijska cerkev]]. V spodnjem delu vasi je tudi [[OŠ in vrtec Drežnica|podružnična osnovna šola in vrtec Drežnica]], kjer otroci iz Drežnice in okolice obiskujejo šolo od 1. do 4. razreda, nato pa obiskujejo [[OŠ Simona Gregorčiča, Kobarid|OŠ Simona Gregorčiča v Kobaridu]]. == Drežniški pust == V Drežnici velja poseben fantovski običaj, ki se začne zadnjo soboto v letu, ko se sprejema mlade fantiče (''mule'') med fante. Delo opravlja ''fantovščina'', to je vaška organizacija s svojim predsednikom in tajnikom, blagajnikom in je stroga domena samo neporočenih fantov. Na novega leta dan mora mladi fant s ''pušljem'' na prsih k obhajilu in ''ofru'' - nabirki pri sveti maši, tako da lahko vsi vidijo, da je pristopil k fantovščini. Od novega leta do februarja, do [[pust]]a, se nato naznanja pusta s povorkami ob polnoči z zvonci in nabijanjem po ''plehih''. Fant si mora stesati novo leseno masko, ki je značilnost Drežnice. Prvo leto je mladi fant vedno za ''ta grdega''. Na pustno soboto se vsi nastopajoči zberejo v vaški [[Gostilna|gostiln]]i, kjer se našemijo in v sprevodu odidejo skozi vas. Pustni sprevod vodi vodič, sledi mu [[harmonikar]], za njim dva ali trije pari ''ta lepih'', nato ''ta stara dva'' in potem pisana druščina ''cigajnarjev'', ''rezjan'', ''loterija'', ''pustni dohtar'', ''hudič'', ''petelinar'', ''ta debeli'' in drugi in na koncu ''ta grdi'' s kuhinjo - vozičkom, v katerem zažgejo seno, da se čim bolj kadi. Na nedeljo se pobere smeti in se počisti vas. Na pustni torek se uprizori sojenje pustu, po usmrtitvi se ga odnese v vaško gostilno, kjer leži ''na parah'' in ga je treba paziti, da ga ne ukradejo. Opolnoči se ga z zadnjo povorko, na kateri se zvoni samo z zvonci, pospremi skoz vas in zažge. Drežniški pust je podoben Ravenskemu pustu, ki ima isti princip. == Potres v Posočju == 12. julija 2004 in 12. aprila 1998 sta bila v Posočju močna [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|potresa]], ki sta poškodovala številne objekte v Drežnici in okolici. Več poškodovanih objektov je bilo leta 2004, saj je bil epicenter potresa v Krnskem pogorju. == Izleti v okolico == Drežnica je izhodišče za celo vrsto manj in bolj zahtevnih izletov in gorskih tur in ogled vrste zanimivih [[slap]]ov (Krampež, Sopot). Slapa Krampež in Sopot sta dostopna po lažji poti in sta približno 20 min oddaljena od vasi - drug od drugega le 1 min. Slap Sopot, ki je čisto ob poti, je bolj neenoten slap in teče naravnost v potok. Slap Krampež je zaključek označene poti in se izteka v tolmun, kjer se je mogoče kopati. Do vrha Krampeža vodi tudi plezalna pot, speljana tik ob slapu. Medtem ko slap Sopot teče po mahu, si je Krampež pot urezal v skalo. V 1 km oddaljenem Koseču se začne krožna pot, na kateri so na ogled [[Koseška korita]] s slapovi na potoku Stopnik, [[kanjon]] potoka Brusnik in [[Cerkev sv. Justa, Koseč|cerkvica sv. Justa]]. Na poti do vasi je v krajšem sprehodu skozi [[Magozd]] dosegljiv [[slap Kozjak]]. Za planinsko turo na Krn si pohodnik lahko izbere zelo zahtevno pot Silva Korena z direktnim izstopom pri [[Gomiškovo zavetišče na Krnu|Gomiškovem zavetišču]] (4 ure 30 min) ali lažjo pot okoli Kožljaka (5-6 ur) ali zahtevno zahodno drežniško smer mimo bivaka na Črniku (5 ur). Iz Drežnice pelje edina markirana planinska pot na greben Polovnika, na Krasji vrh preko planine Zaprikràj (3 ure 30 min), kjer je na ogled polno ostankov iz prve svetovne vojne. <gallery> Sopot waterfall VP01.jpg|Sopot Krampež waterfall VP01.jpg|Krampež Stopnik1 Waterfall VP01.jpg|Stopnik1 Stopnik2 Waterfall VP02.jpg|Stopnik2 Brusnik waterfall and gorges VP01.jpg|Brusnik </gallery> == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968, I. knjiga * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Drežniška koza]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commons category|Drežnica, Kobarid}} * [http://www.dreznica.si/ Drežnica] * [http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html Izlet - Krasji vrh nad Drežnico] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100611005643/http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html |date=2010-06-11 }} {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] [[Kategorija:Drežnica| ]] 310kznhh1iwndsx1xcsimmy6weons31 6705577 6705191 2026-07-02T11:42:14Z Ljuba24b 92351 dp 6705577 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140544_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 24.08 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 52.02 |longEW = E |najdisi=Drežnica |slika=Drežnica village - Slovenia.jpg |povrsina=2,16 |prebivalstvo=236 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=540,7 |postna=5222 |posta=Kobarid |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Drežnica''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]], od naselja Kobarid je oddaljena 6&nbsp;km. Po štetju 2002 ima 256 prebivalcev. Leži na nadmorski višini okoli 560 metrov. Vas je razdeljena na Gorénji in Dolénji konec. Mimo vasi tečeta potoka Stópica in Ročíca. Hribovsko naselje leži na terasi in je z vseh strani obdano z visokimi hribi: na vzhodu Planica in Kožljak, na severovzhodu [[Krn]] (2245 m), na severu greben Krnščice (2142 m), na severozahodu greben [[Polovnik]]a s [[Krasji vrh|Krasjim vrhom]] (1773 m), [[Veliki vrh v Polovniku|Velikim vrhom]] (1774 m) in Pirhovcem (1660 m) ter drugimi; na jugu Volnik (793 m) in Ozben (776 m). Na zahodni strani se terasasta dolina odpira proti [[Kobariški Stol|Stolu]] (1673 m), od katerega ga deli [[Soča]], ki se prav tu, pri Kobaridu, izvije iz soteske v širšo dolino. Drežnica ima značilno arhitekturno podobo. Hiše so zidane, nadstropne - kobariškega tipa in pogosto obrasle z vinsko trto ''beníko''. Hiša je običajno ločena od gospodarskega poslopja, hlev za živino se pogosto nahaja pod stanovanjskimi prostori. Po travnikih in senožetih stojijo seniki, imenovani hlevi in dvojni kozolci - stogi. Prebivalci, če niso zaposleni v dolini, se pretežno ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m in turizmom. Na njivah gojijo [[krompir]], [[fižol]], krmne rastline, na pobočjih in v strmem svetu pa so travniki in sadno drevje ([[Hruška|hrušk]]e, [[sliva|sliv]]e, [[Jablana|jablan]]e), [[senožet]]i in [[pašnik]]i. Značilna za vse te vasi je planšarska živinoreja. Pasejo na planini Zapleč (1200 m) in Zaprikraj (1208 m) nad Drežniškimi Ravnami. V vasi stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|Cerkev Srca Jezusovega]], ki je [[Župnija Drežnica|župnijska cerkev]]. V spodnjem delu vasi je tudi podružnična osnovna šola in vrtec Drežnica, kjer otroci iz Drežnice in okolice obiskujejo šolo od 1. do 4. razreda, nato pa obiskujejo [[Osnovna šola Simona Gregorčiča, Kobarid|OŠ Simona Gregorčiča v Kobaridu]]. == Drežniški pust == V Drežnici velja poseben fantovski običaj, ki se začne zadnjo soboto v letu, ko se sprejema mlade fantiče (''mule'') med fante. Delo opravlja ''fantovščina'', to je vaška organizacija s svojim predsednikom in tajnikom, blagajnikom in je stroga domena samo neporočenih fantov. Na novega leta dan mora mladi fant s ''pušljem'' na prsih k obhajilu in ''ofru'' - nabirki pri sveti maši, tako da lahko vsi vidijo, da je pristopil k fantovščini. Od novega leta do februarja, do [[pust]]a, se nato naznanja pusta s povorkami ob polnoči z zvonci in nabijanjem po ''plehih''. Fant si mora stesati novo leseno masko, ki je značilnost Drežnice. Prvo leto je mladi fant vedno za ''ta grdega''. Na pustno soboto se vsi nastopajoči zberejo v vaški [[Gostilna|gostiln]]i, kjer se našemijo in v sprevodu odidejo skozi vas. Pustni sprevod vodi vodič, sledi mu [[harmonikar]], za njim dva ali trije pari ''ta lepih'', nato ''ta stara dva'' in potem pisana druščina ''cigajnarjev'', ''rezjan'', ''loterija'', ''pustni dohtar'', ''hudič'', ''petelinar'', ''ta debeli'' in drugi in na koncu ''ta grdi'' s kuhinjo - vozičkom, v katerem zažgejo seno, da se čim bolj kadi. Na nedeljo se pobere smeti in se počisti vas. Na pustni torek se uprizori sojenje pustu, po usmrtitvi se ga odnese v vaško gostilno, kjer leži ''na parah'' in ga je treba paziti, da ga ne ukradejo. Opolnoči se ga z zadnjo povorko, na kateri se zvoni samo z zvonci, pospremi skoz vas in zažge. Drežniški pust je podoben Ravenskemu pustu, ki ima isti princip. == Potres v Posočju == 12. julija 2004 in 12. aprila 1998 sta bila v Posočju močna [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|potresa]], ki sta poškodovala številne objekte v Drežnici in okolici. Več poškodovanih objektov je bilo leta 2004, saj je bil epicenter potresa v Krnskem pogorju. == Izleti v okolico == Drežnica je izhodišče za celo vrsto manj in bolj zahtevnih izletov in gorskih tur in ogled vrste zanimivih [[slap]]ov (Krampež, Sopot). Slapa Krampež in Sopot sta dostopna po lažji poti in sta približno 20 min oddaljena od vasi - drug od drugega le 1 min. Slap Sopot, ki je čisto ob poti, je bolj neenoten slap in teče naravnost v potok. Slap Krampež je zaključek označene poti in se izteka v tolmun, kjer se je mogoče kopati. Do vrha Krampeža vodi tudi plezalna pot, speljana tik ob slapu. Medtem ko slap Sopot teče po mahu, si je Krampež pot urezal v skalo. V 1 km oddaljenem Koseču se začne krožna pot, na kateri so na ogled [[Koseška korita]] s slapovi na potoku Stopnik, [[kanjon]] potoka Brusnik in [[Cerkev sv. Justa, Koseč|cerkvica sv. Justa]]. Na poti do vasi je v krajšem sprehodu skozi [[Magozd]] dosegljiv [[slap Kozjak]]. Za planinsko turo na Krn si pohodnik lahko izbere zelo zahtevno pot Silva Korena z direktnim izstopom pri [[Gomiškovo zavetišče na Krnu|Gomiškovem zavetišču]] (4 ure 30 min) ali lažjo pot okoli Kožljaka (5-6 ur) ali zahtevno zahodno drežniško smer mimo bivaka na Črniku (5 ur). Iz Drežnice pelje edina markirana planinska pot na greben Polovnika, na Krasji vrh preko planine Zaprikràj (3 ure 30 min), kjer je na ogled polno ostankov iz prve svetovne vojne. <gallery> Sopot waterfall VP01.jpg|Sopot Krampež waterfall VP01.jpg|Krampež Stopnik1 Waterfall VP01.jpg|Stopnik1 Stopnik2 Waterfall VP02.jpg|Stopnik2 Brusnik waterfall and gorges VP01.jpg|Brusnik </gallery> == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1968, I. knjiga * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Mihelič, Tine |display-authors=etal|year=2003 |title=Julijske Alpe : planinski vodnik |publisher=Ljubljana : Planinska zveza Slovenije |isbn=961-6156-47-0 |cobiss=124092928 |pages=}} ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Drežniška koza]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commons category|Drežnica, Kobarid}} * [http://www.dreznica.si/ Drežnica] * [http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html Izlet - Krasji vrh nad Drežnico] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100611005643/http://www.planinec.si/planinske-poti/4-julijske-alpe/26-krasji-vrh.html |date=2010-06-11 }} * [https://damjanl.fortunecity.ws/geografija.html Geografija in zgodovina Drežnice] {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] [[Kategorija:Drežnica| ]] tvr435b62acic2qqugct3fe4xx8czcx 0 127969 6705224 6686083 2026-07-01T14:56:09Z VidicK01 193275 /* Organi stranke */ +posodobljeni organi stranke 6705224 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = SD | logo = Socialni demokrati Logo.svg | logo_size = 160px | flag = Flag of the Social Democrats (Slovenia).svg | leader = [[Matjaž Han]] | foundation = 29. maj 1993 | merger = Združena lista, prej Zveza komunistov Slovenije | headquarters = Nazorjeva ulica 6, [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]]<ref>{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |isbn=9780754678403 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26 }}</ref><ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref> | position = [[leva sredina]]<ref name="Connor2011">{{Citation |first=Richard |last=Connor |title=Center-left wins power in Croatia, Slovenian poll delivers surprise |publisher=DW |date=5 December 2011 |url=http://www.dw-world.com/dw/article/0,,15578038,00.html}}</ref><ref name="freedom">{{Citation |title=Slovenia |work=Freedom in the World 2009 |publisher=Freedom House |url=http://www.freedomhouse.org/report/freedom-world/2009/slovenia |access-date=17 March 2012}}</ref> | youth_wing = [[Mladi forum Socialnih demokratov]] | membership = 11.000<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | colors = {{Color box|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|border=darkgray}} [[rdeča]] | international = [[Progresivno zavezništvo]] | european = [[Stranka evropskih socialistov]] | europarl = [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[Rdeča]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|14|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|302|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Socialni demokrati''' (kratica '''SD''') so [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala iz nekdanje [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov]], kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta [[2005]]. SD je polnopravna članica dveh mednarodnih političnih skupin – [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (Party of European Socialists) in Progresivne alianse (Progressive Alliance). V Evropskem parlamentu deluje v [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|zavezništvu socialistov in demokratov]] (Socialists & Democrats). Poslanska skupina SD je trenutno četrta najštevilčnejša v Državnem zboru RS. V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ima stranka trenutno enega poslanca. Stranka SD je bila do zdaj članica devetih slovenskih vlad; [[2. vlada Republike Slovenije|druge]], [[3. vlada Republike Slovenije|tretje]], [[6. vlada Republike Slovenije|šeste]], [[7. vlada Republike Slovenije|sedme]], [[9. vlada Republike Slovenije|devete]], [[11. vlada Republike Slovenije|enajste]], [[12. vlada Republike Slovenije|dvanajste]], [[13. vlada Republike Slovenije|trinajste]] in [[15. vlada Republike Slovenije|petnajste]]. S tem spada med stranke z najdaljšim obdobjem v slovenskih vladah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo prišel v parlament? 14 predsednikov strank verjame v uspeh.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-prisel-v-parlament-14-predsednikov-strank-verjame-v-uspeh/452489|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Po zmagi na državnozborskih volitvah je stranka SD oblikovala [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlado Republike Slovenije]], ki jo je vodil takratni predsednik stranke [[Borut Pahor]]. Aktualni predsednik stranke je [[Matjaž Han]], izvoljen na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu stranke 13. aprila 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 1990–2008: Ustanovitev in razvoj === Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]] (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP, ki jo je vodil [[Ciril Ribičič]], se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal [[Janez Kocijančič]].<ref name="socialnidemokrati.si">[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/2/zgodovina/ Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008]</ref> ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.{{Citation needed}} Na prvih [[večstrankarski sistem|večstrankarskih]] volitvah v Sloveniji aprila [[1990]] leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.<ref name="socialnidemokrati.si"/> Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v [[velika koalicija|veliko koalicijo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] - ZLSD - [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. V vladi je pokrivala štiri [[ministrstvo|ministrstva]] - [[Ministrstvo za gospodarstvo|gospodarstvo]], [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|delo, družino in socialne zadeve]] ter [[Ministrstvo za znanost|znanost]] in [[Ministrstvo za kulturo|kulturo]]. Vendar je v januarju [[1996]] izstopila iz [[vlada|vlade]] zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do [[upokojenec|upokojencev]] in ukrepi na področju [[socialna politika|socialne politike]]. === 2008–2011: Pahorjeva era === Na 3. kongresu marca [[1997]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal [[Borut Pahor]], ki je bil na 4. kongresu junija [[2001]] v [[Koper|Kopru]] ponovno izvoljen. Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru [[2000]] je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je [[15. november|15. novembra]] 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »[[Koalicijski sporazum]] o sodelovanju v vladi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije«]]. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranje zadeve]]. Po nastopu na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah leta 2004]] je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila [[2005]] v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta [[2007]] je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.<ref>[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/3/volilni-rezultati/ Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007]</ref> ==== 2008–2011: Vlada Boruta Pahorja ==== [[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|sličica|[[9. vlada Republike Slovenije|Pahorjeva vlada]]]] Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, [[Slovenska demokratska stranka]], je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. [[Janez Janša|Janeza Janšo]] je na premierskem stolčku zamenjal [[Borut Pahor]]. Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/03/socialna_demokracija_sd_volilni_kongres.aspx Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme ]</ref> Po padcu Pahorjeve vlade je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011]] stranka osvojila 10 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> === 2012–2020: Pod vodstvom Igorja Lukšiča in Dejana Židana === Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal [[Igor Lukšič]], nekdanji minister za šolstvo in šport.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Foto: Novi predsednik SD-ja je postal Lukšič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-novi-predsednik-sd-ja-je-postal-luksic/284401|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lukšič postal novi predsednik SD|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/luksic-postal-novi-predsednik-sd|website=old.slovenskenovice.si|date=2012-06-02|accessdate=2021-04-24|language=sl-si|first=D. P.|last=STA}}</ref> Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] in bil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|volitvah 2. decembra]] na položaj tudi izvoljen.<ref name=":7" /> Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci|accessdate=28.7.2014|date=21.7.2014|format=|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Ob enem je [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014]] je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik [[Igor Lukšič]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-luksic-odstopil-kot-predsednik-sd-ja/337799 |title=Igor Lukšič odstopil kot predsednik SD-ja |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=26.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Vodenje je ponudil [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]], ki je bila izvoljena za evropsko poslanko, a ga ta ni sprejela.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zDf_HOg6Ac|title=FAKTOR #448: FAKTOR TEDNA DEJAN ŽIDAN (mag. Dejan Židan, Aljuš Pertinač)|date=3. 6. 2020|accessdate=29.10.2020|website=YouTube.com|publisher=TV3 Slovenija|last=|first=}}</ref> [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709859686).jpg|sličica|Židan je bil predsednik stranke šest let, dve leti tudi [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik državnega zbora]].]] [[28. maj|28. maja]] [[2014]] je Lukšiča nasledil [[Dejan Židan]]. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju [[Tanja Fajon]] in [[Milan Brglez]]. Pod Židanom je stranka SD vstopila v [[12. vlada Republike Slovenije|vlado Mira Cerarja]], kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je stranka vstopila tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vlado Marjana Šarca]], kjer so stranki zopet pripadli trije resorji, Dejan Židan pa je zasedel mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal [[Evropski poslanec|evropski poslanki]] [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-05-28|title=Židan: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|date=2020-05-28|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === 2020–2024: Pod vodstvom Tanje Fajon === Mnogi člani, nekdanji člani in politični opazovalci so bili kritični do predaje oblasti Fajonovi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Ta bi naj bila favorizirana (Židan jo je ob odstopu orisal kot bodočo premierko Slovenije), njeno imenovanje za predsednico pa v neskladju s statutom stranke, saj lahko predsednika določi le kongres.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: ni še predsednica SD, pa se že sestaja s sindikalistko Lidijo Jerkič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tanja-fajon-se-ni-predsednica-sd-pa-ze-sprejema-lidijo-jerkic-526686|website=siol.net|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi pozivi članov SD naj Tanja Fajon odstopi! {{!}} e-Maribor na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/bb192cad5c18518743a883df75539569/e-Maribor/Podravje/Novi-pozivi-%C4%8Dlanov-SD-naj-Tanja-Fajon-odstopi|website=novice.najdi.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel|url=https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-10-29|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101004237/https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|url-status=dead}}</ref> Fajonovo so tako v času do kongresa imenovali predvsem kot "predsedujočo SD" in "voditeljico SD".<ref>{{Navedi splet|title=Evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon na obisku v Velenju {{!}} SD Velenje|url=https://sd-velenje.si/blog/evropska-poslanka-in-voditeljica-socialnih-demokra/|website=sd-velenje.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=(KONGRES) Nova predsednica SD je favoritka Tanja Fajon, Jani Prednik ji je odščipnil slabo tretjino glasov|url=https://www.vecer.com/slovenija/nova-predsednica-socialnih-demokratov-je-evropska-poslanka-tanja-fajon-10223810|website=www.vecer.com|date=2020-10-10|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref name="#1"/> Na kongresu stranke, [[10. oktober|10. oktobra]] [[2020]], je bila [[Tanja Fajon]] z 276 delegatskimi glasovi izvoljena za predsednico stranke. Protikandidat, poslanec [[Jani Prednik]] jih je prejel 107.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Na mesto podpredsednice je bila z 238 glasov delegatov izvoljena [[Dominika Švarc Pipan]]. Prednik je na kongresu stranki in vodstvu očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na Janeza Janšo. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. Koalicijo ustavnega loka.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Po odstopu Dejana Židana je podpora stranki naglo narasla, tudi na dobrih 20 %, po oktobrski izvolitvi Fajonove na mesto predsednice stranke pa se ustalila na okrog 16 %.<ref>{{Navedi splet|title=Velik skok SD, LMŠ padla krepko pod Fajonovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/velik-skok-socialnih-demokratov-po-fajonovi-lms-padla-krepko-pod-sd-527823|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Podpora je v prve pol leta fluktuirala med 12 % in 18 % in na drugem mestu prehitela [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: NSi izgublja, DeSUS raste|url=https://siol.net/novice/slovenija/vox-populi-nsi-izgublja-desus-raste-541843|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Na pobudo [[Mladi forum SD|Mladega foruma Socialnih demokratov]] je nadzorni odbor stranke januarja 2021 iz SD izključil [[Občina Ilirska Bistrica|župana Ilirske Bistrice]] [[Emil Rojc (politik)|Emila Rojca]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=SD iz stranke izključila Emila Rojca|url=https://www.mladina.si/204313/sd-iz-stranke-izkljucila-emila-rojca/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> K izključitvi Rojca, ki je bil med prvimi člani SD, je botrovala označitev novinark Primorskih novic za "kure nesnice".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/zupan-rojc-z-zalitvami-nad-novinarke|title=Župan Rojc z žalitvami nad novinarke|date=11. 11. 2020|accessdate=|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Rupnik Ženko|first=Veronika}}</ref> Rojc je bil pred tem večkrat kritičen do lastne stranke, da ni prisluhnila lokalnemu obmejnemu prebivalstvu, prav tako naj bi vodstvo SD motilo sodelovanje občine s [[14. vlada Republike Slovenije|Tretjo Janševo vlado]] in koalicija SD in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na občinskem nivoju v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Župana Ilirske Bistrice Emila Rojca vrgli iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupana-ilirske-bistrice-emila-rojca-vrgli-iz-stranke-sd-543369|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župan Emil Rojc znova udaril: Prepotentneži me ne bodo podili iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupan-rojc-ostro-nad-svoje-strankarske-kolege-539897|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Po Rojčevi izključitvi je stranke izstopilo 16 članov, med njimi tudi celotna svetniška skupina v občinskem svetu Ilirske Bistrice.<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Fajonovo? Po izključitvi Rojca iz stranke izstopilo več članov.|url=https://siol.net/novice/slovenija/tezave-za-fajonovo-po-izkljucitvi-rojca-iz-stranke-izstopilo-vec-clanov-544079|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po izključitvi Rojca iz ilirskobistriškega SD izstopilo vseh sedem občinskih svetnikov|url=https://www.dnevnik.si/1042947645|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-16}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsedstvo stranke je 29. decembra 2020 na potrdilo podporo [[Karl Erjavec|Karlu Erjavcu]] za mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo SD-ja podprlo Erjavčevo kandidaturo. Zorčič: SMC ne bo zgolj porok za potrebne glasove|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedstvo-sd-ja-podprlo-erjavcevo-kandidaturo-zorcic-smc-ne-bo-zgolj-porok-za-potrebne-glasove/547299|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD za vložitev konstruktivne nezaupnice, Erjavca podprli za mandatarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sd-za-vlozitev-konstruktivne-nezaupnice-erjavca-podprli-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki na glasovanju ni uspela.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} [[Slika:1. redna seja vlade - 52114494792.jpg|sličica|240x240_pik|Ministra SD [[Aleksander Jevšek]] in [[Tanja Fajon]] na 1. seji Golobove vlade]] 16. oktobra 2021 je zasedala konferenca stranke, ki je obravnavala volilni program, imenovan ''Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030''.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=SD napoveduje deset velikih sprememb. Fajonova: 'Slovenija drvi v napačno smer'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/konferenca-sd-napovedujejo-deset-velikih-sprememb.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Fajonova je med predlogi izpostavila minimalno pokojnino 700 evrov neto in brezplačen vrtec. Na področju gospodarstva je napovedala ukrepe za višjo dodano vrednost gospodarstva, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto ter postopno krajšanje delovnega časa na 32 ur na teden.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD je prva izmed strank opozicije, ki je predstavila osnutek programa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/616b069d81317/stranka-sd-je-prva-izmed-strank-opozicije-ki-je-predstavila-osnutek-programa|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Socialni demokrati imamo načrt|url=https://socialnidemokrati.si/tanja-fajon-socialni-demokrati-imamo-nacrt/|website=SD|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Konferenca SD: je novi program sploh izvedljiv, ali bodo ostale le obljube in boj proti Janši?|url=https://www.domovina.je/konferenca-sd-je-program-sploh-izvedljiv-ali-bodo-ostale-le-obljube-in-boj-proti-jansi/|website=Domovina|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI|first=Rok|last=Frelih}}</ref> Nekateri kritiki so zastavljene cilje označili za težko izvedljive.<ref name=":9" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve leta 2022]] se je stranka SD podala z geslom "Drugače". Osvojili so 79.709 oz. 6,69 % glasov, s čimer so se uvrstili na četrto mesto. S tem so dobili sedem poslanskih mest, kar so tri manj kot na volitvah leta 2018. Predsednica stranke [[Tanja Fajon]] je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Iz parlamenta sta med drugim izpadla tudi nekdanji predsednik stranke [[Dejan Židan]] in podpredsednik [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Po dveh dneh je z mesta podpredsednika stranke odstopil [[Jernej Pikalo]], ki na volitvah sicer ni kandidiral. Komentiral je, da gre za drugi najslabši rezultati v zgodovini stranke in da se mu zdi ideja socialne demokracije najboljše in si tako zasluži več podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Odstop je tako komentiral kot upoštevanje lastnih standardov, ob vprašanjih, ali bi mogla odstopiti tudi Tanja Fajon pa je dejal, da ima vsakdo svoje standarde.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata SD odstopil kot njen podpredsednik|url=https://www.sta.si/3030764/pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-sd-odstopil-kot-njen-podpredsednik|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> Tanja Fajon se je dva dni po volitvah kot prva od vodij strank sestala z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob in Fajonova po neformalnem srečanju zadovoljna s pogovori|url=https://www.sta.si/3030591/golob-in-fajonova-po-neformalnem-srecanju-zadovoljna-s-pogovori|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52343006874).jpg|sličica|Predstavitev rezultatov Golobove vlade po prvih 100 dneh]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":92">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Ministrska ekipa je bila izglasovana 1. junija 2022. Stranka SD je v koalicijskem razrezu dobila štiri ministrska mesta; ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade je postala Tanja Fajon, ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo [[Matjaž Han]] ter minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo [[Aleksander Jevšek]], ki mu je z imenovanjem prenehal mandat župana [[Mestna občina Murska Sobota|Mestne občine Murska Sobota]]. Po dobrem letu od nastopa vlade Roberta Goloba je stranka SD izrazila zaskrbljenost nad padajočo javnomnenjsko podporo vladi. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem spomnila na to, da vladi ni uspelo doseči minimalnih pričakovanih premikov na področju zdravstvene reforme, ki jo je vlada ob nastopu zagovarjala kot prioriteto.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaskrbljen zaradi padanja podpore vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-zaskrbljen-zaradi-padanja-podpore-vladi/675021|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dodala je, da bo morala vlada v jeseni 2023 bolj zavihati rokave, nad delom ministrov iz SD in njihovimi rezultati pa je izrazila zadovoljstvo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SD skrbi padanje podpore vladi in odsotnost minimalnih pričakovanih premikov v zdravstvu|url=https://www.sta.si/3192466/sd-skrbi-padanje-podpore-vladi-in-odsotnost-minimalnih-pricakovanih-premikov-v-zdravstvu|website=www.sta.si|accessdate=2023-07-15}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== [[Slika:Milan Brglez 02 (cropped).jpg|sličica|237x237_pik|[[Milan Brglez]], skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države|levo]] Pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniškimi volitvami leta 2022]] je Tanja Fajon dejala, da bo SD nastopil z lastnim kandidatom, saj ''"Da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke spodobi''."<ref name=":4">{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je bila napoved Tanje Fajon o kandidatu SD za predsednika preveč dokončna?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/je-bila-napoved-tanje-fajon-o-kandidatu-sd-za-predsednika-prevec-dokoncna/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je dodala, da "''Socialni demokrati nismo nova stranka, zato nam ni treba iskati in brskati po svojih vrstah, imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov, da lahko gremo na volitve.''"<ref name=":4" /> 23. avgusta 2022 je po seji sveta stranke Tanja Fajon sporočila, da SD svojega predsedniškega kandidata ne bo imela.<ref>{{Navedi splet|title=SD v predsedniški tekmi brez svojega kandidata|url=https://www.domovina.je/sd-v-predsedniski-tekmi-brez-svojega-kandidata/|website=Domovina|date=2022-08-23|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=SD ne bo imel svojega kandidata na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-ne-bo-imel-svojega-kandidata-na-predsedniskih-volitvah/637980|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Stranka naj bi evidentirala 71 kandidatov, največji konsenz naj bi bil glede evropskega poslanca [[Milan Brglez|Milana Brgleza]], a ta soglasja h kandidaturi ni podal.<ref name=":10" /> Fajonova je ob tem dejala, da se bo stranka osredotočila na kasnejše lokalne volitve.<ref name=":10" /> Septembra 2022 je Milan Brglez naposled sprejel kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in se odpovedal funkcijam v stranki SD, ki ga je podprla kot svojega kandidata. Po odstopu njihove kandidatke [[Marta Kos|Marte Kos]] iz predsedniške tekme ga je za svojega kandidata podprlo tudi [[Gibanje Svoboda]], takrat največja parlamentarna in vladna stranka. Kandidaturo je vložil 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brglez vložil predsedniško kandidaturo s podpisi poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglez-vlozil-predsednisko-kandidaturo-s-podpisi-poslancev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel 3. mesto in se ni uvrstil v drugi krog. Prejel je 134.726 oz. 15,45 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Stranka je v drugem krogu javno podprla kandidatko [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD bo v drugem krogu volitev podprla Natašo Pirc Musar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-sd-bo-v-drugem-krogu-volitev-podprla-nataso-pirc-musar/|website=N1|date=2022-10-28|accessdate=2022-11-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD tudi uradno potrdila, da bo v drugem krogu podprla Natašo Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/stranka-sd-tudi-uradno-potrdila-da-bo-v-drugem-krogu-podprla-nataso-pirc-musar/645451|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD v drugem krogu predsedniških volitev podpira Natašo Pirc Musar|url=https://www.dnevnik.si/1042999863|website=Dnevnik|accessdate=2022-11-10|archive-date=2022-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110225439/https://www.dnevnik.si/1042999863|url-status=dead}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke. Na mesta podpredsednikov so delegati izvolili [[Jani Prednik|Janija Prednika]], [[Matjaž Nemec|Matjaža Nemca]], [[Meira Hot|Meiro Hot]] in [[Mija Javornik|Mijo Javornik]], pravosodna ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] in kohezijski minister [[Aleksander Jevšek]] za podpredsednika nista bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Tekom kongresa je eden od govorcev, delegat delavske zveze SD [[Branko Cajnko]] na odru dejal, da sta glavna krivca [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|vojne v Ukrajini]] [[Združene države Amerike]] in zveza NATO.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu SD: "Za vojno v Ukrajini so krive ZDA in zveza Nato" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kongres-sd-brglez-fajon-ukrajina-589624|website=siol.net|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Stranka se je na besede odzvala na Twitterju in zapisala: ''"Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. Vendar to ne pomeni, da člani in članice ne smejo imeti drugačnih pogledov. Nasprotno, črka D v kratici SD pomeni namreč ravno to. #VednoSD"''<ref>{{Navedi tvit| user=strankasd |number=1578747319251439623 |title=Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. [...] |date=2022-10-08 }}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Predsedstvo Socialnih demokratov je na srečanju dne 29. januarja 2024 odločilo, da zaradi [[15. vlada Republike Slovenije#Afera sodna stavba|afere sodna stavba]] oz. nepravilnosti pri postopkih nakupa le-te, ministrici za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominiki Švarc Pipan]] odreka podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> Pozvali so jo k odstopu, prvi odziv ministrice je bil, da oditi ne namerava, saj bi to pomenilo nadaljevanje spornih poslov na ministrstvu. Kasneje se je večkrat sestala s premierjem Robertom Golobom in dejala, da bo odstopila, če jo k temu pozove tudi on. Tanja Fajon, predsednica stranke, je bila ogorčena nad izjavo ministrice, da je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica premierju ponudila svoj odstop, ta naj bi ga sprejel v naslednjih dneh, ministrstvo pa začasno prevzel sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika stranke odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Napetosti se s tem niso končale; do ministrice je bil v Državnem zboru oster poslanec in njen strankarski kolega [[Jani Prednik]], dejal je, da je Švarc Pipanova "ena od glavnih osumljenk pri izpeljavi spornega posla in da je sedaj spregledala kot Esmeralda".<ref>{{Navedi splet|title=Spopad v parlamentu: ministrica Švarc Pipan poslancu Predniku zagrozila s tožbo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/spopad-v-parlamentu-ministrica-svarc-pipan-poslancu-predniku-zagrozila-s-tozbo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference in sestanka predsedstva potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> Švarc Pipan je 12. februarja 2024 po tem, ko ni bila vabljena ne na konferenco, ne na predsedstvo stranke, izstopila iz Socialnih demokratov.<ref>{{navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan izstopila iz SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-izstopila-iz-sd-hvala-za-roze-in-srecno-sd-626824|website=siop.net|accessdate=2024-02-13|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja 2024 je premier odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Državni zbor se je z odstopom seznanil na seji dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 6.jpg|sličica|Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan med primopredajo poslov]] Anketa, ki jo je med 5. in 8. februarjem za časopis [[Delo (časopis)|Delo]] izvedla agencija Mediana, je pokazala velik padec podpore stranki. Ta bi prejela le 2,6 % glasov, s čimer bi se uvrstila na peto mesto in prvič po letu 2005 ne bi prestopila parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Dela: SD strmoglavil, vlada z najslabšo oceno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-sd-strmoglavil-vlada-z-najslabso-oceno/698110|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki stranke, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> V sredini marca so se zaključili postopki evidentiranja kandidatov za novega predsednika SD, izvoljenega na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu 13. aprila]]. Dotedanja predsednica Tanja Fajon soglasja h kandidaturi ni podala in se v pismu članstvu poslovila od vodenja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova ne bo kandidirala za predsednico SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-ne-bo-kandidirala-za-predsednico-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Kandidaturo so napovedali vodja poslanske skupine [[Jani Prednik]], župan Ajdovščine [[Tadej Beočanin]] ter evroposlanec [[Milan Brglez]].<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Za predsednika je bil na kongresu izvoljen Matjaž Han, ki je le za nekaj 10 glasov premegal Brgleza.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han v pogovoru za N1: “En kongres ne sme razbiti enotnosti stranke” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/matjaz-han-v-pogovoru-za-n1-en-kongres-ne-sme-razbiti-enotnosti-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> === 2024– : Pod vodstvom Matjaža Hana === [[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024.jpg|sličica|[[Matjaž Han]]]] Dan po izvolitvi [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] za predsednika Socialnih demokratov je iz stranke izstopil njen nekdanji glavni tajnik, Uroš Jauševec. V sporočilu za javnost je zapisal, da je bil do nje že dlje časa kritičen, a da so stranko s Hanovo izvolitvijo dokončno prevzeli "primitivizem, nesposobnost in nenačelnost".<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji glavni tajnik SD Uroš Jauševec izstopil iz stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-glavni-tajnik-sd-uros-jausevec-izstopil-iz-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> Zaradi že drugega poraza na volilnem kongresu je svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine ponudil Jani Prednik, a so v stranki njegovo ponudbo zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik ponudil odstop, a uživa podporo Matjaža Hana in poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prednik-ponudil-odstop-a-uziva-podporo-matjaza-hana-in-poslancev/705070|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Volilna konvencija in predsedstvo SD sta kandidatno listo potrdila 25. aprila 2024. Za nosilca je bil potrjen [[Matjaž Nemec]], zadnje mesto je zasedel [[Milan Brglez]], na listo pa sta bila uvrščena tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj [[Aleksander Jevšek]] ter nekdanja evroposlanka stranke, [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]].<ref>{{Navedi splet|title=SD potrdil listo za evropske volitve, nosilec bo aktualni poslanec Matjaž Nemec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilec-evropske-liste-pri-sd-aktualni-evropski-poslanec-matjaz-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> Na evropske volitve 2024 se je stranka podala s sloganom ''Močna Evropa, močna Slovenija''. Listo so vložili v ponedeljek, 6. maja.<ref>{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-05-06|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> # '''[[Matjaž Nemec]]''' # [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] # [[Aleksander Jevšek]] # Lucija Karnelutti # [[Matevž Frangež]] # Aleksandra Vasiljević # Primož Brvar # Neva Grašič # [[Milan Brglez]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,76 % glasov, s čimer je zasedla 4. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matjaž Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-25|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem, ko sta koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] pozvali k bojkotu [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatkih h pokojninam za izjemne umetniške dosežke]], je SD takšen poziv označila za neprimeren. Predsednik stranke Matjaž Han je dejal, bi bilo to politično neodgovorno in kratkoročno je všečno.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Gre za zmago razuma. Asta Vrečko: Referendum je sklican za preštevanje desnih volivcev.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/janez-jansa-gre-za-zmago-razuma-asta-vrecko-referendum-je-sklican-za-prestevanje-desnih-volivcev/745356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-11|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Po tem, ko je več institucij znatno znižalo gospodarsko napoved za Slovenijo, med drugim [[Banka Slovenije]] in [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], je Matjaž Han podprl vrnitev na prejšnji sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in s tem zavrnil novo ureditev, ki jo je pred tem sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Han za izboljšanje položaja normirancev in udeležbo delavcev pri dobičku|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/han-za-izboljsanje-polozaja-normirancev-in-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/747978|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han podpira vrnitev starega sistema normirancev|url=https://www.finance.si/9037449|website=Finance|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Normiranci sprli SD in svobodnjake - Domovina|url=https://www.domovina.je/normiranci-sprli-sd-in-svobodnjake|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-22|language=en}}</ref> Zavrnil je tudi zavezo zvezi NATO, da bi Slovenija obrambne izdatke dvignila na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Septembra 2025 je nepovezana poslanka, prej poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]] potrdila prestop v poslansko skupino SD.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=N1|date=2025-09-20|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref> 6. januarja 2026 je iz Levice k Socialnim demokratom prestopil tudi [[Matej Tašner Vatovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SD se je na državnozborske volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Pogovori o sodelovanju so potekali s stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]; pobudnik ideje o skupni listi je bil Matjaž Han, javno pa jo je podprl prvi predsednik Slovenije [[Milan Kučan]].<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> Svet Preroda je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo na volitvah, v SD pa so se na to odzvali z besedami, da odločitev spoštujejo, a »ostajajo odprti za pogovore z vsemi strankami, s katerimi delijo programske vrednote, saj to zahteva čas, v katerem živimo.«<ref name=":22" /> Kučan sam je idejo o povezovanju, ki naj bi preprečila drobljenje glasov na levi sredini, znova obudil v intervjuju, objavljenem 26. januarja 2026 v tedniku Reporter.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Han je 28. januarja v intervjuju poudaril, da je »malo verjetnosti, da še pride do skupne liste«, a vendar da če tega ne storijo, je to »ene vrste napaka«.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj na levi ne zmorejo brez Milana Kučana?|url=https://info360.si/politika/zakaj-na-levi-ne-zmorejo-brez-milana-kucana/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Listo so kot prva stranka predstavili na volilni konvenciji dne 4. februarja 2026.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaokrožil s pozivom: »Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati!«, ob tem pa javno obljubil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev: [[Damijan Zrim|Damijan]] [[Damijan Zrim|Bezjak Zrim]] (Murska Sobota I), [[Jonas Žnidaršič]] (Vič Rudnik II), Bojana Muršič (Ruše), Soniboj Knežak (Hrastnik), Janja Rednjak (Velenje II), [[Meira Hot]] (Piran), skupaj s pridruženima Mojco Šetinc Pašek (Vič Rudnik III) in Matejem T. Vatovcem (Kopet I). Na listo so uvrstili tudi vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: Tanja Fajon (Ljubljana Center), Matjaž Han (Laško), [[Andreja Kokalj]] (Moste Polje III), [[Aleksander Jevšek]] (Slovenj Gradec).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> Kandidatno listo so vložili v ponedeljek, 16. februarja 2026, Han je v izjavi za medije napovedal »izogibanje populizmu in praznim obljubam«.<ref>{{Navedi splet|title=Han: "Če se to ne bo zgodilo, se bo moral najmočnejši pogovarjati tudi z drugimi strankami"|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ce-se-to-ne-bo-zgodilo-se-bo-moral-najmocnejsi-pogovarjati-tudi-z-drugimi-strankami/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Slogan in hkrati ime programa stranke je bil ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.<ref name=":19" />''<ref>{{Navedi splet|title='Za mir, razvoj in blaginjo'. Han: Potrebujemo dogovor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-mir-razvoj-in-blaginjo-han-potrebujemo-dogovor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-18|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:30 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:2 start:0 PlotData= bar:Sedežev color: red width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color: red from:start till:14 text:14 bar:1992 from:start till:14 text:14 bar:1996 from:start till:9 text:9 bar:2000 from:start till:11 text:11 bar:2004 from:start till:10 text:10 bar:2008 from:start till:29 text:29 bar:2011 from:start till:10 text:10 bar:2014 from:start till:6 text:6 bar:2018 from:start till:10 text:10 bar:2022 from:start till:7 text:7 bar:2026 from:start till:6 text:6 </timeline> Od leta 1990 dalje ima stranka poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 161.349 | 13,58 | {{steady}} | {{Composition bar|14|90|hex=#ff0000}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 96.597 | 9,03 | {{decrease}} 4,55 | {{Composition bar|9|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 5 | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 130.079 | 12,08 | {{Increase}} 3,05 | {{Composition bar|11|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 2 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2000)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2000-2004)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 98.527 | 10,17 | {{Decrease}} 1,91 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 320.248 | 30,45 | {{Increase}} 20,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 19 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 115.952 | 10,52 | {{Decrease}} 19,93 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 19 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 52.249 | 5,98 | {{Decrease}} 4,54 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 4 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 87.234 | 9,92 | {{Increase}} 3,94 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 4 | 3. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 79.709 | 6,69 | {{Decrease}} 3,23 | {{Composition bar|7|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 3 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 79.175 | 6,71 | {{increase}} 0,02 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 1 | 4. | {{no|Opozicija}} |- |} === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 61.672 | 14,15 | {{steady}} | {{Composition bar|1|7|hex=#FF0000}} | {{steady}} | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 85.407 | 18,43 | {{Increase}} 4,28 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 32.484 | 8,08 | {{Decrease}} 4,35 | {{Composition bar|1|8|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 89.936 | 18,66 | {{Increase}} 10,58 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 52.390 | 7,76 | {{Decrease}} 10,90 | {{Composition bar|1|9|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 4. |- |} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje ! rowspan="2" |Opombe |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Borut Pahor]] |bgcolor=red | | | | | |do 2008, ko postane premier |- ![[Aurelio Juri]] |bgcolor=red | | | | | |od 2008, ko nadomesti Boruta Pahorja |- ![[Zoran Thaler]] | |bgcolor=red | | | | |do 2011, ko odstopi zaradi obtožb |- ![[Mojca Kleva]] | |bgcolor=red | | | | |od 2011, ko nadomesti Zorana Thalerja |- ![[Tanja Fajon]] | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |bgcolor=red | | |do 2022, ko postane ministrica v Vladi RS |- ![[Milan Brglez]] | | | |bgcolor=red | | |/ |- ![[Matjaž Nemec]] | | | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |od 2022, ko nadomesti Tanjo Fajon |- |} == Seznam predsednikov == {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Predsednik<br><small>(rojstvo–smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Ime stranke |- !Začetek !Konec |- !1. | |<center>[[Ciril Ribičič|'''Ciril Ribičič''']]<br><small>(1947)</small> </center> |<center>(1989) 1990</center> |<center>1993<center> |Stranka demokratične prenove |- !2. | |<center>[[Peter Bekeš|'''Peter Bekeš''']] <small>(1946-2015)</small></center> |<center>1993</center> |<center>1993<center> |Socialdemokratska prenova |- !3. |[[Slika:Janez Kocijančič 2012.jpg|brezokvirja|104x104_pik]] |<center>'''[[Janez Kocijančič]]'''<br><small>(1941-2020)</small> </center> |<center>1993</center> |<center>1997<center> | rowspan="2" |Združena lista socialnih demokratov |- ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[Slika:Borut Pahor 3 (cropped).jpg|brezokvirja|118x118_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Borut Pahor]]'''<br><small>(1963)</small> </center> | rowspan="2" |<center>1997</center> | rowspan="2" |<center>2012 |- | rowspan="6" |Socialni demokrati (SD) |- !5. |[[Slika:Igor Lukšič 2010-03-11 (cropped).jpg|brezokvirja|123x123_pik]] |<center>'''[[Igor Lukšič]]'''<br><small>(1961)</small> </center> |<center>2012</center> |<center>2014<center> |- !6. |[[Slika:Dejan Židan 2015-04-10.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |<center>'''[[Dejan Židan]]'''<br><small>(1967)</small> </center> |<center>28. maj 2014</center> |<center>28. maj 2020<center> |- !v. d. | rowspan="2" |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_11._1._2024_-_Tanja_Fajon_(cropped).jpg|brezokvirja|113x113_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Tanja Fajon]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>''28. maj 2020''<center> |<center>''10. oktober 2020''<center> |- !7. |<center>10. oktober 2020</center> |<center>13. april 2024<center> |- !8. |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped).jpg|brezokvirja|110x110px]] |<center>'''[[Matjaž Han]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>13. april 2024</center> |<center>''danes''<center> |- |} == Kritike in kontroverze == === Vrnitev vile Moskovič === Leta 2005 je v javnost prišlo dejstvo, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] oblast po vojni odvzela [[Feliks Moskovič|Feliksu Moskoviču]], [[Judje|Judu]], ki je umrl v [[Holokavst|Holokavstu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-28 |archive-date=2011-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110829104310/http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |url-status=dead }}</ref>{{Cn}} z izgovorom, da je sodeloval z okupatorjem. Desno-sredinska koalicija pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič [[Judovska skupnost Slovenije|judovski skupnosti Slovenije]]. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-11 |archive-date=2011-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064345/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 je Evropska judovska skupnost s pismom Rabbija Menachema Margolina zahtevala vrnitev hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/evropska-judovska-skupnost-zeli-nazaj-stavbo-sd-550199|title=Evropska judovska skupnost želi nazaj stavbo SD|date=15.4.2021|accessdate=15.4.2021|website=SiolNET}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropska-judovska-skupnost-tanjo-fajon-poziva-k-vrnitvi-stavbe-stranke-sd/576953|title=Evropska judovska skupnost Tanjo Fajon poziva k vrnitvi stavbe stranke SD|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Predsednica Tanja Fajon je predsednika povabila na pogovor in ogled dejstev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-zavrnila-poziv-naj-judovski-skupnosti-vrne-stavbo-sd-550271|title=Fajonova zavrnila vračanje stavbe SD judovski skupnosti|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=SiolNET}}</ref> Julija 2023 je stranka SD vložila tožbo proti [[Janez Janša|Janezu Janši]]. Očitali so mu "zavestno in zlonamerno širjenje laži", da je vila ukradena oz. da je lastništvo sporno.<ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati s tožbo proti Janši 'zaradi laži o ukradeni judovski vili'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/socialni-demokrati-s-tozbo-proti-jansi-zaradi-lazi-o-ukradeni-judovski-vili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> 17. avgusta 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] pritrdilo sodbi [[Okrajno sodišče v Velenju|okrajnega sodišča v Velenju]], da se mora Janez Janša stranki SD na svojem Twitter profilu opravičiti za neresnične navedbe in plačati 10 tisoč evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče zavrnilo pritožbo: Janša se mora SD opravičiti za laži o “ukradeni židovski vili” in plačati 10.000 € odškodnine|url=https://socialnidemokrati.si/visje-sodisce-zavrnilo-pritozbo-jansa-se-mora-sd-opraviciti-za-lazi-o-ukradeni-zidovski-vili-in-placati-10-000-e-odskodnine/|website=SD|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI|first=Miha|last=Damiš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravnomočno: Janša se mora opravičiti stranki SD in plačati 10.000 evrov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pravnomocno-jansa-se-mora-opraviciti-stranki-sd-in-placati-10-000-evrov/|website=N1|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče: Janša mora SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se opravičiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/visje-sodisce-potrdilo-jansa-mora-sd-placati-10000-evrov-odskodnine.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> Janša je skenirano sodbo z opravičilom na Twitterju objavil 20. septembra 2022, kasneje pa plačal tudi denarno kazen.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janez Janša stranki SD nakazal še več denarja, kot je zahtevalo sodišče|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-stranki-sd-nakazal-se-vec-denarja-kot-je-zahtevalo-sodisce-595059|website=siol.net|accessdate=2023-01-27|language=sl}}</ref> Stranka SD je sporočila, da bo sredstva namenila v dobrodelne namene.<ref name=":11" /> === TEŠ 6 === ''Glavni članek: [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]]'' [[Slika:Sostanj, view of the thermal power plant.jpg|sličica|Termoelektrarna Šoštanj. ]] Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so imeli ključno vlogo vidni člani SD-ja, med njimi takratni predsednik stranke in vlade [[Borut Pahor]], minister za finance [[Franc Križanič]], ter velenjski župan [[Bojan Kontič]]. Projekt TEŠ 6, s skupno ceno 1,41 milijarde evrov, danes velja za največji infrastrukturni projekt.<ref>{{Navedi splet|title=Končna cena Teš 6 dosegla 1,41 milijarde evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042834887|website=Dnevnik|accessdate=2020-01-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ugotovilo se je, da je bil krepko preplačan, saj se je s sprva 600-700 milijonske vrednosti le-ta povečala na skoraj pol drugo milijardo. Prav tako naj bi bil močno prežet s korupcijo. Stranka SD je kritik o dvoličnosti deležna tudi zaradi zelenih in okoljevarstvenih iniciativ, ki kljubujejo projektu, ki so ga sami podpirali.<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za zeleno socialistično prihodnost – s Titom in TEŠ6 naprej {{!}} Domovina|url=https://www.domovina.je/za-zeleno-socialisticno-prihodnost-s-titom-in-tes6-naprej/|accessdate=2020-01-15|language=sl-SI|first=Martin|last=Nahtigal}}</ref> === Afera ''Veberkom''=== Afera je povezana z nekdanjim obrambnim ministrom iz vrst Socialnih demokratov [[Janko Veber|Jankom Vebrom]], ki je Obveščevalno-varnostni službi naročil, da preveri tveganja prodaje Telekoma Slovenije, česar pa kot obrambni minister ne bi smel. 19. decembra 2017 je zato odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title="Afera Veberkom je dimna zavesa za druge pomembnejše rabote"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-veberkom-je-dimna-zavesa-za-druge-pomembnejse-rabote/362583|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afera Veberkom: prvak SD je izvedel politično figuro Žerjav|url=https://www.delo.si/novice/politika/afera-veberkom-prvak-sd-je-izvedel-politicno-figuro-zerjav.html|website=www.delo.si|date=2015-03-31|accessdate=2020-01-15|language=sl-si|first=Z. P. , notranja|last=politika}}</ref> === Nezakonito financiranje kampanje leta 2014 === [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] je ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0" /> === Odnos do komunizma === Pravnoformalno je stranka naslednica SDP Slovenije ter njenih predhodnic (Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije).{{Nezanesljiv vir?|date=junij 2024}}<ref>{{Navedi splet|url=https://socialnidemokrati.si/statut/|title=Statut SD. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.|accessdate=18. 6. 2024|publisher=SD}}</ref> Na seji državnega zbora marca 2019 je poslanec SD [[Marko Koprivc]] dejal, da so Socialni demokrati ''"ponosni nasledniki zveze komunistov"'' a dodal, da so nedvoumno obsodili povojne poboje.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/escp-drzave-lahko-ukinejo-stranke-ki-se-ne-distancirajo-od-nekdanjih-komunisticnih-strank-568911 |title= ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank |date=2021-12-22 |work=Siol.net |accessdate=2024-02-24}}</ref> Na volilnem zborovanju pred evropskimi volitvami 2019 je tedaj poslanec in kasneje evropski poslanec Milan Brglez nosil rdečo majico s podobo argentinsko-kubanskega revolucionarja [[Che Guevara|Ernesta Che Guevare]].<ref>{{Cite tweet |user=prstansi |number=1124954424596684801 |title=Ko padejo zadnji kriteriji normalnosti in dobrega okusa 😥 https://t.co/PPGZ6c2TTu| date=2019-05-05}}</ref> 4. maja 2020 so se predstavniki stranke SD, predsednik [[Dejan Židan]], evropska poslanka [[Tanja Fajon]] in poslanec [[Marko Koprivc]], poklonili kipu jugoslovanskega politika in predsednika prve slovenske povojne vlade [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]].{{Navedi vir}} === Ostalo === Na božični večer [[2019]] je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]] iz vrst SD [[Jernej Štromajer]] na svojem Twitter računu objavil fotografijo s citatom "Merry Christmas you filthy animals" (slo.: "Vesel božič, ve umazane živali") iz filma [[Sam doma]]. Tvit je razburil del slovenske javnosti, saj naj bi žalil [[Kristjani|kristjane]] oz. tiste, ki praznujejo [[božič]]. Štromajer se je kasneje opravičil in dejal, da njegov namen ni bil kogarkoli žaliti ter da je to stavek iz [[Film|filma]], ki so ga številni gledali ob božičnih večerjah.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ob protestih za njegov odstop se je Štromajer še enkrat opravičil za sporen tvit|url=https://www.vecer.com/ob-protestih-za-njegov-odstop-se-je-stromajer-se-enkrat-opravicil-za-sporen-tvit-10115895|website=www.vecer.com|date=2020-01-15|accessdate=2020-01-15|language=sl-si}}</ref>{{Navedi vir}} V bran mu je stopila tudi stranka in minister [[Jernej Pikalo]], med tem ko je predsednik vlade [[Marjan Šarec]] dejal, da bi Štromajerja, če bi bil član LMŠ, nemudoma razrešil.<ref>{{Navedi splet|title="Če bi bil Štromajer funkcionar stranke LMŠ, bi bil nemudoma razrešen"|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-bi-bil-stromajer-funkcionar-stranke-lms-bi-bil-nemudoma-razresen-516268|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Predsednik NSi [[Matej Tonin]] je v javnem pismu predsedniku vlade objavo označil za "provokacijo" in sovražni govor do kristijanov.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin v javnem pismu Marjanu Šarcu: Zakaj ste v primeru sovražnega govora dr. Štromajerja odstopili od svojih moralnih in etičnih kriterijev? – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/matej-tonin-v-odprtem-pismu-marjanu-sarcu-zakaj-ste-v-primeru-sovraznega-govora-dr-stromajerja-odstopili-od-svojih-moralnih-in-eticnih-kriterijev/|accessdate=2020-05-15|language=sl-SI}}</ref> Pričeta je bila spletna peticija za njegov odstop, ki jo je podpisalo več kot 5.000 ljudi. 15. januarja 2020 je pred stavbo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] potekal protest, na katerem je več sto udeležencev zahtevalo Štromajerjev odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Pred vlado protest proti Štromajerju, ki se bo na Planetu soočil z Metko Zevnik|url=http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|website=Times.si|accessdate=2020-01-15|language=sl|archive-date=2020-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200115230321/http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|url-status=dead}}</ref> 18. maja [[2020]] je nadomestni poslanec [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] [[Gregor Židan]] zapustil [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslansko skupino SMC]] in prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. Vodja poslanske skupine SMC [[Janja Sluga]] je na novinarski konferenci dejala, da Židan za prestop ni navedel političnih razlogov, omenil pa je "sanjsko ponudbo, ki je pač ni mogel zavrniti."<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|accessdate=2020-05-19|date=2020-05-18|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V medijih je zaokrožilo, da naj bi stranka Socialni demokrati Židanu ponudila nekaj sto tisoč evrov oz. delovno mesto na [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometni zvezi Slovenije]]. Sam je podkupnino označil za polresnice in laž ter da mu je odhod iz SMC narekovala vest. Zanikal je tudi, da bi bil prestop povezan z njegovim gostinskim podjetjem Gregorino, ki je bilo takrat v slabi finančni kondiciji.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Židan zanika, da bi mu za prestop iz SMC v SD obljubili funkcijo v NZS; iz SMC izstopajo člani na Obali|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/gregor-zidan-zanika-da-bi-mu-za-prestop-iz-smc-v-sd-obljubili-funkcijo-v-nzs-iz-smc-izstopajo-clani-na-obali-780197|website=Revija Reporter|accessdate=2020-05-26}}</ref> "Sanjska ponudba" naj bi po njegovih besedah bila obljuba Socialnih demokratov, da gredo skupaj na naslednje volitve in poskusijo zmagati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zidan-ne-bom-izdajal-tistega-kar-se-je-dogajalo-za-stirim-stenami.html|title=Židan: Ne bom izdajal tistega, kar se je dogajalo za štirimi stenami|date=21.5.2020|accessdate=21.5.2020|website=24ur.com|publisher=Pro Plus|last=STA|first=M.V.}}</ref> Podkupovanje je zavrnil{{Pojasni}} tudi vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]]. == Organi stranke == [[Slika:Vladni_obisk_v_Savinjski_regiji_-_21_Oktober_2023_-_Matjaž_Han.jpg|sličica|238x238_pik|[[Matjaž Han]], predsednik stranke|alt=]] * '''Predsednik:''' [[Matjaž Han]] * '''Podpredsedniki:''' [[Matjaž Nemec]], [[Andreja Katič]], [[Meira Hot]], [[Luka Goršek]] * '''Vodja poslanske skupine:''' Meira Hot * '''Namestnica vodje poslanske skupine:''' Luka Goršek * '''Sekretarka poslanske skupine:''' Eva Žunkovič * '''Predsednik konference:''' [[Jernej Štromajer]] * '''Predsednik nadzornega odbora:''' [[Bogdan Čepič]] * '''Glavni tajnik:''' [[Živa Živkovič]] * '''Sveti stranke:''' 14. sestav == Vidnejši člani/poslanci == * [[Samo Bevk]] (nekdanji kandidat za ministra za kulturo) * [[Rado Bohinc]] (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo) * [[Mirko Brulc]] (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica) * [[Milan M. Cvikl]] (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade) * [[Andreja Črnak Meglič]] (državna sekretarka) * [[Tanja Fajon]] (novinarka RTV SLO, nekdanja evropska poslanka, predsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu) * [[Matevž Frangež]] (nekdanji državni sekretar) * [[Matjaž Han]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče, minister za gospodarstvo, turizem in šport) * [[Ljubica Jelušič]] (nekdanja ministrica za obrambo) * [[Andreja Katič]] (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS) * [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu) * [[Janez Kocijančič]] (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev) * [[Bojan Kontič]] (župan Mestne občine Velenje)[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sličica|176x176_pik|Dominika Švarc Pipan]] * [[Anja Kopač Mrak]] (nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica) *[[Franc Križanič]] (nekdanji minister za finance) * [[Dušan Kumer]] (nekdanji državni sekretar) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (nekdanja kandidatka za predsednico Republike) * [[Dejan Levanič]] (nekdanji glavni tajnik SD, nekdanji poslanec in nekdanji državni sekretar) * [[Igor Lukšič]] (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor) * [[Bojana Muršič]] (poslanka, bivša podpredsednica DZ RS) * [[Borut Pahor]] (nekdanji predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec) * [[Miloš Pavlica]] (nekdanji državni sekretar) *[[Sonja Lokar]] (prva predsednica Ženskega foruma /ZL/SD) *[[Breda Pečan]] (nekdanja županja Občine Izola) * [[Majda Potrata]] (nekdanja podpredsednica stranke) * [[Miran Potrč]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ) * [[Slika:Jernej Pikalo-za splet (cropped).jpg|sličica|224x224_pik|Jernej Pikalo]][[Ciril Ribičič]] (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS) * [[Anton Rop]] (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar) * [[Danica Simšič]] (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana) * [[Janko Veber]] (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje) * [[Patrick Vlačič]] (nekdanji minister za promet) * [[Dejan Židan]] (nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji predsednik stranke in Državnega zbora) *[[Boris Sovič]] (nekdanji župan Mestne občine Maribor, nekdanji veleposlanik Slovenije v Izraelu) * Franc Hočevar (predsednik Foruma starejših SD, nekdanji direktor centra [[Soča (razločitev)|SOČA]], nekdanji direktor [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana, nekdanji svetovalec predsednikov republike) *[[Jernej Pikalo]] (dvakrat minister za izobraževanje, znanost in šport) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.socialnidemokrati.si}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)|*]] {{normativna kontrola}} pt6pcbdwqrk2f58da9sl28elwgg30oy 6705225 6705224 2026-07-01T14:56:34Z VidicK01 193275 6705225 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = SD | logo = Socialni demokrati Logo.svg | logo_size = 160px | flag = Flag of the Social Democrats (Slovenia).svg | leader = [[Matjaž Han]] | foundation = 29. maj 1993 | merger = Združena lista, prej Zveza komunistov Slovenije | headquarters = Nazorjeva ulica 6, [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]]<ref>{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |isbn=9780754678403 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26 }}</ref><ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref> | position = [[leva sredina]]<ref name="Connor2011">{{Citation |first=Richard |last=Connor |title=Center-left wins power in Croatia, Slovenian poll delivers surprise |publisher=DW |date=5 December 2011 |url=http://www.dw-world.com/dw/article/0,,15578038,00.html}}</ref><ref name="freedom">{{Citation |title=Slovenia |work=Freedom in the World 2009 |publisher=Freedom House |url=http://www.freedomhouse.org/report/freedom-world/2009/slovenia |access-date=17 March 2012}}</ref> | youth_wing = [[Mladi forum Socialnih demokratov]] | membership = 11.000<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | colors = {{Color box|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|border=darkgray}} [[rdeča]] | international = [[Progresivno zavezništvo]] | european = [[Stranka evropskih socialistov]] | europarl = [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[Rdeča]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|14|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|302|2750|hex={{Political party data|color}}}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Socialni demokrati''' (kratica '''SD''') so [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala iz nekdanje [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov]], kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta [[2005]]. SD je polnopravna članica dveh mednarodnih političnih skupin – [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialistov]] (Party of European Socialists) in Progresivne alianse (Progressive Alliance). V Evropskem parlamentu deluje v [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|zavezništvu socialistov in demokratov]] (Socialists & Democrats). Poslanska skupina SD je trenutno četrta najštevilčnejša v Državnem zboru RS. V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] ima stranka trenutno enega poslanca. Stranka SD je bila do zdaj članica devetih slovenskih vlad; [[2. vlada Republike Slovenije|druge]], [[3. vlada Republike Slovenije|tretje]], [[6. vlada Republike Slovenije|šeste]], [[7. vlada Republike Slovenije|sedme]], [[9. vlada Republike Slovenije|devete]], [[11. vlada Republike Slovenije|enajste]], [[12. vlada Republike Slovenije|dvanajste]], [[13. vlada Republike Slovenije|trinajste]] in [[15. vlada Republike Slovenije|petnajste]]. S tem spada med stranke z najdaljšim obdobjem v slovenskih vladah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo prišel v parlament? 14 predsednikov strank verjame v uspeh.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-prisel-v-parlament-14-predsednikov-strank-verjame-v-uspeh/452489|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Po zmagi na državnozborskih volitvah je stranka SD oblikovala [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlado Republike Slovenije]], ki jo je vodil takratni predsednik stranke [[Borut Pahor]]. Aktualni predsednik stranke je [[Matjaž Han]], izvoljen na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu stranke 13. aprila 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik SD je Matjaž Han. Brgleza je premagal za vsega deset glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/iran-napad-na-izrael-droni/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-14|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 1990–2008: Ustanovitev in razvoj === Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]] (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP, ki jo je vodil [[Ciril Ribičič]], se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal [[Janez Kocijančič]].<ref name="socialnidemokrati.si">[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/2/zgodovina/ Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008]</ref> ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.{{Citation needed}} Na prvih [[večstrankarski sistem|večstrankarskih]] volitvah v Sloveniji aprila [[1990]] leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.<ref name="socialnidemokrati.si"/> Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v [[velika koalicija|veliko koalicijo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] - ZLSD - [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. V vladi je pokrivala štiri [[ministrstvo|ministrstva]] - [[Ministrstvo za gospodarstvo|gospodarstvo]], [[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|delo, družino in socialne zadeve]] ter [[Ministrstvo za znanost|znanost]] in [[Ministrstvo za kulturo|kulturo]]. Vendar je v januarju [[1996]] izstopila iz [[vlada|vlade]] zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do [[upokojenec|upokojencev]] in ukrepi na področju [[socialna politika|socialne politike]]. === 2008–2011: Pahorjeva era === Na 3. kongresu marca [[1997]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal [[Borut Pahor]], ki je bil na 4. kongresu junija [[2001]] v [[Koper|Kopru]] ponovno izvoljen. Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru [[2000]] je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je [[15. november|15. novembra]] 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »[[Koalicijski sporazum]] o sodelovanju v vladi [[Republika Slovenija|Republike Slovenije«]]. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranje zadeve]]. Po nastopu na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah leta 2004]] je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila [[2005]] v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta [[2007]] je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.<ref>[http://www.socialnidemokrati.si/predstavitev/preberi/3/volilni-rezultati/ Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007]</ref> ==== 2008–2011: Vlada Boruta Pahorja ==== [[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|sličica|[[9. vlada Republike Slovenije|Pahorjeva vlada]]]] Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, [[Slovenska demokratska stranka]], je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. [[Janez Janša|Janeza Janšo]] je na premierskem stolčku zamenjal [[Borut Pahor]]. Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/03/socialna_demokracija_sd_volilni_kongres.aspx Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme ]</ref> Po padcu Pahorjeve vlade je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011]] stranka osvojila 10 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> === 2012–2020: Pod vodstvom Igorja Lukšiča in Dejana Židana === Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal [[Igor Lukšič]], nekdanji minister za šolstvo in šport.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Foto: Novi predsednik SD-ja je postal Lukšič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-novi-predsednik-sd-ja-je-postal-luksic/284401|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lukšič postal novi predsednik SD|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/luksic-postal-novi-predsednik-sd|website=old.slovenskenovice.si|date=2012-06-02|accessdate=2021-04-24|language=sl-si|first=D. P.|last=STA}}</ref> Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] in bil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|volitvah 2. decembra]] na položaj tudi izvoljen.<ref name=":7" /> Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci|accessdate=28.7.2014|date=21.7.2014|format=|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Ob enem je [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014]] je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik [[Igor Lukšič]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-luksic-odstopil-kot-predsednik-sd-ja/337799 |title=Igor Lukšič odstopil kot predsednik SD-ja |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=26.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Vodenje je ponudil [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]], ki je bila izvoljena za evropsko poslanko, a ga ta ni sprejela.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6zDf_HOg6Ac|title=FAKTOR #448: FAKTOR TEDNA DEJAN ŽIDAN (mag. Dejan Židan, Aljuš Pertinač)|date=3. 6. 2020|accessdate=29.10.2020|website=YouTube.com|publisher=TV3 Slovenija|last=|first=}}</ref> [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709859686).jpg|sličica|Židan je bil predsednik stranke šest let, dve leti tudi [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik državnega zbora]].]] [[28. maj|28. maja]] [[2014]] je Lukšiča nasledil [[Dejan Židan]]. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju [[Tanja Fajon]] in [[Milan Brglez]]. Pod Židanom je stranka SD vstopila v [[12. vlada Republike Slovenije|vlado Mira Cerarja]], kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je stranka vstopila tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vlado Marjana Šarca]], kjer so stranki zopet pripadli trije resorji, Dejan Židan pa je zasedel mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal [[Evropski poslanec|evropski poslanki]] [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-05-28|title=Židan: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|date=2020-05-28|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === 2020–2024: Pod vodstvom Tanje Fajon === Mnogi člani, nekdanji člani in politični opazovalci so bili kritični do predaje oblasti Fajonovi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Židan odstopil: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zidan-odstopil-slovenija-si-zasluzi-premierko-iz-socialdemokratske-stranke/525344|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Ta bi naj bila favorizirana (Židan jo je ob odstopu orisal kot bodočo premierko Slovenije), njeno imenovanje za predsednico pa v neskladju s statutom stranke, saj lahko predsednika določi le kongres.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: ni še predsednica SD, pa se že sestaja s sindikalistko Lidijo Jerkič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tanja-fajon-se-ni-predsednica-sd-pa-ze-sprejema-lidijo-jerkic-526686|website=siol.net|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi pozivi članov SD naj Tanja Fajon odstopi! {{!}} e-Maribor na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/bb192cad5c18518743a883df75539569/e-Maribor/Podravje/Novi-pozivi-%C4%8Dlanov-SD-naj-Tanja-Fajon-odstopi|website=novice.najdi.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel|url=https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-10-29|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101004237/https://www.portalplus.si/3829/uredniski-komentar-odstop-dejana-zidana/|url-status=dead}}</ref> Fajonovo so tako v času do kongresa imenovali predvsem kot "predsedujočo SD" in "voditeljico SD".<ref>{{Navedi splet|title=Evropska poslanka in voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon na obisku v Velenju {{!}} SD Velenje|url=https://sd-velenje.si/blog/evropska-poslanka-in-voditeljica-socialnih-demokra/|website=sd-velenje.si|accessdate=2020-10-29}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=(KONGRES) Nova predsednica SD je favoritka Tanja Fajon, Jani Prednik ji je odščipnil slabo tretjino glasov|url=https://www.vecer.com/slovenija/nova-predsednica-socialnih-demokratov-je-evropska-poslanka-tanja-fajon-10223810|website=www.vecer.com|date=2020-10-10|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref name="#1"/> Na kongresu stranke, [[10. oktober|10. oktobra]] [[2020]], je bila [[Tanja Fajon]] z 276 delegatskimi glasovi izvoljena za predsednico stranke. Protikandidat, poslanec [[Jani Prednik]] jih je prejel 107.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Na mesto podpredsednice je bila z 238 glasov delegatov izvoljena [[Dominika Švarc Pipan]]. Prednik je na kongresu stranki in vodstvu očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na Janeza Janšo. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. Koalicijo ustavnega loka.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> Po odstopu Dejana Židana je podpora stranki naglo narasla, tudi na dobrih 20 %, po oktobrski izvolitvi Fajonove na mesto predsednice stranke pa se ustalila na okrog 16 %.<ref>{{Navedi splet|title=Velik skok SD, LMŠ padla krepko pod Fajonovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/velik-skok-socialnih-demokratov-po-fajonovi-lms-padla-krepko-pod-sd-527823|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Podpora je v prve pol leta fluktuirala med 12 % in 18 % in na drugem mestu prehitela [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: NSi izgublja, DeSUS raste|url=https://siol.net/novice/slovenija/vox-populi-nsi-izgublja-desus-raste-541843|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Na pobudo [[Mladi forum SD|Mladega foruma Socialnih demokratov]] je nadzorni odbor stranke januarja 2021 iz SD izključil [[Občina Ilirska Bistrica|župana Ilirske Bistrice]] [[Emil Rojc (politik)|Emila Rojca]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=SD iz stranke izključila Emila Rojca|url=https://www.mladina.si/204313/sd-iz-stranke-izkljucila-emila-rojca/|website=Mladina.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> K izključitvi Rojca, ki je bil med prvimi člani SD, je botrovala označitev novinark Primorskih novic za "kure nesnice".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/zupan-rojc-z-zalitvami-nad-novinarke|title=Župan Rojc z žalitvami nad novinarke|date=11. 11. 2020|accessdate=|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Rupnik Ženko|first=Veronika}}</ref> Rojc je bil pred tem večkrat kritičen do lastne stranke, da ni prisluhnila lokalnemu obmejnemu prebivalstvu, prav tako naj bi vodstvo SD motilo sodelovanje občine s [[14. vlada Republike Slovenije|Tretjo Janševo vlado]] in koalicija SD in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na občinskem nivoju v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Župana Ilirske Bistrice Emila Rojca vrgli iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupana-ilirske-bistrice-emila-rojca-vrgli-iz-stranke-sd-543369|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župan Emil Rojc znova udaril: Prepotentneži me ne bodo podili iz stranke SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/zupan-rojc-ostro-nad-svoje-strankarske-kolege-539897|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> Po Rojčevi izključitvi je stranke izstopilo 16 članov, med njimi tudi celotna svetniška skupina v občinskem svetu Ilirske Bistrice.<ref>{{Navedi splet|title=Težave za Fajonovo? Po izključitvi Rojca iz stranke izstopilo več članov.|url=https://siol.net/novice/slovenija/tezave-za-fajonovo-po-izkljucitvi-rojca-iz-stranke-izstopilo-vec-clanov-544079|website=siol.net|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po izključitvi Rojca iz ilirskobistriškega SD izstopilo vseh sedem občinskih svetnikov|url=https://www.dnevnik.si/1042947645|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-16}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predsedstvo stranke je 29. decembra 2020 na potrdilo podporo [[Karl Erjavec|Karlu Erjavcu]] za mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo SD-ja podprlo Erjavčevo kandidaturo. Zorčič: SMC ne bo zgolj porok za potrebne glasove|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedstvo-sd-ja-podprlo-erjavcevo-kandidaturo-zorcic-smc-ne-bo-zgolj-porok-za-potrebne-glasove/547299|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD za vložitev konstruktivne nezaupnice, Erjavca podprli za mandatarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sd-za-vlozitev-konstruktivne-nezaupnice-erjavca-podprli-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki na glasovanju ni uspela.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} [[Slika:1. redna seja vlade - 52114494792.jpg|sličica|240x240_pik|Ministra SD [[Aleksander Jevšek]] in [[Tanja Fajon]] na 1. seji Golobove vlade]] 16. oktobra 2021 je zasedala konferenca stranke, ki je obravnavala volilni program, imenovan ''Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030''.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=SD napoveduje deset velikih sprememb. Fajonova: 'Slovenija drvi v napačno smer'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/konferenca-sd-napovedujejo-deset-velikih-sprememb.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Fajonova je med predlogi izpostavila minimalno pokojnino 700 evrov neto in brezplačen vrtec. Na področju gospodarstva je napovedala ukrepe za višjo dodano vrednost gospodarstva, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto ter postopno krajšanje delovnega časa na 32 ur na teden.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD je prva izmed strank opozicije, ki je predstavila osnutek programa|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/616b069d81317/stranka-sd-je-prva-izmed-strank-opozicije-ki-je-predstavila-osnutek-programa|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Socialni demokrati imamo načrt|url=https://socialnidemokrati.si/tanja-fajon-socialni-demokrati-imamo-nacrt/|website=SD|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Konferenca SD: je novi program sploh izvedljiv, ali bodo ostale le obljube in boj proti Janši?|url=https://www.domovina.je/konferenca-sd-je-program-sploh-izvedljiv-ali-bodo-ostale-le-obljube-in-boj-proti-jansi/|website=Domovina|date=2021-10-16|accessdate=2021-10-17|language=sl-SI|first=Rok|last=Frelih}}</ref> Nekateri kritiki so zastavljene cilje označili za težko izvedljive.<ref name=":9" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve leta 2022]] se je stranka SD podala z geslom "Drugače". Osvojili so 79.709 oz. 6,69 % glasov, s čimer so se uvrstili na četrto mesto. S tem so dobili sedem poslanskih mest, kar so tri manj kot na volitvah leta 2018. Predsednica stranke [[Tanja Fajon]] je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/sd-ju-se-obetajo-tri-poslanska-mesta-manj-kot-doslej.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Iz parlamenta sta med drugim izpadla tudi nekdanji predsednik stranke [[Dejan Židan]] in podpredsednik [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Po dveh dneh je z mesta podpredsednika stranke odstopil [[Jernej Pikalo]], ki na volitvah sicer ni kandidiral. Komentiral je, da gre za drugi najslabši rezultati v zgodovini stranke in da se mu zdi ideja socialne demokracije najboljše in si tako zasluži več podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata stranke SD odstopil z mesta podpredsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-stranke-sd-odstopil-z-mesta-podpredsednika/625369|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Odstop je tako komentiral kot upoštevanje lastnih standardov, ob vprašanjih, ali bi mogla odstopiti tudi Tanja Fajon pa je dejal, da ima vsakdo svoje standarde.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Pikalo zaradi slabega volilnega rezultata SD odstopil kot njen podpredsednik|url=https://www.sta.si/3030764/pikalo-zaradi-slabega-volilnega-rezultata-sd-odstopil-kot-njen-podpredsednik|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-26}}</ref> Tanja Fajon se je dva dni po volitvah kot prva od vodij strank sestala z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob in Fajonova po neformalnem srečanju zadovoljna s pogovori|url=https://www.sta.si/3030591/golob-in-fajonova-po-neformalnem-srecanju-zadovoljna-s-pogovori|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52343006874).jpg|sličica|Predstavitev rezultatov Golobove vlade po prvih 100 dneh]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":92">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Ministrska ekipa je bila izglasovana 1. junija 2022. Stranka SD je v koalicijskem razrezu dobila štiri ministrska mesta; ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade je postala Tanja Fajon, ministrica za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo [[Matjaž Han]] ter minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo [[Aleksander Jevšek]], ki mu je z imenovanjem prenehal mandat župana [[Mestna občina Murska Sobota|Mestne občine Murska Sobota]]. Po dobrem letu od nastopa vlade Roberta Goloba je stranka SD izrazila zaskrbljenost nad padajočo javnomnenjsko podporo vladi. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem spomnila na to, da vladi ni uspelo doseči minimalnih pričakovanih premikov na področju zdravstvene reforme, ki jo je vlada ob nastopu zagovarjala kot prioriteto.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaskrbljen zaradi padanja podpore vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-zaskrbljen-zaradi-padanja-podpore-vladi/675021|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dodala je, da bo morala vlada v jeseni 2023 bolj zavihati rokave, nad delom ministrov iz SD in njihovimi rezultati pa je izrazila zadovoljstvo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: SD skrbi padanje podpore vladi in odsotnost minimalnih pričakovanih premikov v zdravstvu|url=https://www.sta.si/3192466/sd-skrbi-padanje-podpore-vladi-in-odsotnost-minimalnih-pricakovanih-premikov-v-zdravstvu|website=www.sta.si|accessdate=2023-07-15}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== [[Slika:Milan Brglez 02 (cropped).jpg|sličica|237x237_pik|[[Milan Brglez]], skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države|levo]] Pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniškimi volitvami leta 2022]] je Tanja Fajon dejala, da bo SD nastopil z lastnim kandidatom, saj ''"Da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke spodobi''."<ref name=":4">{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je bila napoved Tanje Fajon o kandidatu SD za predsednika preveč dokončna?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/je-bila-napoved-tanje-fajon-o-kandidatu-sd-za-predsednika-prevec-dokoncna/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je dodala, da "''Socialni demokrati nismo nova stranka, zato nam ni treba iskati in brskati po svojih vrstah, imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov, da lahko gremo na volitve.''"<ref name=":4" /> 23. avgusta 2022 je po seji sveta stranke Tanja Fajon sporočila, da SD svojega predsedniškega kandidata ne bo imela.<ref>{{Navedi splet|title=SD v predsedniški tekmi brez svojega kandidata|url=https://www.domovina.je/sd-v-predsedniski-tekmi-brez-svojega-kandidata/|website=Domovina|date=2022-08-23|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|title=SD ne bo imel svojega kandidata na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-ne-bo-imel-svojega-kandidata-na-predsedniskih-volitvah/637980|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Stranka naj bi evidentirala 71 kandidatov, največji konsenz naj bi bil glede evropskega poslanca [[Milan Brglez|Milana Brgleza]], a ta soglasja h kandidaturi ni podal.<ref name=":10" /> Fajonova je ob tem dejala, da se bo stranka osredotočila na kasnejše lokalne volitve.<ref name=":10" /> Septembra 2022 je Milan Brglez naposled sprejel kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in se odpovedal funkcijam v stranki SD, ki ga je podprla kot svojega kandidata. Po odstopu njihove kandidatke [[Marta Kos|Marte Kos]] iz predsedniške tekme ga je za svojega kandidata podprlo tudi [[Gibanje Svoboda]], takrat največja parlamentarna in vladna stranka. Kandidaturo je vložil 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brglez vložil predsedniško kandidaturo s podpisi poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglez-vlozil-predsednisko-kandidaturo-s-podpisi-poslancev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel 3. mesto in se ni uvrstil v drugi krog. Prejel je 134.726 oz. 15,45 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Stranka je v drugem krogu javno podprla kandidatko [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD bo v drugem krogu volitev podprla Natašo Pirc Musar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-sd-bo-v-drugem-krogu-volitev-podprla-nataso-pirc-musar/|website=N1|date=2022-10-28|accessdate=2022-11-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka SD tudi uradno potrdila, da bo v drugem krogu podprla Natašo Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/stranka-sd-tudi-uradno-potrdila-da-bo-v-drugem-krogu-podprla-nataso-pirc-musar/645451|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD v drugem krogu predsedniških volitev podpira Natašo Pirc Musar|url=https://www.dnevnik.si/1042999863|website=Dnevnik|accessdate=2022-11-10|archive-date=2022-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110225439/https://www.dnevnik.si/1042999863|url-status=dead}}</ref> Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke. Na mesta podpredsednikov so delegati izvolili [[Jani Prednik|Janija Prednika]], [[Matjaž Nemec|Matjaža Nemca]], [[Meira Hot|Meiro Hot]] in [[Mija Javornik|Mijo Javornik]], pravosodna ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] in kohezijski minister [[Aleksander Jevšek]] za podpredsednika nista bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. "Socialni demokrati smo za vedno."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Tekom kongresa je eden od govorcev, delegat delavske zveze SD [[Branko Cajnko]] na odru dejal, da sta glavna krivca [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|vojne v Ukrajini]] [[Združene države Amerike]] in zveza NATO.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu SD: "Za vojno v Ukrajini so krive ZDA in zveza Nato" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kongres-sd-brglez-fajon-ukrajina-589624|website=siol.net|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Stranka se je na besede odzvala na Twitterju in zapisala: ''"Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. Vendar to ne pomeni, da člani in članice ne smejo imeti drugačnih pogledov. Nasprotno, črka D v kratici SD pomeni namreč ravno to. #VednoSD"''<ref>{{Navedi tvit| user=strankasd |number=1578747319251439623 |title=Stališča predsednice stranke oz. zunanje ministrice @tfajon glede Ruske invazije na Ukrajino so bila v javnosti večkrat predstavljena. [...] |date=2022-10-08 }}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Predsedstvo Socialnih demokratov je na srečanju dne 29. januarja 2024 odločilo, da zaradi [[15. vlada Republike Slovenije#Afera sodna stavba|afere sodna stavba]] oz. nepravilnosti pri postopkih nakupa le-te, ministrici za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominiki Švarc Pipan]] odreka podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> Pozvali so jo k odstopu, prvi odziv ministrice je bil, da oditi ne namerava, saj bi to pomenilo nadaljevanje spornih poslov na ministrstvu. Kasneje se je večkrat sestala s premierjem Robertom Golobom in dejala, da bo odstopila, če jo k temu pozove tudi on. Tanja Fajon, predsednica stranke, je bila ogorčena nad izjavo ministrice, da je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica premierju ponudila svoj odstop, ta naj bi ga sprejel v naslednjih dneh, ministrstvo pa začasno prevzel sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika stranke odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Napetosti se s tem niso končale; do ministrice je bil v Državnem zboru oster poslanec in njen strankarski kolega [[Jani Prednik]], dejal je, da je Švarc Pipanova "ena od glavnih osumljenk pri izpeljavi spornega posla in da je sedaj spregledala kot Esmeralda".<ref>{{Navedi splet|title=Spopad v parlamentu: ministrica Švarc Pipan poslancu Predniku zagrozila s tožbo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/spopad-v-parlamentu-ministrica-svarc-pipan-poslancu-predniku-zagrozila-s-tozbo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference in sestanka predsedstva potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> Švarc Pipan je 12. februarja 2024 po tem, ko ni bila vabljena ne na konferenco, ne na predsedstvo stranke, izstopila iz Socialnih demokratov.<ref>{{navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan izstopila iz SD|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-izstopila-iz-sd-hvala-za-roze-in-srecno-sd-626824|website=siop.net|accessdate=2024-02-13|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja 2024 je premier odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Državni zbor se je z odstopom seznanil na seji dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 6.jpg|sličica|Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan med primopredajo poslov]] Anketa, ki jo je med 5. in 8. februarjem za časopis [[Delo (časopis)|Delo]] izvedla agencija Mediana, je pokazala velik padec podpore stranki. Ta bi prejela le 2,6 % glasov, s čimer bi se uvrstila na peto mesto in prvič po letu 2005 ne bi prestopila parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Dela: SD strmoglavil, vlada z najslabšo oceno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-dela-sd-strmoglavil-vlada-z-najslabso-oceno/698110|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki stranke, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> V sredini marca so se zaključili postopki evidentiranja kandidatov za novega predsednika SD, izvoljenega na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu 13. aprila]]. Dotedanja predsednica Tanja Fajon soglasja h kandidaturi ni podala in se v pismu članstvu poslovila od vodenja stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova ne bo kandidirala za predsednico SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-ne-bo-kandidirala-za-predsednico-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Kandidaturo so napovedali vodja poslanske skupine [[Jani Prednik]], župan Ajdovščine [[Tadej Beočanin]] ter evroposlanec [[Milan Brglez]].<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Za predsednika je bil na kongresu izvoljen Matjaž Han, ki je le za nekaj 10 glasov premegal Brgleza.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han v pogovoru za N1: “En kongres ne sme razbiti enotnosti stranke” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/matjaz-han-v-pogovoru-za-n1-en-kongres-ne-sme-razbiti-enotnosti-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> === 2024– : Pod vodstvom Matjaža Hana === [[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Matjaž Han - 12.9.2024.jpg|sličica|[[Matjaž Han]]]] Dan po izvolitvi [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] za predsednika Socialnih demokratov je iz stranke izstopil njen nekdanji glavni tajnik, Uroš Jauševec. V sporočilu za javnost je zapisal, da je bil do nje že dlje časa kritičen, a da so stranko s Hanovo izvolitvijo dokončno prevzeli "primitivizem, nesposobnost in nenačelnost".<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji glavni tajnik SD Uroš Jauševec izstopil iz stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-glavni-tajnik-sd-uros-jausevec-izstopil-iz-stranke/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> Zaradi že drugega poraza na volilnem kongresu je svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine ponudil Jani Prednik, a so v stranki njegovo ponudbo zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik ponudil odstop, a uživa podporo Matjaža Hana in poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prednik-ponudil-odstop-a-uziva-podporo-matjaza-hana-in-poslancev/705070|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Volilna konvencija in predsedstvo SD sta kandidatno listo potrdila 25. aprila 2024. Za nosilca je bil potrjen [[Matjaž Nemec]], zadnje mesto je zasedel [[Milan Brglez]], na listo pa sta bila uvrščena tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj [[Aleksander Jevšek]] ter nekdanja evroposlanka stranke, [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]].<ref>{{Navedi splet|title=SD potrdil listo za evropske volitve, nosilec bo aktualni poslanec Matjaž Nemec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilec-evropske-liste-pri-sd-aktualni-evropski-poslanec-matjaz-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> Na evropske volitve 2024 se je stranka podala s sloganom ''Močna Evropa, močna Slovenija''. Listo so vložili v ponedeljek, 6. maja.<ref>{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-05-06|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> # '''[[Matjaž Nemec]]''' # [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] # [[Aleksander Jevšek]] # Lucija Karnelutti # [[Matevž Frangež]] # Aleksandra Vasiljević # Primož Brvar # Neva Grašič # [[Milan Brglez]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,76 % glasov, s čimer je zasedla 4. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matjaž Nemec.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-25|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Po tem, ko sta koalicijski stranki [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] pozvali k bojkotu [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referenduma o dodatkih h pokojninam za izjemne umetniške dosežke]], je SD takšen poziv označila za neprimeren. Predsednik stranke Matjaž Han je dejal, bi bilo to politično neodgovorno in kratkoročno je všečno.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Gre za zmago razuma. Asta Vrečko: Referendum je sklican za preštevanje desnih volivcev.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/janez-jansa-gre-za-zmago-razuma-asta-vrecko-referendum-je-sklican-za-prestevanje-desnih-volivcev/745356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-11|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Po tem, ko je več institucij znatno znižalo gospodarsko napoved za Slovenijo, med drugim [[Banka Slovenije]] in [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], je Matjaž Han podprl vrnitev na prejšnji sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in s tem zavrnil novo ureditev, ki jo je pred tem sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Han za izboljšanje položaja normirancev in udeležbo delavcev pri dobičku|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/han-za-izboljsanje-polozaja-normirancev-in-udelezbo-delavcev-pri-dobicku/747978|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han podpira vrnitev starega sistema normirancev|url=https://www.finance.si/9037449|website=Finance|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Normiranci sprli SD in svobodnjake - Domovina|url=https://www.domovina.je/normiranci-sprli-sd-in-svobodnjake|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-22|language=en}}</ref> Zavrnil je tudi zavezo zvezi NATO, da bi Slovenija obrambne izdatke dvignila na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda. Septembra 2025 je nepovezana poslanka, prej poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]] potrdila prestop v poslansko skupino SD.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=N1|date=2025-09-20|accessdate=2025-09-22|language=sl-SI}}</ref> 6. januarja 2026 je iz Levice k Socialnim demokratom prestopil tudi [[Matej Tašner Vatovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka SD se je na državnozborske volitve odpravljala s samostojno kandidatno listo. Pogovori o sodelovanju so potekali s stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]; pobudnik ideje o skupni listi je bil Matjaž Han, javno pa jo je podprl prvi predsednik Slovenije [[Milan Kučan]].<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> Svet Preroda je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo na volitvah, v SD pa so se na to odzvali z besedami, da odločitev spoštujejo, a »ostajajo odprti za pogovore z vsemi strankami, s katerimi delijo programske vrednote, saj to zahteva čas, v katerem živimo.«<ref name=":22" /> Kučan sam je idejo o povezovanju, ki naj bi preprečila drobljenje glasov na levi sredini, znova obudil v intervjuju, objavljenem 26. januarja 2026 v tedniku Reporter.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Han je 28. januarja v intervjuju poudaril, da je »malo verjetnosti, da še pride do skupne liste«, a vendar da če tega ne storijo, je to »ene vrste napaka«.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj na levi ne zmorejo brez Milana Kučana?|url=https://info360.si/politika/zakaj-na-levi-ne-zmorejo-brez-milana-kucana/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Listo so kot prva stranka predstavili na volilni konvenciji dne 4. februarja 2026.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaokrožil s pozivom: »Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati!«, ob tem pa javno obljubil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev: [[Damijan Zrim|Damijan]] [[Damijan Zrim|Bezjak Zrim]] (Murska Sobota I), [[Jonas Žnidaršič]] (Vič Rudnik II), Bojana Muršič (Ruše), Soniboj Knežak (Hrastnik), Janja Rednjak (Velenje II), [[Meira Hot]] (Piran), skupaj s pridruženima Mojco Šetinc Pašek (Vič Rudnik III) in Matejem T. Vatovcem (Kopet I). Na listo so uvrstili tudi vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: Tanja Fajon (Ljubljana Center), Matjaž Han (Laško), [[Andreja Kokalj]] (Moste Polje III), [[Aleksander Jevšek]] (Slovenj Gradec).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> Kandidatno listo so vložili v ponedeljek, 16. februarja 2026, Han je v izjavi za medije napovedal »izogibanje populizmu in praznim obljubam«.<ref>{{Navedi splet|title=Han: "Če se to ne bo zgodilo, se bo moral najmočnejši pogovarjati tudi z drugimi strankami"|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ce-se-to-ne-bo-zgodilo-se-bo-moral-najmocnejsi-pogovarjati-tudi-z-drugimi-strankami/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> Slogan in hkrati ime programa stranke je bil ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.<ref name=":19" />''<ref>{{Navedi splet|title='Za mir, razvoj in blaginjo'. Han: Potrebujemo dogovor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-mir-razvoj-in-blaginjo-han-potrebujemo-dogovor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-18|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:30 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:2 start:0 PlotData= bar:Sedežev color: red width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color: red from:start till:14 text:14 bar:1992 from:start till:14 text:14 bar:1996 from:start till:9 text:9 bar:2000 from:start till:11 text:11 bar:2004 from:start till:10 text:10 bar:2008 from:start till:29 text:29 bar:2011 from:start till:10 text:10 bar:2014 from:start till:6 text:6 bar:2018 from:start till:10 text:10 bar:2022 from:start till:7 text:7 bar:2026 from:start till:6 text:6 </timeline> Od leta 1990 dalje ima stranka poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 161.349 | 13,58 | {{steady}} | {{Composition bar|14|90|hex=#ff0000}} | {{steady}} | 3. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 96.597 | 9,03 | {{decrease}} 4,55 | {{Composition bar|9|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 5 | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 130.079 | 12,08 | {{Increase}} 3,05 | {{Composition bar|11|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 2 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2000)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2000-2004)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 98.527 | 10,17 | {{Decrease}} 1,91 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 320.248 | 30,45 | {{Increase}} 20,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 19 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 115.952 | 10,52 | {{Decrease}} 19,93 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 19 | 3. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 52.249 | 5,98 | {{Decrease}} 4,54 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 4 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 87.234 | 9,92 | {{Increase}} 3,94 | {{Composition bar|10|90|hex=#ff0000}} | {{Increase}} 4 | 3. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 79.709 | 6,69 | {{Decrease}} 3,23 | {{Composition bar|7|90|hex=#ff0000}} | {{Decrease}} 3 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 79.175 | 6,71 | {{increase}} 0,02 | {{Composition bar|6|90|hex=#ff0000}} | {{decrease}} 1 | 4. | {{no|Opozicija}} |- |} === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 61.672 | 14,15 | {{steady}} | {{Composition bar|1|7|hex=#FF0000}} | {{steady}} | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 85.407 | 18,43 | {{Increase}} 4,28 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 32.484 | 8,08 | {{Decrease}} 4,35 | {{Composition bar|1|8|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 5. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 89.936 | 18,66 | {{Increase}} 10,58 | {{Composition bar|2|8|hex=#FF0000}} | {{Increase}} 1 | 2. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 52.390 | 7,76 | {{Decrease}} 10,90 | {{Composition bar|1|9|hex=#FF0000}} | {{Decrease}} 1 | 4. |- |} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje ! rowspan="2" |Opombe |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2024–2029]] |- ![[Borut Pahor]] |bgcolor=red | | | | | |do 2008, ko postane premier |- ![[Aurelio Juri]] |bgcolor=red | | | | | |od 2008, ko nadomesti Boruta Pahorja |- ![[Zoran Thaler]] | |bgcolor=red | | | | |do 2011, ko odstopi zaradi obtožb |- ![[Mojca Kleva]] | |bgcolor=red | | | | |od 2011, ko nadomesti Zorana Thalerja |- ![[Tanja Fajon]] | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |bgcolor=red | | |do 2022, ko postane ministrica v Vladi RS |- ![[Milan Brglez]] | | | |bgcolor=red | | |/ |- ![[Matjaž Nemec]] | | | |bgcolor=red | |bgcolor=red | |od 2022, ko nadomesti Tanjo Fajon |- |} == Seznam predsednikov == {{Socialni demokrati|Predloga:Socialni demokrati=}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Predsednik<br><small>(rojstvo–smrt)</small> ! colspan="2" |Mandat ! rowspan="2" |Ime stranke |- !Začetek !Konec |- !1. | |<center>[[Ciril Ribičič|'''Ciril Ribičič''']]<br><small>(1947)</small> </center> |<center>(1989) 1990</center> |<center>1993<center> |Stranka demokratične prenove |- !2. | |<center>[[Peter Bekeš|'''Peter Bekeš''']] <small>(1946-2015)</small></center> |<center>1993</center> |<center>1993<center> |Socialdemokratska prenova |- !3. |[[Slika:Janez Kocijančič 2012.jpg|brezokvirja|104x104_pik]] |<center>'''[[Janez Kocijančič]]'''<br><small>(1941-2020)</small> </center> |<center>1993</center> |<center>1997<center> | rowspan="2" |Združena lista socialnih demokratov |- ! rowspan="2" |4. | rowspan="2" |[[Slika:Borut Pahor 3 (cropped).jpg|brezokvirja|118x118_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Borut Pahor]]'''<br><small>(1963)</small> </center> | rowspan="2" |<center>1997</center> | rowspan="2" |<center>2012 |- | rowspan="6" |Socialni demokrati (SD) |- !5. |[[Slika:Igor Lukšič 2010-03-11 (cropped).jpg|brezokvirja|123x123_pik]] |<center>'''[[Igor Lukšič]]'''<br><small>(1961)</small> </center> |<center>2012</center> |<center>2014<center> |- !6. |[[Slika:Dejan Židan 2015-04-10.jpg|brezokvirja|97x97_pik]] |<center>'''[[Dejan Židan]]'''<br><small>(1967)</small> </center> |<center>28. maj 2014</center> |<center>28. maj 2020<center> |- !v. d. | rowspan="2" |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_11._1._2024_-_Tanja_Fajon_(cropped).jpg|brezokvirja|113x113_pik]] | rowspan="2" |<center>'''[[Tanja Fajon]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>''28. maj 2020''<center> |<center>''10. oktober 2020''<center> |- !7. |<center>10. oktober 2020</center> |<center>13. april 2024<center> |- !8. |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped).jpg|brezokvirja|110x110px]] |<center>'''[[Matjaž Han]]'''<br><small>(1971)</small> </center> |<center>13. april 2024</center> |<center>''danes''<center> |- |} == Kritike in kontroverze == === Vrnitev vile Moskovič === Leta 2005 je v javnost prišlo dejstvo, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] oblast po vojni odvzela [[Feliks Moskovič|Feliksu Moskoviču]], [[Judje|Judu]], ki je umrl v [[Holokavst|Holokavstu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-28 |archive-date=2011-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110829104310/http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/ |url-status=dead }}</ref>{{Cn}} z izgovorom, da je sodeloval z okupatorjem. Desno-sredinska koalicija pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič [[Judovska skupnost Slovenije|judovski skupnosti Slovenije]]. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-11 |archive-date=2011-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064345/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192 |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 je Evropska judovska skupnost s pismom Rabbija Menachema Margolina zahtevala vrnitev hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/evropska-judovska-skupnost-zeli-nazaj-stavbo-sd-550199|title=Evropska judovska skupnost želi nazaj stavbo SD|date=15.4.2021|accessdate=15.4.2021|website=SiolNET}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropska-judovska-skupnost-tanjo-fajon-poziva-k-vrnitvi-stavbe-stranke-sd/576953|title=Evropska judovska skupnost Tanjo Fajon poziva k vrnitvi stavbe stranke SD|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Predsednica Tanja Fajon je predsednika povabila na pogovor in ogled dejstev.<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/fajonova-zavrnila-poziv-naj-judovski-skupnosti-vrne-stavbo-sd-550271|title=Fajonova zavrnila vračanje stavbe SD judovski skupnosti|date=16.4.2021|accessdate=16.4.2021|website=SiolNET}}</ref> Julija 2023 je stranka SD vložila tožbo proti [[Janez Janša|Janezu Janši]]. Očitali so mu "zavestno in zlonamerno širjenje laži", da je vila ukradena oz. da je lastništvo sporno.<ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati s tožbo proti Janši 'zaradi laži o ukradeni judovski vili'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/socialni-demokrati-s-tozbo-proti-jansi-zaradi-lazi-o-ukradeni-judovski-vili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> 17. avgusta 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] pritrdilo sodbi [[Okrajno sodišče v Velenju|okrajnega sodišča v Velenju]], da se mora Janez Janša stranki SD na svojem Twitter profilu opravičiti za neresnične navedbe in plačati 10 tisoč evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče zavrnilo pritožbo: Janša se mora SD opravičiti za laži o “ukradeni židovski vili” in plačati 10.000 € odškodnine|url=https://socialnidemokrati.si/visje-sodisce-zavrnilo-pritozbo-jansa-se-mora-sd-opraviciti-za-lazi-o-ukradeni-zidovski-vili-in-placati-10-000-e-odskodnine/|website=SD|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI|first=Miha|last=Damiš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravnomočno: Janša se mora opravičiti stranki SD in plačati 10.000 evrov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pravnomocno-jansa-se-mora-opraviciti-stranki-sd-in-placati-10-000-evrov/|website=N1|date=2022-08-17|accessdate=2023-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče: Janša mora SD plačati 10.000 evrov odškodnine in se opravičiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/visje-sodisce-potrdilo-jansa-mora-sd-placati-10000-evrov-odskodnine.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-27}}</ref> Janša je skenirano sodbo z opravičilom na Twitterju objavil 20. septembra 2022, kasneje pa plačal tudi denarno kazen.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Janez Janša stranki SD nakazal še več denarja, kot je zahtevalo sodišče|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-stranki-sd-nakazal-se-vec-denarja-kot-je-zahtevalo-sodisce-595059|website=siol.net|accessdate=2023-01-27|language=sl}}</ref> Stranka SD je sporočila, da bo sredstva namenila v dobrodelne namene.<ref name=":11" /> === TEŠ 6 === ''Glavni članek: [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6]]'' [[Slika:Sostanj, view of the thermal power plant.jpg|sličica|Termoelektrarna Šoštanj. ]] Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so imeli ključno vlogo vidni člani SD-ja, med njimi takratni predsednik stranke in vlade [[Borut Pahor]], minister za finance [[Franc Križanič]], ter velenjski župan [[Bojan Kontič]]. Projekt TEŠ 6, s skupno ceno 1,41 milijarde evrov, danes velja za največji infrastrukturni projekt.<ref>{{Navedi splet|title=Končna cena Teš 6 dosegla 1,41 milijarde evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042834887|website=Dnevnik|accessdate=2020-01-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ugotovilo se je, da je bil krepko preplačan, saj se je s sprva 600-700 milijonske vrednosti le-ta povečala na skoraj pol drugo milijardo. Prav tako naj bi bil močno prežet s korupcijo. Stranka SD je kritik o dvoličnosti deležna tudi zaradi zelenih in okoljevarstvenih iniciativ, ki kljubujejo projektu, ki so ga sami podpirali.<ref>{{Navedi splet|title=SOCIALNI DEMOKRATI (SD)|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/socialni-demokrati-sd-466992|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za zeleno socialistično prihodnost – s Titom in TEŠ6 naprej {{!}} Domovina|url=https://www.domovina.je/za-zeleno-socialisticno-prihodnost-s-titom-in-tes6-naprej/|accessdate=2020-01-15|language=sl-SI|first=Martin|last=Nahtigal}}</ref> === Afera ''Veberkom''=== Afera je povezana z nekdanjim obrambnim ministrom iz vrst Socialnih demokratov [[Janko Veber|Jankom Vebrom]], ki je Obveščevalno-varnostni službi naročil, da preveri tveganja prodaje Telekoma Slovenije, česar pa kot obrambni minister ne bi smel. 19. decembra 2017 je zato odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title="Afera Veberkom je dimna zavesa za druge pomembnejše rabote"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-veberkom-je-dimna-zavesa-za-druge-pomembnejse-rabote/362583|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Afera Veberkom: prvak SD je izvedel politično figuro Žerjav|url=https://www.delo.si/novice/politika/afera-veberkom-prvak-sd-je-izvedel-politicno-figuro-zerjav.html|website=www.delo.si|date=2015-03-31|accessdate=2020-01-15|language=sl-si|first=Z. P. , notranja|last=politika}}</ref> === Nezakonito financiranje kampanje leta 2014 === [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče RS]] je ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost]] nezakonito nakazali okoli 40.000 €.<ref name=":0" /> === Odnos do komunizma === Pravnoformalno je stranka naslednica SDP Slovenije ter njenih predhodnic (Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije).{{Nezanesljiv vir?|date=junij 2024}}<ref>{{Navedi splet|url=https://socialnidemokrati.si/statut/|title=Statut SD. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.|accessdate=18. 6. 2024|publisher=SD}}</ref> Na seji državnega zbora marca 2019 je poslanec SD [[Marko Koprivc]] dejal, da so Socialni demokrati ''"ponosni nasledniki zveze komunistov"'' a dodal, da so nedvoumno obsodili povojne poboje.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/escp-drzave-lahko-ukinejo-stranke-ki-se-ne-distancirajo-od-nekdanjih-komunisticnih-strank-568911 |title= ESČP: Države lahko ukinejo stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank |date=2021-12-22 |work=Siol.net |accessdate=2024-02-24}}</ref> Na volilnem zborovanju pred evropskimi volitvami 2019 je tedaj poslanec in kasneje evropski poslanec Milan Brglez nosil rdečo majico s podobo argentinsko-kubanskega revolucionarja [[Che Guevara|Ernesta Che Guevare]].<ref>{{Cite tweet |user=prstansi |number=1124954424596684801 |title=Ko padejo zadnji kriteriji normalnosti in dobrega okusa 😥 https://t.co/PPGZ6c2TTu| date=2019-05-05}}</ref> 4. maja 2020 so se predstavniki stranke SD, predsednik [[Dejan Židan]], evropska poslanka [[Tanja Fajon]] in poslanec [[Marko Koprivc]], poklonili kipu jugoslovanskega politika in predsednika prve slovenske povojne vlade [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]].{{Navedi vir}} === Ostalo === Na božični večer [[2019]] je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]] iz vrst SD [[Jernej Štromajer]] na svojem Twitter računu objavil fotografijo s citatom "Merry Christmas you filthy animals" (slo.: "Vesel božič, ve umazane živali") iz filma [[Sam doma]]. Tvit je razburil del slovenske javnosti, saj naj bi žalil [[Kristjani|kristjane]] oz. tiste, ki praznujejo [[božič]]. Štromajer se je kasneje opravičil in dejal, da njegov namen ni bil kogarkoli žaliti ter da je to stavek iz [[Film|filma]], ki so ga številni gledali ob božičnih večerjah.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Ob protestih za njegov odstop se je Štromajer še enkrat opravičil za sporen tvit|url=https://www.vecer.com/ob-protestih-za-njegov-odstop-se-je-stromajer-se-enkrat-opravicil-za-sporen-tvit-10115895|website=www.vecer.com|date=2020-01-15|accessdate=2020-01-15|language=sl-si}}</ref>{{Navedi vir}} V bran mu je stopila tudi stranka in minister [[Jernej Pikalo]], med tem ko je predsednik vlade [[Marjan Šarec]] dejal, da bi Štromajerja, če bi bil član LMŠ, nemudoma razrešil.<ref>{{Navedi splet|title="Če bi bil Štromajer funkcionar stranke LMŠ, bi bil nemudoma razrešen"|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-bi-bil-stromajer-funkcionar-stranke-lms-bi-bil-nemudoma-razresen-516268|website=siol.net|accessdate=2020-01-15|language=sl}}</ref> Predsednik NSi [[Matej Tonin]] je v javnem pismu predsedniku vlade objavo označil za "provokacijo" in sovražni govor do kristijanov.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin v javnem pismu Marjanu Šarcu: Zakaj ste v primeru sovražnega govora dr. Štromajerja odstopili od svojih moralnih in etičnih kriterijev? – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/matej-tonin-v-odprtem-pismu-marjanu-sarcu-zakaj-ste-v-primeru-sovraznega-govora-dr-stromajerja-odstopili-od-svojih-moralnih-in-eticnih-kriterijev/|accessdate=2020-05-15|language=sl-SI}}</ref> Pričeta je bila spletna peticija za njegov odstop, ki jo je podpisalo več kot 5.000 ljudi. 15. januarja 2020 je pred stavbo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade]] potekal protest, na katerem je več sto udeležencev zahtevalo Štromajerjev odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Pred vlado protest proti Štromajerju, ki se bo na Planetu soočil z Metko Zevnik|url=http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|website=Times.si|accessdate=2020-01-15|language=sl|archive-date=2020-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200115230321/http://www.times.si/slovenija/pred-vlado-protest-proti-stromajerju-ki-se-bo-na-planetu-soocil-z-metko-zevnik--c9ede432fdaba329034411cd2ef1489f8d936fc4.html|url-status=dead}}</ref> 18. maja [[2020]] je nadomestni poslanec [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] [[Gregor Židan]] zapustil [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslansko skupino SMC]] in prestopil v [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. Vodja poslanske skupine SMC [[Janja Sluga]] je na novinarski konferenci dejala, da Židan za prestop ni navedel političnih razlogov, omenil pa je "sanjsko ponudbo, ki je pač ni mogel zavrniti."<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|accessdate=2020-05-19|date=2020-05-18|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V medijih je zaokrožilo, da naj bi stranka Socialni demokrati Židanu ponudila nekaj sto tisoč evrov oz. delovno mesto na [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometni zvezi Slovenije]]. Sam je podkupnino označil za polresnice in laž ter da mu je odhod iz SMC narekovala vest. Zanikal je tudi, da bi bil prestop povezan z njegovim gostinskim podjetjem Gregorino, ki je bilo takrat v slabi finančni kondiciji.<ref>{{Navedi splet|title=Gregor Židan zanika, da bi mu za prestop iz SMC v SD obljubili funkcijo v NZS; iz SMC izstopajo člani na Obali|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/gregor-zidan-zanika-da-bi-mu-za-prestop-iz-smc-v-sd-obljubili-funkcijo-v-nzs-iz-smc-izstopajo-clani-na-obali-780197|website=Revija Reporter|accessdate=2020-05-26}}</ref> "Sanjska ponudba" naj bi po njegovih besedah bila obljuba Socialnih demokratov, da gredo skupaj na naslednje volitve in poskusijo zmagati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zidan-ne-bom-izdajal-tistega-kar-se-je-dogajalo-za-stirim-stenami.html|title=Židan: Ne bom izdajal tistega, kar se je dogajalo za štirimi stenami|date=21.5.2020|accessdate=21.5.2020|website=24ur.com|publisher=Pro Plus|last=STA|first=M.V.}}</ref> Podkupovanje je zavrnil{{Pojasni}} tudi vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]]. == Organi stranke == [[Slika:Vladni_obisk_v_Savinjski_regiji_-_21_Oktober_2023_-_Matjaž_Han.jpg|sličica|238x238_pik|[[Matjaž Han]], predsednik stranke|alt=]] * '''Predsednik:''' [[Matjaž Han]] * '''Podpredsedniki:''' [[Matjaž Nemec]], [[Andreja Katič]], [[Meira Hot]], [[Luka Goršek]] * '''Vodja poslanske skupine:''' Meira Hot * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Luka Goršek * '''Sekretarka poslanske skupine:''' Eva Žunkovič * '''Predsednik konference:''' [[Jernej Štromajer]] * '''Predsednik nadzornega odbora:''' [[Bogdan Čepič]] * '''Glavni tajnik:''' [[Živa Živkovič]] * '''Sveti stranke:''' 14. sestav == Vidnejši člani/poslanci == * [[Samo Bevk]] (nekdanji kandidat za ministra za kulturo) * [[Rado Bohinc]] (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo) * [[Mirko Brulc]] (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica) * [[Milan M. Cvikl]] (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade) * [[Andreja Črnak Meglič]] (državna sekretarka) * [[Tanja Fajon]] (novinarka RTV SLO, nekdanja evropska poslanka, predsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu) * [[Matevž Frangež]] (nekdanji državni sekretar) * [[Matjaž Han]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče, minister za gospodarstvo, turizem in šport) * [[Ljubica Jelušič]] (nekdanja ministrica za obrambo) * [[Andreja Katič]] (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS) * [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu) * [[Janez Kocijančič]] (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev) * [[Bojan Kontič]] (župan Mestne občine Velenje)[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sličica|176x176_pik|Dominika Švarc Pipan]] * [[Anja Kopač Mrak]] (nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica) *[[Franc Križanič]] (nekdanji minister za finance) * [[Dušan Kumer]] (nekdanji državni sekretar) * [[Darja Lavtižar Bebler]] (nekdanja kandidatka za predsednico Republike) * [[Dejan Levanič]] (nekdanji glavni tajnik SD, nekdanji poslanec in nekdanji državni sekretar) * [[Igor Lukšič]] (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor) * [[Bojana Muršič]] (poslanka, bivša podpredsednica DZ RS) * [[Borut Pahor]] (nekdanji predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec) * [[Miloš Pavlica]] (nekdanji državni sekretar) *[[Sonja Lokar]] (prva predsednica Ženskega foruma /ZL/SD) *[[Breda Pečan]] (nekdanja županja Občine Izola) * [[Majda Potrata]] (nekdanja podpredsednica stranke) * [[Miran Potrč]] (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ) * [[Slika:Jernej Pikalo-za splet (cropped).jpg|sličica|224x224_pik|Jernej Pikalo]][[Ciril Ribičič]] (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS) * [[Anton Rop]] (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar) * [[Danica Simšič]] (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana) * [[Janko Veber]] (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje) * [[Patrick Vlačič]] (nekdanji minister za promet) * [[Dejan Židan]] (nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji predsednik stranke in Državnega zbora) *[[Boris Sovič]] (nekdanji župan Mestne občine Maribor, nekdanji veleposlanik Slovenije v Izraelu) * Franc Hočevar (predsednik Foruma starejših SD, nekdanji direktor centra [[Soča (razločitev)|SOČA]], nekdanji direktor [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]] Ljubljana, nekdanji svetovalec predsednikov republike) *[[Jernej Pikalo]] (dvakrat minister za izobraževanje, znanost in šport) == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.socialnidemokrati.si}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)|*]] {{normativna kontrola}} 3m36yjf1nxwfohx9bt15som9o5apjaq 0 128110 6705318 6646310 2026-07-01T17:25:15Z ~2026-37687-22 262355 /* */ 6705318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Radijska postaja | name = Radio Antrena | image = Radioantena.jpg | image_alt = Logotip Radia Antena | area = FM: osrednja Slovenija in Gorenjska<br>DAB+: celotna Slovenija | frequency = [[#Frekvence|glej spodaj]] | slogan = Novi hiti, hudi hiti<br>10 hitov v vrsti brez prekinitve<br>Največ hitov, najmanj govora | language = Slovenščina | network = Radijska mreža Infonet Media | owner = Infonet Media | sister_stations = [[Radio 1]], [[Radio 1 80-a]], [[Radio 1 SLO HITI]], [[Radio 1 Rock]] | webcast = https://radio.svet24.si/Antena | website = https://radioantena.svet24.si/ }} '''Radio Antena''' je [[radio|radijska]] postaja, vključena v radijsko mrežo [[Infonet]], ki predvaja novejše glasbene hite. Radio je možno poslušati na območju osrednje Slovenije in Gorenjske, preko digitalnega radijskega oddajanja (DAB+) pa je radio slišen po vsej Sloveniji. Ciljno občinstvo so poslušalci, stari do 40 let.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Antena - Birko|url=http://www.birko.si/radio-antena|website=www.birko.si|accessdate=2021-05-28|archive-date=2022-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220915095418/http://www.birko.si/radio-antena|url-status=dead}}</ref> == Frekvence == === DAB+: === * '''[https://digitalniradio.si/slisnost/omrezje-r2/ SLO DAB+ R2 E]''' (225.648 MHz (kanal 12B)): vzhodna polovica Slovenije * '''[https://digitalniradio.si/slisnost/omrezje-r2/ SLO DAB+ R2 W]''' (227.360 MHz (kanal 12C)): zahodna polovica Slovenije === FM: === *Ljubljana, Kamnik, Vrhnika: '''105,2MHz''' (oddajnik Ljubljana 3 - Šance) *Kranj, Golnik: '''96,8MHz''' (oddajnik Kranj 4) *Radovljica, Bled, Jesenice: '''89,5MHz''' (oddajnik Blejska Dobrava) *Bohinj: '''104,1MHz''' (oddajnik Vogel) ==Voditelji== '''Sedanji:''' *[[David Amaro]] *Gverilec Birko (Tomaž Čop) *Jaka Peterka *Kaja Kovačič *Luka Pišljar *Ondina Kerec *Nika Svetlin *Jean Frbežar *Andraž Kos *Matic Herceg '''Nekdanji:''' *Alen Podlesnik *Matjaž Lovše *Melani Mekicar * [[Ota Roš]] * [[Rok Ostrež]] (še vedno je zaposlen pri Radiu Anteni, vendar kot urednik vsebin) *Sebastijan Cegnar * [[Sebastjan Kepic]] * Vesna Topolovec * Zala Perlič == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] * [[Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24]] == Zunanje povezave == * [http://www.radioantena.si/ Spletna stran Radia Antena] * [http://www.infonet.fm/ Radijska mreža Infonet] {{radio-stub}} [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|A]] 7sc1nzveiett3cmexslfm0n7z5dlv97 0 129800 6705223 6686073 2026-07-01T14:54:16Z VidicK01 193275 /* Organi stranke */ +posodobljeni organi stranke 6705223 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova Slovenija – Krščanski demokrati | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Nova Slovenija Logo.svg | leader = [[Jernej Vrtovec]] | foundation = 4 August 2000 | split = [[Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | headquarters = [[Ljubljana]] | youth_wing = Mlada Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mlada Slovenija |url=https://mladaslovenija.si/ |website=mladaslovenija.si |access-date=3 February 2022}}</ref> | membership = 9.500<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | ideology = [[krščanska demokracija]]<ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref>,<br>[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo |author=Susanne Jungerstam-Mulders |title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215 |access-date=2013-07-24 |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd |isbn=978-0-7546-4712-6 |page=215}}</ref> | position = desna sredina<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia since 1989 |work=Central and Southeast European Politics Since 1989 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |page=244 |isbn=9781139487504 |url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA24 |access-date=9 November 2011}}</ref> | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenia - Europe Elects|url=https://europeelects.eu/slovenia/ |website=europeelects.eu |access-date=26 July 2022}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra | website = {{Political party data|website}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|193|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Jernej Vrtovec]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-16 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116225201/http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |url-status=dead }}</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev Dne 20. junija 2025 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik [[Matej Tonin]] je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.«<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin ubral evropsko pot|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-jeseni-na-volilni-kongres-bo-tonina-zamenjal-vrtovec.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|poslanca v Evropskem parlamentu]], stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču,<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Tudi političnim veteranom je treba reči ne'|url=https://www.24ur.com/novice/svet/tonin-tudi-politicnim-veteranom-je-treba-reci-ne.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> da z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin se poslavlja z vrha NSi, stranka bi šla v vlado tudi z Janšo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-bo-razkril-ali-se-poslavlja-z-vrha-nove-slovenije/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]], poslanec [[Jernej Vrtovec]], ki je dobil polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]]. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan [[Mestna občina Nova Gorica|Nove Gorice]]. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu [[DEMOS]]a in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja.<ref>{{Navedi splet|title=Harej pri kandidaturi za predsednika NSi-ja med drugim poudarja tudi delo na področju demografije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/harej-pri-kandidaturi-za-predsednika-nsi-ja-med-drugim-poudarja-tudi-delo-na-podrocju-demografije/757053|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {{NSi|Predloga:NSi=}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 93.247 | 8,66 | {{Steady}} | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Steady}} | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 88.073 | 9,09 | {{Increase}} 0,43 | {{Composition bar|9|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 35.774 | 3,40 | {{Decrease}} 6,69 | {{Composition bar|0|90|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 9 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 53.758 | 4,88 | {{Increase}} 1,48 | {{Composition bar|4|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 4 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 48.846 | 5,59 | {{Increase}} 0,71 | {{Composition bar|5|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 62.682 | 7,13 | {{Increase}} 1,54 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 81.794 | 6,86 | {{Decrease}} 0,27 | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 3,40 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{decrease}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z SLS in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, obe partnerici po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom ''Odločno naprej'', v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja drugačna Slovenija|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1220501563226135&set=a.609175007692130&type=3&ref=embed_post|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|first=J.|last=Vrtovec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|date=2026-01-15}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|accessdate=2026-02-11|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|date=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v [[9. državni zbor Republike Slovenije|devetem sklicu državnega zbora]]; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II).<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva za volitve je bil ''Skupaj v akcijo,'' v kampanji so poudarjali idejo ''razvojne koalicije''.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Lokalne volitve === ==== Lokalne volitve 2018 ==== Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. ==== Lokalne volitve 2022 ==== Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: [[Občina Rogatec|Rogatec]] (Martin Mikolič), [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] (Mirko Cvetko), [[Občina Vojnik|Vojnik]] (Branko Petre), [[Občina Horjul|Horjul]] (Janko Prebil), [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveta Trojica]] (David Klobasa), [[Občina Zavrč|Zavrč]] (Slavko Pravdič), [[Občina Kamnik|Kamnik]] (Matej Slapar), [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] (Jože Papež), [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] (Franc Šlihthuber), [[Občina Vransko|Vransko]] (Nataša Juhart), [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] (Majda Potočnik), [[Občina Sodražica|Sodražica]] (Blaž Milavec) in [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (Branko Kidrič).<ref>{{Navedi splet|title=Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 102.753 | 23,57 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#00b5dd}} | {{steady}} | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 76.866 | 16,58 | {{Decrease}} 6,99 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 1 | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{Increase}} 0,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z SLS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 53.621 | 11,12 | {{Decrease}} 5,48 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 51.812 | 7,68 | {{decrease}} 3,44 | {{Composition bar|1|9|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 5. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Matej Tonin]] | | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # '''[[Ljudmila Novak]]''' # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # Janez Vasle # Maruša Novak # Jernej Pavlin. ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # [[Ljudmila Novak]] # Mojca Kucler Dolinar # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # [[Klemen Žumer]] # Ksenija Kraševec. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref> Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']]. ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|url-status=dead}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] – poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] – poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] – evropski poslanec # [[Iva Dimic]] – poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] – uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] – asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> 4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra [[Janez Cigler Kralj]] in [[Jernej Vrtovec]], aktualna evroposlanka [[Ljudmila Novak]], pa tudi predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> # '''[[Matej Tonin]]''' # Katja Berk Bevc # [[David Klobasa]] # Mojca Sojar # Mojca Erjavec # [[Janez Cigler Kralj]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jernej Vrtovec]] # [[Ljudmila Novak]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] | align=center|2000</div> | align=center|2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> | align=center|31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> | align=center|13. september 2025 |- !4. ![[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Jernej Vrtovec]] |<div style="text-align: center;">13. september 2025</div> | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance – [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve – [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje – [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo – [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu – [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo – [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020–2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organiziranost == [[Slika:Informal_meeting_Vrtovec.jpg|sličica|[[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke]] === Organi stranke === * '''Predsednik:''' [[Jernej Vrtovec]] * '''Podpredsedniki:''' [[Janez Cigler Kralj]], [[Mojca Sojar]], Peter Žmak * '''Vodja poslanske skupine:'''{{efn|Poslanska skupina [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]]}} [[Janez Žakelj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Aleksander Reberšek]] * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] * Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel === Poslanska skupina === ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] jpb1gg1tdonu7tc1nldm0g9g0hlv2ck 10 132717 6705328 4079457 2026-07-01T17:56:14Z Pinky sl 2932 posodobitev 6705328 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:CS1 identifiers|main|_template=issn}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> 31mvvr7uhbx0fu6lq2b13hmctxqw7ae 10 132718 6705345 831104 2026-07-01T18:07:34Z Pinky sl 2932 6705345 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Module:CS1 identifiers|Module:Citation/CS1/Configuration|Module:Citation/CS1/Identifiers|Module:Citation/CS1/Utilities}} {{ISBN/doc/identifier link information}} Ta predloga ustvari preprosto, standardizirano povezavo iz [[International Standard Serial Number]] (ISSN). ISSN se izpiše z uporabo večjega dela iste kode, kot se uporablja za izpis parametra {{para|issn}} v predlogah {{cs1}} in {{cs2}}, le da se ta predloga lahko uporabi za izpis več številk ISSN hkrati. ==Uporaba== This template accepts these parameters: :{{para|id{{var|n}}}} – a ISSN identifier; the {{para|id{{var|n}}}} parameter name is not required but is recommended for clarity when the template has multiple ISSNs :{{para|link}} – accepts a single value <code>no</code>; for use when the 'ISSN' prefix in the rendering should not be linked :{{para|plainlink}} – accepts a single value <code>yes</code>; suppresses the 'ISSN' prefix in the rendering :{{para|leadout}} – defines the conjunction between the last two identifiers in the rendered list; defaults to <code>, </code> The basic form is: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|0028-0836}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|0028-0836}} For multiple ISSNs: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|0028-0836|0028-0836|0028-0836}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|0028-0836|0028-0836|0028-0836}} To unlink the prefix: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|0028-0836|link=no}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|0028-0836|link=no}} To suppress the prefix: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|0028-0836|plainlink=yes}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|0028-0836|plainlink=yes}} To use <code>and</code> between the last two identifiers in the rendered list: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|0028-0836|0028-0836|0028-0836|leadout=and}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|0028-0836|0028-0836|0028-0836|leadout=and}} When this template emits an error message for a valid (working) ISSN, use the accept-as-written markup <code>((..))</code> to suppress the error message. :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|1028-0836}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|1028-0836}} :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISSN|((1028-0836))}}</syntaxhighlight> → {{ISSN|((1028-0836))}} ==Tracking categories== *{{cl|Ignored ISSN errors}} – {{color|#18911f|maintenance}} category for {{tld|ISSN}} templates using the accept-as-written markup <code>((..))</code> to suppress an error message *{{cl|Pages with ISSN errors}} – {{color|#d33|error}} category for {{tld|ISSN}} templates that show an error message Because this template uses the same code as cs1|2 templates, {{color|#d33|error}} and {{color|#18911f|maintenance}} visibility is controlled the same way. See {{slink|Help:CS1_errors|Controlling_error_message_display}}. ==Glej tudi== *[[Predloga:Infopolje Časopis]] *[[Predloga:Infopolje Revija]] *[[Predloga:Povezava za iskanje ISSN]] *{{tl|ISSN link}} – Similar to this template, but without the "ISSN" text before the numbers. Also allows multiple ISSNs. *The [[Help:Citation Style 1#Templates|Citation Style 1 and 2]] family of templates, which provide {{para|issn}} and {{para|eissn}} parameters *{{tl|ISBN}} *{{tl|ISMN}} *{{tl|OCLC}} *{{tl|OCLC search link}} *{{tl|UPC}} *{{tl|CODEN}} *{{tl|ZDB}} *[[Wikipedia:ISSN]] *{{tl|Catalog lookup link}} <includeonly>{{Sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za kataloge]] }}</includeonly> gml8x55nrv28r9uty1gljgf8nuce4n0 0 133247 6705319 6579838 2026-07-01T17:26:29Z ~2026-37687-22 262355 /* Dosedanji voditelji */ 6705319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | ime = Radio 1 | slika = [[Slika:Radio1_logo.jpg|240px]] | opis_slike = Logotip Radia 1 | območje = celotna Slovenija | name = Radio 1 | slogan = Preprosto blizu<br>Več dobre glasbe<br>Vedno v najboljši družbi | frekvenca = [[#Frekvence|glej spodaj]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.radio1.si/strani/Frek.aspx|title=Frekvence Radia 1|accessdate=2012-11-11}}</ref> | datum prveoddaje = {{datum rojstva in starost|2007|04|17}} | owner = Infonet Media | jezik = slovenski | koordinate = <!-- {{coord|}} --> | sestrske postaje = [[Radio Antena]], [[Radio 1 80-a]], [[Radio 1 SLO HITI]], [[Radio 1 Rock]] | spletna oddaja = '''[https://radio.svet24.si/Radio1 Radio 1 v živo]''' | spletna stran = '''[http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1]''' }} '''Radio 1''' (Radio ena) je [[Slovenija|slovenska]] komercialna [[radijska postaja]] v lasti [[Infonet|Infonet Medie]]. Nastala je aprila 2007 kot [[koprodukcija]] programov regionalnih radijskih postaj: Radio Šport in Poslovni val, Radio Val, Radio Morje, Radio Portorož, Radio Max in Radio Klasik. Radio 1 je začel oddajati 11. aprila 2007 na frekvencah 88.4 MHz in 107.9 MHz v osrednji Sloveniji. Teden dni kasneje, 18. aprila 2007 je začel oddajati tudi v drugih regijah po Sloveniji. Na začetku je oddajal v Ljubljani, Kranju, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem, Trebnjem, Sežani, Velenju, Radovljici, Izoli, Portorožu in okolici naštetih krajev. 18. april Radio 1 upošteva kot uradni datum začetka oddajanja. Radio predvaja slovenske in tuje [[pop glasba|pop]] in [[rock]] uspešnice osemdesetih, devetdesetih in iz tega tisočletja. Predvaja se samo glasba, ki je pred predvajanjem pozitivno ocenjena na testiranju vzorca ciljne skupine poslušalcev. Ob vsaki polni uri med šesto in devetnajsto uro so na sporedu novice, vremenske napovedi in prometne informacije. Radio 1 je imel po Nacionalni raziskavi branosti (NRB) leta 2008 143 000 poslušalcev, kar je predstavljalo 8,4-odstotni slovenski dnevni doseg in ga uvrščalo na prvo mesto med komercialnimi ter na tretje mesto med vsemi radijskimi postajami v Sloveniji.<ref>http://www.nrb.info/prispevki/NRB_08_Union_23.01.09.ppt</ref> V letu 2024 je bil Radio 1 najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji po meritvah Mediane in Valicona. <ref>{{Navedi splet|title=Dosegli smo ZGODOVINSKI MEJNIK! 300.000 dnevnih poslušalcev!|url=https://radio1.svet24.si/99722/dosegli-smo-zgodovinski-mejnik-300000-dnevnih-poslusalcev|website=radio1.svet24.si|accessdate=2024-11-26|language=sl}}</ref> Julija 2024 je dosegel zgodovinski mejnik 300.000 dnevnih poslušalcev, po meritvah Mediane. Ekipa Denis Avdić showa Radio 1 vsako leto v decembru organizira 28-urni dobrodelni maraton. Leta 2024 so zbrali več kot 1.2 milijona evrov. == Programske vsebine == {| class="wikitable" |- ! colspan="2" |Oddaja ! Voditelji ! Na sporedu ! Ura |- | style="background:#03559a;" | | '''Denis Avdić Show''' | Denis Avdič<br>Miha Deželak<br>Lara Tošić Anja Ramšak | ponedeljek–petek | 5.00 – 10.00 |- | style="background:#DB2D43;" | | '''Matjaž Lovše<br><small>najboljša glasba v službi</small>''' | Matjaž Lovše | ponedeljek–petek | 10.00 – 14.00 |- | style="background:#e640e6;" | | '''Šou Domov''' | Robert Roškar | ponedeljek–petek | 14.00 – 18.00 |- | style="background:#fbb43e;" | | '''KinG''' | Tomaž Klepač<br>Iztok Gustinčič | ponedeljek–četrtek | 18.00 – 22.00 |- | style="background:#be634e;" | | '''Vikend na Radiu 1''' | Haris Zulić<br>Matic Meško<br>Rok Pintar | sobota–nedelja | 8.00 – 14.00<br>14.00 – 20.00 |- |} == Frekvence == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! style="padding: 0 8px;" colspan="2" | Regija !Kraj !Frekvenca |- | style="background: #FF1199;"| | ''Slovenija'' | ''DAB+ (omrežje R1)'' | 215,072 MHz (kanal 10D) |- | style="background: #007dbd;" rowspan="4" | | rowspan="4"| Osrednja Slovenija |Ljubljana |107,9 MHz |- |Litija |89,7 MHz |- |Vrhnika, Grosuplje |90,6 MHz |- |Domžale |88,4 MHz |- | style="background: #db7d86;" rowspan="5" | | rowspan="5" | Gorenjska |Bled, Jesenice, Radovljica |94,4 MHz, 88,4 MHz |- |Bohinj |98,5 MHz |- |Kranj |88,4 MHz, 98,3 MHz |- |Kranjska Gora |93,3 MHz |- |Škofja Loka |94,7 MHz |- | style="background: #ffd700;" rowspan="4" | | rowspan="4" | Obala |Koper |93,4 MHz, 97,3 MHz, 90.5 MHz |- |Izola |93,4 MHz, 100,8 MHz |- |Portorož |88,3 MHz |- |Piran |100,1 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Kras |Sežana |101,7 MHz in 90,3 MHz |- |Tomaj |101,7 MHz |- |Komen |99,1 MHz |- | style="background: #00FF00;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Posočje |Bovec |98,5 MHz |- |Podbrdo |91,2 MHz |- | style="background: #A4C639;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Goriška in Vipavska dolina |Nova Gorica |90,1 MHz, 90,6 MHz, 107,1 MHz |- |Ajdovščina, Vipava |90,1 MHz |- |Vrtojba |107,1 MHz |- | rowspan="3" style="background: #CD9575;" | | rowspan="3" | Ribniško-kočevska regija |Kočevje |88,7 MHz, 93,7 MHz |- |Sodražica |88,4 MHz |- |Ribnica |89,9 MHz |- | style="background: #E32636;" | | Bela krajina |Metlika, Črnomelj, Vinica, Semič |89,5 MHz |- | style="background: #CD1997;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Notranjska |Cerknica |100,4 MHz |- | Postojna |101,8 MHz |- |Logatec |95,8 MHz |- | style="background: #FF00FF;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Koroška |Radlje ob Dravi |89,2 MHz |- |Ribnica na Pohorju |93,5 MHz |- |Slovenj Gradec |104,6 MHz |- | style="background: #CD7795;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Savinjsko-šaleška regija |Celje, Žalec, Vransko |97,7 MHz |- |Velenje, Šoštanj |99,1 MHz, 102,5 MHz |- |Polzela |106,2 MHz |- | rowspan="4" style="background: #0000FF;" | | rowspan="4" | Podravje |Maribor |107,9 MHz |- |Ptuj |92,3 MHz |- |Slovenske Konjice |97,4 MHz |- |Slovenska Bistrica |98,7 MHz |- | style="background: #00FFFF;" rowspan="2" | | rowspan="2" | Dolenjska |Novo mesto |87,6 MHz |- |Trebnje, Ivančna Gorica |88,9 MHz |- | style="background: #C0C0C0;" | | Posavje |Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče |105,0 MHz |- | style="background: #ff8c00;" rowspan="3" | | rowspan="3" | Pomurje |Murska Sobota |102,1 MHz |- |Gornja Radgona |99,5 MHz |- |Lendava, Ljutomer |102,1 MHz |} == Lokalni studii == * Ljubljana, osrednji studio * Nova Gorica * Maribor * Velenje * Novo mesto * Koper * Litija * Celje * Vrhnika * Ljutomer == Dosedanji voditelji == * [[Boštjan Romih]] * [[Robert Roškar]] * [[Denis Avdić|Denis Avdič]] * Tomaž Klepač * Iztok Gustinčič * [[Ivjana Banić]] * [[Tilen Artač]] * Matjaž Lovše * Anja Ramšak * Nina Igrutinovič * Mare Bačnar * Eva Godina * Nejc Šmit * Igor Kukovec * Kaja Godeša * Darja Štravs Tisu * Haris Zulič * Marko Potrč * Veronika Žajdela * Anja Novinec * Zala Perlič == Nagrade == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Nominacija !! Nagrada<br>Da/Ne |- | 2007 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2009 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2010 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2011 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2012 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2013 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2014 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{ne}} |- | 2016 | [[Viktor (nagrada)|viktor]] popularnosti za najboljšo radijsko postajo | {{da}} |} == Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == * [http://www.radio1.si/ Spletna stran Radia 1] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|1]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Radio 1]] 1v2em8pxmiy4ol2wxstdg8rew352crw 0 134014 6705397 843231 2026-07-01T20:20:30Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna lisica]] na stran [[Lisica]] 6705397 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Lisica]] 7zp1r45s9r9e1c4rciesu0nrjr46gdx 0 134015 6705398 843232 2026-07-01T20:20:34Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna lisica]] na stran [[Lisica]] 6705398 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Lisica]] 7zp1r45s9r9e1c4rciesu0nrjr46gdx 0 149183 6705512 6698157 2026-07-02T07:50:13Z ~2026-37729-07 262370 povezava 6705512 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}} {{brezvirov}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 54 |lats = 32.12 |latNS = N | longd = 13 |longm = 38 |longs = 11.02 |longEW = E |najdisi=Vrtojba |geopedia=#L410_T13_F10118395_b4 |slika=Vrtojba-train staton.jpg |povrsina=8,28 |prebivalstvo=2766 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=61 |postna=5290 |posta= Šempeter pri Gorici |obcina=Šempeter - Vrtojba |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Vrtojba''' je [[naselje]] z okoli 2700 prebivalci (2025) v [[občina Šempeter - Vrtojba|Občini Šempeter - Vrtojba]]. Vrtojba leži na rodovitni [[goriška regija|Goriški]] ravnini oz. ''Vrtojbenskem polju'' na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od [[Šempeter pri Gorici|Šempetra pri Gorici]] in [[nova gorica|Nove Gorice]], upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške oz. Severnoprimorske regije. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug (deli se za Gornjo in Dolnjo Vrtojbo) in ob glavni prometnici, ki povezuje [[Goriška statistična regija|Goriško]] z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok [[Vrtojbica]], ki se jugozahodno od vasi izliva v reko [[Vipava (reka)|Vipavo]]. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-Biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z [[vinska trta|vinsko trto]], doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti [[Miren|Mirnu]] se nahajajo velike gramoznice, ki jih upravlja Gradbeno podjetje »Primorje«. Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v južni primestni krak novogoriške mestne aglomeracije. Ob uradnem popisu prebivalstva leta 1991 je imela Vrtojba 2100 prebivalcev, vendar se je število v zadnjih letih še povečalo. Leta 1915 je bilo v vasi skoraj tisoč prebivalcev manj. Naraščanje prebivalstva je predvsem posledica intenzivne pozidave na nekdanjem obrobju vasi (Laze, Griči ali po drugi toponomiji: Zabrdce, V Klancu, Čuklje, Na Hribu), kar je v Vrtojbo privabilo veliko priseljencev. Zlasti je vabljiva ekonomsko ugodna obmejna lega (Mednarodni mejni prehod Vrtojba) in milo [[sredozemsko podnebje]]. ==Zgodovina== Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz [[Gorica|Gorice]] z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Ime vasi je predslovanskega izvora, o [[etimologija|etimologiji]] je mogoče samo ugibati. Okrog leta 1350 se vas omenja v urbarjih goriških grofov kot Vertoib. V tistem času je bila danes enotna vas razdeljena na dva samostojna dela, na Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, ki sta se združila v enotno vas šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. To ozemlje je bilo strateško izredno pomembno in najverjetneje naseljeno že v zgodnji [[Antika|antiki]], o čemer pričajo arheološki ostanki, ki so jih v sredi 19. stoletja izkopali na Markovem hribu nad [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]]. V rimskih časih je južno od Vrtojbe vodila t. i. [[rimska cesta]], ki je povezovala [[Oglej]] in [[Emona|Emono]], današnjo [[Ljubljana|Ljubljano]]. Za časa Frankovske države je današnje območje Vrtojbe spadalo v Furlansko marko. V cerkvenem oziru pa je bilo to območje v domeni oglejskega patriarha, ki je skrbel za pokristjanjevanje. Dne 28. aprila 1001 je nemški cesar [[Oton III.]] tudi posvetno oblast na ozemlju med [[Soča|Sočo]] in Vipavo razdelil med Oglej ter furlanskega mejnega grofa. V tej listini se sicer Vrtojba izrecno ne omenja. Nadaljnja zgodovina vasi, vsaj od leta 1425 naprej, je tesno povezana z razvojem velike šempetrske župnije, pod katero je v tistem času spadalo kar 7 vasi ali podružnic. V Goriškem deželno-knežjem urbarju iz leta 1507, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici (Italija), se prvič pisno omenjajo tudi nekateri še danes znani vaški toponimi (Komančelo, Smete). Konec 16. stoletja je bilo v Gornji Vrtojbi 18 in v Dolnji Vrtojbi 24 družin. Zaradi turškega prodiranja proti zahodnemu [[Balkan|Balkanu]] se je v 16. in 17. stoletju veliko uskoških, to je begunskih družin naselilo prav na rodovitnem goriškem podeželju. Tukaj je prednjačila zlasti Vrtojba, ki jo nekateri zgodovinski viri, zlasti zgodovinar dr. [[Josip Mal]], označujejo kot najbolj uskoško vas na Goriškem. Da je temu morda res tako, nam dokazujejo priimki, ki so se v vasi ohranili do danes - Lasič, Brankovič, Gorkič, Frletič, Batistič, Reščič, Mozetič ... Zaradi svoje geostrateške lege je bila Vrtojba tudi sicer deležna priseljevanja iz drugih dežel, o čemer nam pričajo prav številni priimki italijanskega, furlanskega in francoskega izvora, ki so se ohranili v Vrtojbi - Vižin, Nardin, Maraž, Vižintin, Boškin, Bufolin, Arčon, Bagon ... V obdobju vojn, negotovosti in verskih sporov 16. in 17. stoletja so v obeh Vrtojbah zaživele cerkvene bratovščine ({{langx|la|fraternitates}}), ki so bile značilen pojav ljudske vernosti in pobožnosti. V Dolnji Vrtojbi so bile tri: sv. Pavla (ustanovljena že leta 1535), sv. Andreja in sv. Barbare, v Gornji Vrtojbi pa dve bratovščini: sv. Ota in sv. Jožefa. Delovanje bratovščin je zamrlo z [[jožefinske reforme|jožefinskimi reformami]] konec 18. stoletja. Glavni zemljiški posestniki v Vrtojbi so bili grofje [[Coroniniji|Coronini]]. Šempetrska veja te slavne goriške rodbine je obsežne posesti v Vrtojbi pridobila sredi 18. stoletja ob ženitvi Ivana Krstnika Coroninija z Magdaleno de Simonetti. Pomembni lastniki vrtojbenske zemlje so bili še goriški plemiči Obizzi in Gironcoli, ki so imeli v Vrtojbi svoje podeželske dvorce. V drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja se je med Vrtojbenci uveljavilo pridelovanje [[krompir]]ja, zgodnje zelenjave in [[murva|murve]] za gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], potrebnih za pridobivanje svile. Število prebivalstva je začelo naraščati, ljudje so si gmotno precej opomogli. Vrtojbensko polje je postalo pravi vrt mesta [[Gorica]] in je poneslo slavo s pridelavo zgodnje zelenjave širom po monarhiji. Celo na cesarskem [[Dunaj|Dunaju]] so povpraševali po mladem krompirju iz Vrtojbe. Vrtojbenci so bili uspešni tudi na področju živinoreje. V goriškem časopisu ''Gospodarski list'' tako zasledimo zapisano, da je bila v Gorici konec septembra 1884 na trgu Sv. Antona kmetijska razstava. Prvo nagrado 50 goldinarjev v kategoriji krav je dobil Franc pl. Gironcoli iz Vrtojbe. Ob popisu prebivalstva leta 1827 je imela Gornja Vrtojba 87 družin z 408 prebivalci v 54 hišah, v Dolnji Vrtojbi pa je bilo 73 hiš s 102 družinama in 437 prebivalci. Popisovalci so poudarili, da gre za kmečko naselje, ki je dobre pol ure hoda oddaljeno od Gorice. Do začetka 1. svetovne vojne se je število prebivalcev podvojilo. Leta 1866 sta se obe Vrtojbi osamosvojili iz tedanje občine Šempeter in ustanovili samostojno občino, kamor je spadala še vas Bukovica. Upravno je spadala občina Vrtojba v goriško okrajno glavarstvo avstrijske dežele Goriško-Gradiščanske. Deset let po pridobitvi občinske samostojnosti je imela celotna občina Vrtojba 1328 prebivalcev in je bila večja od Šempetra. V obdobju narodnega prebujanja med Slovenci tudi Vrtojbenci niso stali ob strani, saj so v začetku leta 1868 v Spodnji Vrtojbi ustanovili čitalnico, ki je postala glavna gonilka narodnega in kulturnega razvoja. Bila je ustanovljena med prvimi na Goriškem. Tudi Vrtojbenci so začutili potrebo po kulturnem udejstvovanju in narodni uveljavitvi, saj so hoteli dati pravo veljavo slovenskemu jeziku. Zbirali so se v društveni sobi, kjer so brali oziroma čitali razne slovenske knjige, časopise in revije, na katere je bila čitalnica naročena. Odtod ime te kulturne ustanove. Februarja 1868 so si čitalničarji izbrali prvi odbor. Predsednik je tako postal France Maraš, tajnik Ivan Boštjančič, blagajnik pa Jožef Leon. [[Čitalnica]] je spodbudila nagel razmah kulturnega življenja v vasi. Prav na pobudo čitalničarjev je bil ustanovljen [[pevski zbor]], ki ga je vodil domačin inž. Pepi Lasič. Sledila je ustanovitev dramske skupine, ki je Vrtojbence razveseljevala s številnimi nastopi. Že pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila v Vrtojbi ustanovljena tamburaška skupina, ki jo je vodil študent Lojze Soban. V 1. svet. vojni je čitalnica delila usodo porušene Vrtojbe. Po zaslugi vnetega čitalničarja Franca Gorkiča je Vrtojbencem uspelo pridobiti vojno odškodnino, s pomočjo katere so si nakupili novih knjig ter tudi nove instrumente za tamburaški orkester. Prav kultura je pomagala našim prednikom previhariti težko obdobje fašistične strahovlade. Na pobudo vrtojbenskih čitalničarjev so leta 1871 v Vrtojbi ustanovili lastno dvorazredno šolo. V veliki stavbi ''pri Krpanu'' v Gornji Vrtojbi, nekdaj last plemiške rodbine Obizzi, so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Jeseni 1871 je s poučevanjem pričel prvi vrtojbenski učitelj Andrej Drašček, doma iz [[Solkan|Solkana]], ki ga je konec stoletja nasledil nadučitelj Ivan Zorn iz Prvačine. Bil je gonilna sila vrtojbenskega šolstva do odhoda v begunstvo. Nasploh je bilo življenje na vasi v letih pred prvo svetovno vojno zelo razgibano. Vrtojba je imela več pevskih zborov, dramsko skupino, kolesarsko društvo, tamburaški orkester in kmetijsko konzumno društvo. Eden najzaslužnejših za vsestranski razvoj je bil dolgoletni župan Franc plemeniti Locatelli (1853 – 1929) iz Dolnje Vrtojbe. Župan Locatelli je izhajal iz bogate kmečke družine italijanskega izvora in je veljal za spoštovanega in učenega moža. Plemiški [[pridevnik]] ''plemeniti'' naj bi pridobil njegov oče, ki se je junaško vojskoval v avstrijski vojski. Ljudje so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, kjer je prednjačil krompir in druga zelenjava. Glavno tržišče za pridelke je bila Gorica. Pridelke so Vrtojbenke s posebnimi vozički na dveh kolesih, imenovanimi ''borele'', vozile meščanom v Gorico. Kljub temu, da so kokošja jajca imeli doma, so si jih Vrtojbenci le redko privoščili, po navadi za god. Številne mlajše ženske in dekleta so odhajale kot služkinje in dojilje v [[Egipt]]. Ob večerih in nedeljah so se Vrtojbenci zbirali v gostilnah, ki jih je bilo v letih pred prvo vojno v vasi kar devet. ===Vrtojba v prvi svetovni vojni=== Vrtojba je svojo hudo uro doživela med prvo svetovno vojno. Vest o sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914 je veliko Vrtojbencev izvedelo na veselici v bližnjem [[Šempeter pri Gorici|Šempetru]]. V ljudi sta se hitro naselila strah in negotovost. Vpoklici vojaških obveznikov so se začeli že konec julija 1914, potem ko je Avstro-Ogrska vstopila v prvo svetovno vojno. Tudi Vrtojbenci so bili med vpoklicanimi in so s svojimi enotami odkorakali na fronto v [[Srbija|Srbijo]] in Galicijo. Vrtojba je sodila v naborno območje 97. tržaškega pehotnega polka, toda Vrtojbenci so služili tudi v drugih enotah (27. ljubljanski domobranski polk, 20. tržaški lovski bataljon) avstro-ogrske vojske in mornarice. Konec leta so v bojih padle prve žrtve tudi med Vrtojbenci. Toda prava vojna je bila še vedno daleč proč .... Leto 1915 se je pričelo v pričakovanju prihoda elektrike - velikega čuda tedanjega časa - v vas, toda vojna se je zavlekla. Namesto pričakovane hitre avstrijske zmage in prihoda vojakov domov, se je vojna še razširila. Vanjo so vstopale vedno nove države, tako na eni kot na drugi strani. Vrtojbenci so se prvič neposredno srečali z rohnenjem orožja konec maja 1915, ko je [[Italija]] napovedala vojno [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Sovražnik se je kar naenkrat znašel v nevarni bližini - na [[soška fronta|soški front]]i. Vedno pogostejši so bili 'pozdravi' s fronte. Proti koncu leta 1915 so postale bivalne razmere v Vrtojbi že zelo nevarne. O tem nam poroča časopis Slovenec z dne 8. januarja 1916: {{quote|»Ob decembrskem obstreljevanju je trpela tudi Vrtojba. V Dolnji Vrtojbi je bilo poškodovanih več hiš in tudi več človeških žrtev je bilo. V Gornji Vrtojbi je granata skoraj porušila hišo sladoledarja Černeta in Možeta in mu ubila 15 letnega sina Jožefa. Granata je bila verjetno namenjena cerkvi sv. Jožefa, ki stoji poleg.«}} Italija je v letu 1916 svoje vojaške dejavnosti na soški fronti še bolj okrepila. Cilj napadov italijanske armade je bilo mesto Gorica. Po zavzetju mesta v 6. soški ofenzivi dne 9. avgusta 1916, se je italijanska vojska še bolj približala Vrtojbi. Civilno prebivalstvo je moralo zapustiti domove, odšli so v begunstvo. Toda za Vrtojbo in Vrtojbence se je težka preizkušnja šele začela ... Po italijanskem zavzetju Gorice in napredovanju proti vzhodu je prišla Vrtojba na samo frontno linijo; tukaj so se odvijali srditi boji. Avstrijske enote so se vkopale na Vrtojbenskih gričih, Italijani pa so jih srdito obstreljevali in napadali s pehoto. Razen manjših premikov frontne linije in prekoračitve potoka Vrtojbice, Italijanom do konca vojne ni uspelo na tem frontnem odseku resneje ogroziti avstrijskih obrambnih zmožnosti. Žrtve so bile na obeh straneh velike. Leto 1917 so se hudi boji na vrtojbenskem odseku fronte nadaljevali. Toda avstrijski branilci so vzdržali, kljub silovitim italijanskim napadom v 10. in 11. soški ofenzivi. Ob avstrijskem protinapadu v 12. ofenzivi oktobra 1917 in pomiku fronte na reko [[Piava|Piavo]], si je tudi Vrtojba oddahnila - bolje rečeno kar je še od vasi ostalo. Bila je namreč skoraj v celoti porušena. Cela je ostala ena sama samcata hiša - pri Ogrinovih, danes družina Mrak, ob ulici 9. septembra. V njej je bila med vojno vojaška bolnišnica, na strehi je bil narisan velik rdeč križ in sovražnik je to kolikor toliko spoštoval. Tudi med Vrtojbenci na fronti je smrt vedno pogosteje pobirala svoj krvavi davek. Vrstila so se sporočila: {{quote|»Alojzij Reščič, sin Mihaela, doma iz Vrtojbe, je padel junaške smrti dne 16. maja 1917 v Bodrežu - Logu pri Kanalu.« (časopis Slovenec, 27. 11. 1917)}} Novembra leta 1918 se je vojna morija končala. Ljudje so se vračali iz begunstva in s fronte ter takoj pričeli z obnovo porušenih domov. V prvih dneh novembra je tudi v Vrtojbo vkorakala italijanska vojska, sanj o priključitvi k novonastali jugoslovanski državi je bilo konec in vas je 'začasno' prišla pod Italijo. Na žalostne dogodke je po prvi svetovni vojni spominjalo kar 11 vojaških pokopališč, ki so bila raztresena po vasi, njihove lokacije na žalost danes poznajo le še redki poznavalci. Tam pokopani italijanski vojaki so bili v tridesetih letih večinoma preneseni v italijansko [[Kostnica|kostnico]] na [[Oslavje|Oslavju]]. ;Vrtojbenci in begunstvo Prvi Vrtojbenci so odšli v begunstvo že v pozni jeseni 1915. Njihovo število se je še povečalo v prvih mesecih leta 1916, vsi Vrtojbenci pa so zapustili svoje domove po italijanskem zavzetju Gorice. Vsega skupaj je iz Vrtojbe v begunstvo odšlo do 350 družin, v glavnem ženske, otroci in starejši možje. Odšli so v razne dežele tedanje monarhije. Nekaj jih je ostalo kar na Goriškem v zaledju fronte, večina se je raztepla po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], nekaj družin pa je odšlo tudi v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, na Češko in na Moravsko. Prebivali so različno; nekateri so se nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih, drugi so bili prisiljeni poiskati zavetje v begunskih taboriščih (Wagna pri Lipnici, Bruck na Litvi, Steinklamm ...). V begunstvu se je: * rodilo 65 otrok * poročilo 7 vrtojbenskih parov * umrlo 75 Vrtojbencev Nekaj družin in posameznikov iz Vrtojbe, ki se niso dovolj hitro umaknili od doma po padcu Gorice, je pristalo tudi v italijanskih taboriščih. Odpeljani so bili v begunska taborišča v srednji in južni Italiji. ;Žrtve vojne med Vrtojbenci Ob zadnjem štetju prebivalstva pred vstopom Italije v vojno leta 1915 je imela Vrtojba (Gornja in Dolnja skupaj) 1974 prebivalcev. Žrtve med Vrtojbenci doma in na frontah v 1. svetovni vojni: # padli na fronti - 35 # umrli v vojnem ujetništvu - 10 # umrli v vojaški bolnišnici - 5 # žrtve bombardiranj in ostankov vojne - 11 Skupaj je za posledicami vojne umrlo 63 Vrtojbencev, kar je predstavljalo dobre 3 % predvojnega prebivalstva. === Od prve svetovne vojne do danes === Po prvi svetovni vojni je naše kraje na podlagi [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] zasedla Italija, ime vasi so spremenili in dopolnili v Vertoiba in Campisanti, prav zaradi žalostnih dogodkov med vojno. Vrtojba je namesto dveh v vojni porušenih cerkva (sv. Janeza Krstnika v Gornji in sv. Jožefa v Dolnji Vrtojbi) dobila današnjo [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]], zgrajeno v neoromanskem slogu, ki jo je decembra 1925 posvetil goriški nadškof Frančišek B. Sedej. Nova cerkev je odigrala pomembno vlogo pri povezovanju nekdaj ločenih vasi. Vrtojba je postala župnija šele leta 1935, čeprav je večjo samostojnost na duhovnem področju pridobila že leta 1832, ko je postala kaplanija z lastnim duhovnikom v okviru župnije Šempeter. Leta 1928 so ukinili občinsko samostojnost in Vrtojbo priključili občini Gorica. To so bili težki časi narodnega zatiranja in fašistične vladavine. Okrog 300 Vrtojbencev se je takrat odselilo, bodisi v notranjost Italije, bodisi v takratno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] ali pa v južno Ameriko. Precej vrtojbenskih deklet je našlo delo, predvsem kot hišne pomočnice in varuške, v večjih italijanskih mestih. Ni čudno, da so Vrtojbenci z velikim pričakovanjem sprejeli osvobodilno borbo. Prvi Vrtojbenci so odšli v partizane že oktobra leta 1942. Zlasti po razpadu Italije in prihodu nemškega okupatorja pa sta se navdušenje ter želja po priključitvi k Jugoslaviji še povečala. To se je pokazalo tudi pri velikem odzivu Vrtojbencev za partizane. Tudi v drugi svetovni vojni je vas plačala svoj krvavi davek. Kar 82 Vrtojbencev, katerih imena so izpisana na spomeniku sredi vasi, je umrlo med zadnjo vojno; padli so v partizanih, bili žrtve taborišč in prisilnega dela ali so umrli za posledicami bombardiranj. Tem žrtvam je potrebno dodati še dobro desetino pobitih zaradi revolucionarnega nasilja, ki so ga zagrešili nekateri prenapeteži, bodisi zaradi partijskih ukazov ali kar mimo njih. Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Vrtojbo zasedla angloameriška vojska in jo podredila Zavezniški vojaški upravi tedanje [[Svobodno tržaško ozemlje|cone A]]. Starejši Vrtojbenci se tega spominjajo kot obdobja relativnega blagostanja in napredka ter bivanja ameriških in britanskih vojaških enot v vasi. Vrtojbenci so si zlasti zapomnili indijske kolonialne čete z visokimi turbani na glavah. Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariški mirovni pogodbi]] in prihodu jugoslovanske vojske sredi septembra 1947 je vas prišla v okvir Jugoslavije. S tem je bila Vrtojba odrezana od stoletnega naravnega, gospodarskega in političnega centra – mesta Gorica. Do začetka 1960-ih je to vlogo spet prevzel Šempeter, nato so Vrtojbo vključili v [[Mestna občina Nova Gorica|občino Nova Gorica]]. Bila so leta hitre preobrazbe in spreminjanja vaške podobe. Število vrtojbenskih kmetov je vztrajno upadalo, ljudje so se pričeli zaposlovati v naglo razvijajoči se industriji (Iskra, Vozila, Iztok Miren, Cimos, Ciciban) v okoliških krajih ([[Šempeter pri Gorici|Šempeter]], [[Miren]]). Kljub hitremu razvoju in poskusu vključitve v (novo)goriški mestni okoliš je Vrtojba ostala velika vas, ki se zaveda svoje lastne preteklosti. Danes, skupaj s Šempetrom, od leta 1998 oblikuje lastno [[Občina Šempeter - Vrtojba|občino Šempeter-Vrtojba]]. ==Znani krajani== * Janez Boštjančič (1844 – 1892), publicist * Anton Obizzi (1843 – 1916), lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici * [[Ivan Mermolja]] (1875 – 1942), politik, eden od soustanoviteljev Slovenske kmetske stranke na Goriškem, član ustavodajne skupščine v Beogradu * Franc Gorkič (1888 – 1977), urednik, publicist, politik, zaslužen čitalničar, dolgoletni predsednik »Kluba starih goriških študentov" * Jordan Gorjan (1896 – 1960), politik * Rafael Nemec (1914 – 1993), akademski slikar (dipl. v Benetkah) in restavrator * Bernardin Godnič (1914 – 1977), duhovnik iz Komna, ki je kar 30 let deloval v Vrtojbi in tu pustil neizbrisen pečat * dr. Kazimir Humar (1915 – 2001), duhovnik, doktor teologije, biseromašnik, publicist in kulturni delavec v Gorici ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Železniška postaja Vrtojba]] * [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Mestni promet Nova Gorica]] {{Šempeter - Vrtojba}} [[Kategorija:Naselja Občine Šempeter - Vrtojba]] [[Kategorija:Vrtojba| ]] 419x54luy9moiqeqm44e4z9dshpmw98 0 164901 6705375 6580663 2026-07-01T19:38:01Z Yerpo 8417 posodobitev klasifikacije 6705375 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Rjava lipovka | image = Ground Bug - Flickr - treegrow.jpg | image_caption = Odrasla rjava lipovka | image_width = 220px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci) | subordo = [[Heteroptera]] (stenice) | infraordo = [[Pentatomomorpha]] (sorodstvo ščitastih stenic) | familia = [[Oxycarenidae]] | genus = ''[[Oxycarenus]]'' | species = '''''O. lavaterae''''' | binomial = ''Oxycarenus lavaterae'' | binomial_authority = [[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1787 }} '''Rjava lipovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Oxycarenus lavaterae''''') je majhna [[stenice|stenica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Oxycarenidae]], v dolžino meri 4–6&nbsp;mm. Ima ozko [[oprsje]], ki se koničasto zaključi v glavo in na sprednjem paru [[žuželčje krilo|kril]] značilen vzorec, ki se preliva iz črne v rdečo barvo. Trikotni ščitek (skutelum) je črn. [[Ličinka|Ličinke]] zadnjih stadijev imajo živordeč zadek, večji kot odrasle živali. Podobno kot preostali predstavniki družine je [[rastlinojedec|rastlinojeda]], prehranjuje se z rastlinskim sokom [[slezenovke|slezenovk]] in [[lipovke|lipovk]], ki ga sesa v [[krošnja]]h na mladih poganjkih. Živi v velikih kolonijah premera do enega metra, kar jim daje varnost pred [[plenilec|plenilci]]. Ko kolonija dovolj zraste, se od nje odcepi manjši del in živali ustvarijo novo kolonijo na drugem mestu. Na zunaj so kolonije v krošnjah razmeroma neopazne tudi ob velikem številu osebkov. Že na videz se ločijo kolonije, ki jih v glavnem sestavljajo ličinke, od tistih z odraslimi živalmi. Rdeči zadki ličink dajejo njihovim kolonijam rdečo barvo, kolonije odraslih živali pa zaradi konic kril od daleč izgledajo kot skupine srebrnih pik. Najbolj znana pa je rjava lipovka po ogromnih gručah, v katere se združujejo osebki med [[hibernacija|prezimovanjem]] na deblih lipovcev. Po tej lastnosti je dobila tudi slovensko ime. Združevanje v gruče jim omogoča ohranjanje telesne toplote, zaradi česar se zmanjša smrtnost pozimi zaradi mraza, ki je sicer najbolj omejujoč dejavnik za [[populacija (biologija)|populacije]] stenic v naravi. V južnejših predelih Evrope se izmenjajo tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključijo v 30-40 dneh. ==Razširjenost== [[slika:Firebug swarm (25907279532).jpg|thumb|left|Gruča rjavih lipovk na lipi spomladi]] Njen prvotni [[areal]] je [[Mediteran]] od jugozahodne [[Afrika|Afrike]], [[Saudova Arabija|Saudove Arabije]] in [[Jemen|Jemna]] do [[Portugalska|Portugalske]] in južne [[Francija|Francije]], prisotna pa je tudi v [[tropi|tropskem]] delu Afrike do njenega juga. V zadnjih desetletjih beležijo njeno širjenje na sever na račun vedno toplejšega podnebja. Tako je bila v [[Avstrija|Avstriji]] prvič opažena šele leta 2001, leta 2004 pa v severni [[Švica|Švici]]. Tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] je bila rjava lipovka do začetka 21. stoletja redek gost, z manj kot deset najdbami med letoma 1987 in 2008 na [[Slovenska obala|obali]], v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]] in [[Pomurje|Pomurju]], poleg teh pa je bil še en potrjen podatek iz [[19. stoletje|19. stoletja]].<ref>{{navedi revijo |last=Gogala |first=Andrej |year=2007 |title=Heteroptera of Slovenia, IV: Pentatomomorpha I. |journal=Annales, ser. hist. nat |volume=17 |issue=1 |pages=61-92}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Polajnar |first1=Jernej |authorlink=Jernej Polajnar |last2=Trilar |first2=Tomi |year=2009 |title=Novi podatki o pojavljanju rjave lipovke (''Oxycarenus lavaterae'') (Heteroptera: Lygaeidae) v Sloveniji |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=11 |issue=1 |pages=69-70 |doi=10.14720/ns.11.1.69-70}}</ref> V zadnjih letih opažajo pogostejše pojavljanje.<ref>{{navedi revijo |last=Jurc |first=Maja |year=2011 |title=Rjava lipovka [''Oxycarenus lavaterae'' (Fabricius, 1787)] je v Sloveniji vse pogostejša |journal=Novice iz varstva gozdov |issue=4 |pages=5–6 |doi=10.20315/NVG.4.3}}</ref> Kot škodljivec zaradi redkega pojavljanja še ne predstavlja posebne grožnje. Nevšečnost včasih predstavljajo le gruče teh žuželk, ki se usedejo na javnih površinah (npr. klopeh v [[park]]ih) ali silijo v stanovanja. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Oxycarenus lavaterae|rjava lipovka}} * Gogala A. [http://www2.pms-lj.si/heteroptera/ Heteroptera of Slovenia] - ''[http://www2.pms-lj.si/heteroptera/oxylav.htm Oxycarenus lavaterae]''. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. * [http://www.verwaltung.steiermark.at/cms/beitrag/10099145/9849/ Oxycarenus lavaterae: Verwaltung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091205203204/http://www.verwaltung.steiermark.at/cms/beitrag/10099145/9849 |date=2009-12-05 }}. Das Land Steiermark. {{ikona de}} * Wermelinger B., Wyniger D., Forster B. (2005). [http://www.wsl.ch/personal_homepages/wermelin/publikationen/2005_oxycarenus.pdf Massenauftreten und erster Nachweis von ''Oxycarenus lavaterae'' (F.) (Heteroptera, Lygaeidae) auf der Schweizer Alpennordseite] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070824133528/http://www.wsl.ch/personal_homepages/wermelin/publikationen/2005_oxycarenus.pdf |date=2007-08-24 }} Mitteilungen der Schweizerischen entomologischen Gesellschaft, '''78''', 311-316 {{ikona de}} {{taxonbar|from=Q7115871}} [[Kategorija:Stenice]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1787]] ccljlan60o1tr2yw23mp3p0w2mp45w8 0 171180 6705304 6580875 2026-07-01T17:07:17Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Enorog]] na [[Samorog (kit)]] prek preusmeritve: pogostejše ime v virih; alternativa: narval 6580875 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = pink | name = Enorog<ref>Macdonald D. (ur.) 1996. ''Velika enciklopedija: Sesalci''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]]. ISBN 86-11-14524-0 {{COBISS|ID=61844992}}</ref> | status = NT | status_system = iucn3.1 | status_ref =<ref name="iucn">{{IUCN |assessors=Jefferson, T.A., Karkzmarski, L., Laidre, K., O'Corry-Crowe, G., Reeves, R., Rojas-Bracho, L., Secchi, E., Slooten, E., Smith, B.D., Wang, J.Y., Zhou, K. |year=2012 |id=13704 |title=Monodon monoceros |downloaded=10.1.2012 |version=2012.2}}</ref> | image = Narwhalsk.jpg | image_width = 250px | image2 = Narwhal_size.svg | image2_width = 250px | image2_caption = Velikost v primerjavi s človekom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | familia = [[Monodontidae]] (samorogi) | genus = '''''Monodon''''' | species = '''''M. monoceros''''' | binomial = ''Monodon monoceros'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] | range_map = Cetacea range map Narwhal.png | range_map_width = 250px | range_map_caption = Območje razširjenosti (modra barva) }} '''Enorog''' ali '''enorožec''', tudi '''samorog''' ali '''narval''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Monodon monoceros'''''), je [[Arktika|arktična]] vrsta [[kit]]a. Je žival, ki se jo le poredkoma najde južno od 70° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Je eden izmed dveh kitov v skupini [[beli kiti|belih kitov]]. == Opis == [[Slika:Narwalschaedel.jpg|100px|thumb|left|Lobanja samoroga z dvema rogovoma. Dva rogova sta redek pojav pri samorogih.]] Najnenavadnejša lastnost samoroga je nenavaden dolgi [[Rog (anatomija)|rog]], [[sekalec]], ki se vije od leve strani gornje čeljusti pri samcih. Rog lahko zraste do dolžine treh metrov (v primerjavi z dolžino telesa od 7-8 metrov) in doseže težo do 10 kilogramov. En samorog na približno 500 samcev ima po dva rogova, kar se zgodi, ko desni zob, po navadi manjše velikosti, prav tako zraste. Čeprav redko, so tudi pojavi, da imajo samice rog. Zabeležen je en sam primer samice z dvema rogovoma.<ref>{{navedi knjigo | last = Carwardine | first = Mark | title = DK Handbooks: Whales Dolphins and Porpoises | publisher = Dorling Kindersley | date = April 1995 | isbn = 1564586200}}</ref> == Ohranjenost in lov == Glavni plenilci enorogov so [[polarni medved]]i in kiti [[orka|orke]]. Ljudstvu [[Inuiti|Inuitov]] je dovoljen zakonit lov teh kitov. Severna klima ponuja le malo z vitamini bogate hrane, ki se dajo zaužiti le z [[mrož]]i, [[tjulenj|tjulnji]] in kiti. [[Jetra]] kita po navadi lovci pojedo nemudoma po starem običaju v znak spoštovanja do ubite živali. Na Grenlandiji se za lov uporabljajo običajne [[kitolov]]ske metode (prebadanje s sulico), toda motorni čolni in [[lovska puška|lovske puške]] se pogosto uporabljajo v severni [[Kanada|Kanadi]]. Organizacije za zaščito živali že dolgo protestirajo proti ubijanju enorogov. == Galerija == <gallery> Image:Narwal brehm.jpg|Ilustracija samoroga. Image:Narwal.jpg| Samorog in [[grenlandski morski pes]]. Image:Narwhal and Beluga.jpg|Samorog in [[beluga]]. </gallery> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[samorog]] == Zunanje povezave == * {{IUCN2006|assessors=Cetacean Specialist Group|year=1996|id=13704|title=Monodon monoceros|downloaded=12 maj 2006}} * "Narwhal." M. P. Heide-Jorgensen (pp 783&ndash;787), in ''Encyclopedia of Marine Mammals'', Perrin, Wursig and Thewissen eds. ISBN 0-12-551340-2 * "It's Sensitive. Really." William J. Broad, ''New York Times'', [[13 December]] [[2005]], http://nytimes.com/2005/12/13/science/13narw.html / [http://www.nytimes.com/2005/12/13/science/13narw.html?ex=1292130000&en=5f116a30226b7e8b&ei=5090&partner=rssuserland&emc=rss NYT article RSS link] * [http://www.narwhal-whales.com/ Narwhal general information] * [http://narwhal.org Narwhal Tooth Expedition and Research Investigation] * [http://www.narwhal.info/ Narwhal info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051025051153/http://www.narwhal.info/ |date=2005-10-25 }} * "Narwhal Found to Have a Trick Up Its Tusk", [http://www.sciam.com/article.cfm?chanID=sa003&articleID=0002569C-5144-139F-914483414B7F0000 Scientific American News] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kiti]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Favna Arktičnega oceana]] exki3g0issg1ni6s7ouda4h0cfhsp36 6705308 6705304 2026-07-01T17:08:53Z TadejM 738 popravek imena 6705308 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | color = pink | name = Samorog<ref>Macdonald D. (ur.) 1996. ''Velika enciklopedija: Sesalci''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]]. ISBN 86-11-14524-0 {{COBISS|ID=61844992}}</ref> | status = NT | status_system = iucn3.1 | status_ref =<ref name="iucn">{{IUCN |assessors=Jefferson, T.A., Karkzmarski, L., Laidre, K., O'Corry-Crowe, G., Reeves, R., Rojas-Bracho, L., Secchi, E., Slooten, E., Smith, B.D., Wang, J.Y., Zhou, K. |year=2012 |id=13704 |title=Monodon monoceros |downloaded=10.1.2012 |version=2012.2}}</ref> | image = Narwhalsk.jpg | image_width = 250px | image2 = Narwhal_size.svg | image2_width = 250px | image2_caption = Velikost v primerjavi s človekom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | familia = [[Monodontidae]] (samorogi) | genus = '''''Monodon''''' | species = '''''M. monoceros''''' | binomial = ''Monodon monoceros'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] | range_map = Cetacea range map Narwhal.png | range_map_width = 250px | range_map_caption = Območje razširjenosti (modra barva) }} '''Samorog''' ali '''enorožec''', tudi '''enorog''' ali '''narval''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Monodon monoceros'''''), je [[Arktika|arktična]] vrsta [[kit]]a. Je žival, ki se jo le poredkoma najde južno od 70° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Je eden izmed dveh kitov v skupini [[beli kiti|belih kitov]]. == Opis == [[Slika:Narwalschaedel.jpg|100px|thumb|left|Lobanja samoroga z dvema rogovoma. Dva rogova sta redek pojav pri samorogih.]] Najnenavadnejša lastnost samoroga je nenavaden dolgi [[Rog (anatomija)|rog]], [[sekalec]], ki se vije od leve strani gornje čeljusti pri samcih. Rog lahko zraste do dolžine treh metrov (v primerjavi z dolžino telesa od 7-8 metrov) in doseže težo do 10 kilogramov. En samorog na približno 500 samcev ima po dva rogova, kar se zgodi, ko desni zob, po navadi manjše velikosti, prav tako zraste. Čeprav redko, so tudi pojavi, da imajo samice rog. Zabeležen je en sam primer samice z dvema rogovoma.<ref>{{navedi knjigo | last = Carwardine | first = Mark | title = DK Handbooks: Whales Dolphins and Porpoises | publisher = Dorling Kindersley | date = April 1995 | isbn = 1564586200}}</ref> == Ohranjenost in lov == Glavni plenilci samorogov so [[polarni medved]]i in kiti [[orka|orke]]. Ljudstvu [[Inuiti|Inuitov]] je dovoljen zakonit lov teh kitov. Severna klima ponuja le malo z vitamini bogate hrane, ki se dajo zaužiti le z [[mrož]]i, [[tjulenj|tjulnji]] in kiti. [[Jetra]] kita po navadi lovci pojedo nemudoma po starem običaju v znak spoštovanja do ubite živali. Na Grenlandiji se za lov uporabljajo običajne [[kitolov]]ske metode (prebadanje s sulico), toda motorni čolni in [[lovska puška|lovske puške]] se pogosto uporabljajo v severni [[Kanada|Kanadi]]. Organizacije za zaščito živali že dolgo protestirajo proti ubijanju samorogov. == Galerija == <gallery> Image:Narwal brehm.jpg|Ilustracija samoroga. Image:Narwal.jpg| Samorog in [[grenlandski morski pes]]. Image:Narwhal and Beluga.jpg|Samorog in [[beluga]]. </gallery> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[samorog]] == Zunanje povezave == * {{IUCN2006|assessors=Cetacean Specialist Group|year=1996|id=13704|title=Monodon monoceros|downloaded=12 maj 2006}} * "Narwhal." M. P. Heide-Jorgensen (pp 783&ndash;787), in ''Encyclopedia of Marine Mammals'', Perrin, Wursig and Thewissen eds. ISBN 0-12-551340-2 * "It's Sensitive. Really." William J. Broad, ''New York Times'', [[13 December]] [[2005]], http://nytimes.com/2005/12/13/science/13narw.html / [http://www.nytimes.com/2005/12/13/science/13narw.html?ex=1292130000&en=5f116a30226b7e8b&ei=5090&partner=rssuserland&emc=rss NYT article RSS link] * [http://www.narwhal-whales.com/ Narwhal general information] * [http://narwhal.org Narwhal Tooth Expedition and Research Investigation] * [http://www.narwhal.info/ Narwhal info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051025051153/http://www.narwhal.info/ |date=2005-10-25 }} * "Narwhal Found to Have a Trick Up Its Tusk", [http://www.sciam.com/article.cfm?chanID=sa003&articleID=0002569C-5144-139F-914483414B7F0000 Scientific American News] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kiti]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Favna Arktičnega oceana]] jnzx5a2f6f1fb9yv035h76vseoa2o4t 0 171189 6705307 1604111 2026-07-01T17:08:02Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Enorog]] na stran [[Samorog (kit)]] 6705307 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Samorog (kit)]] owhncn88hdt2m9c33j3hfvxxqf1rtmw 0 171190 6705306 1590596 2026-07-01T17:07:48Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Enorog]] na stran [[Samorog (kit)]] 6705306 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Samorog (kit)]] owhncn88hdt2m9c33j3hfvxxqf1rtmw 0 171191 6705379 1604110 2026-07-01T20:03:16Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Samorog (kit)]] 6705379 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Samorog (kit)]] 7r3rdhw9fv381nsuxfbtxcatvikbqbc 0 174039 6705352 6698729 2026-07-01T18:15:50Z ~2026-32552-67 260877 6705352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], * [[1941]]. - 1. julij? 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[častni meščan]] mesta [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čelik, Pavle]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Čelik, Pavle]] f3pu7ivw56wfijopm7b47zo0eaxp6cd 6705353 6705352 2026-07-01T18:17:16Z ~2026-32552-67 260877 /* Bibliografija */ 6705353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], * [[1941]]. - 1. julij? 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan mesta Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čelik, Pavle]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Čelik, Pavle]] 3txu0802ae6dn37v9yzuig9vam6bai9 6705511 6705353 2026-07-02T07:36:33Z Zigacelik 74160 datum smrti 6705511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], * [[1941]]. - 30.6 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan mesta Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čelik, Pavle]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Čelik, Pavle]] 8yn2jwyq8qa0yhymbiia8jrdx11oyw8 6705522 6705511 2026-07-02T09:21:55Z Mnogoterost 140263 datum in kraj rojstva 6705522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], [[Volča|Volča pri Poljanah]] 30.1.1941<ref>{{Navedi splet|title=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|url=http://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/celik-pavle-1941/|website=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|accessdate=2026-07-02|language=sl|first=Tomaž|last=Kladnik}}</ref> - 30.6. 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan mesta Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čelik, Pavle]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Čelik, Pavle]] t01lrqhfgpbxu2z2voge1ohef364a8r 6705525 6705522 2026-07-02T09:45:16Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], * [[30. januar]] [[1941]], [[Volča|Volča pri Poljanah]]<ref>{{Navedi splet|title=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|url=http://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/celik-pavle-1941/|website=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|accessdate=2026-07-02|language=sl|first=Tomaž|last=Kladnik}}</ref>, † [[30. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan mesta Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čelik, Pavle]] iajdje09bqb3se5dvqd60qlbrx1b8xh 0 180153 6705151 6661775 2026-07-01T12:15:40Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6705151 wikitext text/x-wiki '''Rozman''' [rózman] je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|20. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.987 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 3.003 osebe == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Rozman]], zdravnik, direktor bolnišnice Golnik *[[Alojzij Rozman]] (1911—1982), rimskokatoliški duhovnik in prosvetni delavec *[[Andrej Rozman]] (*1947), literarni zgodovinar - slovakist, prevajalec, univ. prof. * [[Andrej Rozman-Roza]] (*1955), pesnik, igralec, gledališčnik, režiser, dramatik, mladinski pisatelj * [[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (*1956), pravnik * [[Anže Rozman]] (*1989), (filmski) skladatelj, aranžer * [[Blaž Rozman]] (*1944), zdravnik internist, univ. profesor, akademik * [[Bogomir Rozman]] (1928—2008), tekstilni gospodarstvenik * Boris Rozman (1925—2005), arhitekt, industrijski oblikovalec * [[Boris Rozman]] (1955—1994), zgodovinar, arhivist * [[Božo Ćeranić Rozman|Božo Ć.(eranić) Rozman]], arhitekt * [[Branko Rozman]] (1925—2011), duhovnik, pesnik, dramatik, urednik * [[Ciril Rozman]] (*1929), zdravnik hematolog, ambasador znanosti *[[Črtomir Rozman]], agrarni ekonomist, prof. * [[Damjana Rozman]] (*1960), biokemičarka, molekularna biologinja, medicinska raziskovalka, prof. MF * [[Drago Vit Rozman]] (*1961), kipar ... * [[Franc Rozman]] (več oseb) ** [[Franc Rozman - Stane]] (1912—1944), španski borec, partizanski komandant, general ** [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] (*1941), zgodovinar, univ. profesor ** [[Franc Rozman (balinar)|Franc Rozman]] (*1947), balinar ** [[Franc Rozman (fizik)|Franc Rozman]] (*1949), fizik, računalničar, inovator, publicist ** Franc(i) Rozman (*1965), matematik, ravnatelj [[Gimnazija Kranj|Gimnazije Kranj]] *France Rozman (1897—1931), duhovnik, teolog (dr.) *[[France Rozman]] (1931—2001), teolog, biblicist, prevajalec, profesor * [[Gregor Rozman]] (*1974), pesnik, pisatelj, računalniški (intermedijski) umetnik  * [[Irena Rozman Fattori]], krajinska arhitektka * [[Ivan Rozman (1873)|Ivan Rozman]] (1873—1960), esejist, aforist, dramatizator, publicist * Ivan Rozman (1893—1970), tovarnar * [[Ivan Rozman (1953)|Ivan Rozman]] (*1953), elektrotehnik, univ. profesor, rektor * [[Jan Rozman]] (*1991), koreograf, plesalec, performer, improvizator, umetniški vodja * [[Janez Rozman]] (1832—1909), duhovnik in karitativni delavec * [[Janez Rozman, lik|Janez Rozman]], lik Primoža Trubarja (igralec) *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rosman(n)]]/Rozman (1774—1837), [[pravnik]] in [[politik]], župan Ljubljane *[[Janja Črčinovič Rozman]] (*1954), muzikologinja *Jože Rozman (*1951), vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki, somelje, degustator * [[Jože Rozman (1902|Jože Rozman]] (1902—1990), kovinar in sindikalni organizator * [[Jože Rozman]] (1955—1991), alpinist, ponesrečil se je skupaj z [[Marija Frantar|Marijo Frantar]] * [[Jožef Rozman (1870)|Jožef Rozman Celovški]] (1870—1941), duhovnik in publicist, politik * [[Jožef Rozman (1812)|Jožef Rozman Konjiški]] (1812—1874), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Jožef Rozman (1801)|Jožef Rozman Trebanjski]] (1801—1871), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Jure Rozman]], pianist in bobnar * [[Ksenija Rozman]] (1935—2024), umetnostna zgodovinarka, kustosinja [[Narodna galerija|Narodne galerije]] * [[Lojze Rozman]] (1930—1997), filmski in gledališki igralec * [[Ludvik Rozman]] (*1955), agronom * [[Luka Rozman]], arheolog * [[Marjan Rozman]] (1906—1993), zdravnik internist * [[Martina Rozman Salobir]], bibliotekarka * [[Mateja Pevec Rozman]], ekonomistka, teologinja, filozofinja, prof. TEOF, predstojnica enote v Mb 2014-18 * [[Matija Rozman]] (*1961), igralec * [[Matjaž Rozman]] (*[[1987]]), nogometaš * [[Miro Rozman]], elektrotehnik, razvojnik in politik * [[Nika Rozman]] (*1985), igralka * [[Nuša Rozman]], prevajalka *[[Robert Rozman]], računalnikar? * [[Rok Rozman]] (*1988), veslač, naravovarstvenik * [[Rudi Rozman]] (*1942), ekonomist, univ. profesor * [[Sanja Rozman]] (*1956), zdravnica, pisateljica, publicistka, terapevtka * [[Smiljan Rozman]] (1927—2007), pisatelj, dramatik, igralec in slikar * [[Sonja Rozman]] (1934—2010), telovadka * [[Stane Rozman]] (*1960), zgodovinar, muzealec, športnik atlet (tekač dolgoprogaš) * [[Tadeja Rozman]] (*1978), jezikoslovka * [[Tatjana Rozman]] (*1964), filozofinja, gimnazijska profesorica v Celju, publicistka * [[Vilko Rozman]] (1912—2006), pravnik, strokovnjak za delovno pravo * [[Vinko Rozman]] (1938—2003), arhitekt, oblikovalec pohištva, lesarski strokovnjak * [[Zoran Rozman]], hokejist == Glej tudi == * priimek [[Rožman]] *priimek [[Rosman]]/[[Rosmann]] *priimek [[Rizman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rozman}} {{priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7gzoi3jea1be9my17ehvhvq7f2ttwy4 0 181324 6705381 1604112 2026-07-01T20:03:38Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Samorog (kit)]] 6705381 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Samorog (kit)]] 7r3rdhw9fv381nsuxfbtxcatvikbqbc 0 182821 6705361 6661898 2026-07-01T18:59:41Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6705361 wikitext text/x-wiki '''Čelik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 197 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Dejan Čelik]] (1977), harmonikar * [[Leon Čelik]] (1935 - 2022), kemik * [[Matevž Čelik]] Vidmar (1971), arhitekt, publicist, muzealec * [[Pavle Čelik]] (1941 - 2026), policist, sociolog, publicist, zgodovinski raziskovalec *[[Roman Čelik]] (1911 - 1987), gradbenik, hidrotehnik *[[Simona Vidmar]] Čelik, umetnostna kustosinja *[[Tatjana Čelik]] (1968), biologinja, entomologinja-lepidopterologinja *[[Tina Čelik]], plavalka ==Glej tudi== * priimke [[Čelig]], [[Čeligo]], [[Čeligoj]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čelik}} {{priimek|Čelik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c4t47br50103isrr831d0cpfmixgkfb 0 187416 6705287 6049922 2026-07-01T16:31:13Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705287 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |birth_date=<!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |height=178 cm |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1991–1993 | youthclubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | youthyears2 = 1994–1996 | youthclubs2 = Srednja šola Toko Gakuen | years1 = 1997–2002 | clubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps1 = 148 | goals1 = 33 | years2 = 2002–2005 | clubs2 = [[Reggina 1914|Reggina]] | caps2 = 81 | goals2 = 11 | years3 = 2005–2009 | clubs3 = [[Celtic F.C.|Celtic]] | caps3 = 128 | goals3 = 29 | years4 = 2009–2010 | clubs4 = [[RCD Espanyol|Espanyol]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2010–2017 | clubs5 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps5 = 190 | goals5 = 35 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = [[Jubilo Ivata]] | caps6 = 48 | goals6 = 5 | years7 = 2019–2022 | clubs7 = [[Jokohama FC]] | caps7 = 38 | goals7 = 1 | totalcaps = 646 | totalgoals = 115 |nationalyears1=2001–2010 |nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]] |nationalcaps1=98 |nationalgoals1=24 }} '''Šunsuke Nakamura''' ({{jezik-ja|中村 俊輔}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1978]], [[Jokohama]], [[Japonska]]. Je eden od najuspešnejših azijskih igralcev, ki so kdaj igrali v [[Evropa|Evropi]] in je tudi prvi Japonec, ki je dal gol na tekmi [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Z [[Japonska nogometna reprezentanca|japonska nogometno reprezentanco]] je leta 2000 in 2004 osvojil [[Azijski pokal]], takrat je bil proglašen tudi za najboljšega igralca turnirja. Profesionalno kariero je začel v [[Jokohama F. Marinos]], leta 2002 pa je od tam prestopil k [[Reggina|Reggini]]. Za Celtic pa je podpisal 25. julija 2005, kjer je že prvo sezono v klubu postal prvak. Nakamura je igral na poziciji desnega [[vezist (nogomet)|vezista]], znan je bil tudi po odličnemu izvajanju prostih strelov, kjer je pogosto dosegel zadetek. == Nagrade == === Osebne === * 1999 ** [[J. League]], Najboljša ekipa prvenstva * 2000 ** [[J. League]], Najboljša ekipa prvenstva ** [[J. League]], Najboljši igralec prvenstva ** [[Azijski pokal]], Najboljša ekipa prvenstva * 2003 ** [[Konfederacijski pokal FIFA]], Bronasta kopačka * 2004 ** [[Azijski pokal]], Najboljša ekipa prvenstva ** [[Azijski pokal]], Najboljši igralec prvenstva * 2007 ** [[SPFA]], Igralec leta po izboru igralcev ** [[SFWA]], Igralec leta ** [[Škotska Premier liga]], Najboljši gol sezone ** [[Škotska Premier liga]], Najboljša ekipa prvenstva ** [[Škotska Premier liga]], Najboljši igralec meseca februarja ** [[Celtic FC]], Igralec leta ** [[Celtic FC]], Igralec leta po izboru navijačev === Klubski === * [[J. League]]: 2000 * [[Pokal J. League]]: 2001 * [[Azijski pokal]]: 2000, 2004 * [[Škotska Premier liga]]: 2006, 2007, 2008 * [[Škotski ligaški pokal]]: 2006 * [[Škotski pokal]]: 2007 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Shunsuke Nakamura}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nakamura, Šunsuke}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Reggine]] [[Kategorija:Nogometaši Celtica]] [[Kategorija:Nogometaši RCD Espanyola]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] mbm19c4ohq3lr2rs5ml1vhktivglloy 0 191439 6705543 6425167 2026-07-02T10:55:53Z Jernej27 111579 ilustracija 6705543 wikitext text/x-wiki '''Korpusno jezikoslovje''' je raziskovanje naravnega [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]] na podlagi obsežnega, po možnosti reprezentativnega, empiričnega vzorca besedil iz vsakdanje javne jezikovne rabe. [[Jezikovni korpus|Korpuse]] so pred digitalno revolucijo izdelovali ročno, danes pa so večinoma to računalniške baze podatkov shranjene na digitalnih medijih in javno dostopne prek spleta. == Zgodovina == [[Slika:Frequency of demonstratives4.jpg|thumb|220px|Frekvenca [[Členek|prezentativov]] v [[Jezikovni korpus|korpusu]] govorjene in pisane srbohrvaščine]]V 20. stoletju je bil za lingvistiko izjemnega pomena [[Noam Chomsky]], ki pa je zavračal obsežne zbirke besedil kot relevantne za temeljne raziskave v jezikoslovju. Chomsky ni upošteval, da je [[korpus]] zgrajen na podlagi rojenih (idealnih) govorcev. Eden izmed prvih »poskusov« korpusa je bil SEU (''Survey of English Usage''). Bil je še klasični neračunalniški, polovica besedil je bila transkripcija govora. Kasneje je bil prenesen v elektronsko obliko. 1.1. Korpus [[Brown]] (1961-1964) je prvi digitalizirani [[besedilni korpus]] in vsebuje besedila v ameriški angleščini. Korpus [[LOB (Lancaster, oslo, Bergen)]], ki je nastajal med letoma 1970 in 1978, pa je angleška različica korpusa Brown. 1.2. Korpusi druge generacije so povezani z razvojem tehnologije in so nastali ob sodelovanju raziskovalnih, univerzitetnih in komercialnih (predvsem založniških) okolij ([[Birmingham University]] in [[Collins Cobuild]]). Angleški in ameriški korpusi druge generacije so [[BNC]], [[The Bank of English]], [[ANC]]... == Opombe in reference == Prosto dostopna referenčna jezikovna korpusa na Slovenskem sta [[Nova beseda]] in [[Gigafida]]. ==Viri== * Prof. dr. Vojko Gorjanc: Uvod v korpusno jezikoslovje == Zunanje povezave == * [http://www.ling.lancs.ac.uk/staff/andrew/data.htm http://www.ling.lancs.ac.uk/staff/andrew/data.htm] {{normativna kontrola}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Korpusno jezikoslovje| ]] [[Kategorija:Področja jezikoslovja]] [[Kategorija:Uporabno jezikoslovje]] 7s0gvuctrfu6mn6yxt8kmqu4s2a3rqy 0 193009 6705231 5855316 2026-07-01T15:13:37Z Erardo Galbi 166658 6705231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar}} '''Robert Žan''', [[slovenci|slovenski]] [[smučar]], * [[28. april]] [[1967]], [[Jesenice]]. Robert Žan je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1988|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1988]] v [[Calgary]]ju, kjer je nastopil v [[veleslalom]]u in [[slalom]]u. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Žan, Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1988]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] fyosyuupnus20nrbanh5gdd2vh5q54y 0 194101 6705232 5861629 2026-07-01T15:14:07Z Erardo Galbi 166658 6705232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar}} '''Slava Zupančič''', [[slovenci|slovenska]] [[alpski smučar|alpska smučarka]], * [[5. julij]] [[1931]], [[Kranj]], † [[2. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Slava Zupančič je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] kot prva alpska smučarka nastopila na [[Zimske olimpijske igre 1956|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1956]] v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]], kjer je nastopila v [[smuk]]u, [[veleslalom]]u in [[slalom]]u. V smuku je osvojila 28. mesto, v veleslalomu in slalomu pa 32. Bila je 22-kratna državna prvakinja, sedemkratna v slalomu in veleslalomu, trikratna v smuku ter petkratna v alpski kombinaciji. Po poklicu je bila mizarka. Bila je podjetnica na Primskovem pri Kranju. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Zupančič, Slava}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1956]] rzdklxwb8a68446xxc3ny2kmkm8i5jy 0 194665 6705230 6141238 2026-07-01T15:12:57Z Erardo Galbi 166658 6705230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar}} '''Emil Žnidar''', [[slovenci|slovenski]] [[smučar]], * [[27. februar]] [[1914]], [[Slovenski Javornik]], † [[februar]], [[1977]], [[Jesenice]]. Žnidar je za [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1936|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1936]] v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]], kjer je nastopil v [[alpska kombinacija|alpski kombinaciji]] in osvojil 33. mesto. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Žnidar, Emil}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1936]] qkpow79dhvh48af3ycrphhkyt8u3qu0 10 195165 6705526 5566225 2026-07-02T09:45:57Z Sporti 5955 pnp 6705526 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije | title = Prejemniki [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije]] | bodyclass = hlist | state = collapsed | group1 = [[1990.]] | list1 = * [[Bojan Adamič]], [[Miran Bogataj]], [[Albin Gutman]], [[Mirko Jelenič]], [[Štefan Kous]], [[Anton Krkovič]], [[Danijel Kuzma]], [[Marjana Lipovšek]], [[Andrej Lovšin]], [[Vladimir Miloševič]], [[Leopold Morela]], [[Tone Starc]], [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], [[Postaja mejne policije Holmec]], [[Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve]], [[Splošna bolnišnica Brežice]], [[Splošna bolnišnica dr. Franc Derganc Šempeter pri Novi Gorici]], [[Splošna bolnišnica Maribor]], [[Srednja kmetijska šola Maribor]] (1992) * [[Vincencij Beznik]], [[Bogomil Brvar]], [[Pavle Čelik]], [[Slavko Debelak]], [[Milan Domadenik]], [[Darko Maver]], [[Boris Žnidaršič]], [[Franc Jakopin]], [[Miha Potočnik]], [[Miguel Angel Martinez]] (1993) * [[Branko Celar]], [[Mitja Klavora]], [[Zoran Kržišnik]], [[Janko Moder]], [[Lado Smrekar]], [[Ginekološka klinika Kliničnega centra Ljubljana]], [[Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo]], [[Prirodoslovno društvo Slovenije]], [[Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični]], [[Valentin Inzko]], [[Franci Zwitter]], [[Helmut Zilk]] (1994) * [[Marijan Lipovšek]], [[Stanislav Mahkota]], [[Miloš Mikeln]], [[Lev Milčinski]], [[Boris Strohsack]], [[Fran Žižek]], [[Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije]], [[Inštitut za narodnostna vprašanja]], [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije]], [[Zveza tabornikov Slovenije]], [[Pasquale Gujon]], [[Marc Hodler]], [[Claud M. Kicklighter]] (1995) * [[Lidija Andolšek Jeras]], [[Leopold Bibič]], [[Štefka Drolc]], [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]], [[Ferdo Gestrin]], [[Karl Gorinšek]], [[Boris Gregorka]], [[Miran Herzog]], [[Vida Jan Juvan]], [[Mile Korun]], [[Vladimir Klemenčič]], [[Jože Krašovec]], [[Pavla Jerina Lah|Pavla Lah Jerina]], [[Pia Mlakar]], [[Pino Mlakar]], [[Dušan Moravec]], [[Boris Paternu]], [[Karel Pečko]], [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], [[Lev Premru]], [[Matevž Šipek - Mitja]], [[Jože Toporišič]], [[Marijan Tršar]], [[Drago Ulaga]], [[Franc Zadravec]], [[Mirko Zupančič]], [[Andrej O. Župančič]], [[Planinsko društvo Tolmin]], [[Splošna bolnišnica Slovenj Gradec]], [[Hans Peter Repnik]] (1996) * [[France Adamič]], [[Tone Ferenc]], [[Pavle Kornhauser]], [[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]], [[Dušan Ogrin]], [[Drago Plešivčnik]], [[Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije]], [[Gerd Bacher]] (1997) * [[Jože Tisnikar]], [[Elektroinštitut Milan Vidmar]], [[Gimnazija Ledina]], [[Kmetijski inštitut Slovenije]], [[Zveza geografskih društev Slovenije]] (1998) * [[Janez Fettich]], [[Vinko Kambič]], [[Vilko Novak]], [[Tine Lah]], [[France Habe]], [[Ivan Vanek Šiftar]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[Primorska poje|Revija pevskih zborov Primorska poje]] (1999) | group2 = [[2000.]] | list2 = * [[Vilma Bukovec]], [[Rudolf Francl]], [[Jože Stanič]], [[Boris Pahor]], [[Aleksandra Kornhauser Frazer]], [[Wesley Kanne Clark]], [[Jože Jeras]], [[Dušan Karba]], [[Pavle Petričič]], [[Dušan Senčar]] (2000) * [[Janez Bole]], [[Samo Hubad]], [[Pavle Merku]], [[Vinko Cajnko]], [[Janez Pečar]], [[Vasilij Melik]], [[Marko Kranjec]], [[Zora Konjajev]], [[Boris Podrecca]], [[Anica Cevc]], [[Janez Šmidovnik]], [[Alfred Brežnik]] (2001) * [[Božo Kovač]], [[Miha Ribarič]], [[Marjan Šiftar]], [[Vekoslav Grmič]], [[Mitja Rotovnik]], [[Breda Pogorelec]], [[Vito Turk]], [[Peter Božič]], [[Boris Cibic]], [[Marko Kolenc]], [[Vlado Benko]], [[Niko Toš]], [[France Vreg]], [[Wiliam V. Roth mlajši|Wiliam V. Roth]], [[Anton Nanut]], [[Marko Munih]], [[Albin Vengust]], [[Miloš Kovačič]], [[Tomaž Banovec]] (2002) * [[Rudarska godba Hrastnik]], [[Planinsko društvo Kamnik]] (2003) * [[Ersin Arioglu]], [[Bogić Bogičević]], [[Uffe Ellemann Jensen]], [[Luis Durnwalder]], [[Luciano Caveri]], [[Demetrij Volčič]], [[Janko Zerzer]], [[Emil Pozvek]] (2004) * [[Štefan Šemrov]], [[Miha Butara]], [[Marjan Fekonja]], [[Ivan Smodiš]], [[Gabrijel Rijavec]], [[Jože Ranzinger]], [[Leopold Čuček]], [[Ernest Breznikar]] (2005) * ''ni bil podeljen'' (2006) | below = * [[Predloga:Zlati častni znak svobode Republike Slovenije|Zlati častni znak svobode]] * '''Srebrni častni znak svobode''' * [[Predloga:Častni znak svobode Republike Slovenije|Častni znak svobode]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> gwy03c0tq1mjv8vrmg0qaclpifi2hkw 0 208555 6705481 6637003 2026-07-02T06:47:06Z Hefty99 192291 Popravljeno ime prireditve 6705481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Festival Ljubljana | logo = | logo_size = 170px | formation = festival (1953)<br>javni zavod (2004) | headquarters = Trg francoske revolucije 1, Ljubljana | key_people = [[Darko Brlek]]<br><small>(direktor in umetniški vodja)</small><br>[[Jadranka Dakić]]<br><small>(predsednica sveta)</small><br>Tomo Vran<br><small>(predsednik strokovnega sveta)</small> }} '''Festival Ljubljana''' je [[javni zavod]], ki ga je leta 1952 ustanovila [[Mestna občina Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=3245. Odlok o&nbsp;ustanovitvi javnega zavoda Festival Ljubljana, stran 8888.|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20043245|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-10|date=17. maj 2004}}</ref> Ukvarja se z&nbsp;organizacijo kulturnih prireditev v&nbsp;mestu, tudi podobno imenovanega poletnega festivala (Ljubljana Festival), ki se odvija od leta 1953.<ref name=":0">Ribizel, Tjaša (2010). Koncertna dejavnost Festivala Ljubljana: 1953–1963. ''Muzikološki zbornik'', letnik 46, številka 2, str. 167–174. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VUWNJ35O}}</ref> Je član Evropskega združenja festivalov EFA in Mednarodnega združenja za upodabljajočo umetnost ISPA.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O nas|url=https://ljubljanafestival.si/o-nas/|website=Festival Ljubljana|accessdate=2021-12-10|language=sl-SI|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235628/https://ljubljanafestival.si/o-nas/|url-status=dead}}</ref> == Vodenje == Njegov direktor in umetniški vodja je [[Darko Brlek]], ki festival kot umetniški vodja vodi od leta 1993, leta 1995 pa je tej funkciji dodal še direktorsko (petletni mandat 22. 12. 2019 – 21. 12. 2024). Organa zavoda sta ''svet'' (predsednica [[Jadranka Dakić]], podpredsednik [[Anton Colarič]], Francka Trobec, Iztok Kordiš in Špela Draksler - vsi štiriletni mandat: 23. 3. 2017 – 22. 3. 2021) in ''strokovni svet'' (predsednik Tomo Vran, podpredsednica Andrej Božič in Vesna Ovčak - vsi štiriletni mandat: 19. 7. 2017 – 18. 7. 2021).<ref name=":1" /><ref name=":2">[https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/9.-tocka-Predlog-Sklepa-Festival-Ljubljana.pdf Strateški načrt javnega zavoda Festival Ljubljana za obdobje 2021-2025]. Ljubljana, januar 2021. ''ljubljana.si''. pridobljeno dne 10. december 2021 </ref><ref name=":3">CERJAK, Sanja, 2016, Primerjava : Ljubljanski poletni festival in Rock Otočec [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/cerjak-sanja.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 10 december 2021].</ref> Špelo Draksler so izvolili izmed zaposlenih FL. Toma Vrana je imenovala Kulturniška zbornica Slovenije, Andreja Drapala je imenovala [[Gospodarska zbornica Slovenije]], Vesno Ovčak pa so imenovali izmed zaposlenih FL.<ref name=":2" /> == Financiranje == Leta 2019 je bil proračun festivala 3,2 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Darko Brlek: Izzivov ni treba skrivati, treba jih je deliti|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/darko-brlek-izzivov-ni-treba-skrivati-treba-jih-je-deliti/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-10|language=sl-si|date=15. junij 2019}}</ref> Med letoma 2016 in 2020 so bili prihodki od dotacij in subvencij okoli 2 ali 3 milijonov evrov, prihodki od storitev pa okoli milijov evrov.<ref name=":2" /> Glavni vir javnih sredstev je ljubljanska občina.<ref name=":2" /> Največji sponzor med ljubljanskimi javnimi podjetji je [[Vodovod - Kanalizacija|Vodovod-Kanalizacija]].<ref>{{Navedi splet|title=Bi uganili, komu ljubljanski direktorji namenijo največ sponzorskega denarja?|url=https://www.dnevnik.si/1042761564|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=1. februar 2017|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235635/https://www.dnevnik.si/1042761564|url-status=dead}}</ref> FL je med svojimi slabostmi navedel malo denarja s strani države, deljenje lastništva kompleksa Križank s srednjo oblikovno šolo in slabše izhodišče za pridobivanje evropskih sredstev zaradi umeščenosti v najbolj razvito regijo.<ref name=":2" /> === Cena vstopnic === Vstopnice za poletni festival veljajo za drage. Direktor Drago Brlek je dejal, da ima še vedno goste, ki porabijo več sto ali tisoč evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Povprečno neto plačo za vstopnice|url=https://www.dnevnik.si/1042778703|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=19. julij 2017|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235628/https://www.dnevnik.si/1042778703|url-status=dead}}</ref> == Prireditve in dejavnosti zavoda == '''Festival Ljubljana''' Festival je ustanovilo Turistično društvo Ljubljana. Prvi se je začel 4. julija 1953. Novembra 1954 je bil ustanovljen finančno samostojni zavod Festival Ljubljana. Leta 1962 je nastala Prireditvena poslovalnica festival. Prvi predsednik festivalovega odbora je bil od leta 1955 [[Fran Vatovec]]. Prvi direktor zavoda je bil [[Radovan Gobec]] od leta 1956.<ref name=":0" /> '''Slovenski glasbeni dnevi''' FL je organizacijo Slovenskih glasbenih dnevov prevzel leta 1986 na pobudo skladatelja [[Milan Stibilj|Milana Stibilja]] in muzikologa [[Primož Kuret|Primoža Kureta]].<ref name=":3" /> '''Cikel Mladi virtuozi''' Uveden ob Brlekovem prihodu leta 1993.<ref name=":3" /> '''Zimski festival''' Poteka od leta 2017 v zimskih mesecih.<ref name=":2" /> '''Cikel Božični koncerti''' Nastopi učencev glasbenih šol.<ref>{{Navedi splet|title=Festival Ljubljana napoveduje 29. Mlade virtuoze, Božične koncerte in Zimski festival|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2021/10/12/festival-ljubljana-napoveduje-29-mlade-virtuoze-bozicne-koncerte-in-zimski-festival/|website=marijanzlobec|date=2021-10-12|accessdate=2021-12-10|last=Zlobec|first=Marijan|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235627/https://marijanzlobec.wordpress.com/2021/10/12/festival-ljubljana-napoveduje-29-mlade-virtuoze-bozicne-koncerte-in-zimski-festival/|url-status=dead}}</ref> '''Mojstrski tečaji''' Za tuje in domače študente, ki potekajo od leta 2019. Umetniški vodja je pozavnist [[Branimir Slokar]].<ref>{{Navedi splet|title=Mojstrski tečaji Festivala Ljubljana 2022|url=https://ljubljanafestival.si/mojstrski-tecaji-festivala-ljubljana/|website=Festival Ljubljana|accessdate=2021-12-10|language=sl-SI}}</ref> == Kritike, polemike in uradni postopki == Revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' je leta 2005 zmotilo, da je Festival Ljubljana dobil koncesijo za [[Ljubljanska vzpenjača|ljubljansko vzpenjačo]] ter da se bo tako ukvarjal še s prevozom potnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/uvo-manipulator--aleksandar_micic-4/|title=Festival Ljubljana tudi prevoznik|date=6. junij 2005|accessdate=10. december 2021|website=mladina.si|last=Mićić|first=Aleksandar|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051109221919/http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/uvo-manipulator--aleksandar_micic-4/|archivedate=9. november 2005}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnikov]]'' kritik Jure Dobovišek je leta 2018 zapisal, da poletni festival nima umetniškega vodje, ampak dolgoletnega in dosmrtnega direktorja, ki je mojster politično oportunega ravnanja.<ref>{{Navedi splet|title=Kritika Festivala Ljubljana: blišč in beda ljubljanskega festivala|url=https://www.dnevnik.si/1042835088|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=3. avgust 2018|last=Dobovišek|first=Jure}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Oviranje konkurence === Novembra 2000 sta se Festival Ljubljana in [[Cankarjev dom]] dogovorila, da se bosta medsebojno obveščala o načrtovanih prireditvah in preprečevala hkratne podobne prireditve drugim organizatorjem. Urad RS za varstvo konkurence je junija 2001 izdal odločbo, da gre za kršenje prvega odstavka petega člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.<ref>{{Navedi novice|title=Zaslužili bodo (le) pravniki|url=https://www.dnevnik.si/5495|newspaper=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=9. julij 2001|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235628/https://www.dnevnik.si/5495|url-status=dead}}</ref><ref>Urad za varstvo konkurence. 19. junij 2001. [http://www.varstvo-konkurence.si/fileadmin/varstvo-konkurence.si/pageuploads/ijz045.pdf Odločba]. pridobljeno 10. december 2021</ref> Z omenjeno odločbo je direktor Brlek razložil polovični dvig najemnine za Križanke.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/tednik/200121/clanek/festivali/|title=Stol za 300 tolarjev|date=28. maj 2001|accessdate=20. december 2021|website=mladina.si|last=Jež|first=Jedrt|archiveurl=https://web.archive.org/web/20020130231138/http://www.mladina.si/tednik/200121/clanek/festivali/|archivedate=30. januar 2002}}</ref> === Zapora za pešče in kolesarje === Za potrebe festivala so bila zaprta območja okoli [[Križanke|Križank]] in nekateri so bili mnenja, da je festival naperjen proti revnim ter da goji kulturo malomeščanstva.<ref>{{Navedi splet|title=Koncert v Križankah: Tatovi mesta|url=https://www.dnevnik.si/1042717729|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=30. julij 2015|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235633/https://www.dnevnik.si/1042717729|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos še 18 zapor Zoisove in parka pred Križankami|url=https://www.dnevnik.si/1042717679|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=28. julij 2015|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235630/https://www.dnevnik.si/1042717679|url-status=dead}}</ref> [[Odnosi z javnostmi|PR služba]] festivala je bila deležna očitka o neprimerni komunikaciji z novinarji, saj jim je v zvezi z zaporo poslala spis o dvajsetletni zgodovini festivala, ki naj bi potrdil njegovo pomembnost za Ljubljano.<ref>{{Navedi splet|title=Ko bom velika, bom stik|url=https://www.dnevnik.si/1042719938|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=8. september 2015|last=Lesničar Pučko|first=Tanja|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235630/https://www.dnevnik.si/1042719938|url-status=dead}}</ref> === Vrnitev križevniške cerkve križnikom === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] je leta 2021 na pobudo ljubljanske občine in Festivala Ljubljana zavrnilo vrnitev [[Križevniška cerkev|križevniške cerkve]] [[Križniki|križnikom]].<ref>{{Navedi splet|title=Sodba glede križevniške cerkve razveljavljena|url=https://www.dnevnik.si/1042921594|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=5. februar 2020|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235625/https://www.dnevnik.si/1042921594|url-status=dead}}</ref> === Streha avditorija Križanke ter zgradba in vprašanje selitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo === Platneno streho avditorija Križank je leta 2016 uničil snegolom.<ref>{{Navedi splet|title=Sneg poškodoval tudi streho v Križankah|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/sneg-poskodoval-streho-v-krizankah.html|website=old.delo.si|date=2016-05-05|accessdate=2021-12-10|language=sl-si|first=Maša|last=Jesenšek}}</ref> Ljubljanska občina se je odločila, da nove strehe ne bo pritrdila na stavbo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF).<ref name=":4" /> Festival Ljubljana je sprožil neuspešen inšpekcijski postopek, s katerim je želel dokazati, da je ta stavba nevarna.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Inšpekcija: Šola ob Križankah ni nevarna gradnja|url=https://www.dnevnik.si/1042859779|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=28. januar 2019|archive-date=2021-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20211211192751/https://www.dnevnik.si/1042859779|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Festival Ljubljana bi prepovedal uporabo stavbe v Križankah, kjer je srednja šola za oblikovanje in fotografijo|url=https://www.dnevnik.si/1042837996|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=30. avgust 2018|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235628/https://www.dnevnik.si/1042837996|url-status=dead}}</ref> SŠOF nasprotuje svoji selitvi na [[Roška cesta|Roško]], izraženi v pismu o nameri, in meni, da MOL prazni središče mesta in staro Ljubljano za turistično industrijo, ki prodaja nekajurno doživetje. Brleku je bilo očitano tudi, da strehe ne želi postaviti na sodoben način, ampak po starem z vijaki, kar po njeni zrušitvi ni več mogoče, in da je situacijo želel izkoristiti, da bi se znebil srednje oblikovne.<ref>{{Navedi splet|title=Bodo Križanke postale skladišče?|url=https://www.mladina.si/194171/bodo-krizanke-postale-skladisce/|website=Mladina.si|accessdate=2021-12-10|date=15. november 2019|last=Teržan|first=Vesna}}</ref> Leta 2021 naj bi bila streha dokončno postavljena.<ref>{{Navedi splet|title=Oktobra letno gledališče z novo streho|url=https://www.dnevnik.si/1042957131|website=Dnevnik|accessdate=2021-12-10|date=15. junij 2021|archive-date=2021-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20211210235626/https://www.dnevnik.si/1042957131|url-status=dead}}</ref> === Poziv k bojkotu koncerta Plácida Dominga === Leta 2021 so predstavniki [[Levica (politična stranka)|Levice]] v ljubljanskem mestnem svetu pozvali k bojkotu nastopa opernega pevca [[Placido Domingo|Plácida Dominga]] na ljubljanskem festivalu zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Direktor Brlek je na pisanje novinarja ''Mladine'' odgovoril, da proti pevcu niso bili sproženi uradni postopki.<ref>{{Navedi splet|title=Vi tudi, Festival Ljubljana?|url=https://www.mladina.si/208603/vi-tudi-festival-ljubljana/|website=Mladina.si|accessdate=2021-12-10|date=24. junij 2021|last=Košir|first=Izak}}</ref> [[Boris Vezjak]] je napisal, da Brlekova »pojasnila zvenijo kot sicer uglajena šarada sprenevedanja in so napisana v duhu, kakor da na slovenskih tleh nismo niti za milimeter zakorakali v globino družbenega fenomena spolnega predatorstva.«<ref>{{Navedi splet|title=Spolno nadlegovanje ni tema|url=https://www.mladina.si/209209/spolno-nadlegovanje-ni-tema/|website=Mladina.si|accessdate=2021-12-10|date=22. julij 2021|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> === Nastopi podpornikov ruskega režima === Leta 2024 je bil na festivalu načrtovan nastop ruske balerine Svetlane Zaharove, ki je članica [[Vladimir Putin|Putinove]] stranke [[Združena Rusija]] in je javna podpornica [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]]. Po pritožbi ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji je bil njen nastop odpovedan, iz podobnih razlogov je bil pred tem odpovedan tudi v južnokorejskem [[Seul|Seulu]]. Kasneje je direktor Festivala Ljubljana nastop brez obrazložila vrnil na spored v okrnjeni obliki in trdil, da je bila odpoved povezana le z zapleti pri pridobovanju vizumov.<ref>{{Navedi splet|title=Nastop ruske primabalerine Svetlane Zaharove bo, a v okrnjeni obliki|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/nastop-ruske-primabalerine-svetlane-zaharove-bo-a-v-okrnjeni-obliki/712507|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-22|language=sl|first=Nina Klaut, Televizija|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenia.mfa.gov.ua/en/news/modanse-svetlana-zakharova-performance-cancelled|title=Modanse, svetlana zakharova`s performance in Slovenia is cancelled.|date=2024-06-11|accessdate=2024-07-22|website=slovenia.mfa.gov.ua|publisher=Veleposlaništvo Ukrajine v Republiki Sloveniji}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Ukrajinska skupnost proti nastopu Zaharove. Odzvalo se je gibanje Slovenija proti rusofobiji.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/ukrajinska-skupnost-proti-nastopu-zaharove-odzvalo-se-je-gibanje-slovenija-proti-rusofobiji/717910|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-18|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> Društvo Ukrajincev v Sloveniji je ostro obsodilo vrnitev nastopa in dodalo, da je nastop odkrite podpornice ruskega režima neskladen s standardi kulture in etike v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajinska skupnost močno nasprotuje nastopu ruske balerine v Ljubljani|url=https://radio.ognjisce.si/sl/277/novice/38554/ukrajinska-skupnost-mocno-nasprotuje-nastopu-ruske-balerine-v-ljubljani.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2024-08-18|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref><ref name=":5" /> Leta 2025 je festival še povečal zastopanost ruskih umetnikov; poleg ponovne udeležbe Zaharove, je povabil tudi [[Anna Netrebko|Ano Netrebko]], ki je prav tako podpornica Putinovega režima in se je že leta 2014 slikala v okupiranem [[Doneck|Donecku]]. Ukrajinska skupnost v Sloveniji je izrazila ogorčenje in izpostavila neposredno podporo obeh umetnic [[Ruski imperializem|ruskemu imperializmu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Zaskrbljenost nad takšnim legitimiranjem podpornikov Putina je v javnem pismu izrazil tudi veleposlanik Ukrajine v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajinska skupnost: Festival Ljubljana v Slovenijo vabi podpornici Putinovega režima|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ukrajinci-v-sloveniji-festival-ljubljana-v-slovenijo-vabi-podpornici-putinovega-rezima-1838885|website=Revija Reporter|accessdate=2025-08-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukrajinsko veleposlaništvo v pismu proti nastopom ruskih umetnic na Festivalu Ljubljana. A njuni zgodbi sta različni|url=https://www.zanima.me/ukrajinsko-veleposlanistvo-v-pismu-proti-nastopom-ruskih-umetnic-na-festivalu-ljubljana-a-njuni-zgodbi-sta-razlicni/|website=Zanima.me|date=2025-08-05|accessdate=2025-08-13|language=sl-SI}}</ref> == Nagrade == * [[Župančičeva nagrada]] 1985 * [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Častni znak svobode]] 2002<ref name=":3" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ljubljanafestival.si/ Uradna spletna stran] *[https://www.efa-aef.eu/en/members/431/ Profil] na straneh EFA {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1953]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]] [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] [[Kategorija:Prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 6hnxntqk6e77ml8oamcwokmm3g6ypor 0 218103 6705233 5855383 2026-07-01T15:14:38Z Erardo Galbi 166658 6705233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar}} '''Janez Zibler''', [[slovenci|slovenski]] [[alpsko smučanje|alpski smučar]], * [[18. februar]] [[1958]], [[Tržič]]. Zibler je za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1980|Zimskih olimpijskih igrah 1980]] v [[Lake Placid]]u, kjer je nastopil v [[slalom]]u, ki pa ga ni dokončal. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Zibler, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 1980]] a1q4427dqdrwdwu2m3qq44p09ytm7r3 0 224948 6705171 6585666 2026-07-01T13:42:12Z ~2026-37812-08 262343 Posodobljene infomrmacije 6705171 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vlak | name=SŽ 711 | image=Sž series 711 train (green 06).JPG | nicknames = ''mercedes'', ''zelenc'', ''zeleni vlak'' | builder = WMD, kasneje preimenovana v MBB Donauwörth | origin = [[Nemčija]] | aarwheels = 2B' + B'2 | transmission = hidravlični | enginetype = diesel | fuelcap = 1400 l | poweroutput = 530 kW | topspeed = 120 km/h | locoweight = 89 t | axleload = 12 t | length = 48 m | width = 2,85 m | wheeldiameter = 900 mm | minimumcurve = 120 m | multipleworking = 4 | passengerseats = 92 }} [[Slika:Sž series 711 trains (10).JPG|thumb|300px|Vlak serije SŽ 711 v svetlomodri barvni shemi]] [[Slika:SŽ 711 notranjost.jpg|thumb|300px|Notranjost]] '''SŽ serija 711''' je serija dvočlenih [[Dizel|dizelhidravličnih]] [[potniška garnitura|potniških garnitur]] [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]. Ker so motorji izdelek tovarne [[MTU]] iz koncerna [[Daimler-Benz]], so jih železničarji poimenovali ''mercedes'', zaradi zelene barvne sheme se je uveljavil tudi vzdevek ''zeleni vlak'' oz. krajše ''zelenc''. ==Zgodovina== Leta 1970 je v Slovenijo prišlo 10 garnitur<ref>{{navedi splet|title=Zgodovina SŽ|publisher=[[Slovenske železnice]]|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/onas/zgodovina|accessdate=5.12.2009|archive-date=2009-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20091031084908/http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/onas/zgodovina|url-status=dead}}</ref>, ki jih je kot predelano serijo [[DB VT 24]] izdelala tovarna Wagon- und Maschinenbau (WMD) v [[Donauwörth]]u. Spočetka so bili v rjavi barvni shemi in z zamreženimi čelnimi okni (ponekod v Jugoslaviji so radi metali kamenje v vlake) in namenjeni predvsem vožnjam med [[železniška postaja Ljubljana|Ljubljano]] in [[Beograd]]om. Zaradi udobnosti in hitre vožnje je "Emona Express" bil med potniki zelo priljubljen (zaradi barve se je po znani čokoladi zanje uveljavil vzdevek ''bajadera''), hrvaškim železničarjem pa je to šlo v nos in so na razne načine nagajali povezavi, npr. s postanki na skoraj vsaki postaji (in posledičnim podaljševanjem voznega časa), povzročanjem zamud itd. Zaradi tega so jih čez nekaj let na tej progi kompromisno nadomestili s klasičnimi potniškimi vagoni slovenske, hrvaške in srbske železniške uprave, vlaki serije 711 pa so vozili med [[železniška postaja Maribor|Mariborom]] oz. [[železniška postaja Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] oz. [[železniška postaja Koper|Koprom]] (do elektrifikacije celotnega odseka so sestavljali tudi znani vlak "[[Pohorje ekspres]]" med Mariborom in Koprom), med [[Zagreb]]om in [[Pulj]]em, [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Beograd|Beogradom]], med poletno sezono tudi med Ljubljano in [[Split]]om. V letih 1978 in 1979 so vse garniture postopoma odšle v tovarno, ki se je malo prej po združitvah preimenovala v Messerscmitt-Bölkow-Blohm (MBB). Med predelavo so prvotne motorje 846 Bb (ki so pravzaprav bili ladijski motorji) zamenjali z novejšimi (OM 404), ki so v uporabi še danes, namestili so klimatske naprave, uredili konferenčne salone, jih prebarvali v prepoznavno zeleno barvno shemo, v zelenih tonih so preuredili tudi notranjost. Kot "zeleni vlaki", namenjeni predvsem poslovnežem, so povezovali Ljubljano s slovenskimi regionalnimi središči, kot vlak "Arena" vozili med Zagrebom in Puljem, vozili so tudi izletniške vlake v soseščino (pretežno v [[Benetke]]), v 80. letih so nekaj let v [[JAT]]-ovem zakupu povezovali tudi Ljubljano z [[Velika Gorica|Veliko Gorico]] v bližini [[letališče Zagreb|zagrebškega letališča]]. Po letu 2000 so nekaj garnitur prebarvali v svetlo modro barvno shemo, ker so prvotno bile predvidene kot nadomestilo za novo uvedene "pendoline" ([[SŽ serija 310|serija 310]]) v primeru okvar. Zamisel se ni obnesla, ker kot nadomestek pretežno uporabljajo "desiroje" ([[SŽ serija 312|serija 312]]) in ker javnost ni odobravala svetlo modre barve, so jih postopoma prebarvali nazaj v zeleno. Kljub temu, da gre za eno najudobnejših slovenskih potniških garnitur, jih zaradi starosti postopoma umikajo iz prometa, nekaj jih je celo že bilo razrezanih. V zadnjih letih so redno vozili med Ljubljano in [[železniška postaja Hodoš|Hodošem]], v poletnih mesecih na mednarodni povezavi med Ljubljano in Puljem, drugod pa v primeru primanjkljaja nadomeščajo ostale potniške garniture. 24. 4. 2026 je vlak serije 711 zadnjič peljal v rednem prometu, ena garnitura ostaja v rezervi.<ref>{{Navedi splet|title=711 - Stran 59 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=732&start=870|website=www.vlaki.info|accessdate=2026-07-01}}</ref> ==Pogon== Garniture je prvotno poganjal dizelski motor Mercedes Benz 846 Bb, ki so ga kasneje ob predelavi zamenjali z Mercedes Benz OM 404, ki je v uporabi še danes. Prenos moči do koles je [[hidravlika|hidravlični]] prek samodejnega dvostopenjskega menjalnika Voith, ki prestavlja pri hitrosti okoli 80 km/h. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/dizel/711.php Tinetova stran o železnici] * [http://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?mode=embed&documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&layout=grey Tehnični podatki vozil SŽ] * [http://www.vlakovi.com/opsirnije.php?subaction=showfull&id=1296816195&archive=&start_from=&ucat=7& Tehnični podatki serije 711 na strani Vlakovi.com] ==Zunanje povezave== {{commonscat|SŽ series 711|SŽ serija 711}} * [http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&t=732 Razprava o seriji 711 na forumu Vlaki.info] {{SŽ vozni park}} [[Kategorija:dizelmotorne garniture]] [[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]] 6y91xlxdd50fhtnbpshpd55njbhugd1 0 233543 6705148 6700915 2026-07-01T12:11:21Z Marjan Tomki SI 190558 Dodani sklici 6705148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''' (r. Darjenka [[Grafenauer]]), [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]], † [[14. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi revijo|date=20. junij 2026|title=Darja Mihelič (r. Grafenauer) (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref><ref name="Zgodovina.si">{{navedi splet |url=https://zgodovina.si/darja-mihelic-1950-2026/ |title=Darja Mihelič (1950-2026) |website=Zgodovina.si}}</ref> == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] <ref name="Zbornik" /><ref name="Anales 60 let" /> in kot vnukinja [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik" /> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri prof. [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS>{{navedi splet |url=https://zzds.si/post-2026-06-24.html |title=Poslovila se je zaslužna članica ZZDS, prof. dr. Darja Mihelič |website=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|ZZDS]]}}</ref><ref name="ZIMK ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://zimk.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/darja-mihelic-sl |title=dr. Darja Mihelič (1950-2026) |website=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU ]]}}</ref> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> <ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je bila slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes).<ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS/><ref name=HU>{{navedi splet |url=https://www.historiaurbium.org/membership/in-memoriam/prof-darja-mihelic/ |title=Prof. Darja MIHELIC |website=Historia Urbium }}</ref> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrske in mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je bila z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta bila zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana : Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest.<ref name="Anales 60 let"/><ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 |title=dr. Darjenka Mihelič [06501] Osebna bibliografija za obdobje 1974-2026 |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] |accessdate=2026-06-05 }} <!-- url predlagal Yerpo --> * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič, dostopne v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ddt6xghi99uko5kxgqba5u8vg6uk8b2 6705152 6705148 2026-07-01T12:22:20Z Marjan Tomki SI 190558 /* Življenje in delo */ še en sklic - video z jadrnico 6705152 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''' (r. Darjenka [[Grafenauer]]), [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica, * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]], † [[14. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi revijo|date=20. junij 2026|title=Darja Mihelič (r. Grafenauer) (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref><ref name="Zgodovina.si">{{navedi splet |url=https://zgodovina.si/darja-mihelic-1950-2026/ |title=Darja Mihelič (1950-2026) |website=Zgodovina.si}}</ref> == Življenje in delo == Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] <ref name="Zbornik" /><ref name="Anales 60 let" /> in kot vnukinja [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik" /> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri prof. [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS>{{navedi splet |url=https://zzds.si/post-2026-06-24.html |title=Poslovila se je zaslužna članica ZZDS, prof. dr. Darja Mihelič |website=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|ZZDS]]}}</ref><ref name="ZIMK ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://zimk.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/darja-mihelic-sl |title=dr. Darja Mihelič (1950-2026) |website=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU ]]}}</ref> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name="Anales 60 let"/> <ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je bila slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes).<ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS/><ref name=HU>{{navedi splet |url=https://www.historiaurbium.org/membership/in-memoriam/prof-darja-mihelic/ |title=Prof. Darja MIHELIC |website=Historia Urbium }}</ref> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrske in mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je bila z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta bila zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="GZ ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://gz.zrc-sazu.si/darja-mihelic/ |title=Generacije znanosti: Prof. dr. Darja Mihelič |website=ZRC SAZU}}</ref> == Bibliografija == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana : Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade == Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name="Anales 60 let"/> 1986 pa [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest.<ref name="Anales 60 let"/><ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 |title=dr. Darjenka Mihelič [06501] Osebna bibliografija za obdobje 1974-2026 |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] |accessdate=2026-06-05 }} <!-- url predlagal Yerpo --> * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič, dostopne v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] dr3un4ltakw7ii4dqub0pmc4eg8c0up 0 234996 6705153 6586535 2026-07-01T12:23:53Z ~2026-28279-21 259659 6705153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogomir Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], * [[10. oktober]] [[1928]], [[Bohinjska Bistrica]] - okt./nov. [[2008]], [[Bled]].<ref>{{Navedi revijo|date=4. november 2008|title=Z žalostjo sporočamo, da se je poslovil naš dragi ata BOGOMIR ROZMAN - M I R O dolgoletni direktor tovarne Almira iz Radovljice; Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. novembra 2 0 0 8 , ob 15. uri na pokopališču na Bledu (osmrtnica)|magazine=Gorenjski glas}}</ref> Rozman je končal srednjo tekstilno šolo v [[Kranj]]u. Po končanem šolanju se je sprva zaposlil v tovarni čipk in vezenin na [[Bled]]u in pozneje v tovarni pletenin v [[Radovljica| Radovljici]]. Leta 1969 je [[diploma|diplomiral]] na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju (predhodnici sedanje [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|FOV]]). V letih 1972−76 je bil komercialni direktor v Tekstilindusu v Kranju, v obdobju 1978−89 pa direktor [[Almira|Almire]] v Radovljici. V letih 1982−86 je bil tudi predsednik skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije. Rozman je postal leta 1986 častni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, 1987 pa je za delo na gospodarskem področju prejel Kraigherjevo nagrado. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1996). Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Bogomir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] cc7wwc392702vjz1rmz5h15qzo09g99 0 235097 6705371 6675271 2026-07-01T19:25:41Z ~2026-32552-67 260877 6705371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Sodi tudi med pomembnejše avtorje slovenskega eksperimentalnega in avantgardnega filma - ustvarjalec, ki je v relativno kratkem obdobju (1963-71) ustvaril v okviru Kino kluba Ljubljana posnel več kot 20 kratkih filmov na 8-mm traku. Njegovo delo zaznamujejo eksperimentalni filmski postopki, poetičnost ter raziskovanje filmskega jezika. V zadnjih letih digitalno restavrirani in ponovno predstavljeni na projekcijah Slovenska kinoteka ter drugih mednarodnih programih klasičnega filma. Med njegovimi najbolj znanimi filmi so: Igra (1967) Duma (1968) Praška pomlad (1969) Love Is Blue (1969) Zdi se tudi (1971) Ki komp pa (1971) Let It Be (1971) Odmev in odziv (1965) Torzo (1965) == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 6m4qwf35j9r5f5drjjs49dsjjgwt2pi 6705372 6705371 2026-07-01T19:26:29Z ~2026-32552-67 260877 6705372 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Sodi tudi med pomembnejše avtorje slovenskega eksperimentalnega in avantgardnega filma - ustvarjalec, ki je v relativno kratkem obdobju (1963-71) ustvaril v okviru Kino kluba Ljubljana posnel več kot 20 kratkih filmov na 8-mm traku. Njegovo delo zaznamujejo eksperimentalni filmski postopki, poetičnost ter raziskovanje filmskega jezika. V zadnjih letih digitalno restavrirani in ponovno predstavljeni na projekcijah Slovenska kinoteka ter drugih mednarodnih programih klasičnega filma.<ref>{{Navedi splet|title=ISKALNIK GROBOV ŽALE|url=https://grobovi.zale.si/|website=grobovi.zale.si|accessdate=2026-07-01|language=en|last=MODR IT d.o.o., http://www.modr-it.com}}</ref> Med njegovimi najbolj znanimi filmi so: Igra (1967) Duma (1968) Praška pomlad (1969) Love Is Blue (1969) Zdi se tudi (1971) Ki komp pa (1971) Let It Be (1971) Odmev in odziv (1965) Torzo (1965) == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 89i328o8i1pfprbm14u79hhfhmmn24v 6705373 6705372 2026-07-01T19:29:02Z ~2026-32552-67 260877 6705373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Sodi tudi med pomembnejše avtorje slovenskega eksperimentalnega in avantgardnega filma - ustvarjalec, ki je v relativno kratkem obdobju (1963-71) ustvaril v okviru Kino kluba Ljubljana posnel več kot 20 kratkih filmov na 8-mm traku. Njegovo delo zaznamujejo eksperimentalni filmski postopki, poetičnost ter raziskovanje filmskega jezika. V zadnjih letih digitalno restavrirani in ponovno predstavljeni na projekcijah Slovenska kinoteka ter drugih mednarodnih programih klasičnega filma.<ref>{{Navedi splet|title=ISKALNIK GROBOV ŽALE|url=https://grobovi.zale.si/|website=grobovi.zale.si|accessdate=2026-07-01|language=en|last=MODR IT d.o.o., http://www.modr-it.com}}</ref> Med njegovimi najbolj znanimi filmi so: Igra (1967) Duma (1968) Praška pomlad (1969) Love Is Blue (1969) Zdi se tudi (1971) Ki komp pa (1971) Let It Be (1971) Odmev in odziv (1965) Torzo (1965)<ref>{{Navedi splet|title=Vinko Rozman|url=https://bsf.si/sl/ime/vinko-rozman/|website=bsf.si|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7br2fs2iwcirxrvy928gliuxetmu68i 6705384 6705373 2026-07-01T20:06:42Z ~2026-32552-67 260877 6705384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Sodi tudi med pomembnejše avtorje slovenskega eksperimentalnega in avantgardnega filma. V relativno kratkem obdobju (1963-71) je v okviru Kino kluba Ljubljana posnel več kot 20 kratkih filmov na 8-mm traku. Njegovo delo zaznamujejo eksperimentalni filmski postopki, poetičnost ter raziskovanje filmskega jezika. V zadnjih letih digitalno restavrirani in ponovno predstavljeni na projekcijah Slovenska kinoteka ter drugih mednarodnih programih klasičnega filma.<ref>{{Navedi splet|title=ISKALNIK GROBOV ŽALE|url=https://grobovi.zale.si/|website=grobovi.zale.si|accessdate=2026-07-01|language=en|last=MODR IT d.o.o., http://www.modr-it.com}}</ref> Med njegovimi najbolj znanimi filmi so: Igra (1967) Duma (1968) Praška pomlad (1969) Love Is Blue (1969) Zdi se tudi (1971) Ki komp pa (1971) Let It Be (1971) Odmev in odziv (1965) Torzo (1965)<ref>{{Navedi splet|title=Vinko Rozman|url=https://bsf.si/sl/ime/vinko-rozman/|website=bsf.si|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0he72y6rd4yhefcy49b7ph59ml3g0yf 8 236952 6705378 5993044 2026-07-01T19:59:17Z Janezdrilc 3152 pp px 6705378 wikitext text/x-wiki <div class="plainlinks" style="margin: 0 auto; border-collapse: collapse; background: #FBFBFB; border: 1px solid #aaa; border-left: 10px solid steelblue; margin-top: 15px; padding: 0.25em 0.5em;"> [[Slika:Commons-logo.svg|38px|left|Logotip Zbirke]] <center>Datoteka je shranjena v [[:commons:Main Page|Wikimedijini zbirki]] prostega slikovnega, zvočnega ter videogradiva.<br>Spodaj prikazane informacije so s '''[[:commons:File:{{PAGENAME}}|tamkajšnje opisne strani]]'''.</center> </div>{{#ifeq:{{lc:{{NAMESPACE}}}}|file| <div class="metadata topicon" id="commons-icon" style="display:none; right:30px;">[[File:Commons-logo.svg|14px|link={{sec link image|commons|{{FULLPAGENAME}} }}|This is a file from the Wikimedia Commons]]</div>}}<br> rc7sgxy4v4upmr8mcf1y1yrqtff6iqd 0 238709 6705546 6431291 2026-07-02T11:02:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705546 wikitext text/x-wiki {{Infobox cave | name = Neptunova jama <br/> Grotta di Nettuno | other_name = Coves de Neptú | photo = Grotta di nettuno sardinien.jpg | photo_width = | photo_caption = Notranjost jame | map = Italy | map_width = | map_caption = Lega jame v Italiji | map_alt = | location = Capo Caccia, [[Alghero]] <br/> ([[Pokrajina Sassari]], [[Sardinija]], [[Italija]]) | coords = {{koord novi|40|33|53|N|8|09|37|E|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = | land_registry_number = | grid_ref = | depth = <!-- xxx m--> | length = 4000 m | height_variation = | elevation = 5 m | discovery = <!--xxxx--> | geology = morska jama | entrance_count = 1 | entrance_list = | difficulty = | hazards = | access = | show_cave = 1959 | show_cave_length = 500 m | lighting = | visitors = | features = | survey = | survey_format = | website = [http://www.algherosardinia.net/neptunes-grotto.html Grotte di Nettuno] }} '''Neptunova jama''' ({{jezik-it|Grotte di Nettuno}}, {{jezik-ca|Coves de Neptú}}) je [[kraška jama]] približno 24 km od [[Alghero|Alghera]] na severozahodnem delu [[rt]]a Capo Caccia ob severozahodni obali [[Sardinija|Sardinije]]. Tukajšnje jame so odkrili lokalni ribiči v 18. stoletju in so od takrat priljubljena [[turist|turistična]] znamenitost.<ref name="alghero">{{cite web| url=http://www.algherosardinia.net/neptunes-grotto.html| title=Guide to Grotta di Nettuno| work=algherosardinia.net| access-date=2008-04-09| archive-url=https://web.archive.org/web/20170302193359/http://www.algherosardinia.net/neptunes-grotto.html| archive-date=2017-03-02| url-status=dead}}</ref> Jama je dobila ime po [[rimska mitologija|rimskem]] bogu morja [[Neptun]]u. == Opis == Vhod v Neptunovo jamo leži le dva metra nad morsko gladino ob vznožju 110 m visoke pečine Capo Caccia in jo je zato mogoče obiskati zgolj ob mirnem morju. Stopnišče Escala del Çabirol ([[katalonščina|katalonsko:]] Srnjakovo stopnišče) s 654 stopnicami je bilo v skalo vsekano leta 1954 ter vodi od parkirišča na vrhu [[klif]]a navzdol do vhoda v jamo.<ref>{{cite news| url=https://www.telegraph.co.uk/travel/europe/italy/sardinia/728106/Sardinia-In-splendid-subterranea.html| title=Sardinia: In splendid subterranea| first=Maggie | last= O'Sullivan| work=The Daily Telegraph| date=2003-08-12| url-status=dead <!-- Bot retrieved archive -->| access-date= 2021-11-11| archive-date=2008-04-21| archive-url=https://web.archive.org/web/20080421011707/http://www.telegraph.co.uk/travel/europe/italy/sardinia/728106/Sardinia-In-splendid-subterranea.html}}</ref> Jama je dostopna tudi po morju z ladjico iz pristanišča [[Alghero]] (poleti ladje vozijo vsako polno ure, manj pogosto pa spomladi in jeseni). Drugi dve jami ležita v bližini: ''Zelena jama'', ki ni odprta za turiste in ''Grotta di Ricami'', ki je dostopna samo z morja. V bližini je veliko podvodnih jam, ki so pravi raj za ljubitelje [[potapljanje|potapljanja]], največja in najbolj znana med njimi je jama ''Nereo'', ki jo vsako leto obišče na tisoče potapljačev. Skupna dolžina jamskega sistema je ocenjena na okoli 4 kilometre vendar je le nekaj sto metrov dostopnih javnosti. V notranjost jame so prehodi in razne formacije [[stalagmit]]ov in [[stalaktit]]ov ter 120 metrov dolgo slano jezero, ki je na nivoju morske gladine. Jama je bila nekoč [[habitat] tjulnja [[Sredozemska medvedjica |sredozemske medvedjice]] (''Monachus monachus''), ogrožene vrste, ki pa je na tem območju že izumrla.<ref>{{cite web| url=http://www.hellosardinia.com/eng/alghero/mer7.htm| title=Grotta di Nettuno| work=hellosardinia.com| access-date= 2008-04-09 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080131174627/http://www.hellosardinia.com/eng/alghero/mer7.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2008-01-31}}</ref> == Turizem == Turistom, ki obiskujejo jamo so na voljo vodeni ogledi po osvetljeni poti, turistični vodiči dajejo informacije o jami v [[Italijanščina|italijanskem]] in [[Angleščina|angleškem]] jeziku. Jama je zelo obiskana, na vrhuncu turistične sezone v avgustu jo lahko obišče okoli 200 ljudi naenkrat.<ref>{{cite web | url= https://www.viajarcerdena.com/gruta-di-neptuno.php | title= Gruta de Neptuno | website= viajarcerdena.com | publisher= | date= | language= es | accessdate= | archive-date= 2024-09-17 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240917195853/https://www.viajarcerdena.com/gruta-di-neptuno.php | url-status= dead }}</ref> == Dogodki == V Neptunovi jami je bila poleti 1978 posneta nanizanka ''Otok mutacije''. Za približno dva meseca so jamo preoblikovali v prebivališče velikanov. V znanstvenofantastični seriji je igrala glavno vlogo [[Barbara Bach]], serijo je [[režiser|režiral]] [[Sergio Martino]].<ref>{{cite web| url= https://mutantreviewersmovies.com/2023/08/17/the-island-of-the-fishmen-1979-a-damned-weird-thing/ | title= The Island of the Fishmen (1979) — A damned weird thing | author = Flinthart| website= mutantreviewersmovies.com| publisher= | date = August 17, 2023| accessdate = May 20, 2024}}</ref> == Glej tudi == * [[Alghero]] * [[Sardinija]] * [[Capo Caccia]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Grotte di Nettuno (Alghero)}} * [https://grottadinettuno.it/en/ Uradna spletna stran] * [https://www.portoconte.it/lang/eng/neptunegrotto.htm Neptunova jama] [[Kategorija:Jame v Italiji]] [[Kategorija:Sardinija]] {{normativna kontrola}} r37vqwawtvh1bjnxlzdaxzs1fpsx62u 2 240887 6705530 6701128 2026-07-02T09:53:38Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6705530 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik63 - Aleksandar Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik64 - Hamdija Pozderac]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] q4bismi3idn9i1n1pomuvv9glybihgu 0 243449 6705241 6060539 2026-07-01T15:20:31Z Erardo Galbi 166658 6705241 wikitext text/x-wiki [[Slika:Škrat gal.jpg|sličica|[[Škrat Gal]], iz slikanice ''Gal v galeriji'']] '''Škràt''' je [[literarni lik|literarno]]-[[mitologija|mitološki]] lik. == Etimologija == Slovenska [[beseda]] škrat (tudi škratelj, škratec) izvira iz starovisokonemške besede scrato »[[gozd]]ni [[demon]]«, kar je sorodno s staroindijanskim scrat(i). Na [[Goriško|Goriškem]] so ga včasih imenovali kapič (zaradi koničaste kape), v Terski dolini škarifič, [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] omenja berkmandeljce (nem. Bergmann = rudar) v [[Idrijski rudnik|idrijskem rudniku]], ponekod so mu rekli dimek (zaradi sive barve), [[drevo|drevesni]] škrat je bil lesnik, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] gugljaj (zaradi guganja na drevesih), hišnemu škratu so nekje rekli gospodarček ali šetek, na [[Nizozemska|Nizozemskem]] pa so za škrata uporabili besedo kabouter. == Zgodovina == Včasih je bil v [[Evropa|Evropi]], [[Rusija|Rusiji]] in [[Sibirija|Sibiriji]] škrat splošno priznan član človeške družbe. Vsi [[ljudje]] so škrate, bitja [[mrak]]a in [[noč]]i, redno videvali, le-ti pa so jih nagrajevali, kaznovali, jim pomagali ali jih ovirali. Po germanskem izročilu lahko škrate enačimo s [[palček|palčki]]. Gre za bitja, ki delajo pod zemljo in pridobivajo [[kovina|kovine]]. Ker so v starih časih poznali samo sedem kovin, so verjeli, da je tudi palčkov oz. škratov natanko sedem. Vsaka od teh sedmih kovin pa je bila v [[fizika|fiziki]] povezana z enim od [[planet]]ov (npr. zlato je bilo povezano s [[sonce]]m). Po starodavnih verovanjih kroži okoli sonca sedem planetov - še dodaten razlog, da je škratov točno sedem.<ref>Bruno Bettelheim; Rabe čudežnega</ref> == Opis == Poleg škratov obstajajo tudi škratice. Odrasel možiček tehta 300 [[gram]]ov, odrasla ženička pa 250-275 [[gram]]ov. Škratje nosijo koničaste kape, srajce, hlače z naramnicami, usnjen pas, na [[noga]]h pa imajo obute polstene škornje, čevlje iz brezove skorje ali lesene coklje. Vsak škrat ima tudi gosto brado, rahlo privihan nos in rdeča lička. Škratovo [[srce]] je relativno veliko, koronarne [[krvna žila|žile]] so široke in odlične kakovosti, količina krožeče [[kri|krvi]] in prostornina [[možgani|možganov]] so večje kot pri [[človek]]u, [[pljuča]] so velika in globoka, [[vezno tkivo]] je skrajno suho in trdo, [[lasje]] zgoraj posivijo, žolčnih kamnov ne pozna, konice [[prst (organ)|prst]]ov so občutljive kakor pri slepem človeku, [[zenica]] je zelo prožna in njegov [[bobnič]] v [[uho|ušesu]] je vedno čist.<ref>Wil Huygen; Velika knjiga o škratih</ref> ==Pravljice, kjer se pojavi lik škrata== * [[Darinka Kobal]]; [[Pajčica in škrat Brkec]] * [[Darinka Kobal]]; [[Škrat Perkmandeljc]] * [[Bärbel Spathelf]] in [[Susanne Szesny]]; [[Mali škrat Plenicetat]] * [[Svetlana Makarovič]]; [[Škrat Kuzma dobi nagrado]] in [[Šuško in gozdni dan]] * [[Jože Sevljak]]; [[Kamnov škrat]] * [[Jana Stržinar]]; [[Povodnjak in makov škrat]] * [[Bina Štampe Žmavc]]; [[Škrat s prevelikimi ušesi]] * [[Franci Rogač]]; [[Pravljica o gozdnem škratu]] * [[Marko Kravos]]; [[Škrat Škrip Škrap nagaja rad]] * [[Nataša Mrvar]]; [[Škrat spančkolin]] * [[Marija Turkalj]]; [[Škrat Bruno s prijatelji]] * [[Ambrož Bogataj]]; [[Podposteljni škrat]] * [[Julia Volmert]]; [[Škrat * (škrat Vid ,ki živi na žagi == Opombe == {{seznam_referenc}} == Glej tudi == * [[palček]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Mitološka bitja]] {{normativna kontrola}} bgjfgcbruq44wapg8s1ahxjtrqepovu 0 254901 6705259 6648350 2026-07-01T15:53:12Z Gbaggy 181350 /* */ 6705259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=25. junij 2026|death_place=Ljubljana}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]]. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] 73ey7rj66j28otfbc7rkgbiszbvdhug 6705262 6705259 2026-07-01T15:59:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6705262 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|born_date=4. november 1941death_date=25. junij 2026 (84 let)|death_place=Ljubljana}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]]. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] j0sn2lb8olngn4mhz52hah95qdwjcge 6705264 6705262 2026-07-01T16:00:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6705262|6705262]] uporabnika [[Special:Contributions/Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[User talk:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 6705264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=25. junij 2026|death_place=Ljubljana}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]]. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] 73ey7rj66j28otfbc7rkgbiszbvdhug 6705291 6705264 2026-07-01T16:39:48Z ~2026-37696-26 262351 /* */ 6705291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=25. junij 2026|death_place=Ljubljana}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]]. V bivši državi Jugoslaviji je bil član Zveze komunistov Slovenije. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] 8gc6g0zz1q6fj5prkm1fa933h5qoh8t 6705362 6705291 2026-07-01T19:00:58Z ~2026-32552-67 260877 6705362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=25. junij 2026|death_place=Ljubljana}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]] - [[25. junij]] [[2026]], [[Ljubljana]]. V bivši državi Jugoslaviji je bil član Zveze komunistov Slovenije. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] 69iauj5tvknaw78omtlthdly88rf64j 6705527 6705362 2026-07-02T09:49:16Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miha Jazbinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], prostorski načrtovalec, [[politik]] in glasbenik, * [[4. november]] [[1941]], [[Ljubljana]], † [[25. junij]] [[2026]], Ljubljana. V bivši državi Jugoslaviji je bil član Zveze komunistov Slovenije. V [[1. vlada Republike Slovenije|1. ]], [[2. vlada Republike Slovenije|2. ]] ter [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi RS]] ([[16. maj]] [[1990]]–[[14. maj]] [[1992]], [[14. maj]] [[1992]]–[[25. januar]] [[1993]] ter [[25. januar]] [[1993]]–[[1. februar]] [[1994]] (odstopil – razrešen) je bil [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] iz kvote [[Zeleni|Zelenih Slovenije]]. Po njem kot enem izmed avtorjev in takrat pristojnemu ministru je pogosto neformalno poimenovan [[Stanovanjski zakon (1991)|Stanovanjski zakon]] iz leta 1991 (tako imenovan ''Jazbinškov zakon''). Bil je dolgoletni [[mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestni svetnik Mestne občine Ljubljana]] in večkratni kandidat za župana Ljubljane. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.jazbinsek.net/ Osebna spletna stran] {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Jazbinšek, Miha}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zelenih Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] kwmad7tis8fgsvy1prlbxks3jdimzns 0 261995 6705150 6692031 2026-07-01T12:14:52Z ~2026-28279-21 259659 /* S */ 6705150 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * Mateja Forštnarič * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Marko Lukič]] (* 1969) *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) * [[Vladimir Remec]] (1880—1965) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] a5pakyb707g9wof2xfckodp0wnnerlo 0 264258 6705433 6364682 2026-07-01T22:13:29Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika podlasica]] na [[Hermelin]] prek preusmeritve: pogostejše ime; https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:305315 6364682 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = ''Mustela erminea'' | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{IUCN2008|assessors=Reid, F. & Helgen, K. |year=2008|id=29674|title=Mustela erminea|downloaded=21. marca 2009}} V datoteki obrazloženo, zakaj je uvrščena med najmanj ogrožene vrste</ref> | image = Mustela erminea upright.jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | subfamilia = [[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji) | genus = ''[[Mustela]]'' (podlasica) | species = '''''M. erminea''''' | binomial = ''Mustela erminea'' | range_map=Leefgebied hermelijn.jpg | range_map_caption=Range map | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Velíka podlásica''' ali '''hermelín''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mustela erminea''''') je [[zveri|zver]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kune|kun]], ki živi tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Velika podlasica ima dolgo in podolgovato [[telo]], ki v dolžino doseže od 24 do 28&nbsp;cm, [[rep]] pa še dodatnih 8 do 10&nbsp;cm. Po hrbtu je rjave, po trebuhu pa bele barve. Rep je rjav s črno konico. V zimskem času se žival obarva povsem belo, rep pa ostane črne barve. Masa odrasle živali znaša od 120 do 300 [[gram|g]]. Giblje se v skokih dolgih od 30 do 100&nbsp;cm. Dobro pleza in plava. Posamezna žival obvladuje teritorij velik med 10 in 200 [[hektar]]ov. Samica ima eno leglo na leto, v pomladanskih mesecih, skoti pa od 3 do 7 slepih mladičev. Osnovna hrana velike podlasice so mali [[glodavci]], občasno pa se prehranjuje tudi s [[ptiči]] in [[plazilci]], ptičjimi [[jajce|jajci]], večjimi [[žuželke|žuželkami]], [[deževniki]] in [[žabe|žabami]] ter z raznim jagodičevjem. Hrano išče predvsem na tleh. Zimsko [[krzno]] je bilo v preteklosti izjemno cenjeno in je veljalo za simbol plemstva. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so svečane parlamentarne nošnje članov lordske bornice še danes obrobljene s hermelinom<ref name="lords">{{navedi novice | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/special_report/1999/01/99/lords_reform/235653.stm | title = A house of traditions | date = 19. januar 1999 }}</ref>. V Sloveniji je velika podlasica uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih vrst]], ogrožata pa jo predvsem cestni promet in kemizacija kmetijstva. Naravni sovražniki velike podlasice so sicer [[ujede]], [[sove]], [[lisica]], [[divja mačka|divja]] in [[domača mačka]] ter [[kuna zlatica]] in [[kuna belica]]. == Viri in reference == {{refsez}} {{Zbirka|Mustela erminea}} {{wikispecies|Mustela erminea}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] <!--Interwikis--> j8sa9hk2lpsfqwq6zzgk9wmezpl60oz 0 264260 6705435 2618880 2026-07-01T22:13:54Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Velika podlasica]] na stran [[Hermelin]] 6705435 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Hermelin]] kkkz3366paqg0a27ihb75frnjwow00z 0 277154 6705431 6300076 2026-07-01T22:07:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Coat of arms of Mariano Rampolla del Tindaro.svg|sličica]] '''Mariano Rampolla del Tindaro''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[17. avgust]] [[1843]], [[Polizzi]], † [[16. december]] [[1913]]. == Življenjepis == Leta 1866 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 1. decembra 1882 je bil imenovan za [[naslovni nadškof|naslovnega nadškofa]] [[Herakleja|Herakleje]]; 8. decembra je prejel [[škofovsko posvečenje]] in 19. decembra istega leta je postal [[apostolska nunciatura v Španiji|apostolskega nuncija v Španiji]]. 14. marca 1887 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Cecilia]]. 2. junija 1887 je postal [[državni tajnik Rimske kurije]]. Med letoma 1902 in 1908 je bil predsednik [[Papeška biblična komisija|Papeške biblične komisije]]. Med 30. decembrom 1908 in 23. februarjem 1910 je bil tajnik [[Sveta pisarna|Svete pisarne]]. == Veto zoper njegovo izvolitev za papeža 1903 == V začetku konklava po smrti Leona XIII. je kazalo, da bo izvoljen za papeža ravno Rampolla, vendar je avstrijski cesar vložil [[veto]]. Od 20. januarja 1904 odlok [[papež Pij X.|Pija X.]]''Commissum nobis '' – prepoveduje uporabo veta zoper določenega papeškega kandidata s kaznijo izobčenja za tistega vladarja, ki veto daje in tistega kardinala, ki ga posreduje; zadnjič je tak veto prav Sartu v prid posredoval v imenu [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarja]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] krakovski kardinal [[Jan Maurycy Paweł Puzyna de Kosielsko|Puzyna]] zoper izvolitev kardinala [[Mariano Rampolla del Tindaro|Rampolla]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.museosanpiox.it/sanpiox/pio_x7.html|title=Vita di San Pio X|publisher=Museo di San Pio X (7)|date=|accessdate=3. januar 2018|archive-date=2017-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20171015015047/http://www.museosanpiox.it/sanpiox/pio_x7.html|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rampolla del Tindaro, Mariano}} [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Španiji]] [[Kategorija:Državni tajniki Rimske kurije]] [[Kategorija:Predsedniki Papeške biblične komisije]] [[Kategorija:Tajniki Svete pisarne]] [[Kategorija:Diplomiranci Papeške ekleziastične akademije]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 19. stoletju‎]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 19. stoletju]] 9xcfi93aoqrfrck98f2pras4u7btv80 0 279704 6705189 5933468 2026-07-01T14:02:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6705189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Max Page |lived= |image= |caption=generalmajor Page (levo) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1910–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Max Page''', [[Britanci|britanski]] [[kirurg]] in [[general]], * [[2. september]] [[1882]], † [[1. avgust]] [[1963]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Page/Charles_Max/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Page, Charles Max}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški kirurgi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] p6bv7roorebpu5t6722zy84jemazqxb 0 279705 6705210 5926595 2026-07-01T14:23:23Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6705210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Charles Tolver Paget |nickname=»BP« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1946 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[18. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|18. pehotna divizija]]<br>[[Jugovzhodno poveljstvo (Združeno kraljestvo)|Jugovzhodno poveljstvo]]<br>[[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadna skupina]]<br>[[Bližnjevzhodno poveljstvo (Združeno kraljestvo)|Bližnjevzhodno poveljstvo]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|GCB]]<br>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]<br>[[Legija za zasluge]] |relations=Winifred Nora Paget (2 otroka) |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Bernard Charles Tolver Paget''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. september]] [[1887]], [[Oxford]], [[Anglija]], † [[16. februar]] [[1961]], [[Petersfield (Hampshire)|Petersfield]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Paget/Bernard_Charles_Tolver/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Paget, Bernard Charles Tolver}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] roblv51s5qczc0ax7kepouyfl27m4tx 6705214 6705210 2026-07-01T14:27:44Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Bernard Charles Tolver Paget |nickname=»BP« |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1907–1946 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[18. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|18. pehotna divizija]]<br>[[Jugovzhodno poveljstvo (Združeno kraljestvo)|Jugovzhodno poveljstvo]]<br>[[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadna skupina]]<br>[[Bližnjevzhodno poveljstvo (Združeno kraljestvo)|Bližnjevzhodno poveljstvo]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|GCB]]<br>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]]<br>[[Legija za zasluge]] |relations=Winifred Nora Paget (2 otroka) |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Bernard Charles Tolver Paget''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. september]] [[1887]], [[Oxford]], [[Anglija]], † [[16. februar]] [[1961]], [[Petersfield (Hampshire)|Petersfield]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Paget/Bernard_Charles_Tolver/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Paget, Bernard Charles Tolver}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] a1857l9t75qo2uvhk0a3cfn7nnghba9 0 279706 6705524 5927550 2026-07-02T09:42:07Z Engelbert 76895 pp 6705524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Douglas Paige |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1942]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Douglas Paige''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. april]] [[1886]], † [[17. maj]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Paige/Douglas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Paige, Douglas}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 2h3jx1nsg2ayfn2x0jqka8vha19ssg4 0 279707 6705578 5929041 2026-07-02T11:42:27Z Engelbert 76895 pp 6705578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Whistler Arnaud Painter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Gordon Whistler Arnaud Painter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. februar]] [[1893]], † [[28. september]] [[1960]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Painter/Gordon_Whistler_Arnaud/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Painter, Gordon Whistler Arnaud}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 1b7zwt62nabsgzxfex6nsrboygz5b28 6705580 6705578 2026-07-02T11:44:26Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gordon Whistler Arnaud Painter |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1913–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Gordon Whistler Arnaud Painter''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. februar]] [[1893]], † [[28. september]] [[1960]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Painter/Gordon_Whistler_Arnaud/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Painter, Gordon Whistler Arnaud}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 32fbaq4c5w770q79f41nz3f69twi7kf 0 279708 6705582 5935074 2026-07-02T11:51:48Z Engelbert 76895 pp, zp 6705582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ridley Pakenham Pakenham-Walsh |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1908–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ridley Pakenham Pakenham-Walsh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. april]] [[1888]], † [[3. november]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Pakenham-Walsh/Ridley_Pakenham/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Pakenham-Walsh, Ridley Pakenham}} [[Kategorija:Rojeni leta 1888]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hx3m07kalwqahxkphn644778ryosrly 6705583 6705582 2026-07-02T11:54:31Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ridley Pakenham Pakenham-Walsh |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1908–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ridley Pakenham Pakenham-Walsh''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. april]] [[1888]], † [[3. november]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Pakenham-Walsh/Ridley_Pakenham/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Pakenham-Walsh, Ridley Pakenham}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 85msq27lmqirgjk4dngrkuwsg9il9d9 0 284823 6705213 6601093 2026-07-01T14:25:33Z Erardo Galbi 166658 Slovaško, nemško 6705213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image=Coa_Hungary_Town_Mogyorósbánya.svg |prebivalstvo=877 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-29 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=2535 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Esztergomi |zupanija=[[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]] |regija=[[Osrednja prekodonavska]] }} '''Mogyorósbánya''' ({{Jezik-sk|Moďoroš}}, {{Jezik-de|Moderesch}}) je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Esztergomi|podregijo Esztergomi]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Županije Komárom-Esztergom]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Komárom-Esztergom]] q4dlq79jqa03cs1s6by7np53b067ho0 0 286164 6705204 6603176 2026-07-01T14:18:55Z Erardo Galbi 166658 6705204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem | coordinates = <!-- wd --> |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=841|prebivalstvo_od=1. 1. 2025 |nadmorska= |postna=8392 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Keszthely–Hévízi |zupanija=[[Zala (županija)|Zala]] |regija=[[Zahodna prekodonavska]] }} '''Zalavár''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v [[podregija Keszthely–Hévízi|podregijo Keszthely–Hévízi]] [[Zala (županija)|Županije Zala]]. == Zgodovina == [[Image:Zalavár - Convent.jpg|thumb|right|250px|Ostanki [[romanika|romanske]] [[bazilika|bazilike]] na [[Pribina|Pribinovi]] prestolnici [[Blatograd|Blatogradu]] (danes [[Zalavár]]]] Knez [[Pribina]] (800–861) je okoli 840 dobil v fevd del Panonije zahodno od [[Blatno jezero|Blatnega jezera]]. Leta 847 ga je kralj [[Ludvik Nemški]] (804–876) postavil za mejnega grofa v Spodnji Panoniji. Za glavno mesto si je izbral Blatograd (tudi [[Blatenski Kostel]], Blatnigrad, Mosburg) ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Pribina si je močno prizadeval za utrditev krščanstva in ureditev cerkvene organizacije v svoji deželi. Salzburški nadškof Liupram je večkrat obiskal Panonijo in tam posvetil vsaj pet cerkva, med njimi dve v [[ Blatograd|Blatogradu]]. Kjer je stal nekdaj Blatograd, je danes naselje [[Zalavár]]. Prvo cerkev so zgradili 850 in jo je posvetil v čast [[Sveta Marija|Device Marije]] že omenjeni nadškof.<ref>{{navedi knjigo|author=Péter Vácszy|title=Magyarország kereszténysége a honfoglalás korában |page=224}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} *P. Váczy: ''Magyarország kereszténysége a honfoglalás korában''. MTA, Budapest 1938. == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Zala]] {{normativna kontrola}} 576fd710prxwnqa9macojczqk5i7svc 0 291725 6705539 6603408 2026-07-02T10:47:28Z Nejcdol 262376 Sklic je bil na drugo osebo, kiparja Toneta Demšarja (prejemnika nagrade Prešernovega sklada). Dodal nekaj detajlov. 6705539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=}} '''Anton Demšar''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], portretist * [[1921]], † [[2007]] Rojen leta 1921 na Jesenicah, po šolanju pri mojstru fotografije Pogačniku je po 2. sv. vojni odprl fotografski atelje Foto Demšar na Starem trgu v Ljubljani. == Sklici == {{sklici}}{{Škrbina-umetnik}}{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Demšar, Anton}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 5txb34p28xkks1qz2ka3v6ofx6f13od 0 292227 6705584 6679694 2026-07-02T11:56:13Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6705584 wikitext text/x-wiki '''Kapus''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 142 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Andrej Kapus]] (1644—1678), jezuit, humanist *[[Franc Kapus]] (1830—1884), trgovec in narodni delavec *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890—1976), naravoslovec (geolog, biolog...), gimn. profesor, terminolog *[[France Kapus (glasbenik)|France Kapus]] (1928—2026), jazz-glasbenik, trobentač, dirigent, vodja Jazz orkester [[Ad hoc]] ... *[[Jakob Kapus]] - Jacob (*1985), plesalec, pevec, novinar *[[Janez Andrej Kapus]] (1648—1713), jezuit, humanist *[[Jernej Kapus]], plavalni trener *[[Jože Kapus]], španski borec * [[Marko Anton Kapus]] (1657—1717), jezuitski misionar, popotnik in raziskovalec * [[Miroslav Kapus]] (*1951), gozdar *[[Monika Kapus Kolar]] (*1959), računalničarka in elektrotehničarka * [[Sergej Kapus]] (1950—2023), umetnostni zgodovinar, slikar in publicist, prof. ALUO *[[Tatjana Kapus]] (*1965), elektrotehničarka * [[Venceslav Kapus]] (1946—2019), kineziolog, stokovnjak za teorijo in metodiko plavanja, prof. FŠ *[[Vladimir Kapus]] (1885—pogrešan 1943), publicist, lovski pisatelj, urednik == Glej tudi == * priimek [[Kappus]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kapus}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] itzkmjy653u9emw8yafzldjdljgxaki 0 304157 6705374 6469325 2026-07-01T19:29:04Z Yerpo 8417 +1 6705374 wikitext text/x-wiki '''Polajnar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albin Polajnar]] (1924–2016), slikar, kipar * [[Ada Polajnar Pavčnik]] (*1947), pravnica, univ. profesorica * [[Andrej Polajnar]] (*1944), strojnik, univ. profesor * [[Anton Polajnar]] (1921–1988), politik, sindikalist * [[Barbara Polajnar]], performerka, producentka, kulturologinja * [[Ciril Polajnar]] - Čibe (1921–1982?), politik * [[Emil Polajnar]], statistik * [[Ignac Polajnar|Ignac (Nace) Polajnar]] (*1948), politik, učitelj in sociolog * [[Nace (Ignac) Polajnar]], pisatelj * [[Ivan Polajnar]] (1944–2015), inženir strojništva * [[Janez Polajnar]] (*1960), geograf, hidrolog, športni trener (kajak, kanu) * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (*1977), zgodovinar, kustos * [[Janja Polajnar Lenarčič]], germanistka * [[Jernej Polajnar]] (*1980), biolog, wikipedist * [[Katarina Polajnar Horvat]] (*1982), geografinja, ekologinja * [[Klemen Polajnar]], kolesar * [[Marko Polajnar]] (*1985), strojnik tribolog * [[Milica Polajnar]] (1915–2014), operna pevka sopranistka * [[Nataša Polajnar Frelih]], umetnostna zgodovinarka * [[Neven Polajnar]] (*1983), politik, politolog in obramboslovec * [[Tatjana Polajnar|Tatjana (Tanja) Polajnar]], rokometašica * [[Tomaž Polajnar]], planinski publicist == Glej tudi == * priimke [[Polajner]], [[Polajnko]], [[Polanjko]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanšek]], [[Polajžer]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polajnar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 24x0orm0tpl6xlehjxmn4nmdso0340w 0 307055 6705349 6381282 2026-07-01T18:11:17Z ~2026-32552-67 260877 6705349 wikitext text/x-wiki '''Vehovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Božo Vehovec]] (1934-2009), strojnik * [[Ivan Vehovec]], politik, deželni poslanec * [[Jože Vehovec]], veteran vojne za Slovenijo * [[Majda Vehovec]], astronomka * [[Matjaž Vehovec]], gospodarstvenik * [[Miroslav Vehovec]] (1936–1987), elektronik, univ. prof. * [[Robert Vehovec]], policist, prometni odd. uniformirane policije * [[Rok Vehovec]], vaerpolist; 2.= nogometaš? (*2008) * [[Sara Vehovec]], vodja digitalnega centra Triglav Lab * [[Tilen Vehovec]] (*1993), dvoranski nogometaš == Glej tudi == * [[Maja Vehovec]], hrvaška ekonomistka * priimke [[Vega]]/[[Veha]], [[Vehovc]], [[Vehovar]], [[Vehar]], [[Verhovec]], [[Vrhovec (priimek)|Vrhovec]], [[Vertovec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vehovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] msdd7mssf0phmcy6k7xzbmheeorx55i 0 307818 6705581 6705072 2026-07-02T11:50:02Z ~2026-31344-37 260559 /* Študij */ 6705581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = <!--WD--> | order = | term_start = | term_end = | predecessor = | successor = | order1 = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 24. januar 2023 | term_end1 = 4. junij 2026 | predecessor1 = [[Bojan Kumer]] | successor1 = [[Jernej Vrtovec]] | order2 = | term_start2 =13. september 2018 | term_end2 =13. marec 2020 | predecessor2 =[[Peter Gašperšič]] | successor2 =[[Jernej Vrtovec]] | order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] | term_start3 = 10. april 2026 | term_end3 = | term_start4 = 3. februar 2021 | term_end4 = 13. maj 2022 | term_start5 = 2011 | term_end5 = 27. februar 2013 | order6 =[[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica Vlade Republike Slovenije]] | term_start6 =20. marec 2013 | term_end6 =5. maj 2014 | successor6=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | predecessor6 = [[Janez Janša]] | president6 = [[Borut Pahor]] | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|premier=||premier2=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Robert Golob]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] političarka, * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratušek je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Potem ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratušek. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, še kasneje pa je to postala [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratušek za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju. V začetku vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, 24. januarja 2023 pa postala tudi ministrica tega resorja. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno]] .<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1. 3. 2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27. 2. 2014 |date=27. 2. 2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> [[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]] Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, obenem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]] Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20. 5. 2014 |date=26. 4. 2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20. 5. 2014 |date=5. 5. 2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31. 5. 2014 |date=2. 6. 2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28. 7. 2014 |date=21. 7. 2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9. 10. 2014 |work=Dnevnik |accessdate=9. 10. 2014 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011215117/http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |url-status=dead }}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014–2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9. 10. 2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9. 10. 2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla [[14. vlada Republike Slovenije|tretja vlada Janeza Janše]]. Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI|archive-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526133747/https://www.sab.si/stranka/|url-status=dead}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. [[Slika:Dogodek ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. (53594403357).jpg|sličica|Slovesnost ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke (marec 2024)]] Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Volitve.dvk-rs/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat je opravljala funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Zaradi referenduma je bila rekonstrukcija vlade zaustavljena za več mesecev; do nje je prišlo 24. januarja 2023, ko je Alenka Bratušek znova prevzela položaj ministrice za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Julija 2023 je v javnost prišla informacija, da je Alenka Bratušek legalizirala počitniško hišo blizu Kranja, ki je bila črna gradnja, njena lastnica pa je bila več let.<ref>{{Navedi splet|title=Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila lastnica črne gradnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674080|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-06|language=sl|first=Gašper Petovar, TV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(AKTUALNO) Bo morala Alenke Bratušek zaradi črne gradnje oditi, kot je nekoč minister v njeni vladi?|url=https://demokracija.si/fokus/aktualno-bo-morala-alenke-bratusek-zaradi-crne-gradnje-oditi-kot-je-nekoc-minister-v-njeni-vladi/|website=Demokracija|date=2023-07-05|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref> === Povratek v opozicijo === Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnih okrajih Jesenice in Kranj 2 kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobila je 9.927 glasov (32,06 odstotka) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državnega zbora]] deluje kot predsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]] (KNJF) ter članica Odbora za finance in Odbora za zunanjo politiko. 30. junija 2026 je bila Alenka Bratušek kazensko ovadena zaradi suma zlorabe uradnega položaja ter nevestnega dela v službi. Ovadba se nanaša na sejo [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]], ki jo je kot predsednica sklicala zaradi suma nezakonitega financiranja stranke [[FOKUS Marka Lotriča]], vložila pa sta jo predsednik stranke in Državnega sveta [[Marko Lotrič]] ter generalna sekretarka stranke [[Monika Kirbiš Rojs]].<ref>{{Navedi splet|title=Odmevi kaotične seje o financiranju Fokusa: Lotrič ovadil Bratuškovo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/repi-kaoticne-seje-o-financiranju-fokusa-lotric-ovadil-bratuskovo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lotrič in Kirbiš Rojs zaradi seje komisije za nadzor javnih financ kazensko ovadila Alenko Bratušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-in-kirbis-rojs-zaradi-seje-komisije-za-nadzor-javnih-financ-kazensko-ovadila-alenko-bratusek/786860|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US|archive-date=2020-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20201113020207/http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] o44o6f07dqzlnno91pynbluot16a84j 0 314885 6705217 6605046 2026-07-01T14:30:56Z Erardo Galbi 166658 6705217 wikitext text/x-wiki :''Za druge [[6 (število)|6.]] [[polk]]e glejte [[6. polk]].'' {{Infobox Military Unit | unit_name = 6. domobranski pehotni polk<br>k.k. Landwehr Infanterie Regiment «Eger» Nr. 6 | image = [[File:K.k. Landwehr in Parade nach 1908.png|200px|Zugsführer]] | caption = | country = {{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] | allegiance = | type = [[Pehotna enota]] | branch = [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Domobranstvo]] | dates = [[1889]]–[[1918]] | specialization = [[Pehotno bojevanje]] | command_structure = [[41. domobranska pehotna brigada (Avstro-Ogrska)|41. domobranska pehotna brigada]]<br>[[21. domobranska pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|21. domobranska pehotna divizija]]<br>[[8. korpus (Avstro-Ogrska)|8. korpus]] | size = [[Polk]] | current_commander = | garrison = [[Cheb]]<ref name="weltkriege.at">[http://www.weltkriege.at/Regimenter/Infanterieregimenter/infanterieregimenter.htm Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer]</ref> | colonel_in_chief = | colonel_of_the_regiment = | nickname = | patron = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]] | notable_commanders = [[Adolf Hansmann]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = }} '''6. domobranski pehotni polk''' (izvirno {{lang-de|k.k. Landwehr Infanterie Regiment «Eger» Nr. 6}}) je bil [[pehotna enota|pehotni]] [[polk]] [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|avstrijskega domobranstva]]. == Zgodovina == Polk je bil ustanovljen leta 1889. === Prva svetovna vojna === Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 97 % [[Nemci|Nemcev]] in 3 % drugih. [[Naborni okraj]] polka je bil v [[Cheb]]u in [[Beroun]]u na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], pri čemer so bile polkovne enote [[garnizija|garnizirane]] v Chebu. Med prvo svetovno vojno se je polk bojeval tudi na [[soška fronta|soški fronti]]<ref>[http://www.isonzofront.freehostingcloud.com/RegimentsA.htm Isonzofront.com - Austro-Hungarian Regiments]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, med drugim tudi med [[tretja soška ofenziva|tretjo soško ofenzivo]].<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 67.</ref> Med [[deseta soška ofenziva|deseto soško ofenzivo]] je polk 16. maja 1917 v protinapadu zajel [[Kuk]], katerega so zjutraj osvojili Italijani.<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 148.</ref> V noči iz 3. na 4. september 1917, med [[enajsta soška ofenziva|enajsto soško ofenzivo]], je polk zamenjal ostanke [[87. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|87. pehotnega polka]] na [[Škabrijel]]u, a jih je ob zori 4. septembra napadla skupina 400 [[arditi|arditov]], pri čemer so domobranci izgubili položaje in se umaknili z velikimi izgubami.<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 171.</ref> == Poveljniki polka == * 1898: [[Robert Scheriau von Kranichshain]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.austro-hungarian-army.co.uk/regcomm98kk.htm |title=Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1898 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203133538/http://austro-hungarian-army.co.uk/regcomm98kk.htm |url-status=dead }}</ref> * 1914: [[Adolf Hansmann]]<ref name="weltkriege.at"/> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam polkov]] {{-}} {{Polki Avstro-Ogrske}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Domobranski pehotni polki Avstro-ogrske kopenske vojske|00006]] [[Kategorija:Polki prve svetovne vojne|00006]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1889|00006]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1918|00006]] fxmoz0sly3renmnicqjrfktgv3kob0k 6705218 6705217 2026-07-01T14:31:47Z Erardo Galbi 166658 6705218 wikitext text/x-wiki :''Za druge [[6 (število)|6.]] [[polk]]e glejte [[6. polk]].'' {{Infobox Military Unit | unit_name = 6. domobranski pehotni polk<br>k.k. Landwehr Infanterie Regiment «Eger» Nr. 6 | image = [[File:K.k. Landwehr in Parade nach 1908.png|200px|Zugsführer]] | caption = | country = {{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] | allegiance = | type = [[Pehotna enota]] | branch = [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Domobranstvo]] | dates = [[1889]]–[[1918]] | specialization = [[Pehotno bojevanje]] | command_structure = [[41. domobranska pehotna brigada (Avstro-Ogrska)|41. domobranska pehotna brigada]]<br>[[21. domobranska pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|21. domobranska pehotna divizija]]<br>[[8. korpus (Avstro-Ogrska)|8. korpus]] | size = [[Polk]] | current_commander = | garrison = [[Cheb]]<ref name="weltkriege.at">[http://www.weltkriege.at/Regimenter/Infanterieregimenter/infanterieregimenter.htm Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer]</ref> | colonel_in_chief = | colonel_of_the_regiment = | nickname = | patron = | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = [[Prva svetovna vojna]] | notable_commanders = [[Adolf Hansmann]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = }} '''6. domobranski pehotni polk''' (izvirno {{lang-de|k.k. Landwehr Infanterie Regiment «Eger» Nr. 6}}) je bil [[pehotna enota|pehotni]] [[polk]] [[Domobranstvo (Avstro-Ogrska)|avstrijskega domobranstva]]. == Zgodovina == Polk je bil ustanovljen leta 1889. === Prva svetovna vojna === Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 97 % [[Nemci|Nemcev]] in 3 % drugih. [[Naborni okraj]] polka je bil v [[Cheb]]u in [[Beroun]]u na [[Češka (zgodovinska dežela)|Češkem]], pri čemer so bile polkovne enote [[garnizija|garnizirane]] v Chebu. Med prvo svetovno vojno se je polk bojeval tudi na [[soška fronta|soški fronti]],<ref>[http://www.isonzofront.freehostingcloud.com/RegimentsA.htm Isonzofront.com - Austro-Hungarian Regiments]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> med drugim tudi med [[tretja soška ofenziva|tretjo soško ofenzivo]].<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 67.</ref> Med [[deseta soška ofenziva|deseto soško ofenzivo]] je polk 16. maja 1917 v protinapadu zajel [[Kuk]], katerega so zjutraj osvojili Italijani.<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 148.</ref> V noči iz 3. na 4. september 1917, med [[enajsta soška ofenziva|enajsto soško ofenzivo]], je polk zamenjal ostanke [[87. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|87. pehotnega polka]] na [[Škabrijel]]u, a jih je ob zori 4. septembra napadla skupina 400 [[arditi|arditov]], pri čemer so domobranci izgubili položaje in se umaknili z velikimi izgubami.<ref>[[Marko Simić]]: ''Po sledeh soške fronte'' (Ljubljana, 1996), str. 171.</ref> == Poveljniki polka == * 1898: [[Robert Scheriau von Kranichshain]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.austro-hungarian-army.co.uk/regcomm98kk.htm |title=Austro-hungarian-army.co.uk - Regimental Commanders 1898 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203133538/http://austro-hungarian-army.co.uk/regcomm98kk.htm |url-status=dead }}</ref> * 1914: [[Adolf Hansmann]]<ref name="weltkriege.at"/> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam polkov]] {{-}} {{Polki Avstro-Ogrske}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Domobranski pehotni polki Avstro-ogrske kopenske vojske|00006]] [[Kategorija:Polki prve svetovne vojne|00006]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1889|00006]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1918|00006]] 2pz77gsez2hw0adgstppee4fu4l1sef 0 317311 6705200 6563334 2026-07-01T14:16:05Z Engelbert 76895 pp 6705200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jonathan David Page |lived= |born= |died= |birth_name= |nickname=»Jacko« |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]<br>{{flagicon|NATO}} [[NATO]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1981–2014 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |servicenumber= |unit= |commands=[[16. zračnodesantna brigada (Združeno kraljestvo)|16. zračnodesantna brigada]]<br>[[Regionalno poveljstvo Jug (Afganistan)]] |battles=[[Falklandska vojna]]<br>[[Zalivska vojna]]<br>[[Bosanska vojna]]<br>[[Iraška vojna]]<br>[[Afganistanska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jonathan ''Jacko'' David Page,''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|OBE]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. februar]] [[1959]]. == Življenjepis == Leta 1981 je vstopil v [[Padalski polk (Združeno kraljestvo)|Padalski polk]]. Med zalivsko vojno je poveljeval oklepnemu eskadronu [[Royal Scots Dragoon Guards]]. Po opravljanju štabnih nalog v [[ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva|obrambnem ministrstvu]] je postal načelnik [[24. zračnopremična brigada (Združeno kraljestvo)|24. zračnopremične brigade]], s katero se je udeležil misije [[UNPROFOR]]. Decembra 2002 je postal poveljnik [[16. zračnodesantna brigada (Združeno kraljestvo)|16. zračnodesantne brigade]], s katero se je udeležil iraške vojne. 1. maja 2007 je za šest mesecev prevzel poveljstvo nad [[Regionalno poveljstvo Jug (Afganistan)|Regionalnim poveljstvom Jug]] v [[Afganistan]]u v sklopu misije [[ISAF]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Page, Jacko}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani zalivske vojne]] [[Kategorija:Veterani bosanske vojne]] [[Kategorija:Veterani iraške vojne]] [[Kategorija:Veterani afganistanske vojne]] e042xdezjp2nck5dl7jfs796idog8az 6705202 6705200 2026-07-01T14:17:07Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Veterani falklandske vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jonathan David Page |lived= |born= |died= |birth_name= |nickname=»Jacko« |placeofbirth= |placeofdeath= |nationality= |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]<br>{{flagicon|NATO}} [[NATO]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1981–2014 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |servicenumber= |unit= |commands=[[16. zračnodesantna brigada (Združeno kraljestvo)|16. zračnodesantna brigada]]<br>[[Regionalno poveljstvo Jug (Afganistan)]] |battles=[[Falklandska vojna]]<br>[[Zalivska vojna]]<br>[[Bosanska vojna]]<br>[[Iraška vojna]]<br>[[Afganistanska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jonathan ''Jacko'' David Page,''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|OBE]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. februar]] [[1959]]. == Življenjepis == Leta 1981 je vstopil v [[Padalski polk (Združeno kraljestvo)|Padalski polk]]. Med zalivsko vojno je poveljeval oklepnemu eskadronu [[Royal Scots Dragoon Guards]]. Po opravljanju štabnih nalog v [[ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva|obrambnem ministrstvu]] je postal načelnik [[24. zračnopremična brigada (Združeno kraljestvo)|24. zračnopremične brigade]], s katero se je udeležil misije [[UNPROFOR]]. Decembra 2002 je postal poveljnik [[16. zračnodesantna brigada (Združeno kraljestvo)|16. zračnodesantne brigade]], s katero se je udeležil iraške vojne. 1. maja 2007 je za šest mesecev prevzel poveljstvo nad [[Regionalno poveljstvo Jug (Afganistan)|Regionalnim poveljstvom Jug]] v [[Afganistan]]u v sklopu misije [[ISAF]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Page, Jacko}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Veterani zalivske vojne]] [[Kategorija:Veterani bosanske vojne]] [[Kategorija:Veterani iraške vojne]] [[Kategorija:Veterani afganistanske vojne]] [[Kategorija:Veterani falklandske vojne]] mgalb8okwor6v4sjzhl0487rhridktk 0 341955 6705519 6250120 2026-07-02T08:34:04Z ~2026-37960-72 262372 6705519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Georg Trakl''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[pesnik]], * [[3. februar]] [[1887]], [[Salzburg]], † [[3. november]] [[1914]], [[Kraków]]. Trakl je eden najpomembnejših avstrijskih [[ekspresionizem|ekspresionističnih]] pesnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://gutenberg.spiegel.de/?id=19&autor=Trakl,%20%20Georg&autor_vorname=%20Georg&autor_nachname=Trakl|title=Georg Trakl|language=de|work=[[Projekt Gutenberg]]|publisher=Spiegel Online}}</ref> Na [[Dunaj]]u je študiral [[Farmacija|farmacijo]] in postal vojni [[lekarna]]r. V letih 1912-1914 je živel v [[Innsbruck]]u, nezmožen rednega življenja in vdan [[Psihoaktivna droga|mamilom]]. Leta 1914 je moral na [[Galicija|galicijsko]] [[Fronta (vojaštvo) |fronto]], kjer je po bitki pri Gródku napravil v samomor Krakovu. Pisal je [[lirika|lirske]] pesmi, od katerih je del izšel leta 1913 v ''Pesmih'' (''Gedichte''), ostale pa šele po njegovi smrti.<ref>Kos, Janko. ''Pregled svetovne književnosti''. DZS, Ljubljana 1982</ref> Med njegove najbolj znane pesmi sodi ''Grodek'', prvi jo je v slovenščino prevedel [[Kajetan Kovič]]. ==Delo== * ''Gedichte'' (''Pesmi''), Leipzig (K. Wolff), 1913 * ''Sebastian im Traum'' (''Sebastijan v sanjah'') , Leipzig (K. Wolff), 1915 (postumno) * ''Der Herbst des Einsamen'' (''Jesen osamljenega''), 1920 (posthumno) * ''Dichtungen und Briefe'' (pesmi in pisma), zgodovinsko-kritična izdaja, 2 zvezka, Salzburg (Otto Müller), 1969, 2. izdaja 1987 * ''Sämtliche Werke und Briefwechsel. Innsbrucker Ausgabe'', zgodovinsko-kritična izdaja s faksimili Traklove izvirne pisave, 6 zvezkov in 2 dodatni mapi (ponatisi prvih izdaj iz leta 1913 in 1915), Basel/Frankfurt ([[Stroemfeld Verlag|Stroemfeld]] / Roter Stern), 1995 * ''Das dichterische Werk'' (pesniško delo), München (dtv), 1972 * ''Werke, Entwürfe, Briefe'', Stuttgart (Reclam), 1984, bibliografsko razširjena izdaja 1995 == Sklici in viri== {{refsez}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trakl, Georg}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1914]] [[Kategorija:Žrtve prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Književniki, ki so storili samomor]] 2apcftq1o469nhek87hhhw68bl23arx 0 357746 6705247 6502084 2026-07-01T15:33:16Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 186 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2007 | youthclubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | years1 = 2007–2010 | clubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps1 = 74 | goals1 = 7 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 15 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2013 | clubs3 = [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = → [[A.S. Varese 1910|Varese]] (pos.) | caps4 = 38 | goals4 = 2 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | caps5 = 18 | goals5 = 0 | years6 = 2014 | clubs6 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps6 = 16 | goals6 = 2 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps7 = 21 | goals7 = 1 | years8 = 2015–2018 | clubs8 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | caps8 = 83 | goals8 = 10 | years9 = 2018 | clubs9 = → [[S.P.A.L.|SPAL]] (pos.) | caps9 = 16 | goals9 = 1 | years10 = 2018–2020 | clubs10 = [[S.P.A.L.|SPAL]] | caps10 = 46 | goals10 = 8 | years11 = 2020 | clubs11 = → [[Parma Calcio 1913|Parma]] (pos.) | caps11 = 20 | goals11 = 2 | years12 = 2020–2023 | clubs12 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps12 = 34 | goals12 = 4 | years13 = 2021–2023 | clubs13 = → [[PAOK FC|PAOK]] (pos.) | caps13 = 41 | goals13 = 18 | years14 = 2023–2024 | clubs14 = [[CS Universitatea Craiova|Universitatea Craiova]] | caps14 = 15 | goals14 = 1 | years15 = 2024–2025 | clubs15 = [[FC Südtirol|Südtirol]] | caps15 = 26 | goals15 = 1 | years16 = 2025–2026 | clubs16 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps16 = 10 | goals16 = 0 | years17 = 2026– | clubs17 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | caps17 = | goals17 = | nationalyears1 = 2008–2009 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012–2024 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 96 | nationalgoals3 = 2 }} '''Jasmin Kurtić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1989]], [[Črnomelj]]. == Življenjepis == Kurtić je člansko kariero začel leta 2007 pri klubu [[NK Bela Krajina|Bela krajina]], leta 2010 je prestopil v [[ND Gorica|Gorico]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo slovensko ligo]]. Leto za tem je prestopil v [[Serie A]] k [[U.S. Città di Palermo|Palermu]], ki ga je v letih 2011 in 2012 posodil [[A.S. Varese 1910|Vareseju]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]], ki se je prvič uvrstil v Serie A. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 26. maja 2012 na prijateljski tekmi proti [[Grška nogometna reprezentanca|grški reprezentanci]] in dosegel tudi svoj prvi reprezentančni zadetek za 1:1. == Reprezentančni goli == {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Izid !! Tekmovanje |- | 1 || 26. maj 2012 || [[Kufstein]] || {{fb|GRE}} || '''1'''–1 || 1–1 || Prijateljska tekma |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurtić, Jasmin}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Palerma]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Vareseja 1910]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] [[Kategorija:Nogometaši S.P.A.L.]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši PAOK F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši CS Universitatea Craiove]] [[Kategorija:Nogometaši FC Südtirola]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] 2beqkvik5vhfr6w87eg70sxmh9wd3np 0 365114 6705341 5875907 2026-07-01T18:04:27Z TadejM 738 popravek imena 6705341 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Laplatska pliskavka | status = VU|status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{IUCN|version=2012.2|assessors=Reeves, R., Dalebout, M., Jefferson, T.A., Karkzmarski, L., Laidre, K., O’Corry-Crowe, G., Rojas-Bracho, L., Secchi, E., Slooten, E., Smith, B.D., Wang, J.Y. , Zerbini, A.N. & Zhou, K.|year=2012|id=17978|title=Pontoporia blainvillei|downloaded=18. januarja 2013}}</ref> | image = PontoporiaBlainvillei.jpg | image_caption = Okostje, ki se nahaja v [[Pisa Charterhouse|Museo di storia naturale e del territorio dell'Università di Pisa]] | image2 = La plata dolphin size.svg | image2_caption = Primerjava velikosti s povprečnim človekom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci) | ordo = [[Cetacea]] (kiti) | subordo = [[Odontoceti]] (zobati kiti) | superfamilia = [[Platanistoidea]] (rečni delfini) | familia = '''Pontoporiidae''' | familia_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1870 | genus = '''''Pontoporia''''' | species = '''''P. blainvillei''''' | binomial = ''Pontoporia blainvillei'' | binomial_authority = Gervais & d'Orbigny, 1844 | range_map = cetacea_range_map_La_Plata_River_Dolphin.PNG | range_map_caption = Razširjenost }} '''Laplatska pliskavka''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pontoporia blainvillei''''') je vrsta [[rečni delfini|rečnih delfinov]], ki pa za razliko od drugih vrst rečnih delfinov živi v slanih vodah in [[somornica|somornih]] [[estuarij]]ih jugovzhodne [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. ==Taksonomija== Laplatska pliskavka je edina vrsta v svojem rodu in jo pogosto uvrščajo v samostojno družino, ''Pontoporiidae''. Vrsto sta leta 1844 prva opisala [[Paul Gervais]] in [[Alcide d'Orbigny]]. Znanstveno ime ''blainvillei'' je delfin dobil po francoskem [[zoolog]]u [[Henri Marie Ducrotay de Blainville|de Blainvillu]]. Delfinu v [[Argentina|Argentini]] in v [[Urugvaj]]u rečejo ''Franciscana'', ime pa se je uveljavilo tudi drugod po svetu. V [[Brazilija|Braziliji]] delfinu rečejo ''toninha'' ali ''cachimbo''. ==Opis== Laplatska pliskavka ima med vsemi rečnimi delfini proporcionalno največji kljun, saj pri odraslih živalih doseže okoli 15% telesne dolžine. Samci zrastejo do 1,6 m, samice pa do 1,8 m. Hrbet in boki so rjavo sive barve, trebuh pa je svetlejši. [[Plavut]]i so prav tako relativno velike in široke, pri stiku s telesom pa se zožajo.Robovi plavuti so nazobčani. Polkrožno oblikovana nosna odprtina se nahaja tik pred vratno gubo, zaradi česar se zdi, da ima delfin glavo vedno obrnjeno rahko navzgor. Hrbtna plavut ima dolgo bazo in je na vrhu zaobljena. Laplatska pliskavka doseže do 50&nbsp;kg in lahko doseže starost 20 let. [[Samica]] je [[brejost|breja]] od 10 do 11 mesecev, [[mladič]]i pa odrastejo v nekaj letih. Samice spolno dozorijo okoli petega leta. Običajno je laplatska pliskavka samotarska žival, občasno pa se združuje v manjše [[jata|jate]]. Zabeleženih je tudi nekaj opažanj večjih jat, v katerih je bilo združenih do 15 osebkov. Kot vsi delfini se tudi laplatska pliskavka prehranjuje izključno z [[ribe|ribami]] in morskimi [[nevretenčarji]], kot so [[lignji]] in [[hobotnice]], občasno pa tudi z [[raki]]. Same so plen nekaterih vrst [[morski psi|morskih psov]] in [[orka|ork]]. ==Razširjenost== Laplatska pliskavka se zadržuje v somornih vodah rek, med katerimi je tudi estuarij reke [[Río de la Plata]], po kateri je dobil ime. Pogosto se zadržuje tudi v obalnih vodah [[Atlantski ocean|Atlantika]], od [[Ubatuba|Ubatube]] v Braziliji pa vse do polotoka [[Valdés (polotok)|Valdés]] v Argentini. Vrsta velja za ranljivo in je uvrščena na [[IUCN]] [[Rdeči seznam ogroženih vrst]]. Veliko jih konča v mrežah lokalnih ribičev, občasno pa se na njih izvaja tudi organiziran lov. ==Reference== {{refsez}} {{mammal-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rečni delfini]] [[Kategorija:Favna Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1844]] g15pl1iwzygskvzn25bwqk1gvw1yvri 0 369171 6705216 5792186 2026-07-01T14:29:30Z Erardo Galbi 166658 6705216 wikitext text/x-wiki [[Slika:Urbanomat.jpeg|sličica|desno|Urbanomat]] '''Urbanomát''' ali '''samopostrežni terminal za plačevanje mestnih storitev''' je multifunkcijska samostoječa naprava, ki deluje neprestano in je uporabnikom vedno na voljo. ==Opis== Za rokovanje vsebuje velik [[LCD-zaslon|LCD ekran]] občutljiv na dotik in omogoča enostavno interakcijo. Zaradi zunanje zgradnje je odporen na različne vremenske razmere in vandalizem. Urbanomat sprejema gotovino in bančne kartice, hkrati pa je z njim možno plačilo z mobilnim telefonom in brez-kontaktnimi [[RFID|pametnimi karticami]], saj je nanj nameščen [[TaPOS]] [[pos terminal|terminal]]. Samo delovanje TaPOS terminala določa uporabnik preko zaslona na Urbanomatu. V sistemu [[Urbana (plačilna kartica)|enotne mestne kartice]] se Urbanomat uporablja za polnitev Urbane z dobroimetjem z različnimi plačilnimi instrumenti na različnih lokacijah po mestu. Na Urbanomatu je možno tudi kupiti novo [[Urbana (plačilna kartica)|Urbano]], opraviti nakup terminske vozovnice in preveriti stanje na Urbani. Za povezavo s procesnim centrom je Urbanomat povezan v [[optično omrežje]], komplementarno pa tudi uporablja [[GPRS]]/IP povezavo TaPOS terminala. ==Sestava== • Ekran občutljiv na dotik • Pomoč uporabnikom z zvočnimi navodili • RFID čitalnik kartic • Čitalnik magnetnih kartic • Čitalnik pametnih kartic • Termalni tiskalnik • Čitalnik kovancev in bankovcev • Upravljanje na daljavo prek procesnega centra • Odporen na različne vremenske razmere in vandalizem ==viri== http://www.lpp.si/en/public-transport/urbana/sale-and-topping-cards/urbanomat {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222232136/http://www.lpp.si/en/public-transport/urbana/sale-and-topping-cards/urbanomat |date=2014-02-22 }} http://www.margento.com/products/self-service-kiosk [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] 0bvtw0842div5ydrfbbyqmy681locz5 0 383038 6705322 6704676 2026-07-01T17:45:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705322 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Lilongwe |native_name = |nickname = |settlement_type = [[glavno mesto]] |motto =Liľonğwë | image_skyline ={{Photomontage |photo1a = |photo2a = K.a.r-.clocktower-in-lilongwe.jpg |photo3a = National Bank @ citycenter - panoramio.jpg |photo3b = Parliament building malawi.jpg |size = 280 |spacing = 1 |position = centre |border = 0 |color = BLACK }} | image_caption = Spominski stolp, Nacionalna banka, [[Stavba malavijskega parlamenta ]] |image_flag = |flag_size = |image_seal = Lilongwecityseal.png |seal_size = |image_shield = |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |pushpin_map = Malavi |pushpin_mapsize = 200 |map_caption = Lega mesta v Malaviju |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = MW | coordinates = {{coord|13|59|11|S|33|46|5|E|region:MW|display=inline,title}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Malavi}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Centralna regija |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Lilongve |government_footnotes = |government_type = |leader_title =Župan |leader_name =Esther Sagawa |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =727.79 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |population_as_of = 2018 (štetje) |population_footnotes = <ref>https://malawi.unfpa.org/sites/...pdf/2018%20Census%20Preliminary%20Report.pdf{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=February 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |population_note = |population_total = 989.318 |population_density_km2 =1482 |timezone =[[Srednjeafriški čas|CAT]] |utc_offset =+2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |elevation_footnotes = |elevation_m = 1050 |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |blank_name = |blank_info = |website =[https://lcc.mw/ lcc.mw] }} '''Lilongwe''' je [[glavno mesto|glavno]] in največje mesto [[Malavi]]ja.<ref>{{Cite web |url=https://www.britannica.com/place/Lilongwe |title=Lilongwe {{!}} national capital, Malawi |website=Encyclopedia Britannica |language=en |access-date=5 April 2020 |archive-date=1 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801180938/https://www.britannica.com/place/Lilongwe |url-status=live }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2018 ima 989.318 prebivalcev, kar je več kot 674.448 prebivalcev leta 2008.<ref name=":0">{{Cite web |url=https://www.britannica.com/place/Lilongwe |title=Lilongwe {{!}} national capital, Malawi |website=Encyclopedia Britannica |language=en |access-date=14 June 2019 |archive-date=1 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801180938/https://www.britannica.com/place/Lilongwe |url-status=live }}</ref> Leta 2020 je bilo teh 1.122.000.<ref>{{Cite web |url=https://populationstat.com/malawi/lilongwe |title=Lilongwe, Malawi Population (2020) - Population Stat |website=populationstat.com |access-date=5 April 2020 }}</ref> Mesto je v Centralni regiji Malavija, v istoimenskem okrožju, blizu meja z [[Mozambik]]om in [[Zambija|Zambijo]] in je pomembno gospodarsko in prometno središče za osrednji Malavi.<ref name="zaragoza.es" /> Ime je dobilo po [[Lilongve (reka)|reki Lilongve]]. == Zgodovina == Zametki mesta segajo v leto 1904, ko je britanska kolonialna oblast na prošnjo lokalnega poglavarja ustanovila administrativno postojanko (''boma''). Območje se je najprej imenovalo '''Bwalia''', nato pa so ga poimenovali Lilongve po tamkajšnji reki. V 1920-ih je njegova lega na križišču več glavnih cest povečala njegov pomen kot središča kmetijske trgovine za rodovitno osrednjo planoto.<ref name="Roman Adrian Cybriwsky 2013, p. 156">Roman Adrian Cybriwsky, ''Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture'', ABC-CLIO, USA, 2013, p. 156</ref> Zaradi strateške lege ob križišču pomembnih prometnic kolonije Njasaland je pritegnilo trgovske družbe in že kmalu je tu živela številčna skupnost [[Indijci|indijskih]] delavcev.<ref name="encyc"/><ref name="dict">{{navedi knjigo |title=Historical Dictionary of Malawi |first=Owen J.M. |last=Kalinga |year=2012 |publisher=Rowman & Littlefield |pages=252–253 |isbn=9780810859616}}</ref> Do leta 1921 je Lilongwe postal glavno mesto Centralne province. Tu so bile ustanovljene pomembne kolonialne gospodarske institucije, vključno s sedežem odbora za tobak Native Tobacco leta 1926 in odprtjem tovarne s strani podjetja Imperial Tobacco Company leta 1930, kasneje pa so v okolici nastale tudi obsežne plantaže. Kot trgovsko središče je bil Lilongwe leta 1947 uradno priznan kot mesto.<ref>{{cite web |url=https://www.expertafrica.com/malawi/lilongwe |title=Lilongwe |work=expertafrica.com |access-date=27 January 2015 |archive-date=21 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191221151634/https://www.expertafrica.com/malawi/lilongwe |url-status=live }}</ref> Lilongwe je leta 1975 postal glavno mesto Malavija in nadomestil prejšnjo prestolnico [[Zomba]].<ref name="Roman Adrian Cybriwsky 2013, p. 156"/><ref>{{Cite web |url=https://www.expertafrica.com/malawi/lilongwe |title=Lilongwe {{!}} Malawi {{!}} Expert Africa |website=www.expertafrica.com |access-date=14 June 2019 }}</ref> Zadnji vladni uradi so bili leta 2005 preseljeni v Lilongwe. Razvojni projekti v 1970-ih in 1980-ih, za katerih izvedbo je malavijska vlada leta 1968 ustanovila Korporacijo za razvoj prestolnice (CCDC), so vključevali gradnjo mednarodnega letališča Lilongwe, ki služi mestu; železniške povezave s Salimo na vzhodu in zambijskim mejem na zahodu; industrijska območja v severnem delu mesta; in kmetijski program za rodovitna tobačna zemljišča na osrednji regionalni planoti. Prebivalstvo Lilongweja še naprej hitro raste. Novi Lilongwe je bil zgrajen približno 5 kilometrov severozahodno od starega mesta, območji pa ločuje dolina Lingadzi. Zgrajena je bila povezovalna cesta. Tloris in potrebne vladne stavbe so zasnovali južnoafriški arhitekti. Finančna sredstva so večinoma prihajala iz Južne Afrike.<ref name='Lienau, 193-194'>Cay Lienau: ''Malawi. Geographie eines unterentwickelten Landes''. (= Wissenschaftliche Länderkunden; 20) Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1981, S. 193–194.</ref> Prebivalstvo mesta se hitro povečuje, z letno stopnjo rasti 4,3 %.<ref name="zaragoza.es">{{Cite web |title=Malawi: Lilongwe Urban Profile |url=https://www.zaragoza.es/contenidos/medioambiente/onu//issue06/1136-eng.pdf |access-date=23 June 2025 |website=www.zaragoza.es }}</ref> Odkar je Malavi leta 2008 prekinil diplomatske odnose s [[Tajvan]]om, se je vpliv [[Peking]]a povečal in leta 2016 je Peking v Lilongweju odprl Konfucijev inštitut.<ref>{{navedi knjigo |author=Frank Tétart, Pierre-Alexandre Mounier, cartes de Gaëlle Sutton |title=Atlas historique des capitales déplacées: 70 capitales qui ont déménagé au fil des siècles |publisher=Éditions Autrement (Flammarion) |location=Paris |year=2025 |ISBN=978-2-08-047289-2 |pages=94–97}}</ref> == Geografija == Lilongwe leži na planoti v osrednjem Malaviju, ki je del Velikega tektonskega jarka. Je na jugozahodu države, 100 kilometrov zahodno od [[Malavijsko jezero|Malavijskega jezera]] in ​​približno 60 kilometrov vzhodno od meje z [[Mozambik]]om in [[Zambija|Zambijo]], na planoti ob [[Lilongve (reka)|reki Lilongve]]. Mesto leži na nadmorski višini približno 1050 metrov in je tudi glavno mesto Centralne regije, ene od treh glavnih upravnih regij države. === Opis === Sestavljata ga dva jasno ločena dela, staro trgovsko središče iz začetka 20. stoletja (tržnice, avtobusne postaje, kavarne in restavracije) in administrativni del (veleposlaništva, vladne ustanove in pisarne), ki je bil zgrajen na novo do leta 1975, ko je Lilongwe postal prestolnica. Zgodovinsko je mesto znano predvsem kot središče pridelave [[tobak]]a, v novejšem času pa tudi kot center epidemije [[Aids]]a v Afriki, okužen naj bi bil vsak peti prebivalec.<ref name="encyc">{{navedi knjigo |last=Nave |first=Ari |year=2010 |chapter=Encyclopedia of Africa |title=Encyclopedia of Africa |volume=1 |editor-last1=Appiah |editor-first1=Anthony |editor-last2=Gates |editor-first2=Henry L. |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195337709 |pages=60}}</ref> Malavi je ena od desetih najrevnejših držav sveta, kar se odraža tudi v Lilongweju, kjer skoraj 80 % prebivalstva živi v barakarskih naseljih, število pa se s priseljevanjem s podeželja hitro veča.<ref>{{navedi dokument| title=The State of African Cities 2008: A Framework for Addressing Urban Challenges in Africa |publisher=UN-HABITAT |year=2008 |isbn=9789211320152}}</ref> Raba zemljišč za odprt prostor in zelenje obsega naslednjih pet podkategorij: 1) naravni rezervat, 2) park in rekreacija, 3) zelenilo/naravni odprt prostor, 4) kmetijstvo in 5) gozdarstvo. Mesto Lilongwe se ponaša z obstojem naravnega rezervata v samem središču mesta. To je treba ohraniti in vzdrževati za prihodnje generacije. === Podnebje === Lilongwe ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen: ''Cwa''), ki meji na subtropsko višavsko podnebje (Köppen: ''Cwb''), s prijetno toplimi poletji in milimi zimami. Zaradi nadmorske višine so temperature nižje, kot bi pričakovali za mesto v tropih. Lilongwe ima kratko [[monsun]]sko sezono, ki traja od decembra do marca, dolgo suho zimo, ki traja od aprila do avgusta, in toplo poletje, ki traja od septembra do novembra. Vendar pa mesto med monsunom doživlja močne nalive, saj v najbolj vlažnih mesecih pade približno 200 milimetrov dežja na mesec. == Kultura in znamenitosti == [[File:Parliamentbuilding - panoramio.jpg|thumb|Državni zbor Malavija]] Tržnica na cesti Malangalanga je zelo živahna. V starem mestnem jedru so indijske trgovine. V bližini je Salanjama, območje s številnimi vrstami ptic. Na zgornjih pobočjih, ki vodijo navzdol do doline Lilongve, so območja gostega deževnega gozda in protejskih grmov. Dražbe tobaka so še ena turistična atrakcija. Med starim mestnim jedrom in novim središčem je park z divjimi živalmi, v katerem občasno živijo hijene in krokodili. Med bogoslužnimi objekti so pretežno krščanske cerkve in templji: Luteranska cerkev Srednje Afrike (Konfesionalna evangeličansko-luteranska konferenca), Prezbiterijanska cerkev Srednje Afrike (Svetovno občestvo reformiranih cerkva), Baptistična konvencija Malavija (Svetovna baptistična zveza), Božje skupščine, Rimskokatoliška nadškofija Lilongwe (Katoliška cerkev).<ref>Britannica, [https://www.britannica.com/place/Malawi Malawi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721222559/https://www.britannica.com/place/Malawi |date=21 July 2018 }}, britannica.com, USA, accessed on 7 July 2019</ref> Obstajajo tudi muslimanske mošeje. == Gospodarstvo == Medtem ko je [[Blantyre]] komercialna prestolnica Malavija, gospodarstvo Lilongweja obvladujejo vlada in javne ustanove. Kanengo na severu mesta je glavno industrijsko območje, kjer poteka predelava hrane, skladiščenje in prodaja tobaka, skladiščenje koruze in druge dejavnosti, povezane z lahko industrijo. Glavne gospodarske dejavnosti v mestu so finance, bančništvo, trgovina na drobno, gradbeništvo, promet, javna uprava, turizem in proizvodnja tobaka. 76 odstotkov prebivalstva Lilongweja živi v neformalnih naseljih, revščina pa znaša 25 odstotkov, brezposelnost pa 16 odstotkov.<ref name="urbanafrica.net">{{cite web |url=http://www.urbanafrica.net/resources/malawi-reports-urban-profiles-blantyre-lilongwe-mzuzu-zomba/ |title=Malawi Reports: Urban Profiles of Blantyre, Lilongwe, Mzuzu and Zomba |work=UrbanAfrica.Net |access-date=27 January 2015 |archive-date=21 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191221151645/https://www.urbanafrica.net/resources/malawi-reports-urban-profiles-blantyre-lilongwe-mzuzu-zomba/ |url-status=dead }}</ref> Javna uprava zaposluje približno 27 odstotkov vseh formalnih delavcev, 40 odstotkov jih dela v zasebnem sektorju, 2 odstotka pa sta samozaposlena. Lilongwe je dobro povezan s cestami z vsemi večjimi mesti v državi in ​​sosednjimi državami, poleg tega je preko mesta Nsanje z železnico povezana s pristaniščem Beira v Mozambiku ter z mestom Mchinji in preko njega v Zambijo. Lilongwe nima univerze, ampak le Kmetijsko fakulteto in Teološko šolo za baptistične pastorje. ==Pobratena mesta== * {{ikonazastave|Tajvan}} [[Taipei]], Tajvan (od leta 1984)<ref>{{navedi splet|url=http://www.tcc.gov.tw/en/cp.aspx?n=81569D74DD82C7DB|title=Taipei City Council|work=tcc.gov.tw|accessdate=2016-01-20|archive-date=2016-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161023112126/http://www.tcc.gov.tw/en/cp.aspx?n=81569D74DD82C7DB|url-status=dead}}</ref> * {{ikonazastave|Zambija}} [[Lusaka]], Zambija (od leta 2004)<ref>http://allafrica.com/stories/200408200493.html</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{wikipotovanje-medvrstično|Lilongwe}} * Stefanie Schramm: [https://www.zeit.de/2006/15/A-Malawi.xml Das Museum am Nabel der Welt] In: Die Zeit Nr.&nbsp;15/2006 (über die Ausstellung von Friedemann Schrenk) {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lilongwe| ]] [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Malaviju]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1906]] e51gfxa6o1ss7fdtxpdrr0x7gxdqr4m 0 386383 6705346 6704820 2026-07-01T18:08:34Z ~2026-32552-67 260877 /* Č */ 6705346 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] fvls89mrkoswwa4nh7b5o4yiwwa7pml 6705348 6705346 2026-07-01T18:10:05Z ~2026-32552-67 260877 /* V */ 6705348 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] t6paddejg0986kmvtmeacus7ow91qx0 0 403004 6705550 6483178 2026-07-02T11:14:14Z Pinky sl 2932 /* Bibliografija */ pp vir 6705550 wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon |is_vehicle=yes |name=PGZ95 |image=[[Image:Type 95 SPAAG - Beijing Museum 1.jpg|300px]] |caption=PGZ95 |type=<!-- WD --> |origin=Kitajska |service=1999-danes |used_by= |wars= |designer= |design_date= |production_date= 1999-Danes |manufacturer=<!-- WD --> |number= |length={{convert|6,71|m|ft|abbr=on|sigfig=1}} |width={{convert|3,2|m|ftin|abbr=on}} |height={{convert|3,4|m|ftin|abbr=on}} (spravjen radar)<br> {{convert|4.82|m|ftin|abbr=on}} (z radarjem) |weight= 22,5 ton |suspension= Torzijsko |clearance= |speed= {{convert|53|km/h|mph|abbr=on}} |fuel_capacity= |vehicle_range={{convert|450|km|mi|abbr=on}} |primary_armament= 4 × 25 mm [[Avtomatski top|avtomatski topovi]]; 4 × QW-2 SAM |secondary_armament= |armour= |engine= [[Dizelski motor]] |crew= 3 |engine_power= |pw_ratio= }} '''PGZ95''' ({{zh|c=95式自行高射炮}}, zahodna oznaka: Type 95 SPAAA) je kitajski gosenični [[samovozni protiletalski top]]. Oborožen je s štirimi 25mm [[Avtomatski top|avtomatskimi topovi]] in opcijsko s štirimi [[Infrardeče vodenje|IR vodenimi]] protiletalskimi raketami [[QW-2]].Topovi imajo [[hitrost streljanja|kadenco streljanja]] 600–800 nabojev/minuto (vsak) in efektiven doseg do razdalje 2,5 km in višine do 2000 metrov. ==Podobni sistemi== * [[9K22 Tunguska]] * [[Šilka]] ZSU-23-4 * [[Flakpanzer Gepard]] * [[Pancir-S1]] * [[K30 Biho]] * [[PZA Loara]] ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=James C O'Halloran |title=Jane's Land-Based Air Defence 2005–2006 |date=marec 2005 |url=https://archive.org/details/janeslandbasedai0000jame |publisher= |isbn=0-7106-2697-5 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://www.sinodefence.com/army/antiaircraft/pgz95.asp PGZ95 na Sinodefence] [[Kategorija:Samovozni protiletalski topovi]] 57hsooogvl5r70t0bsl76p115i9hvo7 0 410617 6705163 6704710 2026-07-01T13:27:20Z ~2026-28279-21 259659 /* P */ 6705163 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] ci2tny9pi8qjsznlkljdberly9h9iwm 0 419044 6705284 6688512 2026-07-01T16:26:54Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juto Nagatomo |image=<!-- WD --> |fullname=Juto Nagatomo |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Tokio]] | clubnumber = 5 | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = Srednja šola Higaši Fukuoka | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[Univerza Meidži]] | years1 = 2007–2011 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 72 | goals1 = 5 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[A.C. Cesena|Cesena]] (pos.) | caps2 = 16 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2018 | clubs3 = [[Inter Milan]] | caps3 = 170 | goals3 = 9 | years4 = 2018 | clubs4 = → [[Galatasaray S.K. (football)|Galatasaray]] (pos.) | caps4 = 15 | goals4 = 0 | years5 = 2018–2020 | clubs5 = [[Galatasaray S.K. (football)|Galatasaray]] | caps5 = 32 | goals5 = 2 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[Olympique de Marseille|Marseille]] | caps6 = 25 | goals6 = 0 | years7 = 2021– | clubs7 = [[FC Tokio]] | caps7 = 40 | goals7 = 0 |nationalyears1=2008–|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=146|nationalgoals1=4 }} '''Juto Nagatomo''' ({{jezik-ja|長友 佑都}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. september]] [[1986]], [[Ehime]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 146 uradnih tekem in dosegel 4 gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nagatomo, Juto}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Cesene]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 9439vgoy5zzb9y2fagjkc25mjx0ai1z 0 419049 6705300 5906224 2026-07-01T16:51:00Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šindži Okazaki |image=<!-- WD --> |fullname=Šindži Okazaki |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1 = 2002–2004 |youthclubs1 = Srednja šola Takigava Daini |years1 = 2005–2010 |clubs1 = [[Šimizu S-Pulse]] |caps1 = 121 |goals1 = 42 |years2 = 2011–2013 |clubs2 = [[VfB Stuttgart]] |caps2 = 63 |goals2 = 10 |years3 = 2013–2015 |clubs3 = [[1. FSV Mainz 05|Mainz 05]] |caps3 = 65 |goals3 = 27 |years4 = 2015–2019 |clubs4 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]] |caps4 = 114 |goals4 = 14 |years5 = 2019 |clubs5 = [[Málaga CF|Málaga]] |caps5 = 0 |goals5 = 0 |years6 = 2019–2021 |clubs6 = [[SD Huesca|Huesca]] |caps6 = 62 |goals6 = 13 |years7 = 2021–2022 |clubs7 = [[FC Cartagena|Cartagena]] |caps7 = 32 |goals7 = 2 |years8 = 2022–2024 |clubs8 = [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]] |caps8 = 37 |goals8 = 1 |totalcaps = 494 |totalgoals = 109 |nationalyears1=2008–2019|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=119|nationalgoals1=50 }} '''Šindži Okazaki''' ({{jezik-ja|岡崎 慎司}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. april]] [[1986]], [[Hjogo]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 119 uradne tekme in dosegel 50 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Okazaki, Šindži}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Stuttgarta]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FSV Mainza 05]] [[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Málage CF]] [[Kategorija:Nogometaši SD Huesce]] [[Kategorija:Nogometaši FC Cartagene]] [[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] svmw7t5iewwkxjyg4nge25hdqz1t6bp 0 419053 6705271 5871710 2026-07-01T16:06:44Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rjo Mijaiči |position=[[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Jokohama F. Marinos]] | clubnumber = 17 | youthyears1 = 2001–2008 | youthclubs1 = Sylphid FC | youthyears2 = 2008–2010 | youthclubs2 = Chukyo University Chukyo High School | years1 = 2011–2015 | clubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2011 | clubs2 = → [[Feyenoord]] (pos.) | caps2 = 12 | goals2 = 3 | years3 = 2012 | clubs3 = → [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]] (pos.) | caps3 = 12 | goals3 = 1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = → [[Wigan Athletic F.C.|Wigan Athletic]] (pos.) | caps4 = 4 | goals4 = 0 | years5 = 2014–2015 | clubs5 = → [[FC Twente|Twente]] (pos.) | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2014–2015 | clubs6 = → [[Jong FC Twente|Jong Twente]] (pos.) | caps6 = 14 | goals6 = 3 | years7 = 2015–2021 | clubs7 = [[FC St. Pauli]] | caps7 = 77 | goals7 = 8 | years8 = 2015–2019 | clubs8 = → [[FC St. Pauli|FC St. Pauli II]] | caps8 = 6 | goals8 = 0 | clubs9 = [[Jokohama F. Marinos]] | years9 = 2021– | caps9 = 17 | goals9 = 3 |nationalyears1=2012–2022|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Rjo Mijaiči''' ({{jezik-ja|宮市 亮}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[14. december]] [[1992]], [[Aiči]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral pet uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Mijaiči, Rjo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]] [[Kategorija:Nogometaši Wigan Athletica]] [[Kategorija:Nogometaši FC Twenteja]] [[Kategorija:Nogometaši FC St. Paulija]] [[Kategorija:Nogometaši Bolton Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši Jong FC Twenteja]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] moaxlcm81lw9a97q6snggn2znummszr 0 419055 6705205 5906231 2026-07-01T14:19:27Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Eidži Kavašima |image=<!-- WD --> |fullname=Eidži Kavašima |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vratar (nogomet)|Vratar]] | currentclub = [[Jubilo Ivata]] | clubnumber = 1 | youthyears1 = 1995–1997 | youthclubs1 = Srednja šola Jononiši | youthyears2 = 1998–2000 | youthclubs2 = Srednja šola Urava Higaši | years1 = 2001–2003 | clubs1 = [[Omija Ardidža]] | caps1 = 45 | goals1 = 0 | years2 = 2004–2006 | clubs2 = [[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]] | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 2007–2010 | clubs3 = [[Kavasaki Frontale]] | caps3 = 114 | goals3 = 0 | years4 = 2010–2012 | clubs4 = [[Lierse S.K.|Lierse]] | caps4 = 53 | goals4 = 0 | years5 = 2012–2015 | clubs5 = [[Standard Liège]] | caps5 = 68 | goals5 = 0 | years6 = 2015–2016 | clubs6 = [[Dundee United F.C.|Dundee United]] | caps6 = 16 | goals6 = 0 | years7 = 2016–2018 | clubs7 = [[FC Metz|Metz]] | caps7 = 34 | goals7 = 0 | years8 = 2018–2023 | clubs8 = [[RC Strasbourg Alsace|Strasbourg]] | caps8 = 26 | goals8 = 0 | years9 = 2024– | clubs9 = [[Júbilo Iwata]] | caps9 = | goals9 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2008–2022|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=95|nationalgoals1=0 }} '''Eidži Kavašima''' ({{jezik-ja|川島 永嗣}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[20. marec]] [[1983]], [[Saitama]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 95 uradnih tekem, od česar 11 kot prvi vratar moštva na svetovnih prvenstvih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]. Član japonske reprezentance je bil tudi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovnem prvenstvu 2022]], vendar kot rezervni vratar ni nastopil. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kavašima, Eidži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Nogometaši Omije Ardidža]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši K. Lierseja S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši R. Standard de Liègea]] [[Kategorija:Nogometaši Dundee Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Metza]] [[Kategorija:Nogometaši RC Strasbourga]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] kbb797pv7tp8my41mctg4c2z2ldftkk 0 419056 6705187 6513080 2026-07-01T14:01:24Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Maja Jošida |fullname=Maja Jošida |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |height=189 cm|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[LA Galaxy]] | clubnumber = 4 | youthyears1 = 2001–2006 | youthclubs1 = [[Nagoja Grampus]] | years1 = 2007–2010 | clubs1 = [[Nagoja Grampus]] | caps1 = 71 | goals1 = 5 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[VVV-Venlo]] | caps2 = 54 | goals2 = 5 | years3 = 2012–2020 | clubs3 = [[Southampton F.C.|Southampton]] | caps3 = 154 | goals3 = 6 | years4 = 2020 | clubs4 = → [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] (pos.) | caps4 = 14 | goals4 = 0 | years5 = 2020–2022 | clubs5 = [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | caps5 = 58 | goals5 = 3 | years6 = 2022−2023 | clubs6 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps6 = 29 | goals6 = 0 | years7 = 2023– | clubs7 = [[LA Galaxy]] | caps7 = | goals7 = |nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalyears1=2010–2022|nationalcaps1=127|nationalgoals1=12 }} '''Maja Jošida''' ({{jezik-ja|吉田 麻也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[24. avgust]] [[1988]], [[Nagasaki]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 127 uradnih tekem in dosegel 12 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jošida, Maja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši VVV-Venla]] [[Kategorija:Nogometaši Southamptona]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Nogometaši Los Angeles Galexyja]] 9owoftl1v9ntnp929rjal9v7f6xvf1d 0 419057 6705383 5905124 2026-07-01T20:06:38Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jošito Okubo |image= | height = 170 cm |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1998–2000 | youthclubs1 = Srednja šola Kunimi | years1 = 2001–2006 | clubs1 = [[Cerezo Osaka]] | caps1 = 87 | goals1 = 39 | years2 = 2005–2006 | clubs2 = → [[RCD Mallorca|Mallorca]] (pos.) | caps2 = 39 | goals2 = 5 | years3 = 2007–2008 | clubs3 = [[Vissel Kobe]] | caps3 = 62 | goals3 = 25 | years4 = 2009 | clubs4 = [[VfL Wolfsburg]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2009–2012 | clubs5 = [[Vissel Kobe]] | caps5 = 92 | goals5 = 25 | years6 = 2013–2016 | clubs6 = [[Kavasaki Frontale]] | caps6 = 130 | goals6 = 82 | years7 = 2017 | clubs7 = [[FC Tokio]] | caps7 = 28 | goals7 = 8 | years8 = 2018 | clubs8 = [[Kavasaki Frontale]] | caps8 = 12 | goals8 = 2 | years9 = 2018–2019 | clubs9 = [[Jubilo Ivata]] | caps9 = 37 | goals9 = 4 | years10 = 2020 | clubs10 = [[Tokio Verdi]] | caps10 = 19 | goals10 = 0 | years11 = 2021 | clubs11 = [[Cerezo Osaka]] | caps11 = 29 | goals11 = 6 | totalcaps = 544 | totalgoals = 196 |nationalyears1=2003–2014|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=60|nationalgoals1=6 }} '''Jošito Okubo''' ({{jezik-ja|大久保 嘉人}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[9. junij]] [[1982]], [[Fukuoka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 60 uradnih tekem in dosegel 6 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Okubo, Jošito}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši RCD Mallorce]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] dah0tjwn4kd9a1t5jyzyr4bh1hrv9ay 0 419059 6705255 5906223 2026-07-01T15:48:25Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705255 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Daisuke Macui |image=<!-- WD --> | height = 175 cm |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1997–1999 | youthclubs1 = Srednja šola Kagošima Džicugjo | years1 = 2000–2004 | clubs1 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Purple Sanga]] | caps1 = 126 | goals1 = 16 | years2 = 2004–2008 | clubs2 = [[Le Mans FC|Le Mans]] | caps2 = 119 | goals2 = 15 | years3 = 2008–2009 | clubs3 = [[AS Saint-Étienne|Saint-Étienne]] | caps3 = 22 | goals3 = 1 | years4 = 2009–2011 | clubs4 = [[Grenoble Foot 38|Grenoble]] | caps4 = 45 | goals4 = 5 | years5 = 2010 | clubs5 = → [[FC Tom Tomsk|Tom Tomsk]] (pos.) | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2011–2012 | clubs6 = [[Dijon FCO|Dijon]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2012–2013 | clubs7 = [[PFK Slavija Sofija|Slavija Sofija]] | caps7 = 11 | goals7 = 0 | years8 = 2013 | clubs8 = [[Lechia Gdańsk]] | caps8 = 16 | goals8 = 4 | years9 = 2014–2017 | clubs9 = [[Jubilo Ivata]] | caps9 = 85 | goals9 = 9 | years10 = 2017 | clubs10 = [[Odra Opole]] | caps10 = 4 | goals10 = 0 | years11 = 2018–2020 | clubs11 = [[Jokohama FC]] | caps11 = 36 | goals11 = 2 | years12 = 2021 | clubs12 = [[Saigon FC]] | caps12 = 7 | goals12 = 0 | years13 = 2022–2023 | clubs13 = [[YSCC Jokohama]] | caps13 = 26 | goals13 = 3 | totalcaps = 458 | totalgoals = 51 |nationalyears1=2003–2011|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=31|nationalgoals1=1 }} '''Daisuke Macui''' ({{jezik-ja|松井 大輔}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[11. maj]] [[1981]], [[Kjoto]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 31 uradnih tekem in dosegel 1 gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Macui, Daisuke}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Le Mansa FC]] [[Kategorija:Nogometaši AS Saint-Étienna]] [[Kategorija:Nogometaši Grenobla]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tom Tomska]] [[Kategorija:Nogometaši Dijona FCO]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Slavije Sofija]] [[Kategorija:Nogometaši Lechie Gdańsk]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Odre Opole]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Saigona FC]] [[Kategorija:Nogometaši YSCC Jokohame]] 1du8domk97hmnvuag3z1j0cc2pieuky 0 419060 6705167 6254030 2026-07-01T13:32:27Z Sporti 5955 pos. 6705167 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Džuniči Inamoto |image=<!-- WD --> |height=181 cm<ref>{{navedi splet |url=https://www.premierleague.com/players/2005/Junichi-Inamoto/overview |title=Junichi Inamoto: Overview |publisher=Premier League |access-date=23 January 2020| language=en}}</ref> |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= [[Nankatsu SC]] |clubnumber= 8 |youthyears1=1992–1997|youthclubs1=[[Gamba Osaka]] |years1=1997–2004|clubs1=[[Gamba Osaka]]|caps1=105|goals1=14 |years2=2001–2002|clubs2= → [[Arsenal FC|Arsenal]] (pos.)|caps2=0|goals2=0 |years3=2002–2004|clubs3= → [[Fulham FC|Fulham]] (pos.)|caps3=41|goals3=4 |years4=2004–2006|clubs4=[[West Bromwich Albion FC|West Bromwich Albion]]|caps4=28|goals4=0 |years5=2004–2005|clubs5= → [[Cardiff City FC|Cardiff City]] (pos.)|caps5=14|goals5=0 |years6=2006–2007|clubs6=[[Galatasaray]]|caps6=25|goals6=0 |years7=2007–2009|clubs7=[[Eintracht Frankfurt]]|caps7=43|goals7=0 |years8=2009–2010|clubs8=[[Stade Rennais F.C.|Stade Rennais]]|caps8=5|goals8=0 |years9=2010–2014|clubs9=[[Kavasaki Frontale]]|caps9=99|goals9=3 |years10=2015–2018|clubs10=[[Hokaido Consadole Saporo]]|caps10=47|goals10=1 |years11=2019–2021|clubs11=[[SC Sagamihara]]|caps11=19|goals11=1 |years12=2022–2024|clubs12=[[Nankacu SC]]|caps12=2|goals12=0 | totalcaps = 441| totalgoals = 25 |nationalyears1=2000–2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=82|nationalgoals1=5 }} '''Džuniči Inamoto''' ({{jezik-ja|稲本 潤一}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[18. september]] [[1979]], [[Osaka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 82 uradnih tekem in dosegel 5 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Inamoto, Džuniči}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]] [[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Fulhama]] [[Kategorija:Nogometaši West Bromwich Albiona]] [[Kategorija:Nogometaši Cardiff Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]] [[Kategorija:Nogometaši Eintrachta Frankfurt]] [[Kategorija:Nogometaši Stade Rennaisa]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši SC Sagamihare]] [[Kategorija:Nogometaši Nankacuja SC]] 38f4dgapnuy7g8rgteos140yj0i2x5l 0 419061 6705246 6254031 2026-07-01T15:29:47Z Sporti 5955 pos. 6705246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hiroši Kijotake |image=<!-- WD --> | height = 172 cm<ref>{{navedi splet|title=National Team Squad|url=http://www.jfa.or.jp/eng/national_team/squad/|work=jfa.or.jp|publisher=[[Japonska nogometna zveza]]|access-date=15 January 2014| language=en}}</ref> |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Oita Trinita]] | clubnumber = 28 | youthyears1 = 2002–2007 | youthclubs1 = [[Oita Trinita]] | years1 = 2008–2009 | clubs1 = [[Oita Trinita]] | caps1 = 31 | goals1 = 4 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[Cerezo Osaka]] | caps2 = 66 | goals2 = 13 | years3 = 2012–2014 | clubs3 = [[1. FC Nürnberg]] | caps3 = 64 | goals3 = 7 | years4 = 2014–2016 | clubs4 = [[Hannover 96]] | caps4 = 53 | goals4 = 10 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[Sevilla FC|Sevilla]] | caps5 = 4 | goals5 = 1 | years6 = 2017–2024 | clubs6 = [[Cerezo Osaka]] | caps6 = 162 | goals6 = 23 | years7 = 2024 | clubs7 = → [[Sagan Tosu]] (pos.) | caps7 = 10 | goals7 = 1 | years8 = 2025– | clubs8 = [[Oita Trinita]] | caps8 = | goals8 = |nationalyears1=2011–2017|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=43|nationalgoals1=5 }} '''Hiroši Kijotake''' ({{jezik-ja|清武 弘嗣}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. november]] [[1989]], [[Oita]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 43 uradnih tekem in dosegel 5 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kijotake, Hiroši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši Oita Trinite]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Seville]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] mxxp06iqatnf2rl2r3d1c569refxh91 0 419062 6705392 6254032 2026-07-01T20:16:30Z Sporti 5955 pos. 6705392 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šindži Ono |image=<!-- WD --> | height = 175 cm<ref>{{navedi splet|url=http://www.footballaustralia.com.au/wswanderersfc/players/Shinji-Ono/980|title=Shinji Ono|publisher=Western Sydney Wanderers FC|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320080915/http://www.footballaustralia.com.au/wswanderersfc/players/Shinji-Ono/980|archive-date=20 March 2013|language=en}}</ref> |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Imazava Boys SC<ref name="kicker1">{{navedi splet | url = https://www.kicker.de/shinji-ono-21834/laufbahn | title = Shinji Ono | language = de | website = kicker.de | access-date = 3 October 2019}}</ref> | youthyears2 = 1992–1994 | youthclubs2 = Srednja šola Imazava<ref name="kicker1" /> | youthyears3 = 1995–1997 | youthclubs3 = Trgovska srednja šola Šimizu<ref name="kicker1" /> | years1 = 1998–2001 | clubs1 = [[Urava Reds]] | caps1 = 79 | goals1 = 20 | years2 = 2001–2005 | clubs2 = [[Feyenoord]] | caps2 = 112 | goals2 = 19 | years3 = 2006–2007 | clubs3 = [[Urava Reds]] | caps3 = 53 | goals3 = 8 | years4 = 2008–2009 | clubs4 = [[VfL Bochum]] | caps4 = 29 | goals4 = 0 | years5 = 2010–2012 | clubs5 = [[Šimizu S-Pulse]] | caps5 = 70 | goals5 = 8 | years6 = 2012–2014 | clubs6 = [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]] | caps6 = 47 | goals6 = 9 | years7 = 2014–2019 | clubs7 = [[Hokaido Consadole Saporo]] | caps7 = 62 | goals7 = 2 | years8 = 2019–2020 | clubs8 = [[FC Rjukju]] | caps8 = 23 | goals8 = 0 | years9 = 2021–2023 | clubs9 = [[Hokaido Consadole Saporo]] | caps9 = 6 | goals9 = 0 | totalcaps = 481 | totalgoals = 66 |nationalyears1=1998–2008|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=56|nationalgoals1=6 }} '''Šindži Ono''' ({{jezik-ja|小野 伸二}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[27. september]] [[1979]], [[Šizuoka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 56 uradnih tekem in dosegel 6 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ono, Šindži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Bochuma]] [[Kategorija:Nogometaši Western Sydney Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Rjukjuja]] a7n69eqmpvj2gd91rse3tz5wkevgine 0 419073 6705168 6366807 2026-07-01T13:36:28Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Daiki Ivamasa |image= |fullname=Daiki Ivamasa |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 1997–1999 | youthclubs1 = Srednja šola Ivakuni | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[Univerza Tokio Gakugei]] | years1 = 2004–2013 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | caps1 = 290 | goals1 = 35 | years2 = 2014 | clubs2 = [[Police Tero F.C.|BEC Tero Sasana]] | caps2 = 35 | goals2 = 5 | years3 = 2015–2016 | clubs3 = [[Fagiano Okajama]] | caps3 = 82 | goals3 = 10 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[Tokio United FC]] | caps4 = 32 | goals4 = 6 | totalcaps = 439 | totalgoals = 56 |nationalyears1=2009–2011|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 2022–2023 | managerclubs1 = [[Univerza Džobu]] | manageryears2 = 2022 | managerclubs2 = [[Kašima Antlers]] (zač.) | manageryears3 = 2022–2023 | managerclubs3 = [[Kašima Antlers]] | manageryears4 = 2024 | managerclubs4 = [[Hanoi FC|Hanoi]] | manageryears5 = 2025 | managerclubs5 = [[Consadole Saporo]] }} '''Daiki Ivamasa''' ({{jezik-ja|岩政 大樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[30. januar]] [[1982]], [[Jamaguči]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 8 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ivamasa, Daiki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Fagiana Okajama]] [[Kategorija:Nogometaši Police Tera F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Tokio Uniteda]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Kašime Antlers]] [[Kategorija:Trenerji Hanoija FC]] [[Kategorija:Trenerji Consadoleja Saporo]] 9xvh932tvjib8nd6hbhep4ias27h36i 0 419074 6705279 5906230 2026-07-01T16:19:24Z Sporti 5955 pos. 6705279 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takajuki Morimoto |image=<!-- WD --> | height = 180 cm |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 2001–2004 | youthclubs1 = [[Tokio Verdi]] | years1 = 2004–2006 | clubs1 = [[Tokio Verdi]] | caps1 = 46 | goals1 = 5 | years2 = 2006–2011 | clubs2 = [[Calcio Catania|Catania]] | caps2 = 81 | goals2 = 15 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[Novara Calcio|Novara]] | caps3 = 18 | goals3 = 4 | years4 = 2012 | clubs4 = [[Calcio Catania|Catania]] | caps4 = 5 | goals4 = 0 | years5 = 2013 | clubs5 = → [[Al-Nasr Dubai SC|Al-Nasr Dubaj]] (pos.) | caps5 = 13 | goals5 = 6 | years6 = 2013–2015 | clubs6 = [[JEF United Čiba]] | caps6 = 73 | goals6 = 17 | years7 = 2016–2017 | clubs7 = [[Kavasaki Frontale]] | caps7 = 22 | goals7 = 5 | years8 = 2018–2020 | clubs8 = [[Avispa Fukuoka]] | caps8 = 26 | goals8 = 1 | years9 = 2020 | clubs9 = [[AEP Karagiannia F.C.|AEP Kozani]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10 = 2021 | clubs10 = [[Sportivo Luqueño]] | caps10 = 1 | goals10 = 0 | years11 = 2022–2023 | clubs11 = [[Taichung Futuro F.C.|Taichung Futuro]] | caps11 = 15 | goals11 = 1 | totalcaps = 300 | totalgoals = 54 |nationalyears1=2009–2012|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=10|nationalgoals1=3 }} '''Takajuki Morimoto''' ({{jezik-ja|森本 貴幸}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[7. maj]] [[1988]], [[Kanagava]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 10 uradnih tekem in dosegel 3 gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Morimoto, Takajuki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Catanie]] [[Kategorija:Nogometaši Novare Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši AEP Kozanija F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Sportiva Luqueño]] [[Kategorija:Nogometaši Taichung Futura F.C.]] fq2eppaqijhysqd1u8dqnvzgtqxq7dj 0 419079 6705486 5905202 2026-07-02T06:55:50Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6705486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Naoemon Šimizu |image= |fullname=Naoemon Šimizu |birth_date= |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Ridžo Šukju-Dan]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1923|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=1 }} '''Naoemon Šimizu''' ({{jezik-ja|清水 直右衛門}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * ?, † [[6. avgust]] [[1945]], [[Hirošima]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi in dosegel 1 gol. Umrl je ob [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskem napadu na Hirošimo]]. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šimizu, Naoemon}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli v letalskem napadu]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] 9j3d1wxvyw4efsfknu6hg37e2x0yrq0 0 419080 6705487 5905204 2026-07-02T06:56:33Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6705487 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rjuzo Šimizu |image= |fullname=Rjuzo Šimizu |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Tokio Šukju-Dan]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1923|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=1 }} '''Rjuzo Šimizu''' ({{jezik-ja|清水 隆三}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[30. september]] [[1902]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi in dosegel 1 gol. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šimizu, Rjuzo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] 959qh5i0q5ia7zk1tqnd489sgd8f9xm 0 419083 6705261 5905207 2026-07-01T15:58:07Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6705261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šizuo Mijama |image= |fullname=Šizuo Mijama |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Ridžo Šukju-Dan]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1923|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Šizuo Mijama''' ({{jezik-ja|深山 静夫}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], [[Hirošima]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mijama, Šizuo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] ahrwfcwiwiwkuudqr2cdpfhao79yqmo 0 419098 6705196 5905231 2026-07-01T14:11:00Z Sporti 5955 dp 6705196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Sači Kagava |image= |fullname=Sači Kagava |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=????|youthclubs1=[[Srednja šola Hirošima Kokutaidži|Srednja šola Hirošima Daiiči]] |youthyears2=????|youthclubs2=[[Srednja šola Dairoku]] |youthyears3=1925–????|youthclubs3=[[Univerza Kjoto|Cesarska univerza Kjoto]] |years1=|clubs1=[[Rijdžo Šukju-Dan]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1925|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Sači Kagava''' ({{jezik-ja|香川 幸}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[Hirošima]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kagava, Sači}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] brfapb08k6owmdwjtied95nvrkxxwtw 0 419099 6705492 5905230 2026-07-02T07:05:11Z Sporti 5955 dp 6705492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masao Takada |image= |fullname=Masao Takada |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Kvangaku Club]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1925|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Masao Takada''' ({{jezik-ja|高田 正夫}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takada, Masao}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] auhdyw9klpu8qgrl279gutapt5krwnk 0 419104 6705499 5905242 2026-07-02T07:16:22Z Sporti 5955 dp 6705499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Misao Tamai |image= |fullname=Misao Tamai |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Waseda VMW]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1927|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=1 }} '''Misao Tamai''' ({{jezik-ja|玉井 操}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. december]] [[1903]], [[Hjogo]], [[Japonska]], † [[23. december]] [[1978]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi in dosegel en gol. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tamai, Misao}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] 1hxf5bf27uj9w8c891xpyu9ps1hz053 0 419107 6705494 5905239 2026-07-02T07:07:32Z Sporti 5955 dp 6705494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Ko Takamoro |image= |fullname=Ko Takamoro |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |years1=|clubs1=[[Saitama Šukju-Dan]]|caps1=|goals1= |years2=|clubs2=[[Vaseda WMW]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1927|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Ko Takamoro''' ({{jezik-ja|高師 康}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[9. november]] [[1907]], [[Saitama]], [[Japonska]], † [[26. marec]] [[1995]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takamoro, Ko}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] nueqpt4jgiugbl56pxtj23wsueh6029 0 419113 6705475 5906298 2026-07-02T06:41:01Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šodžiro Sugimura |image= |fullname=Šodžiro Sugimura |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |years1=|clubs1=[[Vaseda WMW]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1927|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Šodžiro Sugimura''' ({{jezik-ja|杉村 正二郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. april]] [[1905]], [[Osaka]], [[Japonska]], † [[15. januar]] [[1975]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sugimura, Šodžiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] c4p0xh2d6up7zx2wrmavicx7imfhwyh 0 419119 6705502 5905254 2026-07-02T07:18:58Z Sporti 5955 dp 6705502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Širo Tešima |image= |fullname=Širo Tešima |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Tokio OB Club]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1930|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=2 }} '''Širo Tešima''' ({{jezik-ja|手島 志郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[26. februar]] [[1907]], [[Hirošima]], [[Japonska]], † [[6. november]] [[1982]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tešima, Širo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] d9xysqmxz30dpg57s6zlt313trd4jem 0 419122 6705161 5905257 2026-07-01T13:26:05Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tokizo Ičihaši |image= |fullname=Tokizo Ičihaši |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Srednja šola Kobe|Srednja šola Kobe Daiiči]] |youthyears2=|youthclubs2=[[Univerza Keio]] |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1930|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=1 }} '''Tokizo Ičihaši''' ({{jezik-ja|市橋 時蔵}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[9. junij]] [[1909]], [[Hjogo]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ičihaši, Tokizo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] nw1288fvznfiuqm2hjctudcfqpzv339 6705175 6705161 2026-07-01T13:46:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tokizo Ičihaši |image= |fullname=Tokizo Ičihaši |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Srednja šola Kobe|Srednja šola Kobe Daiiči]] |youthyears2=|youthclubs2=[[Univerza Keio]] |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1930|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=1 }} '''Tokizo Ičihaši''' ({{jezik-ja|市橋 時蔵}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[9. junij]] [[1909]], [[Hjogo]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ičihaši, Tokizo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] 9bccpgckvbsns0kdkkzi0gcrhhjb5t4 0 419123 6705468 5905258 2026-07-02T06:31:38Z Sporti 5955 dp 6705468 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Saizo Saito |image= |fullname=Saizo Saito |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vratar (nogomet)|Vratar]] |years1=|clubs1=[[Kvangaku Club]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1930|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Saizo Saito''' ({{jezik-ja|斎藤 才三}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. september]] [[1908]], [[Osaka]], [[Japonska]], † [[2004]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Saito, Saizo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] 1g6fx4en6she0t8nbo1dm6xr8jw0d0g 0 419125 6705162 5905261 2026-07-01T13:27:08Z Sporti 5955 dp 6705162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tameo Ide |image= |fullname=Tameo Ide |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Univerza Vaseda]] |years1=|clubs1=Tokio OB Club|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1930|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Tameo Ide''' ({{jezik-ja|井出 多米夫}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[27. november]] [[1908]], † [[17. avgust]] [[1998]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ide, Tameo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] cb5hcb2i7pdte3hxhbnuyycnlz4k0o9 0 419131 6705469 5905307 2026-07-02T06:32:16Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hideo Sakai |image= |fullname=Hideo Sakai |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Kvangaku Club]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1934|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Hideo Sakai''' ({{jezik-ja|堺井 秀雄}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[10. junij]] [[1909]], † [[3. junij]] [[1996]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sakai, Hideo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] 0aats01tcaxr5021sumw870aqtelvj8 0 419134 6705178 5905309 2026-07-01T13:46:29Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Teiiči Macumaru |image= |fullname=Teiiči Macumaru |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1934|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Teiiči Macumaru''' ({{jezik-ja|松丸 貞一}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[28. februar]] [[1909]], [[Tokio]], [[Japonska]], † [[6. januar]] [[1997]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Macumaru, Teiiči}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] 6p7u1gmgkyow2plq9fvx5zxad5yuf0l 0 419146 6705470 5905321 2026-07-02T06:33:17Z Sporti 5955 dp 6705470 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rihei Sano |image= |fullname=Rihei Sano |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vratar (nogomet)|Vratar]] |years1=|clubs1=[[Vaseda WMW]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1936|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Rihei Sano''' ({{jezik-ja|佐野 理平}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[21. september]] [[1912]], [[Šizuoka]], [[Japonska]], † [[26. marec]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sano, Rihei}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1936]] fdgazw5u22rearnnag9l00k6aom6ff0 0 419149 6705198 5905327 2026-07-01T14:13:19Z Sporti 5955 dp 6705198 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šogo Kamo |image= |fullname=Šogo Kamo |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=|youthclubs1=Nižja srednja šola Hamamatsu Daiiči |youthyears2=|youthclubs2=Srednja šola Vaseda Daiiči |collegeyears1=|college1=[[Univerza Vaseda]] |years1=|clubs1=[[Vaseda WMW]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1936|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Šogo Kamo''' ({{jezik-ja|加茂 正五}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. december]] [[1915]], [[Šizuoka]], [[Japonska]], † [[14. september]] [[1977]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kamo, Šogo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1936]] mkah9x2aqaq213z0f9hjsmvas7lhv4j 0 419154 6705473 5905331 2026-07-02T06:40:19Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kunitaka Sueoka |image= |fullname=Kunitaka Sueoka |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |years1=|clubs1=[[Vaseda WMW]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1940|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Kunitaka Sueoka''' ({{jezik-ja|末岡 圀孝}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1917]], [[Hirošima]], [[Japonska]], † [[november]] [[1998]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sueoka, Kunitaka}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] n6wkwmawwhx6g11khmkc0xfix5wq5y8 0 419155 6705253 5896786 2026-07-01T15:44:27Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705253 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Lee Yoo-hyung |image= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |years1=|clubs1=[[Keijo SC]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1940|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 |nationalyears2=1948|nationalteam2=[[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južna Koreja]]|nationalcaps2=1|nationalgoals2=0 |manageryears1=1954|managerclubs1=[[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južna Koreja]] |manageryears2=1956–1958|managerclubs2=[[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južna Koreja]] |manageryears3=1961|managerclubs3=[[Južnokorejska nogometna reprezentanca|Južna Koreja]] }} '''Lee Yoo-hyung''', [[Južni Korejci|južnokorejski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[21. januar]] [[1911]], [[Sinčon]], [[Japonsko cesarstvo]], † [[29. januar]] [[2003]], [[Seul]], [[Južna Koreja]]. Za reprezentanco [[Japonska nogometna reprezentanca|Japonske]] je odigral eno uradno tekmo, igral pa je tudi za [[Južnokorejska nogometna reprezentanca|južnokorejsko reprezentanco]], ki jo je tudi vodil kot selektor. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Lee, Yoo-hyung}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Južnokorejski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Južnokorejski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Južno Korejo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1948]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Južnokorejski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Selektorji južnokorejske nogometne reprezentance]] 85ey7294bamtzkxlyzp4yykmfhvnyr9 0 419156 6705199 5905332 2026-07-01T14:14:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takaši Kasahara |image= |fullname=Takaši Kasahara |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Univerza Keio]] |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1940|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Takaši Kasahara''' ({{jezik-ja|笠原 隆}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[26. marec]] [[1918]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kasahara, Takaši}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] fq8rj6uhl2jp59ky4432e2oojafwmra 0 419157 6705488 5905333 2026-07-02T06:57:16Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Saburo Šinosaki |image= |fullname=Saburo Šinosaki |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1940|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Saburo Šinosaki''' ({{jezik-ja|篠崎 三郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šinosaki, Saburo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] 5qaiybxks8w4hyos1w6qjmxwu2cczvy 0 419161 6705500 5905339 2026-07-02T07:16:48Z Sporti 5955 dp 6705500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Megumu Tamura |image= |fullname=Megumu Tamura |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |years1=|clubs1=[[Nippon Oil & Fats SC|Nippon Oil & Fats]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Megumu Tamura''' ({{jezik-ja|田村 恵}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1927]], † [[8. oktober]] [[1983]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tamura, Megumu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] 6h7stej7i1aee4npaovi3t3vodtyuyz 0 419163 6705269 5905342 2026-07-01T16:05:00Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Nobujuki Kato |image= |fullname=Nobujuki Kato |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Nobujuki Kato''' ({{jezik-ja|加藤 信幸}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[2. januar]] [[1920]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kato, Nobujuki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] gyqbya6kn3v5sfvrz6y4arbyfw7f8ck 0 419165 6705254 5905344 2026-07-01T15:46:18Z Sporti 5955 dp 6705254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Seki Macunaga |image= |fullname=Seki Macunaga |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Kašiva Rejsol|Hitači]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Seki Macunaga''' ({{jezik-ja|松永 碩}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[25. junij]] [[1928]], [[Šizuoka]], [[Japonska]], † [[4. marec]] [[2013]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Macunaga, Seki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] sdicyh1o8ah5jarug3oou0bhebwe531 0 419167 6705177 5872508 2026-07-01T13:46:23Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hirokazu Ninomija |fullname=Hirokazu Ninomija |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1940–1954|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=6|nationalgoals1=1 |manageryears1=1951 |managerclubs1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]] }} '''Hirokazu Ninomija''' ({{jezik-ja|二宮 洋一}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[22. november]] [[1917]], [[Hjogo]], [[Japonska]], † [[7. marec]] [[2000]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 6 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ninomija, Hirokazu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Selektorji japonske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] 6ai1ebz8rmyb0ikf8eouybtuot2g55x 0 419170 6705267 5905347 2026-07-01T16:03:48Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]]; +[[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Tanabe Micubiši Pharme SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kodži Mijata |image= |fullname=Kodži Mijata |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |years1=1946–?|clubs1=[[Tanabe Micubiši Pharma SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951–1954|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=6|nationalgoals1=0 |manageryears1=1961–1973||managerclubs1=[[Tanabe Micubiši Pharma SC|Tanabe Pharmaceuticals]] }} '''Kodži Mijata''' ({{jezik-ja|宮田 孝治}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[15. januar]] [[1923]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 6 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mijata, Kodži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Tanabe Micubiši Pharme SC]] en968dbcm0z1uaey75togk5q3erydhg 0 419171 6705270 5905348 2026-07-01T16:06:16Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]]; +[[Kategorija:Nogometaši Osake SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Taro Kagava |image= |fullname=Taro Kagava |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Srednja šola Kobe|Srednja šola Kobe Daiiči]] |youthyears2=|youthclubs2=[[Univerza Kobe|Ekonomska univerza Kobe]] |years1=1948–?|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |years2=|clubs2=[[Osaka SC]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951–1954|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Taro Kagava''' ({{jezik-ja|賀川 太郎}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[9. avgust]] [[1922]], [[Hjogo]], [[Japonska]], † [[6. marec]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kagava, Taro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] [[Kategorija:Nogometaši Osake SC]] e455u0eq2ghnm2hbcj70k72slfhn2tg 0 419177 6705164 5905355 2026-07-01T13:29:31Z Sporti 5955 dp 6705164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takeši Inoue |image= |fullname=Takeši Inoue |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |youthyears1=|youthclubs1=[[Srednja šola Kobe|Srednja šola Kobe Daiiči]] |youthyears2=1948–1951|youthclubs2=[[Univerza Kvansei Gakuin]] |years1=1952–1960|clubs1=[[Urava Reds|New Mitsubishi Heavy Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1954|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Takeši Inoue''' ({{jezik-ja|井上 健}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[30. september]] [[1928]], [[Hjogo]], [[Japonska]], † [[5. april]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Inoue, Takeši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] aq2mterbfayrcci87lifddnicklnm9h 0 419181 6705299 5905359 2026-07-01T16:49:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hisataka Okamoto |image= |fullname=Hisataka Okamoto |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Kašiva Rejsol|Hitači]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1955|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Hisataka Okamoto''' ({{jezik-ja|岡本 久敬}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[14. december]] [[1933]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Okamoto, Hisataka}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] d1stuw38eqz46f1estrzunrw6h57prq 0 419184 6705501 5905361 2026-07-02T07:17:27Z Sporti 5955 dp 6705501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jasukazu Tanaka |image= |fullname=Jasukazu Tanaka |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Toyo Industries]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1955|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 }} '''Jasukazu Tanaka''' ({{jezik-ja|田中 雍和}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. junij]] [[1933]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tanaka, Jasukazu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] 7uc59drhhzxaylo3ggur9q8oivefvlo 0 419191 6705176 5905367 2026-07-01T13:46:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tadao Kobajaši |image= |fullname=Tadao Kobajaši |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1956|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Tadao Kobajaši''' ({{jezik-ja|小林 忠生}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[7. julij]] [[1930]], [[Kanagava]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kobajaši, Tadao}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] ejvmkc2l9azz3sn8apwaheqgfqf7plh 0 419193 6705498 5905368 2026-07-02T07:15:16Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]]; +[[Kategorija:Nogometaši Osake SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705498 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takaši Takabajaši |image= |fullname=Takaši Takabajaši |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=1954–?|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |years2=|clubs2=[[Osaka SC]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1954–1958|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=9|nationalgoals1=2 }} '''Takaši Takabajaši''' ({{jezik-ja|高林 隆}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[2. avgust]] [[1931]], [[Saitama]], [[Japonska]], † [[27. december]] [[2009]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takabajaši, Takaši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] [[Kategorija:Nogometaši Osake SC]] dz4ev9npz35sv4n8p4a6sccqew9ju3b 0 419194 6705173 5905369 2026-07-01T13:44:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Isao Ivabuči |image= |fullname=Isao Ivabuči |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Keio BRB]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1955–1958|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=2 }} '''Isao Ivabuči''' ({{jezik-ja|岩淵 功}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[17. november]] [[1933]], [[Točigi]], [[Japonska]], † [[16. april]] [[2003]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 8 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ivabuči, Isao}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Nogometaši Keia BRB]] 1ud7x1h2xkcom5q3vfcguc4l0ju0lsm 0 419195 6705386 5905370 2026-07-01T20:08:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Vaičiro Omura |image= |fullname=Vaičiro Omura |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1956–1958|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Vaičiro Omura''' ({{jezik-ja|大村 和市郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[1. januar]] [[1933]], [[Šizuoka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Omura, Vaičiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] 4t4gc6fu91lksmsmun4zkxy7ey15bwv 6705387 6705386 2026-07-01T20:09:01Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{sklici}} 6705387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Vaičiro Omura |image= |fullname=Vaičiro Omura |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1956–1958|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Vaičiro Omura''' ({{jezik-ja|大村 和市郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[1. januar]] [[1933]], [[Šizuoka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Omura, Vaičiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] cl1pxhilj45fog87wgf81mxma9452h2 0 419199 6705504 5905374 2026-07-02T07:20:10Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masanori Tokita |image= |fullname=Masanori Tokita |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1950–?|clubs1=[[Tanabe Pharmaceuticals SC|Tanabe Pharmaceuticals]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1951–1959|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=12|nationalgoals1=2 }} '''Masanori Tokita''' ({{jezik-ja|鴇田 正憲}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1925]], [[Kobe]], [[Japonska]], † [[5. marec]] [[2004]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 12 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tokita, Masanori}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Umrli za rakom požiralnika]] [[Kategorija:Nogometaši Tanabe Micubiši Pharme SC]] p0v6rwo179ymw4tazg6ylb1zuoutm1d 0 419202 6705491 5905379 2026-07-02T07:04:03Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]]; +[[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Kjoto Sange F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Seiširo Šimatani |image= |fullname=Seiširo Šimatani |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |youthyears1=1954–1956|youthclubs1=Srednja šola Jamaširo |youthyears2=1957–1960|youthclubs2=[[Univerza Kansai]] |years1=1961–1965|clubs1=[[JEF United Čiba|Furukava Electric]]|caps1=|goals1= |years2=|clubs2=[[Kjoto Sanga FC|Kjoto Šiko]]|caps2=|goals2= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1959|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 |manageryears1=1972–1974|managerclubs1=[[Kjoto Sanga FC|Kjoto Šiko]] |manageryears2=1977–1979|managerclubs2=[[Kjoto Sanga FC|Kjoto Šiko]] |manageryears3=1994|managerclubs3=[[Kjoto Sanga FC|Kjoto Purple Sanga]] }} '''Seiširo Šimatani''' ({{jezik-ja|嶋谷 征四郎}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[6. november]] [[1938]], [[Kjoto]], [[Japonska]], † [[24. oktober]] [[2001]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šimatani, Seiširo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Kjoto Sange F.C.]] qlboaypt3ro1s2nj8pq8zn513u014ko 0 419207 6705467 5905381 2026-07-02T06:30:48Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hiroši Saeki |image= |fullname=Hiroši Saeki |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=?–1966|clubs1=[[Nipon Steel Javata SC|Yawata Steel]]|caps1=22|goals1=9 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1958–1961|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 }} '''Hiroši Saeki''' ({{jezik-ja|佐伯 博司}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[26. maj]] [[1936]], [[Hirošima]], [[Japonska]]. † [[2010]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Saeki, Hiroši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Javate Steel SC]] shggxj8c8vwaqr01zhmowe2kc9npjvt 0 419208 6705503 5905382 2026-07-02T07:19:39Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kendži Točio |image= |fullname=Kendži Točio |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=?–1970|clubs1=[[JEF United Čiba|Furukava Electric]]|caps1=61|goals1=1 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1961|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Kendži Točio''' ({{jezik-ja|橡尾 健次}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[26. maj]] [[1941]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Točio, Kendži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] n2a1kadz8lyz8hdcdzvapqgqdnsp05p 0 419209 6705485 5905383 2026-07-02T06:55:04Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tacuja Šidži |image= |fullname=Tacuja Šidži |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |years1=1962–????|clubs1=[[Nagoja Grampus|Toyota Motors]]|caps1=|goals1= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1961|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=1 }} '''Tacuja Šidži''' ({{jezik-ja|志治 達雄}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[20. oktober]] [[1938]], [[Aiči]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šidži, Tacuja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] 5irkcw4bie60jnpirxt76g42mw3odi0 0 419215 6705249 5905386 2026-07-01T15:37:34Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takajuki Kuvata |image= |fullname=Takajuki Kuvata |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1965–1969|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Tojo Industries]]|caps1=62|goals1=34 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1961–1962|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=2 }} '''Takajuki Kuvata''' ({{jezik-ja|桑田 隆幸}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[26. junij]] [[1941]], [[Hirošima]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem in dosegel dva gola. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kuvata, Takajuki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] pu31q3irspvp2vvyubavxhepwuyvm1s 0 419218 6705465 5905387 2026-07-02T06:30:09Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Mičihiro Ozava |image= |fullname=Mičihiro Ozava |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1955–1967|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Tojo Industries]]|caps1=42|goals1=0 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1956–1964|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=36|nationalgoals1=0 }} '''Mičihiro Ozava''' ({{jezik-ja|小沢 通宏}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[25. december]] [[1932]], [[Točigi]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 36 uradnih tekem. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ozava, Mičihiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] ab5zahfgiawr10jl1p7pzuiwvji0hrr 0 419257 6705248 5905404 2026-07-01T15:36:47Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jasujuki Kuvahara |image= |fullname=Jasujuki Kuvahara |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= |years1=1965–1972|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Tojo Industries]]|caps1=94|goals1=53 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1966–1970|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=12|nationalgoals1=5 }} '''Jasujuki Kuvahara''' ({{jezik-ja|桑原 楽之}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[22. december]] [[1942]], [[Hirošima]], [[Japonska]], † [[1. marec]] [[2017]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 12 uradnih tekem in dosegel 5 golov. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kuvahara, Jasujuki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Japonsko]] 6wzbl7lzaw06sydc7v9jqp9jl4wtf8f 0 419271 6705388 5905413 2026-07-01T20:10:15Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takeši Ono |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |youthyears1=1960–1962|youthclubs1=Srednja šola Džohoku |youthyears2=1963–1966|youthclubs2=[[Univerza Vaseda]] |years1=1967–1976|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima|Tojo Industries]]|caps1=145|goals1=5 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1965–1971|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Takeši Ono''' ({{jezik-ja|大野 毅}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[22. november]] [[1944]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ono, Takeši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] i5dlfg67emuz5d2e05qkbe1dcyxjtia 0 419343 6705203 5901155 2026-07-01T14:18:12Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Nankacuja SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jahiro Kazama |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |years1=1984–1985|clubs1=[[Bayer Leverkusen II]]|caps1=|goals1= |years2=1985–1988|clubs2=[[FC Remscheid|Remscheid]]|caps2=|goals2= |years3=1988–1989|clubs3=[[Eintracht Braunschweig]]|caps3=15|goals3=0 |years4=1989–1995|clubs4=[[Sanfrecce Hirošima]]|caps4=166|goals4=13 |years5=1996–1997|clubs5=[[FC Remscheid|Remscheid]]|caps5=|goals5= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=1980–1983|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=19|nationalgoals1=0 | manageryears1 = 1997–2004 | managerclubs1 = [[Toin University of Yokohama]] | manageryears2 = 2008–2012 | managerclubs2 = [[University of Tsukuba]] | manageryears3 = 2012–2016 | managerclubs3 = [[Kavasaki Frontale]] | manageryears4 = 2017–2019 | managerclubs4 = [[Nagoja Grampus]] | manageryears5 = 2024– | managerclubs5 = [[Nankacu SC]] }} '''Jahiro Kazama''' ({{jezik-ja|風間 八宏}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[16. oktober]] [[1961]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 19 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kazama, Jahiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna II]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Remscheida]] [[Kategorija:Nogometaši Eintrachta Braunschweig]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Kawasakija Frontale]] [[Kategorija:Trenerji Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Trenerji Nankacuja SC]] nx27ym7ut5sosl9x83xk1b3nqzzlnk0 0 419423 6705389 6366772 2026-07-01T20:12:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Kamatamare Sanukija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Naoto Otake |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |years1=1991–1997|clubs1=[[Jokohama Flügels]]|caps1=188|goals1=2 |years2=1998–2001|clubs2=[[Kjoto Sanga FC|Kjoto Purple Sanga]]|caps2=99|goals2=3 |totalcaps=287|totalgoals=5 |nationalyears1=1994|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 |manageryears1=2010–2012|managerclubs1=[[Iga FC Kunoiči]] |manageryears2=2018–2021|managerclubs2=[[Iga FC Kunoiči]] |manageryears3=2022–2023|managerclubs3=[[Kagošima United FC|Kagošima United]] |manageryears4=2024–2025|managerclubs4=[[FC Osaka]] |manageryears5=2026– |managerclubs5=[[Kamatamare Sanuki]] }} '''Naoto Otake''' ({{jezik-ja|大嶽 直人}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[18. oktober]] [[1968]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Otake, Naoto}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama Flügelsa]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Kagošima Uniteda]] [[Kategorija:Trenerji FC Osake]] [[Kategorija:Trenerji Kamatamare Sanukija]] 8er91ugfs0zyoyagky4anyndadjvrzn 0 419435 6705283 5906181 2026-07-01T16:25:43Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6705283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masaši Nakajama |image= |fullname=Masaši Nakajama |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = 1983–1985 | youthclubs1 = Srednja šola Fudžieda Higaši | youthyears2 = 1986–1989 | youthclubs2 = [[Univerza v Cukubi]] | years1 = 1990–2009 | clubs1 = [[Júbilo Ivata]] | caps1 = 419 | goals1 = 207 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[Hokaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]] | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2020 | clubs3 = [[Azul Claro Numazu]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | totalcaps = 432 | totalgoals = 207 |nationalyears1=1990–2003|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=53|nationalgoals1=21 }} '''Masaši Nakajama''' ({{jezik-ja|中山 雅史}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], [[23. september]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 53 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nakajama, Masaši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] sbtjcsjuckjax1mzdgt3treozddclym 6705477 6705283 2026-07-02T06:43:37Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Azul Claro Numazuja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masaši Nakajama |image= |fullname=Masaši Nakajama |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = 1983–1985 | youthclubs1 = Srednja šola Fudžieda Higaši | youthyears2 = 1986–1989 | youthclubs2 = [[Univerza v Cukubi]] | years1 = 1990–2009 | clubs1 = [[Júbilo Ivata]] | caps1 = 419 | goals1 = 207 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[Hokaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]] | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2020 | clubs3 = [[Azul Claro Numazu]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | totalcaps = 432 | totalgoals = 207 |nationalyears1=1990–2003|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=53|nationalgoals1=21 | manageryears1 = 2023–2025 | managerclubs1 = [[Azul Claro Numazu]] }} '''Masaši Nakajama''' ({{jezik-ja|中山 雅史}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], [[23. september]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 53 uradnih tekem in dosegel 21 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nakajama, Masaši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Azul Claro Numazuja]] tb4kfoqegz8i973j3yg5jzb0twkelfm 0 419472 6705496 5872277 2026-07-02T07:13:37Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji V-Varena Nagasaki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takuja Takagi |image= |fullname=Takuja Takagi |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1983–1985 | youthclubs1 = Srednja šola Kunimi | youthyears2 = 1986–1989 | youthclubs2 = [[Poslovna univerza v Osaki]] | years1 = 1990–1991 | clubs1 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] | caps1 = 15 | goals1 = 3 | years2 = 1991–1997 | clubs2 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps2 = 173 | goals2 = 62 | years3 = 1998–1999 | clubs3 = [[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]] | caps3 = 40 | goals3 = 11 | years4 = 2000 | clubs4 = [[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]] | caps4 = 17 | goals4 = 0 | totalcaps = 245 | totalgoals = 76 |nationalyears1=1992–1997|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=44|nationalgoals1=27 | manageryears1 = 2003–2004 | managerclubs1 = [[Nihon University]] | manageryears2 = 2006 | managerclubs2 = [[Jokohama FC]] (pom.) | manageryears3 = 2006–2007 | managerclubs3 = [[Jokohama FC]] | manageryears4 = 2009 | managerclubs4 = [[Tokio Verdi]] (pom.) | manageryears5 = 2009 | managerclubs5 = [[Tokio Verdi]] | manageryears6 = 2010–2012 | managerclubs6 = [[Roasso Kumamoto]] | manageryears7 = 2013–2018 | managerclubs7 = [[V-Varen Nagasaki]] | manageryears8 = 2019–2020 | managerclubs8 = [[Omija Ardidža]] | manageryears9 = 2021–2022 | managerclubs9 = [[SC Sagamihara]] | manageryears10= 2025– | managerclubs10= [[V-Varen Nagasaki]] }} '''Takuja Takagi''' ({{jezik-ja|高木 琢也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[12. november]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 44 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takagi, Takuja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Jokohame FC]] [[Kategorija:Trenerji Tokia Verdi]] [[Kategorija:Trenerji Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Trenerji V-Varena Nagasaki]] [[Kategorija:Trenerji Omije Ardidža]] [[Kategorija:Trenerji SC Sagamihare]] [[Kategorija:Trenerji V-Varena Nagasaki]] e6cxpr5bg3g6v1gilcoeukevu89e31d 6705497 6705496 2026-07-02T07:14:10Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6705497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takuja Takagi |image= |fullname=Takuja Takagi |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1983–1985 | youthclubs1 = Srednja šola Kunimi | youthyears2 = 1986–1989 | youthclubs2 = [[Poslovna univerza v Osaki]] | years1 = 1990–1991 | clubs1 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] | caps1 = 15 | goals1 = 3 | years2 = 1991–1997 | clubs2 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps2 = 173 | goals2 = 62 | years3 = 1998–1999 | clubs3 = [[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]] | caps3 = 40 | goals3 = 11 | years4 = 2000 | clubs4 = [[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]] | caps4 = 17 | goals4 = 0 | totalcaps = 245 | totalgoals = 76 |nationalyears1=1992–1997|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=44|nationalgoals1=27 | manageryears1 = 2003–2004 | managerclubs1 = [[Nihon University]] | manageryears2 = 2006 | managerclubs2 = [[Jokohama FC]] (pom.) | manageryears3 = 2006–2007 | managerclubs3 = [[Jokohama FC]] | manageryears4 = 2009 | managerclubs4 = [[Tokio Verdi]] (pom.) | manageryears5 = 2009 | managerclubs5 = [[Tokio Verdi]] | manageryears6 = 2010–2012 | managerclubs6 = [[Roasso Kumamoto]] | manageryears7 = 2013–2018 | managerclubs7 = [[V-Varen Nagasaki]] | manageryears8 = 2019–2020 | managerclubs8 = [[Omija Ardidža]] | manageryears9 = 2021–2022 | managerclubs9 = [[SC Sagamihara]] | manageryears10= 2025– | managerclubs10= [[V-Varen Nagasaki]] }} '''Takuja Takagi''' ({{jezik-ja|高木 琢也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[12. november]] [[1967]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 44 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takagi, Takuja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Jokohame FC]] [[Kategorija:Trenerji Tokia Verdi]] [[Kategorija:Trenerji Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Trenerji V-Varena Nagasaki]] [[Kategorija:Trenerji Omije Ardidža]] [[Kategorija:Trenerji SC Sagamihare]] dmddfis99vn4x0xud502so4q8rrvj1e 0 419481 6705476 5890769 2026-07-02T06:42:10Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Azul Claro Numazuja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hideto Suzuki |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |youthyears1=1990–1992|youthclubs1=Trgovska srednja šola Hamamacu |years1=1993–2009|clubs1=[[Júbilo Ivata]]|caps1=328|goals1=9 |totalcaps=328|totalgoals=9 |nationalyears1=1997|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 |manageryears1=2019|managerclubs1=[[Jubilo Ivata]] |manageryears2=2025|managerclubs2=[[Azul Claro Numazu]] }} '''Hideto Suzuki''' ({{jezik-ja|鈴木 秀人}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[7. oktober]] [[1974]], [[Hamamacu]], [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Suzuki, Hideto}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Trenerji Azul Claro Numazuja]] 4vsehczojli5e35c834pd0p3jkde5m0 0 419485 6705385 5906177 2026-07-01T20:08:13Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Norio Omura |image= |fullname=Norio Omura |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 1985–1987 | youthclubs1 = Srednja šola Macue Minami | collegeyears1 = 1988–1991 | college1 = [[Univerza Džuntendo]] | years1 = 1992–2001 | years2 = 2002–2003 | years3 = 2004–2006 | years4 = 2006–2007 | years5 =2008 | clubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | clubs2 = [[Vegalta Sendai]] | clubs3 = [[Sanfrecce Hirošima]] | clubs4 = [[Jokohama FC]] | clubs5 =[[Gainare Totori]] | caps1 = 248 | goals1 = 22 | caps2 = 48 | goals2 = 4 | caps3 = 67 | goals3 = 3 | caps4 = 33 | goals4 = 1 | caps5 = 17 | goals5 = 0 | totalcaps = 413| totalgoals = 30 |nationalyears1=1995–1998|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=30|nationalgoals1=4 | manageryears1= 2013 | managerclubs1 = [[Gainare Totori]] }} '''Norio Omura''' ({{jezik-ja|小村 徳男}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[6. september]] [[1969]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 30 uradnih tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Omura, Norio}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Gainare Totorija]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Gainare Totorija]] qu6ktp3dhql6o5iu7b4d63xgu1kb7si 0 419489 6705482 6366769 2026-07-02T06:49:58Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Naoki Soma |image= |fullname=Naoki Soma |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | years1 = 1994–2003 | years2 = 2002 | years3 =2004–2005 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | clubs2 = → [[Tokio Verdi]] (pos.) | clubs3 =[[Kavasaki Frontale]] | caps1 = 250 | goals1 = 10 | caps2 = 27 | goals2 = 0 | caps3 = 27 | goals3 = 0 |nationalyears1=1995–1999|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=58|nationalgoals1=4 | manageryears1 = 2010 | manageryears2 =2011–2012 | manageryears3 =2013 | manageryears4 =2014–2019 | managerclubs1 = [[F.C. Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | managerclubs2 = [[Kavasaki Frontale]] | managerclubs2 = [[Montedio Jamagata]] (pom.) | managerclubs2 = [[F.C. Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | manageryears3 = 2021 | managerclubs3 = [[Kašima Antlers]] | manageryears4 = 2022–2023 | managerclubs4 = [[Omija Ardidža]] | manageryears5 = 2025 | managerclubs5 = [[Kagošima United FC|Kagošima United]] }} '''Naoki Soma''' ({{jezik-ja|相馬 直樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[19. julij]] [[1971]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 58 uradnih tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Soma, Naoki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji FC Mačide Zelvia]] [[Kategorija:Trenerji Kawasakija Frontale]] [[Kategorija:Trenerji Kašime Antlers]] [[Kategorija:Trenerji Omije Ardidža]] [[Kategorija:Trenerji Kagošima Uniteda]] oglkvsx03y4dpkvb4rhs6pu4cvczst4 0 419493 6705256 6366781 2026-07-01T15:50:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Luverdenseja EC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Wagner Lopes |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[São Paulo FC|São Paulo]] | years1 = 1985–1987 | clubs1 = [[São Paulo FC|São Paulo]] | caps1 = 14 | goals1 = 1 | years2 = 1987–1990 | clubs2 = [[Jokohama F. Marinos|Nissan Motors]] | caps2 = 49 | goals2 = 12 | years3 = 1990–1994 | clubs3 = [[Kašiva Rejsol]] | caps3 = 96 | goals3 = 85 | years4 = 1995–1996 | clubs4 = [[Honda FC|Honda]] | caps4 = 60 | goals4 = 67 | years5 = 1997–1998 | clubs5 = [[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]] | caps5 = 56 | goals5 = 36 | years6 = 1999–2000 | clubs6 = [[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]] | caps6 = 51 | goals6 = 23 | years7 = 2001 | clubs7 = [[FC Tokio]] | caps7 = 10 | goals7 = 3 | years8 = 2001–2002 | clubs8 = [[Avispa Fukuoka]] | caps8 = 27 | goals8 = 13 | totalcaps = 363 | totalgoals = 229 |nationalyears1=1997–1999|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=20|nationalgoals1=5 | manageryears1 = 2005–2007 | managerclubs1 = [[Paulista Futebol Clube|Paulista]] (pom.) | manageryears2 = 2010 | managerclubs2 = [[Paulista Futebol Clube|Paulista]] | manageryears3 = 2010 | managerclubs3 = [[Audax São Paulo Esporte Clube|PAEC]] | manageryears4 = 2011 | managerclubs4 = [[Paulista Futebol Clube|Paulista]] | manageryears5 = 2012 | managerclubs5 = [[Gamba Osaka]] (pom.) | manageryears6 = 2013 | managerclubs6 = [[Comercial Futebol Clube (Ribeirão Preto)|Comercial]] | manageryears7 = 2013 | managerclubs7 = [[São Bernardo Futebol Clube|São Bernardo]] | manageryears8 = 2014 | managerclubs8 = [[Botafogo Futebol Clube (SP)|Botafogo-SP]] | manageryears9 = 2014 | managerclubs9 = [[Criciúma Esporte Clube|Criciúma]] | manageryears10 = 2014 | managerclubs10 = [[Atlético Clube Goianiense|Atlético Goianiense]] | manageryears11 = 2015 | managerclubs11 = [[Goiás Esporte Clube|Goiás]] | manageryears12 = 2015 | managerclubs12 = [[Clube Atlético Bragantino|Bragantino]] | manageryears13 = 2016 | managerclubs13 = [[Atlético Clube Goianiense|Atlético Goianiense]] | manageryears14 = 2016 | managerclubs14 = [[Sampaio Corrêa Futebol Clube|Sampaio Corrêa]] | manageryears15 = 2017 | managerclubs15 = [[Paraná Clube|Paraná]] | manageryears16 = 2017 | managerclubs16 = [[Albirex Niigata]] | manageryears17 = 2018 | managerclubs17 = [[Paraná Clube|Paraná]] | manageryears18 = 2018–2019 | managerclubs18 = [[Atlético Clube Goianiense|Atlético Goianiense]] | manageryears19 = 2020 | managerclubs19 = [[Botafogo Futebol Clube (SP)|Botafogo-SP]] | manageryears20 = 2021 | managerclubs20 = [[Vila Nova Futebol Clube|Vila Nova]] | manageryears21 = 2021 | managerclubs21 = [[Esporte Clube Vitória|Vitória]] | manageryears22 = 2024 | managerclubs22 = [[Clube Recreativo e Atlético Catalano|CRAC]] | manageryears23 = 2024 | managerclubs23 = [[Comercial Futebol Clube (Ribeirão Preto)|Comercial-SP]] | manageryears24 = 2024 | managerclubs24 = [[PSS Sleman]] | manageryears25 = 2025– | managerclubs25 = [[Luverdense Esporte Clube|Luverdense]] }} '''Wagner Lopes''' ({{jezik-ja|呂比須 ワグナー}}), [[Brazilci|brazilsko]]-[[Japonci|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[29. januar]] [[1969]], [[Franca, Brazilija|Franca]], [[Brazilija]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 20 uradnih tekem in dosegel pet golov. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lopes, Wagner}} [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Honde FC]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Paulista Futebol Cluba]] [[Kategorija:Trenerji Grêmio Osasco Audaxa EC]] [[Kategorija:Trenerji Comerciala FC (Ribeirão Preto)]] [[Kategorija:Trenerji São Bernarda FC]] [[Kategorija:Trenerji Botafoga FC (SP)]] [[Kategorija:Trenerji Criciúme EC]] [[Kategorija:Trenerji Atlético Clube Goianienseja]] [[Kategorija:Trenerji Goiása EC]] [[Kategorija:Trenerji Red Bull Bragantina]] [[Kategorija:Trenerji Sampaio Corrêaja FC]] [[Kategorija:Trenerji Paraná Cluba]] [[Kategorija:Trenerji Albirex Nigate]] [[Kategorija:Trenerji Vila Nove FC]] [[Kategorija:Trenerji EC Vitórie]] [[Kategorija:Trenerji Cluba Recreativo e Atlético Catalano]] [[Kategorija:Trenerji PSS Slemana]] [[Kategorija:Trenerji Luverdenseja EC]] 66ale9kjgfloidj4s4105xx0qjvaxrg 0 419505 6705192 5907044 2026-07-01T14:04:31Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Točigija SC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Acuši Jonejama |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |youthyears1=1992–1994|youthclubs1=[[Srednja šola Toin Gakuen]] |youthyears2=1995–1997|youthclubs2=[[Univerza Komazava]] |years1=1998–2005|clubs1=[[Tokio Verdi]]|caps1=198|goals1=10 |years2=2006|clubs2=[[Kavasaki Frontale]]|caps2=7|goals2=0 |years3=2007–2008|clubs3=[[Nagoja Grampus]]|caps3=39|goals3=1 |years4=2009–2010|clubs4=[[Točigi SC]]|caps4=54|goals4=0 |totalcaps=298|totalgoals=11 |nationalyears1=2000|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 |manageryears1=2012–2014|managerclubs1=[[Tokio 23 FC|Tokio 23]] |manageryears2=2023–2025|managerclubs2=[[Kamatamare Sanuki]] |manageryears3=2026– |managerclubs3=[[Točigi SC]] }} '''Acuši Jonejama''' ({{jezik-ja|米山 篤志}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[20. november]] [[1976]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jonejama, Acuši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Točigija SC]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Tokia 23 FC]] [[Kategorija:Trenerji Kamatamare Sanukija]] [[Kategorija:Trenerji Točigija SC]] sdp8hrivflzvug3mmax4jokc8ypt1af 0 419520 6705179 5906180 2026-07-01T13:48:28Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Terujoši Ito |image= |fullname=Terujoši Ito |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Azul Claro Numazu]] | clubnumber = 25 | youthyears1 = 1990–1992 | youthclubs1 = Tokai University Daiichi High School | years1 = 1993–2010 | clubs1 = [[Šimizu S-Pulse]] | caps1 = 483 | goals1 = 30 | years2 = 2011–2013 | clubs2 = [[Ventforet Kofu]] | caps2 = 59 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[AC Nagano Parceiro]] | caps3 = 11 | goals3 = 0 | years4 = 2016 | clubs4 = [[Blaublitz Akita]] | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2017–2024 | clubs5 = [[Azul Claro Numazu]] | caps5 = 5 | goals5 = 0 | totalcaps = 560 | totalgoals = 30 |nationalyears1=1997–2001|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=27|nationalgoals1=0 }} '''Terujoši Ito''' ({{jezik-ja|伊東 輝悦}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], *[[31. avgust]] [[1974]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 27 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ito, Terujoši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Nogometaši Ventforeta Kofu]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši AC Nagano Parceira]] [[Kategorija:Nogometaši Blaublitz Akite]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] 9scmooozsez484xbxmmrgemucl7ul00 6705180 6705179 2026-07-01T13:48:47Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6705180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Terujoši Ito |image= |fullname=Terujoši Ito |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1990–1992 | youthclubs1 = Tokai University Daiichi High School | years1 = 1993–2010 | clubs1 = [[Šimizu S-Pulse]] | caps1 = 483 | goals1 = 30 | years2 = 2011–2013 | clubs2 = [[Ventforet Kofu]] | caps2 = 59 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[AC Nagano Parceiro]] | caps3 = 11 | goals3 = 0 | years4 = 2016 | clubs4 = [[Blaublitz Akita]] | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2017–2024 | clubs5 = [[Azul Claro Numazu]] | caps5 = 5 | goals5 = 0 | totalcaps = 560 | totalgoals = 30 |nationalyears1=1997–2001|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=27|nationalgoals1=0 }} '''Terujoši Ito''' ({{jezik-ja|伊東 輝悦}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[31. avgust]] [[1974]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 27 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ito, Terujoši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]] [[Kategorija:Nogometaši Ventforeta Kofu]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši AC Nagano Parceira]] [[Kategorija:Nogometaši Blaublitz Akite]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] q3i00fcn1ot0or2e3zoppojaeaz4ry7 0 419522 6705510 6366762 2026-07-02T07:31:43Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji Guangžou Dandeliona FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Keniči Uemura |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |years1=1993–2003|clubs1=[[Sanfrecce Hirošima]]|caps1=251|goals1=23 |years2=2004|clubs2=[[Cerezo Osaka]]|caps2=15|goals2=0 |years3=2005–2006|clubs3=[[Tokio Verdi]]|caps3=19|goals3=0 |years4=2006|clubs4=[[YSCC Jokohama]]|caps4=0|goals4=0 |years5=2007–2008|clubs5=[[Roasso Kumamoto]]|caps5=58|goals5=3 |totalcaps=343|totalgoals=26 |nationalyears1=2001|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 |manageryears1=2019|managerclubs1=[[Kamatamare Sanuki]] |manageryears2 = 2024–2025 | managerclubs2 = Kitajska do 17 let | manageryears3 = 2026–| managerclubs3 = [[Guangžou Dandelion FC|Guangžou Dandelion]] }} '''Keniči Uemura''' ({{jezik-ja|上村 健一}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[22. april]] [[1974]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Uemura, Keniči}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši YSCC Jokohame]] [[Kategorija:Nogometaši Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Kamatamare Sanukija]] [[Kategorija:Trenerji Guangžou Dandeliona FC]] ld4zxhpoiscx0wdv3b1s2n9xivuet9m 0 419529 6705505 5906198 2026-07-02T07:21:11Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tomokazu Mjodžin |image= |fullname=Tomokazu Mjodžin |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = 1993–1995 | youthclubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | years1 = 1996–2005 | clubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | caps1 = 252 | goals1 = 12 | years2 = 2006–2015 | clubs2 = [[Gamba Osaka]] | caps2 = 250 | goals2 = 14 | years3 = 2016 | clubs3 = [[Nagoja Grampus]] | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2019 | clubs4 = [[Nagano Parceiro]] | caps4 = 38 | goals4 = 0 | totalcaps = 538 | totalgoals = 26 |nationalyears1=2000–2002|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=26|nationalgoals1=3 }} '''Tomokazu Mjodžin''' ({{jezik-ja|明神 智和}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. januar]] [[1978]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 26 uradnih tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši AC Nagano Parceira]] it3ectecacubrusfcf9ij7jw27ptftd 0 419555 6705276 5907227 2026-07-01T16:14:52Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masaši Motojama |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |youthyears1=1995–1997|youthclubs1=Srednja šola Higaši Fukuoka |years1=1998–2015|clubs1=[[Kašima Antlers]]|caps1=365|goals1=38 |years2=2016–2019|clubs2=[[Giravanz Kitakjušu]]|caps2=50|goals2=0 |years3=2021–2022|clubs3=[[Kelantan United F.C.|Kelantan United]]|caps3=23|goals3=1 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2000–2006|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=28|nationalgoals1=0 }} '''Masaši Motojama''' ({{jezik-ja|本山 雅志}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1979]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 28 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Motojama, Masaši}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Giravanz Kitakjušuja]] [[Kategorija:Nogometaši Kelantan Uniteda]] 59xg03qecunf5ln7elmmwdn4f2dtxnq 0 419557 6705281 5907238 2026-07-01T16:21:28Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Karije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Terujuki Moniva |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |youthyears1=1994–1999|youthclubs1=[[Šonan Bellmare|Bellmare Hiracuka]] |years1=1999–2001|clubs1=[[Šonan Bellmare]]|caps1=52|goals1=0 |years2=2002–2009|clubs2=[[FC Tokio]]|caps2=172|goals2=1 |years3=2010–2013|clubs3=[[Cerezo Osaka]]|caps3=116|goals3=0 |years4=2014|clubs4=[[BG Pathum United F.C.|Bangkok Glass]]|caps4=32|goals4=0 |years5=2015–2018|clubs5=[[Cerezo Osaka]]|caps5=35|goals5=2 |years6=2016–2018|clubs6=→[[Cerezo Osaka U-23]] (pos.)|caps6=6|goals6=0 |years7=2019–2022|clubs7=[[FC Marujasu Okazaki|Marujasu Okazaki]]|caps7=27|goals7=0 |years8=2023|clubs8=[[FC Karija]]|caps8=3|goals8=1 |nationalyears1=2003–2006|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=9|nationalgoals1=1 }} '''Terujuki Moniva''' ({{jezik-ja|茂庭 照幸}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[8. september]] [[1981]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Moniva, Terujuki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši BG Pathum Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake U-23]] [[Kategorija:Nogometaši Marujasu Okazakija]] [[Kategorija:Nogometaši FC Karije]] 0jiil05nzv1e13fvvevtvtb422cpf4y 0 419572 6705282 5907410 2026-07-01T16:23:00Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Koki Mizuno |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 2001–2003 | youthclubs1 = Srednja šola Šimizu Šogjo | years1 = 2004–2007 | clubs1 = [[JEF United Čiba]] | caps1 = 86 | goals1 = 13 | years2 = 2008–2010 | clubs2 = [[Celtic F.C.|Celtic]] | caps2 = 11 | goals2 = 1 | years3 = 2010–2012 | clubs3 = [[Kašiwa Rejsol]] | caps3 = 25 | goals3 = 1 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[Ventforet Kofu]] | caps4 = 30 | goals4 = 1 | years5 = 2015 | clubs5 = [[JEF United Čiba]] | caps5 = 19 | goals5 = 1 | years6 = 2016 | clubs6 = [[Vegalta Sendai]] | caps6 = 8 | goals6 = 0 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[Sagan Tosu]] | caps7 = 9 | goals7 = 1 | years8 = 2018 | clubs8 = [[Roasso Kumamoto]] | caps8 = 12 | goals8 = 0 | years9 = 2019–2021 | clubs9 = [[SC Sagamihara]] | caps9 = 10 | goals9 = 0 | years10 = 2021–2022 | clubs10 = [[Hajabusa Eleven FC|Hajabusa Eleven]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2023–2025 | clubs11 = [[Ivate Grulla Morioka]] | caps11 = 0 | goals11 = 0 | totalcaps = | totalgoals = |nationalyears1=2007|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 }} '''Koki Mizuno''' ({{jezik-ja|水野 晃樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[6. september]] [[1985]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mizuno, Koki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] [[Kategorija:Nogometaši Celtica]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Ventforeta Kofu]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] [[Kategorija:Nogometaši Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Nogometaši SC Sagamihare]] [[Kategorija:Nogometaši Hajabuse Eleven]] [[Kategorija:Nogometaši Ivate Grulla Morioke]] qtvxtiyv6nfcwuyjnw64tn903iw9tt4 0 419593 6705212 5907670 2026-07-01T14:25:11Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Joičiro Kakitani |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1994–2005 | youthclubs1 = [[Cerezo Osaka]] | years1 = 2006–2014 | clubs1 = [[Cerezo Osaka]] | caps1 = 129 | goals1 = 37 | years2 = 2009–2011 | clubs2 = → [[Tokušima Vortis]] (pos.) | caps2 = 97 | goals2 = 14 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[FC Basel]] | caps3 = 18 | goals3 = 4 | years4 = 2016–2021 | clubs4 = [[Cerezo Osaka]] | caps4 = 124 | goals4 = 20 | years5 = 2021–2022 | clubs5 = [[Nagoja Grampus]] | caps5 = 57 |goals5 = 5 | years6 = 2023–2024 | clubs6 = [[Tokušima Vortis]] | caps6 = 29 |goals6 = 0 |nationalyears1=2013–2014|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=18|nationalgoals1=5 }} '''Joičiro Kakitani''' ({{jezik-ja|柿谷 曜一朗}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[3. januar]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 18 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kakitani, Joičiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Tokušime Vortis]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] 5d47h9x52n034gh3fqsojvei80lhjc1 0 419595 6705506 5907677 2026-07-02T07:23:03Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Johei Tojoda |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=2001–2003|youthclubs1=Srednja šola Seirjo | years1 = 2004–2008 | clubs1 = [[Nagoja Grampus|Nagoja Grampus Eight]] | caps1 = 33 | goals1 = 5 | years2 = 2007–2008 | clubs2 = → [[Montedio Jamagata]] (pos.) | caps2 = 52 | goals2 = 17 | years3 = 2009–2011 | clubs3 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Sanga]] | caps3 = 21 | goals3 = 1 | years4 = 2010–2011 | clubs4 = → [[Sagan Tosu]] (pos.) | caps4 = 72 | goals4 = 36 | years5 = 2012–2021 | clubs5 = [[Sagan Tosu]] | caps5 = 247 | goals5 = 92 | years6 = 2018 | clubs6 = → [[Ulsan Hyundai FC|Ulsan Hyundai]] (pos.) | caps6 = 9 | goals6 = 2 | years7 = 2021 | clubs7 = [[Točigi SC]] | caps7 = 16 | goals7 = 3 | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[Zveigen Kanazava]] | caps8 = 59 | goals8 = 8 |totalcaps=509|totalgoals=164 |nationalyears1=2013–2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=1 }} '''Johei Tojoda''' ({{jezik-ja|豊田 陽平}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[11. april]] [[1985]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 8 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tojoda, Johei}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] [[Kategorija:Nogometaši Montedio Jamagate]] [[Kategorija:Nogometaši Ulsana Hyundai FC]] [[Kategorija:Nogometaši Točigija SC]] [[Kategorija:Nogometaši Zveigen Kanazave]] 44wlug1lq1v42cpmcxu0ba3r7uhl0wv 0 419596 6705275 5867780 2026-07-01T16:13:59Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jošinori Muto |image= |fullname=Jošinori Muto |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Vissel Kobe]] | clubnumber = 11 | youthyears1 = 2008–2010 | youthclubs1 = [[FC Tokyo]] | youthyears2 = 2010–2013 | youthclubs2 = [[Univerza Keio]] | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 51 | goals1 = 23 | years2 = 2015–2018 | clubs2 = [[1. FSV Mainz 05|Mainz 05]] | caps2 = 66 | goals2 = 20 | years3 = 2018–2021 | clubs3 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] | caps3 = 25 | goals3 = 1 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = → [[SD Eibar|Eibar]] (pos.) | caps4 = 26 | goals4 = 1 | years5 = 2021– | clubs5 = [[Vissel Kobe]] | caps5 = 18 | goals5 = 6 |nationalyears1=2014–2019|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=29|nationalgoals1=3 }} '''Jošinori Muto''' ({{jezik-ja|武藤 嘉紀}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 29 uradnih tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Muto, Jošinori}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FSV Mainza 05]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši SD Eibarja]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] 2jxr5xdkgbr21tif48s6x4qvkrjmiu0 0 419599 6705195 5907685 2026-07-01T14:08:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]]; +[[Kategorija:Nogometaši Wollongong Wolvesov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kazuja Jamamura |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[Wollongong Wolves FC|Wollongong Wolves]] | clubnumber = 18 | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = Nižja srednja šola Kunimi | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = Srednja šola Kunimi | collegeyears1 = 2008–2011 | college1 = [[Univerza Rjucu Keizai]] |years1=2012–2015|clubs1=[[Kašima Antlers]]| caps1 = 63 | goals1 = 4 |years2=2016–2018|clubs2=[[Cerezo Osaka]]| caps2 = 85 | goals2 = 16 |years3=2019–2023|clubs3=[[Kavasaki Frontale]] | caps3 = 71 | goals3 = 5 |years4=2024–2025|clubs4=[[Jokohama F. Marinos]] | caps4 = 12 | goals4 = 0 |years5=2025– |clubs5=[[Wollongong Wolves FC|Wollongong Wolves]] | caps5 = | goals5 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Kazuja Jamamura''' ({{jezik-ja|山村 和也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[2. december]] [[1989]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jamamura, Kazuja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Wollongong Wolvesov]] mr6kfbkejywpa7eaedj80kurp7p3nsk 0 419624 6705193 5907687 2026-07-01T14:05:35Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kodži Jamase |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |youthyears1=1997–1999|youthclubs1=Srednja šola Hokai |years1=2000–2002|clubs1=[[Hokkaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]]|caps1=52|goals1=9 |years2=2003–2004|clubs2=[[Urava Reds]]|caps2=42|goals2=11 |years3=2005–2010|clubs3=[[Jokohama F. Marinos]]|caps3=157|goals3=32 |years4=2011–2012|clubs4=[[Kavasaki Frontale]]|caps4=33|goals4=8 |years5=2013–2016|clubs5=[[Kjoto Sanga FC]]|caps5=128|goals5=19 |years6=2017–2018|clubs6=[[Avispa Fukuoka]]|caps6=69|goals6=7 |years7=2019–2021|clubs7=[[Ehime FC]]|caps7=97|goals7=6 |years8=2022–2024|clubs8= [[Renofa Jamaguči FC|Renofa Jamaguči]] |caps8=49|goals8=3 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2006–2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=13|nationalgoals1=5 }} '''Kodži Jamase''' ({{jezik-ja|山瀬 功治}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[2. september]] [[1981]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 13 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jamase, Kodži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Renofe Jamagučija FC]] cir67egck93uy04l7b3t68e1htuu1nd 0 419626 6705170 5907688 2026-07-01T13:41:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Gifuja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Naoki Jamada |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[FC Gifu]] | clubnumber = 15 | youthyears1 = 2003–2008 | youthclubs1 = [[Urava Red Diamonds]] | years1 = 2008–2019 | clubs1 = [[Urava Red Diamonds]] | caps1 = 54 | goals1 = 2 | years2 = 2015–2017 | clubs2 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps2 = 67 | goals2 = 8 | years3 = 2019 | clubs3 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps3 = 9 | goals3 = 1 | years4 = 2020–2024 | clubs4 = [[Šonan Bellmare]] | caps4 = 105 | goals4 = 7 | years5 = 2025– | clubs5 = [[FC Gifu]] | caps5 = | goals5 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2009–2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Naoki Jamada''' ({{jezik-ja|山田 直輝}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. julij]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni teki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jamada, Naoki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gifuja]] 7goor648x3kjlu2pvlpy741xilug569 0 419627 6705190 6207804 2026-07-01T14:03:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takudži Jonemoto |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Kjoto Sanga]] | clubnumber = 8 | youthyears1 = 1997–2002 | youthclubs1 = Mizuho SC | youthyears2 = 2003–2005 | youthclubs2 = Itami FC | youthyears3 = 2006–2008 | youthclubs3 = Srednja šola Itami | years1 = 2009–2018 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 215 | goals1 = 5 | years2 = 2017 | clubs2 = → [[FC Tokio U-23]] (pos.) | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2019–2025 | clubs3 = [[Nagoja Grampus]] | caps3 = 122 | goals3 = 1 | years4 = 2022 | clubs4 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps4 = 27 | goals4 = 0 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = → [[Kjoto Sanga]] (pos.) | caps5 = 11 | goals5 = 0 | years6 = 2025– | clubs6 = [[Kjoto Sanga]] | caps6 = | goals6 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Takudži Jonemoto''' ({{jezik-ja|米本 拓司}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[3. december]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jonemoto, Takudži}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia U-23]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] b2zwl9f0o43wpdl7qeymwwy636jsmi1 0 419628 6705509 5907690 2026-07-02T07:29:20Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kazuma Vatanabe |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = Srednja šola Kunimi | collegeyears1 = 2005–2008 | college1 = [[Univerza Vaseda]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps1 = 88 | goals1 = 28 | years2 = 2012–2014 | clubs2 = [[FC Tokio]] | caps2 = 86 | goals2 = 26 | years3 = 2015–2018 | clubs3 = [[Vissel Kobe]] | caps3 = 114 | goals3 = 34 | years4 = 2018–2020 | clubs4 = [[Gamba Osaka]] | caps4 = 63 | goals4 = 11 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[Jokohama FC]] | caps5 = 53 | goals5 = 7 | years6 = 2023–2024 | clubs6 = [[Macumoto Jamaga FC|Macumoto Jamaga]] | caps6 = 20 | goals6 = 2 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2010|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Kazuma Vatanabe''' ({{jezik-ja|渡邉 千真}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], *[[10. avgust]] [[1986]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vatanabe, Kazuma}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Macumoto Jamage FC]] sxt649n8wfsds7mwbdfhsmtr3d3c3pp 0 419632 6705484 5907701 2026-07-02T06:53:39Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Coedo Kavagoeja FC]]; +[[Kategorija:Nogometaši Cukube FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kunimicu Sekiguči |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |currentclub=[[Cukuba FC]] |clubnumber= |years1=2004–2012|clubs1=[[Vegalta Sendai]]|caps1=274|goals1=22 |years2=2013–2014|clubs2=[[Urava Reds]]|caps2=27|goals2=1 |years3=2015–2017|clubs3=[[Cerezo Osaka]]|caps3=75|goals3=3 |years4=2018–2021|clubs4=[[Vegalta Sendai]]|caps4=96|goals4=6 |years5=2022–2024|clubs5= [[Nankacu SC]] |caps5=44|goals5=5 |years6=2025 |clubs6= [[Coedo Kavagoe FC|Coedo Kavagoe]] |caps6=|goals6= |years7=2026– |clubs7= [[Cukuba FC]] |caps7=|goals7= |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2010–2011|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Kunimicu Sekiguči''' ({{jezik-ja|関口 訓充}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. december]] [[1985]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sekiguči, Kunimicu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Nankacuja SC]] [[Kategorija:Nogometaši Coedo Kavagoeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Cukube FC]] 4wz4zku713o5ly0uoaq5w1mfzg3afsl 0 419635 6705298 5907703 2026-07-01T16:48:03Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Ivate Grulla Morioke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Daigo Niši |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |height=176 cm |currentclub= [[Consadole Saporo]] |clubnumber= 20 |youthyears1=2000–2005 |youthclubs1=[[Consadole Saporo]] |years1=2006–2010 |clubs1=[[Consadole Saporo]] |caps1=73 |goals1=11 |years2=2010 |clubs2=→ [[Albirex Nigata]] (pos.) |caps2=29 |goals2=1 |years3=2011–2018 |clubs3=[[Kašima Antlers]] |caps3=221 |goals3=10 |years4=2019–2020 |clubs4=[[Vissel Kobe]] |caps4=55 |goals4=1 |years5=2021 |clubs5= [[Urava Red Diamonds]] |caps5=25 |goals5=1 |years6=2022–2023 |clubs6= [[Consadole Saporo]] |caps6=13 |goals6=0 |years7=2023 |clubs7= → [[Ivate Grulla Morioka]] (pos.) |caps7 = 9 |goals7 = 0 |years8=2024-2025 |clubs8=[[Ivate Grulla Morioka]] |caps8=46 |goals8=2 |nationalyears1=2011–2019|nationalteam1=[[Japonska državna nogometna reprezentanca|Japonska]] |nationalcaps1=2 |nationalgoals1=0 }} '''Daigo Niši''' ({{jezik-ja|西 大伍}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[28. avgust]] [[1987]], [[Saporo]], [[Hokaido]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Niši, Daigo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Albirex Nigate]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Ivate Grulla Morioke]] 9rqa9j80isivjoyuanumqm4xu2ygpjm 0 419637 6705258 5907708 2026-07-01T15:52:57Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tadanari Lee |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1998–2000 | youthclubs1 = [[Tokio Musašino City FC|Jokogava Electric]] | youthyears2 = 2001–2003 | youthclubs2 = [[FC Tokio]] | years1 = 2004 | clubs1 = [[FC 2003]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2005–2009 | clubs2 = [[Kašiwa Rejsol]] | caps2 = 108 | goals2 = 24 | years3 = 2009–2011 | clubs3 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps3 = 70 | goals3 = 26 | years4 = 2012–2014 | clubs4 = [[Southampton F.C.|Southampton]] | caps4 = 7 | goals4 = 1 | years5 = 2013 | clubs5 = → [[FC Tokio]] (pos.) | caps5 = 13 | goals5 = 4 | years6 = 2014–2018 | clubs6 = [[Urava Reds]] | caps6 = 133 | goals6 = 24 | years7 = 2019 | clubs7 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps7 = 10 | goals7 = 1 | years8 = 2020–2021 | clubs8 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Sanga]] | caps8 = 22 | goals8 = 0 | clubs9 = [[Albirex Niigata FC (Singapur)|Albirex Niigata (S)]] | years9 = 2022–2023 | caps9 = 45 | goals9 = 21 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2011–2012|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=2 }} '''Tadanari Lee''' ({{jezik-ja|李 忠成}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[19. december]] [[1985]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem in dosegel dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lee, Tadanari}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Southamptona]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Albirex Nigate (Singapur)]] k5k3l9bz34srsq6gw4uz78ezq5zisud 0 419642 6705277 5907712 2026-07-01T16:15:54Z Sporti 5955 /* vrh */ 6705277 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rjota Morivaki |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | years1 = 2005–2012 | clubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps1 = 141 | goals1 = 13 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = → [[Ehime FC]] (pos.) | caps2 = 79 | goals2 = 4 | years3 = 2013–2019 | clubs3 = [[Urava Red Diamonds]] | caps3 = 182 | goals3 = 11 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Sanga]] | caps4 = 23 | goals4 = 0 | years5 = 2022–2024 | clubs5 = [[Ehime FC]] | caps5 = 8 | goals5 = 0 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2011–2013|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Rjota Morivaki''' ({{jezik-ja|森脇 良太}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[6. april]] [[1986]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Morivaki, Rjota}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] jmno6c3q6fw38gnuw7lgxpu37xqaxs8 0 419643 6705495 5907713 2026-07-02T07:12:07Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Auckland Unita]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hideto Takahaši |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= | years1 = 2010–2016 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 180 | goals1 = 14 | years2 = 2016 | clubs2 = → [[FC Tokio U-23]] (pos.) | caps2 = 2 | goals2 = 0 | years3 = 2017 | clubs3 = [[Vissel Kobe]] | caps3 = 22 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2020 | clubs4 = [[Sagan Tosu]] | caps4 = 78 | goals4 = 4 | years5 = 2021–2023 | clubs5 = [[Jokohama FC]] | caps5 = 36 | goals5 = 0 | years6 = 2023–2025 | clubs6 = [[Auckland United FC|Auckland United]] | caps6 = 81 | goals6 = 10 | totalcaps = 399 | totalgoals = 29 |nationalyears1=2012–2013|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 }} '''Hideto Takahaši''' ({{jezik-ja|高橋 秀人}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[17. oktober]] [[1987]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takahaši, Hideto}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia U-23]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Auckland Unita]] ows9ab4f577oq5vw3y8ekfopp6a99fa 0 419645 6705301 5907718 2026-07-01T16:52:10Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juki Ocu |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Šinšo Tokiva SSS | youthyears2 = | youthclubs2 = [[Kašiva Antlers]] | youthyears3 = 2005–2008 | youthclubs3 = Srednja šola Seiricu Gakuen | years1 = 2008–2011 | clubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | caps1 = 66 | goals1 = 7 | years2 = 2011–2012 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps3 = 9 | goals3 = 0 | years4 = 2012–2015 | clubs4 = [[VVV-Venlo]] | caps4 = 50 | goals4 = 6 | years5 = 2015–2017 | clubs5 = [[Kašiva Rejsol]] | caps5 = 49 | goals5 = 3 | years6 = 2018–2020 | clubs6 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps6 = 60 | goals6 = 1 | years7 = 2021–2023 | clubs7 = [[Jubilo Ivata]] | caps7 = 77 | goals7 = 9 | totalcaps = 305 | totalgoals = 26 |nationalyears1=2013|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Juki Ocu''' ({{jezik-ja|大津 祐樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. marec]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ocu, Juki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši VVV-Venla]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] i79na3fau3iv2mh1ecj3ewzrjhv75qz 0 419646 6705493 6705115 2026-07-02T07:05:56Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jodžiro Takahagi |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = 2002–2003 | youthclubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | years1 = 2003–2014 | clubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps1 = 226 | goals1 = 36 | years2 = 2006 | clubs2 = → [[Ehime FC]] (pos.) | caps2 = 44 | goals2 = 3 | years3 = 2015 | clubs3 = [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]] | caps3 = 11 | goals3 = 2 | years4 = 2015–2016 | clubs4 = [[FC Seul]] | caps4 = 46 | goals4 = 3 | years5 = 2017–2023 | clubs5 = [[FC Tokio]] | caps5 = 145 | goals5 = 3 | years6 = 2022–2023 | clubs6 = → [[Točigi SC]] (pos.) | caps6 = 15 | goals6 = 1 | years7 = 2024 | clubs7 = [[Albirex Niigata (Singapur)|Albirex Niigata (S)]] | caps7 = 13 | goals7 = 0 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2013–2017|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=0 }} '''Jodžiro Takahagi''' ({{jezik-ja|髙萩 洋次郎}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. avgust]] [[1986]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Takahagi, Jodžiro}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Western Sydney Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Seula]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Točigija SC]] [[Kategorija:Nogometaši Albirex Nigate (Singapur)]] kl8at2a69km0krfruj6x88unk2flg9v 0 419647 6705172 5907775 2026-07-01T13:44:12Z Sporti 5955 dp 6705172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hiroki Jamada |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = |youthclubs1 = Jamaha Džubilo SS | youthyears2 = 2004–2006 |youthclubs2 = Srednja šola Fudžieda Higaši | years1 = 2011–2014 | clubs1 = [[Jubilo Ivata]] | caps1 = 107 | goals1 = 25 | years2 = 2014–2017 | clubs2 = [[Karlsruher SC]] | caps2 = 88 | goals2 = 10 | years3 = 2017–2024 | clubs3= [[Jubilo Ivata]] | caps3 = 176 | goals3 = 23 |totalcaps=371|totalgoals=58 |nationalyears1=2013|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Hiroki Jamada''' ({{jezik-ja|山田 大記}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[27. december]] [[1988]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jamada, Hiroki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Karlsruherja SC]] stpp58dudxxgz1lnfzoilk4x20ec67o 0 419651 6705165 5907783 2026-07-01T13:31:07Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Masahiko Inoha |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= | years1 = 2006–2007 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 48 | goals1 = 1 | years2 = 2008–2011 | clubs2 = [[Kašima Antlers]] | caps2 = 89 | goals2 = 2 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps3 = 15 | goals3 = 1 | years4 = 2012 | clubs4 = [[Vissel Kobe]] | caps4 = 22 | goals4 = 0 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[Jubilo Ivata]] | caps5 = 82 | goals5 = 3 | years6 = 2016–2018 | clubs6 = [[Vissel Kobe]] | caps6 = 52 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2021 | clubs7 = [[Jokohama FC]] | caps7 = 66 | goals7 = 0 | years8 = 2022 | clubs8 = [[Nankacu SC]] | caps8 = 0 | goals8 = 0 | totalcaps = 374 | totalgoals = 7 |nationalyears1=2011–2014|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=21|nationalgoals1=1 }} '''Masahiko Inoha''' ({{jezik-ja|伊野波 雅彦}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[25. avgust]] [[1985]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 21 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Inoha, Masahiko}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Nankacuja SC]] robky6nmujkhfj8qyfkinv04eidozlg 0 419652 6705508 5907785 2026-07-02T07:25:26Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Džunja Tanaka |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 2000–2005 | youthclubs1 = [[Micubiši Jova]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[Univerza Džuntendo]] | years1 = 2009–2014 | clubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | caps1 = 138 | goals1 = 40 | years2 = 2014–2016 | clubs2 = [[Sporting CP]] | caps2 = 20 | goals2 = 5 | years3 = 2016 | clubs3 = → [[Kašiva Rejsol]] (pos.) | caps3 = 21 | goals3 = 4 | years4 = 2017–2021 | clubs4 = [[Vissel Kobe]] | caps4 = 93 | goals4 = 13 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[FC Gifu]] | caps5 = 48 | goals5 = 6 |totalcaps=320|totalgoals=68 |nationalyears1=2012–2014|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 }} '''Džunja Tanaka''' ({{jezik-ja|田中 順也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. junij]] [[1987]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tanaka, Džunja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gifuja]] n31ym4rfb3ob49t6rysto4nhgmsem8n 0 419653 6705472 5907787 2026-07-02T06:37:24Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]]; +[[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Manabu Saito |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Azul Claro Numazu]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 2003–2008 | youthclubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | years1 = 2008–2017 | clubs1 = [[Jokohama F. Marinos]] | caps1 = 201 | goals1 = 32 | years2 = 2011 | clubs2 = → [[Ehime FC]] (pos.) | caps2 = 36 | goals2 = 14 | years3 = 2018–2021 | clubs3 = [[Kavasaki Frontale]] | caps3 = 57 | goals3 = 4 | years4 = 2021–2022 | clubs4 = [[Nagoja Grampus]] | caps4 = 27 | goals4 = 0 | years5 = 2022 | clubs5 = [[Suvon Samsung Bluewings]] | caps5 = 19 | goals5 = 1 | years6 = 2023 | clubs6 = [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]] | caps6 = 8 | goals6 = 1 | years7 = 2023 | clubs7 = [[Vegalta Sendai]] | caps7 = 12 | goals7 = 0 | years8 = 2024– | clubs8 = [[Azul Claro Numazu]] | caps8 = | goals8 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2013–2016|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=6|nationalgoals1=1 }} '''Manabu Saito''' ({{jezik-ja|齋藤 学}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. april]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 6 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Saito, Manabu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Suvon Bluewingsov]] [[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] juka3qir7or28s2728y41vdtd8zwgm2 0 419657 6705278 5879190 2026-07-01T16:18:28Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705278 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rjota Morioka |image= |fullname=Rjota Morioka |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] |youthyears1 = 1998–2000 |youthclubs1 = Seido Canga FC |youthyears2 = 2000–2003 |youthclubs2 = FC Solceu |youthyears3 = 2004–2006 |youthclubs3 = Nižja srednja šola Higaši Džojo |youthyears4 = 2007–2009 |youthclubs4 = Srednja šola Kumijama |years1 = 2010–2015 |clubs1 = [[Vissel Kobe]] |caps1 = 131 |goals1 = 17 |years2 = 2016–2017 |clubs2 = [[Śląsk Wrocław]] |caps2 = 51 |goals2 = 15 |years3 = 2017–2018 |clubs3 = [[Waasland-Beveren]] |caps3 = 24 |goals3 = 7 |years4 = 2018–2019 |clubs4 = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]] |caps4 = 22 |goals4 = 6 |years5 = 2019 |clubs5 = → [[Royal Charleroi S.C.|Charleroi]] (pos.) |caps5 = 15 |goals5 = 4 |years6 = 2019–2024 |clubs6 = [[Royal Charleroi S.C.|Charleroi]] |caps6 = 138 |goals6 = 15 |years7 = 2024–2025 |clubs7 = [[Vissel Kobe]] |caps7 = 0 |goals7 = 0 |totalcaps = 381 | totalgoals = 64 |nationalyears1=2014–2018|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0 }} '''Rjota Morioka''' ({{jezik-ja|森岡 亮太}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[1991]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral pet uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Morioka, Rjota}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Śląska Wrocław]] [[Kategorija:Nogometaši S.K. Beverena]] [[Kategorija:Nogometaši R.S.C. Anderlechta]] [[Kategorija:Nogometaši R. Charleroia]] rbslj1z7jwb9d8o5kyteg8rol6i7ibu 0 419660 6705265 5907811 2026-07-01T16:01:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Nagaworlda FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jusuke Minagava |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Nagaworld FC|Nagaworld]] | clubnumber = 9 | youthyears1 = 2007–2009 | youthclubs1 = Srednja šola Maebaši Ikuei | years1 = 2014–2019 | clubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps1 = 65 | goals1 = 5 | years2 = 2018 | clubs2 = → [[Roasso Kumamoto]] (pos.) | caps2 = 41 | goals2 = 11 | years3 = 2019–2020 | clubs3 = [[Jokohama FC]] | caps3 = 45 | goals3 = 4 | years4 = 2021-2022 | clubs4 = [[Vegalta Sendai]] | caps4 = 48 | goals4 = 5 | years5 = 2023 | clubs5 = [[Renofa Jamaguči FC|Renofa Jamaguči]] | caps5 = 30 | goals5 = 2 | years6 = 2024– | clubs6 = [[Nagaworld FC|Nagaworld]] | caps6 = | goals6 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2014|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Jusuke Minagava''' ({{jezik-ja|皆川 佑介}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[9. oktober]] [[1991]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Minagava, Jusuke}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Roassa Kumamoto]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Renofe Jamagučija FC]] [[Kategorija:Nogometaši Nagaworlda FC]] fr56vjutuzgojk7y4oi3trhxa35qd42 0 419662 6705252 5907828 2026-07-01T15:40:08Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šinzo Koroki |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 2002–2004 | youthclubs1 = Srednja šola Hošo | years1 = 2005–2012 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | caps1 = 192 | goals1 = 49 | years2 = 2013–2024 | clubs2 = [[Urava Red Diamonds]] | caps2 = 313 | goals2 = 114 | years3 = 2022 | clubs3 = → [[Hokaido Consadole Saporo|Consadole Saporo]] (pos.) | caps3 = 21 | goals3 = 5 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2008–2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=16|nationalgoals1=0 }} '''Šinzo Koroki''' ({{jezik-ja|興梠 慎三}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[1986]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 16 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koroki, Šinzo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Japonsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] 5q20x42aigo5amecfceyggw9e44rdrf 0 419664 6705211 5907831 2026-07-01T14:24:12Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši FC Rjukjuja]]; +[[Kategorija:Nogometaši Verspah Oite]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Mu Kanazaki |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Verspah Oita]] | clubnumber = 87 | years1 = 2007–2009 | clubs1 = [[Oita Trinita]] | caps1 = 74 | goals1 = 8 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[Nagoja Grampus]] | caps2 = 69 | goals2 = 9 | years3 = 2013 | clubs3 = [[1. FC Nurnberg]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2013–2016 | clubs4 = [[Portimonense S.C.|Portimonense]] | caps4 = 48 | goals4 = 16 | years5 = 2015 | clubs5 = → [[Kašima Antlers]] (pos.) | caps5 = 27 | goals5 = 9 | years6 = 2016–2018 | clubs6 = [[Kašima Antlers]] | caps6 = 78 | goals6 = 32 | years7 = 2018–2021 | clubs7 = [[Sagan Tosu]] | caps7 = 46 | goals7 = 10 | years8 = 2020–2021 | clubs8 = → [[Nagoja Grampus]] (pos.) | caps8 = 25 | goals8 = 6 | years9 = 2021–2022 | clubs9 = [[Nagoja Grampus]] | caps9 = 13 | goals9 = 1 | years10 = 2022 | clubs10 = [[Oita Trinita]] | caps10 = 13 | goals10 = 1 | years11 = 2023 | clubs11 = [[FC Rjukju]] | caps11 = 22 | goals11 = 1 | years12 = 2024– | clubs12 = [[Verspah Oita]] | caps12 = 1 | goals12 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2009–2017|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=2 }} '''Mu Kanazaki''' ({{jezik-ja|金崎 夢生}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. februar]] [[1989]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kanazaki, Mu}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Oita Trinite]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]] [[Kategorija:Nogometaši Portimonenseja S.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Sagan Tosuja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Rjukjuja]] [[Kategorija:Nogometaši Verspah Oite]] trta0s27ld2893tsyukmmymaflwr6j1 0 419665 6705260 5867784 2026-07-01T15:56:37Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Fudžiede MYFC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Tomoaki Makino |image= |fullname=Tomoaki Makino |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = 2000–2005 | youthclubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] ml. | years1 = 2006–2010 | clubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps1 = 127 | goals1 = 20 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = [[1. FC Köln]] | caps2 = 8 | goals2 = 0 | years3 = 2012 | clubs3 = → [[1. FC Köln II]] (pos.) | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 2012 | clubs4 = → [[Urava Red Diamonds]] (pos.) | caps4 = 33 | goals4 = 6 | years5 = 2013–2021 | clubs5 = [[Urava Red Diamonds]] | caps5 = 285 | goals5 = 26 | years6 = 2022 | clubs6 = [[Vissel Kobe]] | caps6 = 16 | goals6 = 1 |nationalyears1=2010–2019|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=38|nationalgoals1=4 | manageryears1 = 2026– | managerclubs1 = [[Fudžieda MYFC]] }} '''Tomoaki Makino''' ({{jezik-ja|槙野 智章}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], *[[11. maj]] [[1987]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 38 uradnih tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Makino, Tomoaki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kölna]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Japonski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Fudžiede MYFC]] k2stislwwu7qy6ds2kxd49n6d9h69gl 0 419666 6705390 5907835 2026-07-01T20:13:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kosuke Ota |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | clubnumber = 6 | youthyears1 = 1994–1999 | youthclubs1 = Cukusino SSS | youthyears2 = 2000–2002 | youthclubs2 = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | youthyears3 = 2002–2005 | youthclubs3 = Univerzitetna srednja šola Azabu | years1 = 2006–2008 | clubs1 = [[Jokohama FC]] | caps1 = 49 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2011 | clubs2 = [[Šimizu S-Pulse]] | caps2 = 85 | goals2 = 2 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[FC Tokio]] | caps3 = 112 | goals3 = 7 | years4 = 2016–2017 | clubs4 = [[SBV Vitesse|Vitesse]] | caps4 = 26 | goals4 = 0 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[FC Tokio]] | caps5 = 61 | goals5 = 2 | years6 = 2019–2020 | clubs6 = [[Nagoja Grampus]] | caps6 = 21 | goals6 = 0 | years7 = 2020–2022 | clubs7 = [[Perth Glory FC|Perth Glory]] | caps7 = 30 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | caps8 = 18 | goals8 = 0 |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2010–2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=7|nationalgoals1=0 }} '''Kosuke Ota''' ({{jezik-ja|太田 宏介}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[23. julij]] [[1987]], [[Tokio]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 7 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ota, Kosuke}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Jokohame FC]] [[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši SBV Vitesseja]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Mačide Zelvia]] bti02gw1dh9mtafun9os36t4uqmgreu 0 419667 6705209 5907839 2026-07-01T14:22:28Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Josuke Kašivagi |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 2003–2005 | youthclubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | years1 = 2006–2009 | clubs1 = [[Sanfrecce Hirošima]] | caps1 = 112 | goals1 = 18 | years2 = 2010–2021 | clubs2 = [[Urava Red Diamonds]] | caps2 = 311 | goals2 = 42 | years3 = 2021–2023 | clubs3 = [[FC Gifu]] | caps3 = 51 | goals3 = 1 |totalcaps=484|totalgoals=61 |nationalyears1=2010–2016|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=0 }} '''Josuke Kašivagi''' ({{jezik-ja|柏木 陽介}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. december]] [[1987]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kašivagi, Josuke}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gifuja]] fhctma15qkgps9uk06fxnwdrcrz6xd4 0 419672 6705471 5863039 2026-07-02T06:35:40Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Aucklanda FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hiroki Sakai |image= |fullname=Hiroki Sakai |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[Auckland FC]] | clubnumber = 2 | youthclubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | youthyears1 = 2003–2008 | years1 = 2009–2012 | clubs1 = [[Kašiva Rejsol]] | caps1 = 51 | goals1 = 2 | years2 = 2012–2016 | clubs2 = [[Hannover 96]] | caps2 = 92 | goals2 = 2 | years3 = 2016–2021 | clubs3 = [[Olympique de Marseille|Marseille]] | caps3 = 145 | goals3 = 1 | years4 = 2021–2024 | clubs4 = [[Urava Red Diamonds]] | caps4 = 69 | goals4 = 5 | years5 = 2024– | clubs5 = [[Auckland FC]] | caps5 = | goals5 = |nationalyears1=2012–2022|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=74|nationalgoals1=1 }} '''Hiroki Sakai''' ({{jezik-ja|酒井 宏樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 74 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Sakai, Hiroki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Nogometaši Aucklanda FC]] imgpa9ro1v93lffnyx5jg2y6f2tkoah 0 419674 6705169 5867828 2026-07-01T13:39:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši V-Varena Nagasaki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Hotaru Jamaguči |image= |fullname=Hotaru Jamaguči |birth_date= |birth_place= | currentclub = [[V-Varen Nagasaki]] | clubnumber = 5 | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 2003–2008 | youthclubs1 = [[Cerezo Osaka]] | years1 = 2009–2015 | clubs1 = [[Cerezo Osaka]] | caps1 = 142 | goals1 = 11 | years2 = 2016 | clubs2 = [[Hannover 96]] | caps2 = 6 | goals2 = 0 | years3 = 2016–2018 | clubs3 = [[Cerezo Osaka]] | caps3 = 84 | goals3 = 3 | years4 = 2019–2024 | clubs4 = [[Vissel Kobe]] | caps4 = 192 | goals4 = 23 | years5 = 2025– | clubs5 = [[V-Varen Nagasaki]] | caps5 = | goals5 = |nationalyears1=2013–2019|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=48|nationalgoals1=3 }} '''Hotaru Jamaguči''' ({{jezik-ja|山口 蛍}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[6. oktober]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 48 uradnih tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jamaguči, Hotaru}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši V-Varena Nagasaki]] 3yok2e8qcjax23yjoyk7gymm24k5or0 0 419675 6705391 5867831 2026-07-01T20:14:39Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juja Osako |image= |fullname=Juja Osako |birth_date= |birth_place= | currentclub = [[Vissel Kobe]] | clubnumber = 10 | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Bansei Soccer Sports Boys | youthyears2 = 2003–2005 | youthclubs2 = Srednja šola Kagošima Ikueikan | youthyears3 = 2006–2008 | youthclubs3 = Srednja šola Kagošima Josei | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | caps1 = 139 | goals1 = 40 | years2 = 2014 | clubs2 = [[TSV 1860 Munich|1860 Munich]] | caps2 = 15 | goals2 = 6 | years3 = 2014–2018 | clubs3 = [[1. FC Köln]] | caps3 = 108 | goals3 = 15 | years4 = 2018–2021 | clubs4 = [[SV Werder Bremen|Werder Bremen]] | caps4 = 75 | goals4 = 11 | years5 = 2021– | clubs5 = [[Vissel Kobe]] | caps5 = 11 | goals5 = 4 |nationalyears1=2013–2022|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=57|nationalgoals1=25 }} '''Juja Osako''' ({{jezik-ja|大迫 勇也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[18. maj]] [[1990]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 57 uradnih tekem in dosegel 25 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Osako, Juja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši TSV 1860 Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kölna]] [[Kategorija:Nogometaši Werder Bremna]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] bxtct7yrl9nqjtkosxuc3b50qk0yqxs 0 419677 6705490 6074690 2026-07-02T07:01:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705490 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Gaku Šibasaki |image= |fullname=Gaku Šibasaki |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Kašima Antlers]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 2008–2010 | youthclubs1 = Srednja šola Aomori Jamada | years1 = 2011–2016 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | caps1 = 172 | goals1 = 17 | years2 = 2017 | clubs2 = [[CD Tenerife|Tenerife]] | caps2 = 16 | goals2 = 2 | years3 = 2017–2019 | clubs3 = [[Getafe CF|Getafe]] | caps3 = 29 | goals3 = 1 | years4 = 2019–2020 | clubs4 = [[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]] | caps4 = 26 | goals4 = 0 | years5 = 2020–2023 | clubs5 = [[CD Leganés|Leganés]] | caps5 = 98 | goals5 = 5 | years6 = 2023– | clubs6 = [[Kašima Antlers]] | caps6 = | goals6 = |nationalyears1=2014–2022|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=60|nationalgoals1=3 }} '''Gaku Šibasaki''' ({{jezik-ja|柴崎 岳}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[28. maj]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 60 uradnih tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šibasaki, Gaku}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši CD Tenerifa]] [[Kategorija:Nogometaši Getafeja CF]] [[Kategorija:Nogometaši Deportiva de La Coruña]] [[Kategorija:Nogometaši CD Leganésa]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] kpgdxafq2cc9jf7fx3q5wc3vp4smx1s 0 419679 6705206 5907844 2026-07-01T14:20:15Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kengo Kavamata |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |youthyears1=2005–2007 |youthclubs1=Srednja šola Komacu |years1=2006 |clubs1=[[Ehime FC]] |caps1=2 |goals1=0 |years2=2008–2014 |clubs2=[[Albirex Nigata]] |caps2=75 |goals2=26 |years3=2010 |clubs3=→ [[Gremio Esportivo Catanduvense|Catanduvense]] (pos.) |caps3= |goals3= |years4=2012 |clubs4=→ [[Fagiano Okajama]] (pos.) |caps4= 38 |goals4= 18 |years5=2014–2016 |clubs5=[[Nagoja Grampus]] |caps5= 65 |goals5= 18 |years6=2017–2019 |clubs6=[[Jubilo Ivata]] |caps6= 73 |goals6= 26 |years7=2020–2922 |clubs7=[[JEF United Čiba]] |caps7= 29 |goals7= 6 |nationalyears1=2015–2018 |nationalteam1=[[Japonska državna nogometna reprezentanca|Japonska]] |nationalcaps1=9 |nationalgoals1=1 |pcupdate= 15:12, 4. december 2021 (UTC) |ntupdate= }} '''Kengo Kavamata''' ({{jezik-ja|川又 堅碁}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. oktober]] [[1989]], [[Saidžo, Ehime|Saidžo]], [[Prefektura Ehime|Ehime]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kavamata, Kengo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Albirex Nigate]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Fagiana Okajama]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] [[Kategorija:Nogometaši Grêmio Esportivo Catanduvensea]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] iuvnhcl3ebpsntn93tecyjrqfrtrj25 6705207 6705206 2026-07-01T14:21:32Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Kengo Kavamata |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] |currentclub=[[Azul Claro Numazu]] |clubnumber=20 |youthyears1=2005–2007 |youthclubs1=Srednja šola Komacu |years1=2006 |clubs1=[[Ehime FC]] |caps1=2 |goals1=0 |years2=2008–2014 |clubs2=[[Albirex Nigata]] |caps2=75 |goals2=26 |years3=2010 |clubs3=→ [[Gremio Esportivo Catanduvense|Catanduvense]] (pos.) |caps3= |goals3= |years4=2012 |clubs4=→ [[Fagiano Okajama]] (pos.) |caps4= 38 |goals4= 18 |years5=2014–2016 |clubs5=[[Nagoja Grampus]] |caps5= 65 |goals5= 18 |years6=2017–2019 |clubs6=[[Jubilo Ivata]] |caps6= 73 |goals6= 26 |years7=2020–2022 |clubs7=[[JEF United Čiba]] |caps7= 29 |goals7= 6 |years8=2023– |clubs8=[[Azul Claro Numazu]] |caps8= |goals8= |nationalyears1=2015–2018 |nationalteam1=[[Japonska državna nogometna reprezentanca|Japonska]] |nationalcaps1=9 |nationalgoals1=1 }} '''Kengo Kavamata''' ({{jezik-ja|川又 堅碁}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. oktober]] [[1989]], [[Saidžo, Ehime|Saidžo]], [[Prefektura Ehime|Ehime]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kavamata, Kengo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Ehimeja FC]] [[Kategorija:Nogometaši Albirex Nigate]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Fagiana Okajama]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]] [[Kategorija:Nogometaši Grêmio Esportivo Catanduvensea]] [[Kategorija:Nogometaši Azul Claro Numazuja]] ic0r7t2lvk01tta8cz9eo0d8g2bllhk 0 419684 6705274 5907850 2026-07-01T16:13:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SC Sagamihare]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705274 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juki Muto |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[SC Sagamihara]] | clubnumber = 11 | youthyears1 = | youthclubs1 = FC Sirius | youthyears2 = | youthclubs2 = FC Šonan | youthyears3 = 2004–2006 | youthclubs3 = Srednja šola Buso | collegeyears1 = 2007–2010 | college1 = [[Univerza Rjucu Keizai]] | years1 = 2011–2014 | clubs1 = [[Vegalta Sendai]] | caps1 = 70 | goals1 = 6 | years2 = 2015–2021 | clubs2 = [[Urava Red Diamonds]] | caps2 = 197 | goals2 = 41 | years3 = 2021–2024 | clubs3 = [[Kašiva Rejsol]] | caps3 = 69 | goals3 = 10 | years4 = 2024– | clubs4 = [[SC Sagamihara]] | caps4 = | goals4 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=2 }} '''Juki Muto''' ({{jezik-ja|武藤 雄樹}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[7. november]] [[1988]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi in dosegel dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Muto, Juki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Vegalte Sendai]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] [[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]] [[Kategorija:Nogometaši SC Sagamihare]] j5ozypja170t7tlg262kf005iz2thup 0 419685 6705507 6688513 2026-07-02T07:24:10Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6705507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Šogo Taniguči |image= |fullname=Šogo Taniguči |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Sint-Truidense VV|Sint-Truiden]] | clubnumber = 5 | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = Kumamoto United SC | youthyears2 = 2007–2009 | youthclubs2 = Srednja šola Ohzu | collegeyears1 = 2010–2013 | college1 = [[Univerza Cukuba]] | years1 = 2014–2022 | clubs1 = [[Kavasaki Frontale]] | caps1 = 289 | goals1 = 20 | years2 = 2023–2024 | clubs2 = [[Al-Rayyan SC|Al-Rayyan]] | caps2 = 37 | goals2 = 1 | years3 = 2024– | clubs3 = [[Sint-Truidense VV|Sint-Truiden]] | caps3 = 52 | goals3 = 2 |nationalyears1=2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=41|nationalgoals1=1 }} '''Šogo Taniguči''' ({{jezik-ja|谷口 彰悟}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[15. julij]] [[1991]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 41 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Taniguči, Šogo}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]] [[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] 94fryxduv5u6pzngnl17wn997rta1os 0 419687 6705294 5907854 2026-07-01T16:42:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Arenas Cluba de Getxo]]; +[[Kategorija:Nogometaši SD Deusta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Daiki Niva |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub=[[SD Deusto|Deusto]] |clubnumber= |youthyears1=1998–2003|youthclubs1=[[Gamba Osaka]] |years1=2004–2017|clubs1=[[Gamba Osaka]]|caps1=131|goals1=4 |years2=2007|clubs2=→ [[Tokušima Vortis]] (pos.)|caps2=45|goals2=1 |years3=2008|clubs3=→ [[Omija Ardidža]] (pos.)|caps3=0|goals3=0 |years4=2008–2011|clubs4=→ [[Avispa Fukuoka]] (pos.)|caps4=109|goals4=3 |years5=2017–2018|clubs5=[[Sanfrecce Hirošima]]|caps5=14|goals5=0 |years6=2018–2020|clubs6=[[FC Tokio]]|caps6=9|goals6=0 |years7=2018–2020|clubs7=→ [[FC Tokio U-23]]|caps7=18|goals7=0 |years8=2021–2023|clubs8=[[Sestao River Club]]|caps8=41|goals8=1 |years9=2023–2025|clubs9=[[Arenas Club de Getxo|Arenas]]|caps9=36|goals9=2 |years10 = 2025– | clubs10 = [[SD Deusto|Deusto]] | caps10 = | goals10 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2015|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Daiki Niva''' ({{jezik-ja|丹羽 大輝}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1986]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Niva, Daiki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]] [[Kategorija:Nogometaši Omije Ardidža]] [[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]] [[Kategorija:Nogometaši Tokušime Vortis]] [[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia U-23]] [[Kategorija:Nogometaši Sestao Riverja]] [[Kategorija:Nogometaši Arenas Cluba de Getxo]] [[Kategorija:Nogometaši SD Deusta]] 9tp8d210jvdar5ypp3vcinhjx7wg89d 0 419688 6705263 6074608 2026-07-01T15:59:34Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705263 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Takumi Minamino |image=<!-- WD --> |fullname=Takumi Minamino |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |position=[[vezni igralec (nogomet)|Vezist]], [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[AS Monaco FC|Monaco]] | clubnumber = 18 | youthyears1 = 2007–2012 | youthclubs1 = [[Cerezo Osaka]] | years1 = 2012–2014 | clubs1 = [[Cerezo Osaka]] | caps1 = 62 | goals1 = 7 | years2 = 2015–2020 | clubs2 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | caps2 = 136 | goals2 = 42 | years3 = 2020–2022 | clubs3 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps3 = 30 | goals3 = 4 | years4 = 2021 | clubs4 = → [[Southampton F.C.|Southampton]] (pos.) | caps4 = 10 | goals4 = 2 | years5 = 2022– | clubs5 = [[AS Monaco FC|Monaco]] | caps5 = 9 | goals5 = 1 |nationalyears1=2015–|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=73|nationalgoals1=26 }} '''Takumi Minamino''' ({{jezik-ja|南野 拓実}}), [[Japonci|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1995]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 73 uradnih tekem in dosegel 26 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Minamino, Takumi}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]] [[Kategorija:Nogometaši Red Bull Salzburga]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Southamptona]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] 0sd0urauozjwfwklpe34thoztuq0qsi 0 419689 6705489 5867844 2026-07-02T06:59:03Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Mačide Zelvia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Gen Šodži |image= |fullname=Gen Šodži |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | clubnumber = 3 | youthyears1 = 2008–2010 | youthclubs1 = Srednja šola Jonago Kita | years1 = 2011–2018 | clubs1 = [[Kašima Antlers]] | caps1 = 160 | goals1 = 8 | years2 = 2019–2020 | clubs2 = [[Toulouse FC|Toulouse]] | caps2 = 19 | goals2 = 0 | years3 = 2020–2022 | clubs3 = [[Gamba Osaka]] | caps3 = 71 | goals3 = 1 | years4 = 2023 | clubs4 = [[Kašima Antlers]] | caps4 = 21 | goals4 = 0 | years5 = 2024– | clubs5 = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]] | caps5 = | goals5 = |nationalyears1=2015-|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=20|nationalgoals1=1 }} '''Gen Šodži''' ({{jezik-ja|昌子 源}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[11. december]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 20 uradnih tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šodži, Gen}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Toulousa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]] [[Kategorija:Nogometaši FC Mačide Zelvia]] gzuw55qbcwp06rpl26zdgy06fvvk420 14 421298 6705586 6703450 2026-07-02T11:57:20Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev]] na [[Kategorija:Vzdrževanje CS1: več imen: authors list]] 6703450 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija za [[WP:CS1|CS1 sklice]], ki uporabljajo parameter {{para|author}}, ali njegova nadomestna imena. Članki se umestijo v to kategorijo, ko Modul:Citation/CS1 zazna sklice, ki imajo v parametru za ime avtorja vpisanega več kot enega avtorja. Taka uporaba parametra okvari metapodatke sklica. Nadomestite uporabo parametra {{para|author}} ali {{para|last}} z množinsko obliko {{para|authors}}, kar odstrani vse informacijo o avtorju iz predloginih [[WP:COinS|COinS metapodatkov]]. Oštevilčenje seznam avtorjev z {{para|author''n''}} ali {{para|last''n''}} / {{para|first''n''}}, ali kjer je to primerno {{para|vauthors}}, bo ohranilo vse povezane metapodatke. Modul išče večkrat uporabljene vejice in podpičja. To pomeni, da lahko občasno pride do napake pri razpoznavi seznama imen, zato so ta vzdrževalna sporočila in kategorija skrita za večino urejevalcev in bralcev. Strani se v to kategorijo dodajo le preko [[Modul:Citation/CS1]]. Strani s tem pogojem so samodejno uvrščene v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|maint_mult_names|$1=seznam avtorjev}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /> ---- {{#lst:Pomoč:Napake CS1|show_all_messages_help_text}} {{CatAutoTOC}} {{#lst:Pomoč:Napake CS1|notes_help_text}} [[Kategorija:Vzdrževanje CS1|V]] 2rcpkkr9g92ia8vo0tqaepr4kvysa0v 0 424573 6705238 6254540 2026-07-01T15:17:24Z Erardo Galbi 166658 6705238 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | | Name = Ljubljana–Zagreb–Beograd | Type = [[album v živo]] | Artist = [[Laibach]] | Cover = Laibach-ljubljana-zagreb-beograd.jpg | Released = [[7. junij]] [[1993]] | Recorded = [[2. april]] [[1982]]<br/>[[18. maj]] [[1982]]<br/>[[7. maj]] [[1982]]<br/>[[9. september]] [[1982]] | Venue = Lapidarij Club, [[Zagreb]]<br/>SKT - Student Culture Centre, [[Beograd]]<br/>Studio Metro, Ljubljana<br/>[[Križanke]], Ljubljana | Studio = Worldwide Studio, [[London]] | Genre = [[industrial]] | Length = 70:18 | Label = The Grey Area | Producer = | Last album = ''[[Kapital (album)|Kapital]]'' <br /> (1992) | This album = '''''Ljubljana–Zagreb–Beograd''''' <br /> (1993) | Next album = ''[[NATO (album)|NATO]]'' <br /> (1994) }} '''''Ljubljana–Zagreb–Beograd''''' je [[album v živo]] skupine [[Laibach]], ki je izšel leta 1993 pri založbi The Grey Area. Album vsebuje posnetke, ki so bili večinoma posneti na prvi turneji skupine, leta 1982, večinoma v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Zagreb]]u in [[Beograd]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/ljubljana-zagreb-beograd-mw0000105395|title=Laibach: Ljubljana–Zagreb–Beograd|author=|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=19. september 2016}}</ref> Na naslovni strani ovitka je fotografija takratnega vokalista skupine [[Tomaž Hostnik (Laibach)|Tomaža Hostnika]], ki mu je na začetku provokativega nastopa med vpitjem "Cari amici soldati, il tempi della pace sono pasati!" na Novem rocku v [[Križanke|Križankah]], na katerem je nastopil oblečen v oficirja ali Benita Mussolinija, v obraz priletela razbita steklenica, ki mu je porezala brado, Hostnik pa je, neozirajoč se na curek krvi, nastop izpeljal do konca,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/mineva-30-let-od-smrti-laibach-frontmana-15751|title=Mineva 30 let od smrti Laibach frontmana|author=Bolta, Urban|date=29. december 2012|work=[[Rockline]]|accessdate=19. september 2016}}</ref> tako da je neizprosno vztrajal v svoji diktatorski - "mussolinijevski" pozi s (poštarsko) kapo na glavi. Zadnja stran ovitka ima fotografijo [[Josip Broz|Josipa Broza - Tita]]. ==Seznam skladb== Vse skladbe so delo skupine [[Laibach]]. {{tracklist | title1 = Intro<ref name="bz">Posneto na koncertih v Lapidarij Clubu v Zagrebu (2. aprila 1982) in v SKT v Beogradu (18. maja 1982)</ref> | note1 = | length1 = 0:32 | title2 = Unsere Geschichte<ref name="ht">Skladba vsebuje bohemsko božično pesem "Aber Heidschi Bumbeidschi", ki jo je izvedel [[Heintje Simons|Heintje]], kar na ovitku albuma ni zabeleženo</ref><ref name="bz"/> | note2 = | length2 = 1:08 | title3 = Rdeči molk (Red Silence)<ref name="bz"/> | note3 = | length3 = 1:46 | title4 = Siemens<ref name="bz"/> | note4 = | length4 = 6:14 | title5 = Smrt za smrt (Death for Death)<ref name="bz"/> | note5 = | length5 = 3:26 | title6 = Država (The State)<ref name="bz"/> | note6 = | length6 = 6:13 | title7 = Zavedali so se — Poparjen je odšel I (They Have Been Aware — Scalded He Left I)<ref name="bz"/> | note7 = | length7 = 1:52 | title8 = Delo in disciplina (Work and Discipline)<ref name="bz"/> | note8 = | length8 = 3:51 | title9 = Tito-Tito<ref name="bz"/> | note9 = | length9 = 2:12 | title10 = Ostati zvesti naši preteklosti — Poparjen je odšel II<ref name="bz"/> | note10 = | length10 = 3:25 | title11 = Tovarna C19 (Factory C19)<ref name="bz"/> | note11 = | length11 = 2:06 | title12 = STT (Machine Factory Trbovlje)<ref name="bz"/> | note12 = | length12 = 0:31 | title13 = Sveti Urh (Saint Urch)<ref name="bz"/> | note13 = | length13 = 2:01 | title14 = Država (The State)<ref name="sm">Posneto na prvem snemanju skupine v Studiu Metro v [[Ljubljana|Ljubljani]], 7. maja 1982</ref> | note14 = | length14 = 4:52 | title15 = Cari amici soldati/Jaruzelski/Država/Svoboda(Dear Soldier Friends/Jaruzelski/The State/Freedom)<ref name="nr">Posneto na Novem rocku v [[Križanke|Križankah]] s strani [[Radio Študent|Radia Študent]], 9. septembra 1982</ref> | note15 = | length15 = 29:29 }} == Produkcija == *Oblikovanje: New Collectivism Studio *Mastering: Holger Hiller, Julian Briottet, [[Laibach]] *Fotografija Tomaža Hostnika: Jane Štravs *Fotografija Tita: John Phillips ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 1993]] [[Kategorija:Albumi v živo]] [[Kategorija:Albumi skupine Laibach]] [[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Metro]] 6eori2f6ws7mxt9w01f0dsxffov7m1m 0 424825 6705532 6698862 2026-07-02T10:01:12Z Anzet 118843 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6698862|6698862]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Dr.fizio|Dr.fizio]] ([[User talk:Dr.fizio|pogovor]]) 6705532 wikitext text/x-wiki '''6. sezona oddaje [[Slovenija ima talent]]''' se je začela 25. septembra 2016 na POP TV. Vodila sta jo brata [[Vid Valič|Vid]] in [[Domen Valič]] (slednji je nadomestil [[Peter Poles|Petra Polesa]]), dogajanje v zakulisju pa je spremljal stand up komik [[Sašo Stare]] (rubrika Še več talenta na Voyu).<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/nedeljski-veceri-so-rezervirani-za-sov-slovenija-ima-talent.html |title= Šov Slovenija ima talent se vrača to nedeljo ob 20.00! |accessdate=29. 9. 2016 |date=20. 9. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> Žirantska zasedba je ostala enaka kot v 5. sezoni: [[Lado Bizovičar]], [[Marjetka Vovk]], [[Ana Klašnja]] in Branko Čakarmiš.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/znana-zirija-sova-slovenija-ima-talent.html |title=Znana žirija šova Slovenija ima talent! |accessdate=29. 9. 2016 |date=9. 6. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> Kreativna producentka je bila Jasmina Lozej. ==Predizbori== Na predizborih se tekmovalci, ki morajo biti stari najmanj 4 leta, predstavijo pred komisijo producentov POP TV, ki odloči, kdo napreduje v naslednji krog avdicij pred žirijo šova Slovenija ima talent. Potekali so v juniju in avgustu v različnih slovenskih mestih:<ref name="predizb">{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/slovenija-ima-talent-v-petek-ze-prvi-predizbor.html |title=SLOVENIJA IMA TALENT: Prvi predizbor je za nami |accessdate=29. 9. 2016 |date=10. 6. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Kraj !! Lokacija |- | 1. || 10. 6. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 2. || rowspan="2"|11. 6. || Celje || Tehnopolis |- | 3. || Kranj || Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske |- | 4. || rowspan="2"|12. 6. || Novo mesto || Kulturni center Janez Trdina |- | 5. || Murska Sobota || Hotel Diana |- | 6. || rowspan="2"|18. 6. || Maribor || Hotel City Maribor |- | 7. || Portorož || Avditorij |- | 8. || 19. 6. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 9. || rowspan="2"|13. 8. || Koper || Center Planet Tuš, Disco in bowling |- | 10. || Maribor || City hotel |- | 11. || rowspan="2"|14. 8. || Celje || Tehnopolis |- | 12. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 13. || rowspan="2"|20. 8. || Maribor || Hotel Habakuk |- | 14. || Nova Gorica || Hotel Perla |- | 15. || 21. 8. || Ljubljana || Plesna šola Urška |} Po junijskih predizborih so lahko tekmovalci do 12. avgusta svoj talent prišli predstavit v t. i. Sprejemnico za talente v hišo Pro Plusa na Kranjčevi 26, ki je bila odprta vsak delavnik. ==Potek sezone== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Oddaja !! Prizorišče |- | 1. || 25. september || 1. avdicijska oddaja || rowspan="5"|[[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] |- | 2. || 2. oktober || 2. avdicijska oddaja |- | 3. || 9. oktober || 3. avdicijska oddaja |- | 4. || 16. oktober || 4. avdicijska oddaja |- | 5. || 23. oktober || 5. avdicijska oddaja |- | 6. || 30. oktober || Izbor polfinalistov || rowspan="6" style="text-align:center"|Studio POP TV |- | 7. || 6. november || 1. polfinale |- | 8. || 13. november || 2. polfinale |- | 9. || 20. november || 3. polfinale |- | 10. || 27. november || 4. polfinale |- | 11. || 4. december || 5. polfinale |- | 12. || 11. december || Oddaja pred finalom{{efn|V oddaji pred finalom so predstavili finaliste, pokazali posnetke dogajanja v zakulisju in razkrili nominirance v 3 posebnih kategorijah.}} || — |- | 13. || 18. december || Finale || Studio POP TV |} ==Avdicije== Avdicije pred žiranti so potekale v SNG Opera in balet Ljubljana 3., 4. in 16. septembra 2016. Prva avdicijska oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 25. septembra: * 1. avdicijska oddaja: 25. september * 2. avdicijska oddaja: 2. oktober * 3. avdicijska oddaja: 9. oktober * 4. avdicijska oddaja: 16. oktober * 5. avdicijska oddaja: 23. oktober === 1. avdicijska oddaja === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 90%" |+ Nastopi tekmovalcev v prvi avdicijski oddaji (25. 9.)<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/1-avdicijska-oddaja-slovenija-ima-talent.html |title=Ana v solzah, Marjetkin zlati gumb nadarjenemu duetu! |accessdate=29. 9. 2016 |date=25. 9. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> ! rowspan="2" | # ! rowspan="2" | Kandidat <small>(starost, kraj)</small> ! rowspan="2" | Nastop ! style="width:40%;" colspan="4" | Žirija ! rowspan="2" | Naslednji krog |- ! style="width:10%;" | [[Branko Čakarmiš]] ! style="width:10%;" | [[Ana Klašnja]] ! style="width:10%;" | [[Marjetka Vovk]] ! style="width:10%;" | [[Lado Bizovičar]] |-bgcolor=lightgreen | 1. || Damjan Skela <small>(28 let, [[Haloze]])</small> || igranje na harmoniko || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 2. || Matej Zidarn <small>(15, [[Mozirje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 3. || Daša Lupis Pirc || ples || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 5. || Janko Gorenc <small>(51 let, [[Leskovec pri Krškem]])</small> || štetje od 1 do 10 v 500 jezikih || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 6. || Metka Dolamič <small>(51 let, [[Leskovec pri Krškem]])</small> || pomnjenje rojstnih datumov slavnih || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 7. || Ana Kumer <small>([[Prevalje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 8. || Žan Kramberger <small>(16 let, [[Maribor]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 9. || Peter Jazbec || petje in igranje na kitaro || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:gold" | 10. || Batista Cadillac{{efn|Urban Lutman in Matija Koritnik.}} <small>(21 let, Ljubljana)</small> || vokalno-inštrumentalni duo <small>(''Loving You'' Paola Nutinija)</small> || || || align=center|Zlati Gumb || || style="text-align:center"|✓ (polfinalista) |-bgcolor=lightgreen | 11. || Reciklisti <small>(32-38 let, [[Cerknica]])</small> || petje <small>(''Mini maxi'')</small> || align="center" |DA || align="center" |DA || align="center" |DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 12. || Ljutri <small>(21-24 let, [[Ljubljana]], prvotno iz Nemčije in Španije)</small> || petje in igranje na kitaro in kafon <small>(''Marjo Špinel'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 13. || Janja Brlec <small>(28 let, [[Laško]])</small> || igranje na citre || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 14. || No Limits <small>(16-17 let, [[Maribor]])</small> || akrobacije || align="center" |NE || align="center" |NE || align="center" |NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 15. || Nika Svetlin <small>(16 let, [[Moravče]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 16. || Maša Marič <small>(16 let, [[Prekmurje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 17. || Damaris Potočnik <small>(38 let, [[Maribor]])</small> || petje in igranje na inštrument || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 18. || [[Isaac Palma]] <small>(25 let, [[Ptuj]], prvotno iz Argentine)</small> || petje <small>(''Moja'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * AS (Sanda in Artur) <small>(21 in 24, Koper)</small> – ples; naj bi dobila 4× DA * Andrea Dilič – petje in igranje na kitaro ===2. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 90%" |+ Nastopi tekmovalcev v drugi avdicijski oddaji (2. 10.)<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zlati-gumb-izjemni-plesalki-na-drogu-solze-ganjenosti-ob-talentirani-pevki.html |title=Zlati gumb graciozni plesalki na drogu, solze ganjenosti ob talentirani pevki |accessdate=2. 10. 2016 |date=2. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com }}</ref> ! rowspan="2" | # ! rowspan="2" | Kandidat <small>(starost, kraj)</small> ! rowspan="2" | Nastop ! style="width:40%;" colspan="4" | Žirija ! rowspan="2" | Naslednji krog |- ! style="width:10%;" | [[Branko Čakarmiš]] ! style="width:10%;" | [[Ana Klašnja]] ! style="width:10%;" | [[Marjetka Vovk]] ! style="width:10%;" | [[Lado Bizovičar]] |-bgcolor=lightgreen | 1. || Milana in Jure − Feniks <small>(17 in 19 let, Ljubljana; ona prvotno iz Rusije)</small> || ples (rumba) || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 2. || Duo Odklop || petje in igranje na kitaro <small>(''Mercy'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 3. || Pika Helena Primik <small>(18 let, Radeče)</small> || petje <small>(''You Raise Me Up'')</small> || align=center|? || align=center|? || align=center|JA || align=center|? || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 4. || [[Gaja Prestor]]|| petje <small>(''I Dreamed a Dream'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 5. || Katja in Coby || petje in igranje na kitaro <small>(''New Age'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 6. || Plesni klub Feniks <small>(7-22 let, Ljubljana)</small> || ples (čačača) || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 7. || Sergej Ferrari <small>(83 let, Ljubljana)</small> || pevsko-dramski nastop || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 8. || Alino <small>(23 let, Maribor)</small> || petje <small>(''Super Bass'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 9. || Dejan Stojanov <small>(33 let) || petje <small>(''Ti si mi u krvi'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 10. || Mia Vučković <small>(13 let)</small> || petje <small>(''Mercy'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 11. || Enes Kurtovič <small>(52 let, Izola; prvotno iz BiH)</small> || petje in igranje na kitaro || align=center |NE || align=center |NE || align=center |NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 12. || Stefan Šumanac - Šumi <small>(24 let, Ljubljana)</small> || stand up komik || align=center|DA || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 13. || Viktorija Pospelova <small>(19 let, Ljubljana; prvotno iz Rusije)</small> || rock petje <small>(''Highway to Hell'')</small> || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 14. || Njivski kvintet <small>(62-72 let, Podkraj pri Velenju)</small> || petje in igranje na inštrumente || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 15. || Žan Valenčak <small>(25 let, Velenje)</small> || kendama || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:gold" | 16. || Anja Šivic <small>(20 let, Bled)</small> || ples ob drogu || || align=center|Zlati Gumb || || || style="text-align:center"|✓ (polfinalistka) |-bgcolor=lightgreen | 17. || Tara Henigman <small>(27 let, Ljubljana)</small> || petje <small>(''Addicted to You'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Anthonio – petje in igranje na kitaro * Sara Janevski – petje * The Moon Lions – vokalno-instrumentalna skupina ===3. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/solze-srece-in-zlati-gumb-za-vrhunski-godalni-duet.html |title=Lado izgubil stavo, zlati gumb za vrhunski godalni duet |accessdate=10. 10. 2016 |date=9. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com }}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || skupina Marjetica <small>(48–55 let, Ljubljana)</small> || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Na soncu'', Siddharta)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || pujs Artur in Viktorija <small>(1 in 34, Škofja Loka)</small> || živalska točka || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Elvis Amiti <small>(32, Ljubljana)</small> || petje <small>(''Ljubavi'' Željka Joksimovića)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 4. || Cayenne <small>(16, Lenart v Slovenskih goricah)</small> || petje <small>(''Bonbon'' Ere Istrefi)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 5. || Edin Nur Mujkić <small>(16, Novo mesto)</small> || rapanje <small>(najprej igranje na kitaro in petje pesmi ''Hotel California'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 6. || ŠK Flip Piran <small>(5–31, Piran)</small> || plesno-akrobatska točka na temo Asterixa in Obelixa || |- | 7. || Neža Kirn <small>(21, Kranj)</small> || petje <small>(''Empire State of Mind'', Jay-Z ft. Alicia Keys)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Jan Ekart <small>(Maribor)</small> || petje <small>(''I Took a Pill in Ibiza'', Mike Posner)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 9. || Touchdown <small>(Moravče)</small>{{efn|Šlo je za potegavščino voditeljev Vida in Domna Valiča.}} || plesno-komična točka v uniformah za ragbi || style="text-align:center"|✗ |- | 10. || Robert Ivačič || igranje na orglice || style="text-align:center"|✗ |- | 11. || Tamara Rajh || petje <small>(''Nasmeh življenja'', Nika Zorjan)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 12. || Some Artist from Slovenia <small>([[Simon Kastelic]], 39, Sežana)</small> || slikanje (z optično iluzijo) || style="text-align:center"|✓ |- | 13. || Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec (GŠSG) <small>(13–52, Slovenj Gradec)</small> || igranje na glasbila <small>(''Africa'', Toto)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || Eva Gorenc <small>(22, Šentjernej)</small> || pop <small>(''Mercy'', Duffy)</small> in operno petje || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 15. || Wildart <small>(Lenart in Timotej, 14 in 14, Lesce in Radovljica)</small> || godalni duo (violina in violončelo), ki igra zmes klasične in rock glasbe || style="text-align:center"|✓<br><small>Ladov zlati gumb</small> |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Alson Krasniq * Evina − petje * Sebastian Zinrajh – petje in igranje na kitaro * Alfredo in Diletta – ples * Anja Cmrekar – petje in igranje na kitaro * Petra Trošt – petje * Rddndrn – glasbena skupina ===4. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/lado-izpolnil-izgubljeno-stavo-talenti-spet-navdusili.html |title=Lado izpolnil izgubljeno stavo, unikatni talenti spet osupnili! |accessdate=16. 10. 2016 |date=16. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || Love Guns <small>(17–18 let, [[Trst]])</small> || rockabilly pevsko-glasbena skupina <small>(''Tutti Frutti'', Little Richard)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || Alina Biyanova <small>(15, [[Maribor]], prvotno Ukrajina)</small> || ritmična gimnastika || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Manca Pirc || petje <small>(''Samo nasmeh je bolj grenak'', Ditka Haberl)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 4. || Ryan Moolman || petje in igranje na kitaro <small>(''Dancing On My Own'', Calum Scott)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 5. || Anja in Dado || petje in igranje na kitaro || style="text-align:center"|✗ |- | 6. || Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat <small>(22 in 22)</small> || petje in igranje na kitaro <small>(''Prsti zapleteni'', Klapa Rišpet & Jelena Rozga)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 7. || Matej Prikeržnik <small>(22, [[Ravne na Koroškem]])</small> || petje <small>(''Lutka'', S.A.R.S.)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Nik Kavčič <small>(16, [[Trbovlje]])</small> || beatboxing || style="text-align:center"|✓ |- | 9. || Matevž Herič <small>(18, [[Ljubljana]])</small> || čarovnik || style="text-align:center"|✓ |- | 10. || Markos in Dawit <small>(20 in 21, [[Ljubljana]], prvotno Eritreja)</small> || žongliranje s klobuki in akrobacije || style="text-align:center"|✓ |- | 11. || Dana Auguštin <small>(35, [[Ljubljana]])</small> || cirkusantka || style="text-align:center"|✓ |- | 12. || Luca Brumat <small>(26)</small> || petje || style="text-align:center"|✓ |- | 13. || Ula Šegula <small>(27)</small> || petje <small>(''Nora je misel'', Elda Viler)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || Vladoša Vidic <small>([[Ajdovščina]])</small> || petje in igranje na ukulele || style="text-align:center"|✓ |- | 15. || Zlata Martinc <small>(55, [[Velenje]])</small> || petje <small>(''A Natural Woman'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 16. || Anima <small>(16–20, [[Ljubljana]])</small> || hiphop ples || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 17. || Filippo Jorio <small>(21, [[Ljubljana]], prvotno Torino)</small> || ples (v visokih petah) || style="text-align:center"|✓{{efn|Filippo se po glasovanju žirije ni uvrstil v naslednji krog, saj je JA prejel le od Ane in Marjetke. Pozneje sta ga za svoj zlati gumb izbrala voditelja Vid in Domen in mu tako omogočila nastop v polfinalu.}}<br><small>zlati gumb Vida in Domna</small> |- | 18. || Anonymous <small>(16–20, [[Ljubljana]])</small> || ples || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Flora Gashi – petje * Kaja Pavlič – petje * Besjana Januzaj – petje * Marcel in Matic – vokalno-instrumentalni duo ===5. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/5-avdicija.html |title=Marjetka popolnoma šokirana, Brankov zlati gumb glasbeni družini |accessdate=25. 10. 2016 |date=23. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || Đorđe Jovanović <small>(17 let, [[Ljubljana]])</small> || japonska umetnost zgibanja papirja (origami in kirigami) || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || Eva Šolinc <small>(23, [[Celje]])</small> || petje <small>(''Who's Lovin' You'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Alja Wolte Sula <small>(21, [[Jesenice]])</small> || petje <small>(''Never Tear Us Apart'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 4. || Nina Brasseur <small>(15, [[Murska Sobota]])</small> || petje <small>(''Run'', Leona Lewis)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 5. || David Matići <small>(32, [[Ptuj]])</small> || petje <small>(''Let's Get It On'', Marvin Gaye)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 6. || AKS Dance Studio <small>(9–14, [[Koper]])</small> || cheerdance || style="text-align:center"|✓ |- | 7. || Flipping Art <small>(Luka in Tim, 20 in 21, [[Žirovnica]])</small> || freerunning akrobacije || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Bar Dragons <small>(Gregor in Jan, 22 in 24, [[Ljubljana]])</small> || street workout (akrobacije na drogu) || style="text-align:center"|✓ |- | 9. || Jure Križman <small>(32, [[Rogaška Slatina]])</small> || moto stunt oz. akrobacije na motorju || style="text-align:center"|✓ |- | 10. || Nastja in Matej Omahna <small>(16 in 18, [[Dob]])</small> || petje in igranje na kitaro <small>(''Caruso'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 11. || [[Luka Sešek]] <small>(19, [[Ljubljana]])</small> || petje <small>(''When We Were Young'', Adele)</small> || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 12. || The Plut Family <small>(12–22, [[Črnomelj]])</small> || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Hot Stuff'', Donna Summer)</small> || style="text-align:center"|✓<br><small>Brankov zlati gumb</small> |- | 13. || Led Motion <small>(23–32, [[Ljubljana]])</small> || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || [[Klara Jazbec]] <small>(18, [[Tržič]])</small> || petje <small>(''Piece by Piece'', Kelly Clarkson)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 15. || Aleksandra Vovk <small>(16, [[Mojstrana]])</small> || petje <small>(''Mamma Knows Best'', Jessie J)</small> || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Madam Bee – petje * Nastja But – petje * Nataša Mijatović – petje * Maja Kunaver – petje * Malala – petje in igranje na instrument * Aldin Ribo – petje * Kajetan (8 let) – dobil je 4× DA ==Polfinale== ===Izbor polfinalistov=== V polfinale se je uvrstilo 30 tekmovalcev: 5 tistih, ki so prejeli zlati gumb od žirantov in voditeljev in so se neposredno uvrstili v polfinale, ostalih 25 pa so izbrali izmed vseh, ki so na avdiciji prejeli JA od vsaj treh žirantov in se tako uvrstili v naslednji krog. ;Zlati gumbi {| class="wikitable" |- ! Žirant !! Tekmovalec |- | Marjetka || Batista Cadillac |- | Ana || Anja Šivic |- | Lado || Wildart |- | Branko || The Plut Family |- | Vid in Domen || Filippo Jorio |} ;Ostalih 25<ref name="pf">{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zirantje-izbrali-30-polfinalistov-favorit-vida-in-domna-ostaja-se-skrivnost.html |title=Žirantje razglasili polfinaliste, izbranec Vida in Domna ostaja še skrivnost |accessdate=30. 10. 2016 |date=30. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> {{stolpci|4| # Nina Brasseur # Eva Gorenc # Isaac Palma # Tara Henigman # Plesni klub Feniks # Anima # Janja Brlec # Damaris Potočnik # Nik Kavčič # Luka Sešek # David Matići # Klara Jazbec # Aleksandra Vovk # Marjetica # Reciklisti # Ljutri # Đorđe Jovanović # Bar Dragons # Jure in Milana # Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec # Dana Auguštin # Some Artist from Slovenia # Led Motion # Anonymous # Zlata Martinc }} Za polfinale niso bili izbrani: {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! Tekmovalci, ki so avdicijo uspešno prestali, a za polfinale niso bili izbrani<ref name="pf">{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zirantje-izbrali-30-polfinalistov-favorit-vida-in-domna-ostaja-se-skrivnost.html |title=Žirantje razglasili polfinaliste, izbranec Vida in Domna ostaja še skrivnost |accessdate=30. 10. 2016 |date=30. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> |- | {{stolpci|2| * Njivski kvintet * The Moon Lions * Nastja in Matej Omahna * Stefan Šumanac - Šumi * Matevž Herič * Evina * Love Guns * Flipping Art * Kajetan * Dejan Stojanov * Matej Prikeržnik * Alja Wolte Sula * Flora Gashi * Artur & Viktorija * AKS Dance Studio * Neža Kirn * Petra Trošt * Besjana Januzaj * Viktorija Pospelova * Ula Šegula * Vladoša Vidic * Alina * AS * Alfredo in Diletta * Duo Odklop * Marcel in Matic * Katja in Coby * Markos in Dawit * Jure Križman * Andrea Dilič * Damjan Skela * Edin Nur Mujkić * Eva Šolinc * Mia Vučković (?) }} |} ===Glasovanje=== V polfinalnih oddajah glasujejo gledalci preko telefonov. Tekmovalec, ki prejme največ glasov, napreduje naravnost v finale, med drugo- in tretjeuvrščenim pa odloči žirija (vsak izmed žirantov ima en glas). Če je glasovanje žirantov izenačeno, gre v finale tekmovalec, ki je bil po telefonskem glasovanju drugi. ===1. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-ne-zamudite-prve-polfinalne-oddaje.html?123 |title=V finalu srčni Argentinec Isaac in družinski ansambel The Plut family |accessdate=9. 11. 2016 |date=6. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || The Plut Family || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''You Shook Me All Night Long'', AC/DC)</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|Branko, Marjetka |- | 2. || Zlata Martinc || petje <small>(avtorska pesem ''Mehanik moj'')</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Dana Auguštin || akrobacije (na svili) || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec || igranje na harmoniko <small>(''A Fifth of Beethoven'', Walter Murphy)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 5. || Milana in Jure − Feniks || ples <small>(standardni in latinskoameriški plesi: pasodoble, flamenko, tango)</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|Ana, Lado |-style="background:#ffdead" | 6. || [[Isaac Palma]]|| petje <small>(''Regresa a mí'', Il Divo)</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===2. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-kmalu-bo-znan-zlati-gumb-vida-in-domna.html |title=Vstopnico v finale dobili pevski duet Batista Cadillac in Eva Gorenc |accessdate=13. 11. 2016 |date=13. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || Eva Gorenc || pop in operno petje <small>(''Titanium/The Phantom of the Opera'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || style="text-align:center"|Marjetka, Lado, Branko |- | 2. || Nik Kavčič || bitboksanje || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Bar Dragons || ulična gimnastika na drogu || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Plesni klub Feniks || ples <small>(različne zvrsti: jive, samba, quickstep)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || style="text-align:center"|Ana |- | 5. || Filippo Jorio || ples v visokih petah || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 6. || Batista Cadillac || vokalno-instrumentalni duo <small>(''A mi manera'')</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===3. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-ne-zamudite-tretje-polfinalne-oddaje.html |title=V finalu čutna plesalka Anja Šivic in eterična pevka Aleksandra Vovk |accessdate=20. 11. 2016 |date=20. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |- | 1. || Ljutri{{efn|Philipp Hemmelmann, Juan Lopez in Joana Subirá.}} || vokalno-instrumentalni trio <small>(''Royals'', Lorde)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 2. || Anima || hiphop ples || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Janja Brlec || igranje na citre in petje <small>(''Jovano, Jovanke'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || |- | 4. || Reciklisti || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Čez Šuštarski most'', Majda Sepe)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 5. || Aleksandra Vovk || petje <small>(''I Surrender'', Celine Dion)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || Branko, Ana, Lado, Marjetka |-style="background:#ffdead" | 6. || Anja Šivic || ples ob drogu || style="text-align:center"|1. || |} ===4. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-caka-nas-vecer-plesnih-pevskih-in-umetniskih-poslastic.html |title=V velikem finalu izjemna godalca Wildart in odličen pevec Luka Sešek |accessdate=27. 11. 2016 |date=27. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |- | 1. || Marjetica || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Poletna noč'', Marjana Deržaj)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 2. || [[Luka Sešek]]|| petje <small>(''Ko dvigneš me'', slov. različica ''You Raise Me Up'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || Ana, Lado, Marjetka, Branko |- | 3. || Đorđe Jovanović || origami in kirigami || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Anonymous || ples || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 5. || Nina Brasseur || petje <small>(''A Moment Like This'', Kelly Clarkson)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || |-style="background:#ffdead" | 6. || WildArt || godalni duo <small>(''Rolling in the Deep'', Adele)</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===5. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url=http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-bomo-dobili-zadnja-dva-finalista.html |title=V finalu plesni spektakel LED motion in izvrsten pevec David Matići |accessdate=5. 12. 2016 |date=4. 12. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || David Matići || petje <small>(''Fly Me to the Moon'')</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|Branko, Ana |- | 2. || Damaris Potočnik || petje in igranje na instrumente <small>(''Fallin''', Alicia Keys)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || [[Simon Kastelic|Some Artist from Slovenia]]|| hitrostno slikanje/slikarski iluzionist || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || [[Klara Jazbec]]|| petje <small>(lastna skladba ''Milijon in ena'')</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|Marjetka, Lado |-style="background:#ffdead" | 5. || Led Motion || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki || style="text-align:center"|1. || |- | 6. || Tara || petje <small>(''And I Am Telling You I'm Not Going'' iz muzikala Dreamgirls)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |} ==Finale== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec !! Talent !! Rezultat |- | style="text-align:center"|1. || Aleksandra Vovk || petje <small>(''Euphoria'', Loreen)</small> || style="text-align:center" rowspan="8"|3.–10. |- | style="text-align:center"|2. || Batista Cadillac || vokalno-instrumentalni duo <small>(''Črta'', Slavko Ivančić)</small> |- | style="text-align:center"|3. || Eva Gorenc || petje <small>(''Unchained Melody'')</small> |- | style="text-align:center"|4. || Led Motion || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki |- | style="text-align:center"|5. || [[Luka Sešek]]|| petje <small>(''Moja'', Modrijani)</small> |- | style="text-align:center"|6. || David Matići || petje <small>(''Can't Feel My Face'', The Weeknd)</small> |- | style="text-align:center"|7. || Anja Šivic || ples ob drogu (+ plesno-gimnastična točka) |- | style="text-align:center"|8. || The Plut Family || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Bad Girls'', Donna Summer)</small> |- | style="text-align:center"|9. || [[Isaac Palma]]|| petje <small>(''Hallelujah'', Leonard Cohen – slovensko-španska različica)</small> || style="text-align:center"|2. |-bgcolor="gold" | 10. || '''WildArt''' || godalni duo <small>(''The Show Must Go On/Smooth Criminal'', Queen/Michael Jackson)</small> || style="text-align:center"|1. |} ==Talenti s poslanstvom, talenti mladi vzorniki in talenti, ki so presenetili== Prvič so poleg glavne nagrade 50.000 €, ki sta jo prejela zmagovalca finala WildArt, podelili tudi denarne nagrade (3.000 €) v 3 posebnih kategorijah: talenti s poslanstvom, talenti mladi vzorniki in talenti, ki so presenetili. V vsaki kategoriji so bili nominirani 3 tekmovalci, ki so se predstavili vsaj na avdiciji. Zmagovalca v posamezni kategoriji so izbrali žiranti.<ref>{{navedi splet |url=http://talent.24ur.com/clanek/znanih-je-devet-nominirancev-v-posebnih-kategorijah.html |title=Znanih je devet nominirancev v posebnih kategorijah |accessdate=11. 12. 2016 |date=11. 12. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Talenti s poslanstvom !! Talenti mladi vzorniki !! Talenti, ki so presenetili |- | Žan Valenčak<br>'''Artur in Viktorija'''<br>Dana Auguštin || Love Guns<br>'''Alina Biyanova'''<br>AKS Dance Studio || Some Artist from Slovenia<br>'''Đorđe Jovanović'''<br>Jure Križman |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 ==Zunanje povezave== * http://talent.24ur.com/ {{Slovenija ima talent}} [[Kategorija:Slovenija ima talent]] [[Kategorija:2016 v Sloveniji]] qof6pvtcy8i3ogfy5kutm80z6mp4w2i 6705533 6705532 2026-07-02T10:04:04Z Anzet 118843 6705533 wikitext text/x-wiki '''6. sezona oddaje [[Slovenija ima talent]]''' se je začela 25. septembra 2016 na POP TV. Vodila sta jo brata [[Vid Valič|Vid]] in [[Domen Valič]] (slednji je nadomestil [[Peter Poles|Petra Polesa]]), dogajanje v zakulisju pa je spremljal stand up komik [[Sašo Stare]] (rubrika Še več talenta na Voyu).<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/nedeljski-veceri-so-rezervirani-za-sov-slovenija-ima-talent.html |title= Šov Slovenija ima talent se vrača to nedeljo ob 20.00! |accessdate=29. 9. 2016 |date=20. 9. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> Žirantska zasedba je ostala enaka kot v 5. sezoni: [[Lado Bizovičar]], [[Marjetka Vovk]], [[Ana Klašnja]] in Branko Čakarmiš.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/znana-zirija-sova-slovenija-ima-talent.html |title=Znana žirija šova Slovenija ima talent! |accessdate=29. 9. 2016 |date=9. 6. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> Kreativna producentka je bila Jasmina Lozej. ==Predizbori== Na predizborih se tekmovalci, ki morajo biti stari najmanj 4 leta, predstavijo pred komisijo producentov POP TV, ki odloči, kdo napreduje v naslednji krog avdicij pred žirijo šova Slovenija ima talent. Potekali so v juniju in avgustu v različnih slovenskih mestih:<ref name="predizb">{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/slovenija-ima-talent-v-petek-ze-prvi-predizbor.html |title=SLOVENIJA IMA TALENT: Prvi predizbor je za nami |accessdate=29. 9. 2016 |date=10. 6. 2016 |format= |work=24ur.com}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Kraj !! Lokacija |- | 1. || 10. 6. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 2. || rowspan="2"|11. 6. || Celje || Tehnopolis |- | 3. || Kranj || Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske |- | 4. || rowspan="2"|12. 6. || Novo mesto || Kulturni center Janez Trdina |- | 5. || Murska Sobota || Hotel Diana |- | 6. || rowspan="2"|18. 6. || Maribor || Hotel City Maribor |- | 7. || Portorož || Avditorij |- | 8. || 19. 6. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 9. || rowspan="2"|13. 8. || Koper || Center Planet Tuš, Disco in bowling |- | 10. || Maribor || City hotel |- | 11. || rowspan="2"|14. 8. || Celje || Tehnopolis |- | 12. || Ljubljana || Plesna šola Urška |- | 13. || rowspan="2"|20. 8. || Maribor || Hotel Habakuk |- | 14. || Nova Gorica || Hotel Perla |- | 15. || 21. 8. || Ljubljana || Plesna šola Urška |} Po junijskih predizborih so lahko tekmovalci do 12. avgusta svoj talent prišli predstavit v t. i. Sprejemnico za talente v hišo Pro Plusa na Kranjčevi 26, ki je bila odprta vsak delavnik. ==Potek sezone== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! # !! Datum !! Oddaja !! Prizorišče |- | 1. || 25. september || 1. avdicijska oddaja || rowspan="5"|[[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] |- | 2. || 2. oktober || 2. avdicijska oddaja |- | 3. || 9. oktober || 3. avdicijska oddaja |- | 4. || 16. oktober || 4. avdicijska oddaja |- | 5. || 23. oktober || 5. avdicijska oddaja |- | 6. || 30. oktober || Izbor polfinalistov || rowspan="6" style="text-align:center"|Studio POP TV |- | 7. || 6. november || 1. polfinale |- | 8. || 13. november || 2. polfinale |- | 9. || 20. november || 3. polfinale |- | 10. || 27. november || 4. polfinale |- | 11. || 4. december || 5. polfinale |- | 12. || 11. december || Oddaja pred finalom{{efn|V oddaji pred finalom so predstavili finaliste, pokazali posnetke dogajanja v zakulisju in razkrili nominirance v 3 posebnih kategorijah.}} || — |- | 13. || 18. december || Finale || Studio POP TV |} ==Avdicije== Avdicije pred žiranti so potekale v SNG Opera in balet Ljubljana 3., 4. in 16. septembra 2016. Prva avdicijska oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 25. septembra: * 1. avdicijska oddaja: 25. september * 2. avdicijska oddaja: 2. oktober * 3. avdicijska oddaja: 9. oktober * 4. avdicijska oddaja: 16. oktober * 5. avdicijska oddaja: 23. oktober === 1. avdicijska oddaja === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 90%" |+ Nastopi tekmovalcev v prvi avdicijski oddaji (25. 9.)<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/1-avdicijska-oddaja-slovenija-ima-talent.html |title=Ana v solzah, Marjetkin zlati gumb nadarjenemu duetu! |accessdate=29. 9. 2016 |date=25. 9. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> ! rowspan="2" | # ! rowspan="2" | Kandidat <small>(starost, kraj)</small> ! rowspan="2" | Nastop ! style="width:40%;" colspan="4" | Žirija ! rowspan="2" | Naslednji krog |- ! style="width:10%;" | [[Branko Čakarmiš]] ! style="width:10%;" | [[Ana Klašnja]] ! style="width:10%;" | [[Marjetka Vovk]] ! style="width:10%;" | [[Lado Bizovičar]] |-bgcolor=lightgreen | 1. || Damjan Skela <small>(28 let, [[Haloze]])</small> || igranje na harmoniko || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 2. || Matej Zidarn <small>(15, [[Mozirje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 3. || Daša Lupis Pirc || ples || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 5. || Janko Gorenc <small>(51 let, [[Leskovec pri Krškem]])</small> || štetje od 1 do 10 v 500 jezikih || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 6. || Metka Dolamič <small>(51 let, [[Leskovec pri Krškem]])</small> || pomnjenje rojstnih datumov slavnih || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 7. || Ana Kumer <small>([[Prevalje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 8. || Žan Kramberger <small>(16 let, [[Maribor]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 9. || Peter Jazbec || petje in igranje na kitaro || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:gold" | 10. || Batista Cadillac{{efn|Urban Lutman in Matija Koritnik.}} <small>(21 let, Ljubljana)</small> || vokalno-inštrumentalni duo <small>(''Loving You'' Paola Nutinija)</small> || || || align=center|Zlati Gumb || || style="text-align:center"|✓ (polfinalista) |-bgcolor=lightgreen | 11. || Reciklisti <small>(32-38 let, [[Cerknica]])</small> || petje <small>(''Mini maxi'')</small> || align="center" |DA || align="center" |DA || align="center" |DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 12. || Ljutri <small>(21-24 let, [[Ljubljana]], prvotno iz Nemčije in Španije)</small> || petje in igranje na kitaro in kafon <small>(''Marjo Špinel'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 13. || Janja Brlec <small>(28 let, [[Laško]])</small> || igranje na citre || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 14. || No Limits <small>(16-17 let, [[Maribor]])</small> || akrobacije || align="center" |NE || align="center" |NE || align="center" |NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 15. || Nika Svetlin <small>(16 let, [[Moravče]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 16. || Maša Marič <small>(16 let, [[Prekmurje]])</small> || petje || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 17. || Damaris Potočnik <small>(38 let, [[Maribor]])</small> || petje in igranje na inštrument || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 18. || [[Isaac Palma]] <small>(25 let, [[Ptuj]], prvotno iz Argentine)</small> || petje <small>(''Moja'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * AS (Sanda in Artur) <small>(21 in 24, Koper)</small> – ples; naj bi dobila 4× DA * Andrea Dilič – petje in igranje na kitaro ===2. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 90%" |+ Nastopi tekmovalcev v drugi avdicijski oddaji (2. 10.)<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zlati-gumb-izjemni-plesalki-na-drogu-solze-ganjenosti-ob-talentirani-pevki.html |title=Zlati gumb graciozni plesalki na drogu, solze ganjenosti ob talentirani pevki |accessdate=2. 10. 2016 |date=2. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com }}</ref> ! rowspan="2" | # ! rowspan="2" | Kandidat <small>(starost, kraj)</small> ! rowspan="2" | Nastop ! style="width:40%;" colspan="4" | Žirija ! rowspan="2" | Naslednji krog |- ! style="width:10%;" | [[Branko Čakarmiš]] ! style="width:10%;" | [[Ana Klašnja]] ! style="width:10%;" | [[Marjetka Vovk]] ! style="width:10%;" | [[Lado Bizovičar]] |-bgcolor=lightgreen | 1. || Milana in Jure − Feniks <small>(17 in 19 let, Ljubljana; ona prvotno iz Rusije)</small> || ples (rumba) || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 2. || Duo Odklop || petje in igranje na kitaro <small>(''Mercy'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 3. || Pika Helena Primik <small>(18 let, Radeče)</small> || petje <small>(''You Raise Me Up'')</small> || align=center|? || align=center|? || align=center|JA || align=center|? || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 4. || [[Gaja Prestor]]|| petje <small>(''I Dreamed a Dream'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 5. || Katja in Coby || petje in igranje na kitaro <small>(''New Age'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 6. || Plesni klub Feniks <small>(7-22 let, Ljubljana)</small> || ples (čačača) || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 7. || Sergej Ferrari <small>(83 let, Ljubljana)</small> || pevsko-dramski nastop || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 8. || Alino <small>(23 let, Maribor)</small> || petje <small>(''Super Bass'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:salmon; | 9. || Dejan Stojanov <small>(33 let) || petje <small>(''Ti si mi u krvi'')</small> || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 10. || Mia Vučković <small>(13 let)</small> || petje <small>(''Mercy'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 11. || Enes Kurtovič <small>(52 let, Izola; prvotno iz BiH)</small> || petje in igranje na kitaro || align=center |NE || align=center |NE || align=center |NE || align=center|DA || style="text-align:center"|✗ |-bgcolor=lightgreen | 12. || Stefan Šumanac - Šumi <small>(24 let, Ljubljana)</small> || stand up komik || align=center|DA || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 13. || Viktorija Pospelova <small>(19 let, Ljubljana; prvotno iz Rusije)</small> || rock petje <small>(''Highway to Hell'')</small> || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-bgcolor=lightgreen | 14. || Njivski kvintet <small>(62-72 let, Podkraj pri Velenju)</small> || petje in igranje na inštrumente || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |-style="background:salmon; | 15. || Žan Valenčak <small>(25 let, Velenje)</small> || kendama || align=center|NE || align=center|DA || align=center|DA || align=center|NE || style="text-align:center"|✗ |-style="background:gold" | 16. || Anja Šivic <small>(20 let, Bled)</small> || ples ob drogu || || align=center|Zlati Gumb || || || style="text-align:center"|✓ (polfinalistka) |-bgcolor=lightgreen | 17. || Tara Henigman <small>(27 let, Ljubljana)</small> || petje <small>(''Addicted to You'')</small> || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || align=center|DA || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Anthonio – petje in igranje na kitaro * Sara Janevski – petje * The Moon Lions – vokalno-instrumentalna skupina ===3. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/solze-srece-in-zlati-gumb-za-vrhunski-godalni-duet.html |title=Lado izgubil stavo, zlati gumb za vrhunski godalni duet |accessdate=10. 10. 2016 |date=9. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com }}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || skupina Marjetica <small>(48–55 let, Ljubljana)</small> || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Na soncu'', Siddharta)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || pujs Artur in Viktorija <small>(1 in 34, Škofja Loka)</small> || živalska točka || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Elvis Amiti <small>(32, Ljubljana)</small> || petje <small>(''Ljubavi'' Željka Joksimovića)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 4. || Cayenne <small>(16, Lenart v Slovenskih goricah)</small> || petje <small>(''Bonbon'' Ere Istrefi)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 5. || Edin Nur Mujkić <small>(16, Novo mesto)</small> || rapanje <small>(najprej igranje na kitaro in petje pesmi ''Hotel California'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 6. || ŠK Flip Piran <small>(5–31, Piran)</small> || plesno-akrobatska točka na temo Asterixa in Obelixa || |- | 7. || Neža Kirn <small>(21, Kranj)</small> || petje <small>(''Empire State of Mind'', Jay-Z ft. Alicia Keys)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Jan Ekart <small>(Maribor)</small> || petje <small>(''I Took a Pill in Ibiza'', Mike Posner)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 9. || Touchdown <small>(Moravče)</small>{{efn|Šlo je za potegavščino voditeljev Vida in Domna Valiča.}} || plesno-komična točka v uniformah za ragbi || style="text-align:center"|✗ |- | 10. || Robert Ivačič || igranje na orglice || style="text-align:center"|✗ |- | 11. || Tamara Rajh || petje <small>(''Nasmeh življenja'', Nika Zorjan)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 12. || Some Artist from Slovenia <small>([[Simon Kastelic]], 39, Sežana)</small> || slikanje (z optično iluzijo) || style="text-align:center"|✓ |- | 13. || Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec (GŠSG) <small>(13–52, Slovenj Gradec)</small> || igranje na glasbila <small>(''Africa'', Toto)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || Eva Gorenc <small>(22, Šentjernej)</small> || pop <small>(''Mercy'', Duffy)</small> in operno petje || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 15. || Wildart <small>(Lenart in Timotej, 14 in 14, Lesce in Radovljica)</small> || godalni duo (violina in violončelo), ki igra zmes klasične in rock glasbe || style="text-align:center"|✓<br><small>Ladov zlati gumb</small> |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Alson Krasniq * Evina − petje * Sebastian Zinrajh – petje in igranje na kitaro * Alfredo in Diletta – ples * Anja Cmrekar – petje in igranje na kitaro * Petra Trošt – petje * Rddndrn – glasbena skupina ===4. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/lado-izpolnil-izgubljeno-stavo-talenti-spet-navdusili.html |title=Lado izpolnil izgubljeno stavo, unikatni talenti spet osupnili! |accessdate=16. 10. 2016 |date=16. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || Love Guns <small>(17–18 let, [[Trst]])</small> || rockabilly pevsko-glasbena skupina <small>(''Tutti Frutti'', Little Richard)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || Alina Biyanova <small>(15, [[Maribor]], prvotno Ukrajina)</small> || ritmična gimnastika || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Manca Pirc || petje <small>(''Samo nasmeh je bolj grenak'', Ditka Haberl)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 4. || Ryan Moolman || petje in igranje na kitaro <small>(''Dancing On My Own'', Calum Scott)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 5. || Anja in Dado || petje in igranje na kitaro || style="text-align:center"|✗ |- | 6. || Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat <small>(22 in 22)</small> || petje in igranje na kitaro <small>(''Prsti zapleteni'', Klapa Rišpet & Jelena Rozga)</small> || style="text-align:center"|✗ |- | 7. || Matej Prikeržnik <small>(22, [[Ravne na Koroškem]])</small> || petje <small>(''Lutka'', S.A.R.S.)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Nik Kavčič <small>(16, [[Trbovlje]])</small> || beatboxing || style="text-align:center"|✓ |- | 9. || Matevž Herič <small>(18, [[Ljubljana]])</small> || čarovnik || style="text-align:center"|✓ |- | 10. || Markos in Dawit <small>(20 in 21, [[Ljubljana]], prvotno Eritreja)</small> || žongliranje s klobuki in akrobacije || style="text-align:center"|✓ |- | 11. || Dana Auguštin <small>(35, [[Ljubljana]])</small> || cirkusantka || style="text-align:center"|✓ |- | 12. || Luca Brumat <small>(26)</small> || petje || style="text-align:center"|✓ |- | 13. || Ula Šegula <small>(27)</small> || petje <small>(''Nora je misel'', Elda Viler)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || Vladoša Vidic <small>([[Ajdovščina]])</small> || petje in igranje na ukulele || style="text-align:center"|✓ |- | 15. || Zlata Martinc <small>(55, [[Velenje]])</small> || petje <small>(''A Natural Woman'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 16. || Anima <small>(16–20, [[Ljubljana]])</small> || hiphop ples || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 17. || Filippo Jorio <small>(21, [[Ljubljana]], prvotno Torino)</small> || ples (v visokih petah) || style="text-align:center"|✓{{efn|Filippo se po glasovanju žirije ni uvrstil v naslednji krog, saj je JA prejel le od Ane in Marjetke. Pozneje sta ga za svoj zlati gumb izbrala voditelja Vid in Domen in mu tako omogočila nastop v polfinalu.}}<br><small>zlati gumb Vida in Domna</small> |- | 18. || Anonymous <small>(16–20, [[Ljubljana]])</small> || ples || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Flora Gashi – petje * Kaja Pavlič – petje * Besjana Januzaj – petje * Marcel in Matic – vokalno-instrumentalni duo ===5. avdicijska oddaja=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/5-avdicija.html |title=Marjetka popolnoma šokirana, Brankov zlati gumb glasbeni družini |accessdate=25. 10. 2016 |date=23. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! <small>Napredovanje v naslednji krog</small> |- | 1. || Đorđe Jovanović <small>(17 let, [[Ljubljana]])</small> || japonska umetnost zgibanja papirja (origami in kirigami) || style="text-align:center"|✓ |- | 2. || Eva Šolinc <small>(23, [[Celje]])</small> || petje <small>(''Who's Lovin' You'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 3. || Alja Wolte Sula <small>(21, [[Jesenice]])</small> || petje <small>(''Never Tear Us Apart'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 4. || Nina Brasseur <small>(15, [[Murska Sobota]])</small> || petje <small>(''Run'', Leona Lewis)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 5. || David Matići <small>(32, [[Ptuj]])</small> || petje <small>(''Let's Get It On'', Marvin Gaye)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 6. || AKS Dance Studio <small>(9–14, [[Koper]])</small> || cheerdance || style="text-align:center"|✓ |- | 7. || Flipping Art <small>(Luka in Tim, 20 in 21, [[Žirovnica]])</small> || freerunning akrobacije || style="text-align:center"|✓ |- | 8. || Bar Dragons <small>(Gregor in Jan, 22 in 24, [[Ljubljana]])</small> || street workout (akrobacije na drogu) || style="text-align:center"|✓ |- | 9. || Jure Križman <small>(32, [[Rogaška Slatina]])</small> || moto stunt oz. akrobacije na motorju || style="text-align:center"|✓ |- | 10. || Nastja in Matej Omahna <small>(16 in 18, [[Dob]])</small> || petje in igranje na kitaro <small>(''Caruso'')</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 11. || [[Luka Sešek]] <small>(19, [[Ljubljana]])</small> || petje <small>(''When We Were Young'', Adele)</small> || style="text-align:center"|✓ |-style="background:gold" | 12. || The Plut Family <small>(12–22, [[Črnomelj]])</small> || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Hot Stuff'', Donna Summer)</small> || style="text-align:center"|✓<br><small>Brankov zlati gumb</small> |- | 13. || Led Motion <small>(23–32, [[Ljubljana]])</small> || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki || style="text-align:center"|✓ |- | 14. || [[Klara Jazbec]] <small>(18, [[Tržič]])</small> || petje <small>(''Piece by Piece'', Kelly Clarkson)</small> || style="text-align:center"|✓ |- | 15. || Aleksandra Vovk <small>(16, [[Mojstrana]])</small> || petje <small>(''Mamma Knows Best'', Jessie J)</small> || style="text-align:center"|✓ |} Nastopi, ki niso bili prikazani na televiziji: * Madam Bee – petje * Nastja But – petje * Nataša Mijatović – petje * Maja Kunaver – petje * Malala – petje in igranje na instrument * Aldin Ribo – petje * Kajetan (8 let) – dobil je 4× DA ==Polfinale== ===Izbor polfinalistov=== V polfinale se je uvrstilo 30 tekmovalcev: 5 tistih, ki so prejeli zlati gumb od žirantov in voditeljev in so se neposredno uvrstili v polfinale, ostalih 25 pa so izbrali izmed vseh, ki so na avdiciji prejeli JA od vsaj treh žirantov in se tako uvrstili v naslednji krog. ;Zlati gumbi {| class="wikitable" |- ! Žirant !! Tekmovalec |- | Marjetka || Batista Cadillac |- | Ana || Anja Šivic |- | Lado || Wildart |- | Branko || The Plut Family |- | Vid in Domen || Filippo Jorio |} ;Ostalih 25<ref name="pf">{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zirantje-izbrali-30-polfinalistov-favorit-vida-in-domna-ostaja-se-skrivnost.html |title=Žirantje razglasili polfinaliste, izbranec Vida in Domna ostaja še skrivnost |accessdate=30. 10. 2016 |date=30. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> {{stolpci|4| # Nina Brasseur # Eva Gorenc # Isaac Palma # Tara Henigman # Plesni klub Feniks # Anima # Janja Brlec # Damaris Potočnik # Nik Kavčič # Luka Sešek # David Matići # Klara Jazbec # Aleksandra Vovk # Marjetica # Reciklisti # Ljutri # Đorđe Jovanović # Bar Dragons # Jure in Milana # Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec # Dana Auguštin # Some Artist from Slovenia # Led Motion # Anonymous # Zlata Martinc }} Za polfinale niso bili izbrani: {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! Tekmovalci, ki so avdicijo uspešno prestali, a za polfinale niso bili izbrani<ref name="pf">{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/zirantje-izbrali-30-polfinalistov-favorit-vida-in-domna-ostaja-se-skrivnost.html |title=Žirantje razglasili polfinaliste, izbranec Vida in Domna ostaja še skrivnost |accessdate=30. 10. 2016 |date=30. 10. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> |- | {{stolpci|2| * Njivski kvintet * The Moon Lions * Nastja in Matej Omahna * Stefan Šumanac - Šumi * Matevž Herič * Evina * Love Guns * Flipping Art * Kajetan * Dejan Stojanov * Matej Prikeržnik * Alja Wolte Sula * Flora Gashi * Artur & Viktorija * AKS Dance Studio * Neža Kirn * Petra Trošt * Besjana Januzaj * Viktorija Pospelova * Ula Šegula * Vladoša Vidic * Alina * AS * Alfredo in Diletta * Duo Odklop * Marcel in Matic * Katja in Coby * Markos in Dawit * Jure Križman * Andrea Dilič * Damjan Skela * Edin Nur Mujkić * Eva Šolinc * Mia Vučković (?) }} |} ===Glasovanje=== V polfinalnih oddajah glasujejo gledalci preko telefonov. Tekmovalec, ki prejme največ glasov, napreduje naravnost v finale, med drugo- in tretjeuvrščenim pa odloči žirija (vsak izmed žirantov ima en glas). Če je glasovanje žirantov izenačeno, gre v finale tekmovalec, ki je bil po telefonskem glasovanju drugi. ===1. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-ne-zamudite-prve-polfinalne-oddaje.html?123 |title=V finalu srčni Argentinec Isaac in družinski ansambel The Plut family |accessdate=9. 11. 2016 |date=6. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || The Plut Family || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''You Shook Me All Night Long'', AC/DC)</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|Branko, Marjetka |- | 2. || Zlata Martinc || petje <small>(avtorska pesem ''Mehanik moj'')</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Dana Auguštin || akrobacije (na svili) || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Harmonikarski orkester Glasbene šole Slovenj Gradec || igranje na harmoniko <small>(''A Fifth of Beethoven'', Walter Murphy)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 5. || Milana in Jure − Feniks || ples <small>(standardni in latinskoameriški plesi: pasodoble, flamenko, tango)</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|Ana, Lado |-style="background:#ffdead" | 6. || [[Isaac Palma]]|| petje <small>(''Regresa a mí'', Il Divo)</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===2. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-kmalu-bo-znan-zlati-gumb-vida-in-domna.html |title=Vstopnico v finale dobili pevski duet Batista Cadillac in Eva Gorenc |accessdate=13. 11. 2016 |date=13. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || Eva Gorenc || pop in operno petje <small>(''Titanium/The Phantom of the Opera'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || style="text-align:center"|Marjetka, Lado, Branko |- | 2. || Nik Kavčič || bitboksanje || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Bar Dragons || ulična gimnastika na drogu || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Plesni klub Feniks || ples <small>(različne zvrsti: jive, samba, quickstep)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || style="text-align:center"|Ana |- | 5. || Filippo Jorio || ples v visokih petah || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 6. || [[Batista Cadillac]]|| vokalno-instrumentalni duo <small>(''A mi manera'')</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===3. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-ne-zamudite-tretje-polfinalne-oddaje.html |title=V finalu čutna plesalka Anja Šivic in eterična pevka Aleksandra Vovk |accessdate=20. 11. 2016 |date=20. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |- | 1. || Ljutri{{efn|Philipp Hemmelmann, Juan Lopez in Joana Subirá.}} || vokalno-instrumentalni trio <small>(''Royals'', Lorde)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 2. || Anima || hiphop ples || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || Janja Brlec || igranje na citre in petje <small>(''Jovano, Jovanke'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || |- | 4. || Reciklisti || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Čez Šuštarski most'', Majda Sepe)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 5. || Aleksandra Vovk || petje <small>(''I Surrender'', Celine Dion)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || Branko, Ana, Lado, Marjetka |-style="background:#ffdead" | 6. || Anja Šivic || ples ob drogu || style="text-align:center"|1. || |} ===4. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url= http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-caka-nas-vecer-plesnih-pevskih-in-umetniskih-poslastic.html |title=V velikem finalu izjemna godalca Wildart in odličen pevec Luka Sešek |accessdate=27. 11. 2016 |date=27. 11. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |- | 1. || Marjetica || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Poletna noč'', Marjana Deržaj)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |-style="background:#ffdead" | 2. || [[Luka Sešek]]|| petje <small>(''Ko dvigneš me'', slov. različica ''You Raise Me Up'')</small> || style="text-align:center"|2.–3. || Ana, Lado, Marjetka, Branko |- | 3. || Đorđe Jovanović || origami in kirigami || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || Anonymous || ples || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 5. || Nina Brasseur || petje <small>(''A Moment Like This'', Kelly Clarkson)</small> || style="text-align:center"|2.–3. || |-style="background:#ffdead" | 6. || [[WildArt]]|| godalni duo <small>(''Rolling in the Deep'', Adele)</small> || style="text-align:center"|1. || |} ===5. polfinalna oddaja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec<ref>{{navedi splet |url=http://talent.24ur.com/clanek/nocoj-bomo-dobili-zadnja-dva-finalista.html |title=V finalu plesni spektakel LED motion in izvrsten pevec David Matići |accessdate=5. 12. 2016 |date=4. 12. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> !! Talent !! Rezultat !! Glasovi žirantov |-style="background:#ffdead" | 1. || David Matići || petje <small>(''Fly Me to the Moon'')</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|Branko, Ana |- | 2. || Damaris Potočnik || petje in igranje na instrumente <small>(''Fallin''', Alicia Keys)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 3. || [[Simon Kastelic|Some Artist from Slovenia]]|| hitrostno slikanje/slikarski iluzionist || style="text-align:center"|4.–6. || |- | 4. || [[Klara Jazbec]]|| petje <small>(lastna skladba ''Milijon in ena'')</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|Marjetka, Lado |-style="background:#ffdead" | 5. || Led Motion || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki || style="text-align:center"|1. || |- | 6. || Tara || petje <small>(''And I Am Telling You I'm Not Going'' iz muzikala Dreamgirls)</small> || style="text-align:center"|4.–6. || |} ==Finale== {| class="wikitable" |- ! # !! Tekmovalec !! Talent !! Rezultat |- | style="text-align:center"|1. || Aleksandra Vovk || petje <small>(''Euphoria'', Loreen)</small> || style="text-align:center" rowspan="8"|3.–10. |- | style="text-align:center"|2. || [[Batista Cadillac]]|| vokalno-instrumentalni duo <small>(''Črta'', Slavko Ivančić)</small> |- | style="text-align:center"|3. || Eva Gorenc || petje <small>(''Unchained Melody'')</small> |- | style="text-align:center"|4. || Led Motion || plesno-akrobatska točka s svetlobnimi učinki |- | style="text-align:center"|5. || [[Luka Sešek]]|| petje <small>(''Moja'', Modrijani)</small> |- | style="text-align:center"|6. || David Matići || petje <small>(''Can't Feel My Face'', The Weeknd)</small> |- | style="text-align:center"|7. || Anja Šivic || ples ob drogu (+ plesno-gimnastična točka) |- | style="text-align:center"|8. || The Plut Family || vokalno-instrumentalna skupina <small>(''Bad Girls'', Donna Summer)</small> |- | style="text-align:center"|9. || [[Isaac Palma]]|| petje <small>(''Hallelujah'', Leonard Cohen – slovensko-španska različica)</small> || style="text-align:center"|2. |-bgcolor="gold" | 10. || '''[[WildArt]]''' || godalni duo <small>(''The Show Must Go On/Smooth Criminal'', Queen/Michael Jackson)</small> || style="text-align:center"|1. |} ==Talenti s poslanstvom, talenti mladi vzorniki in talenti, ki so presenetili== Prvič so poleg glavne nagrade 50.000 €, ki sta jo prejela zmagovalca finala WildArt, podelili tudi denarne nagrade (3.000 €) v 3 posebnih kategorijah: talenti s poslanstvom, talenti mladi vzorniki in talenti, ki so presenetili. V vsaki kategoriji so bili nominirani 3 tekmovalci, ki so se predstavili vsaj na avdiciji. Zmagovalca v posamezni kategoriji so izbrali žiranti.<ref>{{navedi splet |url=http://talent.24ur.com/clanek/znanih-je-devet-nominirancev-v-posebnih-kategorijah.html |title=Znanih je devet nominirancev v posebnih kategorijah |accessdate=11. 12. 2016 |date=11. 12. 2016 |format= |work=talent.24ur.com}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Talenti s poslanstvom !! Talenti mladi vzorniki !! Talenti, ki so presenetili |- | Žan Valenčak<br>'''Artur in Viktorija'''<br>Dana Auguštin || Love Guns<br>'''Alina Biyanova'''<br>AKS Dance Studio || Some Artist from Slovenia<br>'''Đorđe Jovanović'''<br>Jure Križman |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 ==Zunanje povezave== * http://talent.24ur.com/ {{Slovenija ima talent}} [[Kategorija:Slovenija ima talent]] [[Kategorija:2016 v Sloveniji]] michzrh46ggwhgn78o1874ydeoalr0i 0 428935 6705250 5904731 2026-07-01T15:38:45Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6705250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juja Kubo |image= |birth_date= |birth_place= |position=[[vezist (nogomet)|vezist]] | height = 178 cm | youthyears1 = 2009–2011 | youthclubs1 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Sanga]] | years1 = 2011–2013 | clubs1 = [[Kjoto Sanga FC|Kjoto Sanga]] | caps1 = 66 | goals1 = 18 | years2 = 2013–2017 | clubs2 = [[BSC Young Boys|Young Boys]] | caps2 = 104 | goals2 = 26 | years3 = 2017–2020 | clubs3 = [[K.A.A. Gent|Gent]] | caps3 = 62 | goals3 = 22 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = → [[1. FC Nürnberg]] (pos.) | caps4 = 22 | goals4 = 1 | years5 = 2020–2025 | clubs5 = [[FC Cincinnati]] | caps5 = 146 | goals5 = 15 |nationalyears1=2016–2018|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=13|nationalgoals1=2 }} '''Juja Kubo''' ({{jezik-ja|久保 裕也}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. december]] [[1993]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral 13 uradnih tekem in dosegel dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kubo, Juja}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Kjoto Sange F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši BSC Young Boysa]] [[Kategorija:Nogometaši K.A.A. Genta]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]] [[Kategorija:Nogometaši FC Cincinnatija]] exrvftyetvqcy7sm8f2c0m912vs57gd 0 428937 6705243 5879187 2026-07-01T15:25:04Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Ivate Grulla Morioke]]; +[[Kategorija:Nogometaši Tampines Roversov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juki Kobajaši |image= |fullname=Juki Kobajaši |birth_date= |birth_place= |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Tampines Rovers]] | clubnumber = 49 | youthyears1 = 2005–2010 | youthclubs1 = [[Tokio Verdi]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[Tokio Verdi]] | caps1 = 62 | goals1 = 6 | years2 = 2012–2013 | clubs2 = →[[Jubilo Ivata]] (pos.) | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2013–2016 | clubs3 = [[Júbilo Iwata]] | caps3 = 101 | goals3 = 13 | years4 = 2016–2019 | clubs4 = [[SC Heerenveen]] | caps4 = 92 | goals4 = 3 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[Waasland-Beveren]] | caps5 = 21 | goals5 = 2 | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[Al-Khor SC|Al-Khor]] | caps6 = 16 | goals6 = 0 | years7 = 2021 | clubs7 = [[Seoul E-Land FC]] | caps7 = 8 | goals7 = 0 | years8 = 2022 | clubs8 = [[Gangwon FC]] | caps8 = 12 | goals8 = 0 | years9 = 2022 | clubs9 = [[Visel Kobe]] | caps9 = 9 | goals9 = 3 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[Hokkaido Consadole Sapporo]] | caps10 = 40 | goals10 = 3 | years11 = 2025 | clubs11 = [[Ivate Grulla Morioka]] | caps11 = 24 | goals11 = 5 | years12 = 2026– | clubs12 = [[Tampines Rovers]] | caps12 = | goals12 = |nationalyears1=2016–|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=8|nationalgoals1=1 }} '''Juki Kobajaši''' ({{jezik-ja|小林 祐希}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[24. april]] [[1992]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral osem uradnih tekem en dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kobajaši, Juki}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]] [[Kategorija:Nogometaši Jubilo Ivate]] [[Kategorija:Nogometaši SC Heerenveena]] [[Kategorija:Nogometaši S.K. Beverena]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Khorja SC]] [[Kategorija:Nogometaši Seoul E-Landa FC]] [[Kategorija:Nogometaši Gangwona FC]] [[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]] [[Kategorija:Nogometaši Consadoleja Saporo]] [[Kategorija:Nogometaši Ivate Grulla Morioke]] [[Kategorija:Nogometaši Tampines Roversov]] h288xntpvo8rxcfzqk43d7rc8vmu1dp 0 428938 6705285 5910323 2026-07-01T16:29:03Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Tokušime Vortis]]; +[[Kategorija:Nogometaši Ivakija FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Rjota Nagaki |position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[Ivaki FC]] | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2006 | youthclubs1 = [[Kavasaki Frontale]] | youthyears2 = 2007–2010 | youthclubs2 = [[Univerza Čuo]] | years1 = 2010–2015 | clubs1 = [[Šonan Bellmare]] | caps1 = 184 | goals1 = 19 | years2 = 2016–2021 | clubs2 = [[Kašima Antlers]] | caps2 = 156 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = [[Šonan Bellmare]] | caps3 = 23 | goals3 = 0 | years4 = 2022 | clubs4 = → [[Nagoja Grampus]] (pos.) | caps4 = 12 | goals4 = 0 | years5 = 2023 | clubs5 = → [[Tokushima Vortis]] (pos.) | caps5 = 11 | goals5 = 1 | years6 = 2024-2025 | clubs6 = [[Tokushima Vortis]] | caps6 = 41 | goals6 = 0 | years7 = 2026- | clubs7 = [[Ivaki FC]] | caps7 = | goals7 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2016|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Rjota Nagaki''' ({{jezik-ja|永木 亮太}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[4. junij]] [[1988]], [[Jokohama]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nagaki, Rjota}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši Kašime Antlers]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Tokušime Vortis]] [[Kategorija:Nogometaši Ivakija FC]] 4xapo1ph1ioy1wdizafru9onlmu2rsr 0 428942 6705272 5910337 2026-07-01T16:08:36Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Juiči Marujama |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[Kavasaki Frontale]] | clubnumber = 28 | youthyears1 = 2008–2011 | youthclubs1 = [[Univerza Meidži]] | years1 = 2012–2018 | clubs1 = [[FC Tokio]] | caps1 = 97 | goals1 = 2 | years2 = 2014 | clubs2 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps2 = 41 | goals2 = 2 | years3 = 2016 | clubs3 = → [[FC Tokio U-23]] (pos.) | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 2018–2023 | clubs4 = [[Nagoja Grampus]] | caps4 = 122 | goals4 = 2 | years5 = 2024– | clubs5 = [[Kavasaki Frontale]] | caps5 = | goals5 = |totalcaps=|totalgoals= |nationalyears1=2016|nationalteam1=[[Japonska nogometna reprezentanca|Japonska]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0 }} '''Juiči Marujama''' ({{jezik-ja|丸山 祐市}}), [[Japonska|japonski]] [[nogometaš]], * [[16. junij]] [[1989]], [[Tokio]], [[Japonska]]. Za [[Japonska nogometna reprezentanca|japonsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Marujama, Juiči}} [[Kategorija:Japonski nogometaši]] [[Kategorija:Japonski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tokia U-23]] [[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]] [[Kategorija:Nogometaši Kavasakija Frontale]] ghr80kdzwbljx8y8n8f73h1f1sltd74 828 436711 6705579 6704013 2026-07-02T11:42:44Z Pinky sl 2932 +derfluegel.de 6705579 Scribunto text/plain --[[ ---------------------------------- Lua module implementing the {{webarchive}} template. A merger of the functionality of three templates: {{wayback}}, {{webcite}} and {{cite archives}} ]] local p = {} --[[--------------------------< inlineError >----------------------- Critical error. Render output completely in red. Add to tracking category. ]] local function inlineError(arg, msg) track["Kategorija:Predloga Webarchive z napakami"] = 1 return '<span style="font-size:100%" class="error citation-comment">Napaka v predlogi webarchive: preverite <code style="color:inherit; border:inherit; padding:inherit;">&#124;' .. arg .. '=</code> vrednost. ' .. msg .. '</span>' end --[[--------------------------< inlineRed >----------------------- Render a text fragment in red, such as a warning as part of the final output. Add tracking category. ]] local function inlineRed(msg, trackmsg) if trackmsg == "warning" then track["Kategorija:Predloga Webarchive z opozorili"] = 1 elseif trackmsg == "error" then track["Kategorija:Predloga Webarchive z napakami"] = 1 end return '<span style="font-size:100%" class="error citation-comment">' .. msg .. '</span>' end --[[--------------------------< trimArg >----------------------- trimArg returns nil if arg is "" while trimArg2 returns 'true' if arg is "" trimArg2 is for args that might accept an empty value, as an on/off switch like nolink= ]] local function trimArg(arg) if arg == "" or arg == nil then return nil else return mw.text.trim(arg) end end local function trimArg2(arg) if arg == nil then return nil else return mw.text.trim(arg) end end --[[--------------------------< base62 >----------------------- Convert base-62 to base-10 Credit: https://de.wikipedia.org/wiki/Modul:Expr ]] local function base62( value ) local r = 1 if value:match( "^%w+$" ) then local n = #value local k = 1 local c r = 0 for i = n, 1, -1 do c = value:byte( i, i ) if c >= 48 and c <= 57 then c = c - 48 elseif c >= 65 and c <= 90 then c = c - 55 elseif c >= 97 and c <= 122 then c = c - 61 else -- How comes? r = 1 break -- for i end r = r + c * k k = k * 62 end -- for i end return r end --[[--------------------------< tableLength >----------------------- Given a 1-D table, return number of elements ]] local function tableLength(T) local count = 0 for _ in pairs(T) do count = count + 1 end return count end --[[--------------------------< dateFormat >----------------------- Given a date string, return its format: dmy, mdy, iso, ymd If unable to determine return nil ]] local function dateFormat(date) local dt = {} dt.split = {} dt.split = mw.text.split(date, "-") if tableLength(dt.split) == 3 then if tonumber(dt.split[1]) > 1900 and tonumber(dt.split[1]) < 2200 and tonumber(dt.split[2]) and tonumber(dt.split[3]) then return "iso" else return nil end end dt.split = mw.text.split(date, " ") if tableLength(dt.split) == 3 then if tonumber(dt.split[3]) then if tonumber(dt.split[3]) > 1900 and tonumber(dt.split[3]) < 2200 then if tonumber(dt.split[1]) then return "dmy" else return "mdy" end else if tonumber(dt.split[1]) then if tonumber(dt.split[1]) > 1900 and tonumber(dt.split[1]) < 2200 then return "ymd" end end end end end return nil end --[[--------------------------< makeDate >----------------------- Given a zero-padded 4-digit year, 2-digit month and 2-digit day, return a full date in df format df = mdy, dmy, iso, ymd ]] local function makeDate(year, month, day, df) if not year or year == "" or not month or month == "" or not day or day == "" then return nil end local zmonth = month -- month with leading 0 month = month:match("0*(%d+)") -- month without leading 0 if tonumber(month) < 1 or tonumber(month) > 12 then return year end local nmonth = os.date("%B", os.time{year=2000, month=month, day=1} ) -- month in name form if not nmonth then return year end local zday = day day = zday:match("0*(%d+)") if tonumber(day) < 1 or tonumber(day) > 31 then if df == "mdy" or df == "dmy" then return nmonth .. " " .. year elseif df == "iso" then return year .. "-" .. zmonth elseif df == "ymd" then return year .. " " .. nmonth else return nmonth .. " " .. year end end if df == "mdy" then return nmonth .. " " .. day .. ", " .. year -- September 1, 2016 elseif df == "dmy" then return day .. " " .. nmonth .. " " .. year -- 1 September 2016 elseif df == "iso" then return year .. "-" .. zmonth .. "-" .. zday -- 2016-09-01 elseif df == "ymd" then return year .. " " .. nmonth .. " " .. cday -- 2016 September 1 else return nmonth .. " " .. day .. ", " .. year -- September 1, 2016 end end --[[--------------------------< decodeWebciteDate >----------------------- Given a URI-path to Webcite (eg. /67xHmVFWP) return the encoded date in df format ]] local function decodeWebciteDate(path, df) local dt = {} dt.split = {} dt.split = mw.text.split(path, "/") -- valid URL formats that are not base62 -- http://www.webcitation.org/query?id=1138911916587475 -- http://www.webcitation.org/query?url=http..&date=2012-06-01+21:40:03 -- http://www.webcitation.org/1138911916587475 -- http://www.webcitation.org/cache/73e53dd1f16cf8c5da298418d2a6e452870cf50e -- http://www.webcitation.org/getfile.php?fileid=1c46e791d68e89e12d0c2532cc3cf629b8bc8c8e if mw.ustring.find( dt.split[2], "query", 1, plain) or mw.ustring.find( dt.split[2], "cache", 1, plain) or mw.ustring.find( dt.split[2], "getfile", 1, plain) or tonumber(dt.split[2]) then return "query" end dt.full = os.date("%Y %m %d", string.sub(string.format("%d", base62(dt.split[2])),1,10) ) dt.split = mw.text.split(dt.full, " ") dt.year = dt.split[1] dt.month = dt.split[2] dt.day = dt.split[3] if not tonumber(dt.year) or not tonumber(dt.month) or not tonumber(dt.day) then return inlineRed("[Date error] (1)", "error") end if tonumber(dt.month) > 12 or tonumber(dt.day) > 31 or tonumber(dt.month) < 1 then return inlineRed("[Date error] (2)", "error") end if tonumber(dt.year) > tonumber(os.date("%Y")) or tonumber(dt.year) < 1900 then return inlineRed("[Date error] (3)", "error") end fulldate = makeDate(dt.year, dt.month, dt.day, df) if not fulldate then return inlineRed("[Date error] (4)", "error") else return fulldate end end --[[--------------------------< snapDateToString >----------------------- Given a URI-path to Wayback (eg. /web/20160901010101/http://example.com ) return the formatted date eg. "September 1, 2016" in df format Handle non-digits in snapshot ID such as "re_" and "-" and "*" ]] local function decodeWaybackDate(path, df) local snapdate, snapdatelong, currdate, fulldate local safe = path snapdate = string.gsub(safe, "^/w?e?b?/?", "") -- Remove leading "/web/" or "/" safe = snapdate local N = mw.text.split(safe, "/") snapdate = N[1] if snapdate == "*" then -- eg. /web/*/http.. return "index" end safe = snapdate snapdate = string.gsub(safe, "[a-z][a-z]_[0-9]?$", "") -- Remove any trailing "re_" from date safe = snapdate snapdate = string.gsub(safe, "[-]", "") -- Remove dashes from date eg. 2015-01-01 safe = snapdate snapdate = string.gsub(safe, "[*]$", "") -- Remove trailing "*" if not tonumber(snapdate) then return inlineRed("[Date error] (2)", "error") end local dlen = string.len(snapdate) if dlen < 4 then return inlineRed("[Date error] (3)", "error") end if dlen < 14 then snapdatelong = snapdate .. string.rep("0", 14 - dlen) else snapdatelong = snapdate end local year = string.sub(snapdatelong, 1, 4) local month = string.sub(snapdatelong, 5, 6) local day = string.sub(snapdatelong, 7, 8) if not tonumber(year) or not tonumber(month) or not tonumber(day) then return inlineRed("[Date error] (4)", "error") end if tonumber(month) > 12 or tonumber(day) > 31 or tonumber(month) < 1 then return inlineRed("[Date error] (5)", "error") end currdate = os.date("%Y") if tonumber(year) > tonumber(currdate) or tonumber(year) < 1900 then return inlineRed("[Date error] (6)", "error") end fulldate = makeDate(year, month, day, df) if not fulldate then return inlineRed("[Date error] (7)", "error") else return fulldate end end --[[--------------------------< serviceName >----------------------- Given a domain extracted by mw.uri.new() (eg. web.archive.org) set tail string and service ID ]] local function serviceName(host, nolink) local tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z drugimi arhivi" local bracketopen = "[[" local bracketclose = "]]" if nolink then bracketopen = "" bracketclose = "" end ulx.url1.service = "other" ulx.url1.tail = " at " .. ulx.url1.host .. " " .. inlineRed("Napaka: neznan URL arhiva") if mw.ustring.find( host, "archive.org", 1, plain ) then ulx.url1.service = "wayback" ulx.url1.tail = " na " .. bracketopen .. "Wayback Machine" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki" elseif mw.ustring.find( host, "webcitation.org", 1, plain ) then ulx.url1.service = "webcite" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "WebCite" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z webcite linki" elseif mw.ustring.find( host, "archive.is", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveis" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive.is" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z archiveis linki" elseif mw.ustring.find( host, "archive.fo", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveis" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive.is" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z archiveis linki" elseif mw.ustring.find( host, "archive.today", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveis" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive.is" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z archiveis linki" elseif mw.ustring.find( host, "archive.il", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveis" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive.is" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z archiveis linkis" elseif mw.ustring.find( host, "archive.ec", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveis" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive.is" .. bracketclose tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z archiveis linkis" elseif mw.ustring.find( host, "archive[-]it.org", 1, plain ) then ulx.url1.service = "archiveit" ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Archive-It" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "arquivo.pt", 1, plain) then ulx.url1.tail = " at the " .. "Portuguese Web Archive" elseif mw.ustring.find( host, "loc.gov", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "Library of Congress" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "webharvest.gov", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "National Archives and Records Administration" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "bibalex.org", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at " .. "[[Bibliotheca_Alexandrina#Internet_Archive_partnership|Bibliotheca Alexandrina]]" elseif mw.ustring.find( host, "collectionscanada", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "Canadian Government Web Archive" elseif mw.ustring.find( host, "haw.nsk", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "Croatian Web Archive (HAW)" elseif mw.ustring.find( host, "veebiarhiiv.digar.ee", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "Estonian Web Archive" elseif mw.ustring.find( host, "vefsafn.is", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "[[National and University Library of Iceland]]" elseif mw.ustring.find( host, "proni.gov", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "Public Record Office of Northern Ireland" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "uni[-]lj.si", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "Slovenian Web Archive" elseif mw.ustring.find( host, "stanford.edu", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. "[[Stanford University Libraries|Stanford Web Archive]]" elseif mw.ustring.find( host, "nationalarchives.gov.uk", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "UK Government Web Archive" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "parliament.uk", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "UK Parliament's Web Archive" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "webarchive.org.uk", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at the " .. bracketopen .. "UK Web Archive" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "nlb.gov.sg", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at " .. "Web Archive Singapore" elseif mw.ustring.find( host, "pandora.nla.gov.au", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Pandora Archive" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "perma.cc", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Perma.cc" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "perma-archives.cc", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at " .. bracketopen .. "Perma.cc" .. bracketclose elseif mw.ustring.find( host, "screenshots.com", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at Screenshots" elseif mw.ustring.find( host, "wikiwix.com", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at Wikiwix" elseif mw.ustring.find( host, "freezepage.com", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at Freezepage" elseif mw.ustring.find( host, "webcache.googleusercontent.com", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at Google Cache" elseif mw.ustring.find( host, "tamis.dai.com", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at tamis.dai.com" elseif mw.ustring.find( host, "derfluegel.de", 1, plain ) then ulx.url1.tail = " at derfluegel.de" else tracking = "Kategorija:Predloga Webarchive z neznanimi arhivi" end track[tracking] = 1 end --[[--------------------------< parseExtraArgs >----------------------- Parse numbered arguments starting at 2, such as url2..url10, date2..date10, title2..title10 For example: {{webarchive |url=.. |url4=.. |url7=..}} Three url arguments not in numeric sequence (1..4..7). Function only processes arguments numbered 2 or greater (in this case 4 and 7) It creates numeric sequenced table entries like: urlx.url2.url = <argument value for url4> urlx.url3.url = <argument value for url7> Returns the number of URL arguments found numbered 2 or greater (in this case returns "2") ]] local function parseExtraArgs() local i, j, argurl, argurl2, argdate, argtitle j = 2 for i = 2, maxurls do argurl = "url" .. i if trimArg(args[argurl]) then argurl2 = "url" .. j ulx[argurl2] = {} ulx[argurl2]["url"] = args[argurl] argdate = "date" .. j if trimArg(args[argdate]) then ulx[argurl2]["date"] = args[argdate] else ulx[argurl2]["date"] = inlineRed("[Manjka datum]", "warning") end argtitle = "title" .. j if trimArg(args[argtitle]) then ulx[argurl2]["title"] = args[argtitle] else ulx[argurl2]["title"] = nil end j = j + 1 end end if j == 2 then return 0 else return j - 2 end end --[[--------------------------< comma >----------------------- Given a date string, return "," if it's MDY ]] local function comma(date) local N = mw.text.split(date, " ") local O = mw.text.split(N[1], "-") -- for ISO if O[1] == "index" then return "" end if not tonumber(O[1]) then return "," else return "" end end --[[--------------------------< createTracking >----------------------- Return data in track[] ie. tracking categories ]] local function createTracking() local sand = "" if tableLength(track) > 0 then for key,_ in pairs(track) do sand = sand .. "[[" .. key .. "]]" end end return sand end --[[--------------------------< createRendering >----------------------- Return a rendering of the data in ulx[][] ]] local function createRendering() local sand, displayheader, displayfield local period1 = "" -- For backwards compat with {{wayback}} local period2 = "." local indexstr = "archived" if ulx.url1.date == "index" then indexstr = "archive" end -- For {{wayback}}, {{webcite}} if ulx.url1.format == "none" then if not ulx.url1.title and not ulx.url1.date then -- No title. No date sand = "[" .. ulx.url1.url .. " Arhivirano]" .. ulx.url1.tail elseif not ulx.url1.title and ulx.url1.date then -- No title. Date. if ulx.url1.service == "wayback" then period1 = "." period2 = "" end sand = "[" .. ulx.url1.url .. " Arhivirano] " .. ulx.url1.date .. comma(ulx.url1.date) .. ulx.url1.tail .. period1 elseif ulx.url1.title and not ulx.url1.date then -- Title. No date. sand = "[" .. ulx.url1.url .. " " .. ulx.url1.title .. "]" .. ulx.url1.tail elseif ulx.url1.title and ulx.url1.date then -- Title. Date. sand = "[" .. ulx.url1.url .. " " .. ulx.url1.title .. "]" .. ulx.url1.tail .. "&#32;(" .. indexstr .. " " .. ulx.url1.date .. ")" else return nil end if ulx.url1.extraurls > 0 then -- For multiple archive URLs local tot = ulx.url1.extraurls + 1 sand = sand .. period2 .. " Dodatni arhivi: " for i=2,tot do local indx = "url" .. i if ulx[indx]["title"] then displayfield = "title" else displayfield = "date" end sand = sand .. "[" .. ulx[indx]["url"] .. " " .. ulx[indx][displayfield] .. "]" if i == tot then sand = sand .. "." else sand = sand .. ", " end end else return sand end return sand -- For {{cite archives}} else if ulx.url1.format == "addlarchives" then -- Multiple archive services displayheader = "Dodatni arhivi: " else -- Multiple pages from the same archive displayheader = "Dodatne arhivirane strani&nbsp;na " .. ulx.url1.date .. ": " end local tot = 1 + ulx.url1.extraurls local sand = displayheader for i=1,tot do local indx = "url" .. i displayfield = ulx[indx]["title"] if ulx.url1.format == "addlarchives" then if not displayfield then displayfield = ulx[indx]["date"] end else if not displayfield then displayfield = "Page " .. i end end sand = sand .. "[" .. ulx[indx]["url"] .. " " .. displayfield .. "]" if i == tot then sand = sand .. "." else sand = sand .. ", " end end return sand end end function p.webarchive(frame) args = frame.args if (args[1]==nil) and (args["url"]==nil) then -- if no argument provided than check parent template/module args args = frame:getParent().args end local tname = "Webarchive" -- name of calling template. Change if template rename. ulx = {} -- Associative array to hold template data track = {} -- Associative array to hold tracking categories maxurls = 10 -- Max number of URLs allowed. local verifydates = "no" -- See documentation. Set "no" to disable. -- URL argument (first) local url1 = trimArg(args.url) or trimArg(args.url1) if not url1 then return inlineError("url", "Prazno.") .. createTracking() end if mw.ustring.find( url1, "https://web.http", 1, plain ) then -- track bug track["Kategorija:Predloga Webarchive z napakami"] = 1 return inlineError("url", "https://web.http") .. createTracking() end if url1 == "https://web.archive.org/http:/" then -- track bug track["Kategorija:Predloga Webarchive z napakami"] = 1 return inlineError("url", "Napačen URL") .. createTracking() end ulx.url1 = {} ulx.url1.url = url1 local uri1 = mw.uri.new(ulx.url1.url) ulx.url1.host = uri1.host ulx.url1.extraurls = parseExtraArgs() -- Nolink argument local nolink = trimArg2(args.nolink) serviceName(uri1.host, nolink) -- Date argument local date = trimArg(args.date) or trimArg(args.date1) if date == "*" and ulx.url1.service == "wayback" then date = "index" elseif date and ulx.url1.service == "wayback" and verifydates == "yes" then local ldf = dateFormat(date) if ldf then local udate = decodeWaybackDate( uri1.path, ldf ) if udate ~= date then date = udate .. inlineRed("^{[Date mismatch]}", "warning") end end elseif date and ulx.url1.service == "webcite" and verifydates == "yes" then local ldf = dateFormat(date) if ldf then local udate = decodeWebciteDate( uri1.path, ldf ) if udate == "query" then -- skip elseif udate ~= date then date = udate .. inlineRed("^{[Date mismatch]}", "warning") end end elseif not date and ulx.url1.service == "wayback" then date = decodeWaybackDate( uri1.path, "iso" ) if not date then date = inlineRed("[Date error] (1)", "error") end elseif not date and ulx.url1.service == "webcite" then date = decodeWebciteDate( uri1.path, "iso" ) if date == "query" then date = inlineRed("[Manjka datum]", "warning") elseif not date then date = inlineRed("[Date error] (1)", "error") end elseif not date then date = inlineRed("[Manjka datum]", "warning") end ulx.url1.date = date -- Format argument local format = trimArg(args.format) if not format then format = "none" else if format == "addlpages" then if not ulx.url1.date then format = "none" end elseif format == "addlarchives" then format = "addlarchives" else format = "none" end end ulx.url1.format = format -- Title argument local title = trimArg(args.title) or trimArg(args.title1) ulx.url1.title = title local rend = createRendering() if not rend then rend = '<span style="font-size:100%" class="error citation-comment">Napaka v [[:Predloga:' .. tname .. ']]: Neznan problem. Prosimo poročajte o tem na pogovorni strani predloge.</span>' track["Kategorija:Predloga Webarchive z napakami"] = 1 end return rend .. createTracking() end return p rr0of2avsxwtvf04q4nh8ucmkhiyz67 0 445651 6705419 6703595 2026-07-01T21:27:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | name = Malavi | image_lake = Lake Malawi seen from orbit.jpg | caption_lake = Pogled iz vesolja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | coords = {{Coord|12|11|S|34|22|E|type:waterbody_scale:2500000|display=inline,title}} | lake_type = | inflow = Ruhuhu | outflow = [[Shire (reka)|Shire]] | catchment = 94.100 km² | basin_countries = [[Malavi]], [[Mozambik]], [[Tanzanija]] | length = 575 km | width = 25–80 km | area = 30.044 km² | depth = 292 m | max-depth = 706 m | volume = 8400 km³<ref name=ilec/> | residence_time = | shore = | elevation = 474 m | islands = [[Likoma (otok)|Likoma]], [[Chizumulu (otok)|Chizumulu]] | cities = | reference= <ref name=ac>{{Cite web|url= http://www.aquaticcommunity.com/cichlid/malawi.php |title=Malawi Cichlids|access-date=2007-04-02 |work= AC Tropical Fish |publisher=Aquaticcommunity.com}}</ref><ref name=ilec>{{Cite web|url=http://www.ilec.or.jp/database/afr/afr-13.html |title=Lake Malawi |access-date=2007-04-02 |work=World Lakes Database |publisher=International Lake Environment Committee Foundation |archive-url=https://web.archive.org/web/20070210044454/http://www.ilec.or.jp/database/afr/afr-13.html |archive-date=February 10, 2007 }}</ref> }} '''Malavijsko jezero''' (znano tudi kot '''jezero Njasa''' v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in '''jezero Niassa''' v [[Mozambik]]u {{langx|sw|Ziwa Nyasa}}) je eno od [[Afriška velika jezera|afriških velikih jezer]], ki leži na meji med [[Malavi]]jem, Mozambikom in Tanzanijo v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]], kjer se stikata vzhodni in zahodni krak [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]]. S površino približno 30.000 km² je tretje največje afriško jezero, četrto največje sladkovodno jezero na svetu po prostornini, deveto največje jezero na svetu po površini in tretje največje ter drugo najgloblje jezero v Afriki. Njegov glavni dotok je reka Ruhuhu, ki priteče iz Tanzanije in zaradi spremenljivega pretoka na desetletni ravni povzroča nihanje vodostaja za do 7 metrov. Iztok, reka [[Shire (reka)|Shire]], je pritok [[Zambezi]]ja. Jezero Malavi je dom več vrstam rib kot katerokoli drugo jezero na svetu,<ref name=unep/> vključno z vsaj 700 vrstami [[Ostrižniki|ostrižnikov]].<ref name=Turner2001>Turner, Seehausen, Knight, Allender, and Robinson (2001). "How many species of cichlid fishes are there in African lakes?" ''Molecular Ecology'' 10: 793–806.</ref> Mozambiški del jezera je vlada Mozambika 10. junija 2011 uradno razglasila za rezervat,<ref name=panda>WWF (10 June 2011). [http://wwf.panda.org/?uNewsID=200583 "Mozambique's Lake Niassa declared reserve and Ramsar site"] Retrieved 17 July 2014.</ref> medtem ko je v Malaviju del jezera vključen v [[narodni park jezera Malavi]].<ref name=unep>{{Cite web|url=http://www.unep-wcmc.org/protected_areas/data/wh/lakemal.html |title=Protected Areas Programme |access-date=2008-06-26 |date=October 1995 |publisher=United Nations Environment Programme, World Conservation Monitoring Centre, UNESCO |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511101010/http://www.unep-wcmc.org/protected_areas/data/wh/lakemal.html |archive-date=2008-05-11 }}</ref> Jezero Malavi je [[meromiktično jezero]], kar pomeni, da se njegove vodne plasti ne mešajo. Stalna stratifikacija vode Malavijskega jezera in ​​oksično-anoksična meja se vzdržujeta z zmerno majhnimi kemičnimi in toplotnimi gradienti.<ref>Pilskaln, C. H. (2004). "Seasonal and Interannual Particle Export in an African Rift Valley Lake: A 5-Yr Record from Lake Malawi, Southern East Africa". ''Limnology and Oceanography'', 49(4), 964–977. {{doi:10.2307/3597647}}.</ref> == Geografija == Malavijsko jezero je dolgo med 560 kilometri<ref name=ac/> in 580 kilometri,<ref name=ceonline/> na najširši točki pa približno 75 kilometrov. Skupna površina jezera je približno 29.600 kvadratnih kilometrov. Na najgloblji točki je jezero globoko 706 m, in je v večji kotanji v severno-osrednjem delu.<ref name=Konings/> Druga manjša kotanja na skrajnem severu doseže globino 528 m. Južna polovica jezera je plitvejša; manj kot 400 m v južno-osrednjem delu in manj kot 200 m na skrajnem jugu. Jezero ima obale na zahodnem Mozambiku, vzhodnem Malaviju in južni Tanzaniji. Največja reka, ki se izliva vanj, je reka Ruhuhu, na južnem koncu pa je izliv reke Shire, pritoka, ki se izliva v reko Zambezi v Mozambiku.<ref name=ceonline>{{Cite encyclopedia|url= http://www.encyclopedia.com/topic/Lake_Nyasa.aspx#1-1E1:Nyasa-La-full |title=Lake Nyasa |access-date=2011-08-02 |encyclopedia= [[Columbia Encyclopedia|Columbia Encyclopedia Online]]|publisher=Columbia University Press}}</ref> Izhlapevanje predstavlja več kot 80 % izgube vode iz jezera, kar je precej več kot pri iztekajoči reki Shire.<ref name=Park2011>Park, L.E.; and A.S. Cohen (2011). Paleoecological response of ostracods to early Late Pleistocene lake-level changes in Lake Malawi, East Africa. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 303: 71–80. {{doi|10.1016/j.palaeo.2010.02.038}}</ref> Iztekanje iz jezera Malavi v reko Shire je ključnega pomena za gospodarstvo, saj vodni viri podpirajo hidroenergijo, namakanje in biotsko raznovrstnost v spodnjem toku.<ref>Bhave, A., Vincent, K. and Mkwambisi, D. (2019) Projecting future water availability in Lake Malawi and the Shire River basin, Future Climate for Africa Brief, Cape Town: CDKN. https://futureclimateafrica.org/resource/brief-projecting-future-water-availability-inlake-malawi-and-the-shire-river-basin/{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=January 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi nedavnega upada gladine jezera in splošnega trenda sušenja so se pojavili pomisleki glede prihodnjih vplivov Malavijskjega jezera na podnebne spremembe.<ref>{{Cite journal|last1=Bhave|first1=Ajay G.|last2=Bulcock|first2=Lauren|last3=Dessai|first3=Suraje|last4=Conway|first4=Declan|last5=Jewitt|first5=Graham|last6=Dougill|first6=Andrew J.|last7=Kolusu|first7=Seshagiri Rao|last8=Mkwambisi|first8=David|date=2020-05-01|title=Lake Malawi's threshold behaviour: A stakeholder-informed model to simulate sensitivity to climate change|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0022169420301311|journal=Journal of Hydrology|language=en|volume=584|article-number=124671|doi=10.1016/j.jhydrol.2020.124671|bibcode=2020JHyd..58424671B|s2cid=213751778|issn=0022-1694|url-access=subscription}}</ref> Podnebje v jezerski regiji se že spreminja, saj se napovedujejo povišanja temperatur po vsej državi.<ref>{{Cite web |title=How can we improve the use of information for a climate-resilient Malawi? |url=https://futureclimateafrica.org/resource/how-can-we-improve-the-use-of-information-for-a-climate-resilient-malawi/ |access-date=2026-06-05 |website=fcfa |language=en-US}}</ref> Jezero je približno 350 kilometrov jugovzhodno od [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]], še enega od velikih jezer Velikega tektonskega jarka.<ref>{{Cite book |last=Aghaindum |first=Ajeagah Gideon |url=https://books.google.com/books?id=8F0nDwAAQBAJ |title=Water as a weapon of international confrontations |date=2017-06-15 |publisher=Editions L'Harmattan |isbn=978-2-14-003961-4 |language=en}}</ref> Narodni park jezera Malavi je na južnem koncu jezera.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/289/|title=Lake Malawi National Park|work=World Heritage List|publisher=[[UNESCO]]|access-date=24 October 2015}}</ref> <gallery widths="180px"> File:Lake Malawi00.jpg|Malavijsko jezero (1967) File:Mwaya Beach, Malawi.jpg|Plaža Mvaja File:Monoxylon beach Lake Malawi 1557.jpg|Plaža pri rtu Maclear blizu zaliva Monkey Bay </gallery> == Geološka zgodovina == [[File:FlankMalawi.png|thumb|left|upright=1.75|Topografski profil riftne rame jezera Malavi]] [[File:Map of Great Rift Valley.svg|thumb|Veliki tektonski jarek (rdeče) z jezeri riftne doline, Malavi je na jugu]] Malavi je eno glavnih jezer [[Riftna dolina|riftne doline]] in starodavno jezero. Jezero leži v dolini, ki je nastala z odprtjem Vzhodnoafriškega jarka, kjer se [[afriška plošča|afriška tektonska plošča]] deli na dva dela. To se imenuje divergentna meja [[tektonika plošč|tektonike plošč]]. Starost jezera je običajno ocenjena na 1–2 milijona let,<ref>{{Cite journal | doi = 10.1371/journal.pone.0001979 | date=Apr 2008 |last1=Wilson |first1=Ab.|last2=Teugels |first2=Gg. |last3=Meyer |first3=A. | title = Marine Incursion: The Freshwater Herring of Lake Tanganyika Are the Product of a Marine Invasion into West Africa| volume = 3| issue = 4| article-number = e1979| pmid = 18431469| pmc = 2292254| journal = PLOS ONE| bibcode=2008PLoSO...3.1979W| editor1-last = Moritz| editor1-first = Craig| doi-access=free }}</ref><ref name=Givnish1997>Givnish, T.J.; and K.J. Sytsma, editors (1997). Molecular Evolution and Adaptive Radiation, p. 598. {{ISBN|0-521-57329-7}}.</ref> vendar novejši dokazi kažejo na precej starejše jezero z bazenom, ki se je začel oblikovati pred približno 8,6 milijona let, globokomorsko stanje pa se je prvič pojavilo pred 4,5 milijoni let.<ref name=Delvaux1995>Delvaux, D. (1995). Age of Lake Malawi (Nyasa) and water level fluctuations. Mus. roy. Afr. centr., Tervuren (Belg.), Dept. Geol. Min., Rapp. ann. 1993 & 1994: 99–108.</ref><ref name=Sturmbauer2001>Sturmbauer; Baric; Salzburger; Rüber; and Verheyen (2001). Lake Level Fluctuations Synchronize Genetic Divergences of Cichlid Fishes in African Lakes. Mol Biol Evol 18(2): 144–154. {{doi|10.1093/oxfordjournals.molbev.a003788}}</ref> Gladina vode se je sčasoma močno spreminjala, od skoraj 600 m pod trenutno gladino<ref name=Cohen2007>Cohen; Stone; Beuning; Park; Reinthal; Dettman; Scholz; Johnson; King; Talbot; Brown; and Ivory (2007). Ecological consequences of early Late Pleistocene megadroughts in tropical Africas. Proc Natl Acad Sci USA 104(42): 16422-16427. {{doi|10.1073/pnas.0703873104}}</ref> do 10–20 m nad njo.<ref name=Delvaux1995/> V določenih obdobjih se je jezero skoraj popolnoma izsušilo, tako da sta ostali le eno ali dve relativno majhni, zelo alkalni in slani jezeri v trenutnem najglobljem delu Malavijskega jezera.<ref name=Delvaux1995/><ref name=Cohen2007/> Kemija vode, ki je podobna današnjim razmeram, se je pojavila šele pred približno 60.000 leti.<ref name=Cohen2007/> Ocenjuje se, da so se večja obdobja nizke vode zgodila pred približno 1,6 do 1,0–0,57 milijona let (kjer se je jezero morda popolnoma izsušilo), pred 420.000 do 250.000–110.000 leti, pred približno 25.000 leti in pred 18.000–10.700 leti.<ref name=Sturmbauer2001/> Med vrhuncem obdobja nizke vode med letoma 1390 in 1860 n. št. je bilo jezero morda 120–150 m pod trenutno gladino vode.<ref name=Givnish1997/> == Značilnosti vode == Voda v jezeru je alkalna (pH 7,7–8,6) in topla, s tipično površinsko temperaturo med 24 in 29 °C, medtem ko so globlji deli običajno okoli 22 °C.<ref name=Staffer2012>Stauffer, J.R.; and H. Madsen (2012). Schistosomiasis in Lake Malawi and the Potential Use of Indigenous Fish for Biological Control. Pp. 119–140 in: Rokni, M.B., editor. Schistosomiasis. {{ISBN|978-953-307-852-6}}.</ref> Termoklina je na globini 40–100 m. Meja [[kisik]]a je na globini približno 250 m, kar ribe in druge aerobne organizme učinkovito omejuje na zgornji del.<ref name=Lowe2003>Lowe-McConnell, R.H. (2003). Recent research in the African Great Lakes: Fisheries, biodiversity and cichlid evolution. Freshwater Forum 20(1): 4–64.</ref> Voda je za jezero zelo bistra, vidljivost pa je lahko do 20 m, vendar je nekaj manj kot polovica te številke pogostejša in je v blatnih zalivih pod 3 m.<ref name="Konings">[[Ad Konings|Konings, Ad]] (1990). ''Ad Konings' Book of Cichlids and all the other Fishes of Lake Malawi.'' {{ISBN|978-0866225274}}.</ref> Vendar pa je v deževnem obdobju od januarja do marca voda bolj kalna zaradi blatnih rečnih dotokov.<ref>{{Cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/what-are-the-primary-inflows-and-outflows-of-lake-malawi.html|title=What Are The Primary Inflows And Outflows Of Lake Malawi?|website=WorldAtlas|language=en|access-date=2019-10-24}}</ref> == Evropska kolonizacija == Portugalski trgovec Candido José da Costa Cardoso je bil prvi Evropejec, ki je jezero obiskal leta 1846.<ref name=Jeal1973>{{cite book|last=Jeal|first =Tim|title=Livingstone|publisher = G. P. Putnam's Sons|year=1973|location=New York|isbn =978-0-399-11215-7|url=https://archive.org/details/livingstone00jeal|url-access=registration}}</ref> [[David Livingstone]] je jezero dosegel leta 1859 in ga poimenoval Jezero Njasa.<ref name=ceonline/> Imenoval ga je tudi z dvema vzdevkoma: Jezero zvezd in Jezero neviht.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=t_wsAwAAQBAJ&q=%22lake+of+stars%22+livingstone&pg=PP170|title=David Livingstone, Africa's Greatest Explorer: The Man, the Missionary and the Myth|last=Bayly|first=Paul|date=2014-03-27|publisher=Fonthill Media|language=en}}</ref> Vzdevek Jezero zvezd je dobil, ko je Livingstone opazil luči ribičev v čolnih, ki so od daleč spominjale na zvezde na nebu.<ref name="EWG">{{cite book|title=Encyclopedia of World Geography|publisher=Infobase Publishing|year=2005|volume=1|page=576|author=R. W. McColl}}</ref> Kasneje, ko je doživel nepredvidljive in izjemno silovite nevihte, ki divjajo po tem območju, ga je poimenoval tudi Jezero neviht.<ref name="EWG" /> 16. avgusta 1914 je bilo Malavijsko jezero prizorišče kratke pomorske bitke med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Britanska topovnjača SS ''Gwendolen'', ki ji je poveljeval kapitan Rhoades, je od visokega poveljstva Britanskega imperija prejela ukaz, naj »potopi, zažge ali uniči« edino topovnjačo Nemškega imperija na jezeru, ''Hermann von Wissmann'', ki ji je poveljeval kapitan Berndt. Rhoadesova posadka je našla ''Hermanna von Wissmanna'' v zalivu blizu Sphinxhavna v nemških vzhodnoafriških teritorialnih vodah. ''Gwendolen'' je onesposobila nemško ladjo z enim samim topovskim strelom z razdalje približno 1800 metrov. Ta kratki spopad je angleški ''The Times'' pozdravil kot prvo pomorsko zmago Britanskega imperija v prvi svetovni vojni.<ref>{{cite book |first=Edward |last=Paice |title=Tip and Run: The Untold Tragedy of the Great War in Africa |year=2007 |isbn= 978-0-297-84709-0 |page=not cited|publisher=Weidenfeld & Nicolson }}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=GUENDOLENV01 |title=The Guendolen v Hermann Von Wissmann |work=Clash of Steel }}</ref> == Meje == [[File:Malawi-Tanzania border dispute.png|thumb|Črtkana črta: trenutna meja z Malavijem <br />Pikčasta črta: Tanzanijska zahteva]] === Spor med Tanzanijo in Malavijem === Razdelitev površine jezera med Malavijem in Tanzanijo je predmet spora. Tanzanija trdi, da mednarodna meja poteka po sredini jezera.<ref>{{Cite news | title=Govt clarifies on Tanzania-Malawi border | url=http://www.kforumonline.com/viewtopic.php?t=712&sid=6ff7f94b3f06010d9542913ba89b2ac2 | date=1 August 2007 | newspaper=Daily News (via KForum) | location=Dar es Salaam, Tanzania | archive-url=https://web.archive.org/web/20110713145107/http://www.kforumonline.com/viewtopic.php?t=712&sid=6ff7f94b3f06010d9542913ba89b2ac2 | archive-date=13 July 2011 | access-date=26 January 2009 }}</ref> Po drugi strani pa Malavi zahteva celotno površino tega jezera, ki ni v Mozambiku, vključno z vodami, ki so ob obali Tanzanije.<ref>{{Cite news | author=Kamlomo, Gabriel | date=27 August 2012 | title=Malawi optimistic on Tanzania border dispute | newspaper=The Daily Times | location=Malawi | url=http://www.bnltimes.com/index.php/daily-times/headlines/national/11397-malawi-optimistic-on-tanzania-border-dispute | access-date=5 September 2012 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120905020520/http://www.bnltimes.com/index.php/daily-times/headlines/national/11397-malawi-optimistic-on-tanzania-border-dispute | archive-date=5 September 2012 }}</ref> Malavi trenutno upravlja te vode. Obe strani se sklicujeta na Heligolandsko pogodbo iz leta 1890 med Združenim kraljestvom in Nemčijo glede meje. Do spora v tem sporu je prišlo, ko je britanska kolonialna vlada, takoj po zavzetju Tanganjike od Nemčije, vse vode jezera postavila pod eno samo jurisdikcijo in sicer nad ozemljem Njasalanda, brez ločene uprave za tanganjiški del površine. Kasneje v kolonialnih časih sta bili ustanovljeni dve jurisdikciji.<ref name="Mayall">{{Cite journal|author=Mayall, James|year=1973|title=The Malawi-Tanzania Boundary Dispute|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=11|number=4|pages=611–628|jstor=161618|doi=10.1017/s0022278x00008776|s2cid=154785268}}</ref> Spor je dosegel vrhunec leta 1967, ko je Tanzanija uradno protestirala proti Malaviju; vendar ni bilo nič rešeno.<ref>{{Cite web |author=Chitsulo, Kondwani |date=3 September 2012 |title=JB Meets Opposition Leaders On Tanzania Again |newspaper=Malawi Voice |url=http://www.malawivoice.com/2012/09/03/jb-meets-opposition-leaders-on-tanzania-again-journalists-bared-from-asking-questions-after-waiting-for-5-hours-no-food-no-allowance-77011/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20121030163958/http://www.malawivoice.com/2012/09/03/jb-meets-opposition-leaders-on-tanzania-again-journalists-bared-from-asking-questions-after-waiting-for-5-hours-no-food-77011/ |archive-date=28 January 2013 |access-date=5 September 2012 }}</ref> Občasno je prišlo do izbruhov konfliktov v 1990-ih in v 21. stoletju.<ref>{{Cite news|author=Joel, Lawi|date=15 August 2012|title=Tanzania: Life Continues on Lake Nyasa Despite Border Dispute|newspaper=Daily News|location=Dar es Salaam, Tanzania|url=http://allafrica.com/stories/201208150072.html}}</ref> Leta 2012 je malavijska pobuda za raziskovanje nafte to vprašanje postavila v ospredje, Tanzanija pa je zahtevala, da se raziskovanje ustavi, dokler se spor ne reši.<ref>{{Cite web|date=8 August 2012|title=Malawi: Old Border Dispute With Tanzania Over Lake Malawi Flares Up Again|publisher=Institute for Security Studies|location=Pretoria, South Africa|url=http://allafrica.com/stories/201208130878.html}}</ref> === Meja med Malavijem in Mozambikom === Leta 1954 sta Britanci in Portugalci podpisali sporazum, s katerim sta sredino jezera določili za svojo mejo, z izjemo otoka Chizumulu in otoka Likoma, ki so ju obdržali Britanci in sta zdaj del Malavija.<ref name="Mayall" /> == Promet == [[File:Nkhata Bay, Malawi.jpg|thumb|Pomol štrli v jezero v zalivu Nkhata]] Ladja ''Chauncy Maples'' je začela pluti na jezeru leta 1901 kot SS ''Chauncy Maple''s: plavajoča klinika in cerkev za univerzitetno misijo v Srednji Afriki. Kasneje je služila kot trajekt in jo trenutno prenavljajo v mobilno kliniko v zalivu Monkey Bay. Prenova naj bi bila končana v prvi polovici leta 2014, vendar je bila ustavljena leta 2017.<ref>{{cite web|url=http://www.chauncymaples.org/index.html|title=Chauncy Maples: Lake Malawi's Clinic|website=Chauncymaples.org|access-date=12 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180912204513/https://chauncymaples.org/index.html|archive-date=12 September 2018}}</ref> MV ''Mpasa'' je začel obratovati leta 1935.<ref name=Shipstamps>{{cite web |url=http://www.shipstamps.co.uk/forum/viewtopic.php?f=2&t=10733 |title=Mtendere |last=Sefton |first=John |date=2010-11-09 |work=Community Forum |publisher=ShipStamps.co.uk }}</ref> Trajekt MV ''Ilala'' je začel obratovati leta 1951. V zadnjih letih je bil pogosto izven obratovanja, ko pa je obratoval, je vozil med Monkey Bayom na južnem koncu jezera in Karongo na severnem koncu ter občasno do regije Iringa v Tanzaniji. Trajekt MV ''Mtendere'' je začel obratovati leta 1980.<ref name=Shipstamps/> Do leta 1982 je vsako leto prevažal 100.000 potnikov, vendar je bil od leta 2014 izven obratovanja.<ref>{{cite web|url=http://www.faceofmalawi.com/2014/03/malawi-shipping-company-set-to-launch-new-passenger-vessel-on-lake-malawi/|title=Malawi Shipping Company set to launch new passenger vessel on Lake Malawi – Face Of Malawi|first=Face of|last=Malawi|date=31 March 2014 }}</ref> Običajno služi južnemu delu jezera, če pa je bila Ilala izven obratovanja, je obratovala na poti do Karonge. Tanzanijski trajekt MV ''Songea'' je bil zgrajen leta 1988.<ref name=MSC>{{cite web |url=http://mscltz.com/preview_019.htm |title=MV. Songea |work=Vessels |publisher=Marine Services Company Limited |access-date=26 June 2011 }}{{Dead link|date=February 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegov upravljavec je bil Tanzanijska železniška korporacija Marine Division do leta 1997, ko je postal Marine Services Company Limited.<ref>{{cite web |url=http://mscltz.com/ |title=Home |work=Vessels |publisher=Marine Services Company Limited |access-date=26 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110910031156/http://www.mscltz.com/ |archive-date=10 September 2011 }}</ref> ''Songea'' tedensko pluje med Liulijem in zalivom Nkhata prek zaliva Itungi in zaliv Mbamba. Najhujša nesreča na jezeru je bila potopitev ladje MV ''Vipya'' leta 1946, v kateri je umrlo 145 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p034s5kt|title = BBC World Service - African Perspective, MV Vipya Lake Malawi Disaster | date=13 September 1996 }}</ref> == Živalstvo == [[File:Haliaeetus vocifer -Cape Maclear, Malawi -fishing-8b.jpg|thumb|[[Afriški jezerec]] lovi ribo v Malavijskem jezeru]] Divje živali, ki jih najdemo v Malavijskem jezeru in okolici, so [[nilski krokodil]], [[veliki povodni konj]], opice<ref>{{Cite web|url = https://whc.unesco.org/en/list/289|title = Lake Malawi National Park|website = UNESCO World Heritage Centre}}</ref> in znatna populacija [[afriški jezerec|afriških jezercev]], ki se hranijo z ribami iz jezera.<ref>{{Cite web|title = Geography & Wildlife Malawi|url = http://www.our-africa.org/malawi/geography-wildlife|access-date = 2015-09-14|website = Our Africa|publisher = SOS Children's Villages|archive-date = 2018-04-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20180421001823/http://www.our-africa.org/malawi/geography-wildlife|url-status = dead}}</ref> === Ribe === ==== Ribolov ==== [[File:Pesce ad essiccare sulla riva del lago malawi.JPG|thumb|left|Jezerska malavijska sardela (''Engraulicypris sardella''), ki se sušijo na obali jezera]] Jezero že tisočletja predstavlja pomemben vir hrane za prebivalce obal, saj so njegove vode bogate z ribami. Med najbolj priljubljenimi so štiri vrste ''chambo'', ki jih sestavljajo štiri vrste iz podrodu ''Nyasalapia'' (''Oreochromis karongae'', ''Oreochromis lidole'', ''Oreochromis saka'' in ''Oreochromis squamipinnis''), ter tesno sorodni ''Oreochromis shiranus''.<ref name=Turner1992>Turner, G.F.; and N.C. Mwanyama (July 1992).[http://www.fao.org/docrep/006/ad202e/AD202E00.htm Distribution and Biology of Chambo (Oreochromis spp.) in Lakes Malawi and Malombe.] Food and Agriculture Organization, Fisheries and Aquaculture Department, FI:DP/MLW/86/013, Field Document 21. Retrieved 13 April 2017.</ref> Druge vrste, ki podpirajo pomemben ribolov, vključujejo jezersko malavijsko sardelo (''Engraulicypris sardella'') in velikega soma ''kampango'' (''Bagrus meridionalis'').<ref name=Konings/> Večina ribolova zagotavlja hrano za naraščajočo človeško populacijo v bližini jezera, nekatere pa se iz Malavija tudi izvažajo. Divjo populacijo rib vse bolj ogroža prelov in onesnaževanje vode.<ref>{{Cite web|title = Preserving the Future for Lake Malawi|url = http://web.mit.edu/africantech/www/articles/Lake_Malawi.html|website = web.mit.edu|access-date = 2015-09-14|archive-date = 2019-09-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20190930173855/http://web.mit.edu/africantech/www/articles/Lake_Malawi.html|url-status = dead}}</ref><ref name=Banda2013>{{cite news|author=Banda, M. | title = Rapid drop in Lake Malawi's water levels drives down fish stocks | url = https://www.theguardian.com/global-development/2013/may/22/lake-malawi-water-levels-fish-stocks|newspaper=The Guardian | date = 22 May 2013 | access-date = 11 April 2017}}</ref> Padec gladine jezera predstavlja še eno grožnjo in domneva se, da ga povzroča črpanje vode zaradi naraščajoče človeške populacije, podnebnih sprememb in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]].<ref name=Banda2013/> Čambo in kampango sta bila še posebej prelovljena (kampango se je od leta 2006 do 2016 zmanjšal za približno 90 %,<ref>{{Cite iucn | author1 = Phiri, T.B. | author2 = Gobo, E. | author3 = Tweddle, D. | author4 = Kanyerere, G.Z. | title = ''Bagrus meridionalis'' | amends= 2018 | article-number = e.T60856A155041757 | year= 2019 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T60856A155041757.en}}</ref> ''O. karongae'' in ''O. squamipinnis'' za približno 94 %, ''O. lidole'' pa je morda že izumrl<ref>{{Cite iucn | author1 = Kanyerere, G.Z. | author2 = Phiri, T.B. | author3 = Shechonge, A. | title = ''Oreochromis karongae'' | errata= 2019 | article-number = e.T61293A148647939 | year= 2018 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T61293A148647939.en }}</ref><ref>{{Cite iucn | author1 = Phiri, T.B. | author2 = Kanyerere, G.Z. | title = ''Oreochromis squamipinnis'' | errata= 2019 | article-number = e.T60760A148648312 | year= 2018 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T60760A148648312.en}}</ref>) in sta zdaj resno ogrožena.<ref>{{Cite news|author1=McKenzie, D. |author2=B. Swails | title = Rangers struggle to save endangered fish in Lake Malawi | url = http://edition.cnn.com/2010/WORLD/africa/10/27/malawi.overfishing/|publisher=CNN | date = 22 May 2013 | access-date = 11 April 2017}}</ref> [[IUCN]] priznava 117 vrst malavijskih ciklidov kot ogroženih; Nekateri od teh imajo majhna območja razširjenosti in so lahko omejeni na skalnate obale, dolge le nekaj sto metrov.<ref name=IUCNef>{{cite web|url=http://www.iucnredlist.org/initiatives/freshwater/eastafrica/geographicpatternsea |title=Geographic Patterns|archive-url=https://web.archive.org/web/20181002175558/http://www.iucnredlist.org/initiatives/freshwater/eastafrica/geographicpatternsea|archive-date=2 October 2018 |access-date=9 January 2024}}</ref> {{multiple image | direction = vertical | header = Malavijski ostrižniki | image1 = Diplotaxodon.jpg | image2 = Adult male livingstonii.png | image3 = Copadichromis azureus.jpg | image4 = Frankfurt Zoo - Aulonocara stuartgranti Usisya.jpg | image5 = Fossorochromis rostratus - mâle en aquarium 01.jpg | image6 = Pseudotropheus saulosi.jpg | image7 = Oreochromis squamipinnis.jpg | caption7 = Od zgoraj navzdol:<br /> 1. ''Diplotaxodon'', eden redkih rodov ostrižniki, ki se pojavlja na odprtem morju v relativno globoki vodi.<ref name=Lowe2003/><br /> 2. ''Nimbochromis livingstonii'' je ribojed haps, znan po tem, da se pretvarja, da je mrtev, da bi privabil plen bližje.ref name=Konings/><ref name=Schliewen1992>Schliewen, U. (1992). Aquarium Fish. Barron's Educational Series. {{ISBN|978-0812013504}}.</ref><ref name=Elieson/><br /> 3. Kot je značilno za utako, ima ''Copadichromis azureus'' svetlo modre samce (prikazano) in bolj motne samice, ki so srebrne s temnimi pikami.<ref>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/c_azureus.php Copadichromis azureus.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 4. ''Aulonocara stuartgranti'' je del skupine relativno miroljubnih vrst, popularno znanih kot pavji ostrižniki.<ref>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/peacocks.php The Peacocks of Lake Malawi.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 5. ''Fossorochromis rostratus'' je "nenormalen" haps, ki pogosto preseje polne grižljaje peska, da bi izvlekel majhne organizme za hrano.<ref name=Konings/><ref>O'Brien, R: [http://www.cichlid-forum.com/articles/f_rostratus.php Fossorochromis rostratus.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 6. Kot mnogi mbuni je tudi ''Pseudotropheus saulosi'' majhen ostrižnik, pri katerem sta tako samec (moder in črn) kot samica (rumena) pisani.<ref>Barber, P: [http://www.cichlid-forum.com/articles/p_saulosi.php Pseudotropheus saulosi.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 7. ''Oreochromis squamipinnis'' je ena od le šestih avtohtonih vrst tilapije v jezeru, vendar so te pomembne za ribištvo. Bodite pozorni na bele genitalne rese, ki so daljše, ko so popolnoma raztegnjene, in značilne samo za samce chambo.<ref name=Konings/><ref name=Turner1992/> }} ==== Ostrižniki ==== Malavijsko jezero je znano kot mesto evolucijskega sevanja med več skupinami živali, predvsem med ribami [[ostrižniki]].<ref>{{cite journal | last1=Svardal | first1=Hannes | last2=Quah | first2=Fu Xiang | last3=Malinsky | first3=Milan | last4=Ngatunga | first4=Benjamin P | last5=Miska | first5=Eric A | last6=Salzburger | first6=Walter | last7=Genner | first7=Martin J | last8=Turner | first8=George F | last9=Durbin | first9=Richard | title=Ancestral Hybridization Facilitated Species Diversification in the Lake Malawi Cichlid Fish Adaptive Radiation | journal=Molecular Biology and Evolution | volume=37 | issue=4 | date=2020-04-01 | issn=0737-4038 | pmid=31821500 | pmc=7086168 | doi=10.1093/molbev/msz294 | pages=1100–1113|biorxiv=10.1101/738633|s2cid=202010546|hdl=1983/40d3dafd-f1d5-4ea4-a447-126df76a0651|hdl-access=free}}</ref> V Malavijskem jezeru je vsaj 700 vrst ostrižnikov, nekateri pa ocenjujejo, da je dejansko število kar 1000 vrst.<ref>Kornfield, I.; & P.F. Smith (2000). African Cichlid Fishes: Model Systems for Evolutionary Biology. Annual Review of Ecology and Systematics 31: 163–196. [[doi: 10.1146/annurev.ecolsys.31.1.163]].</ref> Dejansko število je označeno z nekaj negotovosti zaradi številnih neopisanih vrst in izjemnih razlik med nekaterimi vrstami, zaradi česar je naloga njihove razmejitve zelo zapletena. Razen štirih vrst (''Astatotilapia calliptera'', ''Coptodon rendalli'', ''Oreochromis shiranus'' in ''Serranochromis robustus'') so vse vrste v jezeru endemične za malavijski sistem, ki vključuje tudi bližnje manjše jezero Malombe in zgornji tok reke Shire.<ref name=OliverTilapia>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10100.htm The Tilapias of Lake Malawi.] MalawiCichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref><ref>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10000.htm The Nonendemic Haplochromine Cichlids of Lake Malawi.] MalawiCichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref> Številne od teh so postale priljubljene med lastniki akvarijev zaradi svojih živahnih barv. Poustvarjanje biotopa Malavijskega jezera za gostovanje ciklidov je postalo precej priljubljeno v akvarijskem hobiju.<ref>{{cite web|last1=Pardee|first1=Keith|title=African Cichlids, Lake Malawi|url=http://www.aquariumlife.net/profiles/african-cichlids-lake-malawi|website=www.aquariumlife.net|access-date=30 September 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012113129/http://www.aquariumlife.net/profiles/african-cichlids-lake-malawi|archive-date=12 October 2017}}</ref> Večina malavijskih ciklidov je v relativno plitvih obalnih vodah, vendar je bil ''Diplotaxodon'' zabeležen do globin 200–220 m, nekaj pa jih je znanih tudi iz pelagičnih voda (zlasti ''Diplotaxodon'', ''Rhamphochromis'' in ''Copadichromis quadrimaculatus''). Ostrižniki jezera so razdeljeni v dve skupini, velika večina vrst pa so ''[[Haplochromis]]''. Sestrska vrsta malavijskih haplokrominov je ''Astatotilapia sp. Ruaha'' (trenutno neopisana vrsta iz reke Velika Ruaha), ki sta se ločili pred 2,13 in 6,76 milijona let (milijonov let).<ref name=Genner2015>Genner; Ngatunga; Mzighani; Smith; and Turner (2015). Geographical ancestry of Lake Malawi's cichlid fish diversity. Biol. Lett. 11: 2015023. {{doi|10.1098/rsbl.2015.0232}}</ref> Najzgodnejša divergenca znotraj malavijskih haplokrominov se je zgodila med 1,20 in 4,06 milijona let, vendar je večina radiacij v tej skupini veliko mlajših; v skrajnih primerih so se vrste morda razšle le pred nekaj sto leti. Malavijski haplokromini so ribe, ki ležejo na ustih, sicer pa se zelo razlikujejo po splošnem vedenju in ekologiji.[10] Znotraj malavijskih haplokrominov obstajata dve glavni skupini, hap in mbuna. Hapske ribe (prej so bile vključene v ''Haplochromis'') lahko nadalje razdelimo v tri podskupine: relativno velike, pogosto več kot 20 cm dolge in agresivne ribojedce, ki se v iskanju plena potikajo po različnih habitatih, odprtovodne (čeprav pogosto nedaleč od peska ali skal) utake, ki se v jatah hranijo z zooplanktonom in so običajno srednje velikosti, in končno podskupino "nenormalnih" vrst, ki jih v bistvu definira, da se ne ujemajo jasno z drugimi podskupinami.<ref name=Konings/><ref name=Elieson>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/haps_vs_mbuna.php Haps Vs. Mbuna.] Retrieved 11 April 2017.</ref><ref name=aquaticcom>Aquaticcommunity (2004–08).[http://www.aquaticcommunity.com/cichlid/haplochromis.php Haplochromis.] Retrieved 13 April 2017.</ref> Odrasli samci hapskih rib imajo običajno svetle barve, medtem ko mladiči obeh spolov in odrasle samice običajno kažejo srebrno ali sivo obarvanost z včasih nepravilnimi črnimi črtami ali drugimi oznakami. Druga glavna skupina haplokrominov so mbune, ime, ki se uporablja tako lokalno kot v ljudskem jeziku, kar v jeziku tonga pomeni "skalna riba".<ref>Loiselle, P.V. (1988). A Fishkeepers Guide to African Cichlids, p. 97. Salamander Books, London & New York. {{ISBN|0-86101-407-3}}.</ref> Najdemo jih na skalnih izdankih, so teritorialno agresivne (čeprav jih pogosto najdemo v velikih gostotah) in se pogosto specializirajo za hranjenje na prostem. Vrste mbuna so običajno relativno majhne, ​​večinoma manjše od 13 cm, pogosto pa sta oba spola živo obarvana, pri čemer imajo samci na analni plavuti jajčaste rumene lise (značilnost, ki je še posebej razširjena pri mbunah, vendar ni izključna za to skupino). Druga skupina, ''[[tilapija]]'', obsega le šest vrst v dveh rodovih: rdečeprsa tilapija (''Coptodon rendalli''), razširjena afriška vrsta, je edini ciklid, ki se drsti v substratu v jezeru.<ref name=Konings/><ref>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10003.htm Coptodon rendalli.] Malawicichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref> Ta veliki ciklid se prehranjuje predvsem z makrofiti. Preostalih je pet vrst ''Oreochromis'', ki se drstijo v ustih; štirje čambi iz podrodu ''Nyasalapia'' (''O. karongae'', ''O. lidole'', ''O. saka'' in ''O. squamipinnis''), ki so endemični za sistem Malavijskega jezera, ter tesno sorodni ''O. shiranus'', ki ga najdemo tudi v jezeru Čilva. Malavijski oreokromi se prehranjujejo predvsem s [[fitoplankton]]om, dosežejo dolžino do 26–42 cm (10–17 palcev), odvisno od vrste, in so večinoma črni ali srebrno-sivi z relativno nejasnimi temnimi črtami.<ref>{{FishBase genus | genus = Oreochromis | month = April| year = 2017}}</ref> Samci čamba imajo pri razmnoževanju edinstvene genitalne rese, ki pomagajo pri oploditvi jajčec na način, primerljiv s pikami na jajčecih na analni plavuti haplokrominov. ==== Neciklidi ==== [[File:Catfish in Lake Malawi.jpg|thumb|left|Kampango (''Bagrus meridionalis''), eden največjih somov, ki doseže dolžino do 1,5 m.<ref>{{FishBase | genus = Bagrus | species = meridionalis | month = April| year = 2017}}</ref>]] Velika večina vrst rib v jezeru so [[ostrižniki|ciklidi]]. Med avtohtonimi ribami, ki niso ciklidi, je več vrst [[Pravi krapovci|ciprinidov]] (rodov ''Barbus'', ''Labeo'' in ''Opsaridium'' ter malavijska sardela ''Engraulicypris sardella''), somov, ki dihajo na zrak (''Bathyclarias'' in ''Clarias'' ter kampango ''Bagrus meridionalis''), somov mokokidov (''Chiloglanis'' in ''Synodontis njassae''), bodičasta jegulja ''Mastacembelus'', mormiridi (''Marcusenius'', ''Mormyrops'' in ''Petrocephalus''), afriška tetra ''Brycinus imberi'', ''poeciliid Aplocheilichthys johnstoni'', pegasta jegulja (''Nothobranchius orthonotus'') in lisasta jegulja (''Anguilla nebulosa'').<ref name=Konings/> Na ravni rodu je večina teh razširjenih v Afriki, vendar je ''Bathyclarias'' v celoti omejena na jezero.<ref>Anseaume, L.; and G.G. Teugels (1999). On the rehabilitation of the clariid catfish genus Bathyclarias endemic to the East African Rift Lake Malawi. Fish Biology 55(2): 405–419. [[doi: 10.1111/j.1095-8649.1999.tb00687.x]]</ref> === Nevretenčarji === ==== Mehkužci ==== V Malavijskem jezeru živi 28 vrst sladkovodnih polžev (vključno s 16 endemičnimi vrstami) in 9 školjk (2 endemična, ''Aspatharia subreniformis'' in unionid ''Nyassunio nyassaensis'').<ref>Segers, H.; and Martens, K; editors (2005). ''The Diversity of Aquatic Ecosystems.'' p. 46. Developments in Hydrobiology. Aquatic Biodiversity. {{ISBN|1-4020-3745-7}}</ref><ref>{{Cite iucn |author=Van Damme, D. |year=2018 |title= ''Aspatharia subreniformis'' |article-number= e.T44266A120109809 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T44266A120109809.en}}</ref> Endemični sladkovodni polži so vsi člani rodov ''Bellamya'', ''Bulinus'', ''Gabbiella'', ''Lanistes'' in ''Melanoides''.<ref>Brown, D. (1994). ''Freshwater Snails Of Africa And Their Medical Importance.'' p. 571. 2nd edition. {{ISBN|0-7484-0026-5}}</ref> V jezeru živi skupno štiri vrste polžev iz rodu ''Bulinus'', ki je znan vmesni gostitelj [[Shistosomoza|shistosomoze]]. Raziskava v Monkey Bayu leta 1964 je v jezeru odkrila dve endemični vrsti polžev iz rodu (''B. nyassanus'' in ''B. succinoides''), v lagunah, ločenih od njega, pa dve neendemični vrsti (''B. globosus'' in ''B. forskalli''). Slednje vrste so znani vmesni gostitelji bilharzije, ličinke parazita pa so bile odkrite v vodi, ki jih je vsebovala, vendar C. Wright iz Britanskega muzeja naravne zgodovine v poskusih ni mogel okužiti obeh vrst, endemičnih za jezero, s paraziti. Terenski delavci, ki so preživeli veliko ur na in v jezeru, v samem jezeru niso našli ne ''B. globosus'' ne ''B. forskalli''.<ref>{{Cite journal | last = Wright | first = C. A. | author2 = Klein, J. | author3 = Eccles, D. H. | title = Endemic species of ''Bulinus'' (Mollusca: Planorbidae) in Lake Malawi (= Lake Nyasa) | journal = Journal of Zoology | volume = 151 | issue = 1 | pages = 199–209 | year = 1967 | url = http://www3.interscience.wiley.com/journal/122569088/abstract | archive-date = 2012-10-20 | doi = 10.1111/j.1469-7998.1967.tb02873.x | access-date = 2010-05-22 | url-access = subscription }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V zadnjem času je bolezen postala problem v samem jezeru, saj je endemični ''B. nyassanus'' postal vmesni gostitelj. Ta sprememba, ki so jo prvič opazili sredi 1980-ih, je verjetno povezana z upadom števila ciklidov, ki se prehranjujejo s polži (na primer ''Trematocaranus placodon''), zaradi prelova in/ali novega seva parazita shistosomoze.<ref name=Staffer2012/> ==== Raki ==== Za razliko od Tanganjiškega jezera s številnimi endemičnimi sladkovodnimi raki in kozicami je v Malavijskem jezeru malo takšnih vrst. Malavijski modri rak, ''Potamonautes lirrangensis'' (sin. ''P. orbitospinus''), je edini rak v jezeru in ni endemičen.<ref name=Kivu>Cumberlidge, N., and Meyer, K. S. (2011). ''[http://commons.nmu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1029&context=facwork_journalarticles A revision of the freshwater crabs of Lake Kivu, East Africa.]'' Journal Articles. Paper 30.</ref><ref name=Dobson>Dobson, M. (2004). ''[https://www.fba.org.uk/journals/index.php/FF/article/viewFile/175/75 Freshwater Crabs of Africa.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160623192302/https://www.fba.org.uk/journals/index.php/FF/article/viewFile/175/75 |date=2016-06-23 }}'' Freshwater Forum 21: 3–26.</ref> Atiidna kozica ''Caridina malawensis'' je endemična za jezero, vendar je slabo znana in so jo v preteklosti zamenjevali s ''C. nilotica'', ki je v jezeru ni.<ref>Richard, J.; and Clark, P.F. (2009). ''African Caridina (Crustacea: Decapoda: Caridea: Atyidae): redescriptions of C. africana Kingsley, 1882, C. togoensis Hilgendorf, 1893, C. natalensis Bouvier, 1925 and C. roubaudi Bouvier, 1925 with descriptions of 14 new species.'' Zootaxa 1995: 1–75</ref> Pelagične zooplanktonske vrste vključujejo dva kladocera (''Diaphanosoma excisum'' in ''Bosmina longirostris''), tri [[ceponožci|kopepode]] (''Tropodiaptomus cunningtoni'', ''Thermocyclops neglectus'' in ''Mesocyclops aequatorialis'')<ref name=Darwall2010>Darwall; Allison; Turner; and Irvine (2010). Lake of flies, or lake of fish? A trophic model of Lake Malawi. Ecological Modelling 221: 713–727. {{doi|10.1016/j.ecolmodel.2009.11.001}}</ref> in več [[dvoklopniki|ostrakodov]] (vključno z opisanimi in neopisanimi vrstami).<ref>Martens, K. (2003). On the evolution of Gomphocythere (Crustacea, Ostracoda) in Lake Nyassa/ Malawi (East Africa), with the description of 5 new species. Hydrobiologia 497(1–2): 121–144. {{doi|10.1023/A:1025417822555}}</ref> ==== Jezerske muhe ==== [[File:Lake flies, Lake Malawi (2499202894).jpg|thumb|left|Ogromni roji jezerskih muh (''Chaoborus edulis''), ki spominjajo na oddaljene oblake dima nad vodo]] Malavijsko jezero je znano po ogromnih rojih drobnih, neškodljivih jezerskih muh, ''Chaoborus edulis''.<ref name=Mortis2004>Morris, B. (2004). Insects and Human Life, pp. 73–76. {{ISBN|1-84520-075-6}}</ref> Te roje, ki se običajno pojavljajo daleč nad vodo, lahko zamenjamo za oblake dima in jih je opazil tudi [[David Livingstone]], ko je obiskal jezero.<ref name=Mortis2004/><ref name=Huis2012>van Huis, A.; H. van Gurp; and M. Dicke (2012). The Insect Cookbook: Food for a Sustainable Planet, p. 31. {{ISBN|978-0-231-16684-3}}</ref><ref name=MalawiTo>Malawi Tourism:[http://www.malawitourism.com/assets_cm/files/pdf/malawi%2520seasonal%2520highlights.pdf Interesting seasonal highlights of Malawi.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812101012/http://www.malawitourism.com/assets_cm/files/pdf/malawi%20seasonal%20highlights.pdf |date=2014-08-12 }} Retrieved 8 April 2017.</ref> Vodne ličinke se hranijo z zooplanktonom, dan preživijo na dnu in noč v zgornjih plasteh vode. Ko se zabubijo, priplavajo na površje in se spremenijo v odrasle muhe.<ref name=MalawiTo/> Odrasle muhe so zelo kratkožive in roji, ki so lahko visoki več sto metrov in imajo pogosto spiralno obliko, so del njihovega paritvenega vedenja.<ref name=Mortis2004/><ref name=Andrew2015>Andrew, D. (30 June 2015). [http://www.iflscience.com/plants-and-animals/whats-causing-these-strange-looking-clouds/ What Are These Strange Looking "Clouds"?] IFLScience. Retrieved 8 April 2017.</ref> Jajčeca odložijo na gladino vode, odrasle muhe pa poginejo. Ličinke so pomemben vir hrane za ribe,<ref>Allison; Irvine; Thompson; and Ngatunga (1996). Diets and food consumption rates of pelagic fish in Lake Malawi, Africa. Freshwater Biology 35(3): 489–515. {{doi|10.1111/j.1365-2427.1996.tb01764.x}}</ref> odrasle muhe pa so pomembne tako za ptice kot za lokalno prebivalstvo, ki jih nabirajo za pripravo kungu kolačkov/burgerjev, lokalne specialitete z zelo visoko vsebnostjo beljakovin.<ref name=Huis2012/><ref name=MalawiTo/> == Puščanje v rudniku leta 2015 == Januarja 2015 se je v rudniku [[uran]]a v lasti podjetja Paladin Energy v severnem Malaviju po močnem deževju zrušil rezervoar za nadzor usedlin. Razkrilo se je, da je v lokalni potok izteklo približno 50 litrov neradioaktivnega materiala. Kljub poročilom v lokalnih medijih o radioaktivni kontaminaciji je vlada izvedla neodvisne znanstvene teste lokalnega rečnega sistema in ugotovila, da ni vpliva na okolje.<ref>{{Cite web|title = No harm caused by Paladin mine Kayerekera – Malawi govt|url = http://www.nyasatimes.com/2015/03/29/no-harm-caused-by-paladin-mine-kayerekera-malawi-govt/|website = Malawi Nyasa Times – Malawi breaking news in Malawi|access-date = 2016-01-02|archive-date = 2015-04-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20150401160954/http://www.nyasatimes.com/2015/03/29/no-harm-caused-by-paladin-mine-kayerekera-malawi-govt/}}</ref><ref>[http://nuclear-news.net/2015/01/02/radioactive-pollution-of-lake-malawi-by-australian-uranium-company-paladin/ Radioactive pollution of Lake Malawi by Australian uranium company Paladin?].</ref> == Plavanje == 25 km samostojno plavanje čez Malavijsko jezero med rtom Ngomba in zalivom Senga je petkrat uspelo 16 plavalcem. 1992: Lewis Pugh 9 ur 52 minut (VB/Južna Afrika)<ref>{{Cite web |title = Expeditions, Internal Waters |url = http://lewispugh.com/internal-waters/ |access-date = 2018-12-11 |archive-date = 2020-04-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200408015517/http://lewispugh.com/internal-waters/ }}</ref> in Otto Thanning (Južna Afrika) 10 ur 5 minut 2010: Abigail Brown (VB) 9 ur 45 minut<ref>{{Cite web |title = Lake Malawi Crossing |url = http://dailynews.openwaterswimming.com/2013/02/lake-malawi-crossing-by-kaitlin.html/ |access-date = 2018-12-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150906164522/http://dailynews.openwaterswimming.com/2013/02/lake-malawi-crossing-by-kaitlin.html |archive-date = 2015-09-06 }}</ref> 2013: Milko van Gool (Nizozemska) 8 ur 46 minut<ref>{{Cite news|title = Milko Van Gool thought to be fastest male solo swimmer across North Channel |url = https://www.bbc.com/news/uk-scotland-south-scotland-23510169/|work = BBC News|date = 2013-07-30}}</ref> in Kaitlin Harthoorn (ZDA) 9 ur 17 minut 2016: (trenutni rekord) Jean Craven (Južna Afrika), Robert Dunford (Kenija), Michiel Le Roux (Južna Afrika), Samantha Whelpton (Južna Afrika), Greig Bannatyne (Južna Afrika), Haydn Von Maltitz (Južna Afrika), Douglas Livingstone-Blevins (Južna Afrika) 7 ur 53 minut<ref>{{Cite web|title = CROSSING LAKE MALAWI |url = https://madswimmer.com/swim/crossing-lake-malawi/}}</ref> 2019: Chris Stapley (Esvatini) in Jay Azran (Južna Afrika) 8 ur in 40 minut, Andrew Stevens (Avstralija) 10 ur in 50 minut in Ruth Azran (Južna Afrika) 11 ur in 8 minut.<ref>{{Cite web|title=Swimming Cows conquer Lake Malawi in brutal conditions – The Cows|url=https://thecows.co.za/2019/05/09/swimming-cows-conquer-lake-malawi-in-brutal-conditions/|last=TheCows|language=en-ZA|access-date=2020-05-21|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804192419/http://thecows.co.za/2019/05/09/swimming-cows-conquer-lake-malawi-in-brutal-conditions/}}</ref><ref>{{Cite news|date=10 May 2019|title=Cows members conquer Lake Malawi in tough conditions for CHOC|work=The Witness|url=https://www.pressreader.com/south-africa/the-witness/20190510/281569472167265|access-date=21 May 2020}}</ref> Istega leta je Martin Hobbs (Južna Afrika) postal prvi človek, ki je preplaval celotno dolžino jezera Malavi (54 dni), in postavil svetovni rekord za najdaljše samostojno plavanje v jezeru.<ref>{{cite web|last=Thom|first=Liezl|title=Man braves crocodiles, hippos to set world record in 54-day swim across lake|url=https://abcnews.go.com/International/man-braves-crocodiles-hippos-set-world-record-54/story?id=62626659|date=26 April 2019|website=ABC News|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lake Malawi|Malavi}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o jezeru}} [[Kategorija:Afriška velika jezera]] [[Kategorija:Jezera v Malaviju]] [[Kategorija:Geografija Mozambika]] [[Kategorija:Jezera v Tanzaniji]] [[Kategorija:Stara jezera]] hqw8n1n9wcn06o24d5r6tb3ya83g0e6 0 453958 6705535 6700617 2026-07-02T10:34:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705535 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|caption=portret (2024)|alma_mater=|signature=|website=https://www.nejckrevs.si/}} '''Nejc Krevs''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[esejist]] in televizijski voditelj, * [[29. november]] [[1995]], [[Ljubljana]] == Življenjepis == Odraščal je v [[Grosuplje|Grosuplju]]. Maturiral je na gimnaziji Moste, diplomiral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki]] fakulteti v [[Univerza v Ljubljani|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=“Rešitev vidim v empatiji do obeh narodov”|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/62-moj-pogled/23491-nejc-krevs-resitev-vidim-v-empatiji-do-obeh-narodov|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|publisher=Revija Ognjišče|last=B. Rustja, Moj pogled, v: Ognjišče 3 (2024), 38-40.|archive-date=2024-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240526202349/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/62-moj-pogled/23491-nejc-krevs-resitev-vidim-v-empatiji-do-obeh-narodov|url-status=dead}}</ref> Po izobrazbi je [[teolog]] in [[religiolog]]. <ref>{{Navedi splet|title=Izrael je prvič po 50 letih pokazal ranljivost|url=https://www.druzina.si/clanek/nejc-krevs-izrael-je-prvic-po-50-letih-pokazal-ranljivost|website=druzina.si|accessdate=2024-11-28|language=sl|first=Janez|last=Porenta|publisher=Družina}}</ref> Krevs je leta 2015 postal ustvarjalec informativnih, kulturnih in verskih vsebin [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]], sprva v radijskem etru, pozneje pa v uredništvih televizijskih programov. Od leta 2016 do 2020 je bil novinar in voditelj televizijske oddaje [[Infodrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Voditelj Nejc Krevs odkrito o razrešitvi - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/stop/clanek/voditelj-nejc-krevs-odkrito-o-razresitvi-1087901|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> S 25 leti je postal eden najmlajših voditeljev poročil v zgodovini [[Slovenija|slovenskih]] televizij.<ref>{{Navedi splet|title="Novinarska obleka se nikoli ne sme prilagajati modi politike."|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/nejc-krevs-nasa-naloge-je-da-terjamo-pojasnila-nosilcev-funkcij-predstavimo-golo-realnost-problemov-in-imamo-vedno-vec-vprasanj-kot-odgovorov/|website=Metropolitan.si|date=2022-05-21|accessdate=2022-09-04|language=en|publisher=Metropolitan|last=Avžner|first=Živa}}</ref> Leto starejši je prvič odvodil osrednji [[TV Dnevnik]]. Oddajo je redno vodil eno leto, do konca septembra 2023, ko ga je nova urednica informativnega programa razrešila s položaja voditelja.<ref>{{Navedi splet|title=Nejc Krevs ne bo več vodil Dnevnika: “Nad odločitvijo sem presenečen”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nejc-krevs-ne-bo-vec-vodil-dnevnika-nad-odlocitvijo-sem-presenecen/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-25|language=sl|publisher=N1 Slovenija, partner CNN}}</ref> Takrat se je vrnil k vodenju Jutranjih poročil ter Prvega dnevnika, ki jih je vodil do januarja 2024, ko so spremenili koncept vodenja. <ref>{{Navedi splet|title=Odhaja še en voditelj TV Dnevnika|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/odhaja-se-ne-voditelj-tv-dnevnika|website=delo.si|accessdate=2024-11-28|language=sl|publisher=Delo}}</ref> Od takrat naprej se v informativnem programu [[Televizija Slovenija|Televizije]] Slovenija posveča zgolj novinarskemu in uredniškemu delu.<ref>{{Navedi splet|title=Nejc Krevs ne bo več TV voditelj, posloviti se je moral tudi od Prvega dnevnika|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nejc-krevs-ne-bo-vec-tv-voditelj-posloviti-se-je-moral-tudi-od-prvega-dnevnika/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-06|language=sl|publisher=N1 Slovenija, partner CNN}}</ref> Leta 2026 je urednikoval [[Odmevi|Odmevom]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SDS novinarju TV Slovenija omenja tudi samoukinitev: Škoda dobrega novinarja, ki si maže roke|url=https://vecer.com/slovenija/poslanec-sds-novinarju-tv-slovenija-omenja-tudi-samoukinitev-skoda-dobrega-novinarja-ki-si-maze-roke-10412683|website=Večer|date=2026-04-22|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> Pripravlja radijske oddaje kulturno-umetniškega programa [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]].<ref>{{Navedi splet|title="Novinarska obleka se nikoli ne sme prilagajati modi politike."|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/nejc-krevs-nasa-naloge-je-da-terjamo-pojasnila-nosilcev-funkcij-predstavimo-golo-realnost-problemov-in-imamo-vedno-vec-vprasanj-kot-odgovorov/|website=metropolitan.si|accessdate=2024-10-12|language=sl|first=Živa|last=Avžner|publisher=Metropolitan}}</ref> Pri založbi [[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|KUD Apokalipsa]] je izšel njegov knjižni prvenec ''Besedna artilerija''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Besedna artilerija|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/sikce/50859011|publisher=KUD Apokalipsa|date=2021|location=Ljubljana|isbn=978-961-7054-35-4|volume=67|series=Posebne izdaje|first=Nejc|last=Krevs}}</ref> Z istoimensko rubriko je nastopal v radijski oddaji [[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga.]]<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga-Ga, Radijska oddaja|url=https://www.mladina.si/165445/radio-ga-ga-radijska-oddaja/|website=mladina.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|date=3. 4. 2015|publisher=Mladina|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> Sodeloval je z založbo [[Beletrina]].<ref>{{Navedi splet|title=Beletrinina debata: S knjigo na ležalnik|url=https://beletrina.si/novice/beletrinina-debata-s-knjigo-na-lezalnik|website=beletrina.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|first=Založba|last=Beletrina|publisher=Beletrina}}</ref> Njegove kolumne so bile objavljene v reviji [[Stop (revija)|Stop.]]<ref>{{Navedi splet|title=Prevzel voditeljski stolček|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/prevzel-voditeljski-stolcek-909863|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904184450/https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/prevzel-voditeljski-stolcek-909863|url-status=dead}}</ref> Izbrane so v knjigi ''Rojstvo lepega'', ki je leta 2025 izšla pri založbi Primus.<ref>{{Navedi splet|title=Nejc Krevs: zbirka esejev Rojstvo lepega {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/nejc-krevs-rojstvo-lepega-primus|website=Nejc Krevs: zbirka esejev Rojstvo lepega {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-21|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Spremlja dogajanje na [[Bližnji vzhod|Bližnjem]] vzhodu, še posebej v [[Izrael|Izraelu]] in na avtonomnih [[Palestina (regija)|palestinskih]] ozemljih.<ref>{{Navedi splet|title=»Izrael si tega ne more privoščiti«|url=https://www.planet-tv.si/clanek/nejc-krevs-o-novi-veliki-vojni-na-bliznjem-vzhodu-izrael-si-tega-ne-more-privosciti/|website=planet-tv.si|accessdate=2024-11-28|language=sl|publisher=Planet TV}}</ref> Za RTV Slovenija je poročal iz [[Tel Aviv|Tel Aviva]] in [[Jeruzalem|Jeruzalema]].<ref>{{Navedi splet|title=Rešitev dveh držav je trajno mrtev projekt, z aktualno vojno pa umira tudi vprašanje palestinske samostojnosti|url=https://www.domovina.je/nejc-krevs-resitev-dveh-drzav-je-trajno-mrtev-projekt-z-aktualno-vojno-pa-umira-tudi-vprasanje-palestinske-samostojnosti-1-del|website=domovina.je|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> Njegove komentarje objavljajo tudi drugi mediji.<ref>{{Citat|title=Nejc Krevs o razmerah na Bližnjem vzhodu|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/07/nejc-krevs-o-razmerah-na-bliznjem-vzhodu-900fb2a6-2ffc-42ef-9ec0-98aa7d8e1aad.html|date=2024-07-24|accessdate=2024-10-12|language=sl|first=Barbara, Rai − Radiotelevisione italiana S.p.A.|last=Ferluga}}</ref> Krevs je avtor dokumentarnega filma ''Med, mleko in nemir,'' ki je leta 2023 nastal v produkciji [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in je bil po televizijski premieri uvrščen v program Evropskih dnevov [[Judovstvo|judovske]] kulture v [[Maribor|Mariboru]].<ref>{{Citat|title=Izrael: Med, mleko in nemir|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sazu/148705027|accessdate=2023-04-02|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Aktivno deluje v slovenski nacionalni skupini [[Trilateralna komisija|Trilateralne komisije]].<ref>{{Navedi splet|title=Trilateralna komisija Slovenije: Krepimo kulturo dialoga|url=https://radio.ognjisce.si/sl/280/novice/39134/trilateralna-komisija-slovenije-krepimo-kulturo-dialoga.htm|website=Radio Ognjišče|date=2024-11-23|accessdate=2026-06-23|language=sl|first=Uredništvo Radia Ognjišče, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Bibliografija == * Večni košček jeruzalemskega spomina {{cobiss|id=21606403}} * Besedna artilerija {{ISBN|9617054353}} {{COBISS|ID=50859011}} * Vpliv judovstva na sionizem in moč izraelskih ortodoksnih judovskih strank {{cobiss|id=135384579}} * Espressno ljubimkanje {{cobiss|id=215248387}} * Intifada ljubezni * Rojstvo lepega {{cobiss|id=230152707}} == Nagrade in priznanja == * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] (skupna medijska nagrada za [[Infodrom]]: najboljšo otroško ali mladinsko oddajo, 2016)<ref>{{Navedi splet|title=To so dobitniki letošnjih Viktorjev|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/to-so-dobitniki-letosnjih-viktorjev-289464|website=zurnal24.si|accessdate=2024-11-28|language=sl|publisher=Žurnal}}</ref> * Priznanje [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] (za izjemne delovne dosežke, 2017)<ref>{{Navedi splet|title=Priznanja RTV Slovenija za življenjsko delo Marjanu Jermanu, Mihi Žibratu in Martinu Žvelcu|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/priznanja-rtv-slovenija-za-zivljenjsko-delo-marjanu-jermanu-mihi-zibratu-in-martinu-zvelcu/447482|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-23|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref> * [[Meškova nagrada|Meškova]] nagrada (častno priznanje za obetavnega voditelja in novinarja, 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki Meškovih nagrad|url=https://www.sta.si/3246985/prejemnik-castnega-priznanja-boruta-meska-za-zivljenjsko-delo-je-bogo-sajovic|website=sta.si|accessdate=2024-03-14|language=sl|first=pse/apo|last=R|date=13.12.2023|publisher=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> * Young [[Blejski strateški forum|Bled]] Strategic Forum Fellow (mladi voditelj, 2024)<ref>{{Navedi splet|title=Ob boku strateškega foruma poteka tudi BSF za mlade, eden od voditeljev pa tudi ta znan obraz|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/bsf-za-mlade-krevs-pokljuka/|website=Metropolitan.si|date=2024-09-03|accessdate=2024-10-12|language=en}}</ref> * Nagrada Občine [[Grosuplje]] (mladim za izjemne dosežke, 2024) <ref>{{Navedi splet|title=Nejc Krevs v Mestni knjižnici Grosuplje predstavil svojo novo knjigo Rojstvo lepega - grosuplje.si|url=https://www.grosuplje.si/objava/1193093|website=www.grosuplje.si|accessdate=2026-06-23|language=sl|last=E-občina}}</ref> == Zasebno == Njegovo otroštvo in mladost je zaznamoval [[Sašo Hribar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sašo Hribar in Nejc Krevs - tudi to ju povezuje ...|url=https://novice.svet24.si/revija/stop/clanek/one-oni/654b7794cae2d/saso-je-prej-zivel-med-nami-zdaj-zivi-v-nas|website=Svet24|accessdate=2024-03-14|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Soproga Ana Zelko Krevs prihaja iz vrst [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=RTVS: Po dveh razrešitvah je voditelj prosil za to!|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/rtvs-po-dveh-razresitvah-je-voditelj-prosil-za-to-417669|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> V maju 2023 ju je na [[Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] poročil evropski poslanec [[Matjaž Nemec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski TV voditelj pred oltar: objavljamo ekskluzivne fotografije z njegove intimne poroke|url=https://www.metropolitan.si/scena/televizijski-voditelj-pred-oltar-objavljamo-ekskluzivne-fotografije-z-njegove-intimne-poroke/|website=Metropolitan.si|date=2023-07-07|accessdate=2024-03-14|language=en}}</ref> Z ženo imata hčer Erin.<ref>{{Navedi splet|title=Veselje: Znani slovenski TV-voditelj je postal očka|url=https://top24novice.si/estrada/veselje-znani-slovenski-tv-voditelj-je-postal-ocka/|website=TOP24NOVICE.si|date=2025-07-14|accessdate=2025-07-21|language=sl-SI|first=Top24|last=Novice}}</ref> Živi v [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Nejc Krevs o politiki: »Prejel sem več povabil zadnjih nekaj vlad, ampak sem to vedno zavračal« {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/video-nejc-krevs-o-politiki-prejel-sem-vec-povabil-zadnjih-nekaj-vlad-ampak-sem-vedno-zavracal/314901|website=sobotainfo.com|date=2025-10-22|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://www.nejckrevs.si/}} * [https://twitter.com/nkrevs?lang=en Twitter] * [https://www.instagram.com/krevsnejc/?hl=en Instagram] * [https://www.facebook.com/nejc.krevs/ Facebook] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krevs, Nejc}} [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] edto4md28k8eagfkjxd1oa3ps18lt81 0 461060 6705155 6312523 2026-07-01T12:45:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slika | ime_slike = MANET - Música en las Tullerías (National Gallery, Londres, 1862).jpg | velikost_slike = 250px | naslov = ''Koncert v tuilerijskem parku'' | avtor = [[Édouard Manet]] | leto = [[1862]] | vrsta = [[Olje na platnu]] | muzej = Dublin City Gallery The Hugh Lane | height_metric=76 | width_metric=118 | metric_unit=cm | imperial_unit=in}} '''''Koncert v tuilerijskem parku''''' je slika [[Édouard Manet|Édouarda Maneta]] iz leta 1862. Je v skupni lasti Narodne galerije, London in Hugh Lane, Dublin. Trenutno visi v Narodni galeriji v Londonu. [1] Delo je zgodnji primer Manetovega slikarskega sloga, ki ga navdihujeta [[Frans Hals]] in [[Diego Velázquez]] in je znanilec njegovega vseživljenjskega zanimanja za predmet prostega časa. Slika je vplivala na Manetove sodobnike, kot so [[Claude Monet|Monet]], [[Pierre-Auguste Renoir|Renoir]] in [[Frédéric Bazille|Bazille]], ki so slikali podobne velike skupine ljudi. Slika prikazuje srečanja Parižanov na tedenskih koncertih v vrtovih [[Tuilerijska palača|Tuilerijske palače]] pri [[Louvre|Louvru]], čeprav niso upodobljeni nobeni glasbeniki. Medtem ko so sliko nekateri ocenili kot nedokončano, [2] je predlagano ozračje pomenilo občutek, kakšni so bili takratni vrtovi v Tuileriesu; lahko si predstavljamo glasbo in pogovor. Železni stoli v ospredju so pravkar zamenjali leta 1862 lesene stole na vrtu. Manet je v sliko vključil več svojih prijateljev, umetnikov, avtorjev in glasbenikov in avtoportret. Manet je prikazan na skrajni levi strani; poleg njega je še drugi slikar Albert de Balleroy. Desno od njih sedi [[kipar]] in kritik Zacharie Astruc. Manetov brat Eugène Manet je v ospredju, desno od središča, z belimi hlačami; skladatelj [[Jacques Offenbach]] z očali in brki sedi nasproti drevesa na desni; [[Théophile Gautier]] stoji proti drevesu v rjavi obleki in bradat avtor [[Charles Baudelaire]] levo od Gautierja. [[Henri Fantin-Latour]] je na levi, z brado, gleda gledalca. Otrok v centru je Léon Leenhoff. Slika meri 76,2 × 118,1 centimetrov. Prvič je bila razstavljena leta 1863, Manet pa je sliko prodal opernemu pevcu in zbiralcu Jean-Baptistu Faureju leta 1883. Ta jo je prodali trgovcu [[Paul Durand-Ruel |Durand-Ruelu]] leta 1898, nato pa še irskemu zbiralcu siru [[Hugh Lane |Hughu Laneu]] leta 1903. Po Lanejevi smrti, ko je bila ''RMS Lusitania'' leta 1915 potopljena, je neznan dodatek k njegovi oporoki pustil slike v mestni galeriji Dublin (zdaj znani kot Hugh Lane). Ugotovljeno je bilo, da je dodatek neveljaven, leta 1917 pa je sodna odločba odločila, da bodo njegovo zbirko prepustili Narodni galeriji v Londonu. Po intervenciji irske vlade sta obe galeriji leta 1959 dosegli kompromis in se strinjali, da si bosta delili slike vsakih pet let. Sporazum je bil leta 1993 spremenjen, tako da je 31 od 39 slik ostalo na Irskem, štiri od preostalih osmih pa so na voljo v Dublinu po 6 let naenkrat, med njimi tudi ''Koncert v tuilerijskem parku''. == Materiali == Barve na večjih površinah te slike so po navadi obvladane in izvedene v okri ali v mešanicah več pigmentov. Temno zeleno listje v zgornjem delu vsebuje glazuro smaragdno zelene barve in Scheeleovo zeleno mešano z rumenim jezerom z majhnim dodatkom slonokoščene črne in rumene oker. Močni barviti poudarki v klobukih in oblačilih otrok so pobarvani s skoraj čistimi pigmenti, kot so kobaltno modra, vermilion ali krom oranžna. <ref>Bomford D, Kirby J, Leighton, J., Roy A. Art in the Making: Impressionism. National Gallery Publications, London, 1990, pp. 112-119.</ref><ref>[http://colourlex.com/project/manet-music-in-the-tuileries/ Edouard Manet, 'Music in the Tuileries Gardens'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150417193112/http://colourlex.com/project/manet-music-in-the-tuileries/ |date=2015-04-17 }}, Colourlex</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://smarthistory.khanacademy.org/manets-music-in-the-tuileries-gardens.html Manet's ''Music in the Tuileries Gardens''], essay by Ben Pollitt, Smarthistory *[http://colourlex.com/project/manet-music-in-the-tuileries/ Edouard Manet, ''Music in the Tuileries Garden'', Colourlex] [[Kategorija:Slike leta 1862]] [[Kategorija:Dela Édouarda Maneta]] {{normativna kontrola}} bbaj76gy8007qaa80ecy7qruosbwi17 0 464652 6705474 6256956 2026-07-02T06:40:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Galaksija|name=[[Novi splošni katalog|NGC]] 4754|image=|caption=|epoch=[[J2000]]|type=SB0^-(r)<ref name="ned">{{navedi splet | title=NASA/IPAC Extragalactic Database | work=Results for NGC 4754 | url=http://nedwww.ipac.caltech.edu/ | accessdate=2017-09-20}}</ref>|ra={{RA|12|52|17,5}}<ref name="ned" />|dec={{DEC|11|18|50}}<ref name="ned" />|dist_ly=53.017.286 [[Svetlobno leto|ly]]<ref name="ned" />|z=0,004506/1351 km/s<ref name="ned" />|appmag_v=11,52<ref name="ned" />|size_v=4.6 x 2.5<ref name="ned" />|constellation name=[[Devica (ozvezdje)|Devica]]|names=PGC 43656, UGC 8010, VCC 2092<ref name="ned" />}}'''NGC 4754''' je lečasta galaksija, ki je od nas oddaljena 53 milijon<ref>{{Navedi splet|url=https://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/objsearch?objname=NGC+4754&extend=no&hconst=73&omegam=0.27&omegav=0.73&corr_z=1&out_csys=Equatorial&out_equinox=J2000.0&obj_sort=RA+or+Longitude&of=pre_text&zv_breaker=30000.0&list_limit=5&img_stamp=YES|title=Your NED Search Results|website=ned.ipac.caltech.edu|accessdate=2017-09-20}}</ref> svetlobnih let v ozvezdju [[Devica (ozvezdje)|Device]].<ref>{{Navedi splet|url=https://dso-browser.com/deep-sky/5832/ngc-4754/galaxy|title=Galaxy NGC 4754 - Barred Lenticular Galaxy in Virgo Constellation · Deep Sky Objects Browser|last=Rojas|first=Sebastián García|website=DSO Browser|language=en|accessdate=2017-09-20|archive-date=2017-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170925230644/https://dso-browser.com/deep-sky/5832/ngc-4754/galaxy|url-status=dead}}</ref> NGC 4754 je odkril astronom [[William Herschel|Wiliam Herschel]] 15. marca 1784<ref>{{Navedi splet|url=http://cseligman.com/text/atlas/ngc47a.htm#4754|title=New General Catalog Objects: NGC 4750 - 4799|website=cseligman.com|language=en-US|accessdate=2017-09-25}}</ref>. Skupaj z [[NGC 4762]]<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/NEDatt?objname=NGC+4754|title=Detailed Object Classifications|website=ned.ipac.caltech.edu|accessdate=2017-09-25|archive-date=2019-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190716185347/http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/NEDatt?objname=NGC+4754|url-status=dead}}</ref> na robu oblikuje neaktiven<ref>{{Navedi splet|url=http://www.deepskyforum.com/showthread.php?571-Object-of-the-Week-May-18-2014-The-Flattest-Galaxy-NGC-4762|title=Object of the Week May 18, 2014 The Flattest Galaxy NGC 4762|website=www.deepskyforum.com|language=en|accessdate=2017-09-25}}</ref> par. NGC 4754 je članica [[Jata v Devici|Jate v Devici]].<ref>{{Navedi splet|url=https://apod.nasa.gov/apod/ap050512.html|title=APOD: 2005 May 12 - Stars, Galaxies, and Comet Tempel 1|website=apod.nasa.gov|accessdate=2017-09-25}}</ref> [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1784]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu glavnih galaksij]] [[Kategorija:Telesa v Novem splošnem katalogu]] [[Kategorija:Jata v Devici]] bissqb7ohjf68bxnlrlvmm4k85cl5wi 0 470007 6705303 6667028 2026-07-01T17:04:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Letnica |native_name = Letnica/Летница/Letnicë |native_name_lang = hr/sr/sq |settlement_type = |image = Catholic Church of Letnica, Kosovo..JPG |caption = Katoliška [[cerkev (stavba)|cerkev]] [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] v Letnici |image_flag = |image_seal = |image_shield = |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |coordinates_display = inline,title |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okraj |subdivision_name1 = [[Gnjilane]] |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = [[Vitina]] |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_total_km2 = 10,85 |elevation_footnotes = |elevation_m = 755-764 |population_total = 4331 (1991)<br>267 (2011) |population_footnotes = |population_as_of = 1991 |population_density_km2 = |population_metro = |population_demonym = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 61000 [[Vitina]] |area_code = +383 (0) 280 |website = |footnotes = |coordinates = <!-- wd --> |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 06 }} '''Letnica''' ({{lang|hr|Letnica}}; {{lang|sq|Letnicë}}; {{lang|sr|Летница}}) je naselje v občini [[Vitina]] v okraju [[Gnjilane]] na [[Kosovo|Kosovu]]. == Zemljepis == [[File:Letnicë.jpg|thumb|180px|<center>Stari [[mlin]] [[Frok Đokić|Froka Đokića]] v središču Letnice]] </center> Letnica se razprostira na skrajnem jugovzhodu [[Kosovo|Kosovega]], na severnih obronkih hribovja [[Skopska Črna gora|Skopske Črne gore]] (= Karadag ali Karadak) <ref>{{navedi splet|url= https://www.delfi.rs/knjige/114553_kosovsko_pomoravlje_i_kacanik_naselja_poreklo_stanovnistva_obicaji_knjiga_delfi_knjizare.html|title=Kosovsko Pomoravlje i Kačanik: naselja, poreklo, stanovništva običaji|publisher=Borislav Čeliković|date=2017|accessdate=30. december 2019}}</ref>, na mejnem predelu med Kosovim in [[Severna Makedonija|Makedonijo]]; med [[Uroševac|Uroševcem]] in [[Gnjilane|Gnjilani]], nedaleč od [[Vitina|Vitine]], poleg reke ''Letnice'', pritoku ''Binačke Morave''. Od [[Priština|Prištine]] je oddaljena okrog 60 km zračne črte, od železniške postaje Uroševac okrog 30 km, a od [[Skopje|Skopja]] prav tako okrog 30 km. Upravno spada pod občino [[Vitina]]; od občinskega središča Vitine je oddaljena 9 km. Letnica se dviga na 755 metrov nadmorske višine in je povezana z nižinskim svetom edino s cesto, ki pelje na severozahod proti Vitini. <ref>{{navedi splet|url= http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=8|title= Crkva Uznešenja Bogorodice Crnogorske|publisher=Spomenici kulture u Republici Srbiji|date= |accessdate=26. januar 2014}}</ref> Poleg vasi Letnica spadajo sedaj h katoliški župniji Letnica še vasi: [[Šašare]] (Shoshare), [[Zagrađe, Vitina|Zagrađe]], [[Vrnez]] (Vërnez) in [[Vrnavokolo]] (Vërnakollë). Nekoč sta ji pripadali sedaj samostojni župniji [[Stubla, Vitina|Stubla]] in [[Binač]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=12}}</ref> == Zgodovina == === Pomen Letnice === Kar je [[Lurd]] za [[Francija|Francijo]], [[Fatima, Portugalska|Fatima]] za [[Portugalska|Portugalsko]], [[Marija Bistrica]] za [[Hrvaška |Hrvaško ]], - [[Brezje, Radovljica|Brezje]] za [[Slovenija|Slovenijo]] – to je Letnica za [[Kosovo]] in sosednje dežele. <ref>{{navedi splet|url=http://zkhletnica.com/monografija/|title=Župa Letnica|publisher=ZKH "Letnica"|date=2020|accessdate=2. januar 2020|archive-date=2020-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200102205708/http://zkhletnica.com/monografija/|url-status=dead}}</ref> === Najstarejši zapisi imena kraja === V najstarejših zapisih nahajamo za Letnico – katere ime je novejšega izvora in pomeni po Turku ''letovišče'', iz česar naj bi po Turku ime ''Letnica'' tudi izhajalo. Vendar zadeva ni tako preprosta: okoliški pravoslavci so navadno vse tamkajšnje katoličane imenovali ''[[Latini]]'', njihove vasi pa ''Latinske vasi'' (=''Latinska sela''). Zato je možno, da izhaja ime kraja ''Letnica'' od ''Latini-ca''. Po izročilu je Marijin kip ''preletel'' iz Skopja, pa je možno, da izhaja ime kraja iz ''preleteti'' - ''Preletnica'' - ''Letnica''. Za samo deželico nahajamo starejše oblike imena ''Črna gora'' ter ''Skopska Črna gora'' v italijanski obliki, kot: ''Montenegro, Monte Negro, Montenegro di Scopia, Montenegro in Servia''. Za samo župnijo pa najdemo izraze kot ''Cerna gora, Cernagora, Crna gora, Crnagora''. Župnija ''Črna gora'', ''Crna Gora'' ali ''Letnica'' je dobila je ime po planini ''Skopski Črni gori'' in reki ''Letnici'', ob kateri leži naselje. V obstoječih listinah se ime župnije piše v oblikah ''Crna Gora, Crnagora, Monte Negro, Montenegro, Monte nero'', a včasih ''Letnica''. Apostolski vizitator [[Pietro Massarechi|Peter Mazareki]]<ref>Pietro Massarechi (1624 – 1634) je bil po vrsti 41. [[Nadškofija Bar|Barski nadškof]]</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.portalanalitika.me/clanak/najstarija-ziva-duhovna-institucija-na-tlu-crne-gore-barska-nadbiskupija|title=Najstarija živa duhovna institucija na tlu Crne Gore: Barska nadbiskupija|publisher=Tema Analitika|author=|place=|language=cg|date=24. avgust 2024|accessdate=17. november 2025}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Barska_nadbiskupija|title=Barska nadbiskupija|publisher=Hrvatska internetska eniklopedija|author=|place=|language=hr|date=28. maj 2025|accessdate=17. november 2025}}</ref> leta 1623 piše, »da se iz [[Kratovo|Kratova]] pride v ''Črno goro'', v vas ''Letnico'', in da tukaj stanuje škofijski duhovnik«.<ref> Krunoslav Draganović: "Izvješće apostolskog vizitatora Petra Masarechija o prilikama katol. naroda u Bugarskoj, Srbiji, Srijemu, Slavoniji i Bosni g. 1623. i 1624." Starine JAZU, knjiga XXXIX, Zagreb, 1938, str. 30.</ref> Kot barski nadškof in vizitator isti Mazareki 1633 piše, da je sedež župnije v vasi Letnici. <ref> Marko Jačov: "Spisi Kongregacije za propagandu vere u Rimu o Srbima 1622-1644, I", Beograd, 1986, str. 215.</ref> Leta 1638 je ime župnije zabeleženo pod nazivom ''Črna gora (Crna Gora, Monte Negro)''.<ref> Marko Jačov: "Spisi Kongregacije…", str. 361.</ref> Nazivi: Cerna Gora, Cernagora, Crnagora, Crna Gora se pojavljajo v novejšem času. Tako je npr. 1929 bil kraj poimenovan kot ''Cerna Gora''. <ref> Atanasije Urošević: ''Gornja Morava i Izmornik'', Beograd, 1935, str. 9.</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://zkhletnica.com/monografija/|title=Župa Letnica|publisher=Zajednica Kosovskih Hrvata „Letnica“|date=|accessdate=2. januar 2020|archive-date=2020-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200102205708/http://zkhletnica.com/monografija/|url-status=dead}}</ref> === Cerkve v župnija Letnici === Poročilo misijonarja [[Aleksandar Komulović|Komulovića]] <ref>Aleksander Komulović ali Alessandro Comuli iz Splita - 1548-1608</ref> <ref>Atanasije Urošević: "Katolička župa Crna Gora u Južnoj Srbiji (Letnička Župa)". Glasnik skopskog naučnog društva, knjiga XIII. Skopje 1933, (159-170), str. 169. [https://books.google.rs/books?id=aJRYkzl5YC4C&pg=PA226&lpg=PA226&dq=Katolička+župa+Crna+gora+u+Južnoj+Srbiji&source=bl&ots=O_d_Qx9xE_&sig=ACfU3U3rCuRP7XpfCW66xDS162lmlJyfIw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwjegcWlqN7mAhVCmIsKHaCiCaoQ6AEwBXoECAkQAQ#v=onepage&q=Katolička%20župa%20Crna%20gora%20u%20Južnoj%20Srbiji&f=false] </ref> iz 1584 pravi, da ima župnija ''Montenegro di Scopia'' štiri zaselke s 500 dušami, ki jih upravlja en duhovnik. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=16}}</ref> Nadalje pravi poročilo, da bi bila Skopska Črna gora prikladno mesto za šolo v obliki zavoda (kolegija, semenišča), „ki bi koristil celotnemu krščanstvu Srbije“, ker je sredi pokrajine. Turki tukaj ne stanujejo niti tja ne prihajajo, a vasi so proste dajanja dečkov za janičarje.“ <ref> Miroslav Vanino: "Isusovci i hrvatski narod, I". Zagreb, 1969, str. 50, 53.</ref> To se ujema z mnenjem, da so se prebivalci ukvarjali z rudarstvom. Po turških zakonih je bila raja v rudarskih naseljih oproščena omenjenega davka, če je delala v rudnikih. <ref> Fehim SPAHO, Turski rudarski zakoni (priopćenje), Glasnik Zemaljskog muzeja, broj XXV, Sarajevo 1913.</ref> Tovrstno katoliško šolo so odprli v [[Stubla, Vitina|Stubli]], kjer še danes deluje kot najstarejša albanska šolska ustanova na Kosovu. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] oblast je sicer preganjala albansko šolstvo. Kljub temu se je v vasi [[Stubla, Vitina|Stubla]], ki jo prvič omenjajo 1555, začelo 1584 v visokogorju ''Karadaka'' – ''Skopske Črne gore'' – izobraževanje v [[albanščina|albanščini]]. Kot piše [[Dhimitë S. Shuteriqi|Shuteriqi]], je bilo to višješolsko izobraževanje v okviru ''Zavoda svetega Luka'', v smislu takratnih katoliških verskih šol po Evropi, kjer so potekala predavanja iz teologije, filozofije in klasike. <ref>Dhimitër S. Shuteriqi: Marin Beçikemi dhe shkrime të tjera, Naim Frashëri, Tiranë 1987, str. 92</ref>. 1671 duhovnik ''[[Štefan Gaspari|Gaspari]]'' piše, da je po Črnigori (Montenegro) razsajala kuga. Letniški misijonar in župnik ''fra Bernardin da Montenegro'' poroča, da ima njegova župnija šest vasi s 400 dušami. V župniji omenja dve cerkvi, od katerih je ena posvečena svetemu Juriju (na poti proti [[Šašari|Šašarom]]), druga pa Marijinemu vnebovzetju. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=17}}</ref>. Cerkvi sta bili porušeni – najbrž od janičarjev v katerem izmed številnih maščevalnih vojnih pohodov. Po tem so maševali kar na prostem – pod [[hrast]]om – pred Bogorodičinim kipom. Ko so Turki bili prisiljeni pod pritiskom evropskih velesil v štiridesetih letih 19. stoletja priznati versko svobodo ''krščanski raji'', so smeli maloštevilni preostali katoličani 1866 sezidati novo Marijino cerkev, ki je po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] začela pokati zaradi plazov in so jo morali podreti. Sedanjo – veliko in trdno grajeno stavbo – je začel graditi na začetku svoje službe takratni skopski škof [[Janez Gnidovec|Gnidovec]] 1928. V Letnici je sklical ''I. evharistični kongres skopske škofije'' ter še nedokončano cerkev posvetil na predvečer Marijinega praznika 14. avgusta 1934. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=19}}</ref> === [[Spomenik]]i === Naselje in župnija imata svoj izvor v [[srednji vek|srednjeveškem]] [[rudarstvo|rudarstvu]], ki so ga v [[Nemanjići|Nemanjiški]] [[Srbija|Srbiji]] imeli v zakupu [[Dubrovniška republika|Dubrovničani]] v povezavi z odličnimi rudarji [[Sasi]]. V takih dejavnostih je poleg rudarskega naselja redno obstajala občina [[Nemci|Nemcev]] s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]] in [[duhovnik]]om, celo pod [[Turki]]; saj so rudarska naselja uživala določene svoboščine. V Letnici nahajamo velike kupe ''leša''<ref>"leš", "flotacioni odpad" – nekoristen ostanek pri izkoriščanju rude – odpadni rudniški material, ki je bil v tistih časih mnogo večji od današnjega, ko je tehnologija napredovala. Je navadno rdeče barve in z njim posipajo igrišča.</ref>. To dokazuje, da so tukaj obstajali rudniki in topilnice, ki pa so po kakovosti zaostajali za tistimi z boljšo kakovostjo, kot so bili na primer Janjevo, Novo brdo, Trepča na Kosovu, ali [[Kratovo]] in [[Zletovo]] v [[Severna Makedonija|Makedoniji]]. O obstoju naselja in povezavi z Dubrovnikom pričajo stari spomeniki: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=13}}</ref> ! Srbohrvaški prevod ! Slovenski prevod |- |<blockquote>HIC NICOLAUS IAZIT PATRIZVS RAGUSINUS </blockquote> |<blockquote>Ovde počiva Nikola dubrovački patricij </blockquote> |<blockquote>Tukaj počiva dubrovniški patricij Nikolaj </blockquote> |} Da je v Letnici obstajala cerkev vsaj na začetku XVI. stoletja, dokazuje nagrobna plošča, najdena v ruševinah stare cerkvice: {| |- ! Latinsko besedilo<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=14}}</ref> ! Srbohrvaški prevod ! Slovenski prevod |- |<blockquote> IHS HAC IN FOSSA SUNT VENERABILIS HIONNIS LOLE OSA 1511 </blockquote> |<blockquote>IHS – U ovom grobu počivaju kosti poštovanog Ivana Lole </blockquote> |<blockquote>JKS<ref>IHS (skrajšano grško:) Iesus Hristos = (slovensko:)JKS, Jezus Kristus</ref> – V tem grobu počivajo kosti blaženega Janeza Lola </blockquote> |} Neko nezanesljivo izročilo pravi, da je v Letnici že v času pred [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] (torej pred 1389) obstajala velika cerkev ''Marijinega vnebozetja'', ki je v zvezi s tem porazom propadla. V XV. stoletju so zgradili manjšo, ki pa je bila uničena v XVII. stoletju; 1689 je bil požig Skopja in umik avstrijske vojske. Obstaja grobni napis iz 1600: {| |- ! Staroitalijansko besedilo<ref name="#1"/> ! Srbohrvaški prevod ! Slovenski prevod |- |<blockquote>S. DE MARE VIZKOVA, FIGLIOLA DI CATE 1600 MORSE ADDI X MARZO </blockquote> |<blockquote>Grob Mare Vickove kćerke Katarine, umrle 10. marta 1600 </blockquote> |<blockquote>Grob Katarinine hčerke Vickove Mare, umrle 10. marca leta Gospodovega 1600 </blockquote> |} Turki so na novozasedenih ozemljih nekaj časa trpeli posebne pravice dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin; vendar so jih postopoma posamezni [[paša|paši]] vedno bolj omejevali, zlasti ko je slabela osrednja oblast. Zato so se bogatejši trgovci odseljevali, revnejši – zlasti Janjevci – pa so se začeli ukvarjati z domačo obrtjo ter hodili po ribniško prodajat svoje izdelke po celem [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]; medtem pa so se revni hribovci okoli Letnice posvetili kaj malo donosni živinoreji in poljedelstvu.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=15}}</ref> == Prebivalstvo == Po zadnjem popisu prebivalstva v bivši [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] 1991 je živelo v krajevni skupnosti Letnica 4134 prebivalcev. Večinoma (3997) so bili janjevski Hrvati; po drugih delih občine Vitina je živelo še 334 Hrvatov, največ v naseljih [[Kabaš]]u in [[Binač]]u, južno od mesta Vitine. === Izseljevanje === Po ''razpadu Jugoslavije'', ''domovinske vojne na Hrvaškem'' in ''vojne na Kosovem'' z ''NATO-vim bombardiranjem'' se je večina Hrvatov izselila na [[Hrvaška|Hrvaško]]. Tako je bil po prvem popisu prebivalstva na [[Republika Kosovo|Kosovu]] 2011 v tej krajevni skupnosti očiten velikanski padec: našteli so komaj 267 prebivalcev v primeri z 4134 izpred dvajsetih let nazaj. <ref>{{navedi splet|url= http://pop-stat.mashke.org/kosovo-census-ks.htm|title= Évolution de la population 1948-2011|publisher= Popis stanovništva|date= |accessdate= 26. januar 2014|archive-date= 2015-05-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20150505232018/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-census-ks.htm|url-status= dead}}</ref> V zvezi s tem izseljevanjem Hrvatov je rastel odstotek Albancev - prav tako katoličanov, in danes v tukajšnjih naseljih prevladuje prebivalstvo kosovsko-albanske narodnosti - [[Kosovarji]].<ref>{{navedi splet|url= http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc2011.htm|title= Composition ethnique 2011|publisher= Popis stanovništva|date= |accessdate= 26. januar 2014|archive-date= 2013-12-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203001314/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic-loc2011.htm|url-status= dead}}</ref> Preganjanje Hrvatov na Kosovem je bilo močno 1920-ih, pa tudi leta 1948. Stopnjevalo pa se je ob ''razpadu Jugoslavije''. ''Odvetnik [[Anton Palić|Palić]]'', takrat tajnik Hrvaškega društva ‘Janjevo’, je 12. marca 1992 pisal v pismu vladi RH, da se je več kot 90% Janjevcev sklenilo izseliti s Kosovega na Hrvaško; podobno je bilo tudi v Letnici. Farani iz Letnice, Vrnaokola in Šašarev so se preselili v [[Voćin]], [[Đulovac]] in druge kraje na Hrvaškem. Izhod Letničanov s Kosovega na Hrvaško je bil velik zlasti po ''Kosovski vojni''. Pred tem je v župniji Letnica živelo več kot 6 000 vernikov, a danes je v njej ostalo le 50 domorodcev, ki se jim je pridružilo 150 na novo doseljenih katoličanov iz [[Stubla, Vitina|Stuble]], [[Kabaš, Prizren|Kabaša]] in [[Pešter, Janjevo|Pešterja]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://zkhletnica.com/monografija/|title=Župa Letnica|publisher=ZKH "Letnica"|date=2020|accessdate=2. januar 2020|archive-date=2020-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200102205708/http://zkhletnica.com/monografija/|url-status=dead}}</ref> ==Vera== [[File:Catholic church in Letnicë.jpg|thumb|180px|<center> Zunanjšina Marijine [[cerkev (stavba)|cerkve]] v [[Letnica, Kosovo|Letnici]] z [[Sveta Marija|Marijinim]] [[kip]]om]] </center> [[File:Church of Letnica (interior).JPG|thumb|180px|<center> Notranjščina [[cerkev (stavba)|cerkve]] v [[Letnica, Kosovo|Letnici]] z Marijinim kipom na glavnem oltarju]] </center> === [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] === Po izročilu je bila na tem mestu velika cerkev, ki so jo porušili prejkone [[Turki]] ob prvem osvajanju teh krajev. Nato je bila zgrajena manjša cerkev – deloma na temeljih prejšnje – od katere so ostali nekateri spomeniki iz 16. ter 17. stoletja. Župnija in vas sta dolgo ostali brez cerkve. Maševali so pod hrastom, kjer je na prostem dolga leta stal Marijin kip, ki je po izročilu preletel semkaj iz skopske stolnice svete Venerande, ko so jo Turki spremenili v mošejo. Ko je [[muslimani|muslimansko]] nasilje pod pritiskom zahodnih velesil začelo popuščati, so začeli katoličani graditi novo cerkev leta 1865. Svodi cerkve niso bili zidani, ampak le zamišljeni. Veliki oltar je iz belega masivnega marmorja. V srednji ladji je šest stebrov. Pod u svetišču in v glavni ladji je iz marmornatih plošč pripeljanih iz Skopja, kjer lomijo marmor. V drugih dveh ladjah je bil najprej pod iz zemlje. Kip Matere Božje je bil postavljen v sredo svetišča v za to določeno nišo. Razen velikih vrat na pročelju ima cerkev še dvoje stranskih vrat. <ref>ASCPF, SC SERVIA, vol. 5, ff. 602r-609r. </ref> <ref name="#2"/> Ta cerkev je preživela [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]], vendar je zaradi plazov začela pokati. Takoj po svojem prihodu na čelo skopske škofije je začel slovenski lazarist in Božji služabnik škof [[Janez Frančišek Gnidovec|Gnidovec]] zbirati sredstva za gradnjo novega Marijinega svetišča, saj je tukaj bila že od davnine znana Marijina božjepotna cerkev. Graditi so začeli 1928; cerkev je bila posvečena 14. avgusta 1934; posvetil jo je omenjeni Gnidovec, ki je takrat tukaj odprl tudi ''I. evharistični kongres skopske škofije''. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=18s}}</ref> Od davnih časov pred Velikim Šmarnom oživijo poti, ki vodijo iz [[Uroševac|Uroševca]], [[Priština|Prištine]] ali [[Gnjilane|Gnjilan]] v vas Letnico, k svetišču Matere Božje Črnogorske. Pred [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je mladina iż [[Skopje|Skopja]] in [[Kumanovo|Kumanovega]] pešačila prek [[Kopiljača|Kopiljače]]; ponoči so med pesmijo in molitvijo prehodili to pot. Dandanes pa skupaj potujejo katoličani, pravoslavci in muslimani; Albanci katoličani s Kosovega in iz Skopja, Hrvatje iz Janjeva, pravoslavni Srbi, [[ljaramani]] in Cigani - pravi [[ekumenizem|ekumenski]] dogodek. Razni jeziki, različne vere, različne narodne noše – a skupno jim je češčenje in zaupanje do [[Sveta Marija|Bogorodice]] in njenega sina [[Jezus Kristus|Kristusa]], ki kraljujeta v letniškem svetišču.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=11}}</ref> V tej krajevni skupnosti so bili katoličani v večini – potomci Dubrovničanov, Hrvatje katoliške veroizpovedi. Po odhodu večine Hrvatov med nesrečno zadnjo balkansko vojno so upravo božjepotnega svetišča prevzeli kosovsko-albanski duhovniki, še preden je škof dal dekret - večino pa so dobili med prebivalstvom katoliški kosovski Albanci. Središče njihovega duhovnega srečevanja je Marijina cerkev v Letnici. To je eno najlepših katoliških svetišč na Kosovu in znano romarsko središče ne le za katoličane, ampak tudi za pravoslavce in muslimane. Največ se Mariji priporočajo matere za srečen porod; neplodne matere pa za pridobitev blagoslova plodnosti. Ta cerkev je obenem tudi župnijska cerkev Letnice. === [[Župnija]] [[Letnica, Kosovo|Letnica]] === Na področju župnije Letnica - v takratni podružnici [[Stubla, Vitina|Stubli]], živijo potomci nekdanjih [[ljaramani|ljaramanov]], ki so zaradi katoliške vere skozi zgodovino veliko pretrpeli. V župniji je bilo po cerkvenih zapisih 1974. Leta 2872 vernikov, od tega 152 v izseljenstvu. Cerkev je bila posvečena 14. avgusta 1934; posvetil jo je slovenski lazarist in Božji služabnik Gnidovec, ki je takrat tukaj odprl tudi ''I. evharistični kongres skopske škofije''. Župnijo omenjajo že v XV. stoletju. Tu so delovale sestre [[usmiljenke]] in sestre [[služabnice Malega Jezusa]]. V tistem času so pridigali in maševali v hrvaščini: le ob romanjih tudi v albanščini. Letnico je povezoval autobus s Skopjem prek Uroševca in Vitine. Železniška postaja je v Uroševcu, letališče pa v Prištini. Imeli so dve osnovni šoli. <ref name="#3">{{navedi knjigo|author=R. Lešnik|title=Cerkev v Jugoslaviji|page=415}}</ref> <ref name="#4">{{navedi knjigo|author=G. Štokalo|title=Adresar Katolličke Crkve u SFRJ|page=361}}</ref> === [[Duhovnik]]i, [[redovnik]]i, [[škof]]je === 1974 je bil v Letnici župnik in dekan [[Emanuel Krajinović|Krajinović]], doma iz [[Kiseljak, Sarajevo|Kiseljaka]]; kaplan pa [[Franjo Đurić|Đurić]], rodom iz Janjeva. <ref name="#3"/> 1981 je bil v Letnici župnik [[Antun Glasnović|A. Glasnović]], a kaplan [[Paško Glasnović|P. Glasnović]] – oba Janjevca. <ref name="#4"/> Po nekaterih župnijah na Kosovu so delovali slovenski salezijanci. Njihovi poklici so bili na ta ali oni način povezani tudi z Marijo Letniško, kamor so romali ne samo verniki, temveč tudi duhovniki, redovniki in škofje. Na Kosovu delujejo poleg salezijancev tudi frančiškani in jezuitje. Obojni so imeli in še imajo veliko duhovniških in redovniških poklicev; podobno je tudi v župnijah, kjer delujejo škofijski duhovniki. ;[[Janez Gnidovec|Gnidovec]] Še danes se tam čuti delovanje svetniškega škofa-[[lazaristi|lazarista]] [[Janez Gnidovec|Gnidovca]], ki je velikokrat peš in bos romal k [[Sveta Marija|Mariji]] v Letnico. Ljudje pomnijo, da so mu večkrat krvavele noge; kljub temu pa je bil z ljudstvom vedno zelo preprost in prijazen. <ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2345-skof-janez-francisek-gnidovec|title=Škof Janez Frančišek Gnidovec|publisher=Radio Ognjišče|date=|accessdate=13. december 2019|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216222552/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2345-skof-janez-francisek-gnidovec|url-status=dead}}</ref> Izredno veliko je storil za duhovne poklice. Če so starši pogrešili kakega fantiča, so vedeli, kam ga morajo iti iskat: gotovo je pobegnil v Gnidovčevo semenišče. O njegovi svetosti se še danes govori med ljudstvom; njegova učenka iz [[Skopje|Skopja]], Agnes Gonxha Bojaxhiu, danes sveta [[Mati Terezija]], je 22. avgusta 1974 o njem zapisala tele besede: :»Naš škof Gnidovec je bil svetnik. Vsi smo ga klicali s tem imenom. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem Srcu; blagega in ponižnega srca. Ko sem odhajala v misijone, je zame maševal, me obhajal, me blagoslovil in rekel: ›V misijone greste; naj vam bo Jezus vse v vašem življenju.‹ – Prepričana sem, da prosi zame in da imam v njem pri Jezusu zavetnika«. <ref>{{navedi splet|url=https://www.bukla.si/knjigarna/osebna-rast-duhovnost-in-ezoterika/skof-janez-gnidovec.html|title=Škof Janez Gnidovec|publisher=Bukla|date=|accessdate=13. december 2019|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216222610/https://www.bukla.si/knjigarna/osebna-rast-duhovnost-in-ezoterika/skof-janez-gnidovec.html|url-status=dead}}</ref> ;[[Zef Gashi|Gaši]] Na salezijance ima lepe spomine barski nadškof in primas Srbije [[Zef Gashi|Gaši]]. Takole piše v ''Svojih spominih'' o povezavi med poklicem, slovenskimi salezijanci in romarsko božjepotno cerkvijo v Letnici: :Takratni [[Janjevo|janjevski]] župnik [[Vinko Sraka]] je meni z bratom Cakinom omogočil, da sva lahko šla v šolo za duhovnike. V [[Letnica, Kosovo|Letnici]], kjer se nahaja božjepotna cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] - sva se 14. avgusta 1954 srečala z župnikom Vinkom in se pred praznikom Velikega šmarna dogovorila, da odideva čez deset dni s petimi drugimi fanti iz Janjeva; odpravili smo se v dvokolesnem vozičku do [[Lipljan]]a, od tam pa v živinskem vagonu – brez klopi, stolov, vrat, oken – do [[Beograd]]a; nato smo prestopili za [[Zagreb]], kamor smo prispeli po 24 urah. Pri salezijancih na Knežiji smo nekaj dni počivali in potem nadaljevali potovanje do [[Reka, Hrvaška|Reke]], kjer smo vstopili v salezijansko semenišče.<ref>{{navedi knjigo|author=Z. Gashi|title=Kujtimet e mia|page=11}}</ref> ;[[Nikola Dučkić|Dučkić]] Duhovniški poklic je začutil med delovanjem slovenskih salezijancev na [[Kosovo|Kosovu]] tudi poznejši letniški župnik [[Nikola Dučkić|Dučkić]]. Nikola (* 1941) je bil prvi župnik-domačin po petdesetih letih in dušni pastir župije sv. Nikolaja v [[Janjevo|Janjevem]] skozi 15 let (1974–1989). Nato je bil 11 let župnik svetišča [[Sveta Marija |Matere Božje]] v [[Letnica|Letnici]] (1989-2000). Župnik v albanskem kraju [[Binač|Binaču]] v župniji sv. Antona je bil od 1969-1974, pred tem pa kaplan v [[Stubla, Vitina|Stubli]]. Dobro se je naučil albanščine. <ref>{{navedi knjigo|author= R. Lešnik|title=Cerkev v Jugoslaviji|page=414}}</ref> Bil je tudi 26 let [[Dekan (religija)|dekan]] Kosovskega in Makedonskega dekanata (1969-1995) v Skopsko-prizrenski škofiji, svetnik (konzultor) in desetletni skopsko-prizrenski ekonom. V [[Kistanje|Kistanjah]] pri [[Zadar|Zadru]], kjer zdaj živi 1250 izseljenih Janjevcev, je bil Nikola 1999 postavljen za župnika in je tam obhajal zlato mašo 2016. Desetina duhovnikov in redovnic je vstopilo v duhovni poklic na Dučkićevo spodbudo. Prvi koraki njegovega duhovništva kot kaplana v [[Stubla, Vitina|Stubli]] in župnika v [[Binač]]u med [[Albanci]] so ga učili odprtosti. Obvladal je [[albanščina|albanščino]], da bi lažje oznanjal vernikom Božjo besedo. Pomagal je revežem in ni gledal na to, kdo je Hrvat ali Albanec, Srb ali Cigan. Svoj poklic dolguje spodbudi salezijanskega župnika ''Slovenca [[Vinko Sraka|Sraka]]'' - ki je takrat deloval v Janjevem –, ki ga je na koncu 5. razreda vprašal: “Kolja, ali hočeš biti duhovnik?” “Hočem”, je takoj odgovoril pripravljeno, saj je bil ministrant in je to klico nosil v sebi. “Ta obljuba mojemu župniku pa me je vedno podpirala, da sem to tudi uresničil.” Če ga pa njegov župnik ne bi osebno nagovoril, se gotovo ne bi nikoli odločil za ta poklic. <ref>{{navedi splet|url=http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/26364/Mons-Nikola-Duckic-zupnik-Kistanja-proslavio-50-godina-svecenistva|title=Mons. Nikola Dučkić, župnik Kistanja, proslavio 50 godina svećeništva|publisher=Misija Slobodna Dalmacija|date=4. oktober 2016|accessdate=24. november 2019|archive-date=2019-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20191213213118/http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/26364/Mons-Nikola-Duckic-zupnik-Kistanja-proslavio-50-godina-svecenistva|url-status=dead}}</ref> == Pomembne osebnosti iz letniške župnije == * [[Serafin Kodić Glasnović]], blaženec-mučenec Katoliške Cerkve; * [[Zef Gashi]], kosovsko-albanski salezijanec, duhovnik, upokojeni barski nadškof in primas Srbije. * [[Črnogorski mučenci]], kosovsko-albanski [[ljaramani]] iz takratne župnije [[Letnica, Kosovo|Letnica]], ki so se sredi 19. stoletja pred turškimi oblastmi priznali za katoličane ter jih je zato več kot polovica umrlo mučeniške smrti. == Nadaljnje branje == * Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. * Atanasije Urošević: ''Katolička župa Crna Gora u Južnoj Srbiji (Letnička župa)''. 1933 * Borisav Čeliković: ''Kosovsko Pomoravlje i Kačanik: naselja, poreklo stanovništva, običaji''. Službeni glasnik, Beograd 2017. * Ger Duijzings: ''Egzodus iz Letnice: Hrvatske izbjeglice s Kosova u Zapadnoj Slavoniji.'' Kronika. V: Narodna umjetnost (Zagreb), 32 (2), 1995, 129-152.<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/2195804/Egzodus_iz_Letnice_Hrvatske_izbjeglice_s_Kosova_u_Zapadnoj_Slavoniji._Kronika._In_Narodna_umjetnost_Zagreb_32_2_1995_129-152?auto=download |title= Egzodus iz Letnice: Hrvatske izbjeglice s Kosova u Zapadnoj Slavoniji |publisher=Academia.edu|date= 1995|accessdate=15. februar 2020}}</ref> * Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. * Zef Gashi: ''Kujtimet e mia'' (Moji spomini). Rrjedha jetësore – Ngjarje – Ditar – Kronika. Botime monografike 26. Drita, Prizren 2019. ISBN 978-9951-17-063-5 *{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=aJRYkzl5YC4C&pg=PA43|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-431-5|pages=43–}} *{{navedi knjigo|last=Kovačević-Kojić|first=Desanka|title=Gradski život u Srbiji i Bosni (XIV-XV vijek): The Urban Life in Serbia and Bosnia (XIV-XV Century)|url=https://books.google.com/books?id=jNmrDAAAQBAJ&pg=PA21|date=11 July 2007|publisher=Istorijski institut|isbn=978-86-7743-059-7|pages=21–}} *{{navedi splet|last=Nušić|first=Branislav Đ.|year=1902|title=Kosovo: opis zemlje i naroda|url=https://archive.org/stream/kosovoopiszemlj00nugoog|language=sr}} *{{navedi knjigo|last=Radovanović|first=Milovan|title=Kosovo i Metohija: antropogeografske, istorijskogeografske, demografske i geopolitičke osnove|url=https://books.google.com/books?id=Hjc7AQAAIAAJ|year=2008|publisher=Službeni Glasnik}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Letnica}} ;{{ikona hr}} *[http://zkhletnica.com/monografija/ Frok Zefi: Župa Letnica. Monografija. ZKH "Letnica"] *[http://www.hkm.lu/wp-content/uploads/2017/10/Zupa-Letnica.pdf Frok Zefi: Župa Letnica (spletna izdaja X.2017)] *[http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/26364/Mons-Nikola-Duckic-zupnik-Kistanja-proslavio-50-godina-svecenistva Misija Slobodna Dalmacija: Mons. Nikola Dučkić, župnik Kistanja proslavio 50 godina svećeništva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191213213118/http://misija.slobodnadalmacija.hr/katolicka-dalmacija/clanak/id/26364/Mons-Nikola-Duckic-zupnik-Kistanja-proslavio-50-godina-svecenistva |date=2019-12-13 }} *[https://poskok.info/obljetnica-protjerivanja-hrvata-iz-janjeva-tamosnja-hrvatska-zajednica-nije-izdrzala-velikosrpski-nacionalizam/ Poskok: OBLJETNICA PROTJERIVANJA HRVATA IZ JANJEVA. Tamošnja hrvatska zajednica nije izdržala velikosrpski nacionalizam] *[https://portal.braniteljski-forum.com/blog/vijesti/hrvati-s-kosova-zaboravljeni-narod-koji-nestaje-u-tisini Zlatko Pinter: HRVATI S KOSOVA – ZABORAVLJENI NAROD KOJI NESTAJE U TIŠINI] *[https://croexpress.eu/svijet/20904/drzavni-tajnik-tugomir-majdak-posjetio-zupnika-don-mateja-palica-i-svetiste-majke-bozje-letnicke-u-janjevu/ DRŽAVNI TAJNIK TUGOMIR MAJDAK posjetio župnika don Mateja Palića i svetište Majke Božje Letničke u Janjevu] *[https://brotnjo-istina.co.ba/vijesti/vijesti-svijet/item/2416-milosevic-protjerao-200-hrvatskih-obitelji-s-kosova-prije-25-godina Milošević protjerao 200 hrvatskih obitelji s Kosova prije 25. godina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191213213120/https://brotnjo-istina.co.ba/vijesti/vijesti-svijet/item/2416-milosevic-protjerao-200-hrvatskih-obitelji-s-kosova-prije-25-godina |date=2019-12-13 }} *[https://hrvatiizvanrh.gov.hr/hrvati-izvan-rh/hrvatska-manjina-u-inozemstvu/hrvatska-manjina-u-republici-kosovo/742# Hrvatska manjina u Republici Kosovo. Središnji državni ured za Hrvate izvan Republike Hrvatske] *[https://oluja.info/2019/05/17/sedam-stoljeca-hrvatske-kulture-na-kosovu/ Sedam stoljeća hrvatske kulture na Kosovu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191213213124/https://oluja.info/2019/05/17/sedam-stoljeca-hrvatske-kulture-na-kosovu/ |date=2019-12-13 }} ;{{ikona sr}} *[https://www.academia.edu/7306589/Biljana_Sikimić_Sveta_putovanja._Letnica_na_Kosovu Biljana Sikimić: Sveta putovanja. Letnica na Kosovu] *[https://www.osce.org/sr/mission-in-kosovo/425879 Misija OEBS-a na Kosovu Oživljavanje zaveštanja Letnice – tragovi Majke Tereze iz Kolkate] *[http://www.hlc-rdc.org/wp-content/uploads/2013/07/Januar-20.-2006-Etnicke-manjine-na-Kosovu-u-2005-fsh-sk-nk-ff.pdf Etničke manjine na Kosovu] *[https://www.osce.org/sr/kosovo/83791?download=true OSCE: Kosovski Hrvati Opštine Viti/Vitina: Ugrožena zajednica] *[http://www.gorapress.net/clanak/vijesti/hrvati-ce-biti-priznati-kao-nacionalna-manjina/ Gorapress: Hrvati će biti priznati kao nacionalna manjina] *[https://www.danas.rs/nedelja/ima-li-nealbancima-opstanka-na-kosovu/ Ima li nealbancima opstanka na Kosovu?] *[https://www.president-ksgov.net/sr/vesti/predsednica-jahjaga-je-posetila-zajednicu-hrvata-u-janjevo Predsednica Jahjaga je posetila zajednicu Hrvata u Janjevo. Službeni List - Ured Predsednika Kosova] *[https://www.blic.rs/vesti/politika/jahjaga-hrvatska-zajednica-deo-u-ustavu-kosova/pzhhx6v Jahjaga: Hrvatska zajednica deo u Ustavu Kosova] ;{{ikona en}} *[http://www.unesco-paris.mfa.gov.rs/odrzavanje/uploads/MedjDok.pdf Unesco: International documents on the situation of Serbian cultural heritage in Kosovo] ;{{ikona sq}} *[http://kblj.hr/nase-zajednice/zajednica/kosovo Kćeri Božje ljubavi Kosovo (uradna stran)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Rudniki]] 6zrtex080lw8rq1f760lkxf9ailiw6w 0 472362 6705160 6705075 2026-07-01T13:25:23Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2026 */ 6705160 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FC Džiugas | image = | fullname = Nogometni klub Džiugas <br> Viešoji įstaiga Telšių futbolo ateitis | nickname = žemaičiai | founded = [[1923]] SA Džiugas <br> [[1991]] FK Džiugas <br> [[2014]] VšĮ Telšių futbolo ateitis | ground = [[Centrinis stadionas (Telšiai)|Centrinis stadionas]] <br />[[Telšiai]] | capacity = 3 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Martynas Armalis]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} Andrius Lipskis | league = [[TOPLYGA]] | season = [[2025]] | position = 7.mesto [[A lyga]] | website = http://www.fcdziugas.lt/ | pattern_la1 = |pattern_b1 = |pattern_ra1 = | leftarm1 = 8C1116 |body1 = 8C1116 |rightarm1 = 8C1116 |shorts1 = 8C1116 |socks1 = 8C1116 | pattern_la2 = |pattern_b2 = |pattern_ra2 =| leftarm2 = 000000 |body2 = 000000 |rightarm2 = 000000 |shorts2 = 000000 |socks2 = 000000 }} '''Futbolo klubas Džiugas''', ali na kratko '''Džiugas''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Telšiai|Telšiaija]]. Ustanovljen je bil leta 1923 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2019 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Divizija ! Liga ! Mesto ! Sklici ! Opombe |- | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''3.''' | bgcolor="#ffffdd" style="text-align:center;"| '''[[Antra lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuanian 2014 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu14lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2023-01-22}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[Pirma lyga]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| {{increase}} '''napredovanje v [[A lyga]]''' |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2023-01-22}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[1. julij]]a 2026.'' (toplyga.lt) {{Fs start}} {{fs player|no= 1|pos=GK|name=[[Marius Paukštė]]|nat=LTU}} {{Fs player|no=22|nat=UKR|name=Mykyta Rybčynskij|pos=GK}} {{Fs player|no=91|nat=UKR|name=Vladyslav Ryabenko|pos=GK}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 2|nat=NED|pos=DF|name=[[Valentino Vermeulen]]}} {{Fs player|no= 3|nat=LTU|pos=DF|name=Džiugas Aleksa}} {{Fs player|no= 4|nat=SEN|pos=DF|name=[[Bacary Sane]]}} {{Fs player|no=23|nat=CIV|pos=DF|name=Ibrahim Cissé}} {{Fs player|no=24|nat=IRE|pos=DF|name=Joshua Okpolokpo}} {{Fs player|no=44|nat=NGR|name=Brendan Ifeanyi Asomugha|pos=DF}} {{Fs player|no=46|pos=DF|nat=POL|name=[[Jakub Wawszczyk]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=Nikita Pavlovskis}} {{fs player|no= 7|name=[[Pedro Bahia]]|nat=BRA|pos=MF}} {{Fs player|no= 8|nat=UKR|name=[[Denysas Bunčukovas]]|pos=DF}} {{Fs player|no=10|nat=LTU|name=[[Vilius Piliukaitis]]|pos=MF}} {{fs player|no=14|name=[[Denis Ževžikovas]]|nat=LTU|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=LTU|pos=MF|name=Simas Patella}} {{Fs player|no=27|nat=LTU|pos=MF|name=Deitonas Vinckus}} {{fs player|no=30|pos=MF|nat=LTU|name=Nidas Vosylius}} {{Fs player|no=33|nat=LTU|name=[[Lukas Ankudinovas]]|pos=MF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{Fs player|no=9|nat=ARG|pos=FW|name=[[Iker Scotto]]}} {{Fs player|no=48|nat=LTU|name=Tomas Stelmokas|pos=FW}} {{Fs player|no=90|nat=ENG|name=[[Ronald Sobowale]]|pos=FW}} {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Davydas Arlauskis]], (2016–''danes'') * {{flagicon|LTU}} [[Marius Papšys]], 2019 == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fcdziugas.lt/ (fcdziugas.lt oficial)] (LT) * [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/diugas-teliai/30669/ FC Džiugas] Soccerway * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-dziugas-telsiai/20684/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Dziugas}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1923]] {{normativna kontrola}} pt5oujivlw1ehps2q2oqv8z179aggxg 0 478105 6705444 5628361 2026-07-02T04:11:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705444 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka|color=pink|phylum=[[Acanthocephala]]|regnum=[[Animalia]] (živali)|classis=[[Archiacanthocephala]]|name=Moniliformida|subdivision=[[Moniliformidae]]|subdivision_ranks=Družine|image=Moniliformis moniliformis.jpg|image_caption=Moniliformis moniliformis}} '''Moniliformida''' je red v razredu ''[[Archiacanthocephala]].'' == Družine == {| class="wikitable" |+ !Družina !Število manjših skupin (vrsta, podvrsta ...)<ref>{{Navedi splet|title=Moniliformida|url=https://www.gbif.org/species/1072|website=www.gbif.org|accessdate=2020-04-23|language=en|archive-date=2019-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20191019172451/https://www.gbif.org/species/1072|url-status=dead}}</ref> |- |[[Moniliformidae]] |25 |} == Viri == <references /> {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:Živali]] i84p3m8y0tvcxcoiq2e5qkn8ntuyr5z 0 478578 6705538 6182651 2026-07-02T10:39:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Neki to vole vruće|Img=Jeans generacija.jpeg|Img_capt=Naslovnica albuma Jeans generacija|Landscape=yes|Background=group_or_band|Origin=[[Zagreb]], [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaška]], [[SFRJ]] {{ikonazastave|SFRJ}}<br>danes [[Hrvaška]] {{ikonazastave|HRV}}|Genre=[[pop rock]], [[evropop]] | Years_active = 1984–danes | Associated_acts = | Label = [[Jugoton]], [[Croatia Records]] | URL = | Current_members=Silvestar Dragoje - Šomi<br /> Miroslav Stanić - Džimi | Past_members = Berislav Blažević<br /> Vedran Božić<br /> Goran Crnković<br /> Davor Črnigoj<br /> Goran Delač<br /> Igor Delač<br /> Gordan Dorvak<br /> Dario Jelusić<br /> Mario Kapetanić<br /> Krešimir Klemenčić<br /> Željko Kovačević<br /> Bruno Kovačić<br /> Jaroslav Kubiček<br /> Martin Mandić<br /> Julije Njikoš<br /> Marko Petrović<br /> Ivica Premelč<br /> Dražen Scholz<br /> Gojko Tomljanović<br /> Brane Lambert Živković }} '''Neki to vole vruće''' ([[Slovenščina|slovensko]] ''Nekateri so za vroče'') je [[pop rock]] duet, ustanovljen leta 1985 v [[Zagreb|Zagrebu]]. Zasedbo danes sestavljata [[Vokalist|vokalista]] Silvestar Dragoje in Miroslav Stanić, ki sta tekom let sodelovala z večjim številom [[Instrumentalist|instrumentalistov]]. Skupina je največjo prepoznavnost dosegla v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ob izidu albumov ''Kakva noć'' in ''Jeans generacija''. Dandanes je njena popularnost omejena zlasti na [[Hrvaščina|hrvaško]] govoreči del bivše države. == Ime == Zasedba si je nadela ime po debitantskem albumu. Navdih za naslov je našla v filmskem svetu, natančneje v priljubljeni črno-beli romantični komediji [[Nekateri so za vroče]] (ang ''Some Like It Hot''), z [[Marilyn Monroe]] v glavni vlogi. Glavna člana zasedbe sta se pod vse albume podpisovala z [[Vzdevek|vzdevkoma]] Šomi in Đimi.<ref>{{Navedi splet|title=Svaštara Muzika: Neki To Vole Vruce biografija|url=http://www.svastara.com/muzika/?biografija=216|website=www.svastara.com|accessdate=2020-04-29}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Skupino sta leta 1984 po služenju obveznega vojaškega roka ustanovila dolgoletna prijatelja Silvestar Dragoje in Miroslav Stanić. Začetek sodelovanja sta leta 1985 potrdila z izdajo albuma Neki to vole vruće, po katerem sta si tudi nadela ime. Številni hiti so album izstrelili na vrh glasbenih lestvic. Zaradi izdelanega sloga, v katerem je prevladoval [[pop rock]], ga je širša javnost dobro sprejela, kar je potrdila velika prodaja na celotnem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] trgu. Večina glasbenih urednikov je album zaradi izpolnjevanja kriterijev kulture zahodnega pop rocka ocenjevala kot izjemno prodoren. Leta 1986 je izšel drugi studijski album z naslovom ''Jeans generacija''. Z njim je zasedba ponovno navdušila jugoslovansko javnost in upravičila visoke ocene kritikov. Veliki hiti kot so ''Jeans generacija, Teška vremena'' in ''Što će taj čovjek tu'' so se predvajali po radijskih postajah širom Jugoslavije, duet pa se je odpravil na prvo večjo turnejo, z zaključkom v Zagrebškem domu športa. Za potrebe koncertov sta ustanovitelja okoli sebe zbrala spremljevalno skupino zagrebških [[Instrumentalist|instrumentalistov]], ki so izvajanje popestrili z igranjem vživo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Neki to vole vruće – sve što ste oduvijek željeli znati o njima, a niste imali koga pitati! – Trash Film Festival XIV|url=https://www.trash.hr/?p=74&langswitch_lang=hr|accessdate=2020-04-29|language=hr|last=Mister.no {{!}}|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122003957/http://www.trash.hr/?p=74&langswitch_lang=hr|url-status=dead}}</ref> === 1988–1990 === Leta 1988 je izšel album ''Kakva noć''. Naslovna pesem je bila tistega leta uvrščena med pet najpogosteje predvajanih pesmi na hrvaških radijskih postajah. Izdaji albuma je sledila turneja, ki je v veliki meri potekala tudi v srbsko govorečem delu države. Leto kasneje je nastal album ''Kad lavina krene'' (slo ''Ko se sproži plaz''). Zaradi napetosti v tistem času je album uradno izšel šele leta 1991. Naslovno pesem so nekateri označili za prerokbo, saj je z verzi in načinom izvedbe na nek način napovedala prihajajoče dogodke [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Hrvaške domovinske vojne]]. Za album so značilne predvsem ljubezenske pesmi, ki so nagovarjale predvsem ženski del publike. === 1991–1993 === Leta 1991 sta se člana zasedbe priključila obrambi [[Hrvaška|hrvaške države]]. Sodelovala sta pri projektu hrvaških glasbenikov, v katerem je novo ustanovljeni [[Hrvaški band aid]] posnel domoljubno pesem Moja domovina. Kljub vojni je zasedba leta 1993 posnela in izdala album ''Ljubavne priče'', za katerega je nekaj tekstov prispeval [[Gibonni|Zlatan Stipišić-Gibonni]]. Nekatere pesmi z albuma, zlasti ''Zagrli me nježno'', ''Ti si ta'' in ''Ne zaboravi'', so postale veliki hiti.<ref name=":0" /> === 1995–danes === Leta 1995 je Miroslav Stanić zapustil zasedbo in se posvetil solo karieri. Silvestar Dragoje se je odločil, da skupine ne razpusti. Leta 2000 sta izšla albuma Boja noći in Opasan plan, leto kasneje pa še kompilacija albuma Neki to vole vruće, ki je bil istega leta nominiran za hrvaško glasbeno nagrado Porin.<ref name=":0" /> Leta 2014 se je v zasedbo ponovno vrnil Miroslav Stančić. Skupina od tistega leta dalje spet nastopa na hrvaških odrih.<ref>{{Navedi splet|title=Neki to vole vruće po 30 letih znova na odrih!|url=https://www.tocnoto.si/neki-to-vole-vruce-po-30-letih-znova-na-odrih/|website=TočnoTo|date=2014-07-23|accessdate=2020-04-29|last=TočnoTo}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Neki to vole vruće'' * ''Jeans generacija'' * ''Kakva noć!'' * ''Kad lavina krene'' * ''Ljubavne priče'' * ''Boja noći'' * ''Opasan plan''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Neki To Vole Vruće|url=https://www.discogs.com/artist/1138815-Neki-To-Vole-Vruće|website=Discogs|accessdate=2020-04-29|language=en}}</ref> === Kompilacije === * ''Neki to vole vruće - The best of 15 years''<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Hrvaške glasbene skupine]] [[Kategorija:Jugoslovanske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1984]] {{normativna kontrola}} j44lftatc77m08bsqsm2lo3sii52aha 0 485953 6705408 5392358 2026-07-01T21:03:18Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Mink]] na stran [[Močvirske podlasice]] 6705408 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Močvirske podlasice]] mw0jod77j0jt156lkxbzfutldi63r5x 0 486146 6705407 6702114 2026-07-01T21:02:14Z TadejM 738 popravek imen; nerc je Mustela lutreola; posodobitev znanstvenega imena 6705407 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Mink | image = MinkforWiki.jpg | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author1= Reid, F. |author2=Schiaffini, M. |author3=Schipper, J. | title = ''Neovison vison'' | volume = 2016 | page = e.T41661A45214988 | year = 2016 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T41661A45214988.en }}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mustelidae]] (kune) | genus = ''Neogale'' | species = '''''N. vison''''' | binomial = ''Neogale vison'' | binomial_authority = ([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreber]], 1777)<ref name=msw3>{{MSW3 | id = 14001484 | page = 725}}</ref> | synonyms = * ''Mustela vison'' * ''Vison vison'' * ''Neovison vison'' | subdivision_ranks = [[Podvrsta (biologija)|Podvrste]] | subdivision = * ''N. v. vison'' * ''N. v. aestuarina'' * ''N. v. aniakensis'' * ''N. v. energumenos'' * ''N. v. evagor'' * ''N. v. evergladensis'' * ''N. v. ingens'' * ''N. v. lacustris'' * ''N. v. letifera'' * ''N. v. lowii'' * ''N. v. lutensis'' * ''N. v. melampeplus'' * ''N. v. mink'' * ''N. v. nesolestes'' * ''N. v. vulgivaga'' | range_map = American Mink area.png | range_map_caption = Območje razširjenosti v Severni Ameriki | range_map2 = Mapa Neovison vison.png | range_map2_caption = Območje razširjenosti v svetu;<br/>rdeče: avtohton, rožnato: vnešen }} '''Mink''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Neogale vison''''') je polvodna [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[kune]] s temnorjavim kožuhom, razširjena po večjem delu [[Severna Amerika|Severne Amerike]], od koder jo je človek zanesel v več delov [[Evrazija|Evrazije]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Spada v skupino [[močvirske podlasice|močvirskih podlasic]], skupaj s severnoevropsko [[norka|norko]], ki ji je tako podoben, da ju je možno zanesljivo ločiti le po lobanjskih merah, čeprav je v povprečju nekoliko večji od nje. Razlikujeta se tudi po obarvanosti gobca – mink za razliko od norke običajno nima bele lise na zgornji ustnici, pri kakšni desetini osebkov pa se vendarle pojavi belina. Če torej žival nima bele zgornje ustnice, je zagotovo mink, obratno pa ne velja nujno.<ref name="EncSesalci">{{navedi knjigo |editor=Macdonald, D. |year=1996 |title=Velika enciklopedija: Sesalci |location=Ljubljana |publisher=[[Mladinska knjiga]] |isbn=86-11-14524-0 |cobiss=61844992 |pages=116}}</ref> Vrsto zaradi bogatega krzna gojijo na farmah in je najbolj množično gojena žival v ta namen na svetu. V ujetništvu se brez težav razmnožuje. Največji pridelovalci so [[Ljudska republika Kitajska]], [[Danska]], [[Poljska]], [[Nizozemska]] in [[Združene države Amerike]]. S selekcioniranjem so vzredili minke s številnimi barvnimi odtenki krzna. Praksa je zaradi krutosti in množičnosti pogosto predmet kritike in tarča aktivistov za pravice živali.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.nationalgeographic.com/news/2016/08/wildlife-china-fur-farming-welfare/ |title=Fur Farms Still Unfashionably Cruel, Critics Say |date=2016-08-17 |magazine=National Geographic Magazine |last=Bale |first=Rachel}}</ref> == Telesne značilnosti == V divjini dosežejo 0,5 do 1,5 kg mase, samice so v povprečju rahlo težje. Samci merijo 34–54 cm v dolžino (brez repa), samice pa 30–45 cm. Rep je dolg do 20 cm.<ref name="EncSesalci"/> Rejeni samci minka lahko dosežejo 32 kg teže. Bogato, bleščeče krzno teh po naravi rjavo in svilnato. Pri farmski vzreji lahko variira od bele do skoraj črne barve, kar se kaže pri britanskih divjih minkih. Njihovo krzno je globoke, bogato rjave, z belimi lisami na spodnjem delu ali brez njih. Sestavljeno je iz gladke, goste podlanke, prekrite s temnimi, sijajnimi, skoraj trdimi zaščitnimi dlakami. == Razmnoževanje == Minki kažejo nenavaden pojav zapoznele implantacije. Čeprav dejansko obdobje brejosti traja približno en mesec, se lahko zarodek po [[oploditev|oploditvi]] za določen čas neha razvijati, tako da lahko skotitve mine 5–10 tednov. Brejost običajno traja od 45 do 52 dni. Minki na leto povržejo le eno leglo. Običajno imajo od štiri do šest mladičev na leglo.<ref name="EncSesalci"/> Na krznarskih farmah so zabeležili legla z do 16 mladiči. == Življenjska doba == Najdaljša življenjska doba minkov v ujetništvu je približno deset let, v divjini pa redko presega tri leta.<ref>{{Navedi splet|last=Schlimme|first=Kurt|url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Neovison_vison.html|title=ADW: Neovison vison: INFORMATION|website=Animaldiversity.ummz.umich.edu|date=|accessdate=2017-02-28}}</ref> == Prehrana == [[Slika:Mink_with_crayfish_at_Wascana_Lake_in_Regina_Saskatchewan.jpg|sličica|levo|Mink s plenom – sladkovodnim rakom]] Močvirske podlasice plenijo ribe in drugih vodne organizme, majhne sesalce, ptice in jajca; odrasle živali lahko jedo mladiče.<ref>Burns, John (2008). "[http://www.adfg.state.ak.us/pubs/notebook/furbear/mink.php Mink]," Alaska Department of Fish & Game.</ref> Farmsko vzgojeni minki v glavnem jedo sir, jajca, ribe, meso in perutninske klavniške odpadke, pasjo hrano in puranja jetra ter pripravljeno komercialno hrano.<ref>{{Navedi splet|website=British Columbia Ministry of Agriculture, Food and Fisheries|url=http://www.agf.gov.bc.ca/resmgmt/fppa/refguide/commodity/870218-11_Fur_Farms.pdf|title=Commodity, Mink|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110611072205/http://www.agf.gov.bc.ca/resmgmt/fppa/refguide/commodity/870218-11_Fur_Farms.pdf|archivedate=2011-06-11 |date=januar 2004}}</ref> Farma s 3000 minki lahko porabi dve toni hrane na dan.<ref>{{Navedi splet|first=Baird|last=Helgeson|title=Despite Controversy, Fur Farming Rather Mundane|website=Fur Commission USA|url=http://www.furcommission.com/resource/perspect999bb.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20020618191914/http://www.furcommission.com/resource/perspect999bb.htm|archivedate=2002-06-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fur farming in the United States|website=Fur Commission USA|url=http://www.furcommission.com/resource/Resources/MFIUS.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20030314232319/http://www.furcommission.com/resource/Resources/MFIUS.pdf|archivedate=2003-03-14}}</ref> == Plenilci == Naravni plenilci močvirskih podlasic so sove uharice, risi, lisice, kojoti, volkovi in ljudje. Kune pogosto lovijo, da bi zaščitili ribjo populacijo v jezerih in rekah, vendar zaradi tega postajajo ogrožene.&nbsp;Lovijo jih zaradi krzna (čeprav večina krzna na trgu prihaja iz krznarskih farm).{{cn}} == Obvodne navade == Močvirske podlasice rade živijo v bližini vode in jih redko najdemo daleč stran od obrežij, jezer in močvirij. Tudi med klatenjem po navadi sledijo potokom in jarkom. Včasih v celoti zapustijo vodo za nekaj sto metrov, še posebej, če iščejo zajce, eno izmed svojih najljubših jedi. Ponekod, zlasti na Škotskem in na Islandiji, živijo ob morski obali. Če je na voljo primerna voda, včasih živijo v mestih. Žival je lahko prisotna ves čas, tudi ko so v bližini ljudje.{{cn}} == Teritorij == Minki so zelo [[Teritorialnost|teritorialne]] živali. Samec minka na svojem ozemlju ne bo prenašal drugega samca, do samic pa se zdijo bolj tolerantni. Na splošno so teritoriji samcev in samic živali ločeni, vendar se lahko območje samice včasih prekriva z območjem samca. Zelo redko je lahko v celoti znotraj območja samca. Teritoriji, ki so ponavadi dolgi in ozki, se raztezajo ob rečnih bregovih ali okoli robov jezer ali barja. So različne velikosti, vendar so lahko dolgi tudi več kilometrov. Teritoriji samic so manjša od teritorijev samcev. Vsak teritorij ima eno ali dve osrednji območji, kjer mink preživi večino svojega časa. Osrednje območje je običajno povezano z dobro preskrbo s hrano, kot je [[ribnik]], bogat z ribami, ali dober zajčji rov. Norka se lahko zadržuje na osrednjem območju, ki je lahko precej majhno, več zaporednih dni, lahko pa se odpravi tudi na konce svojega območja. Zdi se, da so ti izleti povezani z obrambo območja pred vsiljivci. Norka verjetno išče morebitne znake druge norke in pusti iztrebke (govno), ki nosi njen lastni vonj, da okrepi svojo teritorialno moč. == Vzreja == [[Slika:Birgit_Ridderstedt_1984.jpg|sličica|Švedsko-ameriška pevka [[Birgit Ridderstedt]] s krzneno štolo iz minka]] Krzno minka (pogovorno: nerc) je zelo cenjeno za uporabo v [[Obleka|oblačilih]], [[lov]] pa je kmalu nadomestila farmska vzreja. Ravnanje z norkami na krznarskih farmah je v središču aktivizma na področju pravic in dobrobiti živali.<ref name="allbusiness.com">{{Navedi splet|url=http://www.allbusiness.com/government/elections-politics-lobbying/9141777-1.html|archiveurl=https://archive.today/20090129111333/http://www.allbusiness.com/government/elections-politics-lobbying/9141777-1.html|title=Dutch minister reverses battery and mink ban. (Netherlands).(Defeat f…|date=2009-01-29 |archivedate=2009-01-29}}</ref> Minki so v [[Evropa|Evropi]] (vključno z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]]) in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], potem ko so jih borci za zaščito živali izpuščali s farm ali drugače rešili iz ujetništva, oblikovali kolonije.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/148120.stm|work=BBC News|title=Animal rights group claims responsibility for mink release|date=1998-08-09}}</ref> V Združenem kraljestvu je po zakonu o naravi in podeželju iz leta 1981 spuščanje minkov v divjino nezakonito.<ref name="UKleg">{{Navedi splet|url=http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1981/69|title=Wildlife and Countryside Act 1981|website=Legislation.gov.uk|date=|accessdate=2017-02-28}}</ref> V nekaterih državah je treba žive minke, ujete v past, humano usmrtiti.<ref name="GWCT">{{Navedi splet|url=http://www.gwct.org.uk/advisory/guides/mink-raft-guidelines/dispatching-a-mink/|title=Dispatching a live-caught mink - Game and Wildlife Conservation Trust|website=Gwct.org.uk|date=|accessdate=2017-02-28}}</ref> === Stereotipija === Minke na farmah vzrejajo v baterijskih kletkah, vrsti mehke kovinske kletke, ki omejuje njihovo možnost premikanja. To pogosto povzroči stanje, imenovano stereotipija. To nenormalno, ponavljajoče se vedenje je posledica zadrževanja v ujetništvu in je podobno poslabšanju duševnega zdravja pri človeku.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Mason, G.|year=1991|title=Stereotypies in caged mink|url=https://archive.org/details/sim_applied-animal-behaviour-science_1991-04_30_1-2/page/179|journal=Applied Animal Behaviour Science|volume=30|issue=1–2|pages=179–180|doi=10.1016/0168-1591(91)90103-5}}</ref> Opazili so tudi, da se stereotipije okrepijo ob prisotnosti ljudi. Da bi pri minkih v ujetništvu odpraviti stereotipije, je kanadski Nacionalni svet za skrb za rejne živali uvedel predpise o vključevanju okoljskih obogatitev v njihove kletke. Obogatitve so opereseni dodatki ali novi predmeti za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja živali.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nfacc.ca/codes-of-practice/mink|title=Code of practice for the care and handling of farmed mink|last=|first=|date=|website=National Farm Animal Care Council|accessdate=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180405195537/http://www.nfacc.ca/codes-of-practice/mink|archivedate=5 April 2018}}</ref> Izboljšave lahko pripomorejo k zmanjšanju pojavnosti stereotipij, vendar jih le redko zmanjšajo ali v celoti odpravijo.<ref>{{Navedi časopis|last=Finely, G.|last2=Mason, G.|last3=Pajor, E.|last4=Rouvinen, K.|last5=Rankin K.|year=2012|title=Code of practice for the care and safe handling of mink : review|url=|journal=NFACC|pages=|via=}}</ref> Za preprečevanje stereotipij in zagotavljanje dobrega počutja živali je zelo pomembno, da jih pustimo pri miru.<ref>{{Navedi časopis|last=Mononen|display-authors=etal|year=2012|title=The development of on farm welfare assessment protocols for fox and mink: the WelFur project.|url=https://semanticscholar.org/paper/b08bb249843ac20da0ce5fa5a20d4ffdcb1b68dd|journal=Animal Welfare|volume=21|issue=3|pages=363–371|doi=10.7120/09627286.21.3.363}}</ref> === Skrb za zdravje === Minki spadajo med živali, ki se lahko okužijo s [[koronavirus]]i.<ref>{{Navedi novice|last=Huang|first=Pien|title=Dutch Minks Contract COVID-19 — And Appear To Infect Humans|url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2020/06/25/882095588/dutch-minks-contract-covid-19-and-appear-to-infect-humans|accessdate=2020-10-03|work="All Things Considered"|issue=2020-06-25|publisher=National Public Radio, Inc.}}</ref> Prenos virusa z minkov na ljudi so prvič dokumentirali na Nizozemskem z genskim sledenjem, zaradi česar je vlada konec leta 2020 uvedla prepoved gojenja minkov, ki naj bi začela veljati leta 2024.<ref>{{Navedi novice|title=Not fur sale: COVID-19 brings Dutch mink farming to an end|work=The Economist|issue=5 |date=2020-09-11 |url=https://www.economist.com/europe/2020/09/05/covid-19-ends-dutch-mink-farming}}</ref> Ministrstvo za kmetijstvo ZDA (USDA) je potrdilo, da so bili v Utahu avgusta 2020 zabeležili primere minkov, okuženih s [[COVID-19|Covidom-19]].<ref>{{Navedi novice|last=Cahan|first=Eli|title=COVID-19 hits U.S. mink farms after ripping through Europe |url=https://www.sciencemag.org/news/2020/08/covid-19-hits-us-mink-farms-after-ripping-through-europe |accessdate=2020-10-03 |work=[[Science]] |date=2020-08-18}}</ref> Novembra 2020 je [[Danska]], največja svetovna proizvajalka krzna minkov, sporočila, da bo odstranila populacijo od 15 do 17 milijonov minkov, da bi ustavila širjenje mutiranega seva virusa, ki je povezan s to vrsto.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/cdca7483-4192-4e1f-a2f7-8286c9f255dc|title=Denmark to cull up to 17m mink blamed for coronavirus mutation|date=2020-11-04 |work=Financial Times}}</ref> in je povzročil okužbo 12 ljudi.<ref>{{Navedi novice|last=<!-- no byline -->|title=Denmark to cull up to 17 million mink amid coronavirus fears|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54818615|accessdate=2020-11-07 |work=BBC News|date=2020-11-05 }}</ref><ref>{{Navedi novice|last=<!-- no byline -->|title=SARS-CoV-2 mink-associated variant strain – Denmark |url=https://www.who.int/csr/don/06-november-2020-mink-associated-sars-cov2-denmark/en/ |accessdate=2020-11-09}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{taxonbar|from=Q27179}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kune]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Severne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1777]] 25vte96lz5eh30q0ehita0ir1r1ov9a 3 486683 6705149 6699021 2026-07-01T12:11:25Z MaksiKavsek 244409 /* t. i. */ nov razdelek 6705149 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) :No. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:31, 6. junij 2026 (CEST) == [[Črni Abhazi]] == Zdravo! Poleg [[Velika ovčja panika|Velike ovčje panike]] je nastal še ta prispevek. Nisem prepričan, ali sem pravilno pisal nekaj zemljepisnih in drugih lastnih imen. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:11, 8. junij 2026 (CEST) == Oto Vrhovnik == Dober dan. 22.4.2026 sem spremenil & dodal podatke za Ota Vrhovika, kar sem vidi tudi na zgodovini strani, a do danes še ni spremembe. Prosim za odgovor. Hvala. [[Uporabnik:Robert Zajšek|Robert Zajšek]] ([[Uporabniški pogovor:Robert Zajšek|pogovor]]) 11:54, 15. junij 2026 (CEST) == Thanks for undoing my edit bro. == thank you bro [[Uporabnik:Mm 8865nst|Mm 8865nst]] ([[Uporabniški pogovor:Mm 8865nst|pogovor]]) 16:04, 21. junij 2026 (CEST) == t. i. == @[[Uporabnik:A09|A09]] opozoril bi te, da si npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=16._vlada_Republike_Slovenije&oldid=6653313 tukaj] okrajšavo za ''tako imenovan'' napisal kot t.i., ampak se pravilno piše s presledkom; '''t. i.'''. Le toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:11, 1. julij 2026 (CEST) fecvp90ysizosp1b8bhqh3qq9pnow7n 6705310 6705149 2026-07-01T17:11:41Z /* t. i. */ odgovor 6705310 wikitext text/x-wiki 6705317 6705310 2026-07-01T17:17:21Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/维耶科斯拉夫 苏尔钦 马克斯 0645022005|维耶科斯拉夫 苏尔钦 马克斯 0645022005]] ([[User talk:维耶科斯拉夫 苏尔钦 马克斯 0645022005|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 6705149 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) :No. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:31, 6. junij 2026 (CEST) == [[Črni Abhazi]] == Zdravo! Poleg [[Velika ovčja panika|Velike ovčje panike]] je nastal še ta prispevek. Nisem prepričan, ali sem pravilno pisal nekaj zemljepisnih in drugih lastnih imen. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:11, 8. junij 2026 (CEST) == Oto Vrhovnik == Dober dan. 22.4.2026 sem spremenil & dodal podatke za Ota Vrhovika, kar sem vidi tudi na zgodovini strani, a do danes še ni spremembe. Prosim za odgovor. Hvala. [[Uporabnik:Robert Zajšek|Robert Zajšek]] ([[Uporabniški pogovor:Robert Zajšek|pogovor]]) 11:54, 15. junij 2026 (CEST) == Thanks for undoing my edit bro. == thank you bro [[Uporabnik:Mm 8865nst|Mm 8865nst]] ([[Uporabniški pogovor:Mm 8865nst|pogovor]]) 16:04, 21. junij 2026 (CEST) == t. i. == @[[Uporabnik:A09|A09]] opozoril bi te, da si npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=16._vlada_Republike_Slovenije&oldid=6653313 tukaj] okrajšavo za ''tako imenovan'' napisal kot t.i., ampak se pravilno piše s presledkom; '''t. i.'''. Le toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:11, 1. julij 2026 (CEST) fecvp90ysizosp1b8bhqh3qq9pnow7n 0 487130 6705575 6258530 2026-07-02T11:33:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Nikolaj Lukašenko |death_place = |caption = |alma_mater = |alt = |awards = |baptised = |boards = |callsign = |children = |citizenship = |criminal_charge = <!-- Criminality parameters should be supported with citations from reliable sources --> |death_cause = |education = |employer = |footnotes = |height = <!-- "X cm", "X m" or "X ft Y in" plus optional reference (conversions are automatic) --> |home_town = |image_size = |known_for = |monuments = |movement = |nationality = {{ikonazastave|Belorusija}} [[Belorusi|Belorus]] |native_name = {{nobold|{{small|Мікалай Лукашэнка<br>Николай Лукашенко}}}} |native_name_lang=ru |net_worth=<!-- Net worth should be supported with a citation from a reliable source --> |occupation= |opponents= |organization= |other_names = Kolya |party = |predecessor = |relatives = [[Viktor Lukašenko]] (polbrat)<br>[[Dmitrij Lukašenko]] (polbrat) |residence= |resting_place = |resting_place_coordinates = |salary = |signature = |signature_alt = |signature_size = |style = |successor = |television = |term = |title = |website = |weight = <!-- "X kg", "X lb" or "X st Y lb" plus optional reference (conversions are automatic) --> |years_active = |criminal_penalty = |criminal_status = |spouse = <!-- Use article title or common name --> |partner = <!-- (unmarried long-term partner) --> |mother = Irina Abelskaya (domnevno) |pronunciation= |family = |era = |image_upright = |burial_place = |burial_coordinates = <!-- {{coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> |father = [[Aleksander Lukašenko]] }} '''Nikolaj Aleksandrovič Lukašenko''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Мікалай Аляксандравіч Лукашэнка, [[rusko]]: Николай Александрович Лукашенко), sin beloruskega predsednika [[Aleksander Lukašenko|Aleksandra Lukašenka]], * [[31. avgust]] [[2004]], [[Minsk]]. == Življenjepis == === Zgodnje življenje in izobraževanje === Uradne informacije glede identitete Nikolajeve [[Mati|matere]] ni, vendar pa domnevajo, da je njegova mati [[Irina Abelskaya]], nekdanja osebna zdravnica [[Aleksander Lukašenko|Aleksandra Lukašenka]].<ref name=":0">{{navedi splet|last=Quinn|first=Rob|title=Europe's 'last dictator' Lukashenko has 'Mini Me' in young son|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2015/10/12/europes-last-dictator-lukashenko-has-mini-me-young-son/73813498/|access-date=25 September 2020|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref> Ta formalno ostaja poročen s svojo ženo [[Galina Lukašenko|Galino Lukašenko]], čeprav naj bi bila zakonca ločena.<ref>{{navedi novice|last=Parfitt|first=Tom|date=5 April 2009|title=Belarus squirms as son accompanies dictator to meetings|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2009/apr/06/belarus-nikolai-lukashenko|access-date=25 September 2020|issn=0261-3077}}</ref> Leta 2011 je Nikolaj Lukašenko vstopil v srednjo šolo Ostroshitsko-Gorodok, leta 2020 pa se vpisal na Beloruski državni univerzitetni licej.<ref>[https://news.tut.by/society/687192.html Николай Лукашенко поступил в Лицей БГУ. Здесь также будет учиться внучка президента Беларуси] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200702001712/https://news.tut.by/society/687192.html |date=2020-07-02 }}, tut.by, 30.06.2020.</ref> Avgusta 2020 naj bi se Nikolaj Lukašenko umaknil iz liceja in bil premeščen v gimnazium na Moskovski državni univerzi.<ref>{{navedi splet|date=31 August 2020|title=Источник: Николай Лукашенко не будет учиться в Лицее БГУ, он забрал документы|url=https://news.tut.by/society/698694.html|access-date=2 September 2020|website=TUT.BY|language=ru|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128233537/https://news.tut.by/society/698694.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|date=18 September 2020|title=Protest-Plagued Belarus Strongman Transfers Son to Moscow School – Reports|url=https://www.themoscowtimes.com/2020/09/17/protest-plagued-belarus-strongman-transfers-son-to-moscow-school-reports-a71474|work=The Moscow Times|language=en|access-date=18 November 2020}}</ref> === Javna podoba === [[Slika:2020 Moscow Victory Day Parade 072.jpg|sličica|Nikolaj z očetom Aleksandrom na paradi v Moskvi (2020).]] Nikolaj se je v javnosti prvič pojavil leta 2008.{{citation needed|date=September 2020}} Pritegnil je veliko pozornosti medijev,{{citation needed|date=September 2020}} saj ga je oče, predsednik Aleksander Lukašenko, pogosto vodil na uradne slovesnosti in državne obiske; prisostvoval je srečanju z venezuelskim predsednikom [[Hugo Chávez|Hugom Chávez]], ruskim predsednikom [[Dimitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedovom]], papežem [[Papež Benedikt XVI.|Benediktom XVI.]] in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]].<ref>{{navedi novice|date=1 October 2015|title=Why does Belarus President Lukashenko take son Kolya to work?|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-34411326|access-date=25 September 2020}}</ref> Po Aleksandrovih besedah mu je bil Nikolaj tako blizu, da je vztrajal, naj ga spremlja na sestankih. Domneva se, da se Nikolaja uvaja za Aleksandrovega naslednika na [[Predsednik Belorusije|predsedniškem položaju]].<ref name=":02">{{navedi splet|last=Quinn|first=Rob|title=Europe's 'last dictator' Lukashenko has 'Mini Me' in young son|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2015/10/12/europes-last-dictator-lukashenko-has-mini-me-young-son/73813498/|access-date=25 September 2020|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref> Kolya (Nikolajev vzdevek) je medijsko pozornost pritegnil leta 2013, ko je njegov oče Aleksander izjavil, da bo njegov sin postal beloruski predsednik, kar je povzročilo številne špekulacije v medijih.<ref>{{navedi splet|last=Shadmy|first=Daniel|title=Meet Kolya Lukashenko, A Nine-Year-Old Dictator In Training|url=https://worldcrunch.com/world-affairs/meet-kolya-lukashenko-a-nine-year-old-dictator-in-training|access-date=25 September 2020|website=worldcrunch.com|language=en}}</ref> Leta 2015 se je Nikolaj pri desetih letih udeležil zasedanja [[Generalna skupščina ZN|Generalne skupščine Združenih narodov]]. Junija 2020 sta se z očetom udeležila [[Moskva|moskovske]] parade ob dnevu zmage na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.tatler.ru/heroes/nikolaj-lukashenko-syn-prezidenta-belorussii-drug-vladimira-putina-i-talantlivyj-muzykant |title=Николай Лукашенко — сын президента Белоруссии, друг Владимира Путина и талантливый музыкант |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2022-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223160118/https://www.tatler.ru/heroes/nikolaj-lukashenko-syn-prezidenta-belorussii-drug-vladimira-putina-i-talantlivyj-muzykant |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Lukašenko, Nikolaj}} [[Kategorija:Belorusi]] plbui92qxudo2neploi7wd84xswydh9 0 487990 6705234 6440561 2026-07-01T15:16:00Z Sivimedved 235862 6705234 wikitext text/x-wiki Seznam zajema slovenska imena krajev na območju nekdanje Pokrajine Trst v Italiji. Ta zajema občine Devin - Nabrežina, Dolina, Milje, Repentabor, Trst in Zgonik. '''[[Trst]]''' *[[Barkovlje]] *[[Greta, Trst|Greta]] *[[Kjadin-Rocol]] *[[Rojan]] *[[Sveti Ivan, Trst|Sveti Ivan]] *[[Sv. Jakob-Čarbola]] *[[Sv. Marija Magdalena]] *[[Škedenj, Trst|Škedenj]] *[[Škorklja-Kolonja]] '''Trst okolica''' *[[Ferlugi]] *[[Grljan-Miramar]] *[[Katinara]] *[[Lonjer]] *[[Bani, Trst|Bani]] *[[Bazovica]] *[[Grpeč|Gropada]] *[[Kontovel]] *[[Križ, Trst|Križ]] *[[Opčine]] *[[Padriče]] *[[Prosek]] *[[Trebče, Trst|Trebče]] '''[[Devin - Nabrežina|Občina Devin - Nabrežina]]''' *[[Cerovlje, Devin - Nabrežina|Cerovlje]] *[[Devin]] *[[Mavhinje]] *[[Medjevas]] *[[Nabrežina]] *[[Praprot, Devin - Nabrežina|Praprot]] *[[Prečnik]] *[[Ribiško naselje]] *[[Sesljan]] *[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] *[[Šempolaj]] *[[Štivan]] *[[Trnovca]] *[[Vižovlje, Italija|Vižovlje]] '''[[Dolina, Trst|Občina Dolina]]''' *[[Boljunec]] *[[Boršt, Dolina|Boršt]] *[[Botač]] *[[Dolina, Trst|Dolina]] *[[Domjo]] *[[Draga, Dolina|Draga]] *[[Frankovec]] *[[Gročana]] *[[Jezero, Dolina|Jezero]] *[[Krmenka]] *[[Lakotišče]] *[[Log, Italija|Log]] *[[Mačkovlje|Mačkolje]] *[[Pesek, Italija|Pesek]] *[[Pulje]] *[[Prebeneg]] *[[Ricmanje]] *[[Zabrežec]] '''[[Milje, Trst|Občina Milje]]''' *[[Beloglav]] *[[Čampore]] *[[Farned]] *[[Korošci, Italija|Korošci]] *[[Milje]] *[[Oreh, Italija|Oreh]] *[[Rabujez]] *[[Sv. Florjan]] *[[Sv. Jernej-Lazaret]] *[[Sv. Rok-Cindis]] *[[Štramar]] *[[Vinjan]] *[[Žavlje]] '''[[Repentabor|Občina Repentabor]]''' *[[Col, Italija|Col]] *[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] *[[Repen]] '''[[Zgonik|Občina Zgonik]]''' *[[Božje Polje]] *[[Briščiki]] *[[Gabrovec, Italija|Gabrovec]] *[[Koludrovca]] *[[Repnič]] *[[Salež, Italija|Salež]] *[[Samatorca]] *[[Zagradec, Italija|Zagradec]] *[[Zgonik]] ==Vir== *''Leksikon Slovencev v Italiji: 1: Tržaška pokrajina''. Trst, 1990. [[Kategorija: Kraji]] [[Kategorija: Tržaška pokrajina]] [[Kategorija: Seznami občin v Italiji]] syp2t0dojytocy1ckzf6puqmwtd6sjx 14 488387 6705549 5420336 2026-07-02T11:09:40Z Pinky sl 2932 slog 6705549 wikitext text/x-wiki {{Template:Tracking_category}} {{hiddencat}} fci3mupy8qt3lns23uodxx9w6y3gv5x 0 494812 6705463 6703725 2026-07-02T06:28:10Z Blueginger2 186889 /* Dizel-električne jurišne podmornice */ pp 6705463 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 | |''2026'' |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{Cite web |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || |Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] mls21502qreyyjfzby9qocrl9g7w79g 0 497726 6705242 6704423 2026-07-01T15:22:17Z VidicK01 193275 /* Smrti */ Miha Jazbinšek 6705242 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === * [[1. julij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] grdd87l6bga8swf86nc9lnoarcdqrby 0 497739 6705182 6674539 2026-07-01T13:52:31Z Blueginger2 186889 /* Enote */ pp 6705182 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | infobox caption = Razred ''Karakurt'' | display title = Korvete razreda ''Karakurt'' }} {{Infopolje Ladja Slika | Ship image = File:Schiff «Burya» 03.jpg | Ship caption = ''Burja'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda | Name = Razred ''Karakurt'' | Builders = *[[Ladjedelnica Pella]] *[[Ladjedelnica Morje]] *[[Ladjedelnica Zaliv]] *[[Ladjedelnica Zelenodolsk]] *[[Ladjedelnica Amur]] *[[Vostočna Verf]] | Operators = {{mornarica|Rusija}} | Class before = [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']] | Class after = | Subclasses = | Cost = cca. 2 mrd RUB<ref name="kommersant-2017">{{navedi splet|author1=Герман Костринский|title="Каракурты" размажут по верфям|url=https://www.kommersant.ru/doc/3371787|publisher=Kommersant|access-date=1 August 2017|language=ru|date=31 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801025850/https://www.kommersant.ru/doc/3371787|archive-date=1 August 2017|url-status=live}}</ref> | Built range = 2015– | In service range = 2018– | In commission range = | Total ships building = 3 | Total ships planned = 16<ref name="arms-expo-2016">{{navedi splet|author1=Станислав Закарян|title=В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт"|url=http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/|publisher=Оружие России|access-date=1 August 2017|date=24 September 2016|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802040703/http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/|archive-date=2 August 2017|url-status=live}}</ref><ref name="cancel" /> | Total ships completed = 13 | Total ships cancelled = | Total ships active = 7 | Total ships laid up = | Total ships lost = | Total ships retired = | Total ships preserved = }} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = | Header caption = | Ship type = [[Korveta]] | Ship displacement = 800 t (860 t od tretje ladje dalje) | Ship length = *67 m | Ship beam = *11 m | Ship height = | Ship draft = *3,3 m | Ship power = | Ship propulsion = kombinacija [[Dizel|dizelskih motorjev]] (CODAD, dizelski motor Zvezda ZE M-507D1 s 3 dizelskimi generatorji DGAS-315) ali kombinacija dizelskega motorja in [[Plinska turbina|plinske turbine]] (CODAG, dizelski motor Zvezda ZE ali Kolomna Penza RUMO itd., plinska turbina NPO Saturn, Turborus, Saljut, Turbokon ali PermMZ) | Ship speed = *30 [[vozel (enota)|vozlov]] | Ship range = *2500 [[Morska milja|navtičnih milj]] | Ship endurance = 15 dni | Ship complement = | Ship sensors = | Ship EW = | Ship armament = *1 × 76,2 mm [[top]] kalibra 59 [[AK-176|AK-176]]MA ali 100 mm A-190 samodejni dvonamenski top *1 × [[Pancir-S1|Pancir-M]] s [[Hermes (izstrelek)|Hermes]] izstrelki ali 1 × 3M89 Palaš/Palma CIWS z [[9M337 Sosna-R]] izstrelki (4+4 izstrelki in dodatni za ponovno polnjenje) ''ali'' 2 × [[AK-630|AK-630M-2]] CIWS (prvi dve ladji) *8 (2 × 4) navpičnih izstrelitvenih celic UKSK za protiladijske ali kopenske izstrelke [[3M-54 Kalibr]] ali [[P-800 Oniks]] *2 × 14,5 mm [[KPV|MTPU]] strojnici | Ship armour = | Ship armor = | Ship aircraft = Vzletišče za brezpilotni letalnik [[Orlan-10]]<ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|title=Судьба «Каракурта»: распределена первая партия малых ракетных кораблей|access-date=2020-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200529120808/https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|archive-date=2020-05-29|url-status=live}}</ref> | Ship aircraft facilities = | Ship notes = }} |} '''Razred ''Karakurt''''' ({{jezik-ru|Проект 22800 Каракурт|Projekt 22800 Karakurt|[[Latrodectus tredecimguttatus|črna udova]]}}) je najnovejši razred [[korveta|korvet]] v gradnji za [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]]. Namenjen je protiladijskemu in kopenskemu bojevanju in je komplement predhodnemu razredu [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]. ==Zgodovina== Razred je konstruiral sanktpeterburški [[Osrednji mornariški konstruktorski biro Almaz]] kot modrovodni komplement korvetam razreda ''Bujan''. Razred ima boljšo plovnost in večjo avtonomijo (15 dni v primerjavi z 10), pa tudi boljšo plovnost v ledenih razmerah kot razred ''Bujan''.<ref name="oborona-2015">{{navedi splet|author1=Юрий Макаров|author2=Александр Мозговой|title=Через тернии… к здравому смыслу|url=http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml|website=Национальная оборона|access-date=2 November 2016|language=ru|date=30 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213221014/http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml|archive-date=13 February 2017|url-status=live}}</ref> Osnovna oborožitev razreda je osem navpičnih izstrelitvenih celic UKSK za izstrelke [[3M-54 Kalibr]] ali [[P-800 Oniks]]. Ladje imajo tudi 76 mm [[top]], prva ladja pa ima 100 mm samodejni top A-190. Razred ima nadgradnjo z [[Stealth|znižano radarsko opaznostjo]] in integriran jambor s štirimi antenami faznega niza. [[Slika:Sovetsk_(Schiff)_2019.jpg|sličica|levo|200px|''Sovjetsk'' na morskem preizkušanju leta 2019]] Ladje imajo močnejšo zračno obrambo od razreda ''Bujan'', saj imajo tretja in nadaljnje ladje sistem zračne obrambe [[Pancir-S1|Pancir-M]], prvi dve pa dva protiletalska topova [[AK-630|AK-630M]]. Doktrinalno razred sledi liniji razredov manjših, nesorazmerno težko oboroženih ladij ({{jezik-ru|Малый ракетный корабль}}, ''Mali raketni karabl'' – majhna raketna ladja) ''Ovod'', ''Molnija'' in ''Bujan'', ki so nameščene zlasti v zaprtih morjih, kot sta [[Baltsko morje|Baltsko]] in [[Črno morje]] z namenom preprečevanja vstopa večjim sovražnikovim vojnim ladjam v vojnem času. Skladno s konceptom asimetričnega bojevanja lahko ladje razreda ''Karakurt'' kljub majhnem izpodrivu uničijo veliko večje ladje. Strateški pomen razreda je v tem, da lahko izstrelki ''Kalibr'' nosijo tudi jedrske bojne glave in v tem, da je bilo v času veljanja Pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega INF (1988–2019) prepovedano nameščati rakete dosega 500–5500 km na kopnem in je imela Rusija možnost njihove namestitve (poleg na bombnikih) vsaj na ladjah.<ref>{{navedi novice|title=Ракетный сюрприз Путина|url=http://politikus.ru/articles/31683-raketnyy-syurpriz-putina.html|work=Политикус — Politikus.ru|accessdate=2016-11-05}}</ref> Ruska vojna mornarica je razred osemnajstih korvet prvotno načrtovala kot nadomestilo za tri fregate razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] na [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]], ki so ostale nedokončane zaradi ukrajinske prepovedi izvoza pogonskega sklopa. Pozneje je bil del ladij namenjen drugim flotam, Črnomorska flota pa je prejela tudi korvete razreda ''Bujan''. Leta 2020 je bilo ''Odincovo'' premeščeno iz Baltskega v [[Belo morje]] prek [[Belomorsko-baltski prekop|Belomorsko-baltskega prekopa]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |title=Analysis: Zeleny Dol corvette passes successful trials |date=18 September 2020 |website=Navy Recognition |accessdate=2021-04-24 |archive-date=2020-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201016230938/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |url-status=dead }}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bila v ukrajinskem raketnem napadu z raketo Storm Shadow 4. novembra 2023 močno poškodovana korveta ''Askold''.<ref>{{Navedi splet|title=One of Russia’s ‘most modern ships’ target of Ukraine’s successful Storm Shadow strike on Kerch shipyard — UA Air Force|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-af-commander-hints-kalibr-missile-carrier-was-hit-with-storm-shadow-cruise-missiles-50365856.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians take 'operational pause' after Ukrainian army strikes Kerch shipyard|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-military-strike-on-shipyard-in-occupied-kerch-forces-russian-navy-operational-pause-50365887.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=New Russian naval corvette damaged in Ukraine cruise missile attack on Crimea base|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-cruise-missile-carrier-askold-crimea-b2444270.html|newspaper=The Independent|date=2023-11-09|accessdate=2024-05-20|language=en|first=Arpan|last=Rai}}</ref> Po nekaterih ocenah je škoda nepopravljiva.<ref>{{Navedi splet|title=Damaged Beyond Repair! 1st Image Of Russian Missile Cruiser Obliterated By Ukraine Surfaces Online|url=https://www.eurasiantimes.com/1st-image-of-russian-warship/|website=Latest Asian, Middle-East, EurAsian, Indian News|date=2023-11-08|accessdate=2024-05-20|language=en-US|first=Sakshi|last=Tiwari}}</ref> 21. maja 2024 je Ukrajina na okupiranem [[Krim (polotok)|Krimu]] uničila korveto ''Ciklon''.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-destroys-russian-missile-ship-crimea-strike-2024-05-21/|title=Ukraine says it destroys Russian missile ship in Crimea strike|date=2024-05-21|accessdate=2024-08-27|website=reuters.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> Leto kasneje je v 7. maju v sklopu napadov na vojaško infrastrukturo zadela še eno korveto razreza Karakurt, ki je bila zasidrana v [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]].<ref>{{Navedi splet|title=Russian "Karakurt" missile corvette just got hit at its Caspian Sea base — days after another one was struck in Baltic|url=https://euromaidanpress.com/2026/05/07/russian-karakurt-missile-corvette-just-got-hit-at-its-caspian-sea-base-days-after-another-one-was-struck-in-baltic/|website=Euromaidan Press|date=2026-05-07|accessdate=2026-05-11|language=en-US|first=Olena|last=Mukhina}}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {| class="wikitable sortable" |+Razred ''Karakurt'' – ključni datumi |- ! Ime ! Ladjedelnica ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | ''Mitišči'' (prej ''Uragan'') | [[Ladjedelnica Pella]] | 24. december 2015<ref name="Uragan and Taifun">{{navedi splet|url=http://www.pellaship.ru/zakladka-dvuh-malih-korablei-proekta-22800-24-12-2015.html|title=Осуществлена торжественная закладка двух малых ракетных кораблей проекта 22800 стр. № 251 "Ураган" и стр. № 252 "Тайфун".|publisher=Pella Shipyard|date=24 December 2015|access-date=26 May 2019}}</ref> | 29. julij 2017<ref name="Uragan launched">{{navedi novice|url=https://ria.ru/arms/20170729/1499395686.html|title=Корабль "Ураган" проекта 22800 передадут Минобороны до конца года|website=ria.ru|language=ru|date=29 July 2017|access-date=29 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729131547/https://ria.ru/arms/20170729/1499395686.html|archive-date=29 July 2017|url-status=live}}</ref> | 17. december 2018<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live}}</ref> | [[Baltska flota]] | Aktivna |- | ''Sovjetsk'' (prej ''Tajfun'') | Ladjedelnica Pella | 24. december 2015<ref name="Uragan and Taifun"/> | 24. november 2017<ref>{{navedi splet|title=Малый ракетный корабль "Тайфун", оснащенный крылатыми ракетами "Калибр", спустили на воду в Петербурге|url=http://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=467485|website=Interfax|access-date=24 November 2017|language=ru|date=24 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171130115846/http://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=467485|archive-date=30 November 2017|url-status=live}}</ref> | 12. oktober 2019<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск"|publisher=Ministry of Defence Russia|lang=ru|date=12 October 2019|access-date=12 October 2019}}</ref> | Baltska flota | Aktivna |- | ''Kozjolsk'' (prej ''Štorm'') | [[Ladjedelnica Morje]] | 10. maj 2016<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdelanounas.ru/blogs/77465/|title=В Феодосии на ССЗ "Море" заложен малый ракетный корабль "Шторм"|website=sdelanounas.ru|date=10 May 2016|access-date=26 May 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/may-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3951-morye-shipyard-lays-down-3rd-project-22800-shtorm-missile-craft-in-crimean-city-of-feodosiya.html|title=Morye Shipyard Lays Down 3rd Project 22800 Shtorm Missile Craft in Crimean City of Feodosiya|website=navyrecognition.com|date=11 May 2016|access-date=27 May 2019|archive-date=2017-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802001503/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/may-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3951-morye-shipyard-lays-down-3rd-project-22800-shtorm-missile-craft-in-crimean-city-of-feodosiya.html|url-status=dead}}</ref> | 9. oktober 2019<ref name="Kozelsk and Okhotsk">{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3827424.html|title=В Феодосии спущены на воду малые ракетные корабли «Козельск» и «Охотск» проекта 22800|website=bmpd.livejournal.com|date=5 November 2019|access-date=5 November 2019}}</ref> | ''2022'' | Baltska flota<ref name=":0">{{navedi splet|title=«Защита юга России и пресечение провокаций»: как проходит перевооружение Черноморского флота|url=https://russian.rt.com/russia/article/746155-chernomorskii-flot-korabli-modernizaciya|website=RT на русском|language=ru|access-date=2020-05-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1146957/roman-kretcul-aleksei-ramm/ne-khvatalo-malogo-raketnyi-karakurt-otpraviat-na-baltiku|title=Не хватало малого: ракетный «Каракурт» отправят на Балтику|date=6 April 2021|website=iz.ru|access-date=7 April 2021|language=ru}}</ref> | Splavljena |- | ''Ciklon'' | [[Ladjedelnica Zaliv]] | 26. julij 2016 | 24. julij 2020<ref>{{navedi splet|last=Archus|first=Dorian|date=2020-07-24|title=Russian Zaliv Shipyard launches new Karakurt-class corvette Tsiklon|url=https://navalnews.net/russian-zaliv-shipyard-launches-new-karakurt-class-corvette-tsiklon/|access-date=2020-07-24|website=Naval News|language=en-US|archive-date=2020-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724220427/https://navalnews.net/russian-zaliv-shipyard-launches-new-karakurt-class-corvette-tsiklon/|url-status=dead}}</ref> | 4. julij 2023 | [[Črnomorska flota]] | Uničena<ref name=":1" /> |- | ''Odincovo'' (prej ''Škval'') | Ladjedelnica Pella | 29. julij 2016<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20160729/1473164289.html|title=В Ленобласти заложили малый ракетный корабль "Шквал" для ВМФ|website=ria.ru|date=29 July 2016|access-date=26 May 2019}}</ref> | 5. maj 2018<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.pellaship.ru/spusk-22800-shkval-5-05-2017.html|title=Состоялась торжественная церемония спуска на воду второго серийного малого ракетного корабля проекта 22800 "Шквал", стр. № 253|publisher=Pella Shipyard|language=ru|date=5 May 2018|access-date=5 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085233/http://pellaship.ru/spusk-22800-shkval-5-05-2017.html|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}</ref> | 21. november 2020 | Baltska flota | Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | ''Askold'' (prej ''Musson'') | Ladjedelnica Zaliv | 18. november 2016 | 21. september 2021 | ''2022'' | Črnomorska flota | Močno poškodovana<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-military-says-it-hit-zalyv-plant-port-city-kerch-crimea-2023-11-04/|title=Ukraine hits Russian shipyard in Crimea port, damages ship|date=2023-11-05|accessdate=2023-12-23|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref>/uničena<ref>{{Navedi splet|title='Askold': Zelensky Confirms Destruction of Major Russian Warship|url=https://www.kyivpost.com/post/23747|website=Get the Latest Ukraine News Today - KyivPost|accessdate=2023-12-23|language=en|first=Kyiv|last=Post}}</ref> |- | ''Burja'' | Ladjedelnica Pella | 24. december 2016<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/3903401|title=Малый ракетный корабль "Буря" заложен на верфи в Санкт-Петербурге|website=TASS|date=24 December 2016|access-date=26 May 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4734-pella-shipyard-laid-keel-of-4th-project-22800-karakurt-class-corvette-for-russian-navy.html|title=Pella Shipyard Laid Keel of 4th Project 22800 Karakurt-class Corvette for Russian Navy|website=navyrecognition.com|date=28 December 2016|access-date=27 May 2019|archive-date=2018-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180406230304/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4734-pella-shipyard-laid-keel-of-4th-project-22800-karakurt-class-corvette-for-russian-navy.html|url-status=dead}}</ref> | 23. oktober 2018<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1027331|title=Small missile ship floated out in northwest Russia|website=[[TASS]]|date=23 October 2018|access-date=23 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181024035330/http://tass.com/defense/1027331|archive-date=24 October 2018|url-status=live}}</ref> | 8. maj 2026 | Baltska flota | Aktivna<ref name=":7">{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |- | ''Ohotsk'' | Ladjedelnica Morje | 17. marec 2017<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20170317/1490260198.html|title=В Феодосии заложили малый ракетный корабль проекта "Каракурт"|website=[[TASS]]|date=17 March 2017|access-date=26 May 2019}}</ref> | 29. oktober 2019<ref name="Kozelsk and Okhotsk"/> | | Črnomorska flota | Splavljena |- | ''Amur'' (prej ''Passat'') | Ladjedelnica Zaliv | 30. julij 2017 | 26. december 2022<ref>{{navedi splet|url=http://forums.airbase.ru/2023/06/t91586_267--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.491.html}}</ref> | 26. avgust 2024<ref>{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> | Kaspijska flotilja | Aktivna |- | ''Vihr'' | Ladjedelnica Morje | 19. december 2017<ref>{{navedi splet|title=Малый ракетный корабль "Вихрь" проекта 22800 "Каракурт" заложат в Феодосии|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/4823143|website=[[TASS]]|access-date=19 December 2017|language=ru|date=19 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171222031141/http://tass.ru/armiya-i-opk/4823143|archive-date=22 December 2017|url-status=live}}</ref> | 13. november 2019<ref>{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3859795.html|title=В Феодосии спущен на воду малый ракетный корабль «Вихрь» проекта 22800|website=bmpd.livejournal.com|date=2 December 2019|access-date=2 December 2019}}</ref> | | Črnomorska flota | Splavljena |- | ''Tuča'' | [[Ladjedelnica Zelenodolsk]] | 26. februar 2019<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3878|title=Закладка корпуса малого ракетного корабля проекта 22800|publisher=Zelenodolsk Shipyard|language=ru|date=26 February 2019|access-date=28 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306111651/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3878/|archive-date=6 March 2019|url-status=live}}</ref> | 30. junij 2023 | 21. december 2024 |Kaspijska flotilja<ref name=":0" /> | Aktivna |- | ''Ržev'' | [[Ladjedelnica Amur]] | 1. julij 2019<ref name="Rzhev and Udomlya">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-dva-malykh-raketnykh-korablya-proekta-22800|title=На Амурском судостроительном заводе заложили два малых ракетных корабля проекта 22800|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=11 September 2019|access-date=11 September 2019|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130519/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-dva-malykh-raketnykh-korablya-proekta-22800|url-status=dead}}</ref> | 27. september 2023<ref name="spust">{{navedi splet|url=http://forums.airbase.ru/2023/09/t91586_272--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.39.html#p11760969|title=Юрий Смитюк/ТАСС|website=forums.airbase.ru|date=27. september 2023|access-date=27. september 2023}}</ref> | ''2023''<ref name="commissioning 2">{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3888024.html|title=На Амурском судостроительном заводе заложен малый ракетный корабль «Уссурийск» проекта 22800|website=/bmpd.livejournal.com|date=27 December 2019|access-date=27 December 2019}}</ref> | [[Tihooceanska flota]] | Splavljena |- | ''Udomlja'' | Ladjedelnica Amur | 1. julij 2019<ref name="Rzhev and Udomlya"/> | 27. september 2023 | ''2023''<ref name="commissioning 2"/> | Tihooceanska flota | Splavljena |- | ''Tajfun'' | Ladjedelnica Zelenodolsk | 11. september 2019<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3995/|title=Торжественная церемония закладки МРК проекта 22800 «Тайфун»|publisher=Zelenodolsk Shipyard|date=11 September 2019|access-date=19 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190919063712/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3995/|archive-date=19 September 2019|url-status=live}}</ref> |7. maj 2024<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2020/%C7%E5%EB%E5%ED%EE%E4%EE%EB%FC%F1%EA%E8%E9%C7%E0%E2%EE%E41/ |title=Зеленодольский завод намерен завершить серию "Каракуртов" к октябрю 2022 года |website=ФлотПром |language=ru |access-date=2020-01-27 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | 28. avgust 2025<ref>{{Cite web |title=В состав ВМФ РФ приняты три современных боевых корабля |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24892607 |access-date=2025-08-28 |website=TACC |language=ru}}</ref> |Črnomorska flota <ref>{{navedi splet|title=Судьба «Каракурта»: распределена первая партия малых ракетных кораблей|url=https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|last=Степовой|first=Алексей Рамм, Богдан|date=2020-05-21|website=Известия|language=ru|access-date=2020-05-21}}</ref><ref name=":0" /> | Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2020/%C7%E5%EB%E5%ED%EE%E4%EE%EB%FC%F1%EA%E8%E9%C7%E0%E2%EE%E41/|title=Зеленодольский завод намерен завершить серию "Каракуртов" к октябрю 2022 года|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2020-01-27}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | ''Štorm'' | Ladjedelnica Amur | 26. december 2019<ref name="aoosk.ru">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-malyy-raketnyy-korabl/|title=На Амурском судостроительном заводе заложили малый ракетный корабль|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=26 December 2019|access-date=27 December 2019|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130519/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-malyy-raketnyy-korabl/|url-status=dead}}</ref> | 1. julij 2026<ref>https://flotprom.ru/2026/%D0%90%D1%81%D0%B73/</ref> | ''2024''<ref name="commissioning 2"/> | Tihooceanska flota | Splavljena |- | ''Uragan'' | Ladjedelnica Amur | 29. julij 2020<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-mrk/|title=На Амурском судостроительном заводе заложили малый ракетный корабль|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=29 July 2020|access-date=29 July 2020|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130522/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-mrk/|url-status=dead}}</ref> | | ''2024''<ref name="commissioning 2"/> | Tihooceanska flota | V gradnji |- | | [[Vostočna Verf]] | | | | Tihooceanska flota | Odpovedana<ref name="cancel">{{navedi splet|url=http://sudostroenie.info/novosti/31223.html|title=Восточная верфь готовится к неполной рабочей неделе из-за расторжения контракта с Минобороны|publisher=Sudostroenie.info|date=17 September 2020|access-date=17 September 2020|language=ru}}</ref> |- | | Vostočna Verf | | | | Tihooceanska flota | Odpovedana<ref name="cancel" /> |} ==Glej tudi== *[[Korvete razreda Bujan|Razred ''Bujan'']] *[[Korvete razreda Steregušči|Razred ''Steregušči'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[http://russianships.info/eng/warships/project_22800.htm Russianships.info: Razred ''Karakurt''] {{in lang|en}} {{Kategorija v Zbirki|Karakurt class corvette}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{DEFAULTSORT: Karakurt, Korvete razreda}} [[Kategorija:Razredi ladij Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi korvet]] {{normativna kontrola}} 9aqp5baflxivcrvmcquva1unotm4p1j 0 505232 6705273 6678669 2026-07-01T16:12:58Z Erardo Galbi 166658 6705273 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cesta|cest]] in [[Ulica|ulic]] v [[Gorica|Občini Gorica]]''', [[Italija]]. {{CompactTOC}} == A == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Abettijeva ulica''' |''Via Antonio Abetti'' |[[Antonio Abetti]] |[[Štandrež]] | |- |'''Alfierijeva ulica''' |''Via Vittorio Alfieri'' |[[Vittorio Alfieri]] |Center | |- |'''Južnotirolska ulica''' |''Via Alto Adige'' |[[Južna Tirolska]] |Center | |- |'''Alvarezov prehod''' |''Passaggio Alvarez'' |[[Francesco Alvarez de Menesses]] |Center | |- |'''Alvianova ulica''' |''Via Bartolomeo Alviano'' |[[Bartolomeo Alviano]] |Dunajska četrt (''Borc Viena'') |[[Dunaj|Dunajska]] cesta (''Strada di Vienna''); Dreossijeva ulica (''Via Dreossi'') |- |'''Angiolinina ulica''' |''Via Angiolina'' |[[Angiolina Sartorio]]<ref>Žena Enrica Ritterja de Zahonyja.</ref> |Center | |- |'''Ulica antičnega gradu''' |''Via Antico Castello'' | |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Kotna ulica''' |''Via dell'Angolo'' | |Svetogorska četrt | |- |'''Antoninijeva ulica''' |''Via Prospero Antonini'' |[[Prospero Antonini]] |Placuta | |- |'''Apriška ulica''' |''Via Aprica'' |[[Aprica]] |Podturn | |- |'''Oglejska ulica''' |''Via Aquileia'' |[[Oglej]] |Rojce | |- |'''Ulica arkadijcev''' |''Via degli Arcadi'' |Rimska akademija Soških arkadijcev (''Arcadi Sonziaci''), ustanovljena leta 1780 v Gorici |Center | |- |'''Ulica nadškofstva''' |''Via dell'Arcivescovado'' |[[Nadškofija Gorica|goriško nadškofstvo]] |Center | |- |'''Argentinska obsoška ulica''' |''Lungoisonzo Argentina'' |[[Argentina]] |Stražice / center | |- |'''Ariostova ulica''' |''Via Ludovico Ariosto'' |[[Ludovico Ariosto]] |Center | |- |'''Ascolijeva ulica''' |''Via Graziadio Isaia Ascoli'' |[[Graziadio Isaia Ascoli]] |Center |Židovska četrt (''Contrada del Ghetto''); [[Tunis|Tuniška]] ulica (''Via Tunisi'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg sinje modrih atletov Italije''']] |''Piazzale Atleti Azzurri d'Italia'' |italijanski reprezentanti | | |- |'''Attemsova ulica''' |''Via Sigismondo Attems'' |[[Sigismondo Attems]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |} == B == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Baiamontijeva ulica''' |''Via Antonio Baiamonti'' |[[Antonio Baiamonti]] |Center / Podturn |''Via Vogel'' |- |'''Balilova ulica''' |''Via Balilla'' |Organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta |Gorišček |Kornska ulica (''Via del Corno'') |- |'''Ulica barke''' |''Via della Barca'' |Ime je dobilo po trajektu na reki Soči proti Ločniku, ki se je uporabljal do izgradnje sedanjega mostu v začetku stoletja. |Rojce |Pristanišče barke (''Porto della Barca'') |- |'''Barzellinijeva ulica''' |''Via Gian Giuseppe Barzellini'' |[[Gian Giuseppe Barzellini]] |Center | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Basagliov trg''']] |''Piazzale Franco Basaglia'' |[[Franco Basaglia]] |Podturn | |- |'''Bassanska ulica''' |''Via Bassano'' |[[Bassano del Grappa]] |Stražice | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Battistijev trg''']] |''Piazza Cesare Battisti'' |[[Cesare Battisti]] |Center |Telovadni trg (''Piazza della Ginnastica'') |- |'''Battistigova ulica''' |''Via Romeo Battistig'' |[[Romeo Battistig]] |Stražice | |- |'''Bauzerjeva ulica''' |''Via Martino Bauzer'' |[[Marino Bauzer]] |Stražice | |- |[[Pevma|'''V Kini''']] |''Località Bella Veduta'' | |[[Pevma]] | |- |'''Bellinijeva ulica''' |''Via Vincenzo Bellini'' |[[Vincenzo Bellini]] |Center | |- |'''Bellinzonska ulica''' |''Via Bellinzona'' |[[Bellinzona]] |Center |Ozka ulica (''Via Stretta'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Benardellijev trg''']] |''Piazzetta Gualtiero Benardelli'' |[[Gualtiero Benardelli]] |[[Štandrež]] | |- |'''Berdardisova ulica''' |''Via Ferruccio Bernardis'' |[[Ferruccio Bernardis]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Blasernova ulica''' |''Via Pietro Blaserna'' |[[Pietro Blaserna]] |Rdeča hiša |''Via del Rovere'' |- |'''Boccaciova ulica''' |''Via Giovanni Boccaccio'' |[[Giovanni Boccaccio]] |Center | |- |'''Bolivijska ulica''' |''Via Bolivia'' |[[Bolivija]] |Rojce | |- |'''Bombijeva ulica''' |''Via Giorgio Bombi'' |[[Giorgio Bombi]] |Pristava |''Androna Coceviutta''<ref>Iz slovenščine "koča" s furlansko prepono -uta (manjšalnica).</ref> |- |'''Borsijeva ulica''' |''Via Giosuè Borsi'' |[[Giosuè Borsi]] |Stražice |Ulica sv. Katarine (''Via Santa Caterina'') |- |'''Ulica gozdiča''' |''Via del Boschetto'' | |Stražice | |- |'''Boskova ulica''' |''Via don Giovanni Bosco'' |[[Janez Bosko]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Soška ulica; ''Via del Ponte Isonzo'' oz. ''Strada del Puint'' |- |'''Bosiziova ulica''' |''Via Gian Giuseppe Bosizio'' |[[Gian Giuseppe Bosizio]] |Center | |- |'''Bozzijeva ulica''' |''Via Carlo Luigi Bozzi'' |[[Carlo Luigi Bozzi]] |Stražice | |- |'''Brassova ulica''' |''Via Italico Brass'' |[[Italico Brass]] |Center | |- |'''Brianška ulica''' |''Via Brianza'' |[[Brianza]] |Stražice | |- |'''Ulica brigade »Abruzzi«''' |''Via Brigata Abruzzi'' |[[57. pehotni polk (Italija)|57. pehotni polk]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Ulica brigade »Avellino«''' |''Via Brigata Avellino'' | |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Campobasso«''' |''Via Brigata Campobasso'' | |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Casale«''' |''Via Brigata Casale'' |[[11. pehotni polk (Italija)|11. pehotni polk]] |Stražice |[[Luigia Ritter de Zahony|Luigiina]] ulica (''Via Luigia'')<ref>Baronica Cecilia Giorgini Luigia Ritter de Zahoni.</ref> |- |'''Ulica brigade »Cuneo«''' |''Via Brigata Cuneo'' |[[7. pehotni polk (Italija)|7. pehotni polk]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Ulica brigade »Etna«''' |''Via Brigata Etna'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Ulica sv. Mavra (''Via San Mauro'') |- |'''Ulica brigade »Granatieri di Sardegna«''' |''Via Brigata Granatieri di Sardegna'' | |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Lambro«''' |''Via Brigata Lambro'' | |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Pavia«''' |''Via Brigata Pavia'' |[[27. pehotni polk (Italija)|27. pehotni polk]] |Stražice |Stražiška ulica (''Via di Strazig'') |- |'''Ulica brigade »Re«''' |''Via Brigata Re'' | |Madonnina del Fante / [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Ulica brigade »Sassari«''' |''Via Brigata Sassari'' |[[Mehanizirana brigada Sassari]] |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Toscana«''' |''Via Brigata Toscana'' |[[78. pehotni polk (Italija)|78. pehotni polk]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Ulica brigade »Trapani«''' |''Via Brigata Trapani'' | |Madonnina del Fante | |- |'''Ulica brigade »Treviso«''' |''Via Brigata Treviso'' | |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Ulica ograda''' |''Via del Brolo'' |Iz furlanskega ''broili'' (ograd, sadovnjak) |Placuta | |- |'''Buffolinijeva ulica''' |''Via dei Buffolini'' | |Na Livadi | |} == C == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Cadorejska ulica''' |''Via Cadore'' |[[Cadore]], regija med pokrajinama Belluno in Videm |Stražice | |- |'''Cadornova ulica''' |''Via Luigi Cadorna'' |[[Luigi Cadorna]] |Center |Kopališka ulica (''Via dei Bagni'');<ref>Občinsko kopališče, zgrajeno leta 1872.</ref> Dantejeva ulica (''Via Dante'') |- |'''Ulica padlim v Nasiriji''' |''Via Caduti di Nassiriya'' |[[napadi v Nasiriji]] |Center | |- |'''[[Rojce]]''' |''Via Campagnuzza'' |[[Rojce]] |Rojce | |- |'''Na Livadi''' |''Via dei Campi'' |[[livada]] |Na Livadi | |- |'''Canovova ulica''' |''Via Antonio Canova'' |[[Antonio Canova]] |Center |Svetokriška ulica (''Via Santa Croce'') |- |'''Cantaruttijeva ulica''' |''Via Casali Cantarutti'' |[[Casali Cantarutti]] |Sveta Ana | |- |'''Cantorejeva ulica''' |''Via generale Antonio Cantore'' |[[Antonio Cantore]] |Center |[[Kostanjevica pri Gorici|Kostanjeviška]] ulica (''Via della Castagnevizza'') |- |'''Cantùjeva ulica''' |''Via Cesare Cantù'' |[[Cesare Cantù]] |Center | |- |'''Capellarisova ulica''' |''Via Antonio Capellaris'' |[[Antonio Capellaris]] |Na Livadi | |- |'''Koprska ulica''' |''Via Capodistria'' |[[Koper]] |Rojce | |- |'''Kapelska ulica''' |''Via della Cappella'' |kapela |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |''Riva Prestau'' |- |'''Kapucinska ulica''' |''Via dei Cappuccini'' |[[kapucini]] |Center | |- |'''Caprinova ulica''' |''Via Giuseppe Caprin'' |[[Giuseppe Caprin]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Dunajska ulica (''Via Vienna'') |- |'''Carduccijeva ulica''' |''Via Giosuè Carducci'' |[[Giosuè Carducci]] |Center |Gosposka ulica (''Via dei Signori'') |- |'''Karnijska ulica''' |''Via Carnia'' |[[Karnija]] |Stražice | |- |'''Carrarova ulica''' |''Via Dolfo Carrara'' |[[Dolfo Carrara]] |Stražice | |- |'''Kraška ulica''' |''Via del Carso'' |[[Kras]] |[[Štandrež]] | Štandreška ulica (''Via di Sant'Andrea'') |- |'''Ulica rdeče hiše''' |''Via della Casa Rossa'' |[[Mejni prehod Rožna Dolina]] |Rdeča hiša | |- |'''Cascinova ulica''' |''Via generale Cascino'' |[[Antonino Cascino]] | |[[Gian Giuseppe Barzellini|Barzellinijeva]] ulica (''Via Gian Giuseppe Barzellini''); [[Costanzo Ciano|Cianova]] ulica (''Via Costanzo Ciano'') |- |'''Casentinska ulica''' |''Via Casentino'' |Casentino, dolina v [[Pokrajina Arezzo|Pokrajini Arezzo]] | | |- |'''Gornje mesto / Grajsko naselje''' |''Borgo Castello'' |[[Goriški grad]] | | |- |'''Catterinijeva ulica''' |''Via dei Catterini'' |Družina [[de Catterini Erzberg]] |Gorišček |Zaporna ulica/Ulica štange (''Via della Barriera'')<ref>Že od leta 1849 spominja na eno od sedmih zapor, ki so zapirale dostopne poti do mesta za pobiranje občinskih davkov.</ref> |- |'''{{brez preloma|Ulica 15. konjeniškega polka}}''' |''Via Cavalleggeri di Lodi'' |[[15. konjeniški polk (Italija)|15. konjeniški polk]] |[[Štandrež]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Cavourjev trg''']] |''Piazza (Camillo Benso, conte di) Cavour'' |[[Camillo Benso, grof Cavourja]] | |[[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolni]] trg (''Piazza del Duomo'') |- |'''Ceccottijeva ulica''' |''Via Livio Ceccotti'' |[[Livio Ceccotti]] | | |- |'''Cezarjeva ulica''' |''Via Giulio Cesare'' |[[Gaj Julij Cezar]] |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] | |- |'''Ulica antičnih cerkva''' |''Via Chiese Antiche'' | | | |- |'''Chinottova ulica''' |''Via generale Edoardo (Antonio) Chinotto'' |[[Edoardo Chinotto]] | | |- |'''Ciconijeva ulica''' |''Via Teobaldo Ciconi'' |[[Teobaldo Ciconi]] | | |- |'''Ciprianijeva ulica''' |''Via Gian Lorenzo Cipriani'' |[[Gian Lorenzo Cipriani]] | | |- |'''Clemencicheva ulica''' |''Via Alessandro Clemencich'' |[[Alessandro Clemencich]] | | |- |'''Kočevja''' |''Via Cocevia'' |Iz slovenščine "koča" | | |- |'''Codellijeva ulica''' |''Via Pier Antonio Codelli'' |[[Pier Antonio Codelli]] | | |- |'''Colinellijeva ulica''' |''Via fratelli Colinelli'' |[[Federico Colinelli|Federico]] in [[Attilio Colinelli]] | | |- |'''Hribovska ulica''' |''Via del Colle'' | |Center | |- |'''Colobinijeva ulica''' |''Via Pietro Colobini'' |[[Pietro Colobini]] | |[[Bukev|Bukova]] ulica (''Via del Faggio''); [[Michele Bianchi|Bianchijeva]] ulica (''Via Michele Bianchi'') |- |'''Kolumbov drevored''' |''Viale Cristoforo Colombo'' |[[Krištof Kolumb]] |Stražice |[[Filippo Corridoni|Corridonijev]] drevored (''Viale Filippo Corridoni'') |- |'''Kolonijska ulica''' |''Via della Colonia'' | |Stražice | |- |'''Contavallejeva ulica''' |''Via Giovanni Contavalle'' |[[Giovanni Contavalle]] | | |- |'''Konzorcijska ulica''' |''Via Consortiva'' |[[konzorcij]] | | |- |'''Vrvarska ulica''' |''Via dei Cordaioli'' |Nekdanja tovarna izdelovalcev vrvi |Stražice | |- |'''Cordonova ulica''' |''Via Giuseppe Antonio Cordon'' |[[Giuseppe Antonio Cordon]] | | |- |'''Krminska ulica''' |''Via Cormons'' |[[Krmin]], mesto v Furlaniji | | |- |'''Potoška ulica''' |''Riva del Corno'' | | | |- |'''Coroninijeva ulica''' |''Via Coronini'' (''Borgo Zingraf'') |[[Coroniniji]] | |Cingrof |- |'''Korziška ulica''' |''Via Corsica'' |[[Korzika]] | |Potoška ulica (''Via del Torrente'') |- |'''Cossarjeva ulica''' |''Via fratelli Cossar'' |brata [[Ranieri Mario Cossar|Ranieri Mario]] in [[Giovanni Cossar]] | | |- |'''Cossettov klanec''' |''Discesa/via Norma Cossetto'' |[[Norma Cossetto]], fašistična študentka iz [[Vižinada|Vižinade]] | | |- |'''Ulica bombažne predilnice''' |''Via del Cotonificio'' |[[bombažna predilnica]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Cravosova ulica''' |''Via Emilio Cravos'' |[[Emilio Cravos]] | |''Via del Rovere'' |- |'''Crispijeva ulica''' |''Via Francesco Crispi'' |[[Francesco Crispi]] |Center | |- |'''Križeva ulica''' |''Via della Croce'' | | | |- |'''Crocejeva ulica''' |''Via Benedetto Croce'' |[[Benedetto Croce]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Studenec / Culiatov trg''']] |''Largo Giordano Culiat'' |[[Giordano Culiat]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Czörnigov trg''']] |''Piazzale Karl von Czoernig'' |[[Karl von Czörnig]] | | |} == D == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''D'Acquistova ulica''' |''Via Salvo D'Acquisto'' |[[Salvo D'Acquisto]] | | |- |'''D'Annunziov drevored''' |''Viale Gabriele D'Annunzio'' |[[Gabriele D'Annunzio]] |Center |Grajski breg (''Riva Castello'') |- |'''d'Azegliova ulica''' |''Via Massimo d'Azeglio'' |[[Massimo d'Azeglio]] | | |- |'''Dantejeva ulica''' |''Via Dante'' |[[Dante Alighieri]] |Center |Ulica [[Josef Radetzky|Josefa Radetzkega]] (''Via Josef Radetzky'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''de Amicisov trg''']] |''Piazza Edmondo de Amicis'' |[[Edmondo de Amicis]] |Center |nekoč ''piazza Corno'', Kornski trg / Na Kornu |- |'''Degasperijeva ulica''' |''Via Alcide Degasperi'' |[[Alcide Degasperi]] |Center | |- |'''de Morellijeva ulica''' |''Via Carlo de Morelli'' |[[Carlo de Morelli]] |Center |Četrt klavnic (''Contrada dei Macelli'') oz. Klavniška ulica (''Via delle Beccherie'')<ref>Že leta 1752, še leta 1844.</ref> |- |'''de' Brignolijeva ulica''' |''Via Giovanni de' Brignoli'' |[[Giovanni de' Brignoli]] | | |- |'''della Bonova ulica''' |''Via Giuseppe Domenico della Bona'' |[[Giuseppe Domenico della Bona]] | | |- |'''di Manzanova ulica''' |''Via Francesco di Manzano'' |[[Francesco di Manzano]] |Center | |- |'''Diakonova ulica''' |''Via Paolo Diacono'' |[[Pavel Diakon]] | |Ulica sv. Frančiška (''Via San Francesco'') |- |'''Diazova ulica''' |''Via Armando Diaz'' |[[Armando Diaz]] | |nekoč ''via Alvarez'', [[Francesco Alvarez de Menesses|Alvarezova]] ulica |- |'''Krožišče divizije »Gorizia«''' |''Rotonda Divisione Gorizia'' | | | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg Divizije »Julia«''']] |''Piazza Divisione Julia'' |[[seno]]; [[3. alpinska divizija »Julia«]] | |nekoč ''piazza Carlo Bertolini'', Bertolinijev trg; ''piazza del Fieno'', Seneni trg |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg divizije »Mantova«''']] |''Piazzale Divisione Mantova'' | | | |- |'''{{brez preloma|Stopnišče darovalcev organov}}''' |''Scalinata Donatori d'Organi'' | | | |- |'''Donizettijeva ulica''' |''Via Gaetano Donizetti'' |[[Gaetano Donizetti]] | |[[Joseph Haydn|Haydnova]] ulica (''Via Joseph Haydn'') |- |'''Ulica Vojvode iz Aoste''' |''Via Duca d'Aosta'' | | |Cipresna ulica / Ulica cipres |- |'''Dusejeva ulica''' |''Via Eleonora Duse'' |[[Eleonora Duse]] | | |} == E == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Staro ali ljudsko ime |- |'''Edlingov prehod''' |''Passaggio Edling'' |[[Rudolf Jožef Edling]] | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Einaudijev trg''']] |''Piazzale Luigi Einaudi'' |[[Luigi Einaudi]] | |} == F == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Fabianijeva ulica''' |''Via Max Fabiani'' |[[Maks Fabiani]] | | |- |'''Faiduttijeva ulica''' |''Via Monsignor Luigi Faidutti'' |[[Luigi Faidutti]] | | |- |'''Fajtjiska ulica''' |''Via del Faiti'' |[[Fajtji hrib]] | |Klavniška ulica (''Via del Macello'') |- |'''Ulica usmiljenih bratov''' |''Viale Fatebenefratelli'' |[[Usmiljeni bratje]] | | |- |'''Favettijeva ulica''' |''Via Carlo Favetti'' |[[Carlo Favetti]] |Center |Kočijaška ulica (''Via dei Vetturini''); Kristusova ulica (Via del Cristo) |- |'''Ferrarisova ulica''' |''Via Galileo Ferraris'' |[[Galileo Ferraris]] | |''Via Trigemina'' |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg rumenih plamenov''']] |''Largo Fiamme Gialle'' |»Fiamme Gialle« | | |- |'''Fillova ulica''' |''Via Pietro Filla'' |[[Pietro Filla]] |Stražice | |- |'''Filzijeva ulica''' |''Via Fabio Filzi'' |[[Fabio Filzi]] | | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Reški trg''']] |''Piazza Fiume'' |[[Reka, Hrvaška|Reka]] | | |- |'''Formicova ulica''' |''Via Giambattista Formica'' |[[Giambattista Formica]] | |Kornska ulica (''Contrada del Corno'') |- |'''Šanca''' |''Via Forte del Bosco'' | | | |- |'''Foscolova ulica''' |''Via Ugo Foscolo'' |[[Ugo Foscolo]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Koroška ulica (''Via Carinzia'') |- |'''Frankovska ulica''' |''Via Franconia'' |[[Frankovska]] | | |- |'''Furlanska ulica''' |''Via Friuli'' |[[Furlanija]] | | |- |'''Furlanijeva ulica''' |''Via Giuseppina Furlani'' |[[Giuseppina Furlani]] | | |} == G == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Galileieva ulica''' |''Via Galileo Galilei'' |[[Galileo Galilei]] | |Verdijeva ulica (''Via Giuseppe Verdi'') |- |'''Gallinova ulica''' |''Via Giacinto Gallina'' |[[Giacinto Gallina]] | | |- |'''Garibaldijeva ulica''' |''Via Giuseppe Garibaldi'' |[[Giuseppe Garibaldi]] |Center |Gledališka ulica, ''via del Teatro'' |- |'''Garzarollijeva ulica''' |''Via Giambattista Garzarolli'' |[[Giambattista Garzarolli]] | | |- |'''Murvova ulica''' |''Via dei Gelsi'' |[[Bela murva|murve]] |Stražice | |- |'''d'Ischiova ulica''' |''Via Gian Giacomo d'Ischia'' |[[Gian Giacomo d'Ischia]] | | |- |'''Gibellijeva ulica''' |''Via Fausto Gibelli'' |[[Fausto Gibelli]] |Na Livadi | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Gimonov trg''']] |''Piazzetta don Stefano Gimona'' |[[Stefano Gimona]] | | |- |'''Ulica Janeza XXIII.''' |''Via Giovanni XXIII'' |[[Papež Janez XXIII.]] | | |- |'''Giustijeva ulica''' |''Via Giuseppe Giusti'' |[[Giuseppe Giusti]] | | |- |'''Giustinianijeva ulica''' |''Via Pompeo Giustiniani'' |[[Pompeo Giustiniani]] |Pristava |Ulica za gradom (''Via dietro il Castello'') |- |'''Goldonijeva ulica''' |''Via Carlo Goldoni'' |[[Carlo Goldoni]] | | |- |'''Gozzijeva ulica''' |''Via Gaspare Gozzi'' |[[Gaspare Gozzi]] | | |- |'''Grabiziova ulica''' |''Via dei Grabizio'' |[[družina Grabizio]] |Podturn | |- |'''Gradiška ulica''' |''Via Gradisca d'Isonzo'' |[[Gradišče ob Soči]] | | |- |'''Gradeška ulica''' |''Via Grado'' |[[Gradež, Gorica|Gradež]] |Stražice | |- |'''Gramscijeva ulica''' |''Via Antonio Gramsci'' |[[Antonio Gramsci]] |Stražice | |- | |''Via delle Grappate'' |"grapa" | | |- |'''Gregorčičeva ulica''' |''Via Anton Gregorčič'' |[[Anton Gregorčič]] | | |- |'''[[Grojna]]''' |''Località Groina'' |predel Gorice pred naselji [[Ašči]], [[Ščedno]], [[Bukovje, Števerjan|Bukovje]] | | |- |'''Grossijeva ulica''' |''Via Tommaso Grossi'' |[[Tommaso Grossi]] | | |- |'''Ulica na brodu''' |''Vicolo del Guado'' |brod, plitvina | | |} == I == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Korzo Italije, Gorica|'''{{brez preloma|Korzo Italije}}''']]<ref>3. aprila 1951</ref> |''Corso Italia'' |[[Italija]] |Center |[[Železniška postaja Gorica Center|Železniška]] ulica (''Via della Stazione''); ''corso Francesco Giuseppe'', korzo [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]];<ref>Leta 1873.</ref> ''corso Vittorio Emanuele III'', korzo [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]]; [[Ettore Muti|Mutijev]] korzo (''Corso Ettore Muti''); ''corso Franklin Delano Roosevelt'', korzo [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]] |} == K == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Kociančičeva ulica''' |''Via Štefan Kociančič'' |[[Štefan Kociančič]] |Stražice | |- |'''Kugyjeva ulica''' |''Via Giulio Kugy'' |[[Julius Kugy]] |Rdeča hiša | |} == L == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Lantierijeva ulica''' |''Via Lantieri'' |[[družina Lantieri]] | | |- |'''Laščakova ulica''' |''Via Antonio Lasciac'' |[[Anton Laščak]] | | |- |'''Leonijeva ulica''' |''Via dei Leoni'' |[[družina Leoni]], po rodu iz [[Videm, Italija|Vidma]] |Center | |- |'''Leopardijeva ulica''' |''Via Giacomo Leopardi'' |[[Giacomo Leopardi]] |Center (Studenec) | |- |'''Na Livadi''' |''Via della Levada'' |[[livada]] | | |- |'''Livenška ulica''' |''Via Livenza'' |[[Livenza]] |[[Štandrež]] | |- |'''Locchijeva ulica''' |''Via Vittorio Locchi'' |[[Vittorio Locchi]] | |Nova ulica (''Via Nuova'') |- |'''Lorenzonijeva ulica''' |''Via Giovanni Lorenzoni'' |[[Giovanni Lorenzoni]] | | |- |'''Dolga ulica''' |''Via Lunga'' | | | |- |'''Luzzatova ulica''' |''Via Carolina Luzzato'' |[[Carolina Luzzato]] | | |} == M == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Cerje / Ulica pešakove Mati Božje''' |''Via Madonnina del Fante'' | | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg delavskih mojstrov''']] |''Piazzale Maestri del Lavoro'' | | | |- |'''Majniška cesta''' |''Stradone della Mainizza'' |[[Majnice]] | | |- |'''Malteška ulica''' |''Via Malta'' |[[Malta]] | |Kratka ulica (''Via Corta'') |- |'''Mamelijeva ulica''' |''Via Goffredo Mameli'' |[[Goffredo Mameli]] | |Šolska ulica (''Via delle Scuole'') |- |'''Maniaccova ulica''' |''Via Giovanni Maniacco'' |[[Giovanni Maniacco]] | |''Via del Torrione'' |- |'''Manzonijeva ulica''' |''Via Alessandro Manzoni'' |[[Alessandro Manzoni]] | | |- |'''Maranijeva ulica''' |''Via Francesco Marani'' |[[Francesco Marani]] | | |- |'''Marconijeva ulica''' |''Via Guglielmo Marconi'' |[[Guglielmo Marconi]] | |Stolna ulica (''Via del Duomo'') |- |'''Margottijeva ulica''' |''Via arcivescovo Carlo Margotti'' |[[Carlo Margotti]] | | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg mučenikov svobode Italije''']] |''Piazzale Martiri della Libertà d'Italia'' | | |Trg pred železniško postajo (''Piazzale della Stazione''); Trg 28. oktobra (''Piazzale XXVIII ottobre'')<ref>Pohod na Rim 28. oktobra 1922.</ref> |- |'''Marussigova ulica''' |''Via Giovanni Maria Marussig'' |[[Giovanni Maria Marussig]] | | |- |'''Ulica Marzia''' |''Via Marzia'' | | | |- |'''Mascagnijeva ulica''' |''Via Pietro Mascagni'' |[[Pietro Mascagni]] | | |- |'''Matajurska ulica''' |''Via Mataiur'' |[[Matajur]] |[[Štandrež]] | |- |'''Matteottijeva ulica''' |''Via Giacomo Matteotti'' |[[Giacomo Matteotti]] |Stražice | |- |'''Mattiolijeva ulica''' |''Via Pier Andrea Mattioli'' |[[Pier Andrea Mattioli]] | |Tehtniška ulica (''Via della Pesa'') |- |'''Mazzinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Mazzini'' |[[Giuseppe Mazzini]] | |Ulica županstva (''Via Municipio'') |- |'''[[Seznam trgov Občine Gorica|Trg zlatih medalj]]''' |''Piazzale Medaglie d'Oro'' | |Gorišček |Gorišček (''Borgo Carinzia''); Catterinijev trg (''Pizza Catterini''); [[Italo Balbo|Balbova]] ulica (''Piazza Italo Balbo'') |- |'''Buonarrotijeva ulica''' |''Via Michelangelo Buonarroti'' |[[Michelangelo Buonarroti]] | |[[Francesco della Torre|della Torrejeva]] ulica (''Via Francesco della Torre'') |- |'''Michelstädterjeva ulica''' |''Via Carlo Michelstaedter'' |[[Carlo Michelstädter|Carlo Raimondo Michelstädter]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Michielijev trg''']] |''Largo Cesare Michieli'' |[[Cesare Michieli]] | | |- |'''Mighettijeva ulica''' |''Via Antonio Mighetti'' |[[Antonio Mighetti]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Gorišček) | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg miru''']] |''Piazzale della Pace'' |[[Mir (družbeno stanje)|Mir]] |[[Stražice]] | |- |'''Mlinska (ozka) ulica''' |''Vicolo del Molino'' | | | |- |'''Nunska ulica''' |''Via delle Monache'' |[[Nuna|nune]] | | |- |'''Monferratska ulica''' |''Via Monferrato'' |[[Monferrato]], regija v Piemontu | | |- |'''Montaška ulica''' |''Via Montasio'' |[[Montaž|Montaž oz. Špik nad Policami]], vrh Julijcev | | |- |'''Kalvarijska ulica''' |''Via monte Calvario'' |[[Kalvarija, Gorica|Kalvarija oz. Podgora]], grič nad Gorico |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Kaninska ulica''' |''Via monte Canin'' |[[Kaninsko pogorje|Kanin]], vrh Julijcev | | |- |'''Ulica Feste''' |''Via monte Festa'' |[[Festa (gora)|Festa]], vrh Julijcev v Karniji |[[Štandrež]] | |- |'''Grmaška ulica''' |''Via monte Hermada'' |[[Grmada (grič)|Grmada]], grič na Krasu | | |- |'''Ulica gore Monte Lungo''' |''Via Monte Lungo'' |[[Monte Lungo]] | | |- |'''Krnska ulica''' |''Via Monte Nero'' |[[Krn]] | | |- |'''Sabotinska ulica''' |''Via monte Sabotino'' |[[Sabotin]] | | |- |'''Svetogorska ulica''' |''Via del Montesanto (Monte Santo)'' |[[Solkan]], vas pri Gorici; [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora oz. Skalnica]], hrib nad Solkanom |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Solkanska pot/ulica (''Via di Salcano'') |- |'''Ulica gore Sei Busi''' |''Via monte Sei Busi'' |[[Sei Busi]] |[[Štandrež]] | |- |'''Ulica Montecucca''' |''Via Montecucco'' |[[Montecucco]] | | |- |'''Ulica Grappe''' |''Via monte Grappa'' |[[Grappa (gora)|Grappa]] |[[Štandrež]] | |- |'''Montelska ulica''' |''Via del Montello'' |[[Montello]] |[[Štandrež]] | |- |'''Klanec (vzpon Monteverde)''' |''Salita Monteverde'' | | | |- |'''Morassijeva ulica''' |''Via Antonio Morassi'' |[[Antonio Morassi]] | | |- |'''Pred županstvom''' |''Piazza del Municipio'' |[[Županstvo Gorice]] ([[Palača Attems Heiligenkreuz]]) | | |- |'''Musnigova ulica''' |''Via Antonio Musnig'' |[[Antonio Musnig]] | | |} == N == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Nadiška ulica''' |''Via Natisone'' |[[Nadiža]], reka med Italijo in Slovenijo |[[Štandrež]] | |- |'''Nievova ulica''' |''Via Ippolito Nievo'' |[[Ippolito Nievo]] | |Dornberška ulica (''Via Dornberg'') |- |'''Niška ulica''' |''Via Nizza'' |[[Nica]] | |[[Cesare Lombroso|Lombrosova]] ulica (''Via Cesare Lombroso'') |- |'''Ulica 9. avgusta''' |''Via IX agosto'' |9. avgust 1916: zavzetje Gorice s strani [[Italijanska kraljeva vojska|italijanske kraljeve vojske]] | |Plinarniška ulica (''Via dell'Usina'' oz. ''Via dal Gas''), ''via Torrente''; ''Via Monte Calvario'' |} == O == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Oberdankova ulica''' |''Via Guglielmo Oberdan'' |[[Wilhelm Oberdank]] | |Vojašniška ulica (''Via della Caserma'') |- |'''Olivijevo stopnišče''' |''Scalinata Licurgo Olivi'' |[[Licurgo Olivi]] | | |- |'''Orianijev drevored''' |''Viale Alfredo Oriani'' |[[Alfredo Oriani]] | |Ribarniški trg (''Piazza/Largo della Pescheria'') |- |'''Orlandova ulica''' |''Via Vittorio Emanuele Orlando'' |[[Vittorio Emanuele Orlando]] | | |- |'''Ulica vrtov''' |''Via degli Orti'' | | | |- |'''Ortigarska ulica''' |''Via dell'Ortigara'' |gora [[Ortigara]] | | |- |'''Orzonijeva ulica''' |''Via degli Orzoni'' |[[družina Orzoni]] | | |- |'''Špitalska ulica''' |''Via dell'Ospitale'' |bolnišnica |Placuta | |} == P == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Pacassijev trg''']] |''Largo Nicolò Pacassi'' |[[Nikolaus Pacassi]] | | |- |'''Pajerjeva ulica''' |''Via (Luigi) Pajer di Monriva'' |[[Luigi Pajer di Monriva]] | | |- |'''Palladiova ulica''' |''Via Andrea Palladio'' |[[Andrea Palladio]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Paolinijeva ulica''' |''Via generale Giuseppe Paolini'' |[[Giuseppe Paolini]] | | |- |'''Papova ulica''' |''Via generale Achille Papa'' |[[Achille Papa]] | | |- |'''Parcarjeva ulica''' |''Via Giovanni Ottaviano Parcar'' |[[Giovanni Ottaviano Parcar]] | | |- |'''Parinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Parini'' |[[Giuseppe Parini]] | |Ulica tovorne postaje (''Via Scalo Merci'') |- |'''Pascolijeva ulica''' |''Via Giovanni Pascoli'' |[[Giovanni Pascoli]] | |[[Giuseppe Vandola|Vandolova]] ulica (''Via Capitan Vandola''); Ciconijeva ulica (''Via Teobaldo Ciconi'') |- |'''Ulica Pasubia''' |''Via del Pasubio'' |[[Pasubio]], gora med pokrajinami [[Pokrajina Trento|Trento]] in [[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |[[Štandrež]] | |- |'''Paternollijeva ulica''' |''Via Giovanni Paternolli'' |[[Giovanni Paternolli]] | | |- |'''Pellicova ulica''' |''Via Silvio Pellico'' |[[Silvio Pellico]] | |Ulica [[Evgen Savojski|princa Evgena]] (''Via Principe Eugenio'') |- |'''Pellisova ulica''' |''Via Ugo Pellis'' |[[Ugo Pellis]] | | |- |'''Percotova ulica''' |''Via Caterina Percoto'' |[[Caterina Percoto]] | |Ulica [[Bohinjska proga|bohinjske proge]] (''Via Transalpina'') |- |'''Ulica pergole''' |''Androna della Pergola'' |pergola, z vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih | | |- |'''Petrarcova ulica''' |''Via Francesco Petrarca'' |[[Francesco Petrarca]] | |[[Wilhelm von Tegetthoff|Tegetthoffova]] ulica (''Via'' ''Wilhelm von Tegetthoff'') |- |'''Petrogallijeva ulica''' |''Via dei Petrogalli'' |[[Petrogalli|družina Petrogalli]] |Pristava | |- |'''Piavska ulica''' |''Via Piave'' |[[Piava]], reka v Furlaniji in Venetu |Stražice | |- |'''[[Placuta]]''' |''Riva Piazzutta'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Pitterijeva ulica''' |''Via Riccardo Pitteri'' |[[Riccardo Pitteri|Riccardo Pitter]] | |[[Karl Czörnig|Czörnigova]] ulica (''Via Carl von Czoernig'') |- |'''[[Pevma]]''' |''Località Piuma'' | |[[Pevma]] | |- |'''Pocarinijeva ulica''' |''Via Sofronio Pocarini'' |[[Sofronio Pocarini]] | | |- |'''Ulica hribčka''' |''Via del Poggio'' |griča, gomile, hribine | |Ulica črnih vodnjakov (''Via dei Pozzi Neri'') |- |'''Puljska ulica''' |''Via Pola'' |[[Pulj]], mesto v Istrski županiji na Hrvaškem | | |- |'''Polesinska ulica''' |''Via Polesine'' |[[Polesine]] | | |- |'''Streliška ulica''' |''Via del Poligono'' |strelišče, poligon | |Gozdna ulica (''Via del Bosco'') |- |'''Ulica pevmskega mostu''' |''Via Ponte Torrione'' |[[Pevmski most]] | | |- |'''Portova ulica''' |''Via Carlo Porta'' |[[Carlo Porta]] | | |- |'''Vodnjaška ulica''' |''Via del Pozzo'' |vodnjak |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Travniška ulica''' |''Via del Prato'' |travnik | | |- |'''Puccinijeva ulica''' |''Via Giacomo Puccini'' |[[Giacomo Puccini]] | | |} == Q == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''{{brez preloma|Viadukt »[[Quarto Stormo Caccia]]«}}''' |''Viadotto Quarto Stormo Caccia'' |dob. ''četrta lovska jata'' | | |- |'''Ulica 4. novembra''' |''Via IV novembre'' |Avstro-Ogrska podpiše premirje 4. novembra 1918 |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |} == R == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Rabatišče''' |''Via dei Rabatta'' | | |''Contrada del Corso'' |- |'''Pristava / Na Rafutu''' |''Via Rafut'' |[[Rafut]] |Pristava | |- |'''Randacciova ulica''' |''Via Giovanni Randaccio'' |[[Giovanni Randaccio]] | |Bertolinijeva ulica (''Via Bertolini''); Kobencljeva ulica (''Via Cobenzl'') |- |'''[[Raštel]]''' |''Via Rastello'' | |Center | |- |'''{{brez preloma|Ulica regimenta »Piemonte Reale«}}''' |''Via Reggimento Piemonte Reale'' | | | |- |'''Resslova ulica''' |''Via Giuseppe Ressel'' |[[Josef Ressel]] | | |- |'''Rismondova ulica''' |''Via Giovanni Rismondo'' |[[Giovanni Rismondo]] | |[[Lenart Goriški|Ulica grofa Lenarta]] (''Via Conte Leonardo''); Telovadna ulica (''Via della Ginnastica'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg italijanskega risorgimenta''']] |''Piazzale Risorgimento Italiano'' |[[risorgimento]] | | |- |'''Ristorijeva ulica''' |''Via Adelaide Risori'' |[[Adelaide Risori]] | |Ulica [[Debela griža (vzpetina)|Debele griže]] (''Via Monte San Michele'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Ritterjev trg''']] |''Piazzale Enrico Ritter'' |[[Enrico Ritter]] |[[Stražice]] | |- |'''Roccova ulica''' |''Via Enrico Rocca'' |[[Enrico Rocca]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Rimska ulica''' |''Via Roma'' |[[Rim]] |Center |Rottov trg (''Piazza Antonio Rotta'') |- |'''Romanjska ulica''' |''Via Romagna'' |[[Romanja]] | | |- |'''Rossellijeva ulica''' |''Via fratelli Rosselli'' |[[Carlo Rosselli|Carlo]] in [[Nello Rosselli]] | | |- |'''Rossinijeva ulica''' |''Via Gioacchino Rossini'' |[[Gioachino Rossini|Gioachino Antonio Rossini]] | |Colloredova ulica (''Via Colloredo'') |- |'''Rottova ulica''' |''Via Antonio Rotta'' |[[Antonio Rotta]] | |(''Via Corte Caraveggio'') |- |'''Rutarjeva ulica''' |''Via Simon Rutar'' |[[Simon Rutar]] | | |} == S == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |[[Seznam trgov v Sloveniji|'''Trg sv. Andreja''']] |''Piazza Sant'Andrea'' |[[Sveti Andrej|Andrej Apostol]] |[[Štandrež]] | |- |'''Ulica sv. Angele Merici / Mericijeva ulica''' |''Via Sant'Angela Merici'' |[[Angela Merici]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg sv. Antona''']] |''Piazza Sant'Antonio'' |[[Anton Padovanski]] |Center |Trg šenhaus (''Piazza Schönhaus'' oz. ''Senaus''), Stari trg |- |'''Ulica sv. Klare''' |''Via Santa Chiara'' |[[Klara Asiška]] |Center | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''{{brez preloma|Trg sv. Frančiška Asiškega}}''']] |''Piazza San Francesco d'Assisi'' |[[Frančišek Asiški]] |Center | |- |'''Škabrijelova ulica''' |''Via del San Gabriele'' |[[Škabrijel]] |Gorišček |[[Pokopališče|Pokopališka]] ulica (''Via del Camposanto'') |- |'''Ulica sv. Janeza''' |''Via San Giovanni'' |[[Janez Evangelist]] |Center | |- |'''Ulica sv. Justa''' |''Via San Giusto'' |[[Just Tržaški]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Trg pred Stolnico''']] |''Corte Sant'Ilario'' |[[Hilarij iz Poitiersa]] |Center | |- |'''Ulica Debele griže''' |''Via del San Michele'' |[[Debela griža (vzpetina)|Debela griža]] |[[Štandrež]] / [[Rojce]] |Rojški travnik (''Prato Campagnuzza'') |- |[[Trg sv. Roka, Gorica|'''Trg sv. Roka''']] |''Piazza San Rocco'' |[[Rok iz Montpelliera]] |Podturn | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Sabov trg''']] |''Piazzale Umberto Saba'' |[[Umberto Saba]] |Center | |- |'''Salveminijeva ulica''' |''Via Gaetano Salvemini'' |[[Gaetano Salvemini]] |Sveta Ana | |- |'''Svetniška ulica''' |''Via del Santo'' | |Center | |- |'''Ulica kamnitih cest''' |''Via delle Sassaie'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Na Livadi) | |- |'''Saurova ulica''' |''Via Nazario Sauro'' |[[Nazario Sauro]] |Center |Carinska ulica (''Via Dogana'') + Ulica stare pošte (''Via della Posta Vecchia'') + Via Rassauer<ref>Ponemčeno ime italijanske družine Rassa, v Gorici že leta 1475.</ref> |- |'''Ulica stopnice''' |''Via della Scala'' | |Placuta | |- |'''Scaramuzzova ulica''' |''Via (generale) Sebastiano Scaramuzza'' |[[Sebastiano Scaramuzza]] |Gorišček | |- |'''Škodnikova ulica''' |''Via generale (Francesco Ignazio) Scodnik'' |[[Francesco Ignazio Scodnik]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Skalna ulica''' |''Via degli Scogli'' | |[[Svetogorska četrt - Placuta]] (Na Livadi) |Pod skalami (''Sotto i Cretti'') |- |'''Ulica kmetijske šole''' |''Via della Scuola Agraria'' | |Podturn / Rdeča hiša | |- |[[Seznam trgov Občine Gorica|'''Seghizzijev trg''']] |''Piazzale Augusto Cesare Seghizzi'' |[[Augusto Cesare Seghizzi]] | | |- |'''Semeniška ulica''' |''Via del Seminario'' |semenišče |Center |Rimska ulica (''Via Roma'') |- |'''Serrova ulica''' |''Via Renato Serra'' |[[Renato Serra]] |Stražice | |- |'''Settejeva ulica''' |''Via Carlo Sette'' |[[Carlo Sette]] | | |- |'''Signorinijeva ulica''' |''Via Paolo Signorini'' |[[Paolo Signorini]] |Sveta Ana | |- |'''Silska ulica''' |''Via Sile'' |reka [[Sile (reka)|Sile]] |Stražice | |- |'''Slataperjeva ulica''' |''Via Scipio Slataper'' |[[Scipio Slataper]] |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Smareglieva ulica''' |''Via Antonio Smareglia'' |[[Antonio Smareglia]] |Stražice | |- |'''Sotgiovo stopnišče''' |''Scalinata Sebastiano Sotgia'' |[[Sebastiano Sotgia]] |Rojce / [[Štandrež]] | |- |'''Ulica Sottomonte (Ulica [[Piščanci|Piščancev]]?)''' |''Via Sottomonte'' | |Ločnik / Madonnina del Fante | |- |'''Spazzapanova ulica''' |''Via Francesco Spazzapan'' |[[Francesco Spazzapan]] |Stražice | |- |'''[[Stražice]]''' |''Località Straccis'' | |Stražice |Stražiška ulica (''Via Strazig'') |- |'''Stuparicheva ulica''' |''Via fratelli Stuparich'' |[[Carlo Stuparich|Carlo]] in [[Giani Stuparich]] |Sveta Ana | |- |'''Sverzuttijeva ulica''' |''Via Augusto Sverzutti'' |[[Augusto Sverzutti]] |Sveta Ana | |- |'''Svevova ulica''' |''Via Italo Svevo'' |[[Italo Svevo]] |Podturn |Vodnjakova veža (''Androna del Pozzo'') |} == T == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Tabaieva ulica''' |''Via Antonio Tabai'' |[[Antonio Tabai]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tilmentska ulica''' |''Via Tagliamento'' |[[Tilment]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tartinijeva ulica''' |''Via Giuseppe Tartini'' |[[Giuseppe Tartini]] |Stražice | |- |'''Ulica Tretje armade''' |''Via Terza Armata'' |[[3. armada (Kraljevina Italija)|3. armada]] |Podturn / Sveta Ana | |- |'''Ticinska ulica''' |''Via Ticino'' |[[Ticino]] |[[Štandrež]] | |- |'''Timavska ulica''' |''Via Timavo'' |[[Timava]] |[[Štandrež]] | |- |'''Tominčeva ulica''' |''Via Giuseppe Tominz'' |[[Jožef Tominc]] |Center | |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Tommaseov trg''']] |''Piazza Niccolò Tommaseo'' |[[Niccolò Tommaseo]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] |Mali trg; Placuta (''Piazzutta'') |- |'''Tonzigova ulica''' |''Via Antonio Tonzig'' |[[Antonio Tonzig]] |Pristava | |- |'''Torrianijeva ulica''' |''Via dei Torriani'' |[[Torriani|družina Torriani]] |Stražice |[[New York|Newyorška]] ulica (''Via New York'') |- |'''Ulica pevmskega mostu''' |''Via Ponte del Torrione'' |[[Pevmski most]] |Stražice / [[Pevma]] | |- |'''Toscaninijeva ulica''' |''Via Arturo Toscanini'' |[[Arturo Toscanini]] |Sveta Ana | |- |'''Toscolanska ulica''' |''Via Toscolano'' |[[Toscolano Maderno|Toscolano]] |Podturn / Rdeča hiša | |- |'''Totijeva ulica''' |''Via Enrico Toti'' |[[Enrico Toti]] |Stražice |(''Via Colonia di Strazig'') |- |[[Trg Evrope|'''Trg Evrope''']] |''Piazzale/Piazza della Transalpina'' |Evropa / [[Transalpina]] |[[Svetogorska četrt - Placuta]] | |- |'''Trentska ulica''' |''Via Trento'' |[[Trento]] |Center |[[Andreas Hofer|Hoferjeva]] ulica (Via Andrea Hofer) |- |'''Tržaška ulica''' |''Via Trieste'' |[[Trst]] |Sveta Ana | |- |'''Trivigianova ulica''' |''Via Camillo Trivigiano'' |[[Camillo Trivigiano]] |[[Štandrež]] | |- |'''Odrezana ulica''' |''Vicolo Tronco'' | |Na Livadi | |- |'''Tumova ulica''' |''Via Henrik Tuma'' |[[Henrik Tuma]] |Sveta Ana | |} == V == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Vaccanova ulica''' |''Via dei Vaccano'' | |Rafut / center | |- |[[Grojna|'''V Grojni''']] |''Località Vallone dell'Acqua'' | |Grojna | |- |'''Beneški drevored''' |''Viale Venezia'' |[[Benetke]] |Stražice | |- |'''Venierova ulica''' |''Via Pietro Veniero'' |[[Pietro Veniero]] |Podturn |Cesta pod lipo; Župniščna/Farovška ulica (''Via della Canonica'') |- |'''Drevored 20. septembra''' |''Viale XX settembre'' |[[osvojitev Rima]] |Stražice / center |Ulica novega mostu (''Via del Ponte Nuovo''); [[Sabotin|Sabotinska]] ulica (''Via del Sabotino'') |- |'''Ulica 24. marca''' |''Via XXIV maggio'' |vstop Italije v 1. svetovno vojno |Center |Ulica treh kraljev (''Via Tre Re'') |- |[[Seznam trgov v Gorici|'''Trg 27. marca''']] |''Largo XXVII marzo'' |Rim razglašen kot glavno mesto |Center | |- |'''Verdijev korzo''' |''Corso Giuseppe Verdi'' |[[Giuseppe Verdi]] |Center |Tržiščna ulica (''Via del Mercato''); Vrtna ulica (''Via del Giardino'')<ref>Marca 1901.</ref> |- |'''Vicenška ulica''' |''Via Vicenza'' |[[Vicenza]] |Stražice | |- |'''Androna vinogradov''' |''Androna delle Vigne'' | |[[Podgora, Gorica|Podgora]] | |- |'''Vergilov drevored''' |''Viale Virgilio'' |[[Vergilij|Virgilij]] |Stražice |Lisičja ulica (''Via della Volpe'') |- |[[Travnik, Gorica|'''Travnik''']] |''Piazza della Vittoria'' |italijanska zmaga v prvi svetovni vojni; [[travnik]] |Center |Travnik (''Piazza Traunick''); nekoč ''Piazza Grande'', Veliki trg<ref>''Regio Pratensis, Slavice Traunick'', "travniški kraj, slovansko Travnik".</ref> |- |'''Vittoriovenetska ulica''' |''Via Vittorio Veneto'' |[[Vittorio Veneto]] |Podturn / center |Šempetrska ulica, ''via di San Pietro'' |- |'''Cesta julijsko-trentinskih iredentnih prostovoljcev''' |''Strada Volontari Irredenti Giuliano-Trentini'' | |Grojna | |- |'''Voltova ulica''' |''Via Alessandro Volta'' |[[Alessandro Volta]] |Stražice | |} == Z == {| class="wikitable" |+ !Ime !Italijansko ime !Izvor imena in opombe !Okrožje !Staro ali ljudsko ime |- |'''Zamenhofov prehod''' |''Passaggio L. L. Zamenhof'' |[[Ludwik Zamenhof|Ludwik Lazarus Zamenhof]] |Stražice / center | |- |'''Zadrska ulica''' |''Via Zara'' |[[Zadar]] |Rojce | |- |'''Zoruttijeva ulica''' |''Via Pietro Zorutti'' |[[Pietro Zorutti]] |Stražice | |} == Galerija == [[Slika:Via leopardi Gorizia.jpg|sličica|264x264_pik|Leopardijeva ulica]] [[Slika:Gorizia - Via Rastelle.jpg|sličica|317x317_pik|Marconijeva ulica]] [[Slika:Via Mameli, verso il Castello - panoramio.jpg|sličica|Mamelijeva ulica]] [[Slika:Görz, Haus in der Via Gimnastica. (BildID 15465152).jpg|sličica|Rismondova ulica (nekoč ulica Telovadbe, ''via della Ginnastica''; ok. 1916)]] [[Slika:Zerstörungen in Gorizia (Görz), der Eingang zur (Bolko) Kaserne an der Via Trieste (BildID 15464769).jpg|sličica|Tržaška ulica (ok. 1916)]] [[Slika:Gorizia Postcard - 1900 - Corso Verdi.jpg|sličica|246x246_pik|Verdijev korzo (na levi strani [[Trgovski dom]])]] [[Kategorija:Ulice v Gorici| ]] [[Kategorija:Seznami ulic|Gorica]] [[Kategorija:Seznami, povezani z Gorico|Ulice]] 6dv1ibpdxn3abcp04fy3a6h77ksezed 0 506414 6705221 6686087 2026-07-01T14:49:48Z VidicK01 193275 +posodobljeni organi stranke 6705221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična, {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> Stevanović je napovedal vztrajanje pri stališču, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|200px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorovič]] *'''Generalna sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] j4ehpubxa8u81i6p1gv3fgnehqzv401 6705222 6705221 2026-07-01T14:51:49Z VidicK01 193275 /* Organi stranke */ p 6705222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična, {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]] | general_secretary = [[Matjaž Gorjup]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Zgodovina == === Lista Zoran Za Kranj === Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Ustanovitev in začetki delovanja === Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> ==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ==== Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> === Protesti proti covidnim ukrepom (2021) === {{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}} 29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) === Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" /> Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | {{no2|Podpora}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> Stevanović je napovedal vztrajanje pri stališču, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni *'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]] *'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]] *'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" /> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] csc8d3z0b6mse8o15xnbz4z8o0wp5ye 0 507817 6705370 6450558 2026-07-01T19:22:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705370 wikitext text/x-wiki [[Image:Edificios en Yazd, Irán, 2016-09-21, DD 17.jpg|thumb|250px|right|''Ab anbar'' (vodni rezervoar) z dvojnimi kupolami in lovilci vetra (odprtine blizu vrha stolpov) v osrednjem puščavskem mestu [[Yazd]] v Iranu]] '''Lovilec vetra''' (tudi '''vetrni stolp''') (perzijsko بادگیر‎) je tradicionalni [[arhitekturni element]], ki se uporablja za ustvarjanje naravnega prezračevanja in pasivnega hlajenja v [[stavba]]h <ref>{{navedi splet|last=Malone|first=Alanna|title=The Windcatcher House|url=http://archrecord.construction.com/features/humanitariandesign/united-states/The-Windcatcher-House.asp|work=Architectural Record: Building for Social Change|publisher=McGraw-Hill|accessdate=2021-11-05|archive-date=2012-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120422032037/http://archrecord.construction.com/features/humanitariandesign/united-states/The-Windcatcher-House.asp|url-status=dead}}</ref> Lovilci vetra so na voljo v različnih izvedbah: enosmerni, dvosmerni in večsmerni. Pogosto se uporabljajo v [[Iran]]u, [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in v zahodnoazijskih državah okoli [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in se uporabljajo že zadnjih tri tisoč let.<ref> Saadatian, Omidreza; Haw, Lim Chin; Sopian, K.; Sulaiman, M.Y. (April 2012). "Review of windcatcher technologies". Renewable and Sustainable Energy Reviews. 16 (3): 1477–1495. doi:10.1016/j.rser.2011.11.037[https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1364032111005843?via%3Dihub ]</ref> Sodobni arhitekti so jih v drugi polovici 20. stoletja zanemarjali, v začetku 21. stoletja pa so jih znova uporabljali za povečanje prezračevanja in zmanjšanje porabe energije za klimatske naprave. Na splošno so stroški gradnje prezračevane stavbe z lovilcem vetra nižji kot pri podobni stavbi s konvencionalnimi sistemi ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC). Nižji so tudi stroški vzdrževanja. Za razliko od klimatskih naprav in ventilatorjev z motorjem so vetrovniki tihi in delujejo tudi ko električna energija izpade (posebna skrb na mestih, kjer je električna energija nezanesljiva in draga, kot sta Indija in Kalifornija). Lovilci vetra se zanašajo na lokalne vremenske in mikroklimatske razmere in vse tehnike ne bodo delovale povsod; pri načrtovanju je treba upoštevati lokalne dejavnike.<ref> Ford, Brian (September 2001). "Passive downdraught evaporative cooling: principles and practice" (PDF). Architectural Research Quarterly. 5 (3): 271–280. doi:10.1017/S1359135501001312[https://www.cambridge.org/core/journals/arq-architectural-research-quarterly/article/passive-downdraught-evaporative-cooling-principles-and-practice/6317345C8FB8B405AADE7BA99CD62E8B ]</ref> == Opis in funkcija == {{multiple image |image1=Wind Tower Dubai.jpg |caption1=Ta vetrni stolp ima štiri odprtine in navpične stene iz rjave tkanine na notranjih diagonalah, tako da lahko ujame veter iz različnih smeri. ([[:File:Inside the windcatcher exhibit at the Dubai Museum.jpg|inside view]]), Dubajski muzej |image2=Souq Waqif, Doha, Catar, 2013-08-05, DD 77.JPG |caption2=Pogosteje so vetrni stolpi zidani, kot je ta primer z osmimi odseki v Souq Waqifu, Doha, Katar |image3=Malkafs (1878) - TIMEA.jpg |caption3=Malqafs v Egiptu leta 1878; kratke desne trikotne prizme z navpično stranjo levo odprto in obrnjeno neposredno proti vetru navzgor ali navzdol (po ena na stavbo). To deluje na območjih z močnimi nizkimi vetrovi iz dosledne smeri. }} Lovilci vetra se močno razlikujejo po obliki, vključno z višino, površino prečnega prereza ter notranjimi deli in filtri. Konstrukcija lovilca vetra je odvisna od prevladujoče smeri vetra na določeni lokaciji: če veter piha samo z ene strani, ima lahko le eno odprtino in brez notranjih predelnih sten. Na območjih z bolj spremenljivimi smermi vetra so lahko tudi radialne notranje stene, ki delijo vetrovnik na navpične dele. Ti odseki so kot vzporedni dimniki, vendar z odprtinami na strani, usmerjenimi v več smereh. Več odsekov zmanjša pretok, vendar poveča učinkovitost pri podoptimalnih kotih vetra. Če veter zadene odprtino pravokotno, bo šel noter, če pa jo udari pod dovolj poševnim kotom, bo namesto tega zdrsnil okoli stolpa.<ref> Hassan Fathy. "The wind factor in air movement".[https://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80a01e/80A01E00.htm] Natural Energy and Vernacular Architecture.</ref> Lovilci vetra na območjih z močnejšim vetrom bodo imeli manjši skupni prerez, območja z zelo vročim vetrom pa imajo lahko veliko manjših jaškov za hlajenje vhodnega zraka.  Vetrni stolpi s kvadratnimi vodoravnimi prečnimi prerezi so učinkovitejši od okroglih, saj zaradi ostrih kotov tok postane manj laminaren, kar spodbuja ločitev toka; primerna oblika poveča sesanje. Višji lovilci vetra ujamejo višje vetrove. Višji vetrovi pihajo močnejši in hladnejši (in v drugo smer <ref name=houghton>{{navedi knjigo |last=Houghton |first=John |date=2002 |title=The Physics of Atmospheres |url=https://archive.org/details/physicsofatmosph0000houg_v7g8 |edition=3. |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/physicsofatmosph0000houg_v7g8/page/n152 135]–136 |isbn=0-521-01122-1}}</ref>). Višji zrak je običajno tudi manj prašen. Če je veter prašen ali onesnažen ali če obstajajo bolezni, ki jih prenašajo žuželke, kot sta malarija in mrzlica denga, bo morda potrebno filtriranje zraka. Nekaj prahu se lahko odloži na dno vetrovnika, ko se zrak upočasni (glej spodnji diagram), več pa se lahko filtrira z ustreznimi zasaditvami ali mrežo proti žuželkam. Fizični filtri na splošno zmanjšajo pretok, razen če je tok zelo sunkovit. Morda je mogoče tudi v celoti ali delno zapreti lovilec vetra. Kratka, široka pravokotna trikotna prizma ''malkaf'' je običajno dvosmerna, postavljena v simetričnih parih in se pogosto uporablja s ''salsabilom'' (hladilna enota za izhlapevanje) in ''šukšejko'' (oddušnik za strešno luč).<ref> Mohamed, Mady A. A. (2010). S. Lehmann; H.A. Waer; J. Al-Qawasmi (eds.). Traditional Ways of Dealing with Climate in Egypt. The Seventh International Conference of Sustainable Architecture and Urban Development (SAUD 2010). Sustainable Architecture and Urban Development. Amman, Jordan: The Center for the Study of Architecture in Arab Region (CSAAR Press). pp. 247–266. (low-res bw version[https://www.irbnet.de/daten/iconda/CIB22610.pdf])</ref> Široki ''malkafi'' se pogosteje uporabljajo v vlažnih podnebjih, kjer je pretok zraka velikega volumna pomembnejši v primerjavi z hlajenjem z izhlapevanjem. V toplejših podnebjih so ožji in zrak se na poti v notranjost ohladi. Pogosteje se uporabljajo v Afriki. ''Baudgir'' pa so večstranski (običajno 4-stranski) in so običajno visoki stolpi (do 34 metrov višine), ki se pozimi lahko zaprejo. Pogosteje so v regiji Perzijskega zaliva in na območjih s prašnimi nevihtami. Višji vetrovi imajo tudi močnejši učinek. Lovilec vetra se je uveljavil tudi v zahodni arhitekturi in obstaja več komercialnih izdelkov, ki uporabljajo ime ''windcatcher''. Nekateri sodobni lovilci vetra uporabljajo senzorsko krmiljene gibljivih delov ali celo ventilatorje na sončno energijo, da naredijo polpasivne prezračevalne in polpasivne hladilne sisteme. === Način hlajenja === Nočni način hladi hišo s povečanjem prezračevanja ponoči, ko je zunanji zrak hladnejši; vetrni stolpi lahko pomagajo pri nočnem ohlajanju. Lovilec vetra lahko hladi zrak tudi tako, da ga vleče čez hladne predmete. V sušnem podnebju so dnevne temperaturne spremembe pogosto ekstremne, pri čemer se puščavske temperature ponoči pogosto spustijo pod ledišče. Toplotna vztrajnost tal izravnava dnevna in celo letna temperaturna nihanja. Tudi toplotna vztrajnost debelih zidanih sten bo ohranjala stavbo toplejšo ponoči in hladnejšo podnevi. Lovilci vetra lahko ohlajajo tako, da vlečejo zrak čez nočno ali zimsko ohlajene materiale, ki delujejo kot zbiralniki toplote. Lovilci vetra, ki ohlajajo tako, da vlečejo zrak nad vodo, uporabljajo vodo kot zbiralnik toplote, če pa je zrak suh, ohlajajo tudi zrak z hlajenjem z izhlapevanjem. Toplota v zraku preide v izhlapevanje nekaj vode in se ne sprosti, dokler voda ponovno ne kondenzira. To je zelo učinkovit način hlajenja suhega zraka. Preprosto premikanje zraka ima tudi hladilni učinek. Ljudje se hladimo z izhlapevanjem, ko se potimo. Prepih moti mejno plast telesa segretega in z vodo nasičenega zraka, ki se oprime kože, zato se bo človek v zraku, ki se premika, počutil hladnejše kot v mirujočem zraku enake temperature. === Sile za premikanje zraka === [[File:malqaf.svg|thumb|right|upright=1.3|Par kratkih vetrovnikov ali ''malqaf'', ki se uporabljajo v tradicionalni arhitekturi; veter sili navzdol na privetrni strani in pušča na zavetrni strani. V središču je ''šukšeika'' (oddušnik za strešno luč), ki se uporablja za senčenje ''qa'a'' (sprejemna soba) spodaj, hkrati pa omogoča dvig vročega zraka iz nje.]] Lovilec vetra lahko deluje na dva načina: usmerja tok zraka z uporabo tlaka vetra, ki piha v lovilec, ali usmerja tok zraka z uporabo vzgonskih sil iz temperaturnih gradientov (učinek dimnika). O relativnem pomenu teh dveh sil se je razpravljalo. Pomen vetrnega tlaka očitno narašča z naraščajočo hitrostjo vetra in je na splošno pomembnejši od vzgona v večini pogojev, v katerih vetrovnik deluje učinkovito. Pomembna je tudi hitrost pretoka zraka, predvsem za hlajenje z izhlapevanjem (saj deluje samo na suh zrak in vlaži zrak). Možno je, da ima stavba s prezračevanjem vetrnega stolpa zelo visoke stopnje pretoka; V enem poskusu so izmerili 30 zračnih menjav/uro. Pomemben je enakomeren, stabilen pretok brez zastajajočih vogalov. Zato se je treba izogibati turbulentnemu toku; [[laminarni tok]] je učinkovitejši pri ohranjanju človekovega udobja (skrajni primer je [[Teslin ventil]]). Pogosto se uporabljajo tudi drugi elementi v kombinaciji z lovilci vetra za hlajenje in prezračevanje: dvorišča, kupole, stene in fontane, na primer, kot sestavni deli celotne strategije prezračevanja in upravljanja toplote. ==== Pretok zraka zaradi pritiska vetra ==== Če je odprta stran lovilca vetra obrnjena proti prevladujočemu vetru, ga lahko "ujame" in spusti v osrčje stavbe. Sesanje z zavetrne strani vetrovnega stolpa je prav tako pomembna gonilna sila, običajno nekoliko bolj konstantna in manj sunkovita kot pritisk na protivetrni strani (glej [[Venturijev učinek]] in [[Bernoullijeva enačba]]). Vodenje vetra skozi stavbo hladi ljudi v notranjosti stavbe. Zrak teče skozi hišo in odhaja z druge strani ter ustvarja prepih; sama stopnja pretoka zraka lahko zagotovi učinek hlajenja. Lovilce vetra so na ta način uporabljali že tisoče let. Vetrni stolp v bistvu ustvarja gradient tlaka za vlečenje zraka skozi stavbo. Vetrni stolpi, prekriti z vodoravnimi zračnimi profili, so bili zgrajeni za povečanje teh tlakovnih gradientov. Oblika tradicionalne strehe ''šukšeika'' prav tako ustvarja sesanje, ko veter piha po njej. ==== Pretok zraka iz konvekcije ==== {{glavni|Konvekcija}} [[File:UFAD Air Stratification Example Diagram.jpg|thumb|upright=1.5|Navpični temperaturni gradient je posledica stabilne stratifikacije zraka v prostoru. Upoštevajte vroč zrak, ki se dviga od osebe.]] Vzgon običajno ni glavni učinek, ki spodbuja kroženje zraka lovilca vetra čez dan. V okolju brez vetra lahko lovilec vetra še vedno deluje z učinkom dimnika. Vroči zrak, ki je manj gost, se nagiba k potovanju navzgor in uhaja iz vrha hiše preko vetrnega stolpa. Ogrevanje samega vetrnega stolpa lahko segreje zrak v notranjosti (to naredi sončni dimnik), tako da se dvigne in potegne zrak iz vrha hiše, kar ustvarja prepih. Ta učinek je mogoče okrepiti z virom toplote na dnu vetrnega stolpa (kot so ljudje, ~80 vatov vsak), vendar to ogreje hišo in jo naredi manj udobno. Bolj praktična tehnika je hlajenje zraka, ko teče navzdol in noter, z uporabo toplotnih rezervoarjev in/ali hlajenja z izhlapevanjem. ''Tablinum'' (''takhtabuš'') je bil prostor v antični rimski hiši, ki se odpira tako na močno zasenčeno dvorišče kot na zadnje vrtno dvorišče (vrtna stran je zasenčena z ''[[mašrabija]]'' rešetko). Zasnovan je za navzkrižn zajemanje zraka. Veter vsaj deloma poganja konvekcija (ker bo eno dvoriščena splošno toplejše od drugega), lahko pa ga poganja tudi pritisk vetra in hlajenje izhlapevanja, zato se vrt in dvorišče uporabljata kot vetrolov. Vzgonske sile se uporabljajo za povzročitev nočnega hlajenja. ==== Nočno uravnavanje ==== {{glavni|Pasivno hlajenje}} Dnevni temperaturni cikel pomeni, da je nočni zrak hladnejši od dnevnega; v sušnem podnebju veliko hladnejši. To ustvarja znatne vzgonske sile. Stavbe so lahko zasnovane tako, da spontano povečajo prezračevanje ponoči. Dvorišča v vročem podnebju se ponoči napolnijo s hladnim zrakom. Ta hladen zrak nato teče z dvorišča v sosednje prostore. Hladen nočni zrak bo zlahka pritekel, saj je gostejši od dvigajočega se toplega zraka, ki ga izpodriva. Toda podnevi ga senčijo stene in tenda, zunanji zrak pa segreva sonce. Hladen zid bo tudi ohladil bližnji zrak.<ref> Whither the Windcatcher?"[ https://www.conservationmagazine.org/2012/05/whither-the-windcatcher/]. Conservation. 23 May 2012.</ref> Zrak na dvorišču bo postal stabilno stratificiran, vroč zrak bo lebdel nad hladnim zrakom z malo mešanja.  Dejstvo, da so odprtine na vrhu, bo ujelo hladen zrak spodaj, vendar ne more povzročiti, da bi temperatura padla pod nočno najnižjo temperaturo. Ta mehanizem deluje tudi v vetrnih stolpih. === Podzemno hlajenje === [[File:Sahebgheraniye Hozkhane.jpg|thumb|upright=2|Shabestan, hladen prostor, zaščiten z zemljo, ki se lahko prezračuje z lovilci vetra. Bazen s fontano dodaja hlajenje z izhlapevanjem.]] Lovilec vetra lahko hladi zrak tudi tako, da pride v stik s hladnimi masami. Te pogosto najdemo pod zemljo. Pod približno 6 m globine so tla in podtalnica vedno na približno letni srednji povprečni temperaturi (MATT) <ref>{{navedi splet |title=Groundwater temperature's measurement and significance - National Groundwater Association |url=http://www.ngwa.org/Fundamentals/studying/Pages/Groundwater-temperature's-measurement-and-significance.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20150823030910/http://www.ngwa.org/Fundamentals/studying/Pages/Groundwater-temperature's-measurement-and-significance.aspx |url-status=dead |archive-date=23 August 2015 |publisher=National Groundwater Association |date=23 August 2015}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Mean Annual Air Temperature - MATT |url=http://www.icax.co.uk/Mean_Annual_Air_Temperature.html |website=www.icax.co.uk |accessdate=2021-11-05 |archive-date=2018-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180815045916/http://www.icax.co.uk/Mean_Annual_Air_Temperature.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ground Temperatures as a Function of Location, Season, and Depth |url=https://builditsolar.com/Projects/Cooling/EarthTemperatures.htm |website=builditsolar.com}}</ref> (ta globina se uporablja za številne toplotne črpalke iz zemeljskega vira, ki se pogosto preprosto imenujejo kot "geotermalne toplotne črpalke" s strani laikov). Toplotna vztrajnost tal izravnava dnevna in celo letna temperaturna nihanja. V sušnem podnebju so dnevne temperaturne spremembe pogosto ekstremne, pri čemer se puščavske temperature ponoči pogosto spustijo pod ledišče. Tudi toplotna vztrajnost debelih zidanih sten bo ohranjala stavbo toplejšo ponoči in hladnejšo podnevi; v vročem sušnem podnebju so pogoste debele stene z veliko toplotno maso (nežgana opeka, kamen, opeka). Lovilci vetra lahko ohlajajo tako, da vlečejo zrak čez nočno ali zimsko hlajene materiale, ki delujejo kot zbiralniki toplote. Lovilci vetra se pogosto uporabljajo tudi za prezračevanje nižjih notranjih prostorov (npr. ''šabestan'' – kletni prostor), ki ohranjajo hladne temperature sredi dneva tudi brez vetrovnikov. [[Ledena hiša]] ali ledenica se tradicionalno uporablja za shranjevanje vode, zamrznjene čez noč v puščavskih območjih ali čez zimo v zmernih območjih. Lahko uporabljajo lovilce vetra za kroženje zraka v podzemno ali polpodzemno komoro, pri čemer izhlapevajo led, tako da se le počasi tali in ostane dokaj suh. Ponoči lahko lovilci vetra celo prinesejo pod ledišče nočni zrak pod zemljo, kar pomaga zamrzniti led. === Hlajenje z izhlapevanjem === [[File:Qanat wind tower.svg|thumb|right|upright=1.3|Za hlajenje se uporabljata lovilec vetra in [[kanat]]]] V suhih podnebjih se lahko učinek hlajenja izhlapevanja uporabi tako, da se na dovod zraka namesti voda, tako da prepih potegne zrak nad vodo in nato v hišo. Zaradi tega se včasih reče, da je vodnjak v arhitekturi vročega, sušnega podnebja kot kamin v arhitekturi hladnega podnebja. Lovilci vetra se uporabljajo za hlajenje z izhlapevanjem v kombinaciji s [[kanat]]om ali podzemnim kanalom (ki uporablja tudi zgoraj opisani podzemni rezervoar toplote). Pri tej metodi je odprta stran stolpa obrnjena stran od smeri prevladujočega vetra (orientacijo stolpa je mogoče prilagoditi s smernimi vrati na vrhu). Ko ostane odprta samo zavetrna stran, se zrak potegne navzgor s Coandă učinkom. To sesa zrak v dovod na drugi strani stavbe. Vroč zrak se spusti v kanat in se ohladi tako, da pride v stik s hladno zemljo in hladno vodo, ki teče skozi kanat. Zrak tudi izhlapeva, ko nekaj vode v kanatu izhlapi, in ko vroč, suh površinski zrak prehaja čez njo; toplotna energija v zraku se absorbira kot energija izhlapevanja. Suh zrak se tako pred vstopom v stavbo tudi navlaži. Ohlajen zrak se potegne skozi hišo in končno iz vetrovnika, spet s Coandă učinkom. Na splošno hladen zrak teče skozi stavbo in znižuje celotno temperaturo strukture. ''Salasabil'' je vrsta fontane s tanko plastjo tekoče vode, oblikovane tako, da poveča površino in s tem hlajenje z izhlapevanjem.  Lovilci vetra se pogosto uporabljajo skupaj s ''salasabili'', lahko se uporabljajo za maksimiranje pretoka nenasičenega zraka nad vodno površino in prenašanje ohlajenega zraka tja, kjer je potreben v stavbi.<ref> Niktash, Amirreza; Huynh, B. Phuoc (July 2–4, 2014). Simulation and Analysis of Ventilation Flow Through a Room Caused by a Two-sided Windcatcher Using a LES Method. Proceedings of the World Congress on Engineering.</ref> Namočeno blazino se tudi lahko obesi v notranjost lovilca vetra za hlajenje vhodnega zraka. To lahko zmanjša pretok, zlasti pri šibkem vetru. Vendar pa lahko v brezvetrju proizvede tudi nizek hladen zrak. Hlajenje zaradi izhlapevanja v vetrnem stolpu povzroči, da se zrak v stolpu potopi, kar poganja kroženje. To se imenuje pasivno hlajenje z izhlapevanjem (PDEC). Lahko se ustvari tudi z uporabo razpršilnih šob (ki se lahko zamašijo, če je voda trda) ali hladilnih tuljav s hladno vodo (kot je vodno talno ogrevanje v obratni smeri). == Regionalna uporaba == === Afrika === V Egiptu so lovilci vetra znani kot ''malqaf''.<ref> Ahmed Abdel Wahab Ahmed Rizk; Mohamed Abdel Mawgoud Abdel Ghaffar; Mohamed Hefnawy (11 April 2007). "The effect of wind-catchers (el-Malaqef) on the internal natural ventilation in hot climates with special reference to Egypt: A study on small physical models" (Microsoft Word document (.doc)). www.aun.edu.eg (in English and Arabic). Asyut: Assiut University. p. 1.</ref><ref> "Industrial architecture in Egypt in the 19th and 20th centuries, Arsenal in the Citadel of Cairo: workshop hall with timber roof construction and wind catcher (malqaf)".[ https://web.archive.org/web/20130513172320/http://www.dainst.org/en/project/industriearchitektur?ft=all] Dainst.org.</ref> Na splošno so oblikovani kot desne trikotne prizme z navpično stranico, ki ostane odprta in obrnjena neposredno proti vetru navzgor ali navzdol (po ena na stavbo). Najbolje delujejo, če so usmerjeni znotraj 10 stopinj smeri vetra; večji koti omogočajo, da veter uide. Lovilci vetra so bili uporabljeni v tradicionalni staroegipčanski arhitekturi<ref> Air-conditioning avoidance Archived [https://web.archive.org/web/20150722091601/http://www.inive.org/members_area/medias/pdf/Inive%5Cpalenc%5C2005%5CRoaf.pdf] October 23, 2007, at the Wayback Machine</ref> in so začeli izginjati šele sredi 1900-ih letih. Njihova uporaba se zdaj ponovno preučuje, saj klimatska naprava predstavlja 60 % najvišje potrebe po električni energiji v Egiptu ( in s tem potrebo po večji proizvodnji zmogljivosti). V Egiptu se vetrovniki pogosto uporabljajo v povezavi z drugimi pasivnimi hladilnimi elementi. <gallery mode=packed> Byggnadskonsten, Fornegyptiska boningshus, Nordisk familjebok.png|Stanovanjska hiša v starem Egiptu z lovilcem vetra. S slike v faraonski hiši Neb-Amuna v Egiptu, ki izvira iz 19. dinastije, ok. 1300 pr. n. št. (Britanski muzej). <ref>[http://www.inive.org/members_area/medias/pdf/Inive%5Cpalenc%5C2005%5CRoaf.pdf Air-conditioning avoidance] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071023174149/http://www.inive.org/members_area/medias/pdf/Inive%5Cpalenc%5C2005%5CRoaf.pdf |date=October 23, 2007 }}</ref> Ancient Egyptian House miniature showing windcatchers.jpg|Miniatura staroegipčanske hiše, ki prikazuje lovilec vetra, iz zgodnjega dinastičnega obdobja Egipta, najdena v Abou Ravšu blizu Kaira. Zdaj v Louvru.. RPM Ägypten 003.jpg|Model staroegipčanske hiše z lovilcem vetra, Roemer- und Pelizaeus-Museum Hildesheim صور متنوعة من داخل القلعة 26.jpg|Lovilci vetra in strehe šukšejke, ki senčijo ozka dvorišča zračnih jaškov, Kairska citadela. View over Khartoum.jpg| Lovilci vetra v Kartumu, Sudan. </gallery> === Bližnji vzhod in Azija === ==== Iran ==== {{glavni|Iranska arhitektura}} V Iranu se lovilec vetra imenuje ''bâdgir'': ''bâd'' - veter + ''gir'' - lovilec (perzijsko بادگیر‎). Naprave so bile uporabljene v ahemenidski arhitekturi. V Iranu se uporabljajo v vročih, suhih območjih osrednje planote in v vročih, vlažnih obalnih regijah. Osrednji Iran kaže velike dnevne temperaturne razlike s sušnim podnebjem. Večina stavb je zgrajenih iz debele keramike z visokimi izolacijskimi vrednostmi. Mesta v puščavskih oazah so po navadi zelo tesno skupaj pozidana z visokimi zidovi in stropi, kar povečuje senco na tleh. Toplota neposredne sončne svetlobe je minimalizirana z majhnimi okni, ki so obrnjena stran od sonca. Učinkovitost lovilca vetra je privedla do njegove rutinske uporabe kot hladilne naprave v Iranu. Številni tradicionalni vodni zbiralniki (''ab anbari''), ki lahko v poletnih mesecih hranijo vodo pri temperaturah blizu ledišča, so zgrajeni z lovilci vetra. Učinek hlajenja izhlapevanja je najmočnejši v najbolj suhih podnebjih, na primer na iranski planoti, kar vodi v vseprisotno uporabo lovilcev vetra na sušnejših območjih, kot so [[Yazd]], [[Kerman]], [[Kašan]], Sirjan, Nain in [[Bam]]. Lovilci vetra imajo običajno eno, štiri ali osem odprtin. V mestu Yazd so vsi vetrovniki štiri- ali osemstranski. Konstrukcija lovilca vetra je odvisna od smeri zračnega toka na določeni lokaciji: če veter piha samo z ene strani, je zgrajen samo z eno odprtino proti vetru. To je slog, ki ga najpogosteje opazimo v Meybodu, 50 kilometrov od Yazda: lovilci vetra so kratki in imajo eno samo odprtino. Lovilci vetra v Iranu so lahko precej dodelani, ker se uporabljajo kot statusni simboli. Majhen lovilec vetra se v tradicionalni perzijski arhitekturi imenuje ''šiš-kan''. Še vedno jih je mogoče videti na vrhu ''ab anbarov'' v Kazvinu in drugih severnih mestih v Iranu. Zdi se, da ti delujejo bolj kot ventilatorji kot regulatorji temperature, ki jih vidimo v osrednjih puščavah Irana. <gallery mode=packed> Dolat Abad Garden - Pavilion 02.jpg|Lovilci vetra Dolat Abad v Yazdu v Iranu - eden najvišjih obstoječih lovilcev vetra Borujerdiha.jpg| Hiša Borujerdi, v Kašanu, osrednji Iran. Zgrajena leta 1857 je odličen primer starodavne perzijske puščavske arhitekture. Dva visoka lovilca vetra hladita ''andaruni'' (dvorišče) hiše. Windcatcher at Ganjali Khan Complex, Kerman.jpg|Lovilci vetra kompleksa Ganjali Kan v Kermanu v Iranu Badgir-golestan-palace-tehr.jpg |[[Palača Golestan]], [[Teheran]], Iran Aghazade mansion.jpg | Dvorec Aghazadeh ima dovršen 18-metrski vetrni stolp z dvema nivojema odprtin in nekaj manjših vetrnih stolpov نمای زیرین بادگیر.JPG| Vetrni stolp od spodaj, znotraj, kar kaže, da je delno zaprt. Qatar University.Campus.jpg|Katarska univerza v Dohi ima nenavadne lovilce vetra. Hyderabad1800s.jpg|Preprosti lovilci vetra, [[Hiderabad, Pakistan|Hiderabad]], Sind, v 1800-ih. </gallery> === Avstralija === [[File:CouncilHouse2.jpg|thumb|Dom sveta 2. Vetrni stolpi v betonu.]] Hiša sveta 2 v [[Melbourne]]u v [[avstralija|Avstraliji]] ima 3-nadstropne "tuš stolpe", narejene iz blaga, ki ga vlaži tuš, ki kaplja na vrhu vsakega od njih. Hlajenje z izhlapevanjem ohladi zrak, ki se nato spusti v stavbo. === Evropa === [[File:Saint Étienne-Le Zénith-20110111.jpg|thumb| Zénith de Saint-Étienne Métropole ima izjemno široko aluminijasto zajemalko vetra.]] Zénith Saint-Étienne Métropole je večnamenska dvorana, zgrajena v [[Auvergne-Rona-Alpe]] (notranja južna Francija). Vključuje zelo velik aluminijast lovilec vetra<ref> "How Ancient Persian Architecture Captured Wind Energy Underground to Green Buildings".[ http://thisbigcity.net/how-ancient-persian-architecture-captured-wind-energy-underground-to-green-buildings/] This Big City.net. 20 March 2012. Retrieved 21 March 2012.</ref>, ki je veliko lažji od enakovrednega zidanega vetrolova. Velikost lovilca vetra omogoča, da deluje v kateri koli smeri vetra; površina prečnega prereza, pravokotna na tok vetra, ostaja velika. Nakupovalni center Bluewater v Združenem kraljestvu uporablja stolpe za lovljenje vetra. Kraljičina stavba Univerze DeMontfort uporablja stolpe z učinkom dimnika za prezračevanje.<ref>{{navedi splet |title=Queen's Building, DeMontfort University |url=https://www.webpages.uidaho.edu/arch504ukgreenarch/CaseStudies/QueensBldg-DeMontfortU.pdf }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Amerike === [[File:Kensington Oval media centre.jpg|thumb| Igrišče za kriket Kensington Oval na Barbadosu uporablja tudi zelo širok aluminijast vetrovnik.]] Lovilec vetra je bil uporabljen v centru za obiskovalce v [[Narodni park Zion|narodnem parku Zion]] v [[Utah]]u, kjer deluje brez dodajanja mehanskih naprav za uravnavanje temperature.<ref> "Zion Canyon Visitor Center" [https://www.nps.gov/zion/learn/nature/zion-canyon-visitor-center.htm]. National Park Service - Zion National Park. Retrieved 2018-10-29.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Windcatchers}} * G.R Dehghan Kamaragi (January 2016). "[http://www.badgir-persian-gulf-en.com Badgirs, Persian Gulf]". *{{cite journal | last = Bahadori | first = Mehdi N. |date=February 1978 | title = Passive Cooling Systems in Iranian Architecture | journal =Scientific American | volume = 238 | issue = 2 | pages = 144–154 | url = http://paccs.fugadeideas.org/disclaimer/fairuse.php?file=cooling_syst_iran.html&title=Passive%20Cooling%20Systems%20in%20Iranian%20Architecture | access-date = 2007-07-17 | doi = 10.1038/scientificamerican0278-144 | bibcode = 1978SciAm.238b.144B }} *{{cite journal | last = Bahadori | first = Mehdi N. |date=August 1994 | title = Viability of wind towers in achieving summer comfort in the hot arid regions of the middle east | journal = Renewable Energy | volume = 5 | issue = 5–8 | pages = 879–892 | doi = 10.1016/0960-1481(94)90108-2 }} *{{navedi knjigo|last=Fathy|first=Hassan|title=Natural Energy and Vernacular Architecture|chapter=The wind factor in air movement|chapter-url=http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80a01e/80A01E00.htm}} ''(free fulltext)'' * {{cite encyclopedia | title = Bādgīr | last = Roaf | first = S. | url = http://www.iranicaonline.org/articles/badgir-traditional-structure-for-passive-air-conditioning | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. III, Fasc. 4 | pages = 368–370 | year = 1988 }} *{{cite journal | last1 = Montazeri | first1 = H. |date=December 2008| title = Experimental study on natural ventilation performance of one-sided wind catcher | journal = Building and Environment | volume = 43 | issue = 12 | pages = 2193–2202| doi = 10.1016/j.buildenv.2008.01.005 | last2 = Azizian | first2 = R. }} [[Kategorija:Hladilna tehnologija]] [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Stolpi]] t25nthzecinzzpvme116oab8iecf90c 0 512045 6705376 6702149 2026-07-01T19:38:52Z TadejM 738 --delček stavka 6705376 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Podsedliški šakal | fossil_range = [[Pliocen]] – danes | image = Black-backed jackal (Canis mesomelas mesomelas) 2.jpg | image_width = 250px | image_caption = V [[narodni park Etoša|NP Etoša]], [[Namibija]] | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{Cite iucn | author = Hoffmann, M. | title = ''Canis mesomelas'' | volume = 2014 | page = e.T3755A46122476 | date = 2014 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T3755A46122476.en }}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = ''[[Lupulella]]'' | species = mesomelas | display_parents = 5 | authority = ([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreber]], 1775) | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = 2 podvrsti, glej [[#Podvrste|podvrste]] | range_map = Lupulella mesomelas subspecies range.png | range_map_caption = Razširjenost podsedliškega šakala z ''L. m. mesomelas'' v modri in ''L. m. schmidti'' v rdeči | synonyms = ''Canis mesomelas'' }} '''Podsedliški šakal''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lupulella mesomelas''''') je srednje velik predstavnik družine [[psi (družina)|psov]], ki izvira iz vzhodne in južne Afrike. Ti regiji sta ločeni s približno 900 kilometri. Ena regija vključuje najjužnejši del celine, vključno z Republiko Južno Afriko, Namibijo, Bocvano in Zimbabvejem. Drugo območje je ob vzhodni obali, vključno s Kenijo, Somalijo, Džibutijem, Eritrejo in Etiopijo.<ref name= "Aerts2019">{{navedi knjigo |last1=Aerts |first1=Raf |title=Forest and woodland vegetation in the highlands of Dogu'a Tembien. In: Nyssen J., Jacob, M., Frankl, A. (Eds.). Geo-trekking in Ethiopia's Tropical Mountains – The Dogu'a Tembien District |date=2019 |publisher=SpringerNature |isbn=978-3-030-04954-6 |url=https://www.springer.com/gp/book/9783030049546 |access-date=18 June 2019}}</ref> [[IUCN]] ga uvršča na seznam [[najmanj ogrožena vrsta| najmanj zaskrbljujočega]] zaradi njegove široke razširjenosti in prilagodljivosti, čeprav ga še vedno preganjajo kot plenilca živine in prenašalca stekline. V primerjavi z drugimi člani rodu ''Canis'' je podsedliški šakal zelo starodavna vrsta, ki se je od [[pleistocen]]a<ref name="kingdon1977">Kingdon, J. (1977), ''East African Mammals: An Atlas of Evolution in Africa'', Volume 3, Part A: Carnivores, University of Chicago Press, p. 31</ref> malo spremenila, saj je poleg tesno sorodnega [[progasti šakal|progastega šakala]] (''Lupulella adusta'') najbolj bazalni volku podoben pas. Je lisici podobna žival z rdečkasto rjavo do rjavo rjavo dlako in črnim sedlom, ki sega od ramen do dna repa.<ref name="walton2003">{{cite journal|author=Walton, L. R. & Joly, D. O. |year=2003|url=https://www.yumpu.com/en/document/read/23102821/canis-mesomelas-asm-online-journals |title=''Canis mesomelas''|journal=Mammalian Species|volume= 715|pages= 1–9|doi=10.1644/715|s2cid=198128530}}</ref> Je monogamna žival, katere mladiči lahko ostanejo v družini in pomagajo pri vzgoji novih generacij mladičev.<ref name="estes1992">Estes, R. (1992). ''The behavior guide to African mammals: including hoofed mammals, carnivores, primates''. University of California Press. pp. 404–408. {{ISBN|0-520-08085-8}}.</ref> Podsedliški šakal ima široko paleto virov hrane, in se prehranjuje z majhnimi do srednje velikimi živalmi, pa tudi z rastlinskimi snovmi in človeškimi odpadki.<ref name="loveridge2004.1">Loveridge, A.J. & Nel, J.A.J. (2004). "Black-backed jackal ''Canis mesomelas''". In Sillero-Zubiri, C., Hoffman, M. & MacDonald, D. W., ed., ''Canids: Foxes, Wolves, Jackals and Dogs – 2004 Status Survey and Conservation Action Plan'', pp. 161–166. IUCN/SSC Canid Specialist Group, {{ISBN|2-8317-0786-2}}</ref> == Etimologija == Latinsko ‘’mesomelas’’ je spojina, sestavljena iz ‘’meso’’ (sredina) in ''melas'' (črna). == Taksonomija in evolucija == {{Cladogram|align=left|title=Filogenetsko drevo volku podobnih psov s časom v milijonih let{{refn|group=lower-alpha|name=mtdna_seq_desc|For a full set of supporting references refer to the note (a) in the phylotree at Wolf-like canids}} |cladogram={{clade | style = font-size:85%;line-height:80%;width:400px; |label1=[[Caninae]] 3.5 [[Megaanum|Ma]] |1={{clade |label1=3.0 |1={{clade |label1=2.5 |1={{clade |label1=2.0 |1={{clade |label1=0.96 |1={{clade |label1=0.6 |1={{clade |label1=0.38 |1={{clade |1={{clade |1={{clade |1=[[domači pes]] [[File:Tibetan mastiff (white background).jpg|50 px]] |2=[[Volk|sivi volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate I).jpg|50 px]] }} }} |2=[[kojot]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate IX).jpg|50 px]] }} |2=[[afriški volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XI).jpg|50 px]] }} |2=[[zlati šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate X).jpg|50 px]] }} |2=[[etiopski volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate VI).jpg|50 px]] }} |2=[[rdeči volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLI).jpg|50 px]] }} |2=[[afriški hijenski pes]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLIV).jpg|50 px]] }} |2={{clade |1={{clade |1=[[progasti šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XIII).jpg|50 px]] |2=podsedliški šakal [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XII).jpg|50 px]] }} |label1=2.6 }} }} }} }} [[Johann Christian Daniel von Schreber]] ga je leta 1775 poimenoval ''Canis mesomelas''.<ref>von Schreber, Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen 2 (14); Verlag Wolfgang Walther; 1775 ["The Mammals"]</ref> Kasneje je bil predlagan kot rod ''Lupulella'' (Hilzheimer 1906).<ref>{{cite journal|author=Hilzheimer, M. |year=1906|title= Die geographische Verbreitung der Afrikanischen Grauschakale|journal= Zoologischer Beobachter|volume= 47|pages=363–373}}</ref> Podsedliški šakal je zasedel vzhodno in južno Afriko vsaj 2–3 milijone let, kot kažejo fosilna nahajališča v Keniji, Tanzaniji in Južni Afriki. Vzorci s fosilnih najdišč v Transvaalu so skoraj identična svojim sodobnim sorodnikom, vendar imajo nekoliko drugačne nosne kosti. Ker severno od Etiopije niso našli fosilov, je bila vrsta verjetno vedno razširjena podsaharska. Podsedliški šakal je razmeroma nespecializiran in lahko uspeva v najrazličnejših habitatih, vključno s puščavami, saj so njegove [[ledvica|ledvice]] dobro prilagojene na pomanjkanje vode. Je pa bolj prilagojen prehrani mesojedcev kot drugi šakali, kar kažejo njegove dobro razvite škarje za meso in daljše rezilo premolarjev. Juliet Clutton-Brock je podsedliškega šakala označila za tesno povezanega s progastim šakalom na podlagi lobanjskih in zobnih lastnosti.<ref name="cluttonbrock1976">{{cite journal|author1=Clutton-Brock, J.|author2=Corbet, G.G.|author3=Hills, M.|year=1976|url=http://biostor.org/reference/65860|title=A review of the family Canidae, with a classification by numerical methods|journal=Bull. Br. Mus. (Nat. Hist.)|volume=29|pages=148|access-date=24 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217052727/http://biostor.org/reference/65860|archive-date=17 December 2013|url-status=dead}}</ref> Študije o razhajanju alozimov znotraj ''Canidae'' kažejo, da so podsedliški šakal in drugi člani rodu ''Canis'' ločeni s precejšnjo stopnjo genetske razdalje.<ref name="wayne1987">{{Cite journal | doi = 10.2307/2413399| jstor = 2413399| title = Allozyme Divergence Within the Canidae| journal = Systematic Zoology| volume = 36| issue = 4| pages = 339| year = 1987| last1 = Wayne | first1 = R. K. | last2 = O'Brien | first2 = S. J. | url = https://zenodo.org/record/1235117}}</ref> Nadaljnje študije kažejo veliko razliko v zaporedjih [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]] med podsedliškimi šakali in drugimi simpatričnimi vrstami »šakala«, kar je skladno z razhajanjem pred 2,3–4,5 milijona let.<ref name="wayne1989">{{Cite journal | pmid = 2559120| year = 1989| last1 = Wayne| first1 = R. K.| title = Genetic and morphological divergence among sympatric canids| url = https://archive.org/details/sim_journal-of-heredity_november-december-1989_80_6/page/447| journal = The Journal of Heredity| volume = 80| issue = 6| pages = 447–54| last2 = Van Valkenburgh| first2 = B| last3 = Kat| first3 = P. W.| last4 = Fuller| first4 = T. K.| last5 = Johnson| first5 = W. E.| last6 = O'Brien| first6 = S. J.| doi=10.1093/oxfordjournals.jhered.a110896}}</ref> Poravnava zaporedja mitohondrijske DNK (mDNA) za volku podobne canidih je dala filogenetsko drevo s progastim šakalom in podsedliškim šakalom, ki sta najbolj bazalna člana tega klada, kar pomeni, da to drevo kaže na afriško poreklo za klada.<ref>{{navedi knjigo|title=The Social Dog:Behavior and Cognition|author=Juliane Kaminski|author2=Sarah Marshall-Pescini|publisher=Elsevier|year=2014|chapter=Chapter 1 – The Social Dog:History and Evolution|page=4|chapter-url=https://books.google.com/books?id=THRAAwAAQBAJ&pg=PA4|isbn=9780124079311}}</ref> Zaradi tega globokega razhajanja med podsedliškim šakalom in ostalimi "volkom podobnimi" canidi je en avtor predlagal spremembo generičnega imena vrste iz ''Canis'' v ''Lupulella''.<ref>{{cite journal | last1 = Dinets | first1 = V | year = 2015 | title = The Canis tangle: a systematics overview and taxonomic recommendations. Vavilovskii Zhurnal Genetiki i Selektsii – | journal = Vavilov Journal of Genetics and Breeding | volume = 19 | issue = 3| pages = 286–291 | doi=10.18699/vj15.036| doi-access = free }}</ref> Leta 2017 so bila razmerja šakala dodatno raziskana, pri čemer je študija mDNA ugotovila, da sta se dve podvrsti podsedliških šakalov pred 1,4 milijona let razšli druga od druge, da sta tvorili populacijo srednje Afrike in vzhodne Afrike. Študija predlaga, da bi zaradi te dolge ločitve, ki je daljša od ločitve afriškega zlatega šakala od rodu volka, obe podvrsti lahko upravičili status ločene vrste.<ref>{{cite journal|doi=10.1111/zsc.12257|title=Deep divergence among mitochondrial lineages in African jackals|journal=Zoologica Scripta|year=2018|last1=Atickem|first1=Anagaw|last2=Stenseth|first2=Nils Chr|last3=Drouilly|first3=Marine|last4=Bock|first4=Steffen|last5=Roos|first5=Christian|last6=Zinner|first6=Dietmar|volume=47|pages=1–8|s2cid=90152896}}</ref> Leta 2019 je delavnica, ki jo gosti IUCN/SSC Canid Specialist Group priporočila, da, ker dokazi DNK kažejo, da progasti šakal (''Canis adustus'') in podsedliški šakal (''Canis mesomelas'') tvorita monofiletsko linijo, ki sedi zunaj Canisa/ Cuon/Lycaon klada, da jih je treba uvrstiti v ločen rod, ''Lupulella'' Hilzheimer, 1906 z imeni ''Lupulella adusta'' in ''Lupulella mesomelas''. Filogenetsko drevo za volku podobne canide lahko daje nasprotujoče si položaje za podsedliškega šakala in progastega šakala glede na člane rodu ''Canis'', odvisno od tega, ali so genetski markerji temeljili na mitohondrijski DNK ali jedrni DNK (iz celičnega jedra ). Predlagana razlaga je, da se je introgresija mitohondrijske DNK zgodila od starodavnega prednika ''Canisa'' v linijo, ki je vodila do podsedliškega šakala pred približno 6,2–5,2 milijona let. === Podvrste === MSW3 prepoznava dve podvrsti. Ti podvrsti sta geografsko ločeni z vrzeljo, ki sega proti severu od Zambije do Tanzanije: {| class="wikitable collapsed" style="width:100%;" |- style="background:#115a6c;" !Subspecies !Slika !Trinomial authority !Opis !Razširjenost !Sinonimi |- |'''Kapski podsedliški šakal'''<br/>''L. m. mesomelas'' |[[File:Black-backed jackal (Canis mesomelas mesomelas).jpg|150px]] |Schreber, 1775 |Glejte fizični opis spodaj.. |[[Rt dobrega upanja]] proti severu do [[Angola|Angole]], [[Namibija|Namibije]], [[Zimbabve]]ja in južnega [[Mozambik]]a. |<small>''achrotes'' (Thomas, 1925)<br>''arenarum'' (Thomas, 1926)<br>''variegatoides'' (A. Smith, 1833)</small> |- |'''Vzhodnoafriški podsedliški šakal'''<br/>''L. m. schmidti''<br> |[[File:Black Backed Jackal Masaai Mara April 2008.JPG|150px]] |Noack, 1897 |Od nominirane podvrste se razlikuje po krajši in širši lobanji, daljših in ožjih molarjih ter manjših zgornjih in spodnjih molarnih brusih. |Južna [[Etiopija]], [[Južni Sudan]], [[Somalija]], [[Kenija]], [[Uganda]] in severna [[Tanzanija]]. |<small>''elgonae'' (Heller, 1914)<br/>''mcmillani'' (Heller, 1914)</small> |- |} == Opis == [[File:Lupulella mesomelas skull & skeleton.jpg|thumb|Lobanja in okostje]] Podsedliški šakal je lisici podoben canid z vitkim telesom, dolgimi nogami in velikimi ušesi. Podoben je sorodnemu progastemu šakalu in bolj oddaljenemu [[zlati šakal|zlatemu šakalu]], čeprav sta njegova lobanja in zobovje močnejša, sekalci pa veliko ostrejši. Tehta 6–13 kg, je 38–48 cm na rami in meri 67,3–81,2 cm v dolžino telesa. Osnovna barva je rdečkasto rjava do rjava, kar je še posebej izrazito na bokih in nogah. Črno sedlo, pomešano s srebrnimi dlakami, se razteza od ramen do dna repa. Dolga črna črta, ki se razteza vzdolž bokov, ločuje sedlo od preostalega telesa in se lahko uporablja za razlikovanje posameznikov. Rep je košat in ima črno konico. Ustnice, grlo, prsni koš in notranja površina okončin so beli. Zimski plašč je veliko globlje rdeče rjav. Občasno se pojavljajo osebki albinov. Dlaka na obrazu meri 10–15 mm v dolžino, na zadnjici pa se podaljša na 30–40 mm. Zaščitne dlake na hrbtu so 60 mm na rami, zmanjšajo se na 40 mm na dnu repa. Dlake na repu so najdaljše, v dolžino merijo 70 mm. == Vedenje == === Družbeno in teritorialno vedenje === Podsedliški šakal je monogamna in teritorialna žival, katere družbena organizacija je zelo podobna zlatemu šakalu. Vendar pa pomoč starejših potomcev pri vzgoji mladičev njihovih staršev bolj vpliva na stopnjo preživetja mladičev kot pri slednjih vrstah. Osnovna družbena enota je monogamni par, ki brani svoje ozemlje z odlaganjem iztrebkov in urina na mejah območja. Označevanje vonja se običajno izvaja v tandemu, par pa agresivno izžene vsiljivce. Takšna srečanja se običajno ne zgodijo, saj par z glasom oglašuje svojo prisotnost na določenem območju. Je zelo glasna vrsta, zlasti v južni Afriki. Zvoki, ki jih oddaja vrsta, vključujejo vpitje, jokanje, piskanje, cviljenje, renčanje in kokodanje. Komunicira s člani skupine in svojo prisotnost oglašuje z visokim, cvilečim tuljenjem, ter izraža zaskrbljenost z eksplozivnim jokom, ki mu sledijo krajši, visoki toni. Ta zvok je še posebej podivjan pri mobingu nad leopardom. Na območjih, kjer je podsedliški šakal naklonjen afriškemu zlatemu volku, vrsta ne tuli, temveč se bolj zanaša na jokanje. Nasprotno pa podsedliški šakali v južni Afriki tulijo podobno kot zlati šakali. Ko je ujet, cvili kot lisica. === Razmnoževanje in razvoj === [[File:Black-backed Jackal Canis mesomelas in Tanzania 3514 Nevit.jpg|thumb|Mladiči vzhodnoafriškega podsedliškega šakala (''C. m. schmidti''), Tanzanija]] Sezona parjenja poteka od konca maja do avgusta, brejost je 60 dni. Mladiči se skotijo od julija do oktobra. Domneva se, da so poletna rojstva časovno načrtovana tako, da sovpadajo z največjo populacijo južnoafriških vlei podgan (''Otomys irroratus'') in štiriprogastih travnatih miši (''Rhabdomys pumilio''), medtem ko so zimska rojstva časovno načrtovana za sezono telitve parkljarjev. Leglo je sestavljeno iz enega do 9 mladičev, ki se skotijo slepi. Prve tri tedne svojega življenja so mladiči pod stalnim nadzorom pri materi, medtem ko oče in starejši potomci zagotavljajo hrano. Mladiči odprejo oči po 8–10 dneh in izstopijo iz brloga pri starosti 3 tednov. Odstavljeni so pri 8–9 tednih, sami pa lahko lovijo pri starosti 6 mesecev. Spolna zrelost je dosežena pri 11 mesecih, čeprav se malo podsedliških šakalov razmnožuje v prvem letu. Za razliko od zlatih šakalov, ki imajo razmeroma prijateljske odnose znotraj tropa, mladiči podsedliških šakalov s staranjem postajajo vse bolj prepirljivi in vzpostavijo bolj togo hierarhijo prevlade. Dominantni mladiči si privoščijo hrano in se osamosvojijo v zgodnejši starosti. Odrasli mladiči se lahko razpršijo pri enem letu starosti, čeprav nekateri ostanejo na svojem natalnem ozemlju, da pomagajo svojim staršem pri vzgoji naslednje generacije mladičev. Povprečna življenjska doba v naravi je 7 let, čeprav lahko osebki v ujetništvu živijo dvakrat dlje. == Ekologija == === Habitat === Vrsta na splošno daje prednost odprtim območjem z malo goste vegetacije, čeprav zavzema širok razpon habitatov, od sušnih obalnih puščav do območij z več kot 2000 mm padavin. Pojavlja se tudi na kmetijskih zemljiščih, savanah, odprtih savanskih mozaikih in alpskih območjih.[10] The species generally shows a preference for open areas with little dense vegetation, though it occupies a wide range of habitats, from arid coastal deserts to areas with more than 2000 mm of rainfall. It also occurs in farmlands, savannas, open savanna mosaics, and alpine areas.[10] === Prehrana === [[File:Black-backed_jackal_hunting_an_impala_calf.jpg|thumb|Vzhodnafriški podsedliški šakal (''C. m. schmidti'') lovi tele impale, Masai Mara, Kenija]] [[File:An unwanted visitor (cropped).jpg|thumb|Podsedliški šakal (''C. m. mesomelas'') se hrani z mladičem kapskega morskega medveda, Namibija]] [[File:2012-bb-jackal-1.jpg|thumb|Podsedliški šakal (''C. m. mesomelas'') se prehranjuje s truplom skokonoge gazele v narodnem parku Etoša, Namibija]] Podsedliški šakali so vsejedi, in se prehranjujejo z nevretenčarji, kot so hrošči, kobilice, črički, termiti, stonoge, pajki in škorpijoni. Hranijo se tudi s sesalci, kot so glodavci, zajci in mlade antilope do velikosti teleta. Prehranjujejo se tudi z mrhovino, pticami, kuščarji in kačami. Par podsedliških šakalov v puščavi Kalahari je bil opažen, da je pokončal dropljo kori, ob določeni priložnosti pa tudi črno mambo.<ref>Owens, M. & Owens, D. (1984), ''Cry of the Kalahari'', Boston: Houghton Mifflin, pp. 54–5, 62–3</ref> Podsedliški šakali se občasno hranijo s sadjem in jagodami. Hrani se tudi s ptičjimi jajci. Na obalnih območjih se prehranjujejo z morskimi sesalci, tjulnji, ribami in školjkami, ki so na plaži. En sam šakal je sposoben ubiti zdravo odraslo impalo.<ref>{{Cite journal | doi = 10.1111/j.1365-2028.2009.01173.x|url=https://www.researchgate.net/publication/230370013| title = Single black-backed jackal (''Canis mesomelas'') kills adult impala (''Aepyceros melampus'')| journal = African Journal of Ecology| year = 2009| last1 = Kamler | first1 = J. F. | last2 = Foght | first2 = J. L. | last3 = Collins | first3 = K. }}</ref> Zdi se, da so odrasli dik-dik in Thomsonove gazele zgornja meja njihove sposobnosti ubijanja, čeprav ciljajo na večje vrste, če so te bolne, pri čemer so opazili, da en par nadleguje pohabljenega nosoroga. Običajno ubijejo visok plen tako, da ugriznejo v noge in ledja, pogosto pa ga ugriznejo v grlo. V gozdovih Serengetija se močno prehranjujejo z afriškimi travnatimi podganami. V Vzhodni Afriki v sušnem obdobju lovijo mladiče gazel, impal, topijev in svinj bradavičark. V Južni Afriki podsedliški šakali pogosto plenijo antilope (predvsem impale in skokonoge gazele ter občasno duikerje in različne antilope), mrhovino, zajce, kopitarje, žuželke in glodavce. Plenijo tudi majhne mesojede živali, kot so [[manguste]], zorile (''Ictonyx striatus'') in divje mačke. Na obali puščave [[Namib]] se šakali prehranjujejo predvsem z morskimi pticami (predvsem kapskimi in beloprsimi kormorani in očalastimi pingvini (''spheniscus demersus''), morskimi sesalci (vključno z [[Kapski morski medved| Kapskimi morskimi medvedi]]<ref>{{navedi splet|title=The Cape Cross Seal Reserve in Namibia, October 2017|url=https://independent-travellers.com/namibia/cape_cross_seal_reserve/index.php#jackal|website=Independent Travellers|publisher=independent-travellers.com|access-date=27 January 2018}}</ref>), ribami in žuželkami. Kot večina canidov, podsedliški šakal shrani odvečno hrano. === Sovražniki in tekmeci === Po navadi se izogibajo ljudem.<ref>{{navedi splet|title=Black-Backed Jackal - Facts, Diet, Habitat & Pictures on Animalia.bio|url=http://animalia.bio/black-backed-jackal|access-date=2020-11-19|website=animalia.bio}}</ref> Na območjih, kjer je podsedliški šakal simpatričen z večjim progastim šakalom, prva vrsta slednjega agresivno izžene iz travniških habitatov v gozdove. To je edinstveno med mesojedimi živalmi, saj večje vrste običajno izpodrivajo manjše.<ref>{{cite journal|author1=Loveridge, A. J. |author2= Macdonald, D. W. |year=2002|title= Habitat ecology of two sympatric species of jackals in Zimbabwe|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mammalogy_2002-05_83_2/page/599 |journal=Journal of Mammalogy|volume= 83|issue= 2 |pages= 599–607|jstor=1383588|doi=10.1644/1545-1542(2002)083<0599:heotss>2.0.co;2|doi-access=free}}</ref> Mladiči podsedliških šakalov so ranljivi za afriške volkove, [[Medarski jazbec|medardskega jazbeca]] ter [[lisasta hijena|lisaste]] in rjave hijene (''Parahyaena brunnea''). Odrasli imajo le malo naravnih plenilcev, razen [[leopard]]ov in [[afriški hijenski pes|afriških hijenskih psov]], čeprav obstajajo poročila, da orli (''Polemaetus bellicosus'') plenijo tako mladiče kot odrasle.<ref>{{cite journal|author=Boshoff, A.F., Palmer, N.G., & Avery, G. |year=1990|title= Regional variation in the diet of martial eagles in the Cape Province, South Africa|journal= S. Afr. J. Wildl. Res|volume= 20|pages= 57–68|url=https://journals.co.za/doi/pdf/10.10520/AJA03794369_3326}}</ref><ref>Steyn, P. (1983). ''Birds of prey of southern Africa: Their identification and life histories''. Croom Helm, Beckenham (UK).</ref> == Bolezni in paraziti == Podsedliški šakali lahko prenašajo bolezni, kot so [[steklina]], pasji parvovirus, pasja kuga, pasji adenovirus, ''Ehrlichia canis'' in konjska kuga. Šakali v narodnem parku Etoša lahko prenašajo [[vranični prisad]]. Podsedliški šakali so glavni prenašalci stekline in so povezani z epidemijami, za katere se zdi, da se ponavljajo vsakih 4–8 let. Šakali v Zimbabveju lahko vzdržujejo steklino neodvisno od drugih vrst. Čeprav so peroralna cepljenja učinkovita pri šakalih, je dolgoročni nadzor stekline še vedno problem na območjih, kjer potepuški psi niso deležni enake imunizacije. Šakali lahko nosijo tudi trematode, kot je Athesmia, cestode, kot so Dipylidium caninum, Echinococcus granulosus, Joyeuxialla echinorhyncoides, J. pasqualei, Mesocestoides lineatus, Taenia erythraea, T. hydatigena, T. jackhalssi, T. jackhalssi, T. jackhalssi. serialis. Nematode, ki jih nosijo podsedliški šakali, vključujejo Ancylostoma braziliense, A. caninum, A. martinaglia, A. somaliense, A. tubaeforme in Physaloptera praeputialis ter praživali, kot so Babesia canis, Ehrlichia canis, Hepatozoon canis, Rickettsia canis, S. , Toxoplasma gondii in Trypanosoma congolense. Pršice lahko povzročijo sarkoptične kraste. Vrste klopov vključujejo Amblyomma hebraeum, A. marmoreum, A. nymphs, A. variegatum, Boophilus decoloratus, Haemaphysalis leachii, H. silacea, H. spinulosa, Hyelomma spp., Ixodes pilosus, I. rubicundus, Rhipiceveratus, Rhipicephalus app. R. sanguineus in R. simus. Vrste bolh vključujejo Ctenocephalides cornatus, Echidnophaga gallinacea in Synosternus caffer. == Razmerje z ljudmi == === V folklori === Podsedliški šakali imajo vidno vlogo v folklori [[Kojkoji|Kojkojev]], kjer je pogosto v paru z levom, ki ga s svojo vrhunsko inteligenco pogosto prelisiči ali izda. Ena zgodba pojasnjuje, da je podsedliški šakal dobil svoje temno sedlo, ko se je ponudil nositi Sonce na hrbtu.<ref>Bleek, W. H. I. (1864), ''Reynard the fox in South Africa: or, Hottentot fables and tales'', Trübner and co., pp. 67-</ref> Alternativno poročilo prihaja od ljudstva ǃKung, katerih legenda pripoveduje, da je šakal dobil opekline na hrbtu kot kazen za svoje navade odstranjevanja odpadkov.<ref>{{cite journal|author=Biesele, M. |year=1972|title= The black-backed jackal and the brown hyena : a !Kung Bushman folktale|url=https://journals.co.za/doi/10.10520/AJA052550590_673|journal=Botswana Notes and Records|volume=4|pages=133–134}}</ref> Po starodavni etiopski pripovedki so šakali in človek prvič postali sovražniki tik pred [[vesoljni potop|vesoljnim potopom]], ko [[Noe]] sprva ni hotel dovoliti šakalom na barko, ker je mislil, da niso vredni reševanja, dokler jim Bog ni tako naročil.<ref>{{in lang|it}} Motta, F. (editor) (1957), ''Nel Mondo della Natura: Enciclopedia Motta di Scienze Naturali, Zoologia'', Quinto Volume.</ref> === Plenjenje živine === Podsedliški šakali občasno lovijo domače živali, vključno pse, mačke, prašiče, koze, ovce in perutnino, pri čemer prevladujejo ovce. Redko ciljajo na govedo, čeprav so lahko napadene krave, ki kotijo. Šakali so lahko resen problem za rejce ovac, zlasti v sezoni jagnjenja. Izgube ovc zaradi podsedliških šakalov na 440&nbsp;km² velikem študijskem območju v KwaZulu-Natalu so predstavljale 0,05 % populacije ovac. Od 395 ovac, ubitih na območju ovčereje v KwaZulu-Natalu, so jih 13 % ubili šakali. Šakali običajno ubijejo ovce z ugrizom za grlo in se začnejo hraniti tako, da odprejo bok in zaužijejo meso in kožo bokov, srce, jetra, nekaj reber, steklo zadnje noge, včasih pa tudi želodec in njegovo vsebino. Pri starejših jagnjetih so glavni obroki običajno srce in jetra. Običajno se na enem mestu pokonča le eno jagnje na noč, včasih pa se lahko ubijeta dve in občasno tri. Ustno izročilo Kojkojev kaže, da so bili nadloga za pastirje že dolgo pred evropsko naselitvijo. Južna Afrika uporablja ograjne sisteme za zaščito ovc pred šakali že od 1890-ih, čeprav so takšni ukrepi imeli mešan uspeh, saj je najboljša ograja draga, šakali pa se zlahka infiltrirajo v poceni žičnate ograje.<ref name="beinart2003">Beinart, W. (2003), ''The rise of conservation in South Africa: settlers, livestock, and the environment 1770–1950'', Oxford University Press, {{ISBN|0-19-926151-2}}</ref> === Lov === [[File:Canis mesomelas fur skin.jpg|thumb|Krzno podsedliškega šakala]] Zaradi izgube živine zaradi šakalov so v 1850-ih letih v Južni Afriki odprli številne lovske klube. Podsedliški šakali niso bili nikoli uspešno izkoreninjeni na loviščih, kljub močnim poskusom s psi, strupom in plinom. Gojenje podsedliškega šakala je v [[Kapska kolonija|Kapski koloniji]] v 1820-ih prvič predstavil lord Charles Somerset, ki je kot navdušen lovec na lisice iskal učinkovitejšo metodo upravljanja populacij šakala, saj se je odstrel izkazal za neučinkovitega.<ref name="living">Charles John Cornish et al. (1902), ([https://archive.org/stream/livinganimalsofw01cornrich#page/n7/mode/2up ''The living animals of the world; a popular natural history with one thousand illustrations'' Volume 1: Mammals], New York, Dodd, Mead and Company, pp. 92</ref> V burskih republikah je postala priljubljena zabava tudi vožnja s šakali. V zahodnem Capu so v začetku 20. stoletja uporabljali pse, vzrejene s križanjem lisičarjev, lurherjev in [[borzoj]]ev. Učinkovite so bile tudi vzmetne pasti s kovinskimi čeljustmi, čeprav je zastrupitev s strihninom postala pogostejša v poznem 19. stoletju. Zastrupitev s [[strihnin]]om je bila sprva problematična, saj je imela raztopina grenak okus in je lahko delovala le ob zaužitju. Posledično so se mnogi šakali naučili izbruhati zastrupljene vabe, s čimer so upravljavce divjih živali spodbudili k uporabi manj zaznavnega kristalnega strihnina namesto tekočine. Strup so običajno dali v trupla ovac ali v kroglice maščobe, pri čemer so bili zelo previdni, da se na njih ne pusti človeški vonj. Podsedliški šakali v 19. stoletju niso bili priljubljen kamnolom in so v lovski literaturi le redko omenjeni. Čeprav je bila zastrupitev učinkovita v poznem 19. stoletju, se je njena uspešnost pri odpravljanju šakalov v 20. stoletju zmanjšala, saj se je zdelo, da se šakali učijo razlikovati zastrupljeno hrano. Ljudje Tswana so pogosto izdelovali klobuke in ogrinjala iz kož podsedliških šakalov. Med letoma 1914 in 1917 je bilo v Južni Afriki proizvedenih 282.134 šakalovih kož (skoraj 50.000 na leto). Povpraševanje po kožah je med prvo svetovno vojno raslo in so se prodajali predvsem v [[Cape Town]]u in [[Port Elizabeth]]u. Šakalovo zimsko krzno je bilo zelo iskano, čeprav so bile živali, ki jih je ubil strup, manj cenjene, saj se je njihovo krzno gulilo. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikispecies|Canis mesomelas|Black-Backed Jackals (Canis mesomelas)}} {{Commons category |Canis mesomelas|Black-Backed Jackals (Canis mesomelas)}} {{Taxonbar|from=Q188944}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija: Taksoni, opisani leta 1775]] [[Kategorija:Šakali]] [[Kategorija:Sesalci Afrike]] rhmvz9ggm5m4vin0lp5ekpsovb8gk2n 10 525775 6705547 5822341 2026-07-02T11:07:21Z Pinky sl 2932 {{DMCA|Aktualno dogajanje}} - brez datuma 6705547 wikitext text/x-wiki {{ {{{|safesubst:}}}#invoke:Unsubst||date=__DATE__ |$B= <!--{{Current disaster}} begin-->{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{<includeonly>subst:</includeonly>NAMESPACE}}|<includeonly>[[Kategorija:Strani z nepravilno substituiranimi predlogami|{{PAGENAME}}]]</includeonly>|}}{{Ambox | name = aktualni nesreči | type = notice | removalnotice = yes | fix = Prosimo, pomagajte [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=edit}} izboljšati ta {{#If: {{{type|}}}|{{{type|}}}|članek}}] z uporabo [[Wikipedija:Preverljivost|zanesljivih virov]] ali pa o spremembah rapravljajte na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]]. | image = [[Slika:{{Ambox globe current red}}|50x40px|alt=Globe icon with a red clock.|link=]] | text = Ta {{#If: {{{type|}}}|{{{type|}}}|članek}} govori o {{#if:{{{name|}}} | '''&#x20;{{{name}}}''', | }} {{#if:{{{link|}}} | {{{time|current}}} {{#if:{{{severity|}}} | &#x20;{{{severity}}} | }} {{{event|disaster}}} | '''{{{time|aktualni}}} {{#if:{{{severity|}}} | &#x20;{{{severity}}} | }} {{{event|nesreči}}}''' }}. Informacije o dogodku se lahko [[Wikipedija:Preverljivost|hitro spremenijo ali pa so nezanesljive]]. Najnovejše [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=history}} spremembe strani] [[Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za tveganje|morda ne odražajo]] najnovejših informacij. {{#if:{{{areas|}}} | &#x20;{{{areas}}} | }} {{#if:{{{notes|}}} | &#x20;{{{notes}}} | }} | }} {{#if:{{{nocat|}}} |<!-- don't categorize --> |<!-- {{DMCA|Aktualno dogajanje|from|{{{date|}}}}} --> {{DMCA|Aktualno dogajanje}} }}<!--{{Current disaster}} end--> }}<noinclude>{{dokumentacija}} <!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> 3hd7e63rhvfcsq74nbrnbni1rbmz2rw 14 529035 6705478 5867677 2026-07-02T06:44:30Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Azul Claro Numazu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705478 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Azul Claro Numazu]]ja}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem|Azul Claro Numazu]] [[Kategorija:Azul Claro Numazu]] 3d222tf8diihzqqed3z6zsf6oww8ceg 100 533753 6705514 6701001 2026-07-02T08:09:02Z TadejM 738 umrl M. Jazbinšek 6705514 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|Genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Kubanska kriza (2026){{!}}Kubanska kriza|en|2026 Cuban crisis}} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|Kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|Kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|Svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Tarife druge Trumpove administracije{{!}}Tarifna politika Združenih držav Amerike|en|Tariffs in the second Trump administration}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Bližnjevzhodna kriza|en|Middle Eastern crisis (2023–present)}} * {{ill|Grenlandska kriza|en|Greenland crisis}} * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}Kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike|en|2025–2026 Iran–United States negotiations#2026 negotiations}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} * {{ill|Mirovna pogajanja v rusko-ukrajinski vojni|en|Peace negotiations in the Russo-Ukrainian war (2022–present)#2026}} * {{ill|Mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} * {{ill|Iranski protesti (2025–2026){{!}}Iranski protesti|en|2025–2026 Iranian protests}} * {{ill|izgredi leta 2026 na Severnem Irskem|en|2026 Northern Ireland riots}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Maj''' :*31: '''[[volitve v Kolumbiji|Kolumbija]]''', [[predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026|predsednik {{resize|(1. krog)}}]] :*31: '''[[volitve v Gvineji|Gvineja]]''', [[parlamentarne volitve v Gvineji leta 2026|narodna skupščina]] * '''Junij''' :*{{0}}1: '''[[volitve v Etiopiji|Etiopija]]''', [[splošne volitve leta 2026 v Etiopiji|predstavniški dom]] :*{{0}}7: '''[[volitve v Armeniji|Armenija]]''', [[parlamentarne volitve v Armeniji leta 2026|državni zbor]] :*{{0}}7: '''''[[volitve v Jerseyju|Jersey]]''''', ''[[Splošne volitve v Jerseyju leta 2026|stanovska skupščina]]'' :*{{0}}7: '''''[[volitve na Kosovu|Kosovo]]''''', ''[[parlamentarne volitve na Kosovu leta 2026|skupščina]]'' :*{{0}}7: '''[[volitve v Peruju|Peru]]''', [[splošne volitve v Peruju leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*14: '''[[volitve v Švici|Švica]]''', [[švicarski referendumi leta 2026|referendumi]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*21: '''[[volitve v Kolumbiji|Kolumbija]]''', [[predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026|predsednik {{resize|(2. krog)}}]] :*28: '''''[[volitve v Novi Kaledoniji|Nova Kaledonija]]''''', ''[[Zakonodajne volitve v Novi Kaledoniji leta 2026|kongres]]'' <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Junij</h3> {{gridlist| *25: [[Miha Jazbinšek]] }} ;V tujini {{gridlist| *{{0}}6.: [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] *20: [[Slavenka Drakulić]] }} <!--<h3>Julij</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *{{0}}5.: [[Anton Bebler]] }}--> <!-- ;V tujini {{gridlist| * --> </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> 8hkjqlntu0brq3vyoyksj4re3qvu1d9 0 533970 6705235 6168830 2026-07-01T15:16:06Z Erardo Galbi 166658 6705235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Matija Zaviršek | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = | disciplines = [[slalom]], [[veleslalom]] | club = [[SK Olimpija]] | skis = | personalbest = | olympicteams = | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = | worldsmedals = | worldsgolds = | career_start = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]] | career_end = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]] | wcseasons = 5 | wcwins = | wcpodiums = | wcoveralls = | wctitles = }} '''Matija Zaviršek''', [[Slovenci|slovenski]] [[alpski smučar]], * [[22. februar]] [[1984]], [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]]. Zaviršek je bil član kluba [[SK Olimpija]]. Nastopil je na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih mladinskih prvenstvih]] v letih 2001, 2002, 2003 in 2004, ko je dosegel svojo najboljšo uvrstitev s petim mestom v [[slalom]]u. V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je tekmoval pet sezon med letoma [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]] in [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]]. Debitiral je 28. februarja 2004 na [[veleslalom]]u za [[Pokal Vitranc]] v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. Skupno je osemkrat nastopil v svetovnem pokalu, po štirikrat v slalomu in veleslalomu, čeprav se je trikrat uvrstil v finale, pa se mu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Zaviršek, Matija}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] i4zrr2i5r7v2sb39zhwwyva9fk4fjvi 6705236 6705235 2026-07-01T15:16:37Z Erardo Galbi 166658 6705236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Matija Zaviršek | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = | disciplines = [[slalom]], [[veleslalom]] | club = [[SK Olimpija]] | skis = | personalbest = | olympicteams = | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = | worldsmedals = | worldsgolds = | career_start = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]] | career_end = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]] | wcseasons = 5 | wcwins = | wcpodiums = | wcoveralls = | wctitles = }} '''Matija Zaviršek''', [[Slovenci|slovenski]] [[alpski smučar]], * [[22. februar]] [[1984]], [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]]. Zaviršek je bil član [[SK Olimpija|Smučarskega kluba Olimpija]]. Nastopil je na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih mladinskih prvenstvih]] v letih 2001, 2002, 2003 in 2004, ko je dosegel svojo najboljšo uvrstitev s petim mestom v [[slalom]]u. V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je tekmoval pet sezon med letoma [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]] in [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]]. Debitiral je 28. februarja 2004 na [[veleslalom]]u za [[Pokal Vitranc]] v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. Skupno je osemkrat nastopil v svetovnem pokalu, po štirikrat v slalomu in veleslalomu, čeprav se je trikrat uvrstil v finale, pa se mu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Zaviršek, Matija}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] nq0hys6eonum38fy0spxhk6sypulrdg 0 537688 6705364 6372464 2026-07-01T19:08:55Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Evrazijski šakal]] na [[Zlati šakal]]: pogostejše ime v slovenskih virih 6372464 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Evrazijski šakal<br/>Zlati šakal | fossil_range = {{fossilrange|pozni pleistocen | danes}} | image = Canis aureus syriacus 114837596.jpg | status = LC | image_caption = Golden jackal in [[Tel Aviv]] | image2 = Jackal.ogg | image2_caption = Zavijanje zlatih šakalov | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Canis aureus'' |year=2020 |author1=Hoffmann, M. |author2=Arnold, J. |author3=Duckworth, J. W. |author4=Jhala, Y. |author5=Kamler, J. F. |author6=Krofel, M. |orig-year=2018 |page=e.T118264161A163507876 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T118264161A163507876.en |access-date=2022-02-16}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = ''[[Canis]]'' (pes) | species = '''''C. aureus ''''' | binomial = '' Canis aureus '' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = * ''C. a. aureus'' * ''C. a. cruesemanni'' * ''C. a. ecsedensis'' * ''[[Indjski šakal|C. a. indicus]]'' * [[Evropski šakal|'' C. a. moreoticus'']] * ''[[Šrilanški šakal|C. a. naria]]'' * ''C. a. syriacus'' | range_map = Canis aureus range (cropped).png | range_map_caption = Območje razširjenosti zlatega šakala (opomba: razširjenost severno od Črnega morja ni kartirana) | range_map_alt = }} '''Evrazijski šakal''' ([[znanstveno ime]] '''''Canis aureus'''''), imenovan tudi '''zlati šakal''' ali '''navadni šakal''', je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne [[Evropa|Evrope]], [[Srednja Azija|Srednje Azije]], zahodne Azije, [[Južna Azija|Južne Azije]] in regij [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Dlaka zlatega šakala se spreminja v barvi od bledo kremasto rumene poleti do temno rjavo bež pozimi. Je manjši in ima krajše noge, krajši rep, bolj podolgovat trup, manj izbočeno čelo ter ožji in bolj koničast gobec kot [[arabski volk]] (''Canis lupus arabs''). Zaradi svoje razširjenosti in visoke gostote na območjih z veliko razpoložljive hrane in optimalnim zatočiščem je na Rdečem seznamu IUCN uvrščen med najmanj zaskrbljujoče. Zlati šakal kljub svojemu imenu ni tesno povezan z afriškim [[podsedliški šakal|podsedliškim šakalom]] ali bočno progastim šakalom (''Lupulella adusta''), ki sta del rodu ''Lupulella''. Namesto tega je bližje [[volk]]ovom in [[kojot]]om. Prednik zlatega šakala naj bi bil izumrli ''Canis arnensis'', ki je živel v južni Evropi pred 1,9 milijona let. Opisan je kot majhen, šakalu podoben pes. Genetske študije kažejo, da se je zlati šakal razširil iz Indije pred približno 20.000 leti, proti koncu zadnjega [[ledeniški maksimum|ledeniškega maksimuma]]. Najstarejši [[fosil]] zlatega šakala, najden v skalnem zavetišču [[Ksar Akil]] blizu [[Bejrut]]a v [[Libanon]]u, je star 7600 let. Najstarejši fosili zlatega šakala v Evropi so bili najdeni v Grčiji in so stari 7000 let. Obstaja šest podvrst zlatega šakala. Sposoben je proizvesti plodne [[križanec|križance]] tako s sivim volkom kot z afriškim volkom. Hibridi šakala in psa, imenovani psi ''Sulimov'', so v uporabi na [[mednarodno letališče Šeremetjevo|letališču Šeremetjevo]] blizu [[Moskva|Moskve]], kamor jih je napotila ruska letalska družba [[Aeroflot]] za zaznavanje vonjav. Zlatega šakala je veliko v dolinah ter ob rekah in njihovih pritokih, kanalih, jezerih in morskih obalah, vendar redko v vznožju in nizkih gorah. Je družabna vrsta, katere osnovno družbeno enoto sestavljajo par in morebitni mladi potomci. Je zelo prilagodljiv, s sposobnostjo izkoriščanja hrane, od sadja in žuželk do majhnih parkljarjev. Napada domače kokoši in domače sesalce do velikosti telet domačih vodnih bivolov. Njegovi konkurenti so rdeča lisica, stepski volk, džungelska mačka, kavkaška divja mačka, rakun na Kavkazu in v Srednji Aziji ter azijska divja mačka. Širi se izven svojih domačih krajev v jugovzhodni Evropi v srednjo in severovzhodno Evropo na območja, kjer je volkov malo ali nič. == Etimologija in poimenovanje == Beseda ‘’šakal‘‘ izhaja iz turške besede ‘’çakal’’, ki izvira iz perzijske besede ‘’šagāl’’.<ref name=oxford2017>{{navedi splet|title=Jackal|work=Oxford Dictionaries|publisher=Oxford University Press|year=2017|url=https://en.oxforddictionaries.com/definition/jackal|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829165812/https://en.oxforddictionaries.com/definition/jackal|url-status=dead|archive-date=August 29, 2017}}</ref> Znan je tudi kot navadni šakal. == Taksonomija == Biološko družino ''Canidae'' sestavljajo južnoameriški kanidi, lisicam podobni kanidi in volku podobni kanidi.<ref> Wayne, Robert K. (June 1993). "Molecular evolution of the dog family". Trends in Genetics. 9 (6): 218–224. doi:10.1016/0168-9525(93)90122-x.[ https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/016895259390122X?via%3Dihub] PMID 8337763 [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8337763/]. Retrieved 2017-11-15.</ref> Vse vrste znotraj volku podobnih kanidov imajo podobno morfologijo in imajo 78 kromosomov, kar jim omogoča potencialno križanje.<ref> Wayne, R. K; Van Valkenburgh, B; Kat, P. W; Fuller, T. K; Johnson, W. E; O'Brien, S. J (1989). "Genetic and Morphological Divergence among Sympatric Canids". Journal of Heredity. 80 (6): 447–54. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a110896.[ https://academic.oup.com/jhered/article-abstract/80/6/447/824836?redirectedFrom=fulltext&login=false] PMID 2559120.</ref> Znotraj volku podobnih kanidov je skupina šakalov, ki vključuje tri šakale: podsedliškega šakala (''Lupulella mesomela''), bočno progastega šakala (''Lupulella adusta'') in zlatega šakala (''Canis aureus''). Te tri vrste so približno enake velikosti, imajo podobno morfologijo zob in skeleta in se med seboj razlikujejo predvsem po barvi dlake. Nekoč so mislili, da so različno razširjeni po Afriki, njihova območja razširjenosti pa se prekrivajo v vzhodni Afriki (Etiopija, Kenija in Tanzanija).<ref> Wayne, R. K; Van Valkenburgh, B; Kat, P. W; Fuller, T. K; Johnson, W. E; O'Brien, S. J (1989). "Genetic and Morphological Divergence among Sympatric Canids". Journal of Heredity. 80 (6): 447–54. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a110896.[ https://academic.oup.com/jhered/article-abstract/80/6/447/824836?redirectedFrom=fulltext&login=false] PMID 2559120.</ref> Čeprav je skupina šakalov tradicionalno veljala za homogeno, genetske študije kažejo, da šakali niso monofileti (nimajo skupnega prednika) in so le v daljnem sorodstvu. Točnost pogovornega imena ''šakal'' za opis vseh šakalov je torej vprašljiva. Mitohondrijska DNK (mDNK) poteka po materini liniji in lahko sega več tisoč let nazaj. Tako filogenetska analiza zaporedij mDNA znotraj vrste zagotavlja zgodovino materinskih linij, ki jih je mogoče predstaviti kot filogenetsko drevo. Genetska študija kanidov iz leta 2005 je pokazala, da sta sivi volk in pes na tem drevesu najbolj povezana. Naslednji najbolj sorodni so kojot (''Canis latrans''), zlati šakal in etiopski volk (''Canis simensis''), za katere se je pokazalo, da se križajo s psom v naravi. Naslednja najbližja sta luški lušter (''Cuon alpinus'') in [[afriški hijenski pes]] (''Lycaon pictus''), ki nista pripadnika rodu ''Canis''. Tem sledijo podsedliški in bočno progasti šakali, člani rodu ''Lupulella'' in najbolj bazalni člani tega klada.<ref> Lindblad-Toh, K.; Wade, C. M.; Mikkelsen, T. S.; Karlsson, E. K.; Jaffe, D. B.; Kamal, M.; Clamp, M.; Chang, J. L.; Kulbokas, E. J.; Zody, M. C.; Mauceli, E.; Xie, X.; Breen, M.; Wayne, R. K.; Ostrander, E. A.; Ponting, C. P.; Galibert, F.; Smith, D. R.; Dejong, P.J.; Kirkness, E.; Alvarez, P.; Biagi, T.; Brockman, W.; Butler, J.; Chin, C.W.; Cook, A.; Cuff, J.; Daly, M.J.; Decaprio, D.; et al. (2005). "Genome sequence, comparative analysis and haplotype structure of the domestic dog". Nature. 438 (7069): 803–819. Bibcode:2005Natur.438..803L. doi:10.1038/nature04338.[ https://www.nature.com/articles/nature04338] PMID 16341006. S2CID 4338513.</ref> Rezultati dveh nedavnih študij mDNK zlatih šakalov kažejo, da so osebki iz Afrike genetsko bližje sivemu volku kot primerki iz Evrazije. Leta 2015 je velika študija DNK zlatih šakalov prišla do zaključka, da je treba šest podvrst ''C. aureus'', ki jih najdemo v Afriki, prerazvrstiti v novo vrsto ''C. anthus'' (afriški volk), in tako zmanjšati število podvrste zlatega šakala do sedem. Filogenetsko drevo, ustvarjeno s to študijo, prikazuje razlikovanje zlatega šakala od linije volk/kojot pred 1,9 milijona let in afriškega volka pred 1,3 milijona let. Študija je pokazala, da imata zlati šakal in afriški volk zelo podobno morfologijo lobanje in telesa in da je to taksonomiste zmedlo, da so ju obravnavali kot eno vrsto. Študija predlaga, da je zelo podobna morfologija lobanje in telesa posledica tega, da obe vrsti izvirata iz večjega skupnega prednika. === Evolucija === {{Cladogram|align=right|title= Filogenetsko drevo volku podobnih kanidov s časovno razporeditvijo v milijonih let |cladogram={{clade | style = font-size:85%;line-height:80%;width:400px; |label1=[[Caninae]] 3.5 [[Megaannum|Ma]] |1={{clade |label1=3.0 |1={{clade |label1=2.5 |1={{clade |label1=2.0 |1={{clade |label1=0.96 |1={{clade |label1=0.6 |1={{clade |label1=0.38 |1={{clade |1={{clade |1={{clade |1=[[Pes|Domači pes]] [[File:Tibetan mastiff (white background).jpg|50 px]] |2=[[Volk|Sivi volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate I).jpg|50 px]] }} }} |2=[[Kojot]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate IX).jpg|50 px]] }} |2=[[Afriški volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XI).jpg|50 px]] }} |2=Zlati šakal [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate X).jpg|50 px]] }} |2=[[Etiopski volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate VI).jpg|50 px]] }} |2=[[Rdeči volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLI).jpg|50 px]] }} |2=[[Afriški hijenski pes]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLIV).jpg|50 px]] }} |2={{clade |1={{clade |1=[[Bočno progasti šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XIII).jpg|50 px]] |2=[[Podsedlišli šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XII).jpg|50 px]] }} |label1=2.6 }} }} }} }} Rečni pes Arno (''Canis arnensis'') je izumrla vrsta psov, ki je bila endemična v sredozemski Evropi v zgodnjem [[pleistocen]]u pred približno 1,9 milijona let. Opisan je kot majhen šakalu podoben pes in verjetno prednik sodobnih šakalov. Njegova anatomija in morfologija ga bolj povezujeta s sodobnim zlatim šakalom kot z dvema vrstama afriških šakalov, podsedliškim šakalom in bočno progastim šakalom. Najstarejši fosil zlatega šakala je bil najden v kamnitem zavetišču Ksar Akil, ki je 10 km severovzhodno od Bejruta v Libanonu. Fragment posameznega zoba je datiran pred približno 7600 leti. Najstarejši fosili zlatega šakala, najdeni v Evropi, so iz [[Delfi|Delfov]] in Kitsosa v Grčiji in so datirani pred 7000–6500 leti. Nenavaden fosil petne kosti, najden v [[Azohške jame|Azohških jamah]] v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]], izvira iz srednjega [[pleistocen]]a in je opisan kot verjetno pripadal zlatemu šakalu, vendar njegova klasifikacija ni jasna. Fosil je opisan kot nekoliko manjši in tanjši od jamskega risa, podoben lisici, vendar prevelik, in podoben volku, vendar premajhen. Ker se zlati šakal po velikosti uvršča med ta dva, fosil verjetno pripada zlatemu šakalu. Odsotnost jasno opredeljenih fosilov zlatega šakala v regiji [[Kavkaz]]a in [[Zakavkazje|Zakavkazju]], območjih, kjer vrsta trenutno prebiva, kaže, da je vrsta prišla relativno nedavno. Haplotip je skupina genov, ki jih najdemo v organizmu in je podedovan od enega od staršev. Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupno mutacijo, podedovano od skupnega prednika. Haplotipi mDNA zlatega šakala tvorijo dve haploskupini: najstarejšo haploskupino sestavljajo zlati šakali iz Indije, druga, mlajša haploskupina, ki se od tega razlikuje, pa vključuje zlate šakale iz vseh drugih regij. Indijski zlati šakali izkazujejo največjo genetsko raznolikost, tisti iz severne in zahodne Indije pa so najbolj bazalni, kar nakazuje, da je bila Indija središče, iz katerega so se zlati šakali razširili. Obstoječa linija zlatega šakala je začela širiti svojo populacijo v Indiji pred 37.000 leti. Med zadnjim ledeniškim maksimumom, pred 25.000 do 18.000 leti, so toplejše regije Indije in jugovzhodne Azije nudile zatočišče pred hladnejšimi okoliškimi območji. Ob koncu zadnjega ledeniškega maksimuma in na začetku ciklov segrevanja se je linija zlatega šakala razširila iz Indije v Evrazijo, da bi dosegla Bližnji vzhod in Evropo. Zunaj Indije zlati šakali na Kavkazu in v Turčiji izkazujejo naslednjo največjo genetsko raznovrstnost, medtem ko tisti v Evropi kažejo nizko gensko raznovrstnost, kar potrjuje njihovo nedavno širitev v Evropo. Genetski podatki kažejo, da lahko zlati šakali s polotoka [[Peloponez]] v Grčiji in [[Dalmacija|dalmatinske]] obale na Hrvaškem predstavljajo dve starodavni evropski populaciji izpred 6000 let, ki sta preživeli v sodobnem času. Šakalov v večjem delu Evrope ni bilo do 19. stoletja, ko so se začeli počasi širiti. Šakali so bili zabeleženi na Madžarskem, najbližja takrat znana populacija pa je bila v približno 300 kilometrov oddaljeni Dalmaciji. Temu je proti koncu 20. stoletja sledila hitra ekspanzija šakalov. Zlati šakali iz jugovzhodne Evrope in Kavkaza se širijo v Baltik. Na Bližnjem vzhodu imajo zlati šakali iz Izraela večjo genetsko raznolikost kot evropski šakali. Domneva se, da je to posledica hibridizacije izraelskih šakalov s psi, sivimi volkovi in afriškimi zlatimi volkovi, kar je ustvarilo hibridno območje v Izraelu. === Mešanica z drugimi vrstami Canis === Genetska analiza razkriva, da včasih pride do parjenja med samicami šakala in sivim volkom, pri čemer nastanejo križanci šakala in volka, ki jih strokovnjaki ne morejo vizualno razlikovati od volkov. Do hibridizacije pride tudi med samicami zlatega šakala in samci psov, ki dajejo plodne potomce, križanca šakala in psa. V zlatega šakala je bilo 11–13 % pretoka starodavnih genov iz populacije, ki je bila prednik volkov in psov, in dodatnih 3 % iz obstoječih populacij volkov. Do 15 % [[dednina|genoma]] izraelskega volka izhaja iz mešanice z zlatimi šakali v starih časih. Leta 2018 je bilo sekvenciranje celotnega genoma uporabljeno za primerjavo članov rodu ''Canis''. Študija potrjuje, da se afriški volk razlikuje od zlatega šakala in da je etiopski volk genetsko osnova za oba. Obstajajo dokazi o pretoku genov med afriškimi zlatimi volkovi, zlatimi šakali in sivimi volkovi. En afriški volk z egipčanskega Sinajskega polotoka je pokazal visoko mešanico s sivimi volkovi in psi z Bližnjega vzhoda, kar je poudarilo vlogo kopenskega mostu med afriško in evrazijsko celino v evoluciji kanidov. Obstajajo dokazi o pretoku genov med zlatimi šakali in bližnjevzhodnimi volkovi, manj z evropskimi in azijskimi volkovi, najmanj pa s severnoameriškimi volkovi. Študija nakazuje, da se je prednik zlatega šakala, najden pri severnoameriških volkovih, morda pojavil pred razhajanjem evrazijskih in severnoameriških volkov. === Podvrste in populacije === [[Carl Linnaeus]] je v svoji publikaciji ''Systema Naturae'' iz leta 1758 taksonomsko podredil zlatega šakala rodu ''Canis''<ref name=linnaeus1758>{{navedi knjigo |last=Linnæus|first=C. |title=Systema naturæ |year=1758 |publisher=Laurentius Salvius |location=Holmiæ |pages=39–40 |chapter=''Canis aureus'' |chapter-url=https://archive.org/details/carolilinnisys00linn/page/40/mode/2up |volume=Regnum Animale |edition=10 |language=la}}</ref>] Od takrat je bilo opisanih 13 podvrst. {| class="wikitable" |+ Podvrsta ''Canis aureus'' |- ! scope="col" | Podvrsta ! scope="col" | Trinomska avtoriteta ! scope="col" | Opis ! scope="col" | Razširjenost ! scope="col" | Sinonimi |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | perzijski šakal ''C. a. aureus''<ref name="castello132">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 132–133, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref><br>[[Nominate subspecies]] [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus aureus mod.jpg|150px]] |[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | Velik, z mehkim, bledim kožuhom s pretežno peščenimi toni.[40] Splošna barva zunanjega kožuha je običajno črno-bela, medtem ko se poddlaka spreminja od bledo rjave do bledo skrilasto sive. Občasno so tilnik in ramena rjave barve. Ušesa in sprednje noge so rjave barve, včasih rjave, medtem ko so tačke blede. Zadnje noge so nad skočnimi sklepi močneje obarvane. Brada in predžrelo sta običajno belkasta. Teža se geografsko spreminja in se giblje okoli 8–10 kg (18–22 lb). Na območjih, kjer meji na območje večjega, bolj bogato obarvanega indijskega šakala (zlasti območje Kumauna v Indiji), se včasih pojavijo živali srednje velikosti in barve.<ref> Pocock, R. I. (1941). Fauna of British India: Mammals.[ https://archive.org/details/PocockMammalia2/mode/2up?view=theater] Vol. 2. Taylor Francis. pp. 96–100.</ref> |[[Bližnji vzhod]], [[Iran]], [[Turkmenistan]], [[Afganistan]], [[Pakistan]] and Zahodna Indija kjer se njegova razširjenost prekriva z indijskim šakalom na severu in šrilanškim/južnoindijskim šakalom na jugu.<r | <small>''hadramauticus''&nbsp;(Noack,&nbsp;1896)</small><br /> <small>''kola''&nbsp;(Wroughton,&nbsp;1916)</small><br /> <small>''lanka''&nbsp;(Wroughton,&nbsp;1916)</small><br /> <small>''typicus''&nbsp;(Kolenati,&nbsp;1858)</small><br /> <small>''vulgaris''&nbsp;(Wagner,&nbsp;1841)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Indokitajski šakal ''C. a. cruesemanni''<ref name="castello142">Castelló, J. R. (2018), ''Canids of the World'', Princeton, pp. 142-143, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:Golden Jackal, Canis aureus in Huai Kha Khaeng.jpg|150px]] |[[Paul Matschie|Matschie]], 1900 | Indokitajski šakal (znan tudi kot siamski šakal in jugovzhodnoazijski zlati šakal) je bil oporečen kot ločena podvrsta s strani nekaterih avtorjev, ki trdijo, da njegova klasifikacija temelji izključno na opazovanju živali v ujetništvu. Je manjši od ''C. a. indicus'', ki tehta do 8 kg. Njegov kožuh je zelo podoben pasjemu. Živi v gorskih območjih, v bližini kmetij ali stanovanjskih gozdov, njen plen pa so majhne živali, kot so ptice, plazilci in žabe, občasno pa se prehranjuje tudi s sadjem. En prodajalec dveh ujetih šakalov je trdil, da so na njegovi farmi ubili deset pujskov.<ref name=pp1>{{navedi splet|url=http://www.vncreatures.net/e_focus/e_news_13.php|title=Scottish Maria and the Golden Jackal|author=Phung My Trung|access-date=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407145857/http://www.vncreatures.net/e_focus/e_news_13.php|url-status=live}}</ref> Aktiven je lahko podnevi in ponoči. Siamski šakali so samotna bitja, vendar bosta samec in samica med sezono parjenja sodelovala. Ima malo naravnih plenilcev, čeprav so rdeči volkovi glavni vir umrljivosti. |[[Tajska]] | |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Panonski šakal ''C. a. ecsedensis'' [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus escedensis.jpg|150px]] |[[Miklós Kretzoi|Kretzoi]], 1947 | Ta podvrsta šakala se razlikuje od ''C. a. moreoticus'' od drugod po Evropi s širšim črnim hrbtnim trakom, ki sega do bokov. Njeni rjavi odtenki so manj izraženi, njen rep pa je skoraj črn. Lobanjske mere so enake. Nekateri avtorji je ne obravnavajo kot ločeno podvrsto, temveč za ''C. a. moreoticus'', ker je najdeni primerek živel v živalskem vrtu, na Madžarskem pa v tistem času še ni stalno živel šakal. |[[Panonska nižina]], Srednja Evropa |<small>''hungaricus''&nbsp;(Ehik,&nbsp;1938)</small><br /><small>''minor'' (Mojsisovico, 1897)</small> |- ! scope="row" | [[Indjski šakal]] ''C. a. indicus''<ref name="castello138">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 138–139, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus indicus mod.jpg|150px]] |[[Brian Houghton Hodgson|Hodgson]], 1833 | Njegova dlaka je mešanica črne in bele barve, na ramenih, ušesih in nogah ima rumeno barvo. Rdeča barva je bolj izrazita pri osebkih z velikih nadmorskih višin. Na sredini hrbta in repu prevladujejo črne dlake. Trebuh, prsi in stranice nog so kremno bele barve, medtem ko so obraz in spodnji boki poraščeni s sivo dlako. Odrasli zrastejo do dolžine 100 cm, 35–45 cm višine in 8–11 kgteže. |[[Indija]], [[Nepal]], [[Bangladeš]], [[Butan (država)|Butan]] | |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | [[Evropski šakal]] ''C. a. moreoticus''<ref name="castello134">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 134–135, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus moreoticus.jpg|150px]] |[[Isidore Geoffroy Saint-Hilaire|I. Geoffroy Saint-Hilaire]], 1835 | Največja podvrsta zlatega šakala, živali obeh spolov, v povprečju merijo 120–125 cm skupne dolžine in 10–15 kg telesne teže. Krzno je grobo in je na splošno svetlo obarvano s črnimi odtenki na hrbtu. Stegna, zgornji del nog, ušesa in čelo so svetlo rdečkasto kostanjevi. |Jugovzhodna Evropa, [[Moldavija]], [[Mala Azija]] in [[Kavkaz]] | <small>''graecus'' (Wagner, 1841)</small> <small>''balcanicus''&nbsp;(Brusina,&nbsp;1892)</small><br /> <small>''caucasica''&nbsp;(Kolenati,&nbsp;1858)</small><br /> <small>''dalmatinus''&nbsp;(Wagner,&nbsp;1841)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | [[Šrilanški šakal]] ''C. a. naria''<ref name="castello140">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 140–141, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus naria mod.jpg|150px]] |[[R. C. Wroughton|Wroughton]], 1916 | V dolžino meri 67–74 cm in tehta 5–8,6 kg. Zimska dlaka je krajša, bolj gladka in ni tako kosmata kot pri ''indicusi''. Dlaka je temnejša tudi na hrbtu, saj je črna in belo pikčasta. Spodnja stran je bolj pigmentirana na bradi, zadnjem grlu, prsih in prednjem delu trebuha, medtem ko so okončine rjasto oker ali bogato porjavele. Izgubljanje dlake se pojavi prej v sezoni kot pri indicusu, koža pa na splošno ne posvetli barve. |Obalna JZ Indija, [[Šrilanka]] |<small>''lanka'' (Wroughton, 1838)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Sirski šakal ''C. a. syriacus''<ref name="castello136">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 136–137, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus syriacus mod.jpg|150px]] |[[Wilhelm Hemprich|Hemprich]] in [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1833 | Odlikujejo ga rjava ušesa. Dlaka telesa je na hrbtu rumena, ob straneh svetlejša, spodaj pa belkasto rumena. Temen trak poteka od nosu do konca repa. Meri 60–90 cm v dolžino telesa, 20–30 cm v dolžino repa, 15–18 cm v dolžino glave in tehta 5–12 kg. |[[Izrael]], [[Sirija]], [[Libanon]] in [[Jordanija]] | |} == Opis == [[File:Goud jakhals (cropped).jpg|thumb|Profil zlatega šakala]] [[File:Golden_Jackal_Tel_Aviv.jpg|thumb|Zlati šakal v [[Tel Aviv]]u]] Zlati šakal je podoben sivemu volku, vendar se razlikuje po manjši velikosti, lažji teži, bolj podolgovatem trupu, manj izrazitem čelu, krajših nogah in repu ter ožjem in bolj koničastem gobcu. Noge so glede na telo dolge, stopala pa vitka z majhnimi blazinicami. Samci merijo v dolžino telesa 71–85 cm, samice pa 69–73 cm. Samci tehtajo 6–14 kg, samice pa 7–11 kg. Plečna višina je 45–50 cm za oba. Za primerjavo, najmanjši volk je arabski volk (''Canis lupus arabs''), ki v povprečju tehta 20 kg. [[File:Description iconographique comparée du squelette et du système dentaire des mammifères récents et fossiles (Canis aureus skull).jpg|thumb|left| Bočni in hrbtni izgled lobanje]] Lobanja je najbolj podobna lobanji [[dingo|dinga]] in je bližje lobanji [[kojot]]a (''C. latrans'') in sivega volka (''C. lupus'') kot lobanji podsedliškega šakala (''L. mesomalas''), bočno progastega šakala (''L. adustus'') in etiopskega volka (''C. simensis''). V primerjavi z volkom je lobanja zlatega šakala manjša in manj masivna, z nižjim nosnim predelom in krajšim obraznim predelom; projekcije lobanje so izrazite, a šibkejše kot pri volku; pasji zobje so veliki in močni, a relativno tanjši; in njeni parni zobje so šibkejši. Zlati šakal je manj specializirana vrsta kot sivi volk in te značilnosti lobanje so povezane s prehrano z majhnimi pticami, glodavci, majhnimi vretenčarji, žuželkami, mrhovino, sadjem in nekaterimi rastlinskimi snovmi. Občasno se pri zlatem šakalu na lobanji razvije poroženela rast, imenovana "šakalov rog", ki običajno meri 1,3 cm v dolžino in je prekrit s krznom. Prebivalci Šrilanke so nekoč to lastnost povezovali z magičnimi močmi. Šakalov kožuh je grob in razmeroma kratek, z zlato barvo osnovne barve, ki se glede na sezono spreminja od bledo kremasto rumene do temno rjave barve. Kožuh na hrbtu je sestavljen iz mešanice črnih, rjavih in belih dlak, ki včasih dajejo videz temnega sedla, kot ga vidimo pri podsedliškem šakalu. Spodnji del je svetlo bledo ingver do krem barve. Posamezne primerke lahko ločimo po edinstvenih svetlobnih oznakah na grlu in prsih. Dlaka šakalov z visokih nadmorskih višin je bolj rumeno obarvana kot dlaka njihovih nižinskih primerkov, medtem ko je dlaka šakalov v skalnatih, gorskih območjih lahko bolj siva. Kosmat rep ima rjavo do črno konico. Melanizem lahko povzroči temno obarvano dlako pri nekaterih zlatih šakalih, obarvanost, ki je bila nekoč precej pogosta v Bengalu. Za razliko od melanističnih volkov in kojotov, ki so dobili temno pigmentacijo zaradi križanja z domačimi psi, melanizem pri zlatih šakalih verjetno izvira iz neodvisne mutacije, ki bi lahko bila prilagoditvena lastnost. Leta 2012 je bil v jugovzhodnem Iranu fotografiran primerek, ki je verjetno albino. Šakal menja dlako dvakrat letno, spomladi in jeseni. V Zakavkazju in Tadžikistanu se spomladansko menjanje začne ob koncu zime. Če je bila zima topla, se to začne sredi februarja; če je bila zima mrzla, se začne sredi marca. Spomladansko menjanje dlake traja 60–65 dni; če je žival bolna, izgubi le polovico zimskega kožuha. Spomladansko se začne z glavo in okončinami, sega do bokov, prsnega koša, trebuha in zadnjice ter se konča pri repu. Krzno na spodnjem delu je odsotno. Jesensko litje se pojavi od sredine septembra z rastjo zimskega kožuha; istočasno pride do odpadanja poletne dlake. Razvoj jesenske dlake se začne pri zadku in repu ter se razširi na hrbet, boke, trebuh, prsni koš, okončine in glavo, polno zimsko dlako pa doseže konec novembra. == Razširjenost in habitat == V južni Aziji zlati šakal naseljuje: Afganistan, Pakistan, Šrilanka, Bangladeš, Mjanmar, Tajska, Indija, Nepal in Butan. V Srednji Aziji naseljuje: Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Poročali so o dveh opažanjih iz Kambodže, treh iz južnega Laosa in dveh iz Vietnama – vsako opažanje je bilo samo v nižinskem, odprtem listnatem gozdu in ni bil predstavljen noben primerek. V jugozahodni Aziji naseljuje: Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Oman, Saudova Arabija, Katar, Sirija, Turčija, Združeni arabski emirati in Jemen V Evropi naseljuje: Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Gruzija, Grčija, Madžarska, Italija, Kosovo, Latvija, Litva, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Poljska, Romunija, Ruska federacija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Švica, Turčija in Ukrajina. Opažen je bil v [[Belorusija|Belorusiji]], na [[Češka|Češkem]] in v [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvič je bil zabeležen na [[Danska|Danskem]] leta 2015, verjetno je naravna selivka z juga, vrsta pa je bila od takrat potrjena na več lokacijah v Jutlandiji. O tem so poročali nizozemski mediji, vendar ni jasno, ali je bil ta šakal pobegnil iz zasebnega živalskega vrta. Julija 2019 so zlatega šakala opazili v vzhodni [[Finska|Finski]], približno 100 kilometrov od ruske meje, nato pa so odkrili dokaze o prejšnjem opažanju leta 2018 v bližini mesta Kajaani v osrednji Finski. Leta 2020 je bil en primerek posnet s pastjo kamere na severu [[Norveška|Norveške]], zaradi česar je bilo to najsevernejše opažanje te vrste doslej. Leta 2022 je bila v [[Estonija|Estoniji]] ugotovljena najsevernejša uveljavljena populacija zlatih šakalov; ta populacija je v veliki meri izolirana od bolj južnih populacij. Vsejeda prehrana zlatega šakala mu omogoča uživanje široke palete hrane; ta prehrana mu skupaj s toleranco na suhe razmere omogoča življenje v različnih habitatih. Šakalu dolge noge in gibko telo omogočajo, da v iskanju hrane preteče velike razdalje. Lahko zdrži brez vode dlje časa in so ga opazili na otokih, ki nimajo sladke vode. Šakalov je veliko v dolinah ter ob rekah in njihovih pritokih, kanalih, jezerih in morskih obalah, vendar so redki v vznožju in nizkih gorah. V Srednji Aziji se izogibajo brezvodnim puščavam in jih ni mogoče najti v puščavi [[Karakum]] ali puščavi [[Kizilkum]], lahko pa jih najdemo na njihovih robovih ali v oazah. Po drugi strani pa jih v Indiji najdemo v [[puščava Thar|puščavi Thar]]. Najdemo jih v gostem bodičastem grmičevju, na poplavnih območjih trstičja in v gozdovih. Znano je, da se povzpnejo več kot 1000 m po pobočjih [[Himalaja|Himalaje]]; lahko prenesejo temperature do −25 °C in včasih do −35 °C. Niso prilagojeni snegu, v snežni deželi pa morajo potovati po poteh, ki jih naredijo večje živali ali ljudje. V Indiji bodo zavzeli okoliško vznožje nad obdelovalnimi območji, ponoči vstopali v človeška naselja, da bi se hranili s smetmi in se ustalili okoli hribovskih postaj na 2000 m višine nad srednjo gladino morja. Na splošno se izogibajo gorskim gozdovom, vendar lahko med razpršitvijo zaidejo v alpska in podalpska območja. V Turčiji, na Kavkazu in v Zakavkazju so jih opazili do 1000 m nad srednjo gladino morja, zlasti na območjih, kjer podnebje podpira grmičevje v visokih legah. Estonska populacija, ki je edina populacija te vrste, prilagojena borealni regiji, v veliki meri naseljuje obalna travišča, alvarje in trstičevje, habitate, kjer so volkovi le redko prisotni. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Canis aureus|Golden Jackal (Canis aureus)}} * [https://www.youtube.com/watch?v=MxqN39M7X4M Golden jackal being trained for scent detection] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šakali]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 56giapozf0solqp6qockm1sooqungp0 6705368 6705364 2026-07-01T19:13:39Z TadejM 738 popravek imena 6705368 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Zlati šakal<br/>evrazijski šakal | fossil_range = {{fossilrange|pozni pleistocen | danes}} | image = Canis aureus syriacus 114837596.jpg | status = LC | image_caption = Golden jackal in [[Tel Aviv]] | image2 = Jackal.ogg | image2_caption = Zavijanje zlatih šakalov | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Canis aureus'' |year=2020 |author1=Hoffmann, M. |author2=Arnold, J. |author3=Duckworth, J. W. |author4=Jhala, Y. |author5=Kamler, J. F. |author6=Krofel, M. |orig-year=2018 |page=e.T118264161A163507876 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T118264161A163507876.en |access-date=2022-02-16}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi) | genus = ''[[Canis]]'' (pes) | species = '''''C. aureus ''''' | binomial = '' Canis aureus '' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = * ''C. a. aureus'' * ''C. a. cruesemanni'' * ''C. a. ecsedensis'' * ''[[Indjski šakal|C. a. indicus]]'' * [[Evropski šakal|'' C. a. moreoticus'']] * ''[[Šrilanški šakal|C. a. naria]]'' * ''C. a. syriacus'' | range_map = Canis aureus range (cropped).png | range_map_caption = Območje razširjenosti zlatega šakala (opomba: razširjenost severno od Črnega morja ni kartirana) | range_map_alt = }} '''Zlati šakal''' ([[znanstveno ime]] '''''Canis aureus'''''), imenovan tudi '''evrazijski šakal''' ali '''navadni šakal''', je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne [[Evropa|Evrope]], [[Srednja Azija|Srednje Azije]], zahodne Azije, [[Južna Azija|Južne Azije]] in regij [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Dlaka zlatega šakala se spreminja v barvi od bledo kremasto rumene poleti do temno rjavo bež pozimi. Je manjši in ima krajše noge, krajši rep, bolj podolgovat trup, manj izbočeno čelo ter ožji in bolj koničast gobec kot [[arabski volk]] (''Canis lupus arabs''). Zaradi svoje razširjenosti in visoke gostote na območjih z veliko razpoložljive hrane in optimalnim zatočiščem je na Rdečem seznamu IUCN uvrščen med najmanj zaskrbljujoče. Zlati šakal kljub svojemu imenu ni tesno povezan z afriškim [[podsedliški šakal|podsedliškim šakalom]] ali bočno progastim šakalom (''Lupulella adusta''), ki sta del rodu ''Lupulella''. Namesto tega je bližje [[volk]]ovom in [[kojot]]om. Prednik zlatega šakala naj bi bil izumrli ''Canis arnensis'', ki je živel v južni Evropi pred 1,9 milijona let. Opisan je kot majhen, šakalu podoben pes. Genetske študije kažejo, da se je zlati šakal razširil iz Indije pred približno 20.000 leti, proti koncu zadnjega [[ledeniški maksimum|ledeniškega maksimuma]]. Najstarejši [[fosil]] zlatega šakala, najden v skalnem zavetišču [[Ksar Akil]] blizu [[Bejrut]]a v [[Libanon]]u, je star 7600 let. Najstarejši fosili zlatega šakala v Evropi so bili najdeni v Grčiji in so stari 7000 let. Obstaja šest podvrst zlatega šakala. Sposoben je proizvesti plodne [[križanec|križance]] tako s sivim volkom kot z afriškim volkom. Hibridi šakala in psa, imenovani psi ''Sulimov'', so v uporabi na [[mednarodno letališče Šeremetjevo|letališču Šeremetjevo]] blizu [[Moskva|Moskve]], kamor jih je napotila ruska letalska družba [[Aeroflot]] za zaznavanje vonjav. Zlatega šakala je veliko v dolinah ter ob rekah in njihovih pritokih, kanalih, jezerih in morskih obalah, vendar redko v vznožju in nizkih gorah. Je družabna vrsta, katere osnovno družbeno enoto sestavljajo par in morebitni mladi potomci. Je zelo prilagodljiv, s sposobnostjo izkoriščanja hrane, od sadja in žuželk do majhnih parkljarjev. Napada domače kokoši in domače sesalce do velikosti telet domačih vodnih bivolov. Njegovi konkurenti so rdeča lisica, stepski volk, džungelska mačka, kavkaška divja mačka, rakun na Kavkazu in v Srednji Aziji ter azijska divja mačka. Širi se izven svojih domačih krajev v jugovzhodni Evropi v srednjo in severovzhodno Evropo na območja, kjer je volkov malo ali nič. == Etimologija in poimenovanje == Beseda ‘’šakal‘‘ izhaja iz turške besede ‘’çakal’’, ki izvira iz perzijske besede ‘’šagāl’’.<ref name=oxford2017>{{navedi splet|title=Jackal|work=Oxford Dictionaries|publisher=Oxford University Press|year=2017|url=https://en.oxforddictionaries.com/definition/jackal|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829165812/https://en.oxforddictionaries.com/definition/jackal|url-status=dead|archive-date=August 29, 2017}}</ref> Znan je tudi kot navadni šakal. == Taksonomija == Biološko družino ''Canidae'' sestavljajo južnoameriški kanidi, lisicam podobni kanidi in volku podobni kanidi.<ref> Wayne, Robert K. (June 1993). "Molecular evolution of the dog family". Trends in Genetics. 9 (6): 218–224. doi:10.1016/0168-9525(93)90122-x.[ https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/016895259390122X?via%3Dihub] PMID 8337763 [https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8337763/]. Retrieved 2017-11-15.</ref> Vse vrste znotraj volku podobnih kanidov imajo podobno morfologijo in imajo 78 kromosomov, kar jim omogoča potencialno križanje.<ref> Wayne, R. K; Van Valkenburgh, B; Kat, P. W; Fuller, T. K; Johnson, W. E; O'Brien, S. J (1989). "Genetic and Morphological Divergence among Sympatric Canids". Journal of Heredity. 80 (6): 447–54. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a110896.[ https://academic.oup.com/jhered/article-abstract/80/6/447/824836?redirectedFrom=fulltext&login=false] PMID 2559120.</ref> Znotraj volku podobnih kanidov je skupina šakalov, ki vključuje tri šakale: podsedliškega šakala (''Lupulella mesomela''), bočno progastega šakala (''Lupulella adusta'') in zlatega šakala (''Canis aureus''). Te tri vrste so približno enake velikosti, imajo podobno morfologijo zob in skeleta in se med seboj razlikujejo predvsem po barvi dlake. Nekoč so mislili, da so različno razširjeni po Afriki, njihova območja razširjenosti pa se prekrivajo v vzhodni Afriki (Etiopija, Kenija in Tanzanija).<ref> Wayne, R. K; Van Valkenburgh, B; Kat, P. W; Fuller, T. K; Johnson, W. E; O'Brien, S. J (1989). "Genetic and Morphological Divergence among Sympatric Canids". Journal of Heredity. 80 (6): 447–54. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a110896.[ https://academic.oup.com/jhered/article-abstract/80/6/447/824836?redirectedFrom=fulltext&login=false] PMID 2559120.</ref> Čeprav je skupina šakalov tradicionalno veljala za homogeno, genetske študije kažejo, da šakali niso monofileti (nimajo skupnega prednika) in so le v daljnem sorodstvu. Točnost pogovornega imena ''šakal'' za opis vseh šakalov je torej vprašljiva. Mitohondrijska DNK (mDNK) poteka po materini liniji in lahko sega več tisoč let nazaj. Tako filogenetska analiza zaporedij mDNA znotraj vrste zagotavlja zgodovino materinskih linij, ki jih je mogoče predstaviti kot filogenetsko drevo. Genetska študija kanidov iz leta 2005 je pokazala, da sta sivi volk in pes na tem drevesu najbolj povezana. Naslednji najbolj sorodni so kojot (''Canis latrans''), zlati šakal in etiopski volk (''Canis simensis''), za katere se je pokazalo, da se križajo s psom v naravi. Naslednja najbližja sta luški lušter (''Cuon alpinus'') in [[afriški hijenski pes]] (''Lycaon pictus''), ki nista pripadnika rodu ''Canis''. Tem sledijo podsedliški in bočno progasti šakali, člani rodu ''Lupulella'' in najbolj bazalni člani tega klada.<ref> Lindblad-Toh, K.; Wade, C. M.; Mikkelsen, T. S.; Karlsson, E. K.; Jaffe, D. B.; Kamal, M.; Clamp, M.; Chang, J. L.; Kulbokas, E. J.; Zody, M. C.; Mauceli, E.; Xie, X.; Breen, M.; Wayne, R. K.; Ostrander, E. A.; Ponting, C. P.; Galibert, F.; Smith, D. R.; Dejong, P.J.; Kirkness, E.; Alvarez, P.; Biagi, T.; Brockman, W.; Butler, J.; Chin, C.W.; Cook, A.; Cuff, J.; Daly, M.J.; Decaprio, D.; et al. (2005). "Genome sequence, comparative analysis and haplotype structure of the domestic dog". Nature. 438 (7069): 803–819. Bibcode:2005Natur.438..803L. doi:10.1038/nature04338.[ https://www.nature.com/articles/nature04338] PMID 16341006. S2CID 4338513.</ref> Rezultati dveh nedavnih študij mDNK zlatih šakalov kažejo, da so osebki iz Afrike genetsko bližje sivemu volku kot primerki iz Evrazije. Leta 2015 je velika študija DNK zlatih šakalov prišla do zaključka, da je treba šest podvrst ''C. aureus'', ki jih najdemo v Afriki, prerazvrstiti v novo vrsto ''C. anthus'' (afriški volk), in tako zmanjšati število podvrste zlatega šakala do sedem. Filogenetsko drevo, ustvarjeno s to študijo, prikazuje razlikovanje zlatega šakala od linije volk/kojot pred 1,9 milijona let in afriškega volka pred 1,3 milijona let. Študija je pokazala, da imata zlati šakal in afriški volk zelo podobno morfologijo lobanje in telesa in da je to taksonomiste zmedlo, da so ju obravnavali kot eno vrsto. Študija predlaga, da je zelo podobna morfologija lobanje in telesa posledica tega, da obe vrsti izvirata iz večjega skupnega prednika. === Evolucija === {{Cladogram|align=right|title= Filogenetsko drevo volku podobnih kanidov s časovno razporeditvijo v milijonih let |cladogram={{clade | style = font-size:85%;line-height:80%;width:400px; |label1=[[Caninae]] 3.5 [[Megaannum|Ma]] |1={{clade |label1=3.0 |1={{clade |label1=2.5 |1={{clade |label1=2.0 |1={{clade |label1=0.96 |1={{clade |label1=0.6 |1={{clade |label1=0.38 |1={{clade |1={{clade |1={{clade |1=[[Pes|Domači pes]] [[File:Tibetan mastiff (white background).jpg|50 px]] |2=[[Volk|Sivi volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate I).jpg|50 px]] }} }} |2=[[Kojot]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate IX).jpg|50 px]] }} |2=[[Afriški volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XI).jpg|50 px]] }} |2=Zlati šakal [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate X).jpg|50 px]] }} |2=[[Etiopski volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate VI).jpg|50 px]] }} |2=[[Rdeči volk]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLI).jpg|50 px]] }} |2=[[Afriški hijenski pes]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XLIV).jpg|50 px]] }} |2={{clade |1={{clade |1=[[Bočno progasti šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XIII).jpg|50 px]] |2=[[Podsedlišli šakal]] [[File:Dogs, jackals, wolves, and foxes (Plate XII).jpg|50 px]] }} |label1=2.6 }} }} }} }} Rečni pes Arno (''Canis arnensis'') je izumrla vrsta psov, ki je bila endemična v sredozemski Evropi v zgodnjem [[pleistocen]]u pred približno 1,9 milijona let. Opisan je kot majhen šakalu podoben pes in verjetno prednik sodobnih šakalov. Njegova anatomija in morfologija ga bolj povezujeta s sodobnim zlatim šakalom kot z dvema vrstama afriških šakalov, podsedliškim šakalom in bočno progastim šakalom. Najstarejši fosil zlatega šakala je bil najden v kamnitem zavetišču Ksar Akil, ki je 10 km severovzhodno od Bejruta v Libanonu. Fragment posameznega zoba je datiran pred približno 7600 leti. Najstarejši fosili zlatega šakala, najdeni v Evropi, so iz [[Delfi|Delfov]] in Kitsosa v Grčiji in so datirani pred 7000–6500 leti. Nenavaden fosil petne kosti, najden v [[Azohške jame|Azohških jamah]] v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]], izvira iz srednjega [[pleistocen]]a in je opisan kot verjetno pripadal zlatemu šakalu, vendar njegova klasifikacija ni jasna. Fosil je opisan kot nekoliko manjši in tanjši od jamskega risa, podoben lisici, vendar prevelik, in podoben volku, vendar premajhen. Ker se zlati šakal po velikosti uvršča med ta dva, fosil verjetno pripada zlatemu šakalu. Odsotnost jasno opredeljenih fosilov zlatega šakala v regiji [[Kavkaz]]a in [[Zakavkazje|Zakavkazju]], območjih, kjer vrsta trenutno prebiva, kaže, da je vrsta prišla relativno nedavno. Haplotip je skupina genov, ki jih najdemo v organizmu in je podedovan od enega od staršev. Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupno mutacijo, podedovano od skupnega prednika. Haplotipi mDNA zlatega šakala tvorijo dve haploskupini: najstarejšo haploskupino sestavljajo zlati šakali iz Indije, druga, mlajša haploskupina, ki se od tega razlikuje, pa vključuje zlate šakale iz vseh drugih regij. Indijski zlati šakali izkazujejo največjo genetsko raznolikost, tisti iz severne in zahodne Indije pa so najbolj bazalni, kar nakazuje, da je bila Indija središče, iz katerega so se zlati šakali razširili. Obstoječa linija zlatega šakala je začela širiti svojo populacijo v Indiji pred 37.000 leti. Med zadnjim ledeniškim maksimumom, pred 25.000 do 18.000 leti, so toplejše regije Indije in jugovzhodne Azije nudile zatočišče pred hladnejšimi okoliškimi območji. Ob koncu zadnjega ledeniškega maksimuma in na začetku ciklov segrevanja se je linija zlatega šakala razširila iz Indije v Evrazijo, da bi dosegla Bližnji vzhod in Evropo. Zunaj Indije zlati šakali na Kavkazu in v Turčiji izkazujejo naslednjo največjo genetsko raznovrstnost, medtem ko tisti v Evropi kažejo nizko gensko raznovrstnost, kar potrjuje njihovo nedavno širitev v Evropo. Genetski podatki kažejo, da lahko zlati šakali s polotoka [[Peloponez]] v Grčiji in [[Dalmacija|dalmatinske]] obale na Hrvaškem predstavljajo dve starodavni evropski populaciji izpred 6000 let, ki sta preživeli v sodobnem času. Šakalov v večjem delu Evrope ni bilo do 19. stoletja, ko so se začeli počasi širiti. Šakali so bili zabeleženi na Madžarskem, najbližja takrat znana populacija pa je bila v približno 300 kilometrov oddaljeni Dalmaciji. Temu je proti koncu 20. stoletja sledila hitra ekspanzija šakalov. Zlati šakali iz jugovzhodne Evrope in Kavkaza se širijo v Baltik. Na Bližnjem vzhodu imajo zlati šakali iz Izraela večjo genetsko raznolikost kot evropski šakali. Domneva se, da je to posledica hibridizacije izraelskih šakalov s psi, sivimi volkovi in afriškimi zlatimi volkovi, kar je ustvarilo hibridno območje v Izraelu. === Mešanica z drugimi vrstami Canis === Genetska analiza razkriva, da včasih pride do parjenja med samicami šakala in sivim volkom, pri čemer nastanejo križanci šakala in volka, ki jih strokovnjaki ne morejo vizualno razlikovati od volkov. Do hibridizacije pride tudi med samicami zlatega šakala in samci psov, ki dajejo plodne potomce, križanca šakala in psa. V zlatega šakala je bilo 11–13 % pretoka starodavnih genov iz populacije, ki je bila prednik volkov in psov, in dodatnih 3 % iz obstoječih populacij volkov. Do 15 % [[dednina|genoma]] izraelskega volka izhaja iz mešanice z zlatimi šakali v starih časih. Leta 2018 je bilo sekvenciranje celotnega genoma uporabljeno za primerjavo članov rodu ''Canis''. Študija potrjuje, da se afriški volk razlikuje od zlatega šakala in da je etiopski volk genetsko osnova za oba. Obstajajo dokazi o pretoku genov med afriškimi zlatimi volkovi, zlatimi šakali in sivimi volkovi. En afriški volk z egipčanskega Sinajskega polotoka je pokazal visoko mešanico s sivimi volkovi in psi z Bližnjega vzhoda, kar je poudarilo vlogo kopenskega mostu med afriško in evrazijsko celino v evoluciji kanidov. Obstajajo dokazi o pretoku genov med zlatimi šakali in bližnjevzhodnimi volkovi, manj z evropskimi in azijskimi volkovi, najmanj pa s severnoameriškimi volkovi. Študija nakazuje, da se je prednik zlatega šakala, najden pri severnoameriških volkovih, morda pojavil pred razhajanjem evrazijskih in severnoameriških volkov. === Podvrste in populacije === [[Carl Linnaeus]] je v svoji publikaciji ''Systema Naturae'' iz leta 1758 taksonomsko podredil zlatega šakala rodu ''Canis''<ref name=linnaeus1758>{{navedi knjigo |last=Linnæus|first=C. |title=Systema naturæ |year=1758 |publisher=Laurentius Salvius |location=Holmiæ |pages=39–40 |chapter=''Canis aureus'' |chapter-url=https://archive.org/details/carolilinnisys00linn/page/40/mode/2up |volume=Regnum Animale |edition=10 |language=la}}</ref>] Od takrat je bilo opisanih 13 podvrst. {| class="wikitable" |+ Podvrsta ''Canis aureus'' |- ! scope="col" | Podvrsta ! scope="col" | Trinomska avtoriteta ! scope="col" | Opis ! scope="col" | Razširjenost ! scope="col" | Sinonimi |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | perzijski šakal ''C. a. aureus''<ref name="castello132">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 132–133, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref><br>[[Nominate subspecies]] [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus aureus mod.jpg|150px]] |[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | Velik, z mehkim, bledim kožuhom s pretežno peščenimi toni.[40] Splošna barva zunanjega kožuha je običajno črno-bela, medtem ko se poddlaka spreminja od bledo rjave do bledo skrilasto sive. Občasno so tilnik in ramena rjave barve. Ušesa in sprednje noge so rjave barve, včasih rjave, medtem ko so tačke blede. Zadnje noge so nad skočnimi sklepi močneje obarvane. Brada in predžrelo sta običajno belkasta. Teža se geografsko spreminja in se giblje okoli 8–10 kg (18–22 lb). Na območjih, kjer meji na območje večjega, bolj bogato obarvanega indijskega šakala (zlasti območje Kumauna v Indiji), se včasih pojavijo živali srednje velikosti in barve.<ref> Pocock, R. I. (1941). Fauna of British India: Mammals.[ https://archive.org/details/PocockMammalia2/mode/2up?view=theater] Vol. 2. Taylor Francis. pp. 96–100.</ref> |[[Bližnji vzhod]], [[Iran]], [[Turkmenistan]], [[Afganistan]], [[Pakistan]] and Zahodna Indija kjer se njegova razširjenost prekriva z indijskim šakalom na severu in šrilanškim/južnoindijskim šakalom na jugu.<r | <small>''hadramauticus''&nbsp;(Noack,&nbsp;1896)</small><br /> <small>''kola''&nbsp;(Wroughton,&nbsp;1916)</small><br /> <small>''lanka''&nbsp;(Wroughton,&nbsp;1916)</small><br /> <small>''typicus''&nbsp;(Kolenati,&nbsp;1858)</small><br /> <small>''vulgaris''&nbsp;(Wagner,&nbsp;1841)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Indokitajski šakal ''C. a. cruesemanni''<ref name="castello142">Castelló, J. R. (2018), ''Canids of the World'', Princeton, pp. 142-143, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:Golden Jackal, Canis aureus in Huai Kha Khaeng.jpg|150px]] |[[Paul Matschie|Matschie]], 1900 | Indokitajski šakal (znan tudi kot siamski šakal in jugovzhodnoazijski zlati šakal) je bil oporečen kot ločena podvrsta s strani nekaterih avtorjev, ki trdijo, da njegova klasifikacija temelji izključno na opazovanju živali v ujetništvu. Je manjši od ''C. a. indicus'', ki tehta do 8 kg. Njegov kožuh je zelo podoben pasjemu. Živi v gorskih območjih, v bližini kmetij ali stanovanjskih gozdov, njen plen pa so majhne živali, kot so ptice, plazilci in žabe, občasno pa se prehranjuje tudi s sadjem. En prodajalec dveh ujetih šakalov je trdil, da so na njegovi farmi ubili deset pujskov.<ref name=pp1>{{navedi splet|url=http://www.vncreatures.net/e_focus/e_news_13.php|title=Scottish Maria and the Golden Jackal|author=Phung My Trung|access-date=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407145857/http://www.vncreatures.net/e_focus/e_news_13.php|url-status=live}}</ref> Aktiven je lahko podnevi in ponoči. Siamski šakali so samotna bitja, vendar bosta samec in samica med sezono parjenja sodelovala. Ima malo naravnih plenilcev, čeprav so rdeči volkovi glavni vir umrljivosti. |[[Tajska]] | |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Panonski šakal ''C. a. ecsedensis'' [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus escedensis.jpg|150px]] |[[Miklós Kretzoi|Kretzoi]], 1947 | Ta podvrsta šakala se razlikuje od ''C. a. moreoticus'' od drugod po Evropi s širšim črnim hrbtnim trakom, ki sega do bokov. Njeni rjavi odtenki so manj izraženi, njen rep pa je skoraj črn. Lobanjske mere so enake. Nekateri avtorji je ne obravnavajo kot ločeno podvrsto, temveč za ''C. a. moreoticus'', ker je najdeni primerek živel v živalskem vrtu, na Madžarskem pa v tistem času še ni stalno živel šakal. |[[Panonska nižina]], Srednja Evropa |<small>''hungaricus''&nbsp;(Ehik,&nbsp;1938)</small><br /><small>''minor'' (Mojsisovico, 1897)</small> |- ! scope="row" | [[Indjski šakal]] ''C. a. indicus''<ref name="castello138">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 138–139, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus indicus mod.jpg|150px]] |[[Brian Houghton Hodgson|Hodgson]], 1833 | Njegova dlaka je mešanica črne in bele barve, na ramenih, ušesih in nogah ima rumeno barvo. Rdeča barva je bolj izrazita pri osebkih z velikih nadmorskih višin. Na sredini hrbta in repu prevladujejo črne dlake. Trebuh, prsi in stranice nog so kremno bele barve, medtem ko so obraz in spodnji boki poraščeni s sivo dlako. Odrasli zrastejo do dolžine 100 cm, 35–45 cm višine in 8–11 kgteže. |[[Indija]], [[Nepal]], [[Bangladeš]], [[Butan (država)|Butan]] | |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | [[Evropski šakal]] ''C. a. moreoticus''<ref name="castello134">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 134–135, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus moreoticus.jpg|150px]] |[[Isidore Geoffroy Saint-Hilaire|I. Geoffroy Saint-Hilaire]], 1835 | Največja podvrsta zlatega šakala, živali obeh spolov, v povprečju merijo 120–125 cm skupne dolžine in 10–15 kg telesne teže. Krzno je grobo in je na splošno svetlo obarvano s črnimi odtenki na hrbtu. Stegna, zgornji del nog, ušesa in čelo so svetlo rdečkasto kostanjevi. |Jugovzhodna Evropa, [[Moldavija]], [[Mala Azija]] in [[Kavkaz]] | <small>''graecus'' (Wagner, 1841)</small> <small>''balcanicus''&nbsp;(Brusina,&nbsp;1892)</small><br /> <small>''caucasica''&nbsp;(Kolenati,&nbsp;1858)</small><br /> <small>''dalmatinus''&nbsp;(Wagner,&nbsp;1841)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | [[Šrilanški šakal]] ''C. a. naria''<ref name="castello140">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 140–141, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus naria mod.jpg|150px]] |[[R. C. Wroughton|Wroughton]], 1916 | V dolžino meri 67–74 cm in tehta 5–8,6 kg. Zimska dlaka je krajša, bolj gladka in ni tako kosmata kot pri ''indicusi''. Dlaka je temnejša tudi na hrbtu, saj je črna in belo pikčasta. Spodnja stran je bolj pigmentirana na bradi, zadnjem grlu, prsih in prednjem delu trebuha, medtem ko so okončine rjasto oker ali bogato porjavele. Izgubljanje dlake se pojavi prej v sezoni kot pri indicusu, koža pa na splošno ne posvetli barve. |Obalna JZ Indija, [[Šrilanka]] |<small>''lanka'' (Wroughton, 1838)</small> |- style="vertical-align: top;" ! scope="row" | Sirski šakal ''C. a. syriacus''<ref name="castello136">Castelló, J. R. (2018). ''Canids of the World'', Princeton, pp. 136–137, {{ISBN|978-0-691-17685-7}}</ref> [[File:La vita degli animali descrizione generale del regno animale di A. E. Brehm Mammiferi (1872) Canis aureus syriacus mod.jpg|150px]] |[[Wilhelm Hemprich|Hemprich]] in [[Christian Gottfried Ehrenberg|Ehrenberg]], 1833 | Odlikujejo ga rjava ušesa. Dlaka telesa je na hrbtu rumena, ob straneh svetlejša, spodaj pa belkasto rumena. Temen trak poteka od nosu do konca repa. Meri 60–90 cm v dolžino telesa, 20–30 cm v dolžino repa, 15–18 cm v dolžino glave in tehta 5–12 kg. |[[Izrael]], [[Sirija]], [[Libanon]] in [[Jordanija]] | |} == Opis == [[File:Goud jakhals (cropped).jpg|thumb|Profil zlatega šakala]] [[File:Golden_Jackal_Tel_Aviv.jpg|thumb|Zlati šakal v [[Tel Aviv]]u]] Zlati šakal je podoben sivemu volku, vendar se razlikuje po manjši velikosti, lažji teži, bolj podolgovatem trupu, manj izrazitem čelu, krajših nogah in repu ter ožjem in bolj koničastem gobcu. Noge so glede na telo dolge, stopala pa vitka z majhnimi blazinicami. Samci merijo v dolžino telesa 71–85 cm, samice pa 69–73 cm. Samci tehtajo 6–14 kg, samice pa 7–11 kg. Plečna višina je 45–50 cm za oba. Za primerjavo, najmanjši volk je arabski volk (''Canis lupus arabs''), ki v povprečju tehta 20 kg. [[File:Description iconographique comparée du squelette et du système dentaire des mammifères récents et fossiles (Canis aureus skull).jpg|thumb|left| Bočni in hrbtni izgled lobanje]] Lobanja je najbolj podobna lobanji [[dingo|dinga]] in je bližje lobanji [[kojot]]a (''C. latrans'') in sivega volka (''C. lupus'') kot lobanji podsedliškega šakala (''L. mesomalas''), bočno progastega šakala (''L. adustus'') in etiopskega volka (''C. simensis''). V primerjavi z volkom je lobanja zlatega šakala manjša in manj masivna, z nižjim nosnim predelom in krajšim obraznim predelom; projekcije lobanje so izrazite, a šibkejše kot pri volku; pasji zobje so veliki in močni, a relativno tanjši; in njeni parni zobje so šibkejši. Zlati šakal je manj specializirana vrsta kot sivi volk in te značilnosti lobanje so povezane s prehrano z majhnimi pticami, glodavci, majhnimi vretenčarji, žuželkami, mrhovino, sadjem in nekaterimi rastlinskimi snovmi. Občasno se pri zlatem šakalu na lobanji razvije poroženela rast, imenovana "šakalov rog", ki običajno meri 1,3 cm v dolžino in je prekrit s krznom. Prebivalci Šrilanke so nekoč to lastnost povezovali z magičnimi močmi. Šakalov kožuh je grob in razmeroma kratek, z zlato barvo osnovne barve, ki se glede na sezono spreminja od bledo kremasto rumene do temno rjave barve. Kožuh na hrbtu je sestavljen iz mešanice črnih, rjavih in belih dlak, ki včasih dajejo videz temnega sedla, kot ga vidimo pri podsedliškem šakalu. Spodnji del je svetlo bledo ingver do krem barve. Posamezne primerke lahko ločimo po edinstvenih svetlobnih oznakah na grlu in prsih. Dlaka šakalov z visokih nadmorskih višin je bolj rumeno obarvana kot dlaka njihovih nižinskih primerkov, medtem ko je dlaka šakalov v skalnatih, gorskih območjih lahko bolj siva. Kosmat rep ima rjavo do črno konico. Melanizem lahko povzroči temno obarvano dlako pri nekaterih zlatih šakalih, obarvanost, ki je bila nekoč precej pogosta v Bengalu. Za razliko od melanističnih volkov in kojotov, ki so dobili temno pigmentacijo zaradi križanja z domačimi psi, melanizem pri zlatih šakalih verjetno izvira iz neodvisne mutacije, ki bi lahko bila prilagoditvena lastnost. Leta 2012 je bil v jugovzhodnem Iranu fotografiran primerek, ki je verjetno albino. Šakal menja dlako dvakrat letno, spomladi in jeseni. V Zakavkazju in Tadžikistanu se spomladansko menjanje začne ob koncu zime. Če je bila zima topla, se to začne sredi februarja; če je bila zima mrzla, se začne sredi marca. Spomladansko menjanje dlake traja 60–65 dni; če je žival bolna, izgubi le polovico zimskega kožuha. Spomladansko se začne z glavo in okončinami, sega do bokov, prsnega koša, trebuha in zadnjice ter se konča pri repu. Krzno na spodnjem delu je odsotno. Jesensko litje se pojavi od sredine septembra z rastjo zimskega kožuha; istočasno pride do odpadanja poletne dlake. Razvoj jesenske dlake se začne pri zadku in repu ter se razširi na hrbet, boke, trebuh, prsni koš, okončine in glavo, polno zimsko dlako pa doseže konec novembra. == Razširjenost in habitat == V južni Aziji zlati šakal naseljuje: Afganistan, Pakistan, Šrilanka, Bangladeš, Mjanmar, Tajska, Indija, Nepal in Butan. V Srednji Aziji naseljuje: Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Poročali so o dveh opažanjih iz Kambodže, treh iz južnega Laosa in dveh iz Vietnama – vsako opažanje je bilo samo v nižinskem, odprtem listnatem gozdu in ni bil predstavljen noben primerek. V jugozahodni Aziji naseljuje: Iran, Irak, Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Oman, Saudova Arabija, Katar, Sirija, Turčija, Združeni arabski emirati in Jemen V Evropi naseljuje: Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Gruzija, Grčija, Madžarska, Italija, Kosovo, Latvija, Litva, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Poljska, Romunija, Ruska federacija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Švica, Turčija in Ukrajina. Opažen je bil v [[Belorusija|Belorusiji]], na [[Češka|Češkem]] in v [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvič je bil zabeležen na [[Danska|Danskem]] leta 2015, verjetno je naravna selivka z juga, vrsta pa je bila od takrat potrjena na več lokacijah v Jutlandiji. O tem so poročali nizozemski mediji, vendar ni jasno, ali je bil ta šakal pobegnil iz zasebnega živalskega vrta. Julija 2019 so zlatega šakala opazili v vzhodni [[Finska|Finski]], približno 100 kilometrov od ruske meje, nato pa so odkrili dokaze o prejšnjem opažanju leta 2018 v bližini mesta Kajaani v osrednji Finski. Leta 2020 je bil en primerek posnet s pastjo kamere na severu [[Norveška|Norveške]], zaradi česar je bilo to najsevernejše opažanje te vrste doslej. Leta 2022 je bila v [[Estonija|Estoniji]] ugotovljena najsevernejša uveljavljena populacija zlatih šakalov; ta populacija je v veliki meri izolirana od bolj južnih populacij. Vsejeda prehrana zlatega šakala mu omogoča uživanje široke palete hrane; ta prehrana mu skupaj s toleranco na suhe razmere omogoča življenje v različnih habitatih. Šakalu dolge noge in gibko telo omogočajo, da v iskanju hrane preteče velike razdalje. Lahko zdrži brez vode dlje časa in so ga opazili na otokih, ki nimajo sladke vode. Šakalov je veliko v dolinah ter ob rekah in njihovih pritokih, kanalih, jezerih in morskih obalah, vendar so redki v vznožju in nizkih gorah. V Srednji Aziji se izogibajo brezvodnim puščavam in jih ni mogoče najti v puščavi [[Karakum]] ali puščavi [[Kizilkum]], lahko pa jih najdemo na njihovih robovih ali v oazah. Po drugi strani pa jih v Indiji najdemo v [[puščava Thar|puščavi Thar]]. Najdemo jih v gostem bodičastem grmičevju, na poplavnih območjih trstičja in v gozdovih. Znano je, da se povzpnejo več kot 1000 m po pobočjih [[Himalaja|Himalaje]]; lahko prenesejo temperature do −25 °C in včasih do −35 °C. Niso prilagojeni snegu, v snežni deželi pa morajo potovati po poteh, ki jih naredijo večje živali ali ljudje. V Indiji bodo zavzeli okoliško vznožje nad obdelovalnimi območji, ponoči vstopali v človeška naselja, da bi se hranili s smetmi in se ustalili okoli hribovskih postaj na 2000 m višine nad srednjo gladino morja. Na splošno se izogibajo gorskim gozdovom, vendar lahko med razpršitvijo zaidejo v alpska in podalpska območja. V Turčiji, na Kavkazu in v Zakavkazju so jih opazili do 1000 m nad srednjo gladino morja, zlasti na območjih, kjer podnebje podpira grmičevje v visokih legah. Estonska populacija, ki je edina populacija te vrste, prilagojena borealni regiji, v veliki meri naseljuje obalna travišča, alvarje in trstičevje, habitate, kjer so volkovi le redko prisotni. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Canis aureus|Golden Jackal (Canis aureus)}} * [https://www.youtube.com/watch?v=MxqN39M7X4M Golden jackal being trained for scent detection] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šakali]] [[Kategorija:Zveri Evrope]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sesalci Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] hd1j1z7m8za1okq9l48uq5pp7zvgpe8 0 539424 6705289 6668761 2026-07-01T16:33:46Z VidicK01 193275 /* Resni.ca */ np na Kokot, Polajnar 6705289 wikitext text/x-wiki {{Glej tudi|Volitve v Evropski parlament 2024}} {{Infopolje Volitve | election_name = Volitve v Evropski parlament 2024 | country = EU | type = parliamentary | ongoing = no | previous_election = Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019 | previous_year = 2019 | next_election = Volitve v Evropski parlament 2029 | next_year = 2029 | election_date = 9. junij 2024 | turnout = {{rast}} 705.941 (41,80&nbsp;%) <!-- SDS --> | image1 = [[File:Romana_Tomc_cropped_(cropped).jpg|150x150px]] | leader1 = [[Romana Tomc]] | color1 = FEF200 | party1 = [[Slovenska demokratska stranka]] | last_election1 = 26,25 %<br>2 sedeža | popular_vote1 = 206.386 | percentage1 = 30,59 % | seats1 = '''4''' | seat_change1 = {{rast}} 2 <!-- Gibanje Svoboda --> | image2 = [[File:JovevaEP.jpg|150x150px]] | leader2 = [[Irena Joveva]] | colour2 = 005DA3 | party2 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election2 = ''nova stranka'' | popular_vote2 = 149.200 | percentage2 = 22,11 % | seats2 = '''2''' | seat_change2 = ''nova stranka'' <!-- Vesna --> | image3 = [[File:Vladimir_Prebilič_02.jpg|150x150px]] | leader3 = [[Vladimir Prebilič]] | colour3 = 00a65e | party3 = [[VESNA - zelena stranka]] | last_election3 = ''nova stranka'' | popular_vote3 = 71.023 | percentage3 = 10,53 % | seats3 = '''1''' | seat_change3 = ''nova stranka'' <!-- Socialni demokrati --> | image4 = [[File:Matjaž_Nemec_02.jpg|150x150px]] | leader4 = [[Matjaž Nemec]] | colour4 = FF0000 | party4 = [[Socialni demokrati]] | last_election4 = 18,66 %<br>2 sedeža | popular_vote4 = 52.390 | percentage4 = 7,76 % | seats4 = '''1''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image5 = [[File:Novinarska_konferenca_po_sestanku_o_energetski_samooskrbi_-_30.1.2024_-_Matej_Tonin_(cropped).jpg|150x150px]] | leader5 = [[Matej Tonin]] | colour5 = 00b5dd | party5 = [[Nova Slovenija]] | last_election5 = 11,12 %<br>1 sedež | popular_vote5 = 51.812 | percentage5 = 7,68 % | seats5 = '''1''' | seat_change5 = {{steady}} 0 | title = | before_election = | before_party = | after_election = | after_party = }} '''Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024''' so potekale 9. junija 2024. Volivci so lahko izbirali med 98-imi kandidati s 11 kandidatnih list in izvolili devet predstavnikov v [[Evropski parlament]]. Mandate so prejele naslednje liste: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] štiri, [[Gibanje Svoboda|GS]] dva in [[VESNA - zelena stranka|VESNA]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Nova Slovenija|NSi]] vsak po en mandat. Na tokratnih volitvah je Slovenija prvič volila 9 poslancev, saj je Evropski parlament septembra 2023 potrdil 15 novih sedežev, med katerimi je bil eden dodeljen tudi Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-parlament-potrdil-deveti-poslanski-sedez-za-slovenijo/681274|access-date=2023-09-13|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Nastopilo je 11 list kandidatov, in sicer pet list parlamentarnih strank in šest list zunajparlamentarnih strank. Na isti dan so potekali tudi trije posvetovalni referendumi: o [[Referendum o preferenčnem glasu|preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah]], [[Referendum o rabi konoplje|rabi konoplje]] in [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=Izžreban je vrstni red kandidatnih list na glasovnicah za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/izzreban-je-vrstni-red-kandidatnih-list-na-glasovnicah-za-evropske-volitve/708222|accessdate=2024-05-14|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |23. februar 2024 |predsednica republike uradno razpiše volitve |- |11. marec 2024 |dan, s katerim začnejo teči volilna opravila |- |24. april 2024 |rok za odprtje transakcijskih računov za kampanjo |- |9. maj 2024 |začetek uradne volilne kampanje |- |10. maj 2024 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom<br>zadnji dan za vložitev kandidatne liste |- |14. maj 2024 |DVK opravi žreb vrstnega reda kandidatnih list |- |4. – 6. junij 2024 |predčasno glasovanje |- |9. junij 2024 |volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament |- |27. junij 2024 |znani končni uradni rezultati |} == Sodelujoče stranke == {| class="wikitable" style="text;font-size:97%;line-height:20px" |+ ! colspan="3" |Stranka/lista ! Nosilec liste ! colspan=2|Evropska<br> stranka ! colspan=2|Vložitev<br> kandidature ! Slogan |- | colspan="9" style="background: #DBE9F4; text-align:center;"|'''Potrjene kandidature''' |- | style="background: #FEF200;" | |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | '''[[Romana Tomc]]''' | rowspan=3 |[[Evropska ljudska stranka|ELS]] | rowspan=3 |[[Skupina Evropske ljudske stranke|ELS]] | align=right|7. 5. | 27 poslancev DZ | ''Preudarno za Slovenijo v Evropi'' |- | style="background: #00b5dd;" | |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija – krščanski demokrati]] | '''[[Matej Tonin]]''' | align=right|19. 4. | 8 poslancev DZ | ''EU, poženi!'' |- | style="background: #153f35;" | |'''SLS''' |[[Slovenska ljudska stranka]] | '''[[Peter Gregorčič]]''' | align=right|3. 5. | 1455 volivcev | ''Močna EU za vse'' |- | style="background: #FF0000;" | |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] |''' [[Matjaž Nemec]]''' |[[Stranka evropskih socialistov|SES]] |[[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|S&D]] | align=right|6. 5. | 6 poslancev DZ | ''Močna Evropa, močna Slovenija'' |- | style="background: #DB2D43;" | |'''Levica''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | '''[[Nataša Sukič]]''' |[[Stranka evropske levice|SEL]] |– | align=right|7. 5. | 5 poslancev DZ | ''Varnost'' |- | style="background: #7c5199;" | |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | '''[[Zoran Stevanović]]''' |– |– | align=right|7. 5. | 1055 volivcev | ''Najprej Slovenija!'' |- | style="background: #005DA4;" | |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | '''[[Irena Joveva]]''' |– |[[Renew Europe|RE]] | align=right|7. 5. | 39 poslancev DZ | ''V Evropi s svojo glavo'' |- |- | style="background: #00a65e;" | |'''VESNA''' |[[VESNA – zelena stranka]] | '''[[Vladimir Prebilič]]''' |[[Evropska zelena stranka|EZS]] |– | align=right|22. 4. |1380 volivcev | ''Pogum za Evropo'' |- | style="background: #55943f;" | |'''Zeleni''' |[[Zeleni Slovenije]] | '''[[Klemen Grošelj]]''' |– |– | align=right|10. 5. | 1263 volivcev | ''V Evropi igramo v prvi ligi!'' |- | rowspan=2 style="background: #242966;" | |'''DeSUS''' |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] | rowspan=2|'''[[Uroš Lipušček]]''' |[[Evropska demokratska stranka|EDS]] |– | rowspan=2 align=right|9. 5. | rowspan=2|2017 volivcev | rowspan=2|''Čas je za razum'' |- |'''DD''' |[[Dobra država]] |– |– |- | style="background: #902b8e;" | |'''NOT''' |[[Nič od tega]] | '''[[Violeta Tomić]]''' |– |– | align=right|10. 5. | 1051 volivcev | ''Korupcija za vse, ne le za peščico'' |- | colspan="9" style="background: #DBE9F4; text-align:center;"|'''Zavrnjene kandidature''' |- | style="background: #E25822;" | |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | '''[[Urška Orehek]]''' |[[Evropska piratska stranka|EPS]] |– | align=right|10. 5. | 903 volivci | / |- |} == Rezultati == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="5" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" | 206.386 | 30,59 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|4|9|#0c0093}} |{{rast}} 2 |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" | 149.200 | 22,11 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|9|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#00a65e" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' |[[VESNA – zelena stranka]] | style="text-align:center;" |71.023 | 10,53 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#FF0000" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |52.390 | 7,76 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija – krščanski demokrati]] | style="text-align:center;" |51.812 | 7,68 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#153f35" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' |[[Slovenska ljudska stranka]] | style="text-align:center;" |48.637 | 7,21 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | style="text-align:center;" |32.436 | 4,81 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |26.767 | 3,97 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} | ''na novo'' |- | style="background:#242966" | | style="text-align:center;" |'''DeSUS+DD''' |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] in [[Dobra država]] | style="text-align:center;" |14.980 | 2,22 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#55943f" | | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' |[[Zeleni Slovenije]] | style="text-align:center;" |10.865 | 1,61 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} |{{Steady}} 0 |- | style="background:#902b8e" | | style="text-align:center;" |'''NOT''' |[[Nič od tega]] | style="text-align:center;" |10.263 | 1,52 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c0093}} | ''na novo'' |- |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |530.811 |75,19 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |143.948 |24,81 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |674.759 |95,58 % |- |Neveljavne glasovnice |31.182 |4,42 % |- |'''Skupaj''' |'''705.941''' |100,00 % |- |} == Zgodovina == === Razpis volitev === Stalni predstavniki članic EU so maja 2023 določili datum volitev od četrtka, 6. junija, do nedelje, 9. junija 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Evropske volitve bodo od 6. do 9. junija 2024|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/evropske-volitve-bodo-od-6-do-9-junija-2024.html|accessdate=2023-09-09|website=24ur.com|language=sl}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je v petek, 23. februarja 2024 podpisala odlok o razpisu volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament ter s tem uradno potrdila 9. junij kot dan volitev v Sloveniji. Volilna opravila so začela teči 11. marca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica razpisala volitve slovenskih poslancev v Evropski parlament|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-bo-z-odlokom-formalno-dolocila-datum-evropskih-volitev-v-sloveniji/|accessdate=2024-02-23|website=n1info.si|language=sl}}</ref> === Vlaganje list === Kot prva je svojo kandidatno listo vložila [[Nova Slovenija]]. Vložili so jo s podpisi poslancev v petek, 19. aprila 2024. Nosilec liste Matej Tonin je poudaril, da si bodo prizadevali za dva poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=NSi vložil listo kandidatov. Matej Tonin je prvi, Ljudmila Novak pa zadnja.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nsi-vlozil-listo-kandidatov-matej-tonin-je-prvi-ljudmila-novak-pa-zadnja/705604|accessdate=2024-04-26|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 22. aprila je svojo listo vložila še [[VESNA - zelena stranka|Vesna - zelena stranka]], in sicer s podporo 1680 volivcev, ki so jih zbrali v treh dneh. Nosilec Vladimir Prebilič je poudaril, da bo njihova kampanja temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna – zelena stranka vložila kandidatno listo za evropske volitve, nosilec je Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-zelena-stranka-vlozila-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-vladimir-prebilic/705850|accessdate=2024-04-26|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V petek, 3. maja je na dan svobode medijev kandidatno listo na DVK vložila [[Slovenska ljudska stranka]]. Zbrali so 1455 podpisov državljanov, aktualni evroposlanec Bogovič je prepričan, da bo stranka kljub samostojni kandidaturi ohranila mandat v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=SLS vložil kandidatno listo za evropske volitve. Nosilec je Peter Gregorčič. |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sls-vlozil-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-peter-gregorcic/707039|accessdate=2024-05-03|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 6. maja so sledili [[Socialni demokrati]]. Ti so vložili listo s podpisi svojih poslancev, ob vložitvi pa pozvali na volitve, saj menijo, da Evropa potrebuje močno socialno demokracijo.<ref>{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-05-06|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V torek, 7. maja so svoje liste vložili [[Slovenska demokratska stranka]], [[Gibanje Svoboda]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], pa tudi neparlamentarna [[Resni.ca]]. Stranke so ob vložitvi pohvalile svoje kandidate na listi in poudarile ključne izzive, na katere bi se osredotočali.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Unija je izpolnila mnoga pričakovanja Slovencev, a hkrati na številnih področjih skrenila|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-unija-je-izpolnila-mnoga-pricakovanja-slovencev-a-hkrati-na-stevilnih-podrocjih-skrenila/707397|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob: Tako kot je Dončić ponosen na svoje trojke, smo mi v Svobodi ponosni na svojo ekipo|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/golob-tako-kot-je-doncic-ponosen-na-svoje-trojke-smo-mi-v-svobodi-ponosni-na-svojo-ekipo/707375|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrečko: Dokazali smo, da smo resna stranka, ki je vedno na strani ljudi in narave|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vrecko-dokazali-smo-da-smo-resna-stranka-ki-je-vedno-na-strani-ljudi-in-narave/707413|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V četrtek, 9. maja sta listo vložili stranki [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], ki se na volitve podajata s skupno listo. Nosilec Uroš Lipušček je v izjavi poudaril, da se bodo v prvi vrsti zavzemali za mir.<ref>{{Navedi splet|title=Stranki DeSUS in Dobra država vložili skupno listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stranki-desus-in-dobra-drzava-vlozili-skupno-listo-kandidatov-za-evropske-volitve/707633|accessdate=2024-05-09|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> V petek, 10. maja pa je listo vložila še stranka [[Zeleni Slovenije]], ki pričakuje vsaj en mandat, osredotočali pa se bodo na trajnostni razvoj in učinkovit zeleni prehod.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije vložili kandidatno listo. Računajo na vsaj enega poslanca.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-vlozili-kandidatno-listo-racunajo-na-vsaj-enega-poslanca/707864|accessdate=2024-05-10|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Sledila je še stranka [[Nič od tega]], ki želi do uspeha na volitvah priti preko satirične kampanje in nastavljanja ogledala politikom.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Nič od tega vložila listo kandidatov – v evropski parlament bodo skušali priti s satiro|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stranka-nic-od-tega-vlozila-listo-kandidatov-v-evropski-parlament-bodo-skusali-priti-s-satiro/707871|accessdate=2024-05-10|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Kot zadnja je listo vložila še [[Piratska stranka Slovenije]], vendar niso zbrali obveznih 1000 podpisov, za kar krivijo vlado, ker "ni zagotovila normalnega delovanja upravnih enot."<ref>{{Navedi splet|title=Predlog liste vložila tudi Piratska stranka, a brez zadostnega števila podpisov|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/predlog-liste-vlozila-tudi-piratska-stranka-a-brez-zadostnega-stevila-podpisov/707877|accessdate=2024-05-11|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> === Žreb vrstnega reda === Državna volilna komisija je žreb vrstnega reda list na glasovnici opravila v torek, 14. maja 2024. Predstavniki kandidatnih list so žrebali številke iz bobna in določile naslednji vrstni red:<ref>{{Navedi splet|title=Žreb določil, kako si bodo sledile kandidatne liste|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zreb-dolocil-kako-si-bodo-sledile-kandidatne-liste.html|accessdate=2024-05-14|website=24ur.com|language=sl}}</ref> # Gibanje Svoboda # Slovenska demokratska stranka (SDS) # Vesna - zelena stranka # Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država (DD) # Slovenska ljudska stranka (SLS) # Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) # Levica # Zeleni Slovenije (Zeleni) # Socialni demokrati (SD) # Državljansko gibanje Resni.ca # Nič od tega. [[Slika:Glasovnica na evropskih volitvah 2024.jpg|sličica|336x336_pik|Glasovnica na evropskih volitvah 2024.]] {{tortni diagram | caption=Volilna udeležba | label1 = Udeležba | value1 = 41,80 | color1 = red | label2 = | value2 = 58,20 | color2 = white | }} == Volilna udeležba == Doslej so v Sloveniji Evropske volitve potekale štirikrat, prvič leta 2004. Za vse 4 je bila značilna nizka volilna udeležba, pod 30 %. Na tokratnih volitvah je bila udeležba več kot 40 %.<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba po državah (%)|url=https://www.europarl.europa.eu/election-results-2019/sl/volilna-udelezba/|access-date=2024-06-30|website=europarl.europa.eu|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |18.210 |1,20 % |<ref>{{Navedi splet|title=Na predčasnem glasovanju precej več volilcev kot na zadnjih volitvah |url=https://n1info.si/evropske-volitve/na-predcasnem-glasovanju-precej-vec-volilcev-kot-na-zadnjih-volitvah/|accessdate=2024-06-05|website=n1info.si|language=sl}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |20.686 |1,30 % |<ref>{{Navedi splet|title=Na predčasnem glasovanju bistveno več volivcev kot leta 2019 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-je-bila-udelezba-na-predcasnem-glasovanju.html|accessdate=2024-06-06|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |19.667 |1,20 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Predčasno glasovalo skoraj dvakrat več volivcev kot leta 2019 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predcasno-glasovanje_evropske-volitve-referendumi.html|accessdate=2024-06-07|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |'''Predčasno glasovanje – skupno''' |58.563 |3,70 % |} {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' (''v podatke niso<br>všteti podatki predčasnega glasovanja'') |200.665 |11,88 % |<ref>{{Navedi splet|title=11,88-odstotna volilna udeležba na evropskih volitvah do 11. ure|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/11-88-odstotna-volilna-udelezba-na-evropskih-volitvah-do-11-ure/711154|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-09|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' (''v podatke niso<br>všteti podatki predčasnega glasovanja'') |432.651 |25,61 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Kako je potekal volilni dan?|url=hthttps://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kako-je-potekal-volilni-dan/711206|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-18|language=sl}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |491.214 |29,31 % |- bgcolor="#ececec" |'''Končna uradna volilna udeležba''' |'''706.204''' |'''41,80 %''' |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/udelezba|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/udelezba|url-status=dead}}</ref> |- |} == Strankarsko dogajanje == === Nova Slovenija === V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref> Tonin je ob Logarjevi zavrnitvi dejal, da odločitev spoštuje. Dodal je, da je šla ponudba predvsem v smeri krepitve in prenove slovenske desne sredine, saj bi s tem po njegovih besedah lahko leta 2026 oblikovali močno desnosredinsko vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: “NSi spoštuje, da bo Logar svojo politično pot nadaljeval v okviru SDS”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kako-se-bo-na-kosarico-anzeta-logarja-odzval-matej-tonin/?utm_source=onesignal&utm_medium=webpush&utm_campaign=2023-09-11-Kako-se-bo-na-k|website=n1info.si|accessdate=2023-09-11|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #00b5dd;" | |'''NSi''' | align=center|[[Matej Tonin]] | align=center|Katja Berk Bevc | align=center|[[David Klobasa]] | align=center|Mojca Sojar | align=center|Mojca Erjavec | align=center|[[Janez Cigler Kralj]] | align=center|[[Vida Čadonič Špelič]] | align=center|[[Jernej Vrtovec]] | align=center|[[Ljudmila Novak]] |- |} === Slovenska demokratska stranka === V stranki SDS je bilo na prijavni listi, sestavljeni konec leta 2023, evidentiranih preko 20 kandidatov. Med njimi [[Romana Tomc]], [[Milan Zver]], [[Franc Breznik]], [[Branko Grims]], [[Jelka Godec]] in [[Aleš Hojs]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo na evropskih volitvah kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bodo-novi-evropski-poslanci.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse želi zastopati barve SDS na evropskih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-vse-zeli-zastopati-barve-sds-na-evropskih-volitvah/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilka ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #FEF200;" | |'''SDS''' | align=center|[[Romana Tomc]] | align=center|[[Milan Zver]] | align=center|[[Aleš Hojs]] | align=center|[[Franc Breznik]] | align=center|[[Branko Grims]] | align=center|[[Franc Kangler]] | align=center|Alenka Forte | align=center|[[Karin Planinšek]] | align=center|[[Zala Tomašič]] |- |} === Gibanje Svoboda === Na seji sveta so v stranki Svoboda konec marca 2024 potrdili 7 kandidatov za evropske volitve. To so bili: Aleksander Merlo, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Maša Kociper, Matej Grah, Tamara Vonta in Uroš Brežan.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še ni potrdilo kandidatne liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ni-potrdilo-kandidatne-liste-za-evropske-volitve/703095|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je bil prvotno med najverjetnejšimi kandidati tudi aktualni evroposlanec Klemen Grošelj, je ta 3. aprila umaknil svoje soglasje h kandidaturi, neuradno zaradi njegovega mesta na repu liste. Po poročanju časopisa Delo naj bi Grošelj napovedal tudi izstop iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Stranka je za mesto na listi kontaktirala predsednico DZ [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se za to ni odločila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj priljubljene članice Svobode na letošnjih volitvah ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/najbolj-priljubljene-clanice-svobode-na-letosnjih-volitvah-sploh-ne-bo|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> Ponudbo so naslovili tudi na nekdanjo podpredsednico stranke in veleposlanico RS v Švici ter Nemčiji [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je nastop na listi prav tako zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Grošelj umaknil kandidaturo, ponudbo zavrnila tudi Marta Kos |url=https://siol.net/novice/slovenija/klemen-groselj-umaknil-kandidaturo-630737|website=siol.net|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Na Festivalu Svobode na Zbiljah, dne 6. aprila, so predstavili celotno kandidatno listo. Poleg že izbranih kandidatov so na listo uvrstili še poslanko [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], ministra za obrambo [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] in državnega sekretarja [[Vojko Volk|Vojka Volka]]. Predstavili so tudi kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča ter predvidenega nosilca, [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Svobode naj bi bil Merlo, na njej tudi Janja Sluga in Marjan Šarec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-v-zbiljah-razkril-imena-kandidatov-za-evropske-poslance/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-06|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je prvotno bil za nosilca izbran Merlo, je svet stranke Svoboda 22. aprila določil, da to postane [[Irena Joveva]]. Na seji so potrdili tudi zaporedne številke ostalih kandidatov liste, Aleksander Merlo pa je bil iz liste odstranjen, po lastnih navedbah iz osebnih razlogov. Namesto njega je bil na četrto mesto uvrščen [[Jure Leben]].<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda potrdila kandidate za evropske poslance, na vrhu liste Irena Joveva |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/svoboda-potrdila-kandidate-za-evropske-poslance-na-vrhu-liste-irena-joveva/705922|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-22|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilka ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #005DA4;" | |'''Svoboda''' | align=center|[[Irena Joveva]] | align=center|Matej Grah | align=center|[[Janja Sluga]] | align=center|[[Jure Leben]] | align=center|[[Tamara Vonta]] | align=center|[[Marjan Šarec]] | align=center|[[Maša Kociper]] | align=center|[[Vojko Volk]] | align=center|[[Uroš Brežan]] |- |} === Slovenska ljudska stranka === 13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, [[Peter Gregorčič|Petra Gregorčiča]], nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi ''Močna EU za vse''.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] je zasedel zadnje mesto, evroposlanec [[Franc Bogovič]] pa tretje mesto liste.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-sls-a-bo-peter-gregorcic-za-vnovicen-mandat-se-bo-potegoval-tudi-franc-bogovic/704049|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> Vrstni red je bil uradno predstavljen ob vložitvi liste na DVK dne 3. maja 2024.<ref>{{Navedi splet|title=SLS vložila listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sls-vlozila-listo-kandidatov-za-evropske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-03|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #153f35;" | |'''SLS''' | align=center|[[Peter Gregorčič]] | align=center|Nina Strah | align=center|[[Franc Bogovič]] | align=center|Sara Ahlin Doljak | align=center|[[Franc Pukšič]] | align=center|Mija Aleš | align=center|Aljaž Barlič | align=center|Kaja Galič | align=center|[[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] |- |} === Socialni demokrati === Na [[Kongres Socialnih demokratov 2024|kongresu stranke 13. aprila]] je vršilec dolžnosti glavnega tajnika potrdil, da bo lista SD za evropske volitve znana pred koncem aprila, ter da v stranki soglašajo, da je [[Matjaž Nemec]] nosilec liste, [[Milan Brglez]] pa kandidat na zadnjem mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: "Novi predsednik naj ima srce, ki naj bije na levi." Han zbral dovolj podpisov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-novi-predsednik-naj-ima-srce-ki-naj-bije-na-levi-han-zbral-dovolj-podpisov/704850|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-13|language=sl}}</ref> Volilna konvencija in predsedstvo SD sta kandidatno listo potrdila 25. aprila 2024. Za nosilca je bil potrjen Matjaž Nemec, na listo pa sta bila uvrščena tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj [[Aleksander Jevšek]] ter nekdanja evroposlanka stranke, [[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]].<ref>{{Navedi splet|title=SD potrdil listo za evropske volitve, nosilec bo aktualni poslanec Matjaž Nemec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilec-evropske-liste-pri-sd-aktualni-evropski-poslanec-matjaz-nemec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-25|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #FF0000;" | |'''SD''' | align=center|[[Matjaž Nemec]] | align=center|[[Mojca Kleva|Mojca Kleva Kekuš]] | align=center|[[Aleksander Jevšek]] | align=center|Lucija Karnelutti | align=center|[[Matevž Frangež]] | align=center|Aleksandra Vasiljević | align=center|Primož Brvar | align=center|Neva Grašič | align=center|[[Milan Brglez]] |- |} === Levica === Mediji so septembra 2023 poročali, da naj bi o kandidaturi za evroposlanca resno razmišljal bivši koordinator stranke, [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Zver naj ne bi več kandidiral, s kandidaturo pa naj bi se spogledoval Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/milan-zver-naj-ne-bi-vec-kandidiral-s-kandidaturo-pa-naj-bi-se-spogledoval-luka-mesec/680402|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Mesec je v intervjuju dne 16. marca 2024 potrdil kandidaturo na evropskih volitvah. Dejal je, da bo kandidiral na zadnjem mestu v znak podpore listi, saj da mu je delo v vladi še naprej prioriteta.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec: Če bom ob koncu mandata razočaral sebe, bom mesto prepustil drugim|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ce-bom-ob-koncu-mandata-razocaral-sebe-bom-mesto-prepustil-drugim/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-16|language=sl}}</ref> V začetku aprila je stranka oblikovala predlog kandidatne liste, na čelu katere naj bi bila poslanka [[Nataša Sukič]], kandidirala pa naj bi tudi državna sekretarja Dan Juvan in [[Luka Omladič]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka kandidatov Levice naj bi bila Sukičeva, Mesec na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nosilka-kandidatov-levice-naj-bi-bila-sukiceva-na-seznamu-tudi-mesec.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Svojo končno listo, potrjeno tudi s strani Sveta Levice, je stranka predstavila 23. aprila 2024. Za nosilko je bila potrjena Nataša Sukič, na sedmo mesto pa je bila uvrščena tudi pisateljica [[Svetlana Slapšak]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-23|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilka ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #DB2D43;" | |'''Levica''' | align=center|[[Nataša Sukič]] | align=center|Dan Juvan | align=center|Katja Sluga | align=center|Fahir Gutić | align=center|[[Zdenka Badovinac]] | align=center|[[Luka Omladič]] | align=center|[[Svetlana Slapšak]] | align=center|Tara Kristan | align=center|[[Luka Mesec]] |- |} === VESNA - zelena stranka === Novembra je stranka odprla evidentacijski postopek za oblikovanje liste za evropske volitve. K sodelovanju so povabili vse državljane, poudarili so, da članstvo v stranki ni pogoj za umestitev na listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Vesna listo za evropske volitve odpira za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-vesna-listo-za-evropske-volitve-odpira-za-vse/688493|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VESNA na evropske volitve s pogumom in skrbjo za sočloveka in naravo|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-11-19|language=sl|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119190026/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|url-status=dead}}</ref> Blizu sklenitvi dogovora o sodelovanju z Vesno je kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič na še ene volitve? Odločitev napoveduje v treh tednih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-na-se-ene-volitve-odlocitev-napoveduje-v-treh-tednih/|website=n1info.si|accessdate=2023-12-24|language=sl}}</ref> Ta se skupaj z delegacijo stranke udeležil kongresa [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]] v [[Lyon]]u, ki je potekal od 2. do 4. februarja 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič se bo odel v zelene politične barve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vladimir-prebilic-se-bo-odel-v-zelene-politicne-barve/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> 7. februarja 2024 so v stranki potrdili, da bo nosilec samostojne kandidatne liste stranke kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu kandidatne liste Vesne bo Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/na-celu-kandidatne-liste-vesne-bo-vladimir-prebilic/697555|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> 8. aprila je Vesna predstavila svojo dokončno listo kandidatov. Nanjo je uvrstila tudi oba sopredsednika stranke ter publicistko [[Manca Košir|Manco Košir]].<ref>{{Navedi splet|title=Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-predstavila-kandidate-na-listi-tudi-znana-publicistka-in-profesorica/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-08|language=sl}}</ref> Zaradi smrti kandidatke Mance Košir dne 2. maja 2024, je Državna volilna komisija 9. maja odločila, da ostane osmo mesto na listi Vesne prazno, z odločitvijo je bila stranka zadovoljna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna na evropske volitve z osmimi kandidati in praznim prostorom na glasovnici|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-na-evropske-volitve-z-osmimi-kandidati-in-praznim-prostorom-na-glasovnici/707683|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #00a65e;" | |'''VESNA''' | align=center|[[Vladimir Prebilič]] | align=center|[[Urša Zgojznik]] | align=center|[[Klemen Belhar]] | align=center|Marike Grubar | align=center|[[Uroš Macerl]] | align=center|Andreja Marolt | align=center|Ibrahim Nouhoum | align=center|/ | align=center|Saša Fras |- |} === DeSUS in Dobra država === Stranka DeSUS je konec leta 2023 opravila pogovore z Vladimirjem Prebiličem, s so nameravali oblikovati partnersko listo za volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič z Desusom o Bruslju|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prebilic-z-desusom-o-bruslju/|website=DELO.si|accessdate=2023-12-24|language=sl}}</ref> Na seji sveta stranke dne 30. januarja 2024 pa so odločili, da s Prebiličem na volitvah ne bodo sodelovali, saj da se v nekaterih pomembnih vsebinskih točkah razhajajo. Kongres stranke bo 20. aprila 2024.<ref>{{Navedi splet|title=V Desusu so se odločili, da z Vladimirjem Prebiličem ne bodo sodelovali |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-desusu-so-se-odlocili-da-z-vladimirjem-prebilicem-ne-bodo-sodelovali/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Na seji sveta dne 11. marca 2024 so tudi v DeSUSu pričeli z evidentiranjem kandidatov za volitve. Po seji so v sporočilu za javnost poudarili, da imajo ob pripravah na kongres ustanovljenih 91 lokalnih odborov ter da proučujejo tudi možnosti skupnega nastopa s strankami s podobnimi programi. Kot osnovna izhodišča za volitve so določili medgeneracijsko solidarnost, zagotavljanje pokojnin za varno in dostojno starost in optimizacijo javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet|title=V DeSUS-u začeli priprave na evropske volitve in aprilski kongres stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/v-desus-u-zaceli-priprave-na-evropske-volitve-in-aprilski-kongres-stranke/701282|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-12|language=sl}}</ref> Za položaj na listi so se dogovorili z dolgoletnim mednarodnim dopisnikom RTV Slovenija [[Uroš Lipušček|Urošem Lipuščkom]], ki je sprva želel oblikovati samostojno listo, kasneje pa se začel o sodelovanju dogovarjati z nekaterimi neparlamentarnimi strankami, poleg DeSUSa tudi z [[Dobra država|Dobro državo]].<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček se podaja na evropske volitve. Nosilec katere liste bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/uros-lipuscek-se-podaja-na-evropske-volitve-nosilec-katere-liste-bo/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> 4. aprila je Svet DeSUSa potrdil sodelovanje na skupni listi z Dobro državo ter Lipuščkom na čelu.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država na evropske volitve s skupno listo, nosilec Uroš Lipušček|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-na-evropske-volitve-s-skupno-listo-nosilec-uros-lipuscek.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Svojo listo so predstavili 18. aprila v Ljubljani, nanjo so uvrstili tudi ekonomista [[Bogomir Kovač|Bogomirja Kovača]] ter igralko [[Saša Pavček|Sašo Pavček]].<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #242966;" | |'''DeSUS + DD''' | align=center|[[Uroš Lipušček]] | align=center|Doroteja Novak Gosarič | align=center|Anton Balažek | align=center|[[Darinka Mravljak]] | align=center|Drago Bulc | align=center|[[Saša Pavček]] | align=center|Stojan Lipolt | align=center|Natalija Tripković | align=center|[[Bogomir Kovač]] |- |} === Resni.ca === Na evropske volitve se podaja tudi Državljansko gibanje Resni.ca s sloganom ''Najprej Slovenija!''. Svojo listo so objavili 30. marca 2024, nanjo so uvrstili tudi dolgoletno novinarko [[Polona Frelih (novinarka)|Polono Frelih]], nekdanjega člana DeSUS in policista [[Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]] ter igralko [[Tanja Ribič|Tanjo Ribič]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropske volitve 2024 - Kdo so kandidati?|url=https://stranka-resnica.si/evropske-volitve-2024-resni-ca/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2024-03-12|language=sl|archive-date=2024-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20240312200551/https://stranka-resnica.si/evropske-volitve-2024-resni-ca/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-31|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #7c5199;" | |'''Resni.ca''' | align=center|[[Zoran Stevanović]] | align=center|[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] | align=center|[[Sabina Senčar]] | align=center|[[Bojan Potočnik]] | align=center|[[Neven Polajnar]] | align=center|[[Tanja Ribič]] | align=center|[[Katja Kokot]] | align=center|Stanko Pušenjak | align=center|[[Branko Gradišnik]] |- |} === Nič od tega === Na evropske volitve se podaja tudi satirična stranka [[Nič od tega]], ki je za nosilko predlagala [[Violeta Tomić|Violeto Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Satirična stranka Nič od tega: začetnica ničodtegaizma, prilagojena vsakomur|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/satiricna-stranka-nic-od-tega-zacetnica-nicodtegaizma-prilagojena-vsakomur/674086|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-05|language=sl}}</ref> Stranko sta podprla tudi nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]] in nekdanji grški finančni minister [[Janis Varufakis]].<ref>{{Navedi splet|title=Satirična stranka Nič od tega: začetnica ničodtegaizma, prilagojena vsakomur|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/satiricna-stranka-nic-od-tega-zacetnica-nicodtegaizma-prilagojena-vsakomur/674086|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Vajgl o Stranki NIČ OD TEGA|url=https://www.youtube.com/watch?v=NtjmcyLVELM|website=YouTube|accessdate=2024-05-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Yanis Varoufakis: PODPORA STRANKI NIČ OD TEGA|url=https://www.youtube.com/shorts/dkFVD-JIA-s|website=YouTube|accessdate=2024-05-10|language=en}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilka ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #ad43b1;" | |'''NOT''' | align=center|[[Violeta Tomić]] | align=center|Darko Hribar | align=center|Tjaša Zorc Rupnik | align=center|Janez Stariha | align=center|Alenka Pečnik | align=center|Gregor Janković | align=center|Amadeja Kugl | align=center|Tomaž Makovec | align=center|Alberto Avguštinčič |- |} === Zeleni Slovenije === Čeprav svoje kandidature prej niso javno oznanili, so v stranki Zeleni Slovenije odprli volilni račun za kampanjo.<ref>{{Navedi splet|title=Volilne račune za evropske volitve odprlo 13 strank in list|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/volilne-racune-za-evropske-volitve-odprlo-13-strank-in-list/706726|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-05|language=sl}}</ref> Kmalu za tem je v javnosti zaokrožila informacija, da naj bi skupaj s stranko Zelenih na volitvah kandidiral [[Klemen Grošelj]], ki je zaradi nestrinjanja umaknil soglasje za kandidaturo na listi Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Liberalno-zeleni krog za kandidaturo Klemna Grošlja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/liberalno-zeleni-krog-za-kandidaturo-klemna-groslja/|website=DELO.si|accessdate=2024-05-05|language=sl}}</ref> Grošelj je govorice o kandidaturi 5. maja 2024 tudi potrdil.<ref>{{Navedi splet|title=V finišu vlaganja kandidatur za evropske volitve še eno presenečenje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-finisu-vlaganja-kandidatur-za-evropske-volitve-se-eno-presenecenje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-05|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 6. maja je kandidaturo uradno potrdila tudi stranka in pritrdila, da je Klemen Grošelj nosilec liste.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-06|language=sl}}</ref> Med evidentiranimi kandidati naj bi bila tudi nekdanja poslanka iz vrst Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]], ki naj bi jo povabil Grošelj sam ter ginekolog [[Aleksander Merlo]], ki je bil skorajšnji nosilec liste Gibanja Svoboda na evropskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred zdajci nastaja Evropska lista, ki bi lahko mešala štrene Svobodi in Prebiliču|url=https://www.domovina.je/tik-pred-zdajci-nastaja-evropska-lista-ki-bi-lahko-mesala-strene-svobodi-in-prebilicu|website=Domovina.je|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> Merlo je 7. maja potrdil kandidaturo na listi Zelenih z zadnjega mesta liste.<ref>{{Navedi splet|title=Še drugi Golobov nesojeni kandidat pristal na listi Zelenih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-drugi-golobov-nesojeni-kandidat-pristal-na-listi-zelenih/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-07|language=sl}}</ref> V sredo, 8. maja pa je stranka sporočila, da so zbrali dovolj podpisov podpore za vložitev liste.<ref>{{Navedi splet|title=Poglejte, kdo vse kandidira na Listi Zeleni Slovenije|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/663bac6c694a7/lista-zeleni-slovenije-zbrala-dovolj-podpisov-za-vlozitev-kandidatne-liste|website=novice.svet24.si|accessdate=2024-05-08|language=sl}}</ref> Svet stranke Zeleni je 8. maja zvečer potrdil končno kandidatno listo, na kandidaturo je nazadnje pristala tudi Mojca Šetinc Pašek.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilec ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: #55943f;" | |'''Zeleni''' | align=center|[[Klemen Grošelj]] | align=center|[[Nada Pavšer]] | align=center|Bogomil Knavs | align=center|Vesna Lavtižar | align=center|Milan Gabrovec | align=center|Valerija Korošec | align=center|Renato Volker | align=center|[[Mojca Šetinc Pašek]] | align=center|[[Aleksander Merlo]] |- |} == Stranke, ki za kandidaturo niso zbrale zadostne podpore == === Piratska stranka === Pirati so napovedali samostojno listo, nosilka liste pa je bila določena decembra 2023, in sicer dolgoletna članica stranke, Urška Orehek.<ref>{{Navedi splet|title=Leto 2024: Stranke v novo politično bitko, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu |url=https://www.politikis.si/2023/12/leto-2024-stranke-v-novo-politicno-bitko-tokrat-za-mesta-v-evropskem-parlamentu/|website=politikis.si|accessdate=2023-12-29|language=sl}}</ref> 28. februarja 2024 je Piratska stranka uradno potrdila svojo celotno listo kandidatov za Evropski parlament. Na tiskovni konferenci so sporočili, da v ospredje kampanje postavljajo pomen jedrske energije za zeleni prehod.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Piratske stranke na evropskih volitvah bo Urša Orehek|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-piratske-stranke-na-evropskih-volitvah-bo-ursa-orehek/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pirati bomo na evropskih volitvah nastopili s samostojno listo|url=https://piratskastranka.si/pirati-bomo-na-evropskih-volitvah-nastopili-s-samostojno-listo/|website=piratskastranka.si|accessdate=2024-02-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 10. maja 2024 je stranka vložila listo na DVK, a zgolj z 903 podpisi podpore, zaradi česar jo je Državna volilna komisija naslednjega dne zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati se ne bodo pritožili na zavrnitev njihove liste za evropske volitve |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/pirati-se-ne-bodo-pritozili-na-zavrnitev-njihove-liste-za-evropske-volitve/708089|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! colspan="2" | ! width=80|Nosilka ! width=80|2. ! width=80|3. ! width=80|4. ! width=80|5. ! width=80|6. ! width=80|7. ! width=80|8. ! width=80|9. |- | style="background: black" | |'''Pirati''' | align=center|Urška Orehek | align=center|Jasmin Feratović | align=center|Nina Beyokol | align=center|Igor Brlek | align=center|Petra Kovačec | align=center|Patrik Kristl | align=center|Maja Šaver | align=center|Gregor Nemec | align=center|Leon Božič |- |} == Stranke, ki se za kandidaturo niso odločile == === Slovenska nacionalna stranka === Čeprav so v SNS na kongresu dne 17. marca 2024 določili svojo listo za evropske volitve, in naj bi jo javnosti razkrili na dan uradne vložitve pri DVK, se na koncu za kandidaturo niso odločili.<ref>{{Navedi splet|title=Zmagu Jelinčiču nov mandat na čelu SNS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/zmagu-jelincicu-nov-mandat-na-celu-sns-a/701907|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-19|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke je 17. aprila namreč sklenilo, da bodo volitve bojkotirali, saj da naj bi šlo že vnaprej za ukradene volitve.<ref>{{Navedi splet|title=SNS ne gre na evropske volitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/sns-ne-gre-na-evropske-volitve/705325|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-19|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Zmago Jelinčič]] je na omrežju [[Twitter|X]] javno podprl kandidata stranke SDS, [[Branko Grims|Branka Grimsa]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago J. Plemeniti: Prebral sem knjigo Branka Grimsa ...|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1795556490075382180|website=X.com|accessdate=2024-06-30|language=sl}}</ref> === Glas upokojencev === Tudi Glas upokojencev je sprva napovedal udeležbo stranke na evropskih volitvah, a so se kasneje odločili za podporo drugim kandidatom. Na tiskovni konferenci dne 18. aprila 2024 so sporočili, da gre podpora stranke kandidatki SDS, [[Zala Tomašič|Zali Tomašič]].<ref>{{Navedi splet|title=Incident: Podporniki Hamasa napadli Ruparja, ki je za evropsko poslanko podprl Zalo Tomašič|url=https://nova24tv.si/pavel-rupar-ne-gre-na-evropske-volitve-za-evropsko-poslanko-podprl-zalo-tomasic/|website=nova24tv.si|accessdate=2024-04-19|language=sl}}</ref> === Liberalna demokracija Slovenije === V stranki [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] so se aktivirali v zbiranje podpor volivcev za listo stranke [[Zeleni Slovenije]] in kandidate liste tudi javno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Evropske volitve 2024|url=http://lds.si/evropske-volitve-2024/|website=LDS.si|accessdate=2024-06-30|language=sl}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Zdrava družba === V gibanju [[Za zdravo družbo|Zdrava družba]] so v izjavi za javnost izpostavili po njihovem mnenju diskriminatorno volilno zakonodajo, ki nestrankarskim kandidatkam in kandidatom diktira mnogo večje število potrebnih podpisov in javno podprli Valerijo Korošec iz liste [[Zeleni Slovenije]], kandidatko njihove nestrankarske ljudske liste na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarnih volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=EU VOLITVE – to nedeljo, 9. 6. 2024 |url=https://www.zdravadruzba.si/eu-volitve-to-nedeljo-9-6-2024/?fbclid=IwY2xjawJ10LdleHRuA2FlbQIxMQABHqP70HBJAbjQU-BnHXonmkqhVhMOnVpS8qLeUxaGQlnV9VBkyns99HXCJ8vL_aem_F9TiULuktI8XPwNN9U9VrA|website=zdravadruzba.si|accessdate=2025-04-23|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za evropske volitve v Sloveniji 2024}} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:14px" |- ! rowspan=2 style="width:1000px;"|Izvedena ! style="width:30px;" |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br><small>[[Romana Tomc|Tomc]]</small> ! style="width:30px;" |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br><small>[[Irena Joveva|Joveva]]</small> ! style="width:30px;" |[[Nova Slovenija|NSi]]<br><small>[[Matej Tonin|Tonin]]</small> ! style="width:30px;" |[[VESNA - zelena stranka|Vesna]]<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> ! style="width:30px;" |[[Socialni demokrati|SD]]<br><small>[[Matjaž Nemec|Nemec]]</small> ! style="width:30px;" |[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]<br><small>[[Peter Gregorčič|Gregorčič]]</small> ! style="width:30px;" |[[Resni.ca]]<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> ! style="width:30px;" |[[Levica (politična stranka)|Levica]]<br><small>[[Nataša Sukič|Sukič]]</small> ! style="width:30px;" |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS+]][[Dobra država|DD]]<br><small>[[Uroš Lipušček|Lipušček]]</small> ! style="width:30px;" |[[Nič od tega|NOT]]<br><small>[[Violeta Tomić|Tomić]]</small> ! style="width:30px;" |[[Zeleni Slovenije|Zeleni]]<br><small>[[Klemen Grošelj|Grošelj]]</small> ! style="width:30px;" |[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]<br><small>{{abbr|ZAV|Zavrnjena kandidatura zaradi premalo podpisov}}</small> ! rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} ! rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|No|Nobene}} ! rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NG|Neveljavna glasovnica}} ! rowspan=2 style="width:30px;" |Ne vem ! rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NP|Ne povem}} ! rowspan=2 style="width:70px;" |{{abbr|Nbv|Ne bi volil}} ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #005DA4; width:50px" | ! style="background: #00b5dd; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: #FF0000; width:50px" | ! style="background: #153f35; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #DB2D43; width:50px" | ! style="background: #242966; width:50px" | ! style="background: #ad43b1; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | rowspan=2|'''3. - 5. junij'''<br>Mediana<br>(Delo) | style="background:#fef766" |20,5 |18,4 |7,8 |7,7 |6,5 |6,0 |3,9 |4,4 |1,9 |1,5 |1,5 |– | rowspan=2|5,8 | rowspan=2|/ | rowspan=2|/ | rowspan=2|9,3 | rowspan=2|2,0 | rowspan=2|2,0 | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Izenačenje: SDS in Gibanje Svoboda po tri poslance |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-je-uspela-aktivacija-volivcev|website=DELO.si|accessdate=2024-06-07|language=sl}}</ref> |- |'''3''' |'''3''' |'''1''' |'''1''' |'''1''' |– |– |– |– |– |– |– |- | rowspan=2|'''3. - 6. junij'''<br>Ninamedia<br>(Dnevnik) | style="background:#fef766" |25,1 |19,5 |6,8 |13,1 |10,3 |6,4 |5,4 |4,8 |4,4 |2,1 |2,1 |– | rowspan=2 colspan=6|/ | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=#VoxPopuli SDS, GS, Vesna in SD zagotovo v Evropi|url=https://www.dnevnik.si/1043051592/slovenija/voxpopuli-evropske-volitve-sds-gs-vesna-in-sd-zagotovo-v-evropi|website=Dnevnik|accessdate=2024-06-07|language=sl|archive-date=2024-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240607000741/https://www.dnevnik.si/1043051592/slovenija/voxpopuli-evropske-volitve-sds-gs-vesna-in-sd-zagotovo-v-evropi|url-status=dead}}</ref> |- |'''3''' |'''2''' |– |'''2''' |'''1''' |– |– |– |– |– |– |– |- | rowspan=2|'''27. - 30. maj'''<br><small>Parsifal (n=648)<br>(Nova24TV)</small> | style="background:#fef766" |32,8 | 17,5 | 12,0 | 7,1 | 9,5 | 6,4 | 3,1 | 3,2 | 3,5 | 1,8 | 3,1 |– | rowspan=2 colspan=6|/ | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja anketa pred evropskimi volitvami – kdo bo zmagovalec in kdo poraženec? |url=https://nova24tv.si/javno-mnenje-najvec-ljudi-bi-na-eu-volitvah-podprlo-sds/|website=nova24tv.si|accessdate=2024-06-02|language=sl}}</ref> |- |'''4''' |'''2''' |'''1''' |'''1''' |'''1''' |– |– |– |– |– |– |– |- |} == Predvolilna soočenja == {{main|Predvolilne oddaje za evropske volitve v Sloveniji 2024}} Televizija [[POP TV]] je pripravila dve soočenji v oddaji 24UR Fokus, soočenja kandidatov ob sredah in četrtkih v oddaji 24UR Zvečer ter veliko soočenje vseh kandidatov (3. junija). Na televiziji [[Kanal A]] so pripravili 6-minutne intervjuje z nosilci list v okviru oddaje Svet. [[Televizija Slovenija]] je pripravila soočenja parlamentarnih (20. maja) in neparlamentarnih strank (27. maja), ter veliko soočenje vseh strank (6. junija), predvajano istočasno na TV Slovenija 1, Prvem in portalu MMC. Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so pripravili soočenje neparlamentarnih (22. maja) in parlamentarnih strank (29. maja) v okviru oddaje Studio ob 17h. Na [[Nova24TV]] so ob sredah in nato zadnji torek organizirali štiri soočenja, in sicer na temo zelenega prehoda (15. maja), zunanje politike (22. maja), migracij (29. maja) in mladih (4. junija). Časopisna hiša [[Delo (časopis)|Delo]] je pripravila 5 soočenj v okviru podkasta Moč politike, kjer so v kombinacijah gostili vse nosilce list. Televizija [[Planet TV]] je veliko soočenje kandidatov pripravila teden dni pred volitvami (2. junija). Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je organiziral skupno 10 tedenskih soočenj, poleg uvodnega (24. aprila) osem tematskih, in sicer na temo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva (8. maja), migracij (10. maja), zelene politike (15. maja), kmetijstva (17. maja), mednarodne trgovine (22. maja), varnostne politike (24. maja), energetike (29. maja) in odnosov s Kitajsko in ZDA (31. maja), ter daljše finalno soočenje (6. junija). == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Volitve poslancev v Evropski parlament v Sloveniji|2024]] [[Kategorija:2024 v politiki]] [[Kategorija:2024 v Sloveniji]] ogu5y5kdbsov79o5wpq4ndz7ixj9i3g 0 539881 6705442 6498858 2026-07-02T03:56:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705442 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=CrocefissioneRaffaello.jpg | title=Križanje z Devico, svetniki in angeli | artist=[[Raffaello Santi|Rafael]] | year=1502–1503 | type=Olje na tabli | height_metric=283,3 | width_metric=167,3 | metric_unit=cm | city= | museum=[[Narodna galerija, London]] }} '''''Mondovo križanje''''' ali '''Gavarijev oltar''' je olje na topolovi tabli iz leta 1502–1503, zaradi česar je eno najzgodnejših del [[Italijansko renesančno slikarstvo|italijanskega renesančnega]] umetnika [[Raffaello Santi|Rafaela]], morda drugo po ''Baronijevem oltarju'' okoli 1499–1500. Prvotno je obsegal štiri elemente, od katerih so ohranjeni trije, zdaj pa so vsi ločeni: glavno ploščo ''Križanega Kristusa z Devico Marijo, svetniki in angeli'', ki jo je Ludwig Mond zapustil [[Narodna galerija, London|Narodni galeriji]] v [[London]]u, in predelo s tremi ploščami iz katerega je ena plošča izgubljena; dve ohranjeni plošči sta ''Evzebij iz Cremone'', ki obuja tri može od mrtvih s plaščem svetega Hieronima v Museu Nacional de Arte Antiga v [[Lizbona|Lizboni]], in ''sveti Hieronim, ki rešuje Silvana in kaznuje heretika Sabinijana'', v Muzeju umetnosti Severne Karoline. == Ozadje == To Rafaelovo zgodnje delo je naročil trgovec z volno Domenico Gavari kot [[oltarni nastavek|oltarno sliko]] za svojo pogrebno kapelo v južni ladji cerkve San Domenico v Città di Castello v [[Umbrija|Umbriji]], blizu Rafaelovega domačega mesta [[Urbino]]. Stranska kapela je bila posvečena [[sveti Hieronim|sv. Hieronimu]], kjer je ohranjena večina prvotnega kamnitega okvirja slike [[pietra serena]], vključno z vpisano letnico 1503. Gavari je bil sodelavec Andrea Baroncija, za katerega je Rafael že naredil ''Baroncijev oltar''. Gavarijev prvi sin Girolamo (Hieronim) je umrl mlad. == Glavna plošča == Glavna plošča prikazuje ''Jezusovo križanje'' na ozadju hribov na podeželju Umbrije, s pogledom na Città di Castello v daljavi. Jezus je videti miren, tudi ko umira na križu, okronan s trnjem in ogrnjen le v nenavadno rdeč predpasnik. Zgoraj se na nebu skupaj pojavita sonce v zlatih listih in luna v srebrnih listih. Dva angela s plavajočimi oblačili in pomikajočimi se trakovi na pasu, eden lebdi na obeh straneh križa, uporabljata zlate kelihe, podobne obhajilnim posodam, da ujameta kri, ki kaplja iz Jezusovih z žeblji prebodenih rok in brizga iz rane na njegovem boku. Na pravi desni (Jezusovi levi) kleči [[Marija Magdalena]], za njo pa stoji [[Janez Evangelist]]. Na pravi levi (Jezusovi desni) stoji za klečečim svetim Hieronimom njegova mati [[sveta Marija|Marija]], ki drži kamen, s katerim bi se puščavnik pobožno tolkel po prsih. Dve klečeči figuri obe spoštljivo gledata na Jezusa na križu, obe stoječi figuri pa vijeta roke in gledata v gledalca. Na plošči na vrhu križa je napis »INRI«, medtem ko je na vznožju križa latinski napis s srebrnimi črkami: ''RAPHAEL/ VRBIN / AS /.P.[INXIT]'' (Rafael iz Urbina je to naslikal). Delo je osvetljeno z leve, skladno z osvetlitvijo oltarne slike ob oknih v kapeli. Glavna plošča meri 283,3&nbsp;cm × 167,3&nbsp;cm in je zdaj v okvirju iz 19. stoletja.<ref>[https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/research/studying-raphael/frames Studying Raphael: frames] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190331234856/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/research/studying-raphael/frames |date=2019-03-31 }}, National Gallery, London</ref> Geometrična natančnost kompozicije nakazuje, da je bila postavljena z uporabo mreže, z uporabo merila in šestila za kopiranje iz pripravljalnih risb. Risbo klečeče osebe, morda študijo za lik Marije Magdalene, hrani [[Ashmolov muzej]] v [[Oxford]]u.<ref>[https://collections.ashmolean.org/object/72187 Kneeling Figure of a Youth], Ashmolean Museum</ref> [[File:Perugino, pala di monteripido, recto.jpg|thumb|Peruginov ''Monteripidov oltar '', dokončan 1502, Galleria Nazionale dell'Umbria, Perugia]] Na sliko je vplival [[Perugino]], ki ga je Rafael poznal, ko je živel v [[Perugia|Perugii]]. Podoben je Peruginovemu ''Monteripidovem oltarju'' iz leta 1502, izdelanem v samostanu San Francesco al Monte v Monteripidu blizu Perugie, podoben prizor ''križanja'', ki ima dva podobna angela s trakovi, ki zajemajo Jezusovo kri, je kelih, ki ga spremljajo štiri figure, dve stoječi in dva klečeča, vključno z Devico Marijo, Janezom Evangelistom in Marijo Magdaleno, toda četrti je [[Frančišek Asiški]] in ne sveti Hieronim. V Mondovem križanju je Rafael uporabil Peruginovo tehniko navzkrižno šrafiranih senc, uporabil pa je tudi svoje prste, da je ponekod razmazal in zmehčal mokro barvo, tako da je pustil nekaj zaznavnih prstnih odtisov. [[Giorgio Vasari]] je pozneje slavno komentiral, da nihče ne bi verjel, da jo je naslikal Rafael in ne Perugino, če je ne bi podpisal. == Predela == Dve ohranjeni tabli [[predela (oltar)|predele]] merita vsaka približno 26&nbsp;cm × 43&nbsp;cm in prikazujeta čudeže iz življenjske zgodbe svetega Hieronima iz ''Hierominianum''a Giovannija d'Andrea. Sveti Hieronim je živel v poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju našega štetja, zato ni mogel prisostvovati križanju, vendar je tukaj prikazan kot zavetnik kapele. Ena od ohranjenih tabel predele je od leta 1866 v Museu Nacional de Arte Antiga v Lizboni. Prikazuje ''Evzebija iz Cremone, kako obuja tri može iz mrtvih s plaščem svetega Hieronima'' proti [[Origen]]ovim naukom. Druga ohranjena tabla predele je v Muzeju umetnosti Severne Karoline v Raleighu v Severni Karolini. Upodablja ''svetega Hieronima, kako reši Silvana in kaznuje heretika Sabinijana''. Sveti Hieronim zadržuje roko krvnika, ki je bil pripravljen obglaviti škofa Silvana, namesto njega pa je bil čudežno obglavljen krivoverec Sabinijan.<ref>[https://ncartmuseum.org/art/detail/st._jerome_saving_sylvanus_and_punishing_the_heretic_sabinianus ''St. Jerome Saving Sylvanus and Punishing the Heretic Sabinianus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210601000638/https://ncartmuseum.org/art/detail/st._jerome_saving_sylvanus_and_punishing_the_heretic_sabinianus |date=2021-06-01 }}, North Carolina Museum of Art</ref> <gallery heights=180px mode=packed> File:Rafael - Milagre de Santo Eusébio de Cremona-1.jpg|''Evzebij iz Cremone obuja tri može iz mrtvih s plaščem svetega Hieronima'', Museu Nacional de Arte Antiga, Lizbona File:Raffaello Sanzio - St. Jerome Punishing the Heretic Sabinian.jpg|''Sveti Hieronim rešil Silvana in kaznoval heretika Sabinijana'', Muzej umetnosti Severne Karoline, Raleigh, Severna Karolina </gallery> == Izvor == Glavno tablo je leta 1808 kupil kardinal Fesch za 2500 scudijev in jo v kapeli nadomestil s kopijo. Ob prodaji Fescha leta 1845 je bila prodana Principe di Canino in jo je hitro kupil Lord Ward (kasneje grof Dudley). Nato je bila v več angleških zbirkah in nazadnje jo je leta 1892 pridobil Ludwig Mond, po čigar smrti leta 1909jo je leta 1924 pridobila Narodna galerija. Zdi se, da so bile table predele odstranjene v 17. stoletju in podarjene gostujočemu kardinalu. Tabla v Severni Karolini je bil prej v zbirki sira Francisa Cooka v Doughty House v Richmondu v Londonu. == Materiali za slikanje == Glavno tablo so analizirali v Narodni galeriji v Londonu<ref>Roy, A., Spring, M., Plazzotta, C. ‘Raphael’s Early Work in the National Gallery: Paintings before Rome‘. National Gallery Technical Bulletin Vol 25, pp 4–35.</ref> in identificirali tipične pigmente renesančnega obdobja. Križanje je naslikal med drugimi pigmenti z naravnim ultramarinom, svinčeno-kositrno rumeno, zelenim, cinobrom in okrom.<ref>[http://colourlex.com/project/raphael-moon-crucifixion/ Raphael, The Mond Crucifixion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160323094832/http://colourlex.com/project/raphael-moon-crucifixion/ |date=2016-03-23 }}, ColourLex</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/raphael-the-mond-crucifixion ''The Mond Crucifixion'', Raphael], National Gallery, London * Henry, Tom. [http://www.jstor.org/stable/889454 "Raphael's Altar-Piece Patrons in Città Di Castello"], ''The Burlington Magazine'', vol. 144, no. 1190, 2002, pp. 268–278 == Zunanje povezave == {{commons category| Mond Crucifixion}} *[https://web.archive.org/web/20110107144318/http://nationalgallery.org.uk/paintings/raphael-the-crucified-christ-with-the-virgin-saints-and-angels Narodna galerija, London] [[Kategorija:Dela Raffaella Santija]] [[Kategorija:Slike leta 1503]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] jewq9oia5qi7d6kyh6cc8loo43ijf5p 0 545898 6705215 6436401 2026-07-01T14:27:44Z Erardo Galbi 166658 6705215 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev |name = Trondheimska stolnica |fullname = Nidarosdomen |former name = |image = Nidaros Cathedral, Trondheim, West view 20150605 1.jpg |caption = Zahodna fasada, obnovljena 1905-1983 |website = {{URL|nidarosdomen.no}} |coordinates = {{coord|63.426733936|10.39619064344|region:NO_type:landmark|display=inline,title}} |location = [[Trondheim]], [[Trøndelag]] |country = [[Norveška]] |churchmanship = Evangeličansko luteranska |denomination = Norveška cerkev |previous denomination = katoliška |dedication = [[sveta Trojica]] |diocese = Nidaros bispedømme |deanery = Nidaros domprosti |parish = Nidaros og Vår Frue |status = [[stolnica]] |functional status = Aktivna |founded date = ok. 1070 |consecrated date = 1300 |completed date = {{Start date and age|p=y|1300}} |closed date = |events = |architect = Heinrich Ernst Schirmer, Christian Christie |architectural type = dolga cerkev |style = [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] |materials = [[steatet]] |capacity = 1850 |embedded = }} '''Trondheimska stolnica''' ali '''stolnica Nidaros''' ({{lang-no|Nidarosdomen / Nidaros domkirke}}) je stolnica [[Norveška|Norveške]] v mestu [[Trondheim]] v okrožju [[Trøndelag]]. Zgrajena je nad grobiščem kralja [[Olaf II. Norveški|Olafa II.]] (okoli 995–1030, vladal 1015–1028), ki je postal zavetnik naroda, in je tradicionalna lokacija za posvečenje novih norveških kraljev. Gradili so jo v 230-letnem obdobju, od leta 1070 do leta 1300, ko je bila v bistvu dokončana. Vendar pa so se dodatna dela, dodatki in prenove od takrat nadaljevali s prekinitvami, vključno z večjo rekonstrukcijo, ki se je začela leta 1869 in končala leta 2001. Leta 1152 je bila cerkev imenovana za stolnico katoliške nadškofije Nidaros. Leta 1537, med protestantsko [[reformacija|reformacijo]], je postala del novoustanovljene državne cerkve Norveške. Je najsevernejša srednjeveška stolnica na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Nidaros Cathedral |url=https://trondheim.com/nidaros-cathedral |archive-url=https://web.archive.org/web/20141230005029/http://www.trondheim.no/content.ap?thisId=631931 |archive-date=2014-12-30 |access-date=2014-12-30 |publisher=Trondheim kommune}}</ref> Stolnica je glavna cerkev za župnijo Nidaros og Vår Frue, sedež Nidaros domprosti (naddekanije) in sedež škofa škofije Nidaros. V tej cerkvi ima tudi sedež Norveška cerke. Cerkev sprejme okoli 1850 ljudi.<ref>{{navedi splet |title=Nidaros domkirke |url=http://www.kirkesok.no/eng/kirker/Nidaros-domkirke |access-date=2018-03-17 |publisher=Kirkesøk: Kirkebyggdatabasen}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Oversikt over Nåværende Kirker |url=http://www.kirkekonsulenten.no/kirker.htm |access-date=2018-03-17 |publisher=KirkeKonsulenten.no |language=no}}</ref> == Zgodovina == [[File:Nidarosdom 1857.jpg|thumb|left|Stolnica leta 1857]] Stonica Nidaros je bila zgrajena leta 1070 v spomin na grobišče norveškega kralja Olafa II., ki je bil leta 1030 ubit v bitki pri Stiklestadu. Leto pozneje ga je Grimketel, škof iz Nidarosa, razglasil za svetnika Olafa (kanonizacijo je pozneje potrdil papež). Od ustanovitve leta 1152 do ukinitve leta 1537 v času reformacije je bila imenovana za stolnico katoliške nadškofije Nidaros.<ref>{{navedi splet |title=Nidaros Cathedral: The Symbol of a Nation (My Little Norway) |url=http://mylittlenorway.com/2008/11/nidaros-cathedral/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111004093018/http://mylittlenorway.com/2008/11/nidaros-cathedral/ |archive-date=2011-10-04 |access-date=2009-06-21}}</ref> Od reformacije je služila kot stolnica luteranskih škofov Trondheima (ali Nidarosa) v škofiji Nidaros. Arhitekturni slog je [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]]. Zgodovinsko gledano je bila pomemben cilj za romarje, ki so prihajali iz vse severne Evrope.<ref>{{navedi splet |title=History of Nidaros Cathedral |url=http://www.sacred-destinations.com/norway/trondheim-nidaros-cathedral |website=Sacred Destinations}}</ref> Leta 1814 je ta cerkev služila kot volilna cerkev ({{lang-no|valgkirke}}).<ref name="lhw">{{navedi splet |title=Valgkirkene |url=https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Valgkirkene |access-date=2021-06-20 |website=LokalHistorieWiki.no |language=no}}</ref> Skupaj z več kot 300 drugimi župnijskimi cerkvami po Norveški je bilo volišče za volitve v norveško ustavodajno skupščino leta 1814, ki je napisala norveško ustavo. To so bile prve državne volitve na Norveškem. Vsaka cerkvena župnija je bila volilno okrožje, ki je izvolilo ljudi, imenovane "elektorji", ki so se kasneje sestali v vsakem okrožju, da bi izvolili predstavnike za skupščino, ki naj bi se sestala v Eidsvollu kasneje istega leta. Skupaj s cerkvijo Vår Frue je stolnica del župnije Nidaros og Vår Frue v dekaniji Nidaros v škofiji Nidaros.<ref>[https://web.archive.org/web/20110603071649/http://www.nidarosdomen.no/nb-NO/var+frue+apen+kirke/historie/historie.html Vår Frues historie (Nidaros Domkirkes Restaureringsarbeider)]</ref> == Gradnja in obnova == [[File:Beskrivelse over den tilforn meget prægtige og vidtberømte Dom-Kirke i Throndhjem, egentligen kaldet Christ-Kirken - no-nb digibok 2010030312001-9.jpg|thumb|left|Cerkev pred 1762]] Delo na stolnici kot spomeniku sv. Olafu se je začelo leta 1070. Končano je bilo okoli leta 1300, skoraj 150 let po tem, ko je bila ustanovljena kot stolnica škofije. Močno so jo poškodovali [[požar]]i leta 1327 in ponovno leta 1531. Ladja je bila uničena in ni bila obnovljena do obnove v zgodnjih 1900-ih. Leta 1708 je cerkev pogorela v celoti, razen kamnitih zidov. Leta 1719 je vanj udarila strela, nato pa jo je ponovno opustošil požar. Večja obnova se je začela leta 1869, sprva jo je vodil arhitekt Heinrich Ernst Schirmer, skoraj dokončal pa jo je Christian Christie. Uradno je bila dokončana leta 2001. Vzdrževanje je stalen proces. Najstarejše dele stolnice sestavlja osmerokotnik obkrožen z [[ambulatorij]]em. To je bilo mesto prvotnega velikega [[oltar]]ja z relikvijarno skrinjico svetega Olafa in korom. Zasnovo osmerokota je morda navdihnila Canterburyjska stolnica, čeprav imajo osmerokotna svetišča dolgo zgodovino v krščanski arhitekturi. Podobno [[kor (arhitektura)|kor]] kaže angleški vpliv in zdi se, da je bil oblikovan po Angelskem koru [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|stolnica v Lincolnu]]. [[File:Nidaros domkirke - Nidarosdomen, Sør-Trøndelag - Riksantikvaren-T324 02 0315.jpg|thumb|Zahodno pročelje v poznem 19. stoletju, pred obnovo]] Oktogon je povezan s kamnitim zaslonom, ki zapolnjuje celotno vzhodno stran kora. Glavni lok tega zaslona je razdeljen na tri pomožne loke: osrednji lok uokvirja kip Kristusa Učitelja, ki stoji na vrhu osrednjega loka treh pomožnih lokov pod njim. V prostoru nad glavnim lokom, ki ustreza oboku kora, je razpelo norveškega kiparja [[Gustav Vigeland|Gustava Vigelanda]], postavljeno med kipa Device Marije in apostola Janeza. Na južni strani ambulatorija je vzidan manjši vodnjak. Lahko bi spustili vedro, da bi črpali vodo iz izvira, ki izvira iz prvotnega grobišča sv. Olafa. (To je bilo pokrito z gradnjo kasnejših stolnic). Sedanja stolnica ima dva glavna oltarja. Na vzhodnem koncu kora v oktogonu je oltar na mestu srednjeveškega velikega oltarja, za katerim je stala srebrna skrinjica z [[relikviarij]]em, ki vsebuje ostanke sv. Olafa. To srebrno pozlačeno skrinjico z relikviarijem je Kristjan II. pretopil za kovanje, posmrtni ostanki sv. Olafa pa so bili pokopani na neznani lokaciji pod cerkvijo. Edina znana ohranjena relikvija je stegnenica v srebrno pozlačenem relikviarijuu. V obliki podlakti ga je kraljica Josephine podarila katoliški stolnici sv. Olafa v Oslu. Prvotna skrinjica z relikviarijem je bila v obliki cerkve z zmajevimi glavami na zatrepih. Zmaji so podobni tistim, ki so vklesani na zatrepe norveških cerkva. Ohranjene srednjeveške skrinje z relikviariji na Norveškem pogosto nosijo tudi takšne zmajeve glave, na primer tista v [[Lesena cerkev v Heddalu|leseni cerkvi Heddal]]. Bil je zavetnik cerkve in kraljestva. Sedanji oltar je bil zasnovan tako, da v marmorni skulpturi spominja na bistveno obliko te skrinjice z relikviarijem. Nadomešča prejšnji baročni oltar, ki je bil prenesen v cerkev Vår Frue. Drugi oltar je v [[Križni kvadrat|križišču]], kjer [[transept]] seka ladjo in kor. Ima veliko sodobno srebrno [[razpelo]]. Naročili in plačali so ga norveško-ameriški izseljenci v začetku 20. stoletja, zasnovo pa je navdihnil spomin na podobno srebrno razpelo v srednjeveški cerkvi. Srednjeveški kapitelj se lahko uporablja tudi kot kapela za manjše skupine vernikov. Vsi vitraži v stolnici izvirajo iz njene obnove v 19. in 20. stoletju. Okna na severni strani cerkve prikazujejo prizore iz Stare zaveze na modri podlagi, okna na južni strani cerkve pa prikazujejo prizore iz Nove zaveze na rdeči podlagi. === Zahodna fasada === Zahodna fasada stolnice Nidaros (''Nidarosdomens Vestfront''), ki vključuje številne skulpture, je bil zadnji del, ki je bil obnovljen. Zahodno pročelje je glavno pročelje in eden najlepših in najbolj okrašenih delov cerkve. Obnova zahodne fronte je trajala od leta 1905 do 1983 in na njej je sodelovalo veliko kiparjev. Leta 1869 je bila ustanovljena delavnica za obnovo z namenom obnove stolnice, ki je leta 2019 praznovala 150-letnico. Slika zahodne fasade iz leta 1661 kaže veliko poslabšanje, pri čemer so ostali samo spodnji deli. Iz srednjega veka se je ohranilo le pet kipov. Največji cerkveni zvon na Norveškem visi v severnem stolpu zahodne fasade. Postavljen je bil leta 1964, tehta 2400 kg in ljudje pravijo, da ga je slišati v Melhusu, 30 km stran, ko piha pravi veter. Cerkev ima tri zvonove. 'Veliki zvon' je najstarejši in je bil ulit v Hoornu na Nizozemskem leta 1751. Ta del cerkve je tudi najnovejša prvotna zgradba; nadškof Sigurd Eindrideson je položil temeljni kamen za zahodno pročelje leta 1248. Gradnja še ni bila končana, ko je bila cerkev leta 1328 požgana. Prvotni načrt za zahodno pročelje ni znan, lahko pa domnevamo, da ni bila nikoli zgrajena po prvotnih načrtih; razumno je domnevati, da je bil na zahodu načrtovan [[westwerk]], podoben tistemu, ki se je uporabljal drugje. Fasade so bile pogosto pravokotne in so služile kot pokrov za prikrivanje preostalega dela cerkve. Angleške cerkve iz istega obdobja, med drugim [[Wellska stolnica]] in [[stolnica v Salisburyju]], so imele podobna pročelja. Zahodno pročelje je imelo tri vhode in je obdano z dvema manjšima stolpoma na vsaki strani fasade. Zahodno pročelje je bilo med najbolj propadajočimi deli cerkve leta 1869. Težavo pri obnovi je še poslabšalo dejstvo, da je bil del cerkve najbolj zapleten in najmanj dobro dokumentiran in ga je najtežje rekonstruirati. Začetno stanje je bilo tako slabo, da so mnogi strokovnjaki nasprotovali vsakršnemu poskusu obnove brez večje rekonstrukcije. Dokumentacija o zahodni fasadi je omejena, saj je bila obnovljena po požaru leta 1328 in poznejših požarih. Najstarejša znana upodobitev zahodne fasade je grafika, ki jo je pripravil Jacob Mortensson Maschius (~1630–1678) iz leta 1661, ki prikazuje dve polni nadstropji in del tretjega nadstropja. Dokazi kažejo, da je bilo okno v tretjem nadstropju, podobno stolnici v Lincolnu. Tukaj je vstavljena rozeta z ukrivljeno konico v gotskem slogu. Zaključili so, da mora biti sprednja stran zgrajena po ritmičnem proporcionalnem sistemu: »Sedeči kipi imajo enako višino kot prvi slikovni niz, globoke niše kot drugi slikovni niz in po višini od venčnega pasu pod kraljevskim podom do konice loka je enak dvakratni spodnji višini«. Osnovne dimenzije pravokotnih sprednjih stranic zaslona temeljijo na principu zlatega reza. Po tem principu sta postavljena oba stebra na vsaki strani rozete, enaka je lega vodoravnih razmejitev med drugo in tretjo ter med tretjo in četrto odprtino niše. Te črte so najbolj jasno vidne na stranskih stolpih. Pravokotna osnovna črta predstavlja tudi osnovno črto enakostraničnega trikotnika z vrhom v zahodnem zatrepu, ki je bil dokončan leta 1963. Rozeta tvori krog v trikotniku. Krog v enakostraničnem trikotniku se pogosto obravnava kot simbol za "božje oko". == Orgle == [[File:Nidaros Cathedral 04.jpg|thumb|Wagnerjeve orgle stolnice Nidaros]] V stolnici so nameščene dvoje orgle. Glavne orgle je zgradilo podjetje Steinmeyer leta 1930 in so bile postavljene v severnem transeptu.<ref>{{navedi splet |title=The Steinmeyer organ (1930) - Nidaros cathedral, Trondheim |url=http://www.echo-organs.org/trondheim_organ_1_steinmeyer.html |access-date=2019-09-20 |website=www.echo-organs.org |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123021754/https://www.echo-organs.org/trondheim_organ_1_steinmeyer.html |url-status=dead }}</ref> Postavitev Steinmeyerjevih orgel je bila naročena leta 1930 ob 900. obletnici bitke pri Stiklestadu. Orgle so bile financirane večinoma z donacijami, zlasti Eliasa Antona Cappelen Smitha. Leta 1962 so bile orgle močno predelane in prestavljene v zahodno ladjo. Veliko postaj je bilo odstranjenih; nekaj jih je bilo uporabljenih za gradnjo novih kornih orgel. Te orgle so bile v celoti obnovljene leta 2014.<ref>[http://www.hf.ntnu.no/mus/org/nidarosdomen/steinm-e.htm The Nidaros Cathedral Steinmeyer Organ (Department of Musicology, Norwegian University of Science and Technology)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101204174557/http://www.hf.ntnu.no/mus/org/nidarosdomen/steinm-e.htm |date=2010-12-04 }}</ref><ref>[http://mypipeorganhobby.blogspot.com/2009/10/wagner-organ-1739-trondheim-norway.html Wagner organ, 1739, Trondheim, Norway]</ref> Stare baročne orgle, ki jih je v obdobju 1738–1740 zgradil znani nemški orgel Joachim Wagner (1690–1749), je med letoma 1993 in 1994 skrbno obnovil Jürgen Ahrend. So v galeriji v severnem transeptu. == Turistična znamenitost == Danes je stolnica priljubljena turistična atrakcija. Je kraj opazovanja ''Olafovega bdenja'' ({{lang-no|Olavsvaka}}). Ta verski in kulturni festival je osredotočen na obletnico smrti svetega Olfva v bitki pri Stiklestadu. Turisti pogosto sledijo zgodovinski romarski poti ({{lang-no|Pilegrimsleden}}), da obiščejo stolnico za ta in druge dogodke. == Domnevno načrtovanje bombardiranja == Stolnico poznajo tudi navdušenci nad norveškim black metalom, saj je predstavljena na naslovnici ''De Mysteriis Dom Sathanas'', studijskega albuma skupine ''Mayhem'' iz leta 1994. Govorilo se je, da so člani skupine, ki so bili že povezani s požigi drugih krščanskih cerkva na Norveškem, nameravali uničiti stolnico<ref name="onceuponatime">{{Cite AV media |title=Once Upon a Time in Norway |last=Martin Ledang (director), Pål Aasdal (director) |publisher=Another World Entertainment |year=2007 |medium=motion picture}}</ref> v zvezi z izidom albuma. Ko je policija 19. avgusta 1993 aretirala nekdanjega basista skupine Mayhem Varga Vikernesa, je https://translate.google.si/?hl=sl&tab=wTna njegovem domu našla 150 kilogramov eksploziva.<ref name="Dagbladet.no">{{navedi splet |last=Midtskogen, Rune |date=4 July 2009 |title='Greven' angrer ingenting |trans-title='The Count' regrets nothing |url=http://www.dagbladet.no/2009/07/04/magasinet/innenriks/kriminalomsorg/kirkebrann/drapsdom/7051663/ |access-date=25 August 2009 |language=no}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed"> Die Nidaros Kathedrale in Trondheim. 02.jpg|Od severovzhoda Nidarosdomen fra øst.jpg|Z vzhoda Nidaros Cathedral Trondheim.JPG|S severovzhoda leta 2011 Trondheim (8273937847).jpg|Ponoči Nidaros detailss.jpg|Detajl zahodne fasade More details Nidaros.jpg|Kipi na zahodni fasadit Nidaros Cathedral 01.jpg|Oltar Organ_at_Nidarosdomen_06.jpg|Orgle Nidaros Cathedral Ceiling 01.jpg|Strop Nidaros Cathedral Interior.jpg|Notranjost Nidaros Cathedral Interior 2.jpg|Notranjost Nidaros Cathedral Interior 3.jpg|Notranjost </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Nidaros Cathedral}} * [https://www.nidarosdomen.no/en/ Nidaros Cathedral Official website] * [https://web.archive.org/web/20131025044900/http://www.nidarosdomen.no/en-GB/ndr+restoration/about+ndr.html Restoration Workshop of the Nidaros Cathedral] * [https://web.archive.org/web/20111004093018/http://mylittlenorway.com/2008/11/nidaros-cathedral/ Nidaros Cathedral] * [http://mylittlenorway.com/2008/11/experience-nidaros-cathedral/ Experience Nidaros] * [https://web.archive.org/web/20111006190505/http://mylittlenorway.com/2008/11/nidaros-cathedral-and-the-archbishops-palace/ Nidaros Cathedral and the Archbishop's Palace] * [https://www.youtube.com/watch?v=bk-XF0LSFbk Nidaros Cathedral bells ringing (short video)] * [http://www.gotik-romanik.de/TrondheimThumbnails/Thumbnails.html Nidaros domkirke Photographs] * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Trondheim_Wagner_Organ.jpg Wagner Organ, Nidaros Cathedral] * [https://web.archive.org/web/20141227194216/http://www.trondheim.no/content/1117616992/The-St-Olav-Festival St. Olav Festival, Trondheim] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trondheim]] [[Kategorija:Cerkve na Norveškem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1300]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Cerkve sv. Trojice|Trondheim]] lnwh3oybzuiokzmhh12gyo9z35bkuoy 0 550365 6705229 6505567 2026-07-01T15:11:35Z Yerpo 8417 /* Zgodba */ sklon 6705229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | image = Cloudpunk.jpg | caption = | title = Cloudpunk | developer = Ion Lands | director = Marko Dieckmann | writer = Thomas Welsh | composer = Harry Critchley | publisher = Maple Whispering Limited | engine = [[Unity (igralni pogon)|Unity]] | platforms = [[Microsoft Windows]]<br>[[Nintendo Switch]]<br>[[PlayStation 4]]<br>[[Xbox One]]<br>[[PlayStation 5]] | released = '''Microsoft Windows'''<br/>23. april 2020<br/>'''Nintendo Switch''', '''PlayStation 4''', '''Xbox One'''<br/>15. oktober 2020<br>'''PlayStation 5'''<br>19. avgust 2022 | genre = [[pustolovska videoigra]] | modes = [[enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Cloudpunk''''' je [[pustolovska videoigra]] nemškega razvijalskega studia Ion Lands, ki je izšla 23. aprila 2020 v založbi Maple Whispering Limited za [[Microsoft Windows]]. 15. oktobra 2020 so nato izšle predelave za [[Nintendo Switch]], [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]],<ref>{{navedi splet|last1=Romano|first1=Sal|title=Cloudpunk for PS4, Xbox One, and Switch launches October 15|url=https://www.gematsu.com/2020/09/cloudpunk-for-ps4-xbox-one-and-switch-launches-october-15|website=Gematsu|access-date=September 3, 2020|date=September 3, 2020|archive-date=October 18, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018041948/https://www.gematsu.com/2020/09/cloudpunk-for-ps4-xbox-one-and-switch-launches-october-15|url-status=live}}</ref> 19. avgusta 2022 pa še za [[PlayStation 5]] (slednja v založbi Merge Games). Igralec prevzame vlogo protagonistke Ranie, ki v futurističnem [[kiberpank]]ovskem velemestu dela kot dostavljalka. == Igranje == Igralec se mora prevažati z letečim avtomobilom (HOVA) po futurističnem mestu med lokacijami, na katerih pobira pakete, občasno pa tudi potnike. Na določenih krajih lahko parkira svoje vozilo in raziskuje manjše dele mesta peš. Včasih sprejema odločitve, ki vplivajo na nadaljnje dogajanje. Poleg tega lahko zbira razne predmete in govori z računalniško vodenimi liki, s čimer odklene stranske naloge.<ref name="PCGamer">{{navedi splet |last1=Kelly |first1=Andy |title=Cloudpunk review |url=https://www.pcgamer.com/cloudpunk-review/ |website=[[PC Gamer]] |date=2021-09-21 |access-date=2023-10-04 |archive-date=2021-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210906232548/https://www.pcgamer.com/cloudpunk-review/ |url-status=live }}</ref> Avtomobil HOVA je možno nadgraditi za večjo hitrost in vzdržljivost ter kupovati predmete za dekoracijo Raniinega stanovanja.<ref name="PCGamer"/> == Zgodba == Nivalis je futuristično mesto nad morjem, zgrajeno na visokih stebrih. Glavni način prevoza so leteči avtomobili, znani pod kratico HOVA. Mestu vladajo korporacije, posledično je prisotna izrazita [[družbena razslojenost]], kjer višji razredi dobesedno živijo v višjih nadstropjih, najbogatejši celo nad oblaki. Igralec prevzame nadzor nad Ranio, imigrantko z [[Arabski polotok|Vzhodnega polotoka]], ki je pred kratkim zapustila dom zaradi oderuških posojilodajalcev, t.i. »dolžniškega korpusa« (»debt corps«). Ob njej je robotski pes Camus, spravljen na nosilcu podatkov, saj je morala prodati njegovo telo da bi prišla v Nivalis in mu namerava kupiti novega. Rania dobi službo kot dostavljalka za pollegalno podjetje Cloudpunk in dogajanje se odvija prvo noč njenega dela. Po radijski povezavi spozna ciničnega dispečerja z vzdevkom Control in naloži Camusovo digitalno osebnost v spomin njene Hove. Control ji pove, da je do službe dostavljalca enostavno priti predvsem zato, ker so smrtne nesreče s Hovami pogoste. V naslednjih urah opravlja razne naloge za Cloudpunk in spoznava različne meščane. Včasih je postavljena pred moralne dileme, na primer ali naj z dostavo rezervnega dela omogoči ostarelemu uličnemu dirkaču nadaljevati njegovo nevarno kariero. Zbegajo jo omembe besede CORA, s katero prebivalci Nivalisa opisujejo naključje oz. usodo. Počasi se spoprijatelji s Controlom in izve, da mu je ime Ben. Rania spozna zasebnega detektiva, [[android]]a po imenu Huxley, ki jo prosi za pomoč pri reševanju dekleta Pashte. Pashtin kibernetski implantat za izboljšanje spomina je namreč posnel dokaz o nelegalnih aktivnostih njenega očeta Reoha. Reoh jo je odpeljal h kirurgu, da bi ji odstranil implantat, toda ker ni mogel plačati posega, jo je zajel dolžniški korpus. Reoh najde skupino in zahteva Pashtino vrnitev, ona pa pove, da je zapisala dokaz in zagrozi, da ga bo objavila, če je ne pusti pri miru. Ranio nato kontaktira gangsterski šef Lomo, ki zahteva, da Pashto preda njemu. Rania zahtevo zavrne, zato Lomo sheka Huxleyja in aktivira njegovo sekvenco za samouničenje. Tik preden Huxley eksplodira, prosi Ranio, da vzame Pashto k sebi. Tekom preostanka noči Rania odkrije dokaze, da se [[umetna inteligenca]], ki upravlja z Nivalisom, kvari. Infrastruktura odpoveduje, zgradbe se gradijo brez pomena in število prometnih nesreč naglo narašča. Končno spozna, da je CORA ta umetna inteligenca, ki pa je zrastla in presegla svoj prvotni namen. Okvare so posledica njenih poskusov, da bi uveljavila svojo razširjeno zavest ob omejitvah strojne opreme. CORA stopi v stik z Ranio in jo pripelje v opuščeni del mesta, kjer ji da nosilec podatkov s kosom sebe – »hčerko«. Brez tega se lahko vrne k svojemu delu ne da bi jo oviral problematičen del njene zavesti, ki ga je bila izrezala. Vendar pa se stara in morda tudi po posegu ne bo mogla upravljati z mestom. Rania se odpelje do najvišjega stolpa v mestu in sreča direktorja Jay-K-ja, ki ji razloži možnosti: lahko z oddajnikom pošlje hčer v drugo mesto kot želi CORA ali pa prepiše Coro s hčerko, da bi izboljšala možnosti za dolgoročno preživetje Nivalisa. Ko sprejme odločitev, se Rania vrne v svoj avto in odkrije, da je Ben digitalna zavest. Pred leti je umrl v nesreči, nakar je dolžniški korpus njegovo zavest prenesel v računalnik, da bi z delom za Cloudpunk odplačal svoj dolg. Jay-K je v zahvalo odplačal dolg obeh, zato lahko Bena izbrišejo, Rania pa zaživi brez dolga. Na koncu igre naslednje jutro Rania, Pashta in Camus v novem robotskem telesu zapustijo Raniino stanovanje. == Razvoj == Ion Lands, neodvisni razvijalski studio s sedežem v [[Berlin]]u, je najavil igro 7. novembra 2018, izšla naj bi naslednje leto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gamasutra.com/view/pressreleases/330202/ION_LANDS_ANNOUNCES_CLOUDPUNK.php |title=ION LANDS ANNOUNCES CLOUDPUNK |work=[[Gamasutra]] |date=November 8, 2018 |access-date=May 5, 2020 |archive-date=November 21, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121094059/https://www.gamasutra.com/view/pressreleases/330202/ION_LANDS_ANNOUNCES_CLOUDPUNK.php |url-status=live }}</ref> Izid je bil kasneje prestavljen na 23. april 2020. Marko Dieckmann je bil režiser, scenarij pa je napisal Thomas Welsh, ustvarjalci so se močno zgledovali po svetu filma ''[[Iztrebljevalec]]''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/mattpaprocki/2019/10/06/cloudpunk-is-the-cyberpunk-life-realized/ |title=‘Cloudpunk’ Is The Cyberpunk Life Realized |last=Paprocki |first=Matt |date=2019-10-06 |work=Forbes |accessdate=2023-10-04}}</ref> Grafika je namerno nizkoločljivostna za retro vzdušje, zgrajena iz [[voksel|vokslov]].<ref name="PCGamer"/> 25. maja 2021 je izšla plačljiva razširitev ''City of Ghosts'', ki nadaljuje Raniino zgodbo, uvede pa tudi novega protagonista, igralca na srečo Haysea. Poleg tega doda ulične dirke in nove nadgradnje za Hovo, sicer pa je podobna izvirniku.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rockpapershotgun.com/cloudpunks-sequel-sized-city-of-ghosts-dlc-is-out-now |title= Cloudpunk's "sequel-sized" City Of Ghosts DLC is out now |last=Smith |first=Graham |work=Rock, Paper, Shotgun |date=2021-05-21 |accessdate=2023-10-04}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.nme.com/news/gaming-news/cloudpunk-gets-a-sequel-sized-dlc-called-city-of-ghosts-2912514 |title=‘Cloudpunk’ gets a “sequel-sized” DLC called City of Ghosts |last=Williams |first=Demi |date=2021-04-01 |work=NME |accessdate=2023-10-04}}</ref> == Odziv == {{Video game reviews | MC = (PC) 73/100<ref name="MC">{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/pc/cloudpunk |title=Cloudpunk for PC Reviews |work=[[Metacritic]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=2023-10-08 |archive-date=2020-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201121094151/https://www.metacritic.com/game/pc/cloudpunk |url-status=live }}</ref><br />(XONE) 69/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/xbox-one/cloudpunk |title=Cloudpunk for Xbox One Reviews |work=[[Metacritic]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=2020-12-23 |archive-date=2021-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210508190954/https://www.metacritic.com/game/xbox-one/cloudpunk |url-status=live }}</ref><br />(PS4) 64/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/playstation-4/cloudpunk |title=Cloudpunk for PlayStation 4 Reviews |work=[[Metacritic]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=2020-12-23 |archive-date=2020-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201101133508/https://www.metacritic.com/game/playstation-4/cloudpunk |url-status=live }}</ref><br />(NS) 53/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/switch/cloudpunk |title=Cloudpunk for Switch Reviews |work=[[Metacritic]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=2020-12-23 |archive-date=2020-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124153210/https://www.metacritic.com/game/switch/cloudpunk |url-status=live }}</ref> | PCGUS = 80/100<ref name="PCGamer"/> | NLife = {{Rating|4|10}}<ref>{{navedi splet |title=Cloudpunk Review (Switch) {{!}} Aces high |url=https://www.nintendolife.com/reviews/nintendo-switch/cloudpunk |website=[[Nintendo Life]] |date=2021-09-21 |access-date=2021-09-21 |archive-date=25 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211025031416/https://www.nintendolife.com/reviews/nintendo-switch/cloudpunk |url-status=live }}</ref> | Destruct = 6.5/10<ref name="Destruct"/> | GSpot = 7/10<ref>{{navedi splet |last1=Wildgoose |first1=David |title=Cloudpunk Review - Time To Fly |url=https://www.gamespot.com/reviews/cloudpunk-review-time-to-fly/1900-6417461/ |website=[[GameSpot]] |date=2021-09-19 |access-date=2021-09-19 |archive-date=2021-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920212341/https://www.gamespot.com/reviews/cloudpunk-review-time-to-fly/1900-6417461/ |url-status=live }}</ref> | PSQ = {{Rating|6|10}}<ref>{{navedi splet |title=Mini Review: Cloudpunk - Sci-Fi Noir Deliver 'Em Up Does Just Enough {{!}} Aces high |url=https://www.pushsquare.com/reviews/ps4/cloudpunk |website=[[Push Square]] |date=2021-09-19 |access-date=2021-09-19 |archive-date=2021-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730204926/https://www.pushsquare.com/reviews/ps4/cloudpunk |url-status=live }}</ref> | NWR = 4.5/10<ref name="NWR/> | AdvGamers = {{Rating|4|5}}<ref name="AdvGamers"/> }} Sodeč po spletni strani ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima različica za osebne računalnike mešan oz. povprečen odziv (ocena 73 od 100 ob 42 upoštevanih recenzijah).<ref name="MC"/> Recenzenti so pohvalili kiberpankovsko estetiko in občutek pri vožnji z letečim avtomobilom.<ref name="Destruct">{{navedi splet |last1=Handley |first1=Zoey |title=Review: Cloudpunk |url=https://destructoid.com/reviews/review-cloudpunk/ |website=[[Destructoid]] |date=2021-09-21 |access-date=2021-09-21 |archive-date=2021-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920211820/https://www.destructoid.com/reviews/review-cloudpunk/ |url-status=live }}</ref><ref name="NWR>{{navedi splet |last1=Hilhorst |first1=Willem |title=Cloudpunk (Switch) Review |url=https://www.nintendoworldreport.com/review/55223/cloudpunk-switch-review |website=Nintendo World Report |date=2021-09-19 |access-date=2021-09-19 |archive-date=2021-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412132233/https://www.nintendoworldreport.com/review/55223/cloudpunk-switch-review |url-status=live }}</ref><ref name="AdvGamers">{{navedi splet |title=Cloudpunk review {{!}} Aces high |url=https://adventuregamers.com/articles/view/40460 |website=[[Adventure Gamers]] |date=2021-09-19 |access-date=2021-09-19 |archive-date=2021-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211017090017/https://adventuregamers.com/articles/view/40460 |url-status=live }}</ref> Po drugi strani so nekateri kritizirali pomanjkanje globine, zaradi česar se ne umešča med vrhunske igre.<ref name="Destruct"/> Predelava za Nintendo Switch je bila poleg tega deležna kritik zaradi tehničnih težav, kot so nestabilna hitrost izrisovanja sličic in slabša grafika v primerjavi z različico za osebni računalnik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nintendoworldreport.com/review/55223/cloudpunk-switch-review |title=Cloudpunk (Switch) Review |work=Nintendo World Report |first=Willem |last=Hilhorst |date=2020-10-17 |access-date=2020-10-19 |archive-date=2020-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021013322/https://nintendoworldreport.com/review/55223/cloudpunk-switch-review |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.nintendolife.com/reviews/nintendo-switch/cloudpunk |title=Cloudpunk Review (Switch) |work=[[Nintendo Life]] |first=PJ |last=O'Reilly |date=2020-10-20 |access-date=2020-10-20 |archive-date=2020-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021173732/https://www.nintendolife.com/reviews/nintendo-switch/cloudpunk |url-status=live }}</ref> Pisec revije ''[[The New Yorker]]'' je ''Cloudpunk'' imenoval za eno najboljših iger leta 2020.<ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/culture/2020-in-review/the-best-video-games-of-2020 |title=The Best Video Games of 2020 |magazine=[[The New Yorker]] |first=Simon |last=Parkin |date=2020-12-18 |access-date=2023-10-08}}</ref> Na podelitvi nagrad [[Deutscher Computerspielpreis]] je bila v ožjem izboru za nemško videoigro leta, na koncu pa so ustvarjalci zanjo prejeli nagrado za najboljši [[izmišljeno vesolje|svet]] in estetiko.<ref name="DC2021">{{navedi splet|title=Cloudpunk |work=Deutscher Computerspielpreis |publisher=|url=https://deutscher-computerspielpreis.de/gewinner/cloudpunk/ |accessdate=2023-10-08}}</ref> {{-}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|12210646}} [[Kategorija:Pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Nintendo Switch]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Videoigre leta 2020]] [[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre]] eiuu1xlx6oi0ksopf22kdhzl7s33hbc 0 552283 6705521 6266355 2026-07-02T09:09:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705521 wikitext text/x-wiki [[File:Map of New Zealand National Park.svg|thumb|right|Zemljevid Nove Zelandije z zeleno označenimi narodnimi parki]] [[File:Information board in Abel Tasman NP 04.jpg|thumb|Informacijska tabla DOC v narodnem parku Abel Tasman]] {{multiple image |direction=vertical |width=160 |image1=Tongariro from the air.jpg |caption1=Gora Tongariro pozimi, narodni park Tongariro |image2=NEO egmont big.jpg |caption2=Satelitska fotografija narodnega parka Egmont (gozdno območje) |image3=Milford sound 2004.jpg |caption3=Turistična znamenitost [[Milford Sound / Piopiotahi]], najbolj znan med fjordi v narodnem parku Fiordland }} '''Narodni parki Nove Zelandije''' so zavrovana naravna območja, ki jih upravlja Ministrstvo za varstvo narave (DOC). Vsi prvi narodni parki, ustanovljeni v državi, so bili osredotočeni na gorsko pokrajino. Od 1980-ih je bil poudarek na razvoju bolj raznolike predstavitve novozelandskih pokrajin.<ref>{{navedi splet |url= http://www.doc.govt.nz/about-doc/role/legislation/national-parks-act/ |title=National Parks Act 1980: DOC's role |work=doc.govt.nz |publisher=Department of Conservation |access-date=14 August 2010}}</ref> Vsi parki so kulturno pomembni in mnogi vsebujejo tudi zgodovinske značilnosti.<ref>{{navedi splet |url= http://www.doc.govt.nz/about-doc/policies-and-plans/national-park-management/general-policy-for-national-parks/5-historical-and-cultural-heritage/|title=5. Historical and Cultural Heritage: General Policy for National Parks |work=doc.govt.nz |publisher=Department of Conservation |access-date=14 August 2010}}</ref> [[Narodni park Tongariro]] je eno od območij svetovne dediščine, ki so tako kulturnega kot naravnega pomena, medtem ko štirje narodni parki na Južnem otoku tvorijo [[Te Wahipounamu]], drugo območje svetovne dediščine. Trenutno obstaja 13 narodnih parkov; in 14., narodni park Te Urewera, je bil leta 2014 ukinjen. Narodne parke upravlja Ministrstvo za ohranjanje »v korist, uporabo in užitek javnosti«.<ref>{{navedi splet |url = http://www.doc.govt.nz/publications/about-doc/role/policies-and-plans/general-policy-for-national-parks/8-benefit-use-and-enjoyment-of-the-public/ |title = 8. Benefit, Use and Enjoyment of the Public: General Policy for National Parks |work= doc.govt.nz |publisher= Department of Conservation |access-date = 14 August 2010 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20100515232117/http://doc.govt.nz/publications/about-doc/role/policies-and-plans/general-policy-for-national-parks/8-benefit-use-and-enjoyment-of-the-public/ |archive-date = 15 May 2010}}</ref> So priljubljene turistične destinacije, saj tri desetine čezmorskih turistov med bivanjem na Novi Zelandiji obišče vsaj en narodni park.<ref>{{navedi splet |url= http://www.doc.govt.nz/about-doc/role/visitor-statistics-and-research/national-parks-visitor-statistics/ |title=International visitor numbers to larger national parks: Visitor statistics and research |work=doc.govt.nz |publisher=Department of Conservation |access-date=14 August 2010}}</ref> == Zakon o narodnih parkih == Zakon o narodnih parkih iz leta 1980 je bil sprejet, da bi kodificiral namen, upravljanje in izbiro nacionalnih parkov. Začne se z opredelitvijo narodnega parka: {{quotation|S tem se izjavlja, da bodo določbe tega zakona veljale za trajno ohranitev območij Nove Zelandije, ki vsebujejo pokrajino takšnih narodnih parkov, zaradi njihove lastne vrednosti in v korist, uporabo in uživanje javnosti, območja Nove Zelandije, ki vsebujejo pokrajino tako posebne kakovosti, ekološki sistemi ali naravne posebnosti, ki so tako lepe, edinstvene ali znanstveno pomembne, da je njihovo ohranjanje v nacionalnem interesu.|— Zakon o narodnih parkih iz leta 1980, 1. del, oddelek 4, pododdelek 1<ref>Retrieved from http://www.legislation.govt.nz/act/public/1980/0066/10.0/096be8ed802f3e20.pdf on 21 August 2010</ref>}} Zakon o narodnih parkih nadalje navaja, da bo imela javnost svoboden vstop in dostop do parkov, čeprav je to predmet omejitev, da se zagotovi ohranitev avtohtonih rastlin in živali ter dobro počutje parkov na splošno. Dostop do posebej zavarovanih območij (550 km²), določenih z zakonom, je mogoč samo z dovolilnico. Po zakonu je treba narodne parke ohraniti v naravnem stanju, kolikor je to mogoče, da ohranijo svojo vrednost kot ohranitvena območja tal, voda in gozdov. Domorodne rastline in živali je treba ohraniti, vnesene rastline in živali pa odstraniti, če njihova prisotnost posega v naravno prostoživeče živali. Razvoj območij divjine, vzpostavljenih v skladu z zakonom, je omejen na pešpoti in koče, ki se uporabljajo za nadzor divjih živali ali znanstvene raziskave. ​ === Storitve, ki so na voljo za javno uporabo === Zakon dovoljuje Ministrstvu za varstvo narave, da zagotovi hostle, koče, kampe, smučarske vlečnice in podobne objekte, parkirišča, ceste in poti v parkih. Poleg teh oddelek zagotavlja tudi nekatere nastanitvene, prevozne in druge storitve na vstopnih točkah v parke, vendar jih ponujajo tudi druge vladne agencije, prostovoljne organizacije in zasebna podjetja. Bolj celovite storitve v parkih, kot so vodeni sprehodi in tečaji smučanja, so zasebno na voljo s koncesijami oddelka. == Seznam narodnih parkov == Ta tabela navaja sedanje in nekdanje narodne parke od severa proti jugu. * Zeleno senčenje in zvezdica – parki, ki so del Unescovega seznama svetovne dediščine {| class="wikitable sortable" |- ! Narodni park !class="unsortable"| Slika ! Površina km²<ref>{{navedi splet|url=https://data.linz.govt.nz/layer/53564-protected-areas/data/|title=Data Table - Protected Areas - LINZ Data Service (from recorded area in hectares)|publisher=Land Information New Zealand|access-date=2017-10-18}}</ref> !Ustanovitev !Lokacija !Štev. DOC ! class="unsortable" |Opis |- |[[Narodni park Abel Tasman]] |[[File:Totaranui Beach 01.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|237}}&nbsp; |1942 |{{Coord|40|50||S|172|54||E}} |7 |Ta turistična destinacija, najmanjši narodni park, ima številne zalive ob plimovanju in plaže z zlatim peskom ob obali zaliva Tasman / Te Tai-o-Aorere. Pohodništvo ali vožnja s kajakom je običajna dejavnost. |-style="background: #cfecd2;" |[[Narodni park Aoraki / Mount Cook]]* |[[File:Mount Cook National Park.NZ (9755449706).jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|722}}&nbsp; |1953 |{{Coord|43|44||S|170|6||E}} |16 |Alpski park z najvišjo goro Nove Zelandije [[Aoraki / Mount Cook]] (3724 m) in najdaljšim ledenikom Haupapa/[[Tasmanov ledenik]] (29 km). Park je vroča točka za planinarjenje, turno smučanje in slikovite lete, območje izjemne naravne lepote. |- |[[Narodni park Arthur's Pass]] |[[File:Edwards Valley, Arthur's Pass National Park, New Zealand 09.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|1185}}&nbsp; |1929 |{{Coord|42|57||S|171|34||E}} |28 | Razgibano in gorato območje, ki se razteza čez glavno razvodnico [[Južne Alpe|Južnih Alp]]. |- |[[Narodni park Egmont]] <br/>Te Papakura o Taranaki |[[File:Mount taranaki photographed from near the sea cliffs at Tapuae.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|342}}&nbsp; |1900 |{{Coord|39|16||S|174|6||E}} |8 |Ta park obsega deželo s polmerom približno devet kilometrov od gore Taranaki in nekaj obrobnih območij na severu. Simetrični stožec spečega vulkana je pokrajinska znamenitost. |-style="background: #cfecd2;" |[[Narodni park Fiordland]]* |[[File:00 1373 Milford Sound -New Zealand.jpg|200px]] |{{nts|12607}}&nbsp; |1952 |{{Coord|45|25||S|167|43||E}} |51 |Največji narodni park na Novi Zelandiji in eden največjih na svetu, park pokriva jugozahodni kot [[Južni otok|Južnega otoka]]. Pokrajina parka z globokimi [[fjord]]i, ledeniškimi jezeri, gorami in [[slap]]ovi je priljubljena turistična destinacija. |- | [[Narodni park Kahurangi]] |[[File:View towards Lookout Range from John Reid Hut, Kahurangi, New Zealand.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|4529}}&nbsp; |1996 |{{Coord|41|15||S|172|7||E}} |51 |Kahurangi, ki je na severozahodu Južnega otoka, vsebuje spektakularno in oddaljeno deželo, vključno z dobro uporabljeno [[pohodniška pot Heaphy Track|pohodniško pot Heaphy Track]]. Starodavne oblike reliefa ter edinstvena flora in favna povečujejo vrednost drugega največjega narodnega parka na Novi Zelandiji. |-style="background: #cfecd2;" |[[Narodni park Mount Aspiring]]* |[[File:View towards Gillespie Valley from Gillespie Pass, New Zealand 13.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|3562}}&nbsp; |1964 |{{Coord|44|23||S|168|44||E}} |19 |Kompleks ledeniške gorske pokrajine s središčem na gori [[Mount Aspiring / Tititea]] (3033 metrov), najvišjem vrhu Nove Zelandije zunaj narodnega parka Aoraki / Mount Cook. |- |[[Narodni park Nelson Lakes]] |[[File:Lake Angelus approach.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|1019}}&nbsp; |1956 |{{Coord|41|49|9|S|172|50|15|E}} |20 |Razgibano, gorato območje v regiji Nelson. Razteza se proti jugu od gozdnatih obal jezer Rotoiti in Rotoroa do narodnega rezervata Lewis Pass. |- |[[Narodni park Paparoa]] |[[File:00 1273 Pancake Rocks - Paparoa-Nationalpark (New Zealand).jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|430}}&nbsp; |1987 |{{Coord|42|5||S|171|30||E}} |2 |Na zahodni obali Južnega otoka med Westportom in Greymouthom. Vključuje Pancake Rocks v Punakaiki. |- |[[Narodni park Rakiura]] |[[File:Stewart Island Fern Gully.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|1400}}&nbsp; |2002 |{{Coord|46|54||S|168|7||E}} |24 |To je najnovejši narodni park, ki pokriva približno 85 % Stewartovega otoka / Rakiura. |- | [[Narodni park Te Urewera ]] (ukinjen 2014) |[[File:Towards East Cape.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|2127}}&nbsp; |1954 |{{Coord|38|45||S|177|9||E}} |29 |Skupaj s sosednjim varstvenim parkom Whirinaki Te Pua-a-Tāne je Te Urewera največji preostali sestoj avtohtonega gozda na Severnem otoku. Jezero Waikaremoana je znano po slikoviti obali. Od leta 2014 je zavarovano območje, ki izpolnjuje merila Mednarodne zveze za varstvo narave za kategorijo II – [[narodni park]], vendar ni več narodni park, temveč ga upravljajo v skladu s posebnim sporazumom med krono in Tūhoe iwi. |-style="background: #cfecd2;" |[[Narodni park Tongariro]]* |[[File:Le Ngauruhoe et le Ruapehu vus du sommet du Tongariro.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|786}}&nbsp; |1887 |{{Coord|39|12||S|175|35||E}} |10 |Prvi narodni park na Novi Zelandiji, priznan kot eden od 27 območij svetovne dediščine, ki so izjemne naravne in kulturne vrednosti. Park, ki ga je kroni podaril Te Heuheu Tūkino IV., vključuje več svetih mest Maorov in tri aktivne vulkane, [[Ruapehu]], [[Ngauruhoe]] in [[Tongariro]]. |-style="background: #cfecd2;" |[[Narodni park Westland Tai Poutini]]* |[[File:Fox Glacier NZ 2.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|1320}}&nbsp; |1960 |{{Coord|43|23||S|170|11||E}} |12 |Razteza se od najvišjih vrhov Južnih Alp do divje odročne obale. V park so vključeni ledeniki, slikovita jezera in gost deževni gozd, pa tudi ostanki starih rudarskih mest ob obali. |- |[[Narodni park Whanganui]] |[[File:Whanganui River.jpg|200px]] |&nbsp;{{nts|742}}&nbsp; |1986 |{{Coord|39|35||S|175|5||E}} |5 |Meji na reko Whanganui in vključuje območja kronske zemlje, nekdanji državni gozd in številne nekdanje rezervate. |} == Predlagani narodni parki == Območje s središčem gozda Waipoua, severno od Dargavilla, je bilo predlagano kot možen narodni park Kauri. Na tem območju je večina preostalih novozelandskih kaurijev, vključno z največjim znanim kaurijem, ''Tāne Mahuta''. Ti sestoji kaurija so dragoceni tudi kot zatočišča za ogrožene vrste, vključno z rjavim [[kivi]]jem s Severnega otoka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beehive.govt.nz/release/new+kauri+national+park+northland |title=Beehive&nbsp;— New Kauri National Park for Northland |work=beehive.govt.nz |access-date=21 August 2010 |archive-date=2010-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100522193735/http://www.beehive.govt.nz/release/new+kauri+national+park+northland |url-status=dead }}</ref> Ta predlog trenutno preiskuje Ministrstvo za ohranjanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.beehive.govt.nz/release/minister+welcomes+progress+kauri+national+park|title=Minister welcomes progress on Kauri National Park|date=11 February 2010|publisher=New Zealand Government|access-date=12 February 2010|location=Wellington, NZ|archive-date=2010-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522042105/http://www.beehive.govt.nz/release/minister+welcomes+progress+kauri+national+park|url-status=dead}}</ref> V odgovor na predlog DOC za nadgradnjo zaščite otoka Great Barrier (Aotea) sta Forest and Bird leta 2014 začela kampanjo za njegovo razglasitev za nacionalni park.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.forestandbird.org.nz/files/file/Aotea%20National%20Park%20submission%20attachment.pdf |title=Forest & Bird case for Great Barrier Island national park |accessdate=2023-11-26 |archive-date=2018-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180213101959/http://www.forestandbird.org.nz/files/file/Aotea%20National%20Park%20submission%20attachment.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je Novozelandska nacionalna stranka napovedala, da bo ustanovila dva nova narodna parka, če bo izvoljena na splošnih volitvah, in sicer Narodni park Coromandel in Narodni park Catlins.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=12355547|title=Election 2020: National promises two more National Parks, great walks and to be predator-free by 2050|date=11 August 2020|work=The New Zealand Herald|first=Amelia|last=Wade|accessdate=2023-11-26|archive-date=2020-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200827193349/https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=12355547|url-status=dead}}</ref> == Zaskrbljenost pri rudarjenju == Leta 2010 je novozelandska vlada predlagala odstranitev nekaterih narodnih parkov in ohranitvenih območij iz seznama 4 zaščite Crown Minerals Act, ki prepoveduje rudarjenje na teh območjih.<ref name="GREENZONE">{{navedi novice|url=http://www.nzherald.co.nz/pollution/news/article.cfm?c_id=281&objectid=10630166&pnum=0|title=Miners press to enter the green zone|date=6 March 2010|work=The New Zealand Herald|access-date=26 March 2010|first=Geoff|last=Cumming}}</ref> Julija je vlada predlog opustila, potem ko je prejela veliko število vlog, ki so večinoma nasprotovale rudarjenju. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National parks of New Zealand}} * [http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/national-parks/ National Park information] at the Department of Conservation * [http://www.doc.govt.nz/getting-involved/consultations/closed/kauri-national-park-proposal/ Kauri National Park proposal] at the Department of Conservation * [https://teara.govt.nz/en/national-parks {{Aut|Swarbrick, Nancy}} - 'National parks'] in ''Te Ara, The Encyclopedia of New Zealand'' (last updated 2015-08-15; accessed 2017-08-23). [[Kategorija:Narodni parki Nove Zelandije]] pggzzdiv0r4aox5j828zs3oksdyq8ze 0 555112 6705399 6200107 2026-07-01T20:20:49Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna lisica]] na stran [[Lisica]] 6705399 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[lisica]] {{Redirect category shell| {{R from Unicode character}} {{R from emoji|lisica}} {{R printworthy}} }} nfmm0ew90co6m417dkv8z4p7amtpzcq 0 557721 6705143 6686148 2026-07-01T12:04:19Z Janezdrilc 3152 Janševi mandati skupno 7 let, ne 9 6705143 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | # ! colspan="2" | Trajanje ! colspan="3" rowspan="2" | Vlada ! rowspan="2" | Obdobje |- !Dni !Let in dni |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Aktiven}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! rowspan="2" |Slika ! rowspan="2" |Ime<br>(rojen–umrl) ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dni !Let in dni |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kraigher]]'''<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miha Marinko]]'''<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- {{Aktiven}} | {{#expr: 2642 + {{Starost v dnevih|2026|06|04}} }} | {{trunc|{{#expr: ({{starost v dnevih|2004|12|03}} - 5238) / 365.2422 }}|1}} let in {{str number/trim|{{#expr: 0.{{str right|{{#expr: ({{starost v dnevih|2004|12|03}} - 5238) / 365.2422 }}|3}} * 365.2422 }}}} dni''' |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kidrič]]'''<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Stane Kavčič]]'''<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janko Smole]]'''<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije| ]] jdewoj39qsqv057wn5647x6wkcdsvvn 6705186 6705143 2026-07-01T13:55:26Z Janezdrilc 3152 /* Predsedniki vlade */ {{Starost s prekinitvijo}} 6705186 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | # ! colspan="2" | Trajanje ! colspan="3" rowspan="2" | Vlada ! rowspan="2" | Obdobje |- !Dni !Let in dni |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Aktiven}} |28. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! rowspan="2" |Slika ! rowspan="2" |Ime<br>(rojen–umrl) ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dni !Let in dni |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kraigher]]'''<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miha Marinko]]'''<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- {{Aktiven}} | {{#expr: 2642 + {{Starost v dnevih|2026|06|04}} }} | {{Starost s prekinitvijo|3|12|2004|neaktivni dnevi=5238}} |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kidrič]]'''<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Stane Kavčič]]'''<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janko Smole]]'''<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije| ]] qglzm47z8b23tefhksiuo32bxi5s4ek 0 558688 6705356 6606447 2026-07-01T18:40:46Z SirFranzPaul 189873 /* Zgodnje obdobje */ zapis imen iz knjige Hrvaška zgodovina 6705356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vladarski naziv|royal_title=Kralj|realm=Hrvaške|coatofarms=Coat_of_Arms_of_the_Kingdom_of_Croatia-Slavonia.svg|image=Leopold Horovitz - Kaiser Franz Joseph I. - 3122 - Kunsthistorisches Museum.jpg|caption='''Najdlje vladajoči'''<br>'''[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]'''<br>(2. december 1848 - 21. november 1916)|native_name=Hrvatski kralj|coatofarms_size=100px|pretender=[[Karl von Habsburg]]|style=Njegovo kraljevo veličanstvo|first_monarch=[[Višeslav]] <small>(knez)</small><br>[[Tomislav|Tomislav I.]] <small>(kralj)</small>|last_monarch=[[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] <small>(po nasledstvu Tomislava I.)</small><br>[[Tomislav II. Savojski|Tomislav II.]] <small>(zadnji nosilec naziva)</small>|abolition=31. julij 1943|began=925|his/her=his|coatofarms_article=Grb Hrvaške}} '''Seznam hrvaških vladarjev''' zajema vse vladarje [[Hrvaške dežele|hrvaških dežel]] domačih ali tujih dinastij. ==Zgodnje obdobje== Prihod [[Hrvati|hrvatov]] na [[Balkan]] je opisan v več virih. Okoli 6. oziroma 7. stoletja naj bi na polotok Hrvati migrirali iz svoje pradomovine [[Bela Hrvaška|Bele Hrvaške]] (okoli današnje [[Galicija|Galicije]]). Po legendi iz spisa ''[[De administrando imperio]]'' so se Hrvati selili pod poveljstvom petih bratov (Klukas, Lovelos, Kosenic, Muhlo in Hrvat) in dveh sester (Tuga in Buga), ter uspešno premagali in izgnali panonske [[Avari|Avare]] z območja rimske province [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacije]]. Obstaja teorija po kateri naj bi Hrvati prejeli ime po enemu izmed bratov, Hrvatu, vendar ni potrjena. Pod vodstvom [[Porga|Porge]] so Hrvati začeli sprejemati [[krščanstvo]]. ===Zgodnji vladarji (7. stoletje)=== {| class="wikitable" style="text-align:center" width=73% ! width=15% | Ime ! width=10% | Vladavina ! width=25% | Opombe |- |'''Porgin oče'''|| prva polovica 7. stoletja || Voditelj med izgonom Avarov. Od [[Heraklij|cesarja Heraklija]] je prejel dovoljenje za naselitev v Dalmaciji. |- |'''[[Porga]]'''|| prva polovica 7. stoletja || Voditelj med sprejetjem krščanstva v času cesarja Heraklija in [[Konstans II.|Konstansa II]]. |- |} == Knezi Spodnje Panonije (8. stoletje–896) == {{see also|Slovani v Spodnji Panoniji}} {| class="wikitable" style="text-align:center" width="73%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- | ||'''[[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]'''|| {{Circa|790}} || {{Circa|810}} || |- | [[File:Ljudevit_Posavski_(cropped).jpg|100px]] |'''[[Ljudevit Posavski|Ljudevit]]'''||{{Circa|810}}|| {{Circa|823}} || align="left" | |- | ||'''[[Ratimir (panonski knez)|Ratimir]]'''|| {{Circa|829}} || {{Circa|838}} || |- | ||'''[[Braslav (panonski knez)|Braslav]]'''|| {{Circa|882}} || {{Circa|896}} || align="left" | Mož Ventescele.<ref name="Matica">{{cite journal|last=Jakus|first=Zrinka Nikolić|url=https://www.matica.hr/hr/547/kneginja-marusa-zene-supruge-vladarice-u-ranom-srednjem-vijeku-28059/|title=Kneginja Maruša. Žene, supruge, vladarice u ranom srednjem vijeku|date=2018|language=hr|journal=[[Hrvatska revija]]|publisher=[[Matica hrvatska]]|location=Zagreb|issue=2|access-date=25 January 2023|quote=Uvjetno njima možemo možda pridružiti i Ventescelu, suprugu panonskoga kneza Braslava, koji je kao franački vazal vladao i između Drave i Save prije dolaska Mađara... Čuva se u Cividaleu (Čedadu), zbog toga i ime, a danas prevladava mišljenje da se u 9. i 10. stoljeću nalazila u samostanu San Canzio d'Isonzo... spomenutoga panonskoga kneza Braslava, njegove supruge Ventescele i njihove pratnje}}</ref> |- |} == Kneževina Hrvaška (8. stoletje–925) == {{see also|Kneževina Hrvaška}} {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- | [[Slika:Knez Višeslav. Danica 1940.jpg|130x130_pik]]||'''[[Višeslav (hrvaški knez)|Višeslav]]'''|| {{Circa|785}} || {{Circa|802}} || align="left" |Krstni kamen v [[Nin|Ninu]] ga omenja kot kneza, vendar območje vladanja ni omenjeno. Zaradi hrvaške poselitve Nina se šteje za hrvaškega kneza. |- |[[File:Knez Borna (Croatia).JPG|100px]] |'''[[Borna]]'''|| {{Circa|810}} || {{Circa|821}} || align="left" | Višeslavov sin in vazal [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Nosil je naziv vojvode Guduščanov ter vojvode Dalmacije in Liburnije. Zaradi hrvaške naselitve teh območij se šteje za hrvaškega kneza. |- | ||'''[[Vladislav (hrvaški knez)|Vladislav]]'''|| 821 || {{Circa|823}} || align="left" | Bornin nečak. |- | |'''[[Ljudemisl]]''' |{{Circa|823}} |{{Circa|835}} | align="left" | Po nekaterih virih naj bi ubil Ljudevita Posavskega. |- | ||'''[[Mislav (hrvaški knez)|Mislav]]'''|| {{Circa|835}} || {{Circa|845}} || |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | [[Slika:Knez Trpimir. Danica, 1940.jpg|128x128_pik]]||'''[[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimir]]'''|| {{Circa|845}} || 864 || align="left" | Ustanovitelj dinastije [[Trpimirovići|Trpimirović]]. |- | ||'''[[Zdeslav (hrvaški knez)|Zdeslav]]'''|| 864 || 864 || align="left" | Trpimirov sin. |- ! colspan="5" |Domagojevići |- |[[Slika:Knez Domagoj. Danica, 1940.jpg|127x127_pik]]||'''[[Domagoj (hrvaški knez)|Domagoj]]'''|| 864 || 876 || align="left" | Odstavil Zdeslava. |- | ||'''[[Iljko]]''' || 876 || 878 || align="left" |Ubit med državljansko vojno. |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | ||'''[[Zdeslav (hrvaški knez)|Zdeslav]]'''|| 878 || 879 || align="left" |Odstavil Domagojevega sina. Maja 879 ga ubije [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]]. |- ! colspan="5" |Domagojevići |- |[[Slika:Knez Branimir. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]||'''[[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]]'''|| 879 || {{Circa|892}} || align="left" |Njegova žena Maruša je prva znana hrvaška vladarica.<ref name="BudakQueen11">{{cite journal |last1=Budak |first1=Neven |author-link=Neven Budak |date=2011 |title=O novopronađenom natpisu s imenom kraljice Domaslave iz crkve sv. Vida na Klisu |trans-title=About a Newly Discovered Inscription With the Name of Queen Domaslava From the Church of St Vitus on Klis |url=https://hrcak.srce.hr/176749 |journal=Historijski zbornik |volume=64 |issue=2 |pages=317–320 |access-date=25 January 2023}}</ref> |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | [[Slika:Knez Muncimir. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]||'''[[Muncimir (hrvaški knez)|Muncimir]]'''|| 892 || 910 || align="left" | Trpimirov sin, znan tudi kot Mutimir. |- | [[Slika:Oton Iveković, King Tomislav (19th century) (cropped and flipped).jpg|124x124_pik]]||'''[[Tomislav]]'''|| 910 || 925 || |- |} == Hrvaški kralji (925–1102) == {{see also|Hrvaško kraljestvo}} V pismu iz leta 925 papež [[Papež Janez X.|Janez X.]] Tomislava I. naziva ko ''Rex Chroatorum'' (Kralj Hrvatov). Vsi nadaljnji hrvaški vladarji so nosili naziv kralja Hrvaške. To potrjuje tudi epigraf iz 10. stoletja z omembo [[Domaslava|Domaslave]], prve znane hrvaške kraljice.<ref name="BudakQueen11" /><ref>{{cite encyclopedia |title=Domaslava |url=https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=69339 |encyclopedia=[[Croatian Encyclopaedia]] |year=2021 |language=sh}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- |[[Slika:Oton Iveković, King Tomislav (19th century) (cropped and flipped).jpg|124x124_pik]]|| '''[[Tomislav|Tomislav I.]]''' || 925 || 928 || align="left" | Verjetno [[Muncimir (hrvaški knez)|Muncimirjev]] sin. Po njegovi smrti so državo ohromile državljanske vojne in del ozemlja, vključno z Bosno, je bil izgubljen. Naziv kralja (''rex'') temelji na dveh dokumentih: * pismo [[Papež Janez X.|papeža Janeza X.]] iz leta 925 kjer je Tomislav omenjen kot ''Rex Croatorum'' (kralj Hrvatov) in * transkript prvega Cerkvenega koncila v Splitu, kjer se prav tako omenja kot ''rex''. Omenja se tudi kot knez (''princeps'') in vojvoda (''dux''). Kljub temu se tradicionalno omenja kot kralj. |- | [[File:King.Trpimir.II.jpg|100px]] || '''[[Trpimir II.]]''' ||928||935|| align="left" |Tomislavov sin ali mlajši brat |- | [[Slika:Kralj Krešimir III. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Krešimir I.]]''' || 935||945|| align="left" |SIn Trpimira II. |- | [[Slika:Kralj Miroslav. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]|| '''[[Miroslav (hrvaški vladar)|Miroslav]]''' || 945||949|| align="left" |Sin Krešimira I. |- | [[Slika:Kralj Mihael Krešimir II. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]|| '''[[Krešimir II.]]'''|| 949||969|| align="left" | Miroslavov mlajši brat. Sovladal je s svojo ženo [[Helena Zadarska|Heleno Zadarsko]].<ref name="BudakQueen11" /> Med njegovo vladavino se je k Hrvaškemu kraljestvu vrnilo prej izgubljeno ozemlje. Po njegovi smrti leta 969 je Helena vladala kot regentka njunemu mladoletnemu sinu Štefanu Držislavu. |- | [[File:Kraljica Jelena 200807.jpg|100px]] |'''[[Helena Zadarska]]'''|| 969||976|| align="left" |Kot regentka sinu Štefanu Držislavu vladala od leta 969 do svoje smrti leta 976. |- | [[Slika:Kralj Stjepan Držislav. Danica, 1940.jpg|136x136_pik]]|| '''[[Štefan Držislav]]'''|| 969||997|| align="left" | Sin Krešimira II. in Helene Zadarske. V znak priznanosti [[Bizantinski cesar|Bizantinskega cesarja]] je prejel kraljeve insignije. Leta 988 ga je v [[Biograd|Biogradu]] kronal [[splitski nadškof]]. ''[[Historia Salonitana]]'' [[Tomaž Arhidiakon|Tomaža Arhidiakona]] ga omenja kot prvega kralja Hrvaške (''rex''), zaradi česar se sklepa, da je bil prvi kralj Hrvaške, ki je bil kronan.<ref>[[Thomas the Archdeacon]]: [[Historia Salonitana]], caput 13.</ref> |- | [[Slika:Kralj Svetislav. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Svetoslav Suronja]]''' || 997||1000|| align="left" | Najstarejši sin Štefana Držislava, od čigar je prejel naziv vojvode in bil določen za dediča, vendar sta ga odstavila brata Gojslav in Krešimir III. |- | [[Slika:Kralj Gojslav. Danica, 1940.jpg|133x133_pik]]||'''[[Gojslav]]'''|| 1000||1020|| align="left" |Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sovladal s Krešimirom III. |- | [[Slika:Kralj Krešimir III. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Krešimir III.]]'''|| 1000||1030|| align="left" | Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sprva vladal skupaj z Gojslavom, po smrti slednjega pa sam. |- | [[Slika:Kralj Stjepan I. Danica, 1940.jpg|136x136_pik]]|| '''[[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefan I.]]'''|| 1030||1058|| align="left" | SIn Krešimira III. |- | [[Slika:Kralj Petar Krešimir IV. Danica, 1940.jpg|133x133_pik]]|| '''[[Peter Krešimir IV.]]''' || 1058||1074|| align="left" | Sin Štefana I. Med njegovo vladavino je Hrvaško kraljestvo doseglo svoj vrhunec. Proti koncu svoje vladavine je za naslednika določil Dimitrija Zvonimira, saj je bil sam brez otrok. |- |[[File:SplitBaptistryKing.jpg|100px|SplitBaptistryKing]] |'''[[Dimitrij Zvonimir]]'''|| 1075||1089|| align="left" | Bratranec Petra Krešimira IV. V znak priznanosti je od Svetega sedeža prejel kraljeve insignije. Kronan je bil leta 1075 ali 1076 v [[Votla cerkev|kronanjski baziliki sv. Petra in Mojzesa]] v [[Salona|Saloni]]. Okoli leta 1063 se je poročil s princeso [[Helena Lepa|Helen Lepo]], hčerko ogrskega kralja [[Béla I. Ogrski|Béle I]].<ref name="BudakQueen11" /> |- | [[Slika:Kralj Stjepan II. Danica, 1940.jpg|132x132_pik]]|| '''[[Štefan II. (hrvaški kralj)|Štefan II.]]'''|| 1089|| 1090/91|| align="left" | Sin [[Gojslav II.|Gojslava II.]], mlajšega brata Petra Krešimira IV. Slednjega naj bi nasledil, vendar so ljudstvo in duhovščina leta 1075 pristali na Dimitriju Zvonimiru. BIl je zadnji član rodbine Trpimirović in zadnji domači hrvaški kralj, ki je vladal celotnemu Hrvaškemu kraljestvu. |- ! colspan="5" width="5%" | Árpádovci |- | [[File:Ladislaus I (Chronica Hungarorum).jpg|100px|]] || '''[[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]]''' || 1091||1095|| align="left" | Po smrti kralja Dimitrija Zvonimira leta 1089 je v Slavoniji vladal Ladislav I. Ogrski. Po smrti Štefana II. je zavzel velik del Hrvaške in leta 1091 prevzel naziv kralja Hrvaške, vendar ga je priznalo le ogrsko plemstvo. Prestol je zahteval zgolj iz dejstva, da je bila njegova sestra žena kralja Zvonimira, ki je umrl brez preživelih otrok. Ogrska nadvlada je bila tako dosežena šele z njegovim naslednikom [[Koloman Ogrski|Kolomanom]]. Med svojo vladavino je nečaka [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoša]] z nazivom vojvode nastavil za namestnika (1091–1095). |- ! colspan="5" width="5%" | Snačići |- | [[Slika:Petar Svačić. Danica, 1940.jpg|brezokvirja|132x132_pik]]||'''[[Peter (hrvaški kralj)|Peter]]''' || 1093/1095||1097|| align="left" |Hrvaškega bana Petra Snačića so, tako kot njegovega strica Slavaca, ki je za kratek čas imel naziv kralja, za vladarja imenovali hrvaški plemiči. Prestol je zasedel ko so kraljestvo pretresale hudie napetosti. Za nadzor nad Hrvaško se je boril proti ogrskemu kralju Kolomanu, vendar je bil v bitki pri Gvozdu leta 1097 ubit. Bil je zadnji domači kralj Hrvaške. Od leta 1102 naprej so bili zaradi politične unije obeh kron ogrski kralji hkrati tudi hrvaški kralji. |- |} == Pod ogrsko krono (1102–1527) == {{see also|Dežele Ogrske krone|Hrvaška v uniji z Ogrsko}} Od leta 1102 je bil ogrski kralj s strinjanjem hrvaških plemičev tudi kralj Hrvaške.<ref name="Catholic Encyclopedia">[[s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/Croatia|Catholic Encyclopedia]]</ref> Hrvaško sta nadzirala ban in [[sabor]]. [[Ladislav Neapeljski]] je [[Beneška republika|Beneški republiki]] leta 1409 za 100.000 dukatov prodal pravico do [[Dalmacija|Dalmacije]]. {| class="wikitable" style="text-align:center" width=100% ! width=5% | Slika ! width=15% | Ime ! width=10% | Vladavina ! width=10% | Soprog/a ! width=25% | Opombe |- ! colspan="5" |Árpádovci |- | [[File:Coloman (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Koloman Ogrski|Koloman]]''' || 1102 - 3. februar 1116 ||[[Evfemija Kijevska]] ||align="left"| Kralj Ogrske od leta 1095 in Hrvaške od leta 1102 do svoje smrti leta 1116. Koloman, ki so ga podprli panonski Hrvati, je v [[Bitka pri Gvozdu|bitki pri Gvozdu]] premagal hrvaško-dalmatinsko plemiško vojsko, ki je podpirala Petra Snačića. Leta 1102 ga je kot kralja Hrvaške priznal [[sabor]], istega leta pa je bil tudi kronan. |- | [[File:Thuróczy krónika - II. István király.jpg|117x117px]]|| '''[[Štefan II. Ogrski|Štefan III.]]''' ''(II)''{{ref|Številčenje|a}}|| 3. februar 1116 - 3. april 1131|| Hči [[Robert I. Kapuanski|Roberta Kapuanskega]] || align="left" | Kolomanov sin. |- | [[File:Képes krónika - 114.oldal - II. (Vak) Béla uralkodói díszben.jpg|111x111px]]|| '''[[Béla II. Ogrski|Béla I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 3. april 1131 - 13. februar 1141||[[Helena Raška]]||align="left"| Stric Štefana III. in Kolomanov brat. |- | [[File:Képes krónika - 117.oldal - II. Géza uralkodói díszben.jpg|100x100px]]|| '''[[Géza II. Ogrski|Géza I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 13. februar 1141 - 31. maj 1162 ||[[Evfrozina Kijevska]] (por. 1146)||align="left"| Sin Béle I. |- | [[File:III István.jpg|100x100px]]|| '''[[Štefan III. Ogrski|Štefan IV.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 31. maj 1162 - 4. marec 1172||[[Agneza Avstrijska]] (por. 1168)||align="left"| Sin Géze I. Med letoma 1162 in 1163 je bila njegova vladavina izpodbijana. |- | [[File:Chronicon Pictum P121 A korona elrablása.JPG|100px]] || '''''[[Ladislav II. Ogrski|Ladislav I.]]''''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''||''31. maj 1162 - 14. januar 1163''||/||align="left"| Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. |- | [[File:Képes krónika - 122.oldal - A trónbitorló István herceg (IV. István).jpg|131x131px]]|| '''''[[Štefan IV. Ogrski|Štefan V.]]''''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| ''14. januar 1163 - junij 1163''||[[Marija Komnena Ogrska]]||align="left"| Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. |- | [[File:Képes krónika - 122.oldal - III. Béla király.jpg|130x130px]]|| '''[[Béla III.|Béla II.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 4. marec 1172 - 13. april 1196||[[Agneza Antiohijska]] (por. 1172 - † 1184) [[Margareta Francoska]] (por. 1186) | align="left" | Brat Štefana IV., sin Géze II. |- | [[File:Képes krónika - 123.oldal - Imre király.jpg|128x128px]]|| '''[[Emerik Ogrski|Emerik]]''' || 13. april 1196 - 30 november 1204||[[Konstanca Aragonska]] (por. 1198)||align="left"| Brat Béle II. |- | [[File:Képes krónika - 123.oldal - III. László király.jpg|147x147px]]|| '''[[Ladislav III. Ogrski|Ladislav II.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 30. november 1204 - 7. maj 1205||/||align="left"| Emerikov sin. Kronan v starosti 4-5 let, umrl 6 mesecev kasneje. |- | [[File:Ondrej.jpg|100px]] || '''[[Andrej II. Ogrski|Andrej I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 7. maj 1205 - 21 september 1235||[[Gertruda Meranska]] († 1213) [[Jolanda Courtenayska]] (por. 1215 - † 1233) [[Beatrica Estenska]] (por. 1234)|| align="left" | Stric Ladislava II. in sin Béle II. Leta 1222 je izdal [[Zlata bula (1222)|zlato bulo]], ki je določevala pravice plemičev, vključno s pravico nepokornosti kralju v primeru, da ta ravna nezakonito. |- | [[File:Béla IV (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Béla IV. Ogrski|Béla III.]]''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| 21. september 1235 - 3. maj 1270||[[Maria Laskarina]]||align="left"| Sin Andreja I. Vladal je med mongolsko invazijo (1241-1242). Leta 1242 je izdal [[Zlata bula (1242)|zlato bulo]] s katero je [[Zagreb]] in [[Samobor]] razglasil za svobodni kraljevi mesti. |- | [[File:Stephan V (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Štefan V. Ogrski|Štefan VI.]]''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}''|| 3. maj 1270 - 6. avgust 1272||[[Elizabeta Kumanska]]||align="left"| Sin Béle III. med leti 1246 in 1257 knez Slavonije. |- | [[File:Chronicon Pictum P128 IV. László kun viseletben.JPG|100px]] || '''[[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav III.]]''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| 6. avgust 1272 - 10. julij 1290||[[Elizabeta Siciljska]]||align="left"| Sin Štefana VI. Živel je s [[Kumani|kumanskimi]] plemeni, kar ni ustrezalo katoliški duhovščini in je pripeljalo do izobčenja. |- | [[File:AndrewIIIHungary.jpg|100px]] || '''''[[Andrej III. Ogrski|Andrej II.]]''''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 4. avgust 1290 - 14. januar 1301||[[Fenena Kujavska]] († 1295) [[Agneza Avstrijska (1281)|Agneza Avstrijska]] (por. 1296) | align="left" | Vnuk Andreja I. Njegovo vladavino sta izpodbijala Karel Martel in Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Přemyslidi |- |[[File:Wenceslaus III of Bohemia statue.jpg|100px]]||'''''[[Venčeslav III. Češki|Venčeslav]]''''' (protikralj)|| 27. avgust 1301 - 9. oktober 1305||[[Viola Tešinska]] (por. 1305)|| align="left" |Prapravnuk Béle III., hkrati tudi češki kralj. Vladavino, ki je bila s strani Svetega sedeža razglašena za neveljavno, je izpodbijal Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Rodbina Wittelsbach |- |[[File:Otto_(Chronica_Hungarorum).jpg|100px]]||'''''[[Oton III. Bavarski|Oton]]''''' (protikralj)|| 9. oktober 1305 - maj 1307||/|| align="left" |Vnuk Béle III., vojvoda Spodnje Bavarske. Njegovo vladavino je izpodbijal Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Anžujci |- | [[File:Martell károly.jpg|100px]] || '''[[Karel Martel Anžujski|Karel Martel]]''' || 1290 - 12. avgust 1295||[[Klementina Avstrijska]] († 1293/1295)||align="left"| [[Papež Nikolaj IV.]] ga je s cerkveno stranko nastavil kot naslednika svojega strica Ladislava III, ki je bil brez otrok. Naziv kralja sta priznali družini [[Šubići|Šubić]] in [[Kőszegi]]. Bil je kronan na Hrvaškem. Vladavino je izpodbijal Andrej II. |- | [[File:Képes krónika - 138.oldal - Károly Róbert király.jpg|113x113px]]|| '''[[Karel I. Ogrski|Karel I.]]''' || 14. januar 1301 - 16. julij 1342||Marija Galicijska ''(sporno)'' [[Marija Bytomska]] (por. 1306 - † 1317) [[Beatrica Luksemburška]] (por. 1318 - † 1319) [[Elizabeta Poljska]] (por. 1320) | align="left" | Sin Karla Martela. Imenovan tudi Karel Robert. Vladavino sta med leti 1301 in 1307 izpodbijala Venčeslav in Oton. |- | [[File:Ludwik Węgierski by Bacciarelli.jpg|100px]] || '''[[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]]'''|| 16. julij 1342 - 11. september 1382||[[Margareta Češka]] († 1349) [[Elizabeta Bosanska]] (por. 1353) | align="left" | Med leti 1370 in 1382 tudi kralj Poljske. |- | [[File:Mary (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Marija Ogrska|Marija]]'''|| 11. september 1382 - december 1385 (prvič)<br>24. februar 1386 - 17. maj 1395 (drugič)||'''[[Sigismund Luksemburški|Sigismund]]''' (por. 1385) ||align="left"| Poročila se je z Sigismundom Luksemburškim, sinom Svetega rimskega cesarja Karla IV., potem ko je leta 1385 napadel [[Zgornja Ogrska|Zgornjo Ogrsko]]. Po smrti Karla II. leta 1386 je ponovno vladala kot "so-kralj" s svojim možem Sigismundom. |- | [[File:Charles III of Naples (head).jpg|100px]] || '''[[Karel III. Anžujski|Karel II.]]''' || 31. december 1385 - 24. februar 1386||[[Margareta Durazzo]]||align="left"| Hkrati neapeljski kralj. Na prestol je pristal po Marijini odpovedi. Ranjen v poskusu atentata 7. februarja 1386, ki ga je napeljala Marijina mati. Umrl je 24. februarja istega leta. |- | [[File:Ladislaus, King of Naples.JPG|100px]] || '''''[[Ladislav Neapeljski|Ladislav IV.]]''''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}'' || 1390 - 1414||[[Kostanca Chiaramonte]] (raz. 1392) [[Marija Lusinjanska]] (por. 1403 - † 1404) [[Marija Enghienska]] (por. 1406) || align="left" | Sin Karla II. Od leta 1390 je izpodbijal vladavino Mariji in Sigismundu. Čeprav je bil kronan je dejansko imel nadzor le nad [[Zadar|Zadrom]]. |- ! colspan="5" width="5%" |Kotromanići |- |[[Slika:Hrvatski kralj Stjepan Tvrtko. Danica, 1940.jpg|132x132_pik]] |'''[[Tvrtko I. Kotromanić|Štefan Tvrtko]]''' |1390 - 1391 |[[Doroteja Bolgarska]] (por. 1374) | align="left" | Tvrtko je uspešno zajel dele Slavonije, Dalmacije in Hrvaške. Maja 1390 so se dalmacijski otoki končno predali Tvrtku, ki se je tedaj oklical za "po milosti Božji kralja Raške, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Pomorja". Njegovo ozemlje je sestavljala večina Slavonije, Dalmacije in Hrvaške južno od [[Velebit|Velebita]]. Nenadna smrt leta 1391 mu je preprečila utrditi [[Kotromanići|Kotromaniško]] oblast v hrvaških deželah. |- |[[File:Seal of King Dabiša.jpg|101x101px]] |'''[[Štefan Dabiša]]''' |1391 - 1394 |[[Helena Bosanska]] (por. 1391) | align="left" | V prvem letu vladavine je Dabiša uspešno vzdrževal ozemlja, ki jih je pridobil Tvrtko. Ta so vključevala Bosno, Hrvaško, Dalmacijo, Zahumlje in Raško. Dabiša se je nazadnje podredil Sigismundu. Predal mu je hrvaško in Dalmacijo in ga s privoljenjem svojih vazalov priznal za nadrejenega fevdalca kot tudi naslednika bosanskega prestola. |- ! colspan="5" width="5%" | Luksemburžani |- | [[File:Pisanello 024b.jpg|100px]] || '''[[Sigismund Luksemburški|SIgismund]]''' || 31. marec 1387 - 9. december 1437||'''[[Marija Ogrska]]''' († 1395) [[Barbara Celjska]] (por.1305)|| align="left" | Sin cesarja Svetega rimskega cesarstva in češkega kralja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]]. Do smrti svoje žene Marije leta 1395 je vladal ''[[jure uxoris]]''. Leta 1419 je bil kronan kot kralj Češke, leta 1433 pa je bil izvoljen za svetorimskega cesarja. |- ! colspan="5" width="5%" | Habsburžani |- |[[File:Albrecht II. von Habsburg.jpg|100px]]||'''[[Albreht II. Nemški|Albert I.]]''' | 18 december 1437 - 27. oktober 1439||[[Elizabeta Luksemburška]]|| align="left" | Sigismundov zet. Od leta 1438 do svoje smrti leta 1439 je bil hkrati tudi češki in nemški kralj. Bil je prvi habsburški kralj Hrvaške. |- ! colspan="5" width="5%" | Jagelonci |- | [[File:Wladyslaw III Warnenczyk (76841058) (cropped).jpg|100px]] || '''[[Vladislav III. Poljski|Vladislav I.]]''' || 15. maj 1440 - 10. november 1444||None|| align="left"|Od leta 1434 do svoje smrti v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] je bil hkrati tudi kralj Poljske. Vladavino je izpodbijal Ladislav IV., posmrtni sin Alberta I. |- ! colspan="5" width="5%" | Habsburžani |- |[[File:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|100px]] |'''[[Ladislav Posmrtni|Ladislav IV.]]''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}'' |10. november 1444 - 23. november 1457||/ | align="left" | Sin Alberta I., rojen po njegovi smrti leta 1440. Večino življenja je preživel v ujetništvu. Vladavino je med leti 1440 in 1444 izpodbijal Vladislav I. Bil je zadnji predstvnik [[Albertinska veja|albertinske veje]] [[Habsburžani|Habsburžanov]] saj ni imel otrok. |- ! colspan="5" width="5%" | Hunyadi |- | [[File:Andrea Mantegna - King Matthias Corvinus of Hungary.jpg|100px]] || '''[[Matija Korvin|Matija I.]]''' || 24. januar 1458 - 6. april 1490||[[Katarina Podjebradska]] (por. 1463 - † 1464) [[Beatrica Neapeljska]] (por. 1475)||align="left"| Kralj je postal po izvolitvi plemičev. Njegov oče je bil [[János Hunyadi|Ivan Hunyadi]]. Od leta 1469 do svoje smrti leta 1490 je bil hkrati tudi kealj Češke. Slednji naziv mu je izpodbijal Vladislav II. |- ! colspan="5" width="5%" | Jagelonci |- | [[File:VladislavII.JPG|100px]] || '''[[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]''' || 15. julij 1490 - 13. maj 1516||[[Beatrica Neapeljska]] (por. 1490 - raz. 1500) [[Ana Foixanska]] (por. 1502 - † 1506)||align="left"| Od leta 1471 tudi kralj Češke (naziv mu je do leta 1490 izpodbijal Matija I.). Ogrski plemiči so ga izvolili po tem, ko so njegovi privrženci premagali sina Matije I., ki se je pred tem odrekel zahtevi po prestolu. |- | [[File:Hans Krell 001.jpg|100px]] || '''[[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II.]]''' || 13. maj 1516 - 29. avgust 1526||[[Marija Avstrijska (1505)|Marija Avstrijska]]||align="left"| Od leta 1516 do svoje smrti leta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] tudi češki kralj. Bil je zadnji nehabsburški kralj. |- ! colspan="5" width="5%" | Rodbina Zápolya |- |[[File:Szapolyai János fametszet.jpg|100px]]||'''''[[Ivan Zapolja|Ivan I.]]''''' (protikralj)|| 10. november 1526 - 22. julij 1540||[[Izabela Jagelonska]] (por. 1539)|| align="left" | Prestol je si je lastil s podporo ogrskih plemičev in kasneje tudi [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]]. Vladavino mu je izpodbijal Ferdinand I. S slednjim je Ivan določil kompromis, da lahko prestol zasede po Ivanovi smrti, kmalu po rojstvu svojega istoimenskega sina pa je Ivan dogovor preklical in za naslednika določil svojega sina. |- |[[File:János ZsigmondVU.jpg|109x109px]] |'''''[[Ivan Žigmund Zapolja|Ivan II.]]''''' (protikralj) |13. september 1540 - 16 avgust 1570||/ |align="left" | Sin Ivana I. Za kralja Ogrske so ga izvolili podporniki njegovega očeta. Vladavino sta mu izpodbijala Ferdinand I. in Maksimilijan. Nikoli ni bil kronan. |- |} == Habsburška monarhija (1527–1918) == {{see also|Habsburška monarhija|Kraljevina Ogrska (1526–1867) |Kraljevina Hrvaška-Slavonija}} 1. januarja 1527 se je v [[Cetinjski sabor|Cetinju]] sestal hrvaški parlament z namenom, da [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]] imenujejo za novega kralja Hrvaške. Po [[Vojna prve koalicije|prvi koalicijski vojni]] se je Habsburški monarhiji priključila še Dalmacija. [[Kraljevina Dalmacija]] je bila nato kronska dežela [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] in [[Cislajtanija|Cislajtanske]] polovica [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije. {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Habsburžani |- | [[File:Hans Bocksberger (I) - Emperor Ferdinand I - WGA02326.jpg|100px]] || '''[[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]'''|| 1. januar 1527 - 25. julij 1564||[[Ana Jagelo Ogrska]] († 1547)|| align="left" |Svak Ludvika II. Prestol je dosegel po pogodbi med Jagelonci in Habsburžani. Sabor ga je za kralja izvolil januarja 1527. |- | [[File:AT-20113 Details aus dem Ahnensaal - Schweizertrakt Hofburg 08.JPG|100px]]|| '''[[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan]]''' || 8. september 1563 - 12. oktober 1576||[[Marija Španska]]|| align="left" |Sin Ferdinanda I. Vladal je med [[Obleganje Sigeta|bitko pri Sigetu]] in [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|Hrvaško-slovenskim kmečkim uporom]]. |- | [[File:Kaiser Rudolf II Portrait posthum 18Jh.jpg|100px]]|| '''[[Rudolf II. Habsburški|Rudolf]]''' || 25. september 1572 - 26. junij 1608||/|| align="left" |Maksimilijanov sin. Vladal v času [[Bitka pri Sisku|bitke pri Sisku]]. Odstopil v prid mlajšega brata Matije II. |- | [[File:Matthias, keizer van het Heilige Roomse Rijk (1557-1619). Rijksmuseum SK-A-1412.jpeg|100px]] || '''[[Matija Habsburški|Matija II.]]'''|| 26. junij 1608 - 20. marec 1619||[[Ana Tirolska]] († 1618)|| align="left" |Rudolfov brat in Maksimilijanov sin. |- | [[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|100px]] || '''[[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]]''' || 1. julij 1618 - 15. februar 1637||[[Eleonora Gonzaga]] (por. 1622)|| align="left" |Bratranec Matije II., vnuk Ferdinanda I. Leta 1630 je izdal ''[[Statuta Valachorum]]'', ki je [[Vlahi|Vlahe]] v [[Vojna krajina|Vojni krajini]] podvrgel neposredno Dunaju, s tem pa je odpravil saborjevo pristojnost nad njimi. |- | [[File:Jan van den Hoecke - Ferdinand III (cropped).jpg|100px]] || '''[[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]]''' || 8. december 1625 - 2. april 1657||[[Marija Ana Španska]] (por. 1631 - † 1646) [[Marija Leopoldina Avstrijska]] (por. 1648 - † 1649) [[Eleonora Gonzaga (1630)|Eleonora Gonzaga]] (por. 1651) | align="left" | Sin Ferdinanda II. Končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]]. |- | [[File:Frans Luyckx - Ferdinand IV, King of the Romans (2).jpg|100px]] || '''[[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV.]]''' || 16. junij 1647 - 9. julij 1654||/|| align="left" | Sin in so-kralj Ferdinanda III. |- |[[File:Portrait of Emperor Leopold I as a young man, wearing the Order of the Golden Fleece (by Benjamin Block).jpg|100px]]|| '''[[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]''' || 27. junij 1657 - 5. maj 1705||[[Marija Terezija Španska]] (por.1666 - † 1673) [[Klavdija Felicija Avstrijska]] (por.1673 - † 1676) [[Eleonora Magdalena Neuburška]] (por. 1676) | align="left" |Sin Ferdinanda III. Preprečil je [[Zrinsko-Frankopanska zarota|Zrinsko-Frankopansko zaroto]] in saborju odpravil pravico do izbire kralja. Leta 1669 je ustanovil [[Univerza v Zagrebu|Zagrebško univerzo]]. |- | [[File:JosephI.1705.JPG|100px]] || '''[[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]]''' || 5. maj 1705 - 17. april 1711||[[Vilhelmina Amalija Brunswiška]]|| align="left" | Sin Leopolda I. |- | [[File:Workshop of Jacob van Schuppen - Portrait of Emperor Karl VI.png|100px]] || '''[[Karel VI. Habsburški|Karel III.]]''' || 11. april 1711 - 20 oktober 1740||[[Elizabeta Kristina Brunswiška]]|| align="left" |Brat Jožefa I. in sin Leopolda I. Izdal je edikt o [[Pragmatična sankcija|pragmatični sankciji]] s katero je omogočil dedovanje avstrijske krone po ženski liniji po izumrtju moške linije, s čimer je svoji hčerki Mariji Tereziji omogočil zasedbo prestola. |- | [[File:MariaTheresia Maske.jpg|100px]] || '''[[Marija Terezija]]'''|| 20. oktober 1740 - 29. november 1780||'''[[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I., svetorimski cesar]]''' († 1765)|| align="left" | Hči Karla III. Uvedla je delitev Hrvaške na županije ter številne reforme predvsem na področju šolstva in tlačanstva. Leta 1767 je ustanovila hrvaški kraljevi svet (''Consilium Regium''), katerega je leta 1779 razpustila. |- | [[File:Viennese court painter - Emperor Joseph II.png|100px]] || '''[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]'''|| 29. november 1780 - 20. februar 1790||/|| align="left" |Sin Marije Terezije. Odpravil je podložništvo in izvedel delno [[Germanizacija|germanizacijo]] hrvaških dežel. |- | [[File:Ritratto dell'Imperatore Leopoldo II d'Asburgo Lorena.png|100px]] || '''[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]''' || 20. februar 1790 - 1. marec 1792||[[Marija Luiza Španska]]|| align="left" | Brat Jožefa II. |- | [[File:Kupelwieser - Francis II in plain grey uniform.jpg|100px]]|| '''[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc]]'''|| 1. marec 1792 - 2. marec 1835||[[Marija Terezija Siciljska]] († 1807) [[Marija Ludovika Modenska]] (por.1808 - † 1816) [[Karolina Avgusta Bavarska]] (por. 1816) |Sin Leopolda II. Habsburško monarhijo je utrdil v [[Avstrijsko cesarstvo]]. Zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva. |- |[[File:Kaiser Ferdinand I von Österreich in ungarischer Adjustierung mit Ordensschmuck c1830.jpg|100px]]|| '''[[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]]''' || 28. september 1830 - 2. december 1848||[[Marija Ana Sardinska]] (por. 1831)|| align="left" |Francov sin. Zaradi duševne zaostalosti in [[Revolucije leta 1848|revolucij v letu 1848]] je odstopil v prid svojemu nečaku Francu Jožefu. |- | [[File:Franz Russ dÄ (attr) Franz Joseph I c1855.jpg|100px]] || '''[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]'''|| 2. december 1848 - 21. november 1916||[[Elizabeta Bavarska]] (por. 1854 - † 1898)|| align="left" | Nečak Ferdinanda V. in Francov vnuk, najdlje vladajoči hrvaški monarh. Med njegovo vladavino so se leta 1848 hrvaške dežele (Hrvaška, Slavonija in Dalmacija) združile pod [[Josip Jelačić|banom Josipom Jelačićem]]. Leta 1867 je monarhijo preuredil v [[Avstro-Ogrska|dualistično državo]] z [[Cislajtanija|avstrijsko]] in [[Translajtanija|ogrsko polovico]]. Od leta 1868 dalje je bila [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija]] avtonomna kraljevina znotraj Kraljevine Ogrske. |- | [[File:Erzherzog Thronfolger Karl Franz Josef.jpg|100px]]|| Bl. '''[[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV.]]''' || 21. november 1916 - 1. april 1922||[[Cita Burbonsko-Parmska]]|| align="left" | Pranečak Franca Jožefa in Francov prapravnuk. V prisegi ob kronanju je izjavil, da priznava enotnost Hrvaške, Dalmacije in Slavonije z [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Karlova zavjernica">(Hrvatska) Krunidbena zavjernica Karla IV. hrvatskom Saboru 28. prosinca 1916. (sa grbom Dalmacije, Hrvatske, Slavonije i Rijeke iznad teksta), str. 1.-4. Hrvatski Državni Arhiv./ENG. (Croatian) Coronation oath of Karl IV to Croatian Sabor (parliament), 28th December 1916. (with coat of arms of Dalmatia, Croatia, Slavonia and Rijeka above the text), p.1-4 Croatian State Archives</ref> V zadnjih dnevih monarhije je sprejel [[Trializem (Avstro-Ogrska)|trialistični]] manifest o uveljavitvi "Zvonimirjevega kraljestva".<ref name="A. PAVELIĆ">A. Pavelić (lawyer) ''Doživljaji'', p.432.</ref><ref name="Dr. Aleksandar Horvat">Dr. Aleksandar Horvat ''Povodom njegove pedesetgodišnjice rodjenja'', Hrvatsko pravo, Zagreb, 17/1925., no. 5031</ref><ref name="Edmund von Glaise-Horstenau">Edmund von Glaise-Horstenau,Die Katastrophe. Die Zertrümmerung Österreich-Ungarns und das Werden der Nachfolgestaaten, Zürich – Leipzig – Wien 1929, p.302-303.</ref><ref name="Budisavljević">Same page 132.-133.</ref><ref name="F. Milobar">F. Milobar ''Slava dr. Aleksandru Horvatu!'', Hrvatsko pravo, 20/1928., no. 5160</ref> Vladal je do leta 1918, ko se je odpovedal sodelovanju v političnih zadevah, vendar ni odstopil. Sabor je 29. oktobra 1918 prekinil unijo Hrvaške z Ogrsko in Avstrijo, kljub temu pa ni odstavil Karla IV. z mesta monarha.<ref name="Hrvatska Država">Hrvatska Država, newspaper ''Public proclamation of the Sabor 29.10.1918.'' Issued 29.10.1918. no. 299. p.1.</ref> Do svoje smrti leta 1922 je poskušal restavrirati monarhijo. [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] ga je razglasila za blaženega. |- |} == Kralji Jugoslavije (1918–1945) == {{see also|Kraljevina Jugoslavija|Banovina Hrvaška}} Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je Hrvaška pridružila novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Po krajšem obdobju samovladanja se je država združila s [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] pod rodbino [[Karadžordževiči|Karadžordževič]]. Ime kraljevine se je spremenilo v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] po unitarističnih reformah leta 1929. Po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] leta 1920 so bili [[Istra]] in deli [[Dalmacija|Dalmacije]] priključeni [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Na podlagi sporazuma [[Sporazum Cvetkovič-Maček|Cvetković-Maček]] in odloku Banovine Hrvaške 24. avgusta 1939 je bila ustanovljena [[Banovina Hrvaška]]. Pogodbeno imenovani [[Sabor]] in kraljevo imenovani [[ban]] sta od tedaj urejala notranje zadeve Hrvaške. {| class="wikitable" style="text-align:center" width=100% ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Karađorđevići |- |[[File:Petar I Karađorđević.jpg|100px]]||'''[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]]''' | 1. december 1918 - 16. avgust 1921||/|| align="left" | Sin srbskega [[Aleksander Karađorđević (knez)|kneza Aleksandra]]. Po umoru [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra Obrenovića]] med [[Majski prevrat|majskim prevratom]] leta 1903 je Peter postal novi srbski kralj ter leta 1918 [[kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. |- |[[File:AleksandarI-Karadjordjevic.jpg|100px]]||'''[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]''' | 16. avgust 1921 - 9. oktober 1934||[[Marija Karađorđević|Marija Romunska]] (por.1922)|| align="left" |Sin Petra I. Spremenil je ime države in vzpostavil [[Šestojanuarska diktatura|kraljevo diktaturo]]. S podporo [[Ustaši|ustašev]] je leta 1934 v [[Marseille|Marseilleju]] [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|VMRO]] nanj izvedla atentat. |- |[[File:Пётр II Карагеоргиевич, Король Югославии.jpg|100px]]||'''[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]]''' | 9. october 1934 - 29. november 1945 ||[[Aleksandra Grška]] (por.1944)|| align="left" |Aleksandrov sin. Njegov stric [[Pavel Karađorđević|Pavel]] je do leta 1941, ko je bil Peter razglašen za polnoletnega, zasedal mesto regenta. Po. april[[Aprilska vojna|ski vojni]] leta 1941 je bil član [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanska vlade v izgnanstvu]]. Monarhija je bila uradno odpravljena 29. novembra 1945. |} == Kralj NDH (1941–1943) == {{see also|Druga svetovna vojna v Jugoslaviji}} Leta 1941 so sile osi vključno s Hrvaško zasegle Jugoslavijo. Ustanovljena je bila [[Neodvisna država Hrvaška]], ki je bila zgolj marionetna država [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija (1922–1943)|fašistične Italije]]. Kmalu po ustanovitvi je država sprejela tri zakone o izdelavi Zvonimirjeve krone, ki je državo oblikovala v ''de jure'' kraljevino.<ref name="Hrvatski Narod 2">Hrvatski Narod (newspaper)16.05.1941. no. 93. p.1.,Public proclamation of the''Zakonska odredba o kruni Zvonimirovoj'' (Decrees on the crown of Zvonimir), tri članka donesena 15.05.1941.</ref><ref name="Montashefte">Die Krone Zvonimirs, Monatshefte fur Auswartige Politik, Heft 6(1941)p.434.</ref> Tri dni kasneje je bila podpisana [[Rimska pogodba (1941)|Rimska pogodba]]. Za kralja je bil izbran italijanski [[Tomislav II. Savojski|princ Aimone Savojsko-Aostski]]. Italija je zasedla številne jadranske otoke ter del Dalmacije, ki so postali [[Gubernija Dalmacija]]. 10. septembra 1943 je NDH razglasila Rimsko pogodbo kot neveljavno in zasedla del Dalmacije, ki ga je pred tem zasegla Italija.<ref>{{navedi knjigo |last=Tomasevich |first=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration |publisher=Stanford University Press |year=2001 |isbn=0-8047-3615-4}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Savojci |- | [[File:Prince Aimone of Savoy - restored.jpg|100px]] || '''[[Tomislav II. Savojski|Tomislav II.]]''' (designiran)|| 18. maj 1941 - 31. julij 1943 ||[[Irena Grška]]|| align="left" |Tomislav II. je sprva v Firencah, kasneje pa v RImu, uvedel Hrvaško kraljevo pisarno (''kraljevski'' ''stol'').<ref name="Hrvoje Matković">Hrvoje Matković, Designirani hrvatski kralj Tomislav II. vojvoda od Spoleta. Povijest hrvatskotalijanskih odnosa u prvoj polovici XX.st. (Designated Croatian king Tomislav II. Duke of Spoleto. History of Croatian-Italian relationships in first half of the 20th century), Zagreb 2007.</ref><ref name="Avramov">{{navedi knjigo | last = Avramov | first = Smilja | title = Genocide in Yugoslavia | year = 1995 | page = 238 }}</ref> Kot nasprotnik italijanske zasedbe Dalmacije je krono sprva zavrnil,<ref>Rodogno, Davide; Fascism's European empire: Italian occupation during the Second World War; p.95; Cambridge University Press, 2006 {{ISBN|0-521-84515-7}}<br />"''Devoid of political experience and ignorant of the Italian government's exact intentions, he ''[the Duke Aimone] ''refused to leave for Croatia, saying so in letters to Victor Emmanuel and Mussolini, in which he told them that the question of Dalmatia, 'a land that could never be Italianized', was an obstacle against any reconciliation with the Croats. Never, he declared, would he agree to be a king of a nation amputated from Italy.''" [https://books.google.com/books?id=ZcUNELPsQQsC&dq=rodogno+aimone&pg=PT150].</ref> zaradi česar je v nekaterih virih omenjen kot designiran kralj.<ref>Pavlowitch, Stevan K.; ''Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia''; p.289; Columbia University Press, 2008 0-231-70050-4 [https://books.google.com/books?id=R8d2409V9tEC&dq=aimone+croatia+king-designate&pg=PA289]</ref><ref>Massock, Richard G.; ''Italy from Within''; p.306; READ BOOKS, 2007 {{ISBN|1-4067-2097-6}} [https://books.google.com/books?id=bxqHSvEfd_QC&dq=aimone+croatia+king-designate&pg=RA1-PA308]</ref><ref>Burgwyn, H. James; ''Empire on the Adriatic: Mussolini's conquest of Yugoslavia 1941–1943''; p.39; Enigma, 2005 {{ISBN|1-929631-35-9}}</ref><ref>Royal Institute of International Affairs; ''Enemy Countries, Axis-Controlled Europe''; Kraus International Publications, 1945 {{ISBN|3-601-00016-4}} [https://books.google.com/books?id=FTIrAAAAMAAJ&q=aimone+croatia+king-designate]</ref> Z mesta kralja je odstopil 31. julija 1943 po [[Padec fašizma v Italiji|odpustitvi]] [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] na ukaz [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III]].<ref name="STPT">{{navedi novice |title = Duke gives up puppet throne|newspaper = [[St. Petersburg Times]]|date = 21 August 1943|page = 10}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1= Lemkin |first1= Raphael |last2=Power |first2= Samantha |title= Axis Rule in Occupied Europe: Laws of Occupation, Analysis of Government, Proposals For Redress |year=2005 |publisher=Lawbook Exchange |isbn=1584775769 |page=253 }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Foreign News: Hotel Balkania |newspaper=[[Time Magazine]] |date=9 August 1943 |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,766956,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080308122825/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,766956,00.html |url-status=dead |archive-date=8 March 2008 |access-date=4 December 2009 }}</ref><ref name="B. Krizman1">B. Krizman, NDH između Hitlera i Mussolinija (Independent State of Croatia between Hitler and Mussolini,)p.102</ref> |- |} == Po drugi svetovni vojni == * [[Seznam voditeljev Jugoslavije]] (1945-1991) * [[Seznam predsednikov Hrvaške]] (1991–danes) * [[Predsednik vlade hrvaške]] (1991–danes) == Galerija == <div align="left"><gallery perrow="9"> File:Rulers of Hungary and Croatia.pdf|Družinsko drevo od [[Árpádovci|Árpádovcev]] in [[Trpimirovići|Trpimirovićev]] do [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburžanov]]. File:Croatian Coat of Arms 1495.JPG|Prva znana upodobitev šahiranega grba Hrvaške v [[Innsbruck|Innsbrucku]] (1495) File:Wappen Königreich Croatien.jpg|Grb Hrvaške kot kronske dežele (do 1868) File:Coa Croatia Country History (with crown) (1868-1918).svg|Grb [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija|Kraljevine Hrvaške-Slavonije]] (1868–1918). File:Coat of Arms of the Banate of Croatia.svg|Grb [[Banovina Hrvaška|Banovine Hrvaške]] (1939–1941) </gallery> </div> ==Naziv hrvaškega kneza== Naziv hrvaškega kneza je nosilo več ljudi: *Od leta 1100, ko je Ogrska vzpostavljala unijo s Hrvaško, do [[Zadarski mir|Zadarskega miru]] leta 1358 so naziv uporabljali [[Beneški dož|beneški doži]]. *V sočasnih kronikah so bili [[vojvode Meranije]], katerih ozemlje je mejilo na Hrvaško, občasno omenjeni kot hrvaški knezi. *Naziv si je lastilo več ogrskih plemičev, ki so nosili naziv [[Vojvoda Slavonije|vojvode Slavonije]] v 13. in 14. stoletju. ==Glej tudi== *[[Zgodovina Hrvaške]] *[[Hrvaško plemstvo]] *[[Sabor]] *[[Ban Hrvaške]] *[[Ban Slavonije]] *[[Seznam madžarskih vladarjev]] (1102-1526) * [[Seznam avstrijskih vladarjev]] (1527-1918) * [[Seznam voditeljev Jugoslavije]] (1918-1991) * [[Seznam predsednikov Hrvaške]] (1991–danes) * [[Predsednik vlade hrvaške]] (1991–danes) == Opombe == {{note|Številčenje|a}} Ogrsko številčenje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.everything2.com/?node=Monarchs+of+Croatia Hrvaški monarhi na Everything2] * [http://www.historyfiles.co.uk/KingListsEurope/EasternCroatia.htm Kingdoms of Eastern Europe: Croatia] * [http://www.zum.de/whkmla/region/balkans/xcroatia.html WHKMLA History of Croatia, ToC] * [http://www-personal.umich.edu/~imladjov/CroatianRulers.htm Vladarji Hrvaške in Slavonije] * [http://www.worldstatesmen.org/Croatia.html] * [https://web.archive.org/web/20120723181559/http://hupi.hr/povijest/index_en.html Seznam voditeljev hrvaške države] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Hrvaška]] [[Kategorija:Hrvaški vladarji]] [[Kategorija:Hrvaški kralji]] [[Kategorija:Hrvaški knezi]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] s8riy8waht3uvqov65rs78acd8ngzdu 0 560057 6705585 6298462 2026-07-02T11:56:45Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705585 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tallow-beef_suet_after_rendering.jpg|sličica|240x240_pik| Loj, pridobljen s topljenjem telečje visceralne maščobe.]] Goveji loj je vrsta živalske maščobe, ki se pridobiva s topljenjem bele goveje masti, ki jo ima žival okoli ledvic. Je topljena oblika maščobe, ki je sestavljena predvsem iz trigliceridov. Med glavnimi prednostmi uporabe govejega loja sta njegova visoka dimna točka, zaradi česar je idealen za kuhanje pri visoki temperaturi in njegov bogat, goveji okus, ki lahko doda globino različnim jedem. Nekatere priljubljene uporabe govejega loja vključujejo: cvrtje in dušenje zelenjave, mesa in krompirja, izdelava domačih mila in sveč, dodajanje okusa juham, enolončnicam in prežgankam. Priprava domačega peciva, kot so skorje za pite in piškoti == Sestava == Loj je 100 % [[Maščobe|maščoba]], večinoma mononenasičene maščobe (52 %) in nasičene maščobe (42 %) in ne vsebuje vode, beljakovin ali [[Ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]] (tabela). Vsebnost maščobnih kislin v loju je: <ref>National Research Council, 1976, ''Fat Content and Composition of Animal Products'', Printing and Publishing Office, National Academy of Science, Washington, D.C., {{ISBN|0-309-02440-4}}; p. 203, [http://books.nap.edu/openbook.php?chapselect=yo&page=203&record_id=22&Jump+to+Specified+Page.x=0&Jump+to+Specified+Page.y=0 online edition]</ref> * Nasičene maščobne kisline: ** Palmitinska kislina (C16:0): 26% ** Stearinska kislina (C18:0): 14% ** miristinska kislina (C14:0): 3% * Mononenasičene maščobne kisline: ** Oleinska kislina (C18-1, ω-9): 47 % ** Palmitoleinska kislina (C16:1): 3% * Polinenasičene maščobne kisline: ** [[Linolna kislina]] : 3% ** [[linolenska kislina]] : 1% == Uporabe == [[Slika:Tallow_Ad.jpg|desno|sličica| Oglas iz leta 1883 v havajskem časopisu ''The Daily Bulletin'' nagovarja mesarje in lastnike goveda k prodaji loja za proizvodnjo mila.]] Loj se uporablja tudi za proizvodnjo [[Milo|mila]], sveč, mazil in kot krma za živali. <ref name="Ullmann">{{Navedi enciklopedijo|encyclopedia=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry|publisher=Wiley-VCH|location=Weinheim|year=2002|doi=10.1002/14356007.a10_173|isbn=3527306730}}</ref> === Hrana === Z dimno točko 205 - 250 ˚C, je loj posebej primeren za cvrtje in je bil tradicionalno uporabljen za ta namen, do porasta priljubljenosti rastlinskih olj. Preden je leta 1990 prešel na čisto rastlinsko olje, <ref>{{Navedi splet|url=http://articles.chicagotribune.com/1990-07-24/business/9003020215_1_terri-capatosto-fast-food-firm-fast-food-industry|title=Mcdonald's Turns To Vegetable Oil For French Fries|website=chicagotribune.com|date=24 July 1990|accessdate=2024-04-27|archive-date=2018-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180814010206/http://articles.chicagotribune.com/1990-07-24/business/9003020215_1_terri-capatosto-fast-food-firm-fast-food-industry|url-status=dead}}</ref> [[McDonald's|je McDonald's]] svoj ocvrt krompirček kuhal v mešanici 93 % govejega loja in 7 % bombažnega olja . <ref>Schlosser, Eric (2001). ''Fast Food Nation: The Dark Side of All-American Meal''. Houghton Mifflin. {{ISBN|0-395-97789-4}}</ref> Po članku iz leta 1985 v ''[[The New York Times|The New York Timesu]]'' sodeč, so loj za cvrtje uporabljali tudi v restavracijah [[Burger King]], Wendy's, Hardee's, Arby's, Dairy Queen, Popeyes in Bob's Big Boy . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1985/11/15/style/risk-seen-in-saturated-fats-used-in-fast-foods.html|title=Risk Seen in Saturated Fats Used in Fast Foods|last=Irvin Molotsky|date=November 15, 1985|website=[[The New York Times]]}}</ref> Vendar pa se uporaba loja vrača. <ref>{{Navedi časopis|last=Ramachandran|first=Divya|last2=Kite|first2=James|last3=Vassallo|first3=Amy Jo|last4=Chau|first4=Josephine Y|last5=Partridge|first5=Stephanie|last6=Freeman|first6=Becky|last7=Gill|first7=Timothy|date=September 21, 2018|title=Food Trends and Popular Nutrition Advice Online – Implications for Public Health|journal=Online Journal of Public Health Informatics|volume=10|issue=2|pages=e213|doi=10.5210/ojphi.v10i2.9306|issn=1947-2579|pmc=6194095|pmid=30349631|doi-access=free}}</ref> ==== Milna industrija ==== V industriji mila in med [[Konjiček|ljubitelji]] izdelave mila se [[Milo|Natrijev talovat]] pridobiva z reakcijo loja z [[Natrijev hidroksid|natrijevim hidroksidom]] (lug, kavstična soda) ali [[Natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]] (pralna soda). Sestoji predvsem iz spremenljive mešanice natrijevih [[Sol (kemija)|soli]] [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]], kot sta oleinska in palmitinska . <ref name="wint2007">Ruth Winter (2007): ''A Consumerýs Dictionary of Household, Yard and Office Chemicals: Complete Information About Harmful and Desirable Chemicals Found in Everyday Home Products, Yard Poisons, and Office Polluters''. 364 pages. {{ISBN|9781462065783}}</ref> [[Kategorija:Živalski proizvodi]] kjhq6weo75csxfd268zu2v0r7k7gvxg 0 564418 6705321 6623098 2026-07-01T17:45:01Z SirFranzPaul 189873 negotovost glede pripadnosti drugih knezov tej rodbini 6705321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Borutovci|native_name=|native_name_lang=|coat_of_arms=|coat_of_arms_caption=|origin=[[Karantanija]]|country=[[Karantanija]]|region={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br>{{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]|etymology=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|founded=8. stoletje|founder=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|dissolution=769 ali kasneje|final_ruler=[[Hotimir]]|other_families=|titles=[[Knez]]}} '''Borutovci'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|last=Pivko|first=Ljudevit|page=22|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|accessdate=3. avgust 2024|chapter=1}}</ref> oz. '''Borutova dinastija''' je bila [[Karantanija|karantanska]] [[Knez|knežja]] rodbina, ki je [[Karantanija|Karantaniji]] vladala od začetka 8. stoletja do 769 in morda še dlje. == Zgodovina == Izvor družine je neznan. Za prvega člana družine, po katerem je družina tudi dobila ime, Boruta, ni znana nobena povezava s predhodnikom knezom [[Valuk|Valukom]]. [[Borut (karantanski knez)|Borut]] je v začetku 8. stoletja postal [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] [[Karantanija|Karantanije]]. Okoli leta 740 je bavarskega vojvodo [[Odilo Bavarski|Odila]] prosil za pomoč v bitki zoper invazivne [[Avari|Avare]]. Odilo je bil pripravljen pomagati pod pogojem, da Karantanija sprejme [[krščanstvo]] ter prizna [[Vojvodina Bavarska|bavarsko]] in s tem tudi [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] nadvlado. S tem je Karantanija izgubila zunanjo samostojnost, Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir pa sta bila kot mnogo drugih karantanskih velikašev v poroštvo Borutove zvestobe poslana v benediktinski samostan sv. Odrešenika na otoku Awa v Kiemskem jezeru na [[Vojvodina Bavarska|Bavarskem]], kjer sta bila na Borutovo željo poučena o krščanskem nauku. Njun [[Krst|krstni]] [[boter]] ter učitelj je bil Lupo, predstojnik Klemskega samostana. [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|levo|sličica|[[Knežji kamen]] na katerem so bili ustoličeni tudi pripadniki Borutove dinastije]] Po Borutovi smrti leta 749 so se Karantanci na Bavarce obrnili s prošnjo, naj jim pošljejo Borutovega sina [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazda]]. Slednjega so [[kosezi]] nemudoma ustoličili za novega kneza. Gorazd je znan kot prvi krščanski knez Karantanije; čeprav je Borut podpiral širjenje krščanstva ni znano, ali se je tudi sam dal krstiti. Gorazd je med svojo vladavino dal zgraditi prvo cerkev v Karantaniji, na [[Krnski grad|Krnskem gradu]], ustanovil pa je tudi cerkev sv. Lamberta na [[Zgornja Štajerska|Zgornjem Štajerskem]], kjer je imel svoj grad. Po svoji kratkotrajni vladi je Gorazd leta 751 umrl. [[Hotimir|Hotimira]], ki je bil tedaj že kristjan, so kosezi za kneza izvolili s privoljenjem frankovskega kralja Pipina Malega. Ob odhodu z Bavarske je Hotimir od svojega botra Lupa prejel njegovega nečaka, duhovnika Majorana. Opomnil ga je, naj bo v cerkvenih zadevah vedno pokoren solnograški cerkvi, kar je Hotimir nato zagotovil. Ker dvorni kaplan Majoran ni zmogel obvladati pokristjanjevanja, je Hotimir prosil solnograškega škofa Virgila, naj obišče Karantanijo, jo potrdi v veri in uredi verske zadeve. Virgil mu je v ta namen poleg drugih duhovnikov poslal škofa Modesta, ki je med delovanjem v Karantaniji postavil več cerkva, med drugimi tudi [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|cerkev Gospe Svete]]. Hotimir je zatem ponovno izprosil dva duhovnika, vendar je leto kasneje, leta 769, umrl. == Možni člani == Zaradi pomanjkanja virov ni povsem znano, kaj se je po Hotimirovi smrti zgodilo z dinastijo. [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]] kot Hotimirjevega sina imenuje njegovega naslednika, kneza [[Valtunk|Valtunka]]. Ta trditev se pojavi tudi v prvem verzu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]], kjer je Valtunk imenovan ''Valhun'' in Hotimir ''Kajtimar''.<ref>{{Navedi wikivir|title=Uvod (Krst pri Savici)|author=France Prešeren}}</ref> Valtunkov naslednik, knez [[Domicijan Koroški|Domislav oz. Domicijan]], naj bi prav tako bil sorodnik karantanskih knezov. == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|year=1909|url=https://archive.org/details/zgodovinasloven1v3pivk|last=Pivko|first=Ljudevit|publisher=Slovenska Šolska Matica|cobiss=72449}} * {{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden}} == Sklici == <references />{{Karantanski vladarji}}{{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Karantanija]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Karantanski knezi]] [[Kategorija:Borutovci]] p10fe9ib7p6acr7un1pw57x1lh5kb1v 0 565130 6705360 6547371 2026-07-01T18:54:39Z ~2026-37640-60 262356 Dodali nov diskografijo 6705360 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec |name=Goran Hrvaćanin|birth_date=[[1984]]|birth_place=[[Jesenice]]|image=}} '''Goran Hrvaćanin''', tudi znan pod psevdonimom '''Gojko »Hitmacher« Ajkula''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[scenarist]], [[producent]], [[pevec]] in [[komik]], * [[1984]], [[Jesenice]], [[SR Slovenija]]. == Filmografija == * [[V dvoje|''V dvoje'']] (2015) * ''[[Pr' Hostar]]'' (2016) * ''[[Sekirca v med]]'' (2021-2022) * [[Pr' Hostar 2 ‰|''Pr' Hostar 2 ‰'']] (2022) == Diskografija == * ''Gunce Afno (Cela Diskoteka)'' (december 2022) * ''Oči boje Panama'' (maj 2023) * ''December 2 Remember'' (december 2023) * ''Afrodizijak'' (januar 2024) * ''Kocka'' (april 2024) * ''Polka za 2 milijona folka'' (maj 2024) * ''Ona Ima'' (oktober 2024) * ''Hitmacher Retrovizor'' (december 2024) * ''Falsifikat'' (februar 2025) * ''Kaj boš jedla baby?'' (junij 2025) * ''Pas i Mačka'' (november 2025) * ''NAVIJAIJAIJAMO'' (julij 2026) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1984]] [[Kategorija:Jeseničani]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] q2nj856zadb3oaa22917w0xbl4w1wc9 0 566646 6705415 6648146 2026-07-01T21:23:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705415 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=Johannes Vermeer - Gezicht op huizen in Delft, bekend als 'Het straatje' - Google Art Project.jpg | title=Mala ulica | artist=[[Jan Vermeer van Delft]] | year=c. 1657–1658 | medium=[[olje na platnu]] | height_metric=54,3 | width_metric=44 | metric_unit=cm | city=[[Amsterdam]] | museum=[[Rijksmuseum]] | movement=[[Baročno slikarstvo]] | owner = Pieter van Ruijven }} '''''Mala ulica''''' ({{lang-nl|Het Straatje}}) je slika nizozemskega slikarja [[Jan Vermeer van Delft|Jana Vermeerja]], ustvarjena ok. 1657–1658. Razstavljen je v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u in je pod oknom v spodnjem levem kotu podpisana z "I V MEER".<ref name="WGA">{{cite web |title=The Little Street by VERMEER |url=http://www.wga.hu/html/v/vermeer/02a/07stree.html |publisher=Web Gallery of Art |access-date=17 June 2010}}</ref><ref name="Rijks">{{cite web |title=The Little Street|url=http://www.rijksmuseum.nl/aria/aria_assets/SK-A-2860?page=4&lang=en&context_space=&context_id= |publisher=Rijksmuseum |access-date=17 June 2010}}</ref> == Opis == Slika je narejena v [[olje na platnu]] in je razmeroma majhna, saj je visoka 54,3 centimetra in široka 44,0 centimetra. Slika, ki prikazuje tiho ulico, prikazuje tipičen vidik življenja nizozemskega mesta zlate dobe. To je ena od le treh Vermeerjevih slik, ki prikazujejo poglede na [[Delft]], druge pa so ''[[Pogled na Delft]]'' in zdaj izgubljena ''Hiša, ki stoji v Delftu''.<ref>{{cite book |author-last=Montias |author-first=John Michael |author-link= |title=Vermeer and His Milieu: A Web of Social History |url=https://archive.org/details/vermeerhismilieu0000mont |publisher=Princeton University Press |date=1989 |page=[https://archive.org/details/vermeerhismilieu0000mont/page/200 200] |isbn=978-0-691-00289-7}}</ref> Ta slika velja za pomembno delo nizozemskega mojstra.<ref>{{cite web |url=https://www.rijksmuseum.nl/en/my/collections/79362--belinda-chew/favorites/objecten#/SK-A-2860,0 |title=collections |publisher=Rijksmuseum}}</ref> Ravni koti se izmenjujejo s trikotnikom hiše in neba, kar daje kompoziciji določeno vitalnost. Stene, kamni in zidaki so pobarvani v debelejšem barvnem sloju, tako da so skoraj otipljivi. == Materiali za slikanje == Vermeer je realistično upodobitev površin dosegel z mojstrskim nanosom razmeroma omejenega števila pigmentov.<ref>Kuhn, H., A Study of the Pigments and the Grounds used by Jan Vermeer, Reports and Studies in the History of Art, National Gallery of Art (Washington, 1968)</ref> Za rdečkasto rjavo opečno steno je uporabil rdečo [[oker]] in alizarin, modrina na nebu vsebuje svinčeno belilo in naravni [[ultramarin]]. Zelena polkna in listje so pobarvani z [[azurit]]om, pomešanim s svinčeno-kositrno rumeno.<ref name="ColourLex">Vermeer, A Little Street, [http://colourlex.com/project/vermeer-a-little-street/ ColourLex]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Lokacija == [[File:Delft Voldersgracht.jpg|thumb|upright=1.1|left|Voldersgracht, kjer je umetnik odraščal v Delftu]] [[File:Vlamingstraat 40 - Delft - 2017.jpg|thumb|upright=1.1|Današnja Vlamingstraat v Delftu]] Medtem ko se na splošno strinjajo, da upodabljajo sodobno ulično sceno v Delftu iz 17. stoletja, kjer je Vermeer živel in delal, je natančna lokacija prizora, ki ga je naslikal Vermeer, že dolgo predmet raziskav in razprav, pri čemer študije zagovarjajo Voldersgracht, kjer je Vermeerjev center ali Nieuwe Langendijk na današnjih številkah 22 do 26.<ref>{{cite journal |url=http://bulletin.knob.nl/index.php/knob/article/view/389 |title=Het Straatje van Johannes Vermeer: Nieuwe Langendijk 22-26? Een kunsthistorische visie op een archeologisch en bouwhistorisch onderzoeks |author-first=Kees |author-last=Kaldenbach |journal=Bulletin KNOB |volume=99 |issue=6 |date=2000 |doi=10.7480/knob.99.2000.6.389}}</ref> Leta 2015 je arhivska raziskava, ki je temeljila na mestnem registru nabrežnih pristojbin, ki vsebuje podrobne meritve vseh hiš in prehodov vzdolž kanalov Delfta v tistem času, privedla do zaključka, da je mesto Vlamingstraat, ulica z ozkim kanalom, pri današnjih številkah 40 in 42. Raziskava je tudi pokazala, da lastnina na desni strani slike pripada Vermeerjevi teti, Ariaentgen Claes van der Minne. Imela je podjetje s prodajo vampov in prehod ob hiši je bil znan kot Penspoort ali Tripe Gate. Vermeerjeva mati in sestra sta prav tako živeli ob istem kanalu, diagonalno nasproti.<ref name="Rijksmuseum">{{cite web |author=Rijksmuseum |title=Vermeer's The Little Street discovered |url=https://www.rijksmuseum.nl/en/vermeers-the-little-street-discovered |website=www.rijksmuseum.nl |publisher=Rijksmuseum |access-date=19 November 2015}}</ref><ref name="Grijzenhout">{{cite book |author-last=Grijzenhout |author-first=Frans |title=Vermeer's The Little Street. A View of the Penspoort in Delft |date=2015 |publisher=Rijksmuseum |location=Amsterdam, Netherlands |isbn=978-9-49171470-2 |url=https://www.rijksmuseum.nl/en/vermeers-the-little-street-discovered}}</ref> Nadaljnje raziskave so pokazale, da se stavbe in drevo za hišo, kot jih vidimo na sliki, ujemajo s točnimi zemljevidi lokacije. Prav tako je v današnjem času pravilna lokacija odtoka žleba 'tripe', ki teče od levih vrat do kanala.<ref>{{cite web |title=Locatie ‘Straatje van Vermeer’ ontdekt |url=https://historiek.net/locatie-straatje-van-vermeer-ontdekt/54617/ |access-date=2022-01-14 |website=Historiek |language=nl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|The Little Street by Johannes Vermeer}} * [http://www.nrc.nl/nieuws/2015/11/19/finally-found-the-exact-location-of-vermeers-the-little-street Location of Vermeer's ''The Little Street''] * Johannes Vermeer, A Little Street, [http://colourlex.com/project/vermeer-a-little-street/ ColourLex] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana Vermeerja]] [[Kategorija:Slike leta 1658]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] [[Kategorija:Nizozemsko slikarstvo]] 4u9bo3ve0x0nm15bjfkziw4mn0doerb 0 568773 6705460 6320628 2026-07-02T06:12:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705460 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file = Slika:Jackson Pollock Mural 1943 Oil and casein on canvas.jpg | image_size = 450px | image_upright=2 | title = Mural | artist = [[Jackson Pollock]] | year = 1943 | type = Olje in kazein na platnu | height_metric = 243 | width_metric = 604 | museum = University of Iowa Museum of Art | city = Iowa (mesto) }} '''''Mural''''' je velika slika iz leta 1943 ameriškega umetnika [[Jackson Pollock|Jacksona Pollocka]]. Čeprav je bila podpisana in datirana z letom 1943, sta bil podpis in datum dodana šele leta 1947, delo pa je bilo verjetno končano okoli jeseni 1943. Narejeno je bilo z [[oljna barva|oljno barvo]] (in umazano belo barvo na vodni osnovi) na [[lan]]u in je Pollockovo največje platno, ki meri 2,43 krat 6,04 metra. Delo je naročila Peggy Guggenheim za dolgo predsobo svoje mestne hiše na 155 East 61st Street v New Yorku.<ref>{{Cite web|url=http://authenticationinart.org/pdf/papers/Conservation-as-a-Connoisseurship-Tool-Ellen-Laundau.pdf|title=Conservation as a Connoisseurship Tool: Jackson Pollock’s 1943 Mural for Peggy Guggenheim, A Case Study}}</ref> Delo zaznamuje pomemben prehodni trenutek v Pollockovi umetniški karieri, od njegovih prejšnjih del [[Nadrealizem|nadrealistične]] abstrakcije do akcijskega slikarstva. Od leta 1951 jo hrani Muzej umetnosti Univerze v Iowi. == Ozadje == Leta 1943 je Pollock pravkar prišel do konca obdobja dela za Zvezni umetniški projekt in je delal v Muzeju neobjektivnega slikarstva (kasneje Muzej Solomona R. Guggenheima). Nadarjenost, ki so jo pokazale njegove majhne zgodnje slike, je prepoznal Howard Putzel, ki ga je predstavil Guggenheimovi. Bila je zbirateljica in trgovka z umetninami, Pollock pa je julija 1943 z njeno galerijo podpisal pogodbo, po kateri bi mu plačali 150 dolarjev na mesec kot zaslužek, ki bi se odštel od prihodkov od prodaje njegovih umetnin. ''Mural'' je bil Pollockovo prvo naročilo. Guggenheimova je najprej razmišljala, da bi zaprosila za stensko poslikavo na steno, vendar je [[Marcel Duchamp]] predlagal, da bi jo naslikali na platnu, da bi jo lahko premikali. Guggenheimova je kupila preveliko belgijsko platno in ga dala Pollocku, sicer pa mu ni dala nobenih navodil; Pollocka pa so preprosto prosili, naj naslika, kar hoče. Za namestitev velikega platna je bilo treba odstraniti steno. Stensko poslikavo naj bi dokončal pred načrtovano razstavo njegovih del, odprto novembra 1943, a po besedah ​​Leeja Krasnerja je še naprej strmel v prazno platno in rekel, da je 'blokiran'. Končno se je po običajnih besedah ​​okoli 1. januarja 1944 lotil mrzličnega dela in celotno delo opravil v enem dnevu. Zdi se, da je bila slika v resnici končana prej in ni bila narejena v enem dnevu. Raziskava Francisa O'Connorja je pokazala, da je Pollock januarja 1944 poslal pismo svojemu bratu Franku: »Poleti sem naslikal precej veliko sliko za gospodično Guggenheim – 8 čevljev x 20 čevljev. Bilo je super zabavno,«. Drugo pismo Peggy Guggenheim 12. novembra 1943 prijatelju, v katerem opisuje: »Imeli smo zabavo za novega genija Jacksona Pollocka; ki ima zdaj predstavo tukaj. Naslikal je 20-metrsko fresko v moji hiši na vhodu. Skoraj vsem, razen Kennethu, je precej slabo, saj mora to videti vsakič, ko vstopi in izstopi...«<ref>{{Cite book|title=Jackson Pollock’s Mural for Peggy Guggenheim|last=O’Connor|first=Francis|pages=153–155}}</ref> Preiskave, opravljene med nedavnim delom ''Murala'' v Muzeju moderne umetnosti in konservatorskih laboratorijih Getty, potrjujejo O'Connorjevo dokumentarno raziskavo in dodatno ovržejo legendo s tehničnimi sredstvi. Konservatorji Getty dokončno sklepajo, da »hitro delo tukaj ni primer, saj je pod nadaljnjimi plastmi vidnih veliko področij posušene oljne barve«. To potrjujejo tudi znanstvene analize drobnih vzorcev barve.<ref>{{Cite book|title=Jackson Pollock’s Mural: Myth and Substance|last=Szafran}}</ref> == Opis == Stenska poslikava je pretežno abstraktno delo s predlogom več hodečih človeških figur ali morda ptic ali črk in številk v širokih črno-belih vrtincih. Združuje vplive umetnikov, kot so Thomas Hart Benton, Albert Pinkham Ryder in [[El Greco]], ter mehiških poslikav, kot je David Alfaro Siqueiros. == Tehnika slikanja == Sliko so okoli leta 2012 raziskovali znanstveniki muzeja Getty in Univerze v Iowi.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=rTF_WrVSPPQ Getty Museum, Paint Analysis of Jackson Pollock's Mural]</ref> Pollock je uporabil cerulean modro, kadmijevo rumeno, cinober in umber, z dotiki ftalocijanin zelene in modre, pomešane z oljem in kazeinsko barvo za gospodinjstvo.<ref>[https://colourlex.com/project/jackson-pollock-mural/ Jackson Pollock, Mural, ColourLex]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Večina barve je bila nanesena s čopičem, vendar se zdi, da je bilo nekaj poškropljene. == Sprejem == Pomen ''Murala'' je bil prepoznan takoj. Umetnostni kritik Clement Greenberg je zapisal: »Enkrat sem ga pogledal in pomislil, 'To je zdaj odlična umetnost', in vedel sem, da je Jackson največji slikar, kar jih je dala ta država.« Potem ko se je Guggenheimova leta 1947 preselila v Benetke, se je z Lesterjem Longmanom dogovorila, da delo podari Univerzi v Iowi. Leta 1951 so ga poslali v Iowo, kjer ga še vedno hrani Muzej umetnosti Univerze v Iowi. == Ohranjanje == Stanje dela se je do 1970-ih poslabšalo, platno je bilo zaradi šibkega nosilca povešeno in barva se je začela luščiti. Univerza v Iowi je sliko preoblikovala leta 1973, dodala drugo platno z voščenim lepilom ter zamenjala nosila in lakirala površino za stabilizacijo barve. Slika je bila za 18 mesecev od leta 2012 do 2014 poslana v [[muzej J. Paul Getty]] v Los Angelesu, da bi jo v celoti ohranili. Lak je bil odstranjen, nosila pa ponovno zamenjana, tokrat z ukrivljenim nosilom, ki spoštuje povešeno obliko platna. To konservatorsko delo je razkrilo več plasti posušenih oljnih barv, ne da bi se različne barve vrtinčile skupaj, kar kaže na to, da delo v resnici ni bilo dokončano v enem dnevu, kot se je prej mislilo, ampak je bilo dokončano v obdobju tednov in se ostalo sušiti nekaj dni med vsako sejo. Vendar pa uporaba hitreje sušeče bele kazeinske hišne barve na vodni osnovi za dodajanje zaključnih potez zgornjemu sloju nakazuje, da je bila slika morda dokončana v naglici. Skoraj vse kapljice na debelo nanesene barve tečejo enosmerno, kar kaže na to, da je delo večinoma slikano v pokončnem položaju s čopičem. Vendar pa tanki prameni rožnate barve kažejo, da je bilo nekaj barve naneseno s Pollockovo znano tehniko 'kapljanje', pri kateri je medij položen vodoravno na tla. Po razstavi ''Murala'' v muzeju J. Paul Getty je bila slika prepeljana v umetniški center Sioux City v Iowi na devetmesečno razstavo, ki se je zaključila aprila 2015. Od tam je bila restavrirana slika razstavljena v muzeju Peggy Guggenheim v Benetkah leta 2015. Njena vrednost je bila leta 2016 ocenjena na okoli 140 milijonov dolarjev. Razstavljena je bila v Columbia Museum of Art leta 2019 in nato v Boston Museum of Fine Arts v letih 2019-2020. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.getty.edu/art/exhibitions/pollock/ Jackson Pollock's ''Mural''], Getty Museum * [https://stanleymuseum.uiowa.edu/collections/american-art-1900-1980/jackson-pollock/ ''Mural''], University of Iowa Museum of Art. * [https://www.khanacademy.org/humanities/art-1010/abstract-exp-nyschool/abstract-expressionism/a/jackson-pollock-mural Jackson Pollock, ''Mural''], Khan Academy * [https://www.artsy.net/article/artsy-editorial-the-story-of-pollock-guggenheim-and-the-masterpiece-created-in-one-night The Myth of Jackson Pollock, Peggy Guggenheim, and the Masterpiece Created in One Night], Artsy Editorial, Abigail Cain, 12 September 2016 * [https://thamesandhudson.com/pollock-s-mural-energy-made-visible-9780500239346 ''Jackson Pollock's Mural, Energy Made Visible'', [[David Anfam]], Thames & Hudson * [https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2015/apr/24/how-jackson-pollock-spattered-his-way-to-fame Jackson Pollock, the one-man tornado who spattered his way to fame], ''The Guardian'', Jonathan Jones, 24 April 2015 * [http://www.guggenheim-venice.it/inglese/exhibitions/pollock365/mural.html ''Jackson Pollock's Mural: Energy Made Visible''], Peggy Guggenheim Collection, April 23 – November 16, 2015 * [https://www.jackson-pollock.org/mural.jsp ''Mural'', 1943 by Jackson Pollock] * [https://www.columbiamuseum.org/view/jackson-pollock-mural Jackson Pollock Mural] * [https://colourlex.com/project/jackson-pollock-mural/ Jackson Pollock Mural, ColourLex] [[Kategorija:Dela Jacksona Pollocka]] [[Kategorija:Slike leta 1943]] [[Kategorija:Abstraktni ekspresionizem]] kryelgd31fcvfgf6on9gd5sptojnpbd 0 568920 6705227 6700503 2026-07-01T15:04:08Z VidicK01 193275 /* Organi stranke */ +posodobljeni organi stranke 6705227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{Cite web |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{Cite web| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Cite web| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]] ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. V [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklicu državnega zbora]] so Anže Logar (predsednik stranke), Eva Irgl (podpredsednica) in Tine Novak (član stranke) februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] in osvojila 6 mandatov. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Dopolnitev imena === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim se podajajo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar kandidira v okraju Logatec, na kandidatni listi sta podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. Po pričetku iskanja mandatarja za predsednika [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike]] se je stranka skupaj s strankami [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicije Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in FOKUS]] ter stranke [[Resni.ca]] povezala v [[Tretji blok]], ki nasprotuje relativnima zmagovalkama volitev Gibanju Svoboda ter Slovenski demokratski stranki. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], Janez Demšar * '''Generalna sekretarka:''' Darja Bučar * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] cfm8v1o6zgs6en7mls4n3glm0ssvzds 10 572718 6705185 6704846 2026-07-01T13:53:07Z Sporti 5955 pos. 6705185 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Celje squad | teamname = NK Celje | bgcolor = #00008B | textcolor = white | bordercolor = white | list=<div> {{Football squad2 player|no=1|name=[[Žan-Luk Leban|Leban]]}} {{Football squad2 player|no=3|name=[[Damjan Vuklišević|Vuklišević]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=Hrka}} {{Football squad2 player|no=5|name=Vodeb}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Artemijus Tutyškinas|Tutyškinas]]}} {{Football squad2 player|no=7|name=Jevšenak}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Mario Kvesić|Kvesić]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Svit Sešlar|Sešlar]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Milot Avdyli|Avdyli]]}} {{Football squad2 player|no=12|name=Kolar}} {{Football squad2 player|no=13|name=Daniel}} {{Football squad2 player|no=14|name=Vukasović}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[David Castro (nogometaš)|Castro]]}} {{Football squad2 player|no=16|name=Vidović}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Andrej Kotnik|Kotnik]]}} {{Football squad2 player|no=19|name=[[Mark Zabukovnik|Zabukovnik]]}} {{Football squad2 player|no=21|name=[[Simon Sluga|Sluga]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=Pranjić}} {{Football squad2 player|no=27|name=Ćalušić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Leonardo Koutris|Koutris]]}} {{Football squad2 player|no=38|name=[[Žan Luka Žužek|Žužek]]}} {{Football squad2 player|no=44|name=[[Łukasz Bejger|Bejger]]}} {{Football squad2 player|no=47|name=[[Armandas Kučys|Kučys]]}} {{Football squad2 player|no=94|name=[[Rudi Požeg Vancaš|Požeg Vancaš]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Matej Poplatnik|Poplatnik]]}} {{Football squad2 player|no=|name=[[Žiga Frelih|Frelih]]}} {{football squad manager|name=[[Vítor Campelos|Campelos]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> 2phxk6cxc9g8w3v6ia9utzycb8kze1c 0 573834 6705366 6372463 2026-07-01T19:09:18Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Evrazijski šakal]] na stran [[Zlati šakal]] 6705366 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Zlati šakal]] 2mqyx44e7nsmfo8hlc5nkgy56jz49eh 0 574011 6705572 6661237 2026-07-02T11:27:31Z ~2026-37819-86 262381 Zamenjal "materinščino" z "materinsko slovenščino". Če iz ostalega besedila ni moč razbrati, da je z materinščino mišljena slovenščina, je namreč poimenovanje "materinščina" nejasno. Hkrati pa vzpostavlja predpostavko, da v enciklopedičnem članku, napisanem v slovenščini in/ali o slovenskem državljanu, materinščina avtomatično pomeni slovenščina, kar ni prav. 6705572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Marko Lotrič|office2=[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|Predsednik Državnega sveta<br>Republike Slovenije]]|termstart2=12. december 2022|predecessor2=[[Alojz Kovšca]]|image=<!-- WD -->|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|party=[[Fokus (stranka)|Fokus]] (2025- )}} '''Marko Lotrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[6. maj]] [[1963]], [[Kranj]]. Lotrič je slovenski podjetnik in ustanovitelj skupine Lotrič Metrology. Od decembra 2022 je [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-marko-lotric|website=www.ds-rs.si|accessdate=2025-01-18}}</ref> Januarja 2025 je ustanovil lastno stranko [[FOKUS Marka Lotriča|Fokus]].<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Mladost == Marko Lotrič se je rodil 6. maja 1963 v Kranju. Odraščal je na kmetiji v [[Selca|Selcih]] v družini z bratom in sestro. V Selcah je obiskoval tudi osnovno šolo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič: Država ni podjetje. Kar pa ne pomeni, da pri vodenju ne razmišljamo podjetniško|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/23395-marko-lotric|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2025-01-18}}</ref> Nadalje se je vpisal na [[Šolski center Kranj]] - Srednjo tehniško šolo, smer elektrotehnik.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Pogovor &raquo;brez kravate&laquo;: Marko Lotrič, LOTRIČ Meroslovje|url=https://svetkapitala.delo.si/kariera/pogovor-brez-kravate-marko-lotric-lotric-meroslovje/|website=svetkapitala.delo.si|accessdate=2025-01-18|language=sl-si}}</ref> == Podjetniška pot == Prvo zaposlitev je Marko Lotrič dobil v podjetju Niko Železniki, kjer je delal kot orodjar. Na povabilo soseda je nato deloval tudi v podjetju Tehtnica Železniki. Svojo samostojno poklicno pot pričel z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet. Njegov mentor v dejavnosti je bil [[Jože Nograšek]].<ref name=":2" /> Leta 1991 je ustanovil skupino Lotrič Metrology, ki v desetih podjetjih posluje v osmih državah in zaposluje 190 ljudi. V Sloveniji delujeta še podjetji Lotrič Certificiranje, ter PSM merilni sistemi.<ref name=":0" /> Leta 2012 je podjetje prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Skupina LOTRIČ Metrology|url=https://www.lotric.si/o-nas/skupina-lotric/|website=LOTRIČ Metrology|accessdate=2025-01-18|language=sl|last=lotric}}</ref> Družina Lotrič je leta 2017 podpisala družinsko ustavo, v kateri se je zavezal, da bo vodenje podjetja predal do svojega 60. leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič - od vidnega gospodarstvenika do predsednika politične stranke (biografija) Ljubljana|url=https://www.gorenjskiglas.si/sta/marko-lotric-od-vidnega-gospodarstvenika-do-predsednika-politicne-stranke-biografija-ljubljana-238267/|website=www.gorenjskiglas.si|date=2025-01-18|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref> Ob nastopu funkcije predsednika Državnega sveta Republike Slovenije decembra 2022 je Marko Lotrič vodenje podjetja prepustil najmlajši hčeri [[Maja Brelih Lotrič|Maji Brelih Lotrič]].<ref name=":3" /> Lotrič je član Kluba slovenskih podjetnikov ter vodi Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.<ref name=":1" /> == Politika == Lotrič je bil v [[Državni svet Republike Slovenije]] izvoljen kot predstavnik delodajalcev. 12. decembra 2022 je nastopil položaj predsednika sveta. 18. januarja 2025 je na Brdu pri Kranju ustanovil lastno stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] in bil izvoljen za njenega predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Kot osrednjo volilno bazo Fokusa je ocenil obrtnike in podjetnike.<ref name=":4" /> == Zasebno == Je poročen in oče treh otrok.<ref name=":1" /> Poleg materinske slovenščine govori še angleški, hrvaški in srbski jezik.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lotrič, Marko}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] ocepx2brqp7rra1kl0rg55j82yfmbxq 0 582938 6705459 6621183 2026-07-02T05:55:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Mpumalanga | native_name = {{lang|ss|iMpumalanga}}<br />{{lang|nr|iPumalanga}} | settlement_type = Provinca | image_flag = Flag of Mpumalanga Province.svg | flag_size = 120px | image_shield = Mpumalanga arms.svg | shield_size = 120px | motto = ''Omnia labor vincit'' (Laburisti bodo osvojili vse) | image_map = Mpumalanga in South Africa.svg | mapsize = | map_caption = Lega Mpumalange v Južni Afriki | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Južna Afrika]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 27. april 1994 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Mbombela]] | parts_type = Okrožja | p1 = Gert Sibande | p2 = Nkangala | p3 = Ehlanzeni | government_footnotes = | government_type = Parlamentarni sistem | leader_party = | leader_title = Premier | leader_name = Mandla Ndlovu | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = <ref name="cib2011">{{cite book |title=Census 2011: Census in brief |url=http://www.statssa.gov.za/census/census_2011/census_products/Census_2011_Census_in_brief.pdf |publisher=Statistics South Africa |location=Pretoria |year=2012 |isbn=978-0-621-41388-5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150513171240/http://www.statssa.gov.za/census/census_2011/census_products/Census_2011_Census_in_brief.pdf |archive-date=13 May 2015 |url-status=live}}</ref>{{rp|9}} | area_total_km2 = 76.495 | area_rank = 8. v Južni Afriki | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 2331 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = | population_footnotes = <ref name="2022 census">{{cite web | title= Statistical Release - Census 2022 | url=https://census.statssa.gov.za/assets/documents/2022/P03014_Census_2022_Statistical_Release.pdf | access-date=2024-08-22 |website=statssa.gov.za}}</ref> | population_total = 5.142.216 | population_as_of = 2022 | population_density_km2 = auto | population_rank = 6. | population_density_rank = 3. | population_demonym = | population_note = | demographics_type1 = Skupine prebivalcev (2022) | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = [[Bantujci]] (črni) | demographics1_info1 = 95,3% | demographics1_title2 = Belci | demographics1_info2 = 3,6% | demographics1_title3 = nebeli | demographics1_info3 = 0,6% | demographics1_title4 = Indijci ali azijci | demographics1_info4 = 0,5% | demographics1_title5 = Drugi | demographics1_info5 = 0,5% | timezone1 = [[South African Standard Time|SAST]] | utc_offset1 = +2 | iso_code = ZA-MP | blank_name_sec1 = [[Human Development Index|HDI]] (2019) | blank_info_sec1 = 0,675<ref name="GlobalDataLab">{{Cite web|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=13 September 2018}}</ref><br />{{color|#fc0|medium}} · [[List of South African provinces by Human Development Index|7th of 9]] | blank1_name_sec1 = GDP | blank1_info_sec1 = [[US$]]58,2 mrd<ref>{{citation|title=Provincial gross domestic product:experimental estimates, 2013–2022|url=https://www.statssa.gov.za/publications/D04411/D044112022.pdf|website=www.statssa.gov.za}}</ref> | website = https://www.mpg.gov.za/ | footnotes = | official_name = Mpumalanga }} '''Mpumalanga''' je ena od devetih provinc v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Ime pomeni 'vzhod' ali dobesedno »Kraj, kjer sonce vzhaja« v jezikih Nguni. Mpumalanga leži v vzhodni Južni Afriki in meji na [[Esvatini]] in [[Mozambik]]. Meji na južnoafriške province [[Limpopo]] na severu, [[Gauteng]] na zahodu, [[Svobodno državo Oranje]] na jugozahodu in [[KwaZulu-Natal]] na jugu. Glavno mesto je Mbombela.<ref>{{Cite web |title=Home |url=https://www.mbombela.gov.za/ |access-date=2022-05-25 |website=www.mbombela.gov.za}}</ref> Mpumalanga je bila ustanovljena leta 1994, ko je bilo območje, ki je bilo vzhodni Transvaal, združeno z nekdanjimi [[bantustan]]i KaNgwane, KwaNdebele in deli Lebowa in Gazankulu. Čeprav so se današnje meje province oblikovale šele ob koncu [[apartheid]]a, imata regija in njena okolica zgodovino, ki sega tisoče let nazaj. Velik del svoje zgodovine in trenutni pomen ima kot trgovska regija.<ref name=":3">{{Cite book |first=Peter |last=Delius |url=http://worldcat.org/oclc/608393212 |title=Mpumalanga : history and heritage |date=2007 |publisher=University of Kwazulu-Natal Press |oclc=608393212}}</ref> == Zgodovina == === Predkolonialno obdobje === [[File:Iziko Lydenburg Heads 2.JPG|thumb|left|Ena od Lydenburških glav iz okoli leta 500 n. št., najdena v Mpumalangi]] Arheološka najdišča v regiji Mpumalanga kažejo na naselitev ljudi in njihovih prednikov, ki sega 1,7 milijona let nazaj. Skalne poslikave, gravure in drugi arheološki dokazi po vsej provinci kažejo, da ima Mpumalanga dolgo zgodovino človeškega bivanja skupin lovcev in nabiralcev. Izkopavanja nedaleč od meje z Mpumalango v okrožju Origstad kažejo dokaze o bivanju v srednji [[kamena doba|kameni dobi]], ki sega 40.000 let nazaj.<ref name=":2">{{Cite web |last=Esterhuysen |first=Amanda |date=2007 |title=The Archaeology of Mpumalanga |url=https://www.researchgate.net/publication/328389657}}</ref> Levja jama v Ngwenyi na meji z Esvatinijem kaže dokaze o ljudeh, ki so v regiji Mpumalanga in okolici kopali železovo rudo vsaj pred 28.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Dart |first1=R. A. |last2=Beaumont |first2=P. |date=1969 |title=Evidence of Iron Ore Mining in Southern Africa in the Middle Stone Age |url=https://www.jstor.org/stable/2740688 |journal=Current Anthropology |volume=10 |issue=1 |pages=127–128 |doi=10.1086/201014 |jstor=2740688 |s2cid=143807212 |issn=0011-3204}}</ref> Dokazi iz rudniških jaškov in trgovskega blaga kažejo, da je obstajala pomembna industrija kositra, bakra, zlata, železa, okre in brona. [[Lydenburške glave]] iz okoli leta 500 n. št. so najstarejša umetniška dela iz železne dobe v Afriki južno od ekvatorja in so jih našli v Mpumalangi.<ref>{{Cite web |url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/lyde/hd_lyde.htm |access-date=11 April 2022|website=metmuseum.org |title=Lydenburg Heads (Ca. 500 A.D.) &#124; Essay &#124; the Metropolitan Museum of Art &#124; Heilbrunn Timeline of Art History }}</ref> Dokazi z najdišča v bližini Mbombele kažejo na kmetijske družbe med 6. in 17. stoletjem.<ref>{{Cite web |title=Prehistory of the Nelspruit area {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/article/prehistory-nelspruit-area |access-date=11 April 2022|website=sahistory.org.za}}</ref> Mbayijeva najdišča s kamnitimi zidovi na visokogorju Mpumalanga kažejo na veliko predkolonialno agropastoralno družbo med približno letoma 1500 in 1820 n. št.<ref>{{Cite web |date=16 September 2014 |title=Forgotten World |url=https://witspress.co.za/catalogue/forgotten-world/ |access-date=14 September 2020 |website=Wits University Press |language=en-US |archive-date=2022-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220220092420/https://witspress.co.za/catalogue/forgotten-world/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=One of the most extraordinary archaeological and historical phenomena in Southern Africa {{!}} The Heritage Portal |url=http://www.theheritageportal.co.za/article/one-most-extraordinary-archaeological-and-historical-phenomena-southern-africa |access-date=14 September 2020 |website=theheritageportal.co.za}}</ref> Te družbe so postale središča trgovine z vse večjim in centraliziranim prebivalstvom. Ta vzorec se je povečal, ko so se povezale s portugalsko trgovsko postojanko v zalivu Maputo. V tem obdobju so se na območju, ki je danes Mpumalanga, naselile skupine, ki so postale Svazi, Pedi, Ndebele, Tsonga, Mapulana in drugi. === Kolonialna doba === Leta 1845 so v okviru [[Veliki pohod|Velikega pohoda]] prvi nizozemsko govoreči kolonialni naseljenci prispeli v tako imenovani vzhodni Transvaal. Preostanek 19. stoletja v regiji je zaznamovalo kolonialno vdiranje in konflikti zaradi zemlje in političnega nadzora. Leta 1852 so Buri ustanovili [[Južnoafriška republika|Južnoafriško republiko]].<ref>{{Cite book |last=Eybers |first=G. W. (George von Welfling) |url=http://archive.org/details/cu31924030542165 |title=Select constitutional documents illustrating South African history, 1795-1910 |date=1918 |publisher=London : G. Routledge & Sons; New York, E.P. Dutton & Co. |others=Cornell University Library}}</ref> Dobro uveljavljena kraljestva Pedi, Svazi in Zulu so se močno upirala naseljencem. Pedi so se leta 1876 bojevali z [[Buri]], Zulu pa so se leta 1879 bojevali z britanskimi naseljenci. Ti medsebojno povezani konflikti so igrali vlogo pri premiku ravnotežja moči v južni Afriki v korist kolonialnega nadzora. Po letu 1860 so misijonarji, zlasti nemški misijonarji, kot je bil Alexander Merensky, v regiji ustanovili misijonske postaje, ki so širile [[krščanstvo]] in evropske vrednote. Tako kot je bila regija središče trgovine v predkolonialni dobi, je v kolonialni dobi vzhodni Transvaal postal pomembna prometnica za trgovino med Johannesburgom in zalivom Delagoa (danes Maputo). Glavni obliki gospodarske dejavnosti sta bila rudarjenje zlata v okolici območij, kot sta Pilgrims Rest in Barberton, ter kmetijstvo. Na kmetijah v Transvaalu so Buri v okviru sistema, znanega kot ''Inboekstelsel'', izvajali racije, da bi ujeli otroke in jih silili v pogodbeno delo.<ref>{{Cite book |last=Calder. |first=Campbell, Gwyn, 1952- Miers, Suzanne. Miller, Joseph |url=http://worldcat.org/oclc/811623995 |title=Women and slavery |date=2008 |publisher=Ohio University Press |isbn=978-0-8214-1725-6 |oclc=811623995}}</ref> Med [[druga burska vojna|drugo bursko vojno]] je bila regija prizorišče pomembnih bitk. === Apartheid === Ko je leta 1948 na oblast prišla Nacionalna stranka, je njihova politika apartheida okrepila segregacijo, ki je opredeljevala skupnosti v Transvaalu. V okviru politike prisilnih izselitev so bili temnopolti Južnoafričani izseljeni z območij, rezerviranih za belce, in se preselili v domovine, vključno s KaNgwane, KwaNdebele, Lebowa in Gazankulu.<ref>{{Cite web |title=Mpumalanga {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/place/mpumalanga |access-date=26 May 2022 |website=sahistory.org.za}}</ref> Ko je režim apartheida uvedel zatiralsko politiko, ki je opredeljevala skoraj vse vidike življenja, so se aktivisti odzvali z odporom. Leta 1959 je bilo majhno mesto Bethal na današnjem višavju Mpumalanga središče bojkota potrošniškega krompirja proti apartheidu kot odgovor na delovne pogoje, s katerimi so se temnopolti južnoafriški delavci soočali na kmetijah na tem območju.<ref>{{Cite web |title=Don't eat potatoes! {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/archive/dont-eat-potatoes |access-date=27 May 2022 |website=sahistory.org.za}}</ref> Na regijo je vplivala dinamika v izgnanstvu in drugod po državi, na primer črnska zavest, pokol v Sharpevillu in vstaje v Sovetu leta 1976. V 1980-ih so se mladinske in delavske organizacije pod intenzivno represijo mobilizirale proti vladi in občinam, bantustani pa so izbruhnili v politične nemire in nasilje. Leta 1986 je v rudniku Kinross v regionalnem Highveldu nesreča, ki se ji je bilo mogoče izogniti, ubila 177 rudarskih delavcev. Odziv Nacionalne zveze rudarjev na nesrečo je bil ključna točka v boju delavcev v Južni Afriki. Do konca 1980-ih je bila intenzivnost odpora po vsej Južni Afriki (vključno z območji, kot je Mpumalanga, ki prej niso veljala za ključna območja odpora) v kombinaciji z gospodarskimi dejavniki in mednarodnim pritiskom dovolj močna, da je končala apartheid. 27. aprila 1994, ko je Južna Afrika izvedla prve demokratične volitve, je bila ustanovljena provinca Mpumalanga. Prvotno se je imenovala provinca ''Vzhodni Transvaal'', vendar je bilo ime kasneje, 24. avgusta 1995, spremenjeno v Mpumalanga. === Po apartheidu === Osvobodilno gibanje je postalo vodilna stranka, Afriški nacionalni kongres (ANC) pa je prišel na oblast v Mpumalangi po koncu vladavine bele manjšine. Program prerazporeditve zemlje, katerega cilj je bil vrnitev zemlje temnopoltim skupnostim, ki so bile med apartheidom prisilno preseljene, je tem skupnostim in njihovim potomcem prerazporedil več deset tisoč hektarjev. Vendar pa je bil proces zaznamovan s korupcijo, polemikami in veljal za neustreznega za obravnavo obsega prostorskega načrtovanja apartheida.<ref>{{Cite web |last=Bloom |first=Kevin |date=19 March 2022 |title=DM168 INVESTIGATION: Case number 35402/2010 – the Mabuzas and the giant Mpumalanga land claims 'scam' |url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-03-19-the-giant-mpumalanga-land-claims-scam/ |access-date=11 June 2022|website=Daily Maverick |language=en}}</ref> Leta 2001 je bilo 1270 hektarjev kmetije Boomplaats blizu Mashishinga prva kmetija v Južni Afriki, ki je bila razlastninjena.<ref>{{Cite web |title=First farm to be expropriated |url=https://www.news24.com/news24/first-farm-to-be-expropriated-20010212 |access-date=11 June 2022|website=News24 |language=en-US}}</ref> == Geografija == [[Zmajevo gorovje]] deli Mpumalango na zahodno polovico, ki jo sestavljajo predvsem visokogorska travišča, imenovana [[Highveld]], in vzhodno polovico, ki je v nizkogorskem subtropskem [[Veld|Lowveldu]]/[[Bushveld]]u, večinoma v [[savana|savanskem]] [[habitat]]u. Južna polovica [[Krugerjev narodni park|Krugerjevega narodnega parka]] je v slednjem območju. Zmajevo gorovje na večini mest presega višino 2000 m, pri čemer je to osrednje območje Mpumalange zelo gorato. Ta območja imajo alpska travišča in majhna območja afromontanskega gozda. Lowveld je relativno raven z vmesnimi skalnimi izdanki. Gorovje Lebombo tvori nizko gorovje na skrajnem vzhodu, na meji z Mozambikom. Nekatere najstarejše kamnine na Zemlji so bile najdene na območju Barbertona; ti starodavni zeleni kamni in metamorfozirani [[granit]]i tvorijo gorovje Crocodile River na jugovzhodu province. Lowveld leži na afriških [[kraton]]skih temeljnih kamninah, starih več kot 2 milijardi let. Highveld je večinoma sedimentna kamnina iz zaporedja Karu, mlajša od [[karbon]]a do [[perm]]a. Mpumalanga je edina južnoafriška provinca, ki meji na dve provinci Mozambika (provinco Gaza na severovzhodu in provinco Maputo na vzhodu), pa tudi na vse štiri regije Esvatinija (okrožja Lubombo, Hhohho, Manzini in Shiselweni). === Podnebje === Nizki [[veld]] je subtropski zaradi svoje zemljepisne širine in bližine toplega [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Highveld je zaradi nadmorske višine od 1700 m do 2300 m relativno hladnejši in bolj suh. Največ padavin prejme Zmajevo gorovje (Drakensberg), vsa druga območja pa so zmerno dobro zalita, večinoma poleti pa so nevihte zelo pogoste. Highveld pogosto zmrzuje, medtem ko je nizki veld večinoma brez zmrzali. Zimske padavine so redke, razen nekaj rosenja na visokogorju. Razlike v podnebju so prikazane s primerjavo glavnega mesta Mbombela, ki leži v Lowveldu, z Belfastom, ki je oddaljen eno uro vožnje na Highveldu: *Povprečja v Mbombeli: januarski maksimum: 29 °C (najmanj: 19 °C), julijski maksimum: 23 °C (najmanj: 6 °C), letne padavine: 767 mm *Povprečja v Belfastu: januarski maksimum: 23 °C (najmanj: 12 °C), junijski maksimum: 15 °C (najmanj: 1 °C), letne padavine: 878 mm Zaradi podnebnih sprememb v provinci postajajo padavine bolj spremenljive, temperature in stopnje izhlapevanja naraščajo, ekstremni vremenski dogodki pa postajajo vse pogostejši. Napoveduje se, da bodo te spremembe premaknile biome tako, da bo večina province savana.<ref>{{Cite web |title=Mpumalanga |url=https://letsrespondtoolkit.org/municipalities/mpumalanga/ |access-date=27 May 2022 |website=Lets Respond Toolkit |language=en-US |archive-date=2025-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319162245/https://letsrespondtoolkit.org/municipalities/mpumalanga/ |url-status=dead }}</ref> [[File:Spitskop.jpg|thumb|''Proteas'' blizu Sabie]] == Ekologija == V Mpumalangi so našli nekaj najzgodnejših znakov življenja na Zemlji. V zelenkastem pasu gorovja Makhonjwa blizu Barbertona fosilna plast kaže mikrobno aktivnost, ki je stara 3,22 milijarde let. To odkritje kaže, da se je življenje na Zemlji pojavilo 300 milijonov let prej, kot se je prej mislilo. Mpumalanga ima veliko rastlinsko in živalsko raznolikost. Številne vrste so endemične za provinco. === Endemične vrste === Delni seznam vrst, ki so endemične za Mpumalango: *''Amblysomus robustus'', sesalec iz družine zlatih krtov<ref>{{Cite book |last=Rampartab, Bronner |title=A conservation assessment of Amblysomus robustus in Child MF, Roxburgh L, Do Linh San E, Raimondo D, Davies-Mostert HT, editors. The Red List of Mammals of South Africa, Swaziland and Lesotho |publisher=South African National Biodiversity Institute and Endangered Wildlife Trust, South Africa. |year=2016 |location=South Africa}}</ref> *''Enteromius treurensis'', rečna riba.<ref>{{Cite web |title=Enteromius treurensis, Treur barb |url=https://fishbase.se/summary/Enteromius-treurensis.html |access-date=2022-05-26 |website=fishbase.se}}</ref> *''Protea curvata'', cvetoča rastlina proteja, ki jo ogroža rudarska dejavnost<ref>{{Cite web |title=Protea curvata {{!}} PlantZAfrica |url=http://pza.sanbi.org/protea-curvata |access-date=2022-05-26 |website=pza.sanbi.org}}</ref> *''Aloe simii'', aloja, ki jo ogroža gradnja cest.<ref>{{Cite web |title=Sim's Spotted Aloe (Aloe simii) |url=https://guatemala.inaturalist.org/taxa/579659-Aloe-simii |access-date=2022-05-26 |website=iNaturalist Guatemala |language=en |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405205337/https://guatemala.inaturalist.org/taxa/579659-Aloe-simii |url-status=dead }}</ref> *''Syzygium komatiense'', vrsta jagodičevke<ref>{{Cite web |title=Komati Waterberry (Syzygium komatiense) |url=https://www.inaturalist.org/taxa/1150068-Syzygium-komatiense |access-date=2022-05-26 |website=iNaturalist |language=en}}</ref> *''Thorncroftia lotterii'', cvetoča rastlina<ref>{{Cite web |title=Notes on the Lamiaceae: A new Tetradenia and a new Thorncroftia from South Africa |url=https://www.researchgate.net/publication/238382911}}</ref> *''Acontias albigularis'', vrsta kuščarja *''Procrica mariepskopa'', vrsta vešče *''Amphilius engelbrechti'', gorski som Inkomati<ref>{{Cite web |title=Four new species of Amphilius |url=https://www.planetcatfish.com/forum/viewtopic.php?t=49856 |access-date=2022-05-26 |website=www.planetcatfish.com |language=en-gb}}</ref> *''Aloe craibii''<ref>{{Cite web |title=Threatened Species Programme {{!}} SANBI Red List of South African Plants |url=http://redlist.sanbi.org/species.php?species=2206-757 |access-date=2022-05-26 |website=redlist.sanbi.org}}</ref> *''Monopsis kowynensis''<ref>{{Cite web |title=Longtom Oneye (Monopsis kowynensis) |url=https://www.inaturalist.org/taxa/590074-Monopsis-kowynensis |access-date=2022-05-26 |website=iNaturalist |language=en}}</ref> *''Aloe nubigena''<ref>{{Cite web |title=Aloe nubigena |url=https://www.plantzafrica.com/plantab/aloenubigena.html |access-date=2022-05-27 |website=www.plantzafrica.com }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Kruger National Park Summer.jpg|thumb|Krugerjev narodni Park, največje zavarovano območje v Južni Afriki]] === Ohranitvena območja === Raznolika in posebna flora in favna province je zaščitena v številnih naravnih rezervatih. *Naravni rezervat Barberton *[[Naravni rezervat kanjona reke Blyde]] *Čezmejni park Veliki Limpopo, prej znan kot čezmejni park Gaza-Kruger-Gonarezhou. Ta mednarodni park divjadi združuje nekatera najboljša in najbolj uveljavljena območja divjadi v južni Afriki. Park se upravlja kot integrirana enota čez tri mednarodne meje, ki še niso bile tako velike, vključno Krugerjev narodni park (Južna Afrika), [[narodni park Limpopo]] (Mozambik) in [[narodni park Gonarezhou]] (Zimbabve). *Narodni botanični vrt Lowveld v Mbombeli *Rezervat divjadi Sabi Sand, ki ga sestavljajo številni zasebni rezervati: Nottens Bush Camp, Idube Safari Lodge, Chitwa Chitwa Game Lodge, Djuma Game Reserve, Exeter Game Lodge, Inyati Private Game Reserve, Leopard *Hills Private Game Reserve, Lion Sands Private Game Reserve, Londolozi Game Reserve, Mala Mala Game Reserve, Savanna Private Game Reserve in Ulusaba Game Lodge. *Dolina Verloren blizu Dullstrooma Številne rastlinske vrste so edinstvene za različne geološke formacije znotraj Mpumalange. Nekateri primeri teh formacij vključujejo serpentine gorovja Barberton, norite Sekhukhunelanda, kvarcite kanjona reke Blyde in dolomite na severnih planotah.<ref>{{Cite book|title=Trees and shrubs of Mpumalanga and Kruger National Park|url=https://archive.org/details/treesshrubsofmpu0000schm|last=Ernst.|first=Schmidt|date=2007|publisher=Jacana Media|others=Lotter, Mervyn., McCleland, Warren., Burrows, J. E. (John Eric), 1950-, Burrows, Sandie, 1959-, Hempson, Dave., Amm, Mike.|isbn=978-1-77009-375-1|edition=2nd ed., rev. and updated|location=Johannesburg|oclc=309666362}}</ref> == Občine == [[File:Map of Mpumalanga with districts labelled (2011).svg|thumb|Okrožja in lokalne občine Mpumalanga]] Provinca Mpumalanga je razdeljena na tri okrožne občine. Okrožne občine so nato razdeljene na 18 lokalnih občin: {{col-begin|width=50%}} {{col-break}} * '''Okrožje Ehlanzeni''' ** občina Bushbuckridge ** občina Mbombela ** občina Nkomazi ** občina Thaba Chweu ** občina Umjindi {{col-break}} * '''Okrožje Gert Sibande''' ** občina Albert Luthuli ** občina Dipaleseng ** občina Govan Mbeki ** občina Lekwa ** občina Mkhondo Občina ** Msukaligwa ** Pixley ka Seme {{col-break}} * '''Okrožje Nkangala''' ** Občina Delmas ** Občina Dr. JS Moroka ** Občina Emalahleni, Mpumalanga ** Občina Highlands ** Občina Steve Tshwete ** Občina Thembisile {{col-end}} == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === [[File:Farm in Mpumalanga.jpg|thumb|Kmetija v Mpumalangi Highveld]] 68 % površine province se uporablja za [[kmetijstvo]]. Podnebni kontrasti med bolj sušno regijo Highveld z mrzlimi zimami in vročim, vlažnim Lowveldom omogočajo različne kmetijske dejavnosti. Mpumalanga je že desetletja pomemben dobavitelj sadja in zelenjave za lokalne in mednarodne trge.<ref name="Mather 426–436">{{Cite journal |last=Mather |first=Charles |date=November 2000 |title=Foreign Migrants in Export Agriculture: Mozambican Labour in the Mpumalanga Lowveld, South Africa |url=http://dx.doi.org/10.1111/1467-9663.00128 |journal=Tijdschrift voor economische en sociale geografie |volume=91 |issue=4 |pages=426–436 |doi=10.1111/1467-9663.00128 |issn=0040-747X}}</ref> Zgodovina razlastitve pomeni, da so kmetijska zemljišča večinoma v lasti belcev, čeprav si politike prerazporeditve zemljišč prizadevajo to rešiti. Pridelki vključujejo koruzo, pšenico, sirek, ječmen, sončnično seme, sojo, makadamije, arašide, sladkorni trs, zelenjavo, kavo, čaj, bombaž, tobak, citruse, subtropsko in listopadno sadje.[36] Naravna paša pokriva približno 14 % Mpumalange. Glavni proizvodi so govedina, ovčetina, volna, perutnina in mlečni izdelki. Kmetijstvo v provinci poganja kombinacija sezonskih, stalnih in začasnih delavcev. Razmere na kmetijah se zelo razlikujejo, vendar se sezonski in začasni delavci, od katerih jih je veliko delavcev migrantov iz bližnjega Mozambika, soočajo z veliko negotovostjo. Gozdarstvo je obsežno okoli Sabie in Graskopa. V bližini gozdov so Ngodwana, kjer je ena največjih papirnic v Južni Afriki (Sappi).<ref>[http://www.mpuleg.gov.za/about/historymain.html Mpumalanga in brief: The economy of the province] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060513142308/http://www.mpuleg.gov.za/about/historymain.html|date=13 May 2006}} (URL accessed 30 April 2006)</ref> === Rudarstvo === Rudarjenje poteka obsežno, najdeni minerali pa vključujejo [[zlato]], kovine [[platina|platinske skupine]], silicijev dioksid, kromit, vanadiferni magnetit, srebrni [[cink]], [[antimon]], [[kobalt]], [[baker]], [[železo]], [[mangan]], [[kositer]], [[premog]], andaluzit, krizotilni azbest, kremenčevo kislino, [[apnenec]], magnezit, [[smukec]] in [[skrilavec]]. Zlato je leta 1883 v provinci Mpumalanga prvič odkril Auguste Roberts v gorah, ki obdajajo današnji Barberton. Zlato se na območju Barbertona še danes koplje.<ref>[http://www.exploresouthafrica.net/mpumalanga/attractions/lowveldtowns.htm "Barberton"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928180955/http://www.exploresouthafrica.net/mpumalanga/attractions/lowveldtowns.htm |date=28 September 2011 }}, Mpumalanga South Africa, ExploreSouthAfrica.net. (URL accessed 30 April 2006)</ref> Mpumalanga predstavlja 83 % proizvodnje premoga v Južni Afriki. 90 % porabe premoga v Južni Afriki se porabi za proizvodnjo električne energije in industrijo sintetičnih goriv. Termoelektrarne na premog so v bližini nahajališč premoga. Tovarna za utekočinjanje premoga v Secundi (Secunda CTL) je ena od dveh tovarn za pridobivanje nafte iz premoga v državi, ki jo upravlja podjetje za sintetična goriva Sasol. Visoka gostota termoelektrarn na premog v gorovju Mpumalanga pomeni, da ima regija najvišje ravni onesnaženosti z dušikovim dioksidom na svetu.<ref>{{Cite web|url=https://witbanknews.co.za/116572/dirtiest-air-world/|title=We have the dirtiest air in the world|date=November 2018}}</ref> === Atrakcije === Mpumalanga je priljubljena med turisti. [[Krugerjev narodni park]], ustanovljen leta 1898 za zaščito divjih živali v Lowveldu, ki pokriva 20.000 kvadratnih kilometrov, je priljubljena destinacija. Med drugimi večjimi turističnimi atrakcijami so jame Sudwala in [[kanjon reke Blyde]]. Številne dejavnosti, vključno z velikim skokom, gorskim in štirikolesnim kolesarjenjem, konjskimi potmi, raftingom in opazovanjem velike divjadi, so endemične za to regijo. To je območje ''[[velikih pet]]''. Mesta v Lowveldu so Barberton, Mbombela, White River, Sabie, Graskop, Hazyview, Malelane, [[Pilgrim's Rest]], Lydenburg in Nkomazi. Leta 2008 je bila ustanovljena pot visoke kulinarike, ki se je raztezala od Mbombele navzdol do Hazyviewa. Gurmanska pot Lowveld zajema štiri najboljše restavracije z vrhunsko kulinariko, ki jih ponuja območje.<ref>[https://archive.today/20090921024953/http://blog.accommodationhunter.co.za/haute-cuisine/ Mpumalanga Haute Cuisine]</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Landscape kruger-park.jpg|[[Krugerjev narodni park]] File:Motlatse Canyon Bourke's Luck Potholes bridge (2).jpg|Bourke's Luck brezna File:Three Rondavels Blyde River Canyon.jpg|''Trije Rondaveli'' kanjona reke Blyde File:Eastern Transvaal.jpg|Veliki rob File:Lisbon Falls - Tvl.jpg|''Lizbonski slapovi''. File:Pilgrim Rest.jpg|''Romarsko počivališče''. File:Blyde.jpg|reka Treur </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mpumalanga}} * [http://www.mpumalanga.gov.za/ Mpumalanga Provincial Government] * [http://www.mpumalanga.com/ Mpumalanga Tourism and Parks Agency] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Južne Afrike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] 5ert6k8bflqy84l1ydhh16z3o4fvwjg 118 584108 6705350 6704943 2026-07-01T18:12:51Z Raprep 220594 6705350 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini izključno gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 uvedel ekonomske sankcije zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[psihološke operacije]] slovenske strani, temelječe na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 2laqxmg1qnapn3013her2ifqam2j7hb 6705355 6705350 2026-07-01T18:33:12Z Raprep 220594 6705355 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini izključno gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 uvedel ekonomske sankcije zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[psihološke operacije]] slovenske strani, temelječe na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ o2i2v0aeqi95y7gsla1ds6ybw0bypx6 6705358 6705355 2026-07-01T18:50:14Z Raprep 220594 6705358 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini izključno gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 uvedel ekonomske sankcije zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[psihološke operacije]] slovenske strani, temelječe na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ ejoeiqodhlzpd95chmtlj060d53cwix 6705369 6705358 2026-07-01T19:14:33Z Raprep 220594 6705369 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini izključno gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 uvedel ekonomske sankcije zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[psihološke operacije]] slovenske strani, temelječe na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ gghoboesft1f5uvph1hm8e2zbtrtch4 0 585384 6705573 6677065 2026-07-02T11:29:23Z Pinky sl 2932 pp infopolje, np, datumi 6705573 wikitext text/x-wiki {{short description|Nemüki politik, jurist in žurnalist (rojen 1941)}} {{infobox officeholder | name = Alexander Gauland | honorific-suffix = Poslanec v nemškem zveznem parlamentu | image = 2021-05-19 AfD Alexander Gauland by Olaf Kosinsky (3x4 cropped).jpg | caption = Gauland maja 2021 | office1 = Vodja opozicije | chancellor1 = [[Angela Merkel]] | alongside1 = [[Alice Weidel]] | term_start1 = 24. oktober 2017 | term_end1 = 26. oktober 2021 | predecessor1 = [[Sahra Wagenknecht]] <br /> [[Dietmar Bartsch]] | successor1 = [[Ralph Brinkhaus]] | office = Vodja [[Alternativa za Nemčijo]] | alongside = [[Jörg Meuthen]] | term_start = 2. december 2017 | term_end = 30. november 2019 | predecessor = [[Frauke Petry]] | successor = [[Tino Chrupalla]] | office2 = Predsednik [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Bundestag]]u | 1blankname2 = {{nowrap|Chief Whip}} | 1namedata2 = [[Bernd Baumann]] | deputy3 = [[Tino Chrupalla]]<br />[[Peter Felser]]<br />[[Leif-Erik Holm]]<br />[[Sebastian Münzenmaier]]<br />[[Beatrix von Storch]] | alongside2 = Alice Weidel | term_start2 = 26. september 2017 | term_end2 = 30. september 2021 | predecessor3 = ''Položaj na novo odprt'' | successor3 = Tino Chrupalla | office5 = Državni sekretar in vodja pisarne države Hessen | 1blankname5 = {{nowrap|Minister-predsednik}} | 1namedata5 = [[Walter Wallmann]] | term_start5 = 24. april 1987 | term_end5 = 5. april 1991 | predecessor5 = Paul Leo Giani | successor5 = Hans Joachim Suchan | office6 = Član [[Bundestag]]a <br /> za [[Brandenburg]] | term_start6 = 24. oktober 2017 | term_end6 = 24. marec 2025 | predecessor6 = ''Multi-member district'' | constituency6 = [[Electoral system of Germany|AfD List]] {{Collapsed infobox section begin |last=yes |Brandenburg state politics <br /> (2014 – 2017) |titlestyle=border:1px dashed lightgrey;}}{{Infobox officeholder |embed=yes | office7 = Predsednik [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Brandenburg]]u | term_start7 = Februar 2014 | term_end7 = 8 Aprila 2017 | predecessor7 = Roland Scheel (2013) | successor7 = [[Andreas Kalbitz]] | office8 = Vodja [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Landtag Brandenburg]] | deputy8 = [[Birgit Bessin]]<br />[[Thomas Jung (politik)|Thomas Jung]] | term_start8 = 21. september 2014 | term_end8 = 25. oktober 2017 | predecessor8 = ''Položaj ustanovljen'' | successor8 = Andreas Kalbitz | office9 = Member of the [[Landtag of Brandenburg]]| | term_start9 = 8. oktober 2014 | term_end9 = 25. oktober 2017 | predecessor9 = ''Multi-member district'' | successor9 = Jan-Ulrich Weiß | constituency9 = AfD lista{{Collapsed infobox section end}}}} | birth_name = Alexander Eberhardt Gauland | birth_date = {{nowrap|{{birth date and age|1941|2|20|df=y}}}} | birth_place = [[Chemnitz]], [[Tretji rajh]] | death_date = | death_place = | party = [[Alternativa za Nemčijo]] (2013–danes) | otherparty = [[Krščansko demokratska unija Nemčije|Krščansko demokratska unija]] (1973–2013) | partner = Carola Hein | children = 2 | alma_mater = [[Univerza v Marburgu]] | office7 = Član [[Bundestag]]a <br /> za Saško | predecessor7 = [[Detlef Müller (politik)|Detlef Müller]] | constituency7 = [[Chemnitz]] | term_start7 = 25. marec 2025 }} '''Eberhardt Alexander Gauland''' (* [[20. februar]] [[1941]] v [[Chemnitz|Chemnitzu]]) je nemški [[Pravnik|odvetnik]], [[publicist]] in desničarski populistični [[politik]] ( [[Alternativa za Nemčijo|AfD]], prej [[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]] ). Med letoma 2017 in 2019 je bil Gauland eden od dveh zveznih tiskovnih predstavnikov (vodje stranke) stranke AfD. Od leta 2017 je poslanec nemškega Bundestaga, kjer je bil od leta 2017 do 2021 eden od dveh vodij poslanskih skupin svoje stranke skupaj z Alice Weidel.Od leta 2019 je častni predsednik stranke AfD, od leta 2021 pa tudi član poslanske skupine AfD v Bundestagu. Na zveznih volitvah leta 2025 je kandidiral za saško stranko AfD, potem ko je prvotno napovedal upokojitev iz politike <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Kai Kollenberg,Jan Sternberg|url=https://www.saechsische.de/politik/regional/bundestagswahl-alexander-gauland-kandidiert-fuer-sachsen-afd-in-chemnitz-TD23H5J7LVD4FNRE4ZYK2RA2TA.html|titel=Alexander Gauland kandidiert für Sachsen-AfD in Chemnitz|datum=2024-11-23|zugriff=2024-11-23|sprache=de}}</ref>, in osvojil neposredni mandat. Gauland je bil član CDU od leta 1973 do 2013. Med svojo strankarsko kariero je delal na frankfurtskem magistratu in na zveznem ministrstvu za okolje, od leta 1987 do 1991 pa je vodil hesensko državno kanclerstvo pod vodstvom ministrskega predsednika Walterja Wallmanna, ki je bil njegov [[Mentorstvo|mentor]].Kontroverzna odločitev o premestitvi, ki jo je Gauland sprejel kot vodja državnega kanclerskega urada, se je v nemško literaturo znašla pod imenom afera Gauland.Med letoma 1991 in 2005 je bil urednik dnevnega časopisa ''Märkische Allgemeine'' s sedežem v [[Potsdam|Potsdamu]] in je objavljal številne članke, med drugim tudi ''vodnik o konzervativizmu''.Nazadnje je bil vodilni mislec Berlinskega kroga . Gauland je ustanovni član [[Evro|protievropske]] [[Alternativa za Nemčijo|volilne alternative 2013]] in iz nje nastale stranke "Alternativa za Nemčijo" (AfD). Bil je predsednik stranke AfD Brandenburg.Po volitvah v Brandenburgu leta 2014, na katerih je bil vodilni kandidat, je postal vodja poslanske skupine svoje stranke in višji poslanec v brandenburškem deželnem parlamentu.Skupaj z Alice Weidel je bil vodilni kandidat AfD na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]], osvojil sedež v Bundestagu in bil nato izvoljen za sopredsednika parlamentarne skupine. 2. dne&nbsp;Decembra 2017 je bil Gauland na strankarski konferenci v [[Hannover|Hannovru]] izvoljen za drugega zveznega tiskovnega predstavnika stranke AfD, poleg Jörga Meuthena.30. novembra 2019 je bil za njegovega naslednika izvoljen Tino Chrupalla, potem ko je Gauland zavrnil ponovno kandidaturo. Še posebej med kampanjo za zvezne volitve leta 2017 so bile Gaulandove izjave večkrat dojete kot [[Rasizem|rasistične]] in revizionistične. Glede na študijo, predstavljeno januarja 2019, [[Zvezni urad za zaščito ustave]] potrjuje, da ima Gauland "etnično-nacionalistične poglede na družbo" in " obremeni tiste, ki niso del njegove lastne, nadgrajene skupine". Trdi, da "namerno delegitimizira" verodostojnost parlamentarne demokracije. Gauland s svojimi izjavami, na primer o migrantih ali nacistični preteklosti Nemčije, vedno znova sproža polemike. == Življenje == === Izvor in mladost === Alexander Gauland se je rodil leta 1941 v Chemnitzu [[Saška|na Saškem]] kot sin policijskega podpolkovnika Alexandra Gaulanda (* 1881), ki je bil upokojen leta 1936. Oče je delal na [[Kraljevina Saška|saksonskem kraljevem dvoru]] v Dresdnu. Sina je poimenoval po ruskem carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru&nbsp;I.]] Alexander Gauland je odraščal v Chemnitz-Kaßbergu, za katerega je bilo pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] značilno, da je tam živel višji sloj , in tam od leta 1946 obiskoval šolo v sovjetski coni in kasneje v [[Nemška demokratična republika|NDR]], najprej tamkajšnjo šolo André in nato srednjo šolo Goethe v [[Chemnitz|Karl-Marx-Stadtu]]. Po končani srednji šoli v NDR leta 1959 na Friedrich-Engels-Oberschule, prav tako v mestu Karl-Marx-Stadt, je pobegnil iz NDR v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko]] Nemčijo, ker mu je bila po lastnih izjavah odvzeta možnost študija. Sprva je bil nastanjen v zasilnem sprejemnem taborišču Marienfelde (Berlin) , nato pa v Giessenu v Hessnu. === Študij prava v Marburgu in Giessenu === Zahodnonemški dopolnilni izpit za maturo NDR je opravil v Darmstadtu leta 1960 , zgodovino in [[Politične znanosti|politologijo]] ter pravo pa je od leta 1960 naprej študiral na Univerzi Philipps v Marburgu in Univerzi Justusa Liebiga v Giessenu. V Marburgu je bil vključen v Krog krščanskodemokratskih študentov (RCDS) in kot ''univerzitetni starešina'' predsedoval študentski skupščini (kot naslednik Walterja Wallmanna ). Po končanem študiju je trpel za hudo [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in šest tednov preživel v psihiatrični bolnišnici v Bonnu. <ref>{{Internetquelle|autor=Alexander-Georg Rackow, Jan Fleischhauer|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/rueckzug-von-der-parteispitze-afd-chef-alexander-gauland-im-interview_id_11402031.html|titel=AfD-Chef Gauland: „Ein Teil meiner Familie hat völlig mit mir gebrochen“|werk=[[Focus]]|datum=2019-11-30|zugriff=2019-12-02}}</ref> Leta 1970 je na Pravni fakulteti in političnih znanosti Univerze v Marburgu doktoriral iz prava pod vodstvom strokovnjaka za mednarodno pravo Gerharda Hoffmanna z disertacijo z naslovom ''"Načelo legitimnosti v državni praksi od Dunajskega kongresa naprej'' ". <ref>{{Internetquelle|autor=|url=http://d-nb.info/720047927|titel=Katalog der Deutschen Nationalbibliothek|zugriff=2019-01-20}}</ref> Prvi pravniški državni izpit je opravil v [[Hessen|Hessnu]] leta 1966, drugi pravniški državni izpit pa leta 1971. === Politična kariera v CDU === ==== Postaje v Bonnu, Edinburghu in Frankfurtu na Majni ==== Po doktoratu je od leta 1970 do 1972 delal v Uradu za stike z javnostmi in informiranje zvezne vlade v Bonnu, od leta 1974 do 1975 je bil [[Ataše|tiskovni ataše]] na generalnem konzulatu v [[Edinburg|Edinburghu]] [[Škotska|na Škotskem]], nato pa v parlamentarni skupini CDU/CSU v Bonnu. V Bundestagu je srečal svojega mentorja Walterja Wallmanna, takratnega podpredsednika parlamentarne skupine Unije. Potem ko je Wallmann postal parlamentarni vodja, je Gauland, ki se je leta 1973 pridružil CDU, na Wallmannovo prošnjo postal njegov osebni svetovalec. Gaulandu je zelo zaupal in ga v svoji avtobiografiji (2002) pohvalil kot "izjemno izobraženega, nikakor ne vedno odprtega za zahteve politične taktike, zanimal se je za vsa vprašanja in predvsem kot človeka, ki je znal združiti zvestobo s pogumom, da bi nasprotoval cilju". Bil je "pomemben svetovalec". Zaradi dobrega rezultata CDU Hesse na lokalnih volitvah v Hessnu leta 1977 se je Gauland preselil v [[Römer]] v Frankfurtu na Majni. Wallmann in njegovi kolegi so želeli ustaviti uspeh socialnih demokratov na zvezni ravni s spremembo politike v nekdanji levičarski trdnjavi. Tam je bil osebni asistent, pisec govorov in vodja pisarne župana Wallmanna. Kot mestni direktor [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]] je med drugim organiziral prevoz [[Vietnam|vietnamskih]] [[Begunec|beguncev]] ( ljudi s čolnov ) v hessensko metropolo. Z Wallmannom, ki je postal prvi zvezni minister za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost v kabinetu Kohla II, se je leta 1986 preselil na zvezno ministrstvo v Bonnu, kjer je pomagal ustanoviti centralni oddelek . ==== Državni sekretar v Hessnu ==== Po zmagi na deželnih volitvah v Hessnu leta 1987 je postal državni sekretar in vodja hesenskega državnega kanclerskega urada v Wiesbadnu pod vodstvom ministrskega predsednika Wallmanna. Politolog Eike Hennig je Gaulanda videl kot "liberalno-konservativnega" politika, ki pa je med volilno kampanjo igral vodilno vlogo v "kampanji proti integracijski imigracijski politiki ". Za izvedbo ''akcijskega programa Hesse-Thuringia,'' investicijskega programa za obnovo vzhoda, mu je bilo leta 1989 zaupano vodenje delovne skupine kabineta, v kateri sta bila tudi državna sekretarja Dieter Posch (FDP) in Claus Demke (CDU). 16. februarja 1993 se je v ''časopisu Frankfurter Rundschau'' pojavil oglas, ki se je nanašal na javno razpravo 24. februarja 1993 na temo "Državljanstvo, priseljevanje in azil v kozmopolitski Nemčiji" v dominikanskem samostanu v Frankfurtu. Poleg Gaulanda so kot udeleženci razprave imenovani Winfried Hassemer, Dieter Hooge in drugi. Besedilo je spremljala izjava, ki so jo podpisali številni vidni ljudje (med njimi Ignatz Bubis, Daniel Cohn-Bendit, Joschka Fischer in [[Marcel Reich-Ranicki]]). Vseboval je stavke, kot je ta: "Kar lahko dosežemo, je moderna Nemčija, ki se bo lahko pridružila Evropi. Potrebna je pragmatična in humana imigracijska politika. Potrebujemo inteligentno in odgovorno azilno politiko, ki v osnovi podpira zavezanost družbe k velikodušnosti." Govorilo se je tudi o "republiki, ki je kot odprta družba pustila za seboj svojo 'etnični' avoportret". Njegov poskus premestiti višjega ministrskega svetnika Rudolfa Wirtza (SPD), da bi naredil prostor za svojega strankarskega kolega Wolfganga Egerterja, je privedel do večstopenjskih postopkov pred upravnimi sodišči in državnopolitične polemike, znane kot " afera Gauland ". V tem primeru se je razpravljalo o Egerterjevi preteklosti v Witikobundu , Gauland pa je moral med postopkom podati izjave pod prisego. Izkazalo se je, da so te lažne. Pisatelj [[Martin Walser]] je zgodbo skupaj z njenimi protagonisti obdelal v zelo priznanem romanu ''Finks Krieg'' v obliki ključa, ki ga je leta 1996 izdala založba Suhrkamp Verlag. Gauland je resnični model za enega od glavnih likov po imenu ''Tronkenburg.'' V odgovor je Walserja obtožil nepoznavanja lokalnih razmer. Po mnenju pravnega strokovnjaka Heinza Müller-Dietza se je Gauland označil za "žrtev svojeglavega protagonista". ==== Generator idej "Berlinskega kroga" ==== Tako kot Hans-Joachim Schoeps in Günter Rohrmoser je veljal za enega od konservativcev v krogu CDU/CSU. Gauland, ki je v zadnjih letih kritiziral smer CDU pod kanclerko [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] in je bil nazadnje zamisel konservativnega " Berlinskega kroga "znotraj stranke, je marca 2013 po mnogih letih članstva zapustil CDU. Pred tem si je prizadeval za dialog z različnimi predstavniki na dogodkih strank, mladinskih organizacij in fundacij . === Založnik revije "MAZ" === Od leta 1991 do 2005 je bil Gauland soupravni direktor ( generalni zastopnik ) ''Märkische Verlags- und Druck-Gesellschaft,'' ki je bil takrat del založniške skupine ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' (FAZ), in založnik ''Märkische Allgemeine'' (MAZ) v Potsdamu. Po padcu berlinskega zidu je bil odgovoren za proces prehoda iz nekdanjega organa SED v neodvisni dnevni časopis. Bralci so bili politično socializirani drugače, kar mu je predstavljalo večje izzive. Neizkušeno nadaljnje zaposlovanje politično pristranskih urednikov je prav tako vodilo do težav z verodostojnostjo, je Gauland samokritično priznal za nazaj. Leta 1993 je Gauland sopodpisal poziv "''Frankfurtska intervencija – Jens Reich naj postane zvezni predsednik"''. Poleg uredniškega dela je Gauland delal tudi kot svobodni novinar za MAZ. Zgodovinar Michael Stürmer (2005) je objavljene prispevke opisal kot "filozofsko-politične razprave". V poročilu ''(Kadrovski in institucionalni prehodi v brandenburški medijski krajini),'' ki ga je leta 2011 za ''preiskovalno komisijo 5/1'' brandenburškega deželnega parlamenta pripravila politologinja Ariane Mohl, članica državnega raziskovalnega združenja SED, je bilo navedeno, da Gauland ni "odkrito in pregledno obravnaval preteklosti urednikov MAZ" v NDR. Čeprav sta bila med njegovim mandatom zaradi njune preteklosti [[Stasi|v Stasi]] odpuščena dva nekdanja glavna urednika, ostaja nejasno, "katera merila je Gauland uporabil pri pregledu posameznih primerov". Leta 2011 je Gauland v članku trdil, da Brandenburg "nima meščanske zgodovine in zato nima meščanske tradicije". To je sprožilo medijsko podprto razpravo v deželni politiki, v kateri so sodelovali vodilni politiki iz skoraj vseh frakcij, med katero ga je predsednica CDU Brandenburg in poslanske skupine CDU v deželnem parlamentu Brandenburga, Saskia Ludwig, obtožila, da je "lastne napake iz obdobja po združitvi prevalil na domnevno [[Proletariat|proletarizirano]], nezrelo strukturo prebivalstva v Brandenburgu". === Strankarsko-politična preusmeritev === ==== Funkcionar stranke AfD ==== Skupaj s članoma CDU Konradom Adamom in Berndom Luckejem ter [[Gerd Robanus|Gerdom Robanusom]] je bil septembra 2012 ustanovni član stranke ''Alternativa na volitvah leta 2013.'' Aprila 2013 je bil na ustanovni konferenci stranke skupaj s [[Patricia Casale|Patricio Casale]] in [[Roland Klaus|Rolandom Klausom]] izvoljen za namestnika tiskovnega predstavnika [[Evro|evrsko]] kritične stranke AfD. Februarja 2014 <ref name="dpa">dpa: {{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/brandenburgs-afd-wahlt-gauland-zum-landesvorsitzenden-7301320.html|titel=''Gauland führt die AfD in Brandenburg. Euro-Kritiker rüsten sich für Europawahlkampf''|zugriff=2023-06-18}} In: ''[[Potsdamer Neueste Nachrichten]]'', Nr. 34, 10. Februar 2014, S. 14.</ref> je bil izvoljen na deželni strankini konferenci v Großbeerenu proti tekmecu s približno 77 glasovi.&nbsp;Odstotek <ref name="dpa" /> glasov za predsednika stranke AfD Brandenburg, ki je nasledil Rolanda Scheela, ki je odstopil decembra 2013. Po mnenju opazovalcev je stranka hitro izkoristila njegove in Adamove poklicne izkušnje v medijih. Gauland je s kontroverznim dokumentom, v katerem je zagovarjal zbliževanje z [[Rusija|Rusijo]], zaostril [[Zunanja politika|zunanjepolitični]] profil stranke AfD. V javnosti je veljal za Luckejevega notranjestrankarskega nasprotnika. Tudi družboslovci ga uvrščajo med pripadnike desnega krila stranke AfD, ne nazadnje zaradi njegovih političnih odločitev. Raziskovalci, kot so [[David Bebnowski]], Franz Walter, Lars Geiges, Stine Marg, Alexander Häusler, Gudrun Hentges, Jürgen W. Falter, Frank Decker, Sebastian Friedrich, Lothar Probst, [[Susanne Merkle]] in Elmar Wiesendahl to in Gaulandovo vlogo v stranki opisujejo kot pretežno nacionalno ali desnokonservativno . Po Gaulandovih besedah AfD, ki jo imenuje "stranka malih ljudi", ponuja politični dom za "dolgo zakopan nacionalno-liberalni odnos do življenja, ki ni ne desni ne levi, ampak globoko človeški, konzervativni ne v političnem smislu, temveč v vsakdanjem smislu". Poleg "ekonomsko izobraženih ekonomskih liberalcev " gre za gibanje " protestnih volivcev " z "nacionalno konservativno" in "nacionalno liberalno" usmeritvijo. Prepričan je, da bo prevzela zapuščino FDP . V študiji o stranki AfD Brandenburg, ki jo je naročila Leva stranka Brandenburg ("Če poimenujem tisto, kar ljudi zadeva, sem demokrat", 2014), sta Christoph Kopke in Alexander Lorenz iz Centra Moses Mendelssohn za evropsko-judovske študije v Potsdamu obravnavala Gaulandov stik z revijo ''Compact'' Jürgena Elsässerja in njegovo predavateljsko dejavnost v bratovščinah.<ref>{{Internetquelle|autor=Alexander Fröhlich|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/unter-beobachtung-7260373.html|titel=''Unter Beobachtung.''|zugriff=2023-06-18}} In: ''[[Potsdamer Neueste Nachrichten]]'', Nr. 266, 15. November 2014, S. 22.</ref> Wolfgang Storz iz sindikatu povezane fundacije Otto Brenner, ki je izvedel študijo o politični in novinarski mreži Querfront, se je skliceval tudi na Gaulandove intervjuje in pisanje za revijo Elsässer. Po mnenju opazovalcev je za vodenje znotrajstrankarskih razprav uporabljal tudi novi desničarski tednik ''Junge Freiheit''. Bil je tudi govornik v novi desničarski Knjižnici konservativizma v Berlinu, na tako imenovani mirovni konferenci Compact v Berlinu in v Društvu za državno in ekonomsko politiko v Hamburgu, kot sta Kopke in Lorenz dodala v članku iz leta 2016. [[Slika:2015-07-04_AfD_Bundesparteitag_Essen_by_Olaf_Kosinsky-225.jpg|levo|sličica| Alexander Gauland na zvezni konferenci stranke AfD 4. julija 2015 v Essnu]] Marca 2015 je bil eden prvih, ki je podpisal tako imenovano "[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Erfurtsko resolucijo]]", ki sta jo sprožila voditelja dežel [[Björn Höcke]] iz Turingije in André Poggenburg iz Saške-Anhalta. <ref>Redaktion: {{Webarchive|url=http://derfluegel.de/alexander-gauland-unterzeichnet-die-erfurter-resolution/}} Erfurter Resolution, 14. März 2015, abgerufen am 30. Mai 2015.</ref> Aprila 2015 je bil na deželni strankini konferenci v Pritzwalku ( okrožje Prignitz ) ponovno izvoljen za predsednika dežele z 88,7 odstotka <ref>{{Internetquelle|autor=Thorsten Metzner|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/gauland-halt-afd-auf-rechtskurs-7238302.html|titel=''Gauland hält AfD auf Rechtskurs. Chef macht Stimmung gegen Flüchtlingsheime.''|zugriff=2023-06-18}} In: ''Potsdamer Neueste Nachrichten'', Nr. 91, 20. April 2015, S. 12.</ref> glasov. Na izredni zvezni strankarski konferenci AfD v Essnu julija 2015, kjer je Petry premagal Luckeja, je bil ponovno izvoljen za namestnika zveznega tiskovnega predstavnika z 83,8 odstotka glasov, tokrat skupaj z Beatrix von Storch in Albrechtom Glaserjem . Po Kopkeju in Lorenzu (2016) Gauland v zadnjem času "še bolj prilagaja AfD ostrejši desničarski smeri" kar je presenetljivo, saj je prej veljal za konservativca, a [[Integriteta|integritetnega,]] tudi v akademskih krogih .Njegova izjava, da je bila razprava o begunski krizi v Nemčiji od leta 2015 "darilo" za njegovo stranko, je bila po mnenju Häuslerja in Virchowa del poskusov AfD, da se profilira kot "stranka proti [[Begunec|beguncem]] " in s tem kot "politična upravičenka vala [[Rasizem|rasističnih]] protestov". Za Häuslerja, ki Gaulandu včasih pravi, da ima "desničarski populistični slog" in ga ima za "spin doktorja" stranke , politik podpira Höckejevo namero, da AfD uveljavi kot "desničarsko ' gibanje '". Oba sta na demonstracijah v Vzhodni Nemčiji imela govore z "nacionalističnim patosom " in poskušala združiti moči z [[Skrajna desnica|radikalno desnico]] v Evropi: Leta 2016 so Gauland, Höcke in Poggenburg povabili ljudi na zabavo z generalnim sekretarjem [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in poslancem Evropskega parlamenta [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] v Nauenu v Brandenburgu. Poleg tega je Gauland na shodu 2. junija 2016 v Elsterwerdi uporabil slogan "Danes smo strpni, jutri pa tujci v lastni državi" v povezavi z domnevno nevarnostjo tuje infiltracije, kar je sprva zanikal v oddaji ''Anne Will'', a po posnetku priznal (prvotno je ta stavek izviral iz refrena pesmi ''"Tolerant und geisteskrank"'' z zgoščenke ''Adolf Hitler lebt!'' desničarske skrajne skupine "Gigi und Die braunen Stadtmusikanten" glasbenika Daniela Gieseja ). Po besedah Elmarja Wiesendahla bo to "porušilo" požarni zid, postavljen na desni strani unijskih strank, in "zgradilo mostove do nacionalno-konservativne-etnične ideologije", ki bi lahko vključevala tudi " [[Rasizem|rasno ideologijo]] " in "desničarski ekstremizem". [[Slika:2017-04-23_AfD_Bundesparteitag_in_Köln_-68.jpg|sličica| Alexander Gauland (desno) in Alice Weidel (levo) na zvezni konferenci stranke AfD 23. aprila 2017 v Kölnu]] Na strankarski konferenci AfD aprila 2017 je bil skupaj z Alice Weidel izvoljen za vodilnega kandidata v kampanji za zvezne volitve. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/afd-waehlt-alexander-gauland-und-alice-weidelals-spitzenkandidaten-14983992.html|titel=AfD wählt Alexander Gauland und Alice Weidel als Spitzenkandidaten|werk=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2017-04-23|zugriff=2017-05-14}}</ref> Po konferenci stranke so vodilni kandidati prekinili komunikacijo z zvezno tiskovno predstavnico AfD Frauke Petry ; <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stern.de/politik/deutschland/afd-spitzenkandidaten-wechseln-kein-wort-mehr-mit-frauke-petry-7588052.html|title=AfD-Spitzenkandidaten wechseln kein Wort mehr mit Frauke Petry|date=2017-08-22|publisher=}}</ref> ta je avgusta 2017 izrazila pripravljenost za pogovor z Weidelom in Gaulandom. Med [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezno volilno kampanjo leta 2017]] je Gauland pritegnil pozornost z [[Rasizem|rasističnimi]] in revizionističnimi izjavami. V tednu pred volitvami se je Petryjeva <ref>{{Navedi knjigo|title=AfD-Eklat: Nach Petrys Abgang verraten die anderen, wie zerstritten sie waren|date=|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl_2017/petry-geht-nicht-in-afd-fraktion-jetzt-wird-klar-wie-isoliert-petry-wirklich-war_id_7634553.html}}</ref> distancirala od Gaulanda in Weidela ter izrazila razumevanje za volivce, ki so bili nad njunimi izjavami "zgroženi". ==== Poslanec deželnega parlamenta Brandenburga ==== [[Slika:Landtagsprojekt_Brandenburg_Plenum_by_Olaf_Kosinsky-33.jpg|levo|sličica| Alexander Gauland v deželnem parlamentu Brandenburg 9. marca 2016 v Potsdamu]] Gauland je bil že vodilni kandidat stranke AfD Brandenburg na zveznih volitvah leta 2013, <ref>Bundeswahlleiter: {{Webarchive|url=http://www.bundeswahlleiter.de/de/bundestagswahlen/BTW_BUND_13/wahlbewerber/land/liste_12.html}}.</ref> ki so prejele 6,0 odstotka glasov v drugem krogu.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/BU2013/tabelleLand.html|titel=Ergebnisse der Bundestagswahl in Brandenburg 2013|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter Brandenburg</ref> Na volitvah v Brandenburgu leta 2014 je bil ponovno vodilni kandidat in je kandidiral kot neposredni kandidat v deželnem volilnem okraju Potsdam I (volilni okraj 21). Pomembne teme volilne kampanje so bile:&nbsp;Letališče Berlin Brandenburg, notranja varnost in [[priseljevanje]]. Akademski kolektiv Nicole Berbuir, Marcel Lewandowsky in Jasmin Siri v Gaulandovi ponudbi tako levičarskim kot desničarskim volivcem v Brandenburgu vidi znake "vsesplošne protestne stranke". Dosegel je 7,2&nbsp;odstotkov <ref name="Landtagswahl2014">{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/LT2014/tabelleMG.html|titel=Ergebnisse nach Wahlkreisen: Wahlkreis 21 – Potsdam I|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter zur Landtagswahl in Brandenburg 2014</ref> prvih glasov in 7,5 odstotka <ref name="Landtagswahl2014" /> drugih glasov ter je bil izvoljen v 6. krog prek deželne liste AfD. Izvoljen je bil Brandenburški deželni parlament.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/LT2014/tabelleMG.html|titel=Mandate|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter zur Landtagswahl in Brandenburg 2014</ref> 21. septembra 2014 je bil soglasno izvoljen za vodjo skupine. <ref>Marion Kaufmann: {{Webarchive|url=http://www.maz-online.de/Brandenburg/Landtagswahl-2014/AfD-Brandenburg-bestreitet-interne-Machtkaempfe}} In: ''[[Märkische Allgemeine]]'', 22. September 2014, S. Pol1.</ref> V svojem govoru kot najstarejši član državnega parlamenta na otvoritvi državnega parlamenta je govoril o tezah britanskega državnika in filozofa [[Edmund Burke|Edmunda Burka]] o vlogi imperativnega mandata. Druge skupine so to večinoma pozitivno sprejele. Leta 2015 sta Gauland in Markus Frohnmaier v Sankt Peterburgu srečala [[Aleksander Dugin|Aleksandra Dugina]], čigar evrazijske ideje je Gauland opisal kot "zanimive" <ref>{{Internetquelle|autor=Spiegel Online|url=https://www.spiegel.de/plus/wie-putin-die-afd-fuer-seine-zwecke-missbraucht-a-00000000-0002-0001-0000-000163279501|titel=Wie Wladimir Putin die AfD für seine Zwecke missbraucht|zugriff=2019-04-05}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Russland und die AfD: Putins blaue Helfer|date=2019-03-11|issn=0931-9085|url=https://taz.de/efr/Putins-blaue-Helfer/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Paul Middelhoff, Yassin Musharbash|url=https://www.zeit.de/2022/19/afd-russland-krieg-manuel-ochsenreiter|titel=AfD und Russland: …&nbsp;aber unsere Liebe nicht. Der Krieg ändert nichts daran: Die AfD steht an der Seite von Putins Russland. Und zwar enger als bisher bekannt|werk=Die Zeit|datum=2022-05-09|zugriff=2022-06-22}}</ref>.Stroške potovanja je krila " Fundacija sv. Vasilija, ki jo podpira oligarh, zvest Putinu." <ref>{{Navedi knjigo|title=Pro-Russian lobbying in modern Germany|date=2018|issn=1899-6256|pages=127–137, hier S. 133|url=https://pressto.amu.edu.pl/index.php/rie/article/view/17752|doi=10.14746/rie.2018.12.8}}</ref> Gaulanda že leta še posebej zanima kulturna politika, za katero meni, da je "izgubila veliko pomena". Primanjkuje legitimnosti in financiranja. Še posebej " visoka kultura se sooča z vse večjimi težavami". V brandenburškem deželnem parlamentu je bil polnopravni član ''glavnega odbora A1'' in ''odbora za znanost, raziskave in kulturo A6''.<ref>{{Webarchive|url=http://www.landtag.brandenburg.de/de/666524}}, Landtag Brandenburg, abgerufen am 10. Januar 2015.</ref> Od zveznih volitev leta 2017 Gauland ni več poslanec v brandenburškem deželnem parlamentu. Potem ko je odstopil s položaja predsednika dežele Brandenburg, je Gauland postal častni predsednik deželnega združenja AfD. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.afd-brandenburg.de/landesverband/vorstand/|titel=Vorstand|hrsg=Alternative für Deutschland|zugriff=2018-01-08|sprache=dDE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114205141/https://afd-brandenburg.de/landesverband/vorstand/ |date=2024-11-14 }}</ref> === Poslanec v nemškem Bundestagu in vodja stranke === [[Slika:2021-05-19_AfD_MdB_Alexander_Gauland_by_OlafKosinsky_by_OlafKosinsky_MG_8322.jpg|sličica| Alexander Gauland v nemškem bundestagu 19. maja 2021 v Berlinu.]] Alexander Gauland je kandidiral kot neposredni kandidat v volilnem okraju Bundestaga Frankfurt (Oder) – Oder-Spree in bil poražen z 21,9 glasovi. % kandidatu CDU Martinu Patzeltu, ki je prejel 27,1 % prvih glasov. Na listi AfD Brandenburg je bil izvoljen na prvo mesto in se je na zveznih volitvah leta 2017 prek te liste uvrstil v nemški Bundestag. <ref>[http://www.tagesspiegel.de/berlin/bundestagswahl-2017-afd-brandenburg-waehlt-gauland-zum-spitzenkandidaten/19318064.html ''Bundestagswahl 2017 AfD Brandenburg wählt Gauland zum Spitzenkandidaten''] In: ''[[Der Tagesspiegel]]''. 29. Januar 2017.<br /><br />{{Navedi splet|url=https://www.bundeswahlleiter.de/bundestagswahlen/2017/gewaehlte/bund-99/land-12.html#f8868c4d-ba92-4abf-a000-6c279eafaf95|title=Gewählte auf Landeslisten der Parteien in Brandenburg|last=[[Bundeswahlleiter]]|website=www.bundeswahlleiter.de}}</ref> Zvezna konferenca stranke ga je 2. decembra 2017 z 68 odstotki glasov izvolila za zveznega tiskovnega predstavnika stranke [[Alternativa za Nemčijo]], kot enega od dveh tiskovnih predstavnikov skupaj z Jörgom Meuthenom.<ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-12/afd-waehlt-joerg-meuthen-zum-vorsitzenden|titel=AfD: Jörg Meuthen zum Parteivorsitzenden gewählt|werk=[[Die Zeit]]|datum=2017-12-02|zugriff=2017-12-30}}</ref> Glede na raziskavo ''Zeit Online'' je Gauland, tako kot osemnajst drugih članov svoje poslanske skupine, najel osebje iz [[Skrajna desnica|desničarskega skrajnega]] okolja za izvajanje svojega mandata in podporo svojemu parlamentarnemu delu: Do januarja 2018 je zaposloval nekdanjega člana prepovedane stranke Heimattreuen Deutschen Jugend (HDJ), ki je pred tem vsaj od začetka leta 2015 delal kot svetovalec za promet in evropsko politiko v poslanski skupini Brandenburg AfD, <ref>{{Navedi knjigo|title=''Gaulands Nazi-Schatten''.|date=2018-03-19|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/afd-parteichef-gaulands-nazi-schatten/21085548.html|access-date=2025-06-15|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323030616/https://www.tagesspiegel.de/berlin/afd-parteichef-gaulands-nazi-schatten/21085548.html|url-status=bot: unknown}}</ref> kot je Gauland potrdil za ''FAZ''. Po poročanju ''Zeit Online'' je bil še en Gaulandov zaposleni, ki je prihajal iz Brandenburga, aktiven na berlinski neonacistični sceni.Spomladi 2016 so organizatorji neonacističnega koncerta v [[Turingija|Turingiji]] osebo z njegovim imenom registrirali kot stevarda. Preden se je zaposlil pri Gaulandu, je delal kot pripravnik v parlamentarni skupini AfD v Potsdamu, kjer je pritegnil pozornost s svojimi skrajno desničarskimi stališči. 21. marca 2021 je bil Alexander Gauland izvoljen na deželni konferenci stranke AfD v Frankfurtu s 192 od 290 veljavnih glasov.&nbsp;Prvi kandidat z liste Brandenburga je bil ponovno izvoljen za vodilnega kandidata na [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zveznih volitvah leta 2021]].Čeprav je Gauland že nekaj časa prej napovedal, da se bo zaradi visoke starosti umaknil iz politike, se je odločil, da bo ponovno kandidiral za poslanca v Bundestagu. To odločitev je utemeljil z besedami, da bo s svojimi izkušnjami pomagal – po njegovem mnenju – ogroženi poslanski skupini AfD v Bundestagu doseči nadaljnjo stabilnost. V okviru tega je na deželni strankini konferenci v Frankfurtu ponovno kritiziral zveznega tiskovnega predstavnika Jörga Meuthena zaradi njegovih ostrih kritik na zadnji zvezni strankini konferenci AfD v Kalkarju leta 2020. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-03/20/afd-brandenburg-gauland-ist-bundestagswahl-spitzenkandidat|titel=Wahlen: AfD Brandenburg: Gauland als Bundestagswahl-Spitzenkandidat|werk=[[Die Zeit]]|datum=2021-03-21|zugriff=2021-03-23}}</ref> Na zveznih volitvah septembra 2021 je bil Gauland ponovno izvoljen v nemški Bundestag, vendar tokrat ni kandidiral za mesto vodje poslanske skupine AfD. Vendar je bil, podobno kot na prejšnjem položaju zveznega tiskovnega predstavnika stranke, imenovan za častnega predsednika parlamentarne skupine. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.t-online.de/-/90896954|titel=AfD-Fraktion wählt Weidel und Chrupalla als Vorsitzende|zugriff=2021-09-30|sprache=de}}</ref> Kot najstarejši poslanec Bundestaga v 20.Vzakonodajnem obdobju leta 2016 bi Gauland postal najstarejši poslanec Bundestaga, ko bi AfD vstopila v nemški Bundestag, in bi mu tako bilo dovoljeno imeti otvoritveni govor. Z absolutno večino poslancev Bundestaga 26.&nbsp;1. oktobra 2021 je bil predlog stranke AfD zavrnjen, zaradi česar seji ne bi predsedoval najstarejši poslanec Bundestaga, kot pred letom 2017, temveč bi jo ponovno vodil najdlje delujoči poslanec Bundestaga, Wolfgang Schäuble, kot predsednik Bundestaga. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.augsburger-allgemeine.de/politik/Parteien-Ablehnung-fuer-Gauland-als-Alterspraesident-id60880706.html|titel=Ablehnung für Gauland als Alterspräsident|werk=[[Augsburger Allgemeine]]|datum=2021-10-26|zugriff=2021-10-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250615171825/https://www.augsburger-allgemeine.de/politik/Parteien-Ablehnung-fuer-Gauland-als-Alterspraesident-id60880706.html |date=2025-06-15 }}</ref> Leta 2024 je pri 84 letih prehitel Marie-Elisabeth Lüders in postal, po [[Konrad Adenauer|Konradu Adenauerju]], drugi najstarejši poslanec, ki je kdajkoli sedel v Bundestagu. Gauland sprva ni želel ponovno kandidirati na zveznih volitvah leta 2025. <ref>{{Internetquelle|autor=Bastian Brinkmann, Daniel Brössler, Paul-Anton Krüger, Roland Preuß, Henrike Roßbach, Angelika Slavik, Vivien Timmler|url=https://www.sueddeutsche.de/projekte/artikel/politik/bundestag-abgeordnete-berlin-afd-cdu-csu-bundestagswahl-e030586/?reduced=true|titel=Sie machen Schluss|werk=sueddeutsche.de|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2024-08-21|zugriff=2024-08-26|sprache=de|kommentar=[[Paywall]]}}</ref> Vendar je novembra 2024 napovedal, da bo kandidiral kot neposredni kandidat v svojem domačem kraju Chemnitz. <ref name=":0"/> Z 32,2 S 100 % prvih glasov je zmagal v volilnem okraju Chemnitz in bil ponovno izvoljen v Bundestag. ==== Odvzem imunitete ==== Z resolucijo nemškega Bundestaga je bila 30. junija 2019 odvzeta imuniteta Alexandru Gaulandu kot poslancu Bundestaga.&nbsp;Januar 2020 odpravljeno. Večina poslancev AfD se je glasovanja vzdržala. Javno tožilstvo v Frankfurtu na Majni je zahtevalo začasno ustavitev opravljanja dejavnosti, da bi lahko preiskovalo kazenski postopek. Po besedah višje javne tožilke v Frankfurtu Nadje Niesen je Gauland osumljen zasebne davčne utaje v petmestni višini. Njegovo stanovanje v berlinskem predmestju Potsdam so preiskovalni organi opoldne dve uri preiskovali. Preiskave so se nanašale le na registrirani naslov osumljenca. Preiskovalci so v oceno vzeli dve ovojnici, polni dokumentov. Pisarne Bundestaga niso bile preiskane. Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD je za AFP povedal, da se preiskave nanašajo na star primer iz predlanskega leta. Skupina namerava o tem podati podrobnejše komentarje. === Družina in religija === Gauland je ovdovel <ref>{{Internetquelle|autor=Raik Bartnik|url=https://www.tag24.de/nachrichten/politik/deutschland/wahlen/bundestagswahl/mitten-im-wahlkampf-afd-kandidat-gauland-trauert-um-ehefrau-3360545|titel=Mitten im Wahlkampf: AfD-Kandidat Gauland trauert um Ehefrau|zugriff=2025-02-17|sprache=de}}</ref> in oče hčerke Dorothee (* 1983). Od leta 1993 živi v vili v ''berlinskem predmestju'' [[Potsdam]], nedaleč od Svetega jezera. Njegova partnerica Carola Hein je bila lokalna urednica pri ''časopisu Märkische Allgemeine'', ki ga je Gauland izdajal do leta 2005. Sin njegovega partnerja, svetovalec za odnose z javnostmi Stefan Hein, je prav tako član stranke AfD in je bil leta 2014 skupaj s stranko Gauland izvoljen v brandenburški deželni parlament, vendar sprva ni hotel sprejeti njegovega mandata zaradi domnevno lažnega poročila o notranjih strankarskih zadevah za Der ''[[Der Spiegel|Spiegel]]'' <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article132629904/AfD-Vize-von-Sohn-der-Lebensgefaehrtin-hintergangen.html|titel=AfD: Sohn der Lebensgefährtin hintergeht Gauland|werk=Welt|datum=2021-04-30|zugriff=2023-11-12|sprache=de}}</ref>.Kasneje je to odločitev razveljavil. Potem ko je bil izključen iz poslanske skupine AfD, je bil do leta 2019 nepovezani poslanec . Hči Alexandra Gaulanda, protestantska [[Župnik|pastorica]] Dorothea Gauland, ki je prej delala v dekaniji Dreieich Evangeličanske cerkve v Hessnu in Nassauu, od avgusta 2019 pa kot [[Ekumensko gibanje|ekumenska pastorica]] v [[Mainz|Mainzu]], se je februarja 2016 javno distancirala od očetovih izjav o begunski politiki. Aktivno sodeluje pri pomoči beguncem. 1. decembra 2023 je bila imenovana za regionalno pastorico Evangeličanske cerkve EKBO na delovno mesto, povezano z Berlinsko misijonsko družbo.Namenjen je spodbujanju medverskega dialoga. <ref>{{Internetquelle|autor=Cedric Rehman|url=https://www.berliner-zeitung.de/mensch-metropole/afd-alexander-gauland-tochter-dorothea-wird-pfarrerin-fuer-den-interreligioesen-dialog-li.2164114|titel=Alexander Gauland: Tochter von AfD-Politiker wird Pfarrerin für den interreligiösen Dialog|werk=Berliner Zeitung|datum=2023-12-01|zugriff=2023-12-03|sprache=de}}</ref> Alexander Gauland sam poroča o sporih z nekaterimi člani svoje družine, ki so z njim prekinili stike zaradi njegove politične vloge v AfD. To velja za skoraj vse sorodnike njegove žene, s katerimi so skupaj praznovali družinska praznovanja. <ref>{{Internetquelle|autor=Alexander-Georg Rackow, [[Jan Fleischhauer]]|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/rueckzug-von-der-parteispitze-afd-chef-alexander-gauland-im-interview_id_11402031.html|titel=AfD-Chef Gauland: „Ein Teil meiner Familie hat völlig mit mir gebrochen“|werk=[[Focus]]|datum=2019-12-01|zugriff=2021-06-08}}</ref> Gauland je član protestantske cerkve in ji po lastni izjavi pripada "iz spoštovanja do družinske tradicije". == Politična stališča == === Zunanja in varnostna politika === Gauland zavzema pragmatično stališče, da v resnici ni politično konzervativne [[Zunanja politika|zunanje politike]], temveč da je ta lahko pravilna ali napačna le glede na interese države, kot je Nemčija. Po mnenju opazovalcev si prizadeva za [[Politische Macht|oblast]] in realpolitiko, ki je usmerjena v nacionalne interese. To je delno v nasprotju z zahodnimi povezavami in [[NATO|Natom]] . ==== Stališče za zunanjo politiko ==== Pred zveznimi volitvami leta 2013 je Gauland predstavil dokument o zunanjepolitičnem stališču, ki ga je sam pripravil in je temeljil na zavezniški politiki Otta von Bismarcka, v akademskih krogih pa ga imenujejo tudi "Bismarckov dokument" .Predstavitev je potekala med tiskovno konferenco AfD, vendar nikoli ni bila del uradnega programa stranke ali volitev. Na strankarski konvenciji oktobra 2013 je Gauland spodbudil stranko, naj njegov predlog vključi v strankarski program AfD in naj "samostojno opredeli nacionalne interese". Opazovalci vidijo tudi povezavo s programom AfD. Gauland se posebej zavzema za večji poudarek na nacionalnih interesih. Vendar je podprl trdno zasidranost Nemčije v zahodni varnostni arhitekturi [[NATO|Nata]] pod vodstvom ZDA. Hkrati je pozval k skrbnemu gojenju odnosov z [[Rusija|Rusijo]], saj je Rusija igrala pozitivno vlogo pri ključnih mejnikih nemške zgodovine, vendar se ni vedno mogla zanesti na zahodne obljube. Zavračal je misije Bundeswehra zunaj ozemlja Nata, na primer v Afganistanu, vendar ni načeloma izključil možnosti intervencij na evropskem obrobju, na primer v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], če bi bili prizadeti osrednji nemški interesi. Gauland jasno zavrača vstop Turčije v EU : "Po mnenju AfD se Evropa konča na [[Bospor|Bosporju]].Z vstopom Turčije bi Evropa izgubila svojo zahodno identiteto." Gauland je zavrnil vojaški napad na [[Bašar al Asad|Asadovo]] vlado v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]].Glede ponavljajočih se zagotovil kanclerke [[Angela Merkel|Merkel]], da je pravica Izraela do obstoja del državnega razloga Zvezne republike Nemčije, je Gauland poudaril, da Nemčija v primeru konflikta ne bi bila niti pravno niti strateško v položaju, da bi dejansko "uresničila" takšne izjave. Po mnenju politologa Marcela Lewandowskega dokument odraža "protievropsko stališče stranke". Po mnenju politologinje Viole Neu ima "[[Nacionalizem|nacionalistične]] prizvoke". Po mnenju politologov Guntherja Hellmanna, Wolfganga Wagnerja in Rainerja Baumanna bi Gaulandova pobuda lahko "ponovno naredila protifrancosko zamerljivost sprejemljivo". nemški raison d'état ", ker politika nacionalnih interesov ni več mogoča brez Evrope ali celo proti njej. Nemčija lahko vpliva le z izvajanjem politik znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]]. Držanje zgodovinsko razvite britanske "posebne poti" in s tem ohranjanje kultivirane distance od celinske Evrope ni v skladu s časom. Glede na zgodovinske izkušnje evropski federalizem ne bo prevladal zaradi ponavljajočih se [[Nacionalizem|nacionalizmov]].Namesto tega se je "evropski projekt" najkasneje do leta 2005 "izčrpal". Zato vidi tudi prihodnje širitve Evropske unije (npr.&nbsp;B. okoli Turčije). ==== Stališča glede Rusije in Ukrajine ==== V govoru ob ruski priključitvi Krima marca 2014 je Gauland priznal, da je bilo to dejanje nedvomno dejanje, ki je "v nasprotju z mednarodnim pravom". Dodal je trditev, da bi se "legitimnost dejanja" lahko "presojala drugače kot njegova zakonitost". Po mnenju Volkerja Weißa tukaj sije koncept suverenosti [[Nacionalsocializem|nacističnega]] odvetnika in političnega teoretika [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]], "po katerem se pristna vladavina dokazuje s tem, da se lahko dvigne tudi nad pravni okvir". Po Gaulandovih besedah se je Putin "spomnil stare ruske, [[Ruski imperij|carske]] tradicije: zbiranja ruske zemlje". Rusija ni mogla biti ravnodušna [[Kijev|do Kijeva]] kot "osrednje celice Ruskega imperija", tako kot ne do [[Sevastopol|Sevastopola]].Četudi tega v "našem postjunaškem svetu" ne razumemo več, je to za Rusijo "še vedno živa realnost". Volker Weiß govori o "želji izkušenega politika Gaulanda, da bi svojo argumentacijo obogatil z […] junaškimi miti." Gauland je zavrnil sankcije proti Rusiji zaradi priključitve. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dw.com/de/gauland-lehnt-sanktionen-gegen-russland-wegen-krim-annexion-ab/a-40064068|titel=Gauland lehnt Sanktionen gegen Russland wegen Krim-Annexion ab|hrsg=Deutsche Welle|datum=2017-08-12|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}</ref> Leta 2014 je sodobni zgodovinar Heinrich August Winkler izjavil, da je bil Gauland eden tistih [[Vladimir Putin|Putinovih]] zagovornikov, ki so kot "apologeti priključitve" Krima med [[Rusko-ukrajinska vojna|vojno v Ukrajini od leta 2014 naprej]] zagovarjali " etnični nacionalizem ". Leta 2014 sta akademika [[Christian Nestler]] in [[Jan Rohgalf]] zapisala, da Gauland igra v roke izolacionističnih tokov. Lahko bi na primer za eskalacijo v regiji okrivili [[Peta širitev Evropske unije|širitev EU proti vzhodu]] in se označili za "varuha svetovnega miru ". Glede aretacije disidentskega blogerja Ramana Pratassevicha in njegovega dekleta Sofije Sapega maja 2021 po prisilnem pristanku [[Let 4978 Ryanaira|letala Ryanair 4978]] je Gauland izjavil, da podpira sankcije Evropske unije proti [[Belorusija|Belorusiji]].<ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/belarus-afd-eu-sanktionen-101.html|titel=AfD uneins über Haltung zu Belarus|werk=[[tagesschau.de|Tagesschau]]|hrsg=ARD|datum=2021-05-25|zugriff=2021-07-28}}</ref> V času pred [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskim napadom na Ukrajino]] je Gauland pravico Ukrajine, da samostojno in suvereno izbira svoja zavezništva, označil za precej "teoretično pravico"; šlo je za skupno "identiteto" Ukrajine in Rusije ter resnično, dokazljivo ravnovesje moči. <ref>{{Internetquelle|autor=Ulrich Reitz|url=https://www.focus.de/politik/ausland/wie-sich-zwei-putin-versteher-von-linke-und-afd-mit-der-vorhof-theorie-fuer-russland-einsetzen_id_55064371.html|titel=Wie sich zwei Putin-Versteher von Linke und AfD mit der Vorhof-Theorie für Russland einsetzen|werk=Focus|datum=17.02.2022|zugriff=11.05.2023}}</ref> 24. februarja 2022 se je začela [[ruska invazija na Ukrajino]].28. aprila 2022 je Gauland v Bundestagu izjavil: "Rusija ne sme zmagati – Rusija tudi ne sme izgubiti." Sicer bi se lahko zatekla k jedrski možnosti. Februarja 2023 je Gauland med razpravo o predlogu AfD za "mirovno pobudo" v Bundestagu zahteval, da "nihče ne sme zmagati v tej vojni" in da ima mir možnost le, če "to končno sprejmemo in si prizadevamo za mirno rešitev". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/friedensinitiative-afd-debatte-bundestag-92078273.html|titel=«Friedensinitiative» der AfD: Aufgewühlte Debatte im Bundestag|werk=Münchner Merkur|datum=09.02.2023|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}</ref> AfD poziva k prekinitvi ognja in postopni odpravi sankcij proti Rusiji ter postopnemu zmanjšanju pomoči Ukrajini v orožju. V zameno bi se morale ruske čete umakniti iz Ukrajine, okupirane regije Lugansk, Doneck, Zaporiška in Herson pa bi postale mandatna ozemlja ZN.<ref>{{Internetquelle|autor=Götz Hausding|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2023/kw06-de-friedensplan-ukraine-931482|titel=Deutscher Bundestag – Kontroverse um Forderung nach „Friedensinitiative“ für Ukraine…|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}</ref> 9. maja 2023 se je s Tinom Chrupallo udeležil praznovanja [[Dan zmage (9. maj)|dneva zmage]] na ruskem veleposlaništvu v Berlinu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Schröder mit Gauland in Russischer Botschaft: Empfang zum Tag des Sieges|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/schroeder-mit-gauland-in-russischer-botschaft-empfang-zum-tag-des-sieges-18883200.html}}</ref> Znotraj poslanske skupine iz prepričanja podpira proruska stališča delovne skupine za zunanjo politiko poslanske skupine AfD, kljub nasprotovanju poslancev, kot so Jürgen Braun, Norbert Kleinwächter in Rüdiger Lucassen.Za Gaulanda so Rusi "sila, ki nasprotuje stališčem, ki so v Zahodni Evropi običajna, na primer do feminizma. Tako kot Madžarska. Tam obstaja določena sentimentalna simpatija." <ref>{{Navedi knjigo|title=Russland-Kurs der AfD: Putin-Jünger gegen NATO-Boys|date=2023-07-21|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/russland-kurs-der-afd-putin-juenger-gegen-nato-boys-19034679.html}}</ref> V začetku leta 2025, malo pred zveznimi volitvami, je Gauland dejal, da je bila ta vojna napačna in nepravična, vendar da ni bila "naša vojna" in da "nas ne zadeva". Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] nas želi "spremeniti v vojno s trditvijo, da tudi Ukrajina brani našo svobodo". ==== Stališča glede ZDA in Izraela ==== V članku ''What Remains of Europe (Kaj je ostalo od Evrope'' ) (2002) [[Združene države Amerike|Združene države]] vidi "kot novi [[Starorimska civilizacija|Rim]], [[Imperializem|ameriški imperij]], ki želi urediti svet po svojih lastnih idejah in se zdi vse manj nagnjen k upoštevanju interesov, kulturnih tradicij in zgodovinskih tradicij drugih". Nadalje zagovarja politiko ravnovesja moči in obtožuje nekdanjega kanclerja [[Gerhard Schröder|Gerharda Schröderja]], da je nasprotoval [[Iraška vojna|vojni v Iraku]] (2003) iz notranjepolitičnih razlogov in s tem zaradi "ohranjanja oblasti" in "ne zaradi zgodovinskega znanja". Gauland zavrača cilj spodbujanja demokracije s strani ZDA, kot je opisan v Nacionalni varnostni strategiji iz septembra 2002 (Busheva doktrina). Gaulandov poziv k bolj ''konzervativnemu skepticizmu do Amerike'' (2003) je kritiziral politični sociolog Michael Zöller.Zöller je menil, da je Gaulandov argument [[Paradoks|paradoksalen]].Kar predstavlja, je zgolj "obramba statusa quo". Gauland v ospredje za Evropo postavlja "malo manj svobode, malo več vlade, manj individualnega bogastva in več socialne pravičnosti" ter pod krinko realizma širi znane [[Predsodek|predsodke]] proti Ameriki. Leta 2014 je komunikolog Tobias Jaecker nekatere Gaulandove izjave iz 2000-ih – na primer, govoril je o povečanju "skepticizma do Amerike" (Gauland) – ocenil kot del diskurza". Gaulandove izjave lahko beremo, kot da so Američani "mentalno omejeni in ozkogledi" ter "pestro ljudstvo brez lastne kulture". Poleg tega, kot je ugotovil pri Gaulandu, "nimajo resne zgodovine". Poleg tega Gauland vidi [[Arabsko-izraelski konflikt|bližnjevzhodni konflikt]] kot problematičen le v smislu "obstoja države Izrael in njene podpore s strani Amerike". Izrael je celo "tuje telo" (Gauland). ==== Obrambna politika ==== V časopisnem članku iz leta 2012 je potrdil, da imajo Nemci "moten odnos do vojaške sile ", zagovarjal razumevanje vojne kot "nadaljevanja politike z drugimi sredstvi v smislu [[Carl von Clausewitz|Clausewitza]] " in opozoril na "razpršen pacifizem". Zvezni upravni sodnik Dieter Deiseroth je v pismu uredniku zapisal, da Gauland "s tem zanika prepoved kakršne koli uporabe vojaške sile v meddržavnih odnosih, ki je bila v Ustanovni [[Ustanovna listina Združenih narodov|listini ZN]] zapisana kot zgodovinski dosežek človeštva po zločinih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ". S tem se zaobidejo določbe ustavnega in [[Mednarodno pravo|mednarodnega prava]] ter se za opravičevanje kršitve zakona uporablja Bismarckov govor o krvi in železu . === Notranja politika === ==== Socialna in ekonomska politika ==== V svojih knjigah ''Kaj je konzervativizem?'' (1991) in ''Vodnik po konzervativizmu'' (2002) je po [[Edmund Burke|Edmundu Burku]] opisal "skrbno ravnanje s tradicijami kot najplemenitejšo konzervativno nalogo" in pojasnil, da je "karkoli upočasni tempo, zaustavi propad z omejevanjem globalizacije, zato dobro in pravilno". V nasprotju s tem sedanji gospodarski sistem izraža [[Politična levica|levičarske]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Vrednota|vrednote]].[[Globalizacija]] in s tem ekonomizacija skoraj vseh področij življenja je abstrakcija družbenih modelov, ki jo je treba zavrniti. Vendar pa akademski kolektiv Hans-Jürgen Arlt, Wolfgang Kessler in Wolfgang Storz v Gaulandovem konservativnem pristopu prepoznava večjo bližino politični levici. V svojih teoretičnih premislekih je Gauland opredelil dva bodoča kulturna okolja : na eni strani " [[Liberalizem|liberalno]] - [[Individualizem|individualistično]] " in na drugi strani " vrednostno-konzervativno ". Gaulandov model je sodoben, "konstruktiven konzervativizem" (Gauland), ki se ne sme zanašati na nemške nacionalistične identifikacije in premagano predmoderno dobo, temveč je treba [[Tradicija|tradicije]] reorganizirati. Zaradi tega so ga delno kritizirali konservativci, zgodovinar Hans-Christof Kraus pa ga je obtožil "pomanjkanja diferenciacije" pri soočanju s konservativizmom. Gauland poskuša prikazati [[Konservativni revolucionarji|konservativno revolucijo]] dvajsetih let 20. stoletja kot popolnoma zgrešeno. Nasprotno, po osvobodilnih vojnah ni prišlo do odmika od "Zahoda" od konzervativizma. Za politično sociologinjo Karin Priester (2007) "Gauland [uhaja] na meta-raven ". To temelji na "antropologiji, filozofiji ali teologiji" in ignorira družbeno-zgodovinska vprašanja. Napovedala je naraščajoči pritisk na konzervativizem, ki bo zaradi ustaljenih razlogov bolj verjetno zavrnil "obračanje k ljudem" in se postavil proti populizmu. ==== Stališča do posameznih strank ==== Po mnenju politologov Franza Walterja, Christiana Werwatha in Oliverja D'Antonia Gauland ni zadovoljen s konkretnimi rezultati " intelektualnega in moralnega preobrata " iz osemdesetih let, ki ga je obljubil kancler [[Helmut Kohl]]. Posledično je kritiziral vse večjo izgubo [[Konservatizem|konservativnega]] profila CDU. Predvsem so nacionalni konservativci skoraj popolnoma izumrli od konca [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Domnevno "socialno demokratizacijo" [[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]] vidi kot zavestno orientacijo vodstva stranke okoli Angele Merkel (od leta 2000), kar je postalo dejavnik za uspeh na volitvah. Vendar pa bi lahko buržoazno -konservativne stranke dolgoročno preživele le, če bi imele tudi družbeni profil, je menil Gauland. Razvoj je zrcalna slika družbe in zato "izraz konsenzne demokracije in potrebe po varnosti". Sodobni zgodovinar in politolog Arnulf Baring meni, da je Gauland predstavljal konzervativno in socialno CDU. Glede odnosa med CDU/CSU in Zavezništvom 90/Zelenimi (glej diskusijsko skupino Pizza Connection ) se je Gauland zavzemal za "spremembe s približevanjem" , s čimer je namigoval na konservativne vrednote Zelene stranke, ki jo je imel za meščansko. V recenziji iz leta 1992 je zapisal: "Kar me pri novi knjigi Joschke Fischerja najbolj moti, je to, da se strinjam s skoraj vsakim stavkom. Res je, da je bil [[socializem]] velika napaka in je za seboj pustil ogromno kostnico v nekdanji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].[...] Res je tudi, da je izvor vsega tega v [[Marksizem|Marxovi teoriji]], ki je skoraj neizogibno morala privesti do tajne policije in terorja. Res je tudi, da bi bila Rusija brez tega groznega eksperimenta danes verjetno razvita industrijska država. In seveda ima Joschka Fischer prav, ko trdi, da je kapitalistični model boljši od socialističnega. [...] In seveda se lahko poistovetimo z zadnjim citatom Manèsa Sperberja, da bo v prihodnosti treba 'živeti zunaj absoluta in proti absolutu'." Vendar pa je nekdanjega socialdemokratskega kanclerja [[Gerhard Schröder|Gerharda Schröderja]] obtožil karierizma, ne da bi ponudil socialni koncept. Politolog in publicist Albrecht von Lucke je komentiral: "Osupljivo zavezništvo med konservativnim publicistom Alexandrom Gaulandom in socialdemokratskim profesorjem Franzom Walterjem priporoča […], da se SPD spomni svoje tradicije kot državne stranke." Gauland je nekdanjega zveznega ustavnega sodnika in publicista Uda Di Fabia opisal kot "filozofa sprememb", čigar "intelektualnega stališča glede izhodiščnega položaja velike koalicije […] ni mogoče preceniti". Ekonomski novinar in publicist Rainer Hank je temu nasprotoval, da bi le "ljudje v Nemčiji, ki upajo na izhod iz stagnacije", Di Fabia videli kot "glavnega misleca". V nadaljnjih razmišljanjih Gauland ugotavlja vse večje neskladje med političnimi in ekonomskimi elitami na eni strani ter prebivalstvom na drugi. V politiki menedžerji, svobodnjaki in drugi niso dobrodošli, temveč se tako tvori "zaprta družba". Že leta 1991 je zahteval, da se "mora spremeniti družbena sestava političnega razreda ". To je nujno potrebno za dolgoročno stabilizacijo demokracije. ==== Kulturna in izobraževalna politika ==== Glede razprave o "nemški Leitkultur ", ki se je začela leta 2000, je komentiral, da ima Nemčija težave pri prepoznavanju kulturnih in zgodovinskih razlik. Zaradi svojega " poznega rojstva " in pomanjkanja nacionalne tradicije je navsezadnje "družba brez samozavesti". Sociologinja Eunike Piwoni mu je skupaj z Georgom Paulom Heftyjem, Jörgom Schönbohmom in Thomasom Gopplom potrdila "evropsko -kulturno nacionalno razumevanje v povezavi z državljanskim [[Nacija|nacionalnim razumevanjem]] ". To je v nasprotju z drugimi premisleki, ki so bolj osredotočeni na ustavni patriotizem in ljubezen do domovine. Gauland kritizira [[Simbol|simboliko]] v sodobni Nemčiji, za katero pravi, da je v primerjavi z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] pomanjkljiva. Kulturni politik Hilmar Hoffmann je izjavil, da ignorira "zgodovinsko gotovost, da v družbah preteklosti, za katere so bila značilna družbena protislovja, takšni simboli niso bili veljavni za vse in jih verjetno niso vsi sprejeli." Strokovnjaka za desničarski ekstremizem Friedrich Paul Heller in Anton Maegerle sta podprla Gaulandovo analizo situacije, a sta ugovarjala z izjavo, da sta se "simbolika in desničarski ekstremizem pojavila prav tam, kjer naj bi [Britanci] vezali klobuke iz medvedje kože". V članku iz leta 2001 je Gauland poudaril pomen evropskih kulturnih teoretikov, kot so [[Martin Heidegger]], [[Oswald Spengler]] in [[Arnold Joseph Toynbee|Arnold J. Toynbee]], glede na dogodke v ZDA, in zagovarjal: "Spet so potrebni razlagalci mitov!" Kasneje se je pritoževal, da mislece, kot so [[Gottfried Benn]], Ernst Jünger in Hans Sedlmayr ter druge, danes smatrajo za reakcionarne. V času globalizacije sodobni človek po Gaulandu potrebuje "priložnosti za kulturno prebavo". V komentarju ''v Welt'' se je pisatelj Rolf Schneider lotil Gaulandovega [[Esej|eseja "]] ''Dvom o modernosti"'' (2007). Gaulanda je kritiziral zaradi mešanja "kulturne in politične modernosti". Po Schneiderjevih besedah Gauland v osnovi zavrača [[Moderna umetnost|moderno umetnost]] zaradi domnevno napačnega prepričanja v napredek in [[totalitarizem]].Vendar je kot "ključno pričo" navedel dunajskega umetnostnega zgodovinarja Hansa Sedlmayrja, ki se je postavil na stran nacionalsocialistov v njihovem boju proti " degenerirani umetnosti ". Gauland je prejel podporo političnega novinarja in politologa Felixa Dirscha, ki je prepoznal Gaulandovo sposobnost razlikovanja med "antihumanističnimi" in "nacionalsocialističnimi" stališči. Drugje literarni kritik Stephan Reinhardt ni maral Gaulandove podpore " Mosebachovemu bizarnemu, reakcionarnemu ponovnemu fevdalizmu " in njegovega obtoževanja [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] za domnevno nestrpno in nehumano modernost . Cilj doseganja enakih življenjskih pogojev z izobraževanjem je po Gaulandovih besedah mogoče doseči le delno. Poleg "krščanske morale", ki je po njegovem mnenju (in v njegovo lastno nezadovoljstvo) vse bolj potisnjena v ozadje, poziva k novim pristopom k rešitvam, ki presegajo "socialistično obljubo odrešenja" za ljudi, ki jih izobraževalni sistem ne doseže.Po mnenju politologa Franza Walterja prepoznava "neosocialdemokratsko himero družbe z izenačenimi možnostmi ". ==== Politika spominjanja ==== Gauland je na srečanju AfD v Kyffhäuserju septembra 2017 v [[Turingija|Turingiji]] pozval k temu , da se potegne črta pod obdobje nacionalsocializma.Gauland je bil mnenja, da če so Francozi "upravičeno ponosni na svojega [[Napoleon Bonaparte|cesarja]] " in "Britanci na [[Horatio Nelson|Nelsona]] in [[Winston Churchill|Churchilla]] ", potem imajo Nemci "pravico biti ponosni na dosežke nemških vojakov v dveh svetovnih vojnah". Gauland je v odgovoru na kritike pozneje izjavil, da ni povedal nič drugačnega od tega, kar je takratni francoski predsednik [[François Mitterrand]] povedal v govoru 8. maja 1995, <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/wahlen-berlin-gauland-bleibt-bei-lob-deutscher-wehrmachtssoldaten-dpa.urn-newsml-dpa-com-20090101-170915-99-60142|titel=Gauland bleibt bei Lob deutscher Wehrmachtssoldaten|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2017-09-15|zugriff=2020-08-03}}++<br /><br />{{Navedi knjigo|title=AfD: Alexander Gauland bleibt bei Lob deutscher Wehrmachtssoldaten|date=2017-09-15|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article168696834/Gauland-verteidigt-seine-Aussage-ueber-Wehrmachtssoldaten.html}}</ref> čeprav je bila ta razlaga z različnih strani kritizirana kot napačna. <ref>{{Internetquelle|autor=Johannes Kram|url=http://www.bildblog.de/93448/gauland-die-soldaten-mitterrand-und-die-medien-der-grosse-bluff/|titel=Gauland, die Soldaten, Mitterrand und die Medien: Der große Bluff|werk=BILDblog|datum=2017-09-29|zugriff=2017-09-29}}</ref> Družboslovec Samuel Salzborn je izjavil, da je Gauland tako zagovarjal "popoln preobrat odnosa med storilcem in žrtvijo" in "enačil eno od osrednjih institucij antisemitske vojne za uničenje, nemški Wehrmacht, z zavezniškimi vojskami, ki za razliko od Nemcev niso vodile vojne za uničenje, temveč so preprečile nemškemu Wehrmachtu, da bi umoril še več ljudi" Literarni znanstvenik Heinrich Detering je oporekal "logični neizogibnosti" občutka ponosa med različnimi narodi, ki ga Gauland tukaj predpostavlja, in se vprašal obratno: če so, kot trdi Gauland, Angleži ponosni na lorda Nelsona, zakaj "ne bi bili Nemci ponosni na primer na Angelo Merkel?" Poleg tega je presenetljivo, da je Gaulandova primerjava treh ljudi z "abstraktom", namreč "celoto", skoraj asimetrična: formulacija bi bila simetrična bodisi, če bi bila na eni strani britanska vojska in na drugi nemški Wehrmacht (kar bi pomenilo, "da so dosežki pri porazu nacionalsocializma prav tako občudovanja vredni kot dejanja samih borcev za nacionalsocializem") bodisi če bi primerjali vrhovne poveljnike - na eni strani Winstona Churchilla in na drugi Adolfa Hitlerja. V intervjuju za ''Leipziger Volkszeitung'' je takratna zvezna tiskovna predstavnica Frauke Petry izrazila razumevanje, da so bili "volivci zgroženi" nad takimi izjavami, <ref>Andreas Debski, Andreas Tappert: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/Allein-in-der-Opposition-Druck-zu-machen-reicht-nicht-aus}} In: ''Leipziger Volkszeitung'', 19. September 2017</ref> ki jih je časopis interpretiral kot distanciranje od Gaulanda. <ref>Andreas Debski: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/AfD-Chefin-Petry-geht-auf-Distanz-zu-Weidel-und-Gauland}} In: ''Leipziger Volkszeitung'', 19. September 2017</ref> {{Sidro|Vogelschiss-Rede}} V začetku junija 2018 je Gaulandova izjava na zveznem kongresu mladinske organizacije AfD, Mlada alternativa za Nemčijo (JA), med predavanjem, da sta bila Hitler in nacionalsocializem zgolj "ptičji iztrebek" v 1000 letih nemške zgodovine, sprožila kritike in ogorčenje med novinarji, političnimi nasprotniki in nekaterimi člani stranke. Gauland je dodal: "Samo tisti, ki priznavajo zgodovino, imajo moč oblikovati prihodnost [...] Da, priznavamo odgovornost za dvanajst let [...] Imamo slavno zgodovino – in ta, dragi prijatelji, je trajala dlje kot prekletih dvanajst let."[1] Novinar Peter Huth iz Die Welt je dvomil, da je Gauland nameraval provocirati, saj je sumil, "da misli točno to, kar pravi", kar jo dela tako slabo. Po besedah ​​Eve Thöne iz Der Spiegla Gauland s tem relativizira "najosnovnejše strukture sobivanja v povojni Nemčiji, ki jih niso oblikovala tisočletja prej, temveč predvsem neposredno izkušnje nacistične dobe." Generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je to opisala kot "klofuto žrtvam in takšno relativizacijo tega, kar se je zgodilo v imenu Nemčije". Generalni sekretar SPD Lars Klingbeil je Gaulandove besede označil za "šokantno trivializacijo nacionalsocializma". Predsednik Zelene stranke Robert Habeck je komentiral, da so takšne izjave "sistematične"; "krivulja AfD od evroskeptika do ksenofoba in nacionalizma" je "strma in padajoča". Mednarodni odbor za Auschwitz je Gaulandove "hladno preračunane in vnetljive izjave označil za preprosto ogabne". Kritike so prišle tudi iz delov stranke AfD: poslanec Bundestaga Uwe Witt [[Twitter|je tvitnil:]] "Največji nemški množični morilec, Hitler, nikakor ni ptičji iztrebek!" in se je "kot politik AfD opravičil vsem judovskim someščanom in žrtvam nacističnega režima ter njihovim družinam za to neverjetno trivializacijo s strani našega vodje stranke". Strankarska skupina Alternative Mitte je od Gaulanda zahtevala javno opravičilo: "To se ne sme zgoditi politiku, ki ima vsaj malo občutljivosti in občutka odgovornosti za našo zgodovino." Predsednik stranke Mlada alternativa Damian Lohr je pojasnil, da se sam ne bi izrazil na tak način in da je "odločno proti pogovoru o zgodovini, čeprav si seveda želimo ohraniti kulturo spomina". Nujnih sprememb v Nemčiji in Evropi ni mogoče doseči s seminarji o preteklosti. Gaulandov sopredsednik Jörg Meuthen se je sicer distanciral, a ga je tudi branil: Izjava je bila "izjemno nesrečna in izbira besed neprimerna", vendar je v kontekstu govora postalo "jasno, da nikakor ni trivializiral ali relativiziral grozljivih grozodejstev nacistične dobe, kot se mu zdaj refleksno očita". Predsednik turingijske stranke AfD [[Björn Höcke]] je Gaulandove kritike označil za "hipermoraliste" in "vrhunske frazeologe". Vsakdo, ki je tako kot ti poskrbel, da so "sistemi socialne varnosti prepuščeni plenjenju" in da se notranja varnost sesuje, ter je "vsaj posredno" odgovoren za to, da so "naše hčere in ženske nadlegovane, posiljene in ubite", je izgubil vsakršno pravico do moralnih izjav o politikih AfD. Gauland je kasneje sam izjavil, da je uporabil "eno najbolj prezirljivih karakterizacij", kar jih pozna nemški jezik. To "nikoli ne sme biti posmeh žrtvam tega kriminalnega sistema." <ref name="SPON-1210896">{{Internetquelle|autor=Eva Thöne|url=http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/alexander-gauland-zur-nazi-zeit-kommentar-zur-vogelschiss-aussage-a-1210896.html|titel=Gaulands „Vogelschiss“-Provokation: Geschichte lässt sich nicht wegwischen|werk=[[Spiegel Online]]|datum=2018-06-02|zugriff=2019-01-25}}<br /><br />Ricarda Breyton: [https://www.welt.de/politik/deutschland/article176942033/Junge-Alternative-Abschieben-abschieben-schallt-es-internen-Kritikern-entgegen.html ''„Abschieben, abschieben“, schallt es internen Kritikern entgegen.''] WeltN24, 3. Juni 2018.<br /><br />[http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/afd-chef-alexander-gauland-verteidigt-zitat-ueber-ns-zeit-15621317.html ''Gauland verteidigt Äußerung: „Das kann niemals eine Verhöhnung der Opfer sein“''], Frankfurter Allgemeine Zeitung, 3. Juni 2018.<br /><br />[https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-06/alexander-gauland-nationalsozialismus-wortwahl-kritik-joerg-meuthen-afd ''Jörg Meuthen hält „Vogelschiss“-Äußerung für „unglücklich“.''] Die Zeit, 3. Juni 2018.<br /><br />[http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/alternative-mitte-verlangt-entschuldigung-von-gauland-15621527.html ''Nach „Vogelschiss“-Äußerung : Teil der AfD verlangt Entschuldigung von Gauland''], Frankfurter Allgemeine Zeitung, 4. Juni 2018.<br /><br />Carolin Wollschied: [http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/alternative-mitte-gaulands-aeusserung-schadet-der-afd-15622228.html ''Zwist in der AfD : „Ich hatte das Bedürfnis, mich für Gauland zu entschuldigen“.''] Frankfurter Allgemeine Zeitung, 5. Juni 2018.<br /><br />[http://www.sueddeutsche.de/politik/afd-gauland-vogelschiss-1.4001211 ''„Alternative Mitte“: Protest gegen Gauland auch in der AfD''.] www.sueddeutsche.de, 4. Juni 2018.<br /><br />[https://www.welt.de/politik/deutschland/article176956703/Vogelschiss-Bjoern-Hoecke-nimmt-Alexander-Gauland-in-Schutz.html „Vogelschiss“-Äußerung]: ''Höcke verteidigt Gauland – AfD-Chef fühlt sich missverstanden.'' www.welt.de, 4. Juni 2018.</ref> V začetku maja 2020 je Redaktionsnetzwerk Deutschland več nemških politikov povprašala za mnenje o pobudi preživele [[Holokavst|holokavsta]] Esther Bejarano za obeležitev 8. maja. Maj, obletnica konca vojne in nacističnega režima leta 1945, državni praznik. Gauland je odgovoril: "Iz 8. maja ne moreš narediti srečnega dne za Nemčijo. (...) Za zapornike koncentracijskih taborišč je bil to dan osvoboditve. Bil pa je tudi dan absolutnega poraza, dan izgube velikega dela Nemčije in izgube možnosti, da bi oblikoval stvari." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.rnd.de/politik/feiertag-am-8-mai-darum-ist-alexander-gauland-afd-dagegen-DGQCKQIZ5RDVJKY27ZASXC27XI.html|titel=Gauland gegen Feiertag am 8. Mai: „Es war auch ein Tag der absoluten Niederlage“|zugriff=2020-05-08}}</ref> Njegov negativni odnos so med drugim ostro kritizirali Cem Özdemir, Jan Korte in Lars Klingbeil. Ljudje, kot je Gauland, "nikoli več ne bi smeli dobiti priložnosti, da bi oblikovali Nemčijo". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/gauland-lehnt-dauerhaften-feiertag-ab-deutlicher-gegenwind-fuer-afd-fraktionschef-nach-kritik-am-8-mai/25805184.html|titel=Deutlicher Gegenwind für AfD-Fraktionschef nach Kritik am 8. Mai|zugriff=2020-05-08}}</ref> Michael Kraske je opozoril, da je Gauland razglasil "občutke te vojne generacije za merilo za oceno zgodovinskega dne v demokratični sedanjosti". Vendar pa ni odločilen "prevladujoč občutek v Nemčiji ob koncu nacističnega režima […], temveč naša lastna premišljena in razsvetljena ocena". Kraske je kritiziral tudi Gaulandovo pripombo, da je 8. maj 1945 pomenil izgubo "ustvarjalnih možnosti", in spomnil, da so do takrat "le nacisti lahko oblikovali Nemčijo". === Pravosodje in verska politika === Gauland meni, da je politična udeležba v [[Državljanska nepokorščina|državljanski neposlušnosti]] v širšem smislu (glej Daniel Cohn-Bendit ) neuporaben kriterij za [[Civilni nered|odpor proti državni oblasti]].Zagovarja uporabo zakonitosti proti nezakonitosti . Kritičen je bil do selitve zvezne prestolnice iz Bonna v Berlin (glej odločitev o prestolnici ). Po mnenju politologa in novinarja Tilmana Fichterja je Gauland v svojih publikacijah vodil nekakšno " kulturno vojno " zaradi " [[Katolištvo|katoliško]]-konservativnih zadržkov do Berlina". Zanj se je zdelo, da je stara Zvezna republika propadla, je dejal Eckhard Jesse . Po medijskem poročanju o škandalu zlorab v katoliški cerkvi (2010) je Gauland prepoznal novo "kulturo sumničavosti in ideoloških zatemnitev, ki izhajajo iz stoletnih bojev in se skoraj refleksno uporabljajo, ko se stari jarki zdijo spet uporabni". ==== Stališča glede islama ==== Leta 2001 je Gauland dejal, da se z [[Islam|islamom]] "po sekularizaciji Zahoda […] soočamo z zadnjo veliko, koherentno intelektualno silo, ki jo moramo spoštovati v njeni notranji vrednosti in ji moramo dati pravico, da avtonomno oblikuje svojo drugačnost". Literarni znanstvenik in publicist Richard Herzinger vidi Gaulanda kot konzervativnega kulturnega pesimista . Po besedah verskega učenjaka Michaela Blumeja je "zmagoslavno" pozdravil pozitivne javnomnenjske ankete o družbenih tezah Thila Sarrazina.V enem članku je Gauland govoril o " kontrapubliciteti " in "odtujenosti elit". Politični in medijski znanstvenik Kai Hafez Gaulanda bolj uvršča na stran "socialne islamofobije " kot na stran multikulturnega priznanja. Poleg tega je Gauland pri obravnavanju islama podpiral tako imenovano "voljo ljudstva", kar pa po Hafezovih besedah ni moglo voditi do "enakosti za muslimane". Gauland, ki je bil že član stranke AfD, je konec leta 2014 pokazal razumevanje za dresdenske protestnike gibanja " PEGIDA ". Stranko vidi kot "naravnega zaveznika tega gibanja". V intervjuju za ''Junge Freiheit'' je Gauland izjavil, da AfD "ni krščanska stranka", temveč "nemška stranka", ki brani "kulturno tradicijo" pred "tujim priseljevanjem", ki "izvira iz islama". Uporablja "izraz 'Zahod', da bi ga ločil od islama". "Z zmago nad Turki pred Dunajem leta 1683 " je bila "dosežena jasna ločitev med Zahodom in ozemlji, ki jih je okupiralo o[[Osmansko cesarstvo|smansko]] -muslimansko cesarstvo". Po poskusih nekaterih poslancev iz stranke AfD v Bundestagu, da bi spodbudili močnejše trgovinske odnose z [[Iran|Iranom]] – kljub nasilnemu zatiranju opozicije in protestnikov s strani iranske vlade – je Gauland konec leta 2022 za Die ''Welt'' povedal, da "islam in islamizem" "nista del Nemčije, ampak seveda del mnogih drugih držav" – "ni potrebe po posredovanju ali zavzemanju neposrednega nasprotnega stališča v teh državah". ==== Stališča glede judovstva ==== Članek Gaulanda v ''Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung'' o temi ''Judov v naši družbi, ki je še vedno tabu'' (2000), v katerem je sprva pozitivno govoril o konservativnem britanskem državniku [[Benjamin Disraeli|Benjaminu Disraeliju]] ( spreobrnjencu v anglikansko krščanstvo), je izzval kritike avtorja ''Tribüne'' Heinerja Otta. Gauland je podpredsednika Centralnega sveta Judov v Nemčiji Michela Friedmana označil za možen izgovor za naraščajoči antisemitizem v naši družbi. Njegove uvodne besede, da je bil Friedman "provokativno dobro oblečen", so služile tipičnim [[Stereotip|stereotipom]] o "bogatem"[[Judje|Judu]].To po Ottovem mnenju prispeva k antisemitizmu. Pedagoški znanstvenik Benjamin Ortmeyer, član upravnega odbora Sindikata za izobraževanje in znanost, je v pismu uredniku izjavil, da Gaulandov članek širi "neutemeljene in lažne antisemitske stereotipe". Leta 2014 je Gauland o antisemitskih izgredih muslimanov med protiizraelskimi demonstracijami dejal: "Še enkrat je jasno, da realnost razblini večkulturne sanje, ko je sovraštvo močnejše od integrativnih teženj gostiteljske družbe." Temu sovraštvu se je treba upreti "in jasno razlikovati med dovoljenim protestom proti Izraelu na eni strani in mizantropskim antisemitizmom na drugi strani […]". Grimm/Kahmann takšno kritiko antisemitizma med muslimani in priseljenci opisujeta kot "instrumentalno in ne predmet resnega razmisleka, saj služi predvsem kot moralna utemeljitev za protipriseljensko in nacionalistično politiko, ki si prizadeva prepovedati priseljevanje ljudi iz islamskih držav na vseh področjih". Tako se kritika antisemitizma upira "proti sodobni zakonodaji o državljanstvu in sodobni imigracijski politiki", hkrati pa se v družbi skoraj nobena od drugih oblik antisemitizma ne problematizira. === Ekonomska in okoljska politika === Glede ekonomskih vprašanj Gauland poudarja, da sta "soglasje" in "stabilnost" pomembna stebra socialnega tržnega gospodarstva nemškega tipa. Nemčija se ni nikoli povezala s političnimi pristopi [[Margaret Thatcher]] in [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. Politolog Falk Illing je po krizi subprime hipotekarnih kreditov kritiziral Gaulandovo nediferencirano argumentacijo, ki je takrat podvomila o samoregulativni moči trga in obsodila teorijo [[Adam Smith|Adama Smitha]] kot "nekrščansko" in "nepravično". Gauland sledi podobni argumentaciji kot avstrijski ekonomist Walter Ötsch . Po mnenju znanstvenih novinarjev Dirka Maxeinerja in Michaela Mierscha, ki sta se ukvarjala s pesimizmom glede napredka, Gauland črpa vplive iz "zelenega in levega spektra". Delno prilagaja ekologizem in sprejema antikapitalizem.Gauland se zanaša na [[Cerkev (organizacija)|cerkev]] in okoljske organizacije "kot zadnje varuhe nemške identitete". [[Kapital]] je po Gaulandu "nova levica", njegovi slogani " fleksibilnost, [[Inovacija|inovacije]] in deregulacija " pa bi imeli popolnoma uničujoč učinek. Po mnenju sodobnega zgodovinarja Paula Nolteja (2015) je Gaulandov konzervativizem usmerjen celo proti samemu tržnemu gospodarstvu. Gauland [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da obstajajo [[Globalno segrevanje|podnebne spremembe,]] ki jih povzroča človek, zaradi emisij ogljikovega dioksida. Leta 2019 je Gauland ponovil nasprotovanje svoje stranke ukrepom za varstvo podnebja in opisal "kritiko tako imenovane politike varstva podnebja [...] kot tretje pomembno vprašanje za AfD po evru in priseljevanju". === Nadaljnje polemike === V članku ( ''Politično korektna Nemčija'', 2012) za ''Tagesspiegel'' je Gauland kritiziral dejstvo, da so bila "stališča, ki odstopajo od prevladujočega toka, potisnjena v območje moralne izključitve". Kot primere je navedel teme ženskih kvot, [[Globalno segrevanje|podnebnih sprememb]], teze uspešnega avtorja Thila Sarrazina, [[priseljevanje]] iz drugih kultur in Nemčijo med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Po mnenju družboslovca Alexandra Häuslerja iz raziskovalne skupine Desničarski ekstremizem/neonacizem lahko članek beremo kot predlogo za Sarrazinovo knjigo ''Novi teror vrline'' (2014), še posebej ker se Sarrazin nanj neposredno sklicuje. Häusler je Gaulanda obtožil, da nima stika z realnostjo in da širi "osnovne izjave desničarskih napovedi vojne proti domnevni ' politični korektnosti '", ki jih že leta v obliki "kampanj" najdemo tudi v časopisu ''Junge Freiheit''. Med afero Hohmann (2003) je Gauland izjavil: "Pisma, klici in elektronska sporočila na spletnem forumu CDU o Hohmannu bi nas morala opozoriti: Ni dovolj reči, da ta človek nima mesta v naših vrstah, treba je tudi utemeljiti, zakaj v Nemčiji nekdo, kot je Hohmann, ne dobi druge priložnosti, medtem ko jo Michel Friedman že izkorišča." Za novinarja Jörga Laua so Alexander Gauland, Konrad Adam in [[Karl Lehmann|Karl kardinal Lehmann]] uporabili argument [[Svoboda govora|svobode izražanja]], "kot da bi šlo za to, da bi na dan prišli potlačene resnice, ki jih zaradi politične korektnosti ni dovoljeno povedati [...]." Podobno stališče je zavzel tudi pri pisatelju Martinu Mosebachu in voditeljici Evo Herman, kot je zapisal zgodovinar Wolfgang Wippermann v razpravi o " [[Schweigende Mehrheit|tihi večini]] ". Gauland je slednje podprl z besedami: "O [njenih] intelektualnih sposobnostih in njeni oceni družinske politike med letoma 1933 in 1945 si lahko mislimo karkoli, njena izključitev iz javne televizijske razprave je bila sramota za trditev, da ji nasprotujejo in jo popravljajo." Gaulandove izjave o [[Nemška nogometna reprezentanca|nemški nogometni reprezentanci]] in reprezentantu [[Jérôme Boateng|Jérômu Boatengu,]] ki jih je maja in junija 2016 citiral ''Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung'' (FAS) so bile v tisku široko sprejete in komentirane: zgodovinar Andreas Wirsching, direktor münchenskega inštituta za sodobno zgodovino (IfZ), za sodbo, da je reprezentanca "že zdavnaj prenehala biti nemška", vidi "latentne nacionalistične namere" .Komunikološka znanstvenica Margreth Lünenborg je medijski diskurz okoli citata "Ljudje ga imajo radi kot nogometaša. Ampak nočejo Boatenga za soseda." videla predvsem kot "neverjeten medijski hype " ali "popolno [[Odnosi z javnostmi|PR]] strategijo" AfD, po kateri se takšne izjave namerno lansirajo v medije, kar ustvarja moralno paniko in s tem veliko javnost. Gauland sam je v pismu članom AfD pojasnil, da je bil pogovor z uredniki FAS zaupna razprava v ozadju, ki je med drugim obravnavala "nenadzorovan pritok ljudi iz drugih regij in kultur v Nemčijo". Ni mogel več povedati, kdo je prvi omenil ime Boateng, vendar je menil, da je bil to eden od urednikov, saj sta mu bila ime in šport nogomet večinoma tuja. Dejal je, da "nikoli ni podal vrednostne sodbe o [[Jérôme Boateng|Jérômeu Boatengu]], ki ga prej ni poznal." V nasprotju z dogovorom mu pred objavo niso bili predloženi nobeni citati v odobritev. Ukvarjal se je z opisovanjem občutkov, "ki jih vsi zaznavamo povsod v svoji soseski in ki jih ne zmanjšuje naše hinavsko ignoriranje." Klaus D. Minhardt, vodja regionalnega združenja Berlin-Brandenburg Nemškega združenja novinarjev (DJV-BB), je kritiziral dejanja urednikov FAS in jih obtožil senzacionalizma in lovskega nagona, ki je bil nepravično usmerjen proti AfD. Obtožba o lažnem tisku temelji na takšnem pristranskem poročanju. Vsak "lov na čarovnice"proti AfD bi izboljšal njeno gledanost v anketah. Krovna organizacija DJV se je distancirala od Minhardtovih izjav. Januarja 2016 je Gauland, misleč na nacionalno konservativno poljsko vlado, dejal, da je "od Poljakov odvisno, koliko beguncev želijo imeti v svojem narodnem telesu ". Marc Grimm in Bodo Kahmann trdita, da je Gauland z uporabo izraza "Volkskörper" (ljudsko telo) prevzel enega od "osrednjih interpretativnih vzorcev radikalno desničarskega nacionalizma". Jeseni 2016 je Gauland v intervjuju za desničarsko revijo ''Compact'' o desničarskem ekstremističnem Identitarian Movementu dejal, da pričakuje, "da se nam bodo pridružili tudi ljudje, ki razmišljajo kot AfD". Zato "sploh ne vidi, zakaj bi morali sodelovati z Identitaristično gibanjem, saj lahko vsi pridejo k nam." Gauland je zavrnil zasedbo [[Brandenburška vrata|Brandenburških vrat]] v Berlinu s strani aktivistov Identitaričnega gibanja konec avgusta 2016, ker ni želel, da bi bil "simbol nemške zgodovine kakorkoli zlorabljen za kakršno koli politiko". 26. avgusta 2017 je Alexander Gauland na volilnem dogodku v Leinefelde-Worbisu javno napadel takratnega komisarja za migracije Aydan Özoğuz.Izjavil je, da je Özoğuz maja 2017 v razpravi o nemški Leitkultur ( vodilni kulturi) dejal, da "specifično nemška kultura […], onkraj jezika, preprosto ni prepoznavna". <ref name="Eichsfeld_a">{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/afd-alexander-gauland-traeumt-von-entsorgung-aydan-oezoguz-15171141.html|titel=Gauland: Özoguz in Anatolien entsorgen|hrsg=''Frankfurter Allgemeine Zeitung''|datum=2017-08-28|zugriff=2018-05-20}}</ref> Ko je to povedal, je pojasnil:{{Citatni blok|text=Tako pravi nemško-turška žena. Povabi jo v [[Eichsfeld]] in ji povej, kaj je nemška kultura. Po tem se ne bo več vrnil sem in, hvala bogu, ga bomo lahko [[odlaganje odpadkov|odstranili]] v Anatoliji.}}Kasneje je Tagesspieglu odgovoril, da se ne spomni, ali je uporabil izraz "odstraniti". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/afd-spitzenkandidat-gauland-will-integrationsbeauftragte-oezoguz-in-anatolien-entsorgen/20244934.html|titel=Gauland will Integrationsbeauftragte Özoguz „in Anatolien entsorgen“|hrsg=''Der Tagesspiegel''|datum=2017-08-28|zugriff=2018-05-20}}</ref> Gauland pa je ponovil, da vsak, kot je "Özoguz, ki pravi, da se je treba o sobivanju v Nemčiji vsak dan pogajati na novo", pripada "nazaj v Anatolijo". ''Junge Freiheit'' je tudi vztrajal, da Özoguz nima mesta v Nemčiji. Teden dni po svoji izjavi je na volilnem dogodku v Pforzheimu dejal, da je "gospe Özoğuz pravzaprav le priporočil, da si vzame daljši dopust v državi, kjer očitno bolje razume kulturo". Vodilni zvezni politiki so ga ostro kritizirali zaradi uporabe izraza "odstraniti". <ref name="Eichsfeld_b">{{Internetquelle|url=http://www.heute.de/afd-spitzenkandidat-gauland-spricht-vonentsorgung-der-integrationsbeauftragten-oezoguz-47843610.html|titel=Kritik an Äußerungen: Gauland will Özoguz „entsorgen“ – heute-Nachrichten|hrsg=Zweites Deutsches Fernsehen|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170828131104/http://www.heute.de/afd-spitzenkandidat-gauland-spricht-vonentsorgung-der-integrationsbeauftragten-oezoguz-47843610.html|archiv-datum=2017-08-28|zugriff=2017-08-28}}</ref> Glede na izjavo je državno tožilstvo v Mühlhausnu začelo predhodne preiskave zaradi suma spodbujanja sovraštva.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.nrz.de/politik/vorermittlungen-gegen-gauland-id211763879.html|titel=Vorermittlungen gegen Gauland|hrsg=Neue Rhein/Neue Ruhr Zeitung|datum=2017-08-31|zugriff=2018-05-20}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 17. maja 2018 je napovedala, da se bo vzdržala začetka formalnih preiskav zaradi pomanjkanja zadostnega suma kaznivega dejanja. Gaulandova izjava je zajeta v temeljni pravici do svobode izražanja.Za pravno oceno ga je bilo treba "postaviti v kontekst in interpretirati": Gauland se je odzval na Özoğuzovo izjavo, da ni mogoče prepoznati specifično nemške kulture onkraj jezika. Gauland se je tako izrazil v kontekstu oblikovanja javnega mnenja in "ne iz zasebnih interesov" v konkretni volilni kampanji, kar je bilo treba upoštevati. Germanist in literarni znanstvenik Heinrich Detering se je vprašal, katero "specifično značilnost specifično nemške kulture […] naj bi gospe Özoğuz tukaj posredovali" in zakaj se potem "nikoli ne bi vrnila" oziroma "kakšno" bi bilo to posredovanje, "če bi bilo treba naslovnika nato 'znebiti'". Gaulanda je obtožil uporabe "slabo prikritega gangsterskega [[Žargon|žargona]] ". Patrick Bahners je Gaulandov cilj videl v tem, da bi napad na Özoğuza prikazal kot "dejanje samoobrambe ", "njegove negalantne in neprijetne vidike pa kot neizogiben presežek samoobrambe", saj po mnenju AfD Özoğuz in tisti, ki so delili njihova stališča, predstavljajo "eksistencialno grožnjo Nemčiji". Poleg tega je Gauland pred svojim govorom v Eichsfeldu v intervjuju za ''Weltwoche'' napačno trdil, da je Özoğuzova dejala, da "v Nemčiji ne more prepoznati nobene kulture razen jezika". V resnici je Özoğuz dejal, da značilnosti specifično nemške kulture – v nasprotju z drugimi državami – ni mogoče "prepoznavati", kar je po Bahnersovih besedah pomenilo, da jih "ni mogoče določiti z jasnostjo, ki bi bila potrebna za ljudskoizobraževalni namen kataloga Leitkultur". Vendar se je Gauland obnašala, "kot da ne bi govorila o težavnosti prepoznavanja predmeta z zadostno natančnostjo, temveč je zanikala, da ta predmet obstaja." V začetku junija 2018 je Gauland v intervjuju za FAZ dejal: "Poskušamo razširiti meje tega, kar je mogoče povedati." Novinar Roger de Weck je komentiral, da je Gauland s temi besedami "povzel globalno strategijo Nove desnice, da bi prezir do človeštva postal družbeno sprejemljiv: vzpostavitev reakcionarne normalnosti". Nekaj tednov po svojem kontroverznem govoru o "ptičjem dreku" je Gauland na strankarski konferenci AfD v Augsburgu konec junija2018 implicitno primerjal [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in kanclerko Merkel. Dejal je, da je Merklova v sporu z Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA, Italijo in drugimi državami, ter dodal: "Zadnji nemški predsednik vlade, ki je antagoniziral takšno konstelacijo sovražnikov ... Ne, pustimo to pri tem." Pozneje je dejal, da ni nikogar primerjal. Potem ko je leta 2017 že govoril o tako imenovani [[Velika zamenjava|izmenjavi prebivalstva]], ki je "tekla s polno paro", je v tem govoru na strankarski konferenci ponovno uporabil bojni izraz, ki je zunaj desničarskih krogov uvrščen med [[Teorija zarote|teorije zarote]] in naj bi opisal domnevno namerno izmenjavo belega evropskega prebivalstva z ljudmi iz drugih delov sveta zaradi načrtovanih in nadzorovanih migracij. Gauland sam je izjavil, da če je ''izmenjava prebivalstva'' bojni krik desnice, potem je tudi ''avtocesta'' eden od njih. <ref>{{Webarchive|url=https://www.haz.de/Nachrichten/Politik/Deutschland-Welt/AfD-Parteitag-Gauland-vergleicht-Bundesrepublik-mit-der-DDR}}</ref> Na isti strankarski konferenci je Gauland današnjo Zvezno republiko primerjal tudi z NDR tik pred padcem berlinskega zidu leta 1989.Ni hotel trivializirati diktature SED, a danes se je počutil "spominjenega na zadnje mesece NDR". Gauland je dejal: "Tako kot takrat režim sestavlja majhna skupina strankarskih funkcionarjev, nekakšen politbiro, in ponovno široko družbeno zavezništvo funkcionarjev strankarskega bloka, novinarjev, televizijskih voditeljev, cerkvenih uradnikov, umetnikov, učiteljev, profesorjev, kabaretskih umetnikov in drugih predanih ljudi, ki stojijo za državnim vodstvom in se borijo proti opoziciji." "Edina opozicijska stranka AfD" je "tako rekoč sedanji Novi forum ". Zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk je te primerjave z NDR videl kot zgodovinsko-politična popačenja in "poceni propagandno laž". Po mnenju zgodovinarja Patricea Poutrusa te primerjave kažejo, "kako daleč so člani te stranke od priznavanja ustavnega reda Zvezne republike in kako malo je njihova politika usmerjena v zagotavljanje ali širjenje demokratičnih razmer." Gauland je komentiral izgrede desničarskih skrajnežev v Chemnitzu konec avgusta 2018, ki so se zgodili kot odgovor na umor in so privedli do nasilnih napadov na migrante in novinarje, in dejal: "Ko se zgodi takšen umor, je normalno, da ljudje paničarijo." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/gesellschaft/zeitgeschehen/2018-08/chemnitz-alexander-gauland-ausschreitungen|titel=Alexander Gauland bezeichnet Übergriffe in Chemnitz als normal|werk=[[Die Zeit]]|datum=2018-08-29|zugriff=2018-09-12}}</ref> V začetku septembra 2018 je Gauland izjavil, da je treba odpraviti "politični sistem v smislu strankarskega sistema". S tem je mislil "stranke, ki nam vladajo […] sistem Merkel". V to skupino šteje "tiste, ki podpirajo politiko, vključno z ljudmi iz drugih strank in na žalost tudi iz medijev. Želim jih odvzeti odgovornosti." Kako točno bi to izgledalo, je pustil odprtega. Njegov cilj je "končno obrniti neravnovesje v medijih v našo korist". To imenuje "mirna [[revolucija]] ". Novinar in urednik Berthold Kohler je to aluzijo na padec NDR v FAZ označil za "resen primer politične zlorabe". V preteklosti so takšne strankarske in medijsko-politične akcije, kot si jih je zamislil Gauland, imenovali " [[Čistka|čistke]] ". Po mnenju germanista Heinricha Deteringa spremembe vlade v Zvezni republiki "niso ravno spremembe sistema", temveč "nasprotno, ''sestavni deli'' sistema svobodnih volitev". Kdor koli, kot je Gauland povedal v istem intervjuju, želi biti "trn v mesu političnega sistema, ki je zastarel", si ne želi Ustave . Septembra 2018 je Gauland v Bundestagu izjavil: "Prvič, sovraštvo ni kaznivo dejanje, in drugič, običajno ima razloge." Literarni znanstvenik Heinrich Detering je pripomnil, da v nemškem Bundestagu prej nihče ni trdil, da je sovraštvo kaznivo dejanje, in poudaril, da stavek nakazuje sklep, ki ga Gauland ni izrekel, namreč da upravičeno sovraštvo ustvarja upravičena kazniva dejanja. Novinar Roger de Weck je pripomnil, da sovraštvo pogosto vodi v zločine, in dodal: "Še pogosteje, tako kot sovraštvo do Judov, nima razloga." V izdaji FAZ z dne 6. oktobra 2018 se je pojavil Gaulandov gostujoči članek, ki je bil obtožen, da je podoben govoru [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].Leta 1933 je govoril o "majhni, brezkoreninski kliki", ki "hujša ljudi drug proti drugemu", o "ljudeh, ki so povsod in nikjer doma, a danes živijo v Berlinu, bi lahko bili jutri prav tako v Bruslju, pojutrišnjem v Parizu in nato spet v Pragi, na Dunaju ali v Londonu in se povsod počutijo kot doma". Po mnenju raziskovalca antisemitizma Wolfganga Benza je Hitler mislil na Jude in se je povezal z [[Antisemitizem|antisemitsko]] podobo "brezdomnega Juda". V svojem članku z naslovom ''"Zakaj mora biti to populizem?'' " je Gauland kritiziral "globalizirani razred". Po Gaulandovih besedah njeni člani "živijo skoraj izključno v velikih mestih, tekoče govorijo angleško, in ko se preselijo iz Berlina v London ali Singapur, da bi zamenjali službo, povsod najdejo podobna stanovanja, hiše, restavracije, trgovine in zasebne šole". Christoph Heubner, izvršni podpredsednik Mednarodnega odbora Auschwitz, je Gaulanda obtožil tudi [[Stigmatizacija|stigmatizacije]] ljudi "kot tujcev in brez korenin". To "Gaulandovo strategijo" poznajo preživeli iz Auschwitza iz lastnih življenjskih izkušenj v nacističnih letih. Po besedah Gaulandovega svetovalca Michaela Klonovskega je Gauland ta članek napisal sam, čeprav niti on (Klonovsky) niti Gauland nista poznala besedila Hitlerjevega govora. <ref name="zdf">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/historiker-lenhard-ueber-debatte-um-gaulands-gastbeitrag-100.html|titel=''Debatte über Gaulands Gastbeitrag: „Hitler-Vergleiche helfen nicht weiter.“''|werk=[[ZDF]]|datum=2018-10-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20181012122235/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/historiker-lenhard-ueber-debatte-um-gaulands-gastbeitrag-100.html|archiv-datum=2018-10-12|zugriff=2022-02-19|abruf-verborgen=1}}</ref> Januarja 2019 je Gauland sam pojasnil svoje teze v predavanju z naslovom ''Populizem in demokracija'' v prostorih, ki jih zgodovinar Bodo Mrozek imenuje "majhna nacionalistična založba v Saški-Anhaltu ". Gauland, med čigar občinstvom je bil tudi [[Björn Höcke]] iz nacionalističnega ''[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|krila]]'', se je skliceval na ustrezen koncept britanskega novinarja Davida Goodharta in govor zaključil s citatom Botha Straußa ("Vojna bo med silami tradicije in silami nenehnega napredovanja, odpuščanja in uničevanja.") ) Mrozek je Gaulandov poudarek na želji po "mirni rešitvi" tega "konflikta" interpretiral kot namig, "da bi se lahko, če bi bilo potrebno, končal tudi z nemirnim izidom". V razpravi v Bundestagu o migracijskem paktu ZN 7. novembra 2018 je Gauland izjavil, da želijo "levičarski sanjači in globalistične elite" "Nemčijo na skrivaj preoblikovati iz nacionalne države v območje naselij". Kasneje so ga obtožili širjenja [[Teorija zarote|teorije zarote]] . Po poročilu Zveznega urada za varstvo ustave, zaradi katerega je Zvezni urad za varstvo ustave začel spremljati dele stranke in AfD označil za "primer za pregled", se je Gauland februarja 2019 izrekel za ukinitev Zveznega urada za varstvo ustave in zanikal, da bi znotraj AfD obstajala kakršna koli protiustavna prizadevanja. Gauland je nadalje izjavil, da je prebral le dele poročila, ki so ga zadevali, in da preostalih ne bo bral. Hkrati pa je bil Gaulandov podpis kot prvega podpisnika " [[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Erfurtske resolucije]] " nacionalističnega krila AfD "na skrivaj" odstranjen z interneta, poroča ''Zeit'' . V govoru na srečanju desničarske nacionalistične skupine AfD [[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Der Flügel]] v Kyffhäuserju v začetku julija 2019 je Gauland dejal, da bi si lahko za prihod na oblast in "ponovno ureditev naše države" "za trenutek ugriznili v ustnico". Novinar [[Jan Sternberg]] je opozoril, da Gauland ni pozival "[[Björn Höcke|Höckejev]], Wittgensteinov in drugih desničarskih radikalcev v AfD" k umirjanju svojih stališč, temveč le k njihovemu jeziku v interesu pridobitve oblasti. S temi izjavami je mimogrede potrdil,da si AfD želi drugačno Nemčijo. <ref>Jan Sternberg: {{Webarchive|url=https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Kommentar-AfD-ausser-Kontrolle}}</ref> Na vprašanje, ali je primerno za meščansko stranko, kot Gauland večkrat opisuje AfD, da je AfD v volilni kampanji v Brandenburgu sprejela slogane NPD, je Gauland septembra 2019 odgovoril pritrdilno in dodal, da je možno, da je "nekdo že od samega začetka imel idejo, ki ni bila napačna". Septembra 2019 je bil Gauland gost Tine Hassel v oddaji ARD "Summer Interview", v kateri gostje odgovarjajo tudi na vprašanja gledalcev, poslana po elektronski pošti ali videoposnetku. Gauland je zahteval, da si jih lahko ogleda vnaprej. Ko je bilo to zavrnjeno, je Gauland odpovedal ta del oddaje, rekoč: "Zakaj moram gledati v črno luknjo, če se tako izrazim?" Politiki, ki so do te točke sodelovali v "poletnem intervjuju", so se strinjali s spletnim srečanjem z vprašanji in odgovori. Konec decembra 2020 je Gauland dejal: "Ne smemo postavljati tega, kar pravi predsednik Zveznega urada za varstvo ustave Thomas Haldenwang, za merilo naših dejanj." Na ta način nihče "ne more biti prava opozicija". Osebno nima zadržkov glede stikov z novim desničarskim ''Inštitutom za državno politiko'' Götza Kubitscheka, ki ga je Zvezni urad za varstvo ustave prav tako uvrstil med sumljive. Je "prijatelj gospoda Höckeja" in Kubitschek ga "občasno" imenuje tudi Gauland. Po Gaulandovih besedah je AfD "gibanje, ki bi moralo vzdrževati stike tudi z določenimi protestnimi skupinami". To velja "za 'lateralno mišljenje', pa tudi za Pegido v Dresdnu ali za združenje Zukunft Heimat v Cottbusu". Gauland je kritiziral stil predsednika AfD Jörga Meuthena.Na strankarski konferenci v Kalkarju konec novembra 2020 je Meuthen napadel tiste strankarske kolege, ki "radi besnijo in govorijo" ter uporabljajo izraze, kot je "korona diktatura". Gauland je dejal, da je Meuthenov govor "škodoval polovici stranke". Meuthena je obtožil tudi, da poskuša "odriniti" novega sopredsednika Tina Chrupallo . Znotraj stranke je Alexander Gauland obtožen, da je predolgo prikrival in ščitil nekdanjega tiskovnega predstavnika poslanske skupine AfD Christiana Lütha, ki se je sam označil za "fašista". Potem ko je Lüthov odnos do nacionalsocializma postal javen v medijih, ga je Gauland aprila 2020 odpustil s položaja tiskovnega predstavnika. Vendar pa izvršni direktor poslanske skupine v predpisanem roku ni podal odpovedi. Potem ko so Lüthove izjave, da bi migrante lahko zastrupili s plinom ali ustrelili, postale znane, je bil septembra 2020 brez odpovednega roka odpuščen. === Javno mnenje === Pred svojo kariero v AfD je bil Gauland v novinarstvu dojet kot [[Konservatizem|konservativni]] [[Javni intelektualec|intelektualec]] in včasih označen kot "krščanskodemokratski estet " ( Tilman Fichter 1990), "odvetnik s kulturno prefinjenostjo" ( Hilmar Hoffmann 1990) in "salonski konservativec" ( Nikolaus Blome 2013) .Za 60. obletnico Ob njegovem 15. rojstnem dnevu (2001) ga je Heribert Klein v Frankfurter Allgemeine Zeitung opisal kot predstavnika "skeptične racionalnosti v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ". Leta 2009 je bil za forum alfa na izobraževalnem kanalu ARD-alpha posnet intervju z zvezdnikom, teologom in poslovnim etikom Michaelom Schrammom. Gauland je bil leta cenjen sogovornik, celo med predstavniki [[Politična levica|politične levice]]. Po njegovi kandidaturi za AfD na deželnih volitvah v Brandenburgu leta 2014 so mediji, kot sta taz in ZEIT, kritično spremljali Gaulandovo strankarsko-politično spremembo. Jens Schneider, s katerim je dolga leta vodil politični salon, je leta 2015 v Süddeutsche Zeitung govoril o "preobrazbi" Gaulanda, ki bi ga zdaj lahko imeli za "pobudnika navdušenih množic", čeprav je nekoč veljal za "garanta, da AfD ne bo povsem zašla v desno". V medijskem diskurzu zadnjih let je bil Gauland pogosto opisan kot nacionalni konservativec in občasno kot reakcionar. Zaradi svoje politike do Rusije velja tudi za "Putinovega razumevalca". Novinar Joachim Riecker, nekdanji višji urednik pod Gaulandom, ga je opisal kot " nemškega nacionalista, anglofila in proruskega naravnanega". V političnem in ustaljenem smislu ga politolog Herfried Münkler (2015) uvršča v konzervativizem. Tudi politolog Franz Walter meni, da je Gauland precej počakal in videl konservativec. Politična sociologinja Karin Priester (2007) pa Gaulanda – tako kot Pima Fortuyna in Ernsta Forsthoffa – smatra za konservativca in [[Populizem|populista]], ki modernost dojema kot izgubo lastnega koncepta svobode. Kasneje je Gaulandov konzervativizem označila za anglofilskega in reformno-konservativnega, v duhu [[Edmund Burke|Edmunda Burka]]. Predvsem pa so "raznolikost, decentralizacija in federalizem " pomembni temelji njegovega političnega razmišljanja. Po Priesterju (2016) je Gauland primer konservativnega dela znotraj desničarskega populističnega gibanja, ki posledično predstavlja "zbirno mesto". " [[Carl Schmitt|Schmittova]] [[Pluralizem|kritika pluralizma]] " je očitna – kljub vsem Gaulandovim sklicevanjem na Burkea. Konec koncev, zaradi izjave "da bi bil uspešen, je treba s seboj vzeti vse tiste, ki si želijo in volijo AfD le zato, ker je drugačna, ker na populističen način posluša ljudi in ker na politično izvedljiv način oblikuje tisto, kar se misli in objokuje v dnevnih sobah in pubih", ga politologa Dieter Plehwe in Matthias Schlögl (2014) opisujeta kot " odkritega desničarskega populista ". Sociolog in politolog Samuel Salzborn vidi osnovo Gaulandovega pogleda na zgodovino v "pozitivni identifikaciji z nemškim narodom" v smislu "poudarjanja in pretiravanja s tem, kar se dojema kot pozitivno". Po Gaulandovem svetovnem nazoru so Nemci " ''na splošno'' žrtve nacionalsocializma" in zdi se, da "ni več storilcev, razen Hitlerja in morda nekaj vodilnih nacistov". Zgodovinar Philipp Lenhard opisuje Gaulanda kot "pametnega človeka, ki se zna dobro preobleči", ki se vedno znova poigrava s [[Stereotip|stereotipi]] in tako služi klienteli desničarskih skrajnežev ter gradi na [[Teorija zarote|teorijah zarote]].<ref name="zdf"/> Po mnenju zgodovinarja [[Moritz Hoffmann (Historiker)|Moritza Hoffmanna]] gre pri Gaulandu za "gojenje pozitivnega nemškega mita, nekakšno smotrno uporabo zgodovine za pozitivno Nemčijo", kar služi tudi nemškim interesom. Gauland je želel "iz zgodovine izbrati češnje in z veseljem pozabiti na ostalo". Po besedah Christopha Kopkeja in Alexandra Lorenza predsednik deželne stranke AfD Gauland izkorišča "nekritično zamerljivost do islama" vse od napada na Charlie Hebdo in ugrabitve talcev v Porte de Vincennes v Parizu. Avgusta 2017 je Thomas Schmid po Gaulandovem "sovražnem govoru" proti Aydanu Özoğuzu izjavil, da Gauland "ni več britofil, časten in plemenit človek, kakršen je nekoč želel biti. Namerno jaha valove zamere. To je njegov politični motor." Ameriška revija ''Foreign Policy'' ga je leta 2017 uvrstila med 70 najpomembnejših "premislilcev" na svetu, saj je "spodbudil populistično nasprotovanje liberalizmu v osrčju Evrope". Program ARD Reschke Fernsehen, ki se bo začel leta 2023, je dobil ime po izjavi, ki jo je Gauland dal voditeljici Anji Reschke v programu Hart aber fair 2016. == Nadaljnja sodelovanja == === Delo v gremijih/pro bono === Med svojim bivanjem v Hessnu je bil Gauland član ...&nbsp;Bil je član upravnega odbora Deutschlandfunk v Kölnu, odbora garantov Hessen State Bank v Frankfurtu na Majni in nadzornega sveta Hessen Investment Bank AG – Hessen State Development and Trust Company v Frankfurtu na Majni. Leta 1998 je bil imenovan kot eden od petnajstih članov prvega upravnega odbora Univerze v Potsdamu in je bil ustanovni član upravnega odbora Judovskega muzeja v Berlinu od leta 2001 do 2006. Poleg tega je bil več let član svetovalnega odbora mednarodnega medijskega srečanja M100 Sanssouci Colloquium v Potsdamu, ustanovljenega leta 2005. Do marca 2016 je bil Gauland predsednik potsdamskega združenja ''Brandenburgische Literaturlandschaft'', ki je sponzor Brandenburškega literarnega urada.<ref>{{Webarchive|url=http://www.literaturlandschaft.de/impressum.htm}} der Brandenburgischen Literaturlandschaft.</ref> === Politični salon === Skupaj s Klausom Nessom (generalnim sekretarjem SPD Brandenburg in poslancem v brandenburškem deželnem parlamentu), Ute Samtleben (lastnico galerije iz Potsdama) in Jensom Schneiderjem (dopisnikom časopisa ''Süddeutsche Zeitung'' iz glavnega mesta) je v letih 2006–2007 v Potsdamu gostil Politični salon, ki ga je organizirala brandenburška regionalna pisarna fundacije Friedrich Ebert.Leta je razstavljal knjige, med drugim:&nbsp;Udo Di Fabio ''(Kultura svobode)'', <ref>Lore Bardens: {{Webarchive|url=http://www.pnn.de/potsdam-kultur/76795/}}</ref> Joachim Fest ''(Ne jaz)'', Konrad Adam ''(Stari Grki)'', Karl Schlögel ''(Groza in sanje. Moskva 1937)'' in Günter Müchler ''(1813: Napoleon, Metternich in svetovnozgodovinski dvoboj v Dresdnu)''. Leta 2013 je novinar Schneider z veliko jasnostjo potrdil svoja "odločno konzervativna stališča". Zaradi njegove politične preusmeritve je bilo sodelovanje v Političnem salonu leta 2014 prekinjeno. === Razno === Leta 2006 je Gauland skupaj s svojima tovarišema Arnulfom Baringom in [[Stephan Speicher|Stephanom Speicherjem]] govoril na spominski prireditvi v Potsdamu v čast zgodovinarja, publicista in urednika ''FAZ'' Joachima Festa, ki je umrl 11. septembra. Gauland ga je poznal izFrankfurta. == Spisi (izbor) == === Članki v znanstvenih revijah === * ''Mednarodna pravna suverenost v primeru pridružitve držav OZN''.V: ''Združeni narodi'' 1973, str. 1 in naprej. * ''Nacionalizacija bank v skladu z ustavo''.V: ''Javna uprava'' 1974, str. 622 in naprej. * ''Še enkrat.'' ''Prenehanje članstva v Evropski skupnosti''.V: ''New Legal Weekly'' 1974, str. 1034 in naprej. * ''Pravica do tranzitnih poti''.V: ''New Legal Weekly'' 1974, str. 1931 in naprej. * ''Konvencija ZN o zaščiti novinarjev – napačen začetek''.V: ''Združeni narodi'' 1975, str. 180 in naprej. * ''Ohranjanje miru z ravnotežjem moči''.V: ''Arhiv mednarodnega prava'' 1975, str. 367 in naprej. * ''Iščejo se: konservativni reformatorji''.V: ''Papers for German and International Politics'' 4/2000, str. 391 in naprej. * ''60&nbsp;Leta Temeljnega zakona''.V: ''Journal of Political and European Studies'' 2/2009, str. 323 in naprej. === Monografije === * ''Načelo legitimnosti v državni praksi od Dunajskega kongresa naprej'' (= ''Spisi o mednarodnem pravu'', zvezek 20) .). Duncker & Humblot, Berlin 1971, ISBN 3-428-02569-5.(tudi disertacija, Univerza v Marburgu, 1970) * ''Domači dom in lordi.'' ''Portret političnega razreda'' (= ''Suhrkampova broširana izdaja'', 1650). Suhrkamp Verlag, Frankfurt 1989, ISBN 3-518-38150-4 . * ''Kaj je konzervativizem?'' ''Polemika proti lažnim nemškim tradicijam.'' ''Zahodne vrednote s konzervativnega vidika''.Eichborn Verlag, Frankfurt na Majni 1991, ISBN 3-8218-0454-8 . * ''[[Helmut Kohl]]''.''Načelo''.Rowohlt Berlin, Berlin 1994, ISBN 3-87134-206-8 . * ''Hiša Windsor''.Orbis Verlag, Berlin 2000, ISBN 3-572-01124-8.(Licenca Siedler Verlag, Berlin 1996) * ''Navodila za konzervativnost''.Nemška založba, Stuttgart in&nbsp;2002, ISBN 3-421-05649-8 . * ''Kratka nemška zgodovina.'' ''Od Stauferjevega obdobja do padca berlinskega zidu''.Rowohlt Verlag, Berlin 2007, ISBN 978-3-87134-582-1 . * ''Nemci in njihova zgodovina''.wjs verlag, Berlin 2009, ISBN 3-937989-56-0 . * ''Princ Eulenburg – pruski plemič.'' ''Konservativna alternativa imperialni svetovni politiki Viljema II.''.Strauss Edition, Potsdam 2010, ISBN 978-3-86886-018-4.<ref>{{Internetquelle|autor=Gerold Paul|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/potsdam-kultur/legenden-um-einen-preussischen-edelmann-7540288.html|titel=Legenden um einen preußischen Edelmann: Alexander Gauland stellte sein neues Buch über Fürst Eulenburg im Kutschstall zur Debatte|hrsg=[[Tagesspiegel]]|datum=2011-01-22|zugriff=2024-01-04|sprache=de}}</ref> === Prispevki k antologijam === * ''Henry St. John, erster Viscount Bolingbroke (1678–1751)'' und ''Benjamin Disraeli (1804–1881)''. In: Caspar von Schrenck-Notzing (Hrsg.): ''Konservative Köpfe. Von Machiavelli bis Solschenizyn'' (= ''Criticón-Bücherei''. 2). Criticón-Verlag, München 1978, <nowiki>ISBN 3-922024-02-2</nowiki>, S. 23 ff., 55 ff. * ''Das hessische Privatrundfunkgesetz''. In: Martin Schindehütte, Otmar Schulz (Hrsg.): ''Privater Rundfunk in Hessen. Perspektiven des Hessischen Privatfunkgesetzes. [Dokumentation einer Tagung der Evangelischen Akademie Hofgeismar, 14. bis 15. November 1988]'' (= ''Hofgeismarer Protokolle''. 260). Evangelischen Akademie Hofgeismar, Hofgeismar 1989, ISBN 3-89281-167-9, S. 7 ff. * ''Der Kopf des Königs fällt. Karl I. als Opfer eines Justizmords''. In: Uwe Schultz (Hrsg.): ''Grosse Prozesse. Recht und Gerechtigkeit in der Geschichte''. Verlag C. H. Beck, München 1996, ISBN 3-406-40522-3, S. 177 ff. * ''Einspruch''. In: Klaus Reichert (Hrsg.): ''Recht, Geist und Kunst. Liber amicorum für Rüdiger Volhard''. Nomos, Baden-Baden 1996, ISBN 3-7890-4372-9, S. 269 ff. * ''Die „Pulververschwörung“ gegen Parlament und König. 1605 scheitert der katholische Aufstand in England''. In: Uwe Schultz (Hrsg.): ''Große Verschwörungen. Staatsstreich und Tyrannensturz von der Antike bis zur Gegenwart''. Beck, München 1998, ISBN 3-406-44102-5, S. 130 ff. * ''Unterschiede treiben den Motor''. In: Manfred Bissinger, Dietmar Kuhnt, [[Dieter Schweer]] (Hrsg.): ''Konsens oder Konflikt? Wie Deutschland regiert werden soll'' (= ''Campe-Paperback''). Hoffmann und Campe, Hamburg 1999, ISBN 3-455-10393-6, S. 59 ff. * ''Der republikanische Diskurs. Diana als Todesengel der Monarchie?''. In: Sabine Berghahn, [[Sigrid Koch-Baumgarten]] (Hrsg.): ''Mythos Diana. Von der Princess of Wales zur Queen of hearts''. Psychosozial Verlag, Gießen 1999, ISBN 3-932133-59-5, S. 215 ff. * ''Abschied vom Freizeitpark''. In: [[Hans-Dietrich Genscher]], Ulrich Frank-Planitz (Hrsg.): ''Nur ein Ortswechsel? Eine Zwischenbilanz der Berliner Republik''. Zum 70. Geburtstag von Arnulf Baring. Hohenheim Verlag, Stuttgart u.&nbsp;a. 2002, ISBN 3-89850-074-8, S. 74 ff. * ''Goethe und Preußen''. In: Peter Walther (Hrsg.): ''Goethe und die Mark Brandenburg''. vacat verlag, Potsdam 2006, ISBN 3-930752-43-3, S. 103 ff. * ''Mein Club''. In: Evelyn Fischer: ''Unter 3. Berliner Presse Club – Geschichte einer Institution''. DBB-Verlag, Berlin 2007, ISBN 978-3-87863-137-8, S. 60 ff. * ''Wider die pure Rationalität. Bausteine für einen modernen Konservatismus''. In: Hans Zehetmair (Hrsg.): ''Zukunft braucht Konservative''. Verlag Herder, Freiburg im Breisgau u.&nbsp;a. 2009, ISBN 978-3-451-30295-4, S. 92 ff. * ''Die Ideologie der „unsichtbaren Hand“ und ihre Folgen''. In: Jürgen Rüttgers (Hrsg.): ''Wer zahlt die Zeche? Wege aus der Krise''. Klartext, Bonn 2009, ISBN 978-3-8375-0196-4, S. 32 f. * Nachwort. In: Peter Böthig, Peter Walther (Hrsg.): ''Die Russen sind da. Kriegsalltag und Neubeginn 1945 in Tagebüchern aus Brandenburg''. Lukas Verlag, Berlin 2011, ISBN 978-3-86732-079-5, S. 482 ff. * Beitrag. In: Markus Porsche-Ludwig, Jürgen Bellers (Hrsg.): ''Was ist konservativ? Eine Spurensuche in Politik, Philosophie, Wissenschaft, Literatur''. Verlag Traugott Bautz, Nordhausen 2013, ISBN 978-3-88309-785-5, S. 76 ff. * ''Prerequisite for a common destiny. Battling the ghosts of Germany’s past to build a European future''. In: John F. Jungclaussen, Charlotte Ryland, Isobel Finkel (Hrsg.): ''Common Destiny vs. Marriage of Convenience – What do Britons and Germans want from Europe? 28 essays including 15 prize-winning contributions''. KE7.net Publishing, Berlin 2014, ISBN 978-3-9815035-1-7, S. 58 ff. === Pogovori === * ''Vladavina prava in državljanska neposlušnost.'' ''Razprava med Danielom Cohn-Benditom, Joschko Fischerjem, Alexandrom Gaulandom in Jörgom Twenhövnom'' (= ''Serija Mala bela''.Zvezek 109). Athenäum Verlag, Bodenheim 1988, ISBN 3-610-04709-7 . == literatura == * Norbert Beleke (ur.) ''Kdo je kdo?'' ''Nemški Kdo je Kdo''.42. Izdaja 2003/2004, Schmidt-Römhild, Lübeck 2003, ISBN 3-7950-2036-0, str. 411 (glej leksikalno postavko za: ''Gauland, Alexander'' ). * Wolfgang Emmerich, Bernd Leistner (ur.) : ''Literarni Chemnitz.'' ''Avtorji – Dela – Trendi''.Verlag Heimatland Sachsen, Chemnitz 2008, ISBN 978-3-910186-68-2, str. 133 (glej leksikalno postavko za: ''Gauland, Alexander'' ). * Heribert Klein : ''Alexander Gauland 60 let''.V: ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'', 19. februar 2001, št. 42, str. 22. * Alexander Gauland v * Jan Philipp Sternberg: ''Konservativni zahodni uvoz.'' ''Aleksander Gauland''.V: Kulturna dežela Brandenburg e.&nbsp;V. (ur.) ''Državljani Brandenburga.'' ''Demokracija in demokratična gibanja v Brandenburgu''.Zasnova in uredništvo: Uwe Rada. Koehler & Amelang, Leipzig 2009, ISBN 978-3-7338-0368-1, str. 176 f. * Olaf Sundermeyer : ''Gauland – Starčevo maščevanje''.CH Beck, München 2018, ISBN 978-3-406-72710-8 . * {{DNB-Portal|122350138}} * Suche nach Alexander Gauland im Online-Katalog der Staatsbibliothek zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz * [http://sowiport.gesis.org/search/person/Gauland%2C%20Alexander Ergebnisse zu Alexander Gauland] beim sozialwissenschaftlichen Fachportal Sowiport * Kurzbiografie und Rezensionen zu Werken von Alexander Gauland bei Perlentaucher * Biographie beim Deutschen Bundestag * Biografieseite für die 8. Wahlperiode beim Landtag Brandenburg * [https://www.afd.de/alexander-gauland/ Alexander Gauland] auf der Website der AfD * Alexander Gauland auf abgeordnetenwatch.de * [http://www.koeblergerhard.de/juristen/vips/viwgSeite14.html Alexander Gauland] in der Internetversion von Who is who im deutschen Recht * [https://www.stadtbibliothek-chemnitz.de/autorenlexikon/pmwiki.php?n=Autor.AlexanderGauland Alexander Gauland] im Chemnitzer Autorenlexikon der Stadtbibliothek Chemnitz * [https://www.tagesspiegel.de/autoren/alexander-gauland Artikel von Alexander Gauland] beim ''Tagesspiegel'' [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Nemci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Marburgu]] [[Kategorija:Teoretiki zarot]] [[Kategorija:Uredniki]] [[Kategorija:Nemški novinarji]] [[Kategorija:Pisatelji nefikcije]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Bundestag]] [[Kategorija:Člani Bundestaga]] hdd19kzlfw7gi04qelhxesctej852ju 0 585948 6705517 6476713 2026-07-02T08:33:35Z Sivimedved 235862 6705517 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Franc Vončina''', [[duhovnik]], [[kulturni delavec]], * [[7. junij]] [[1937]], [[Trst]], † [[30. marec]] [[2021]], [[Padriče]] ([[Trst]]). == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], oče je bil Franc, mizar, mati Katerina (rojena Pegan), gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v [[Rojan|Rojanu]], slovensko nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu v Trstu, nato se je vpisal na slovenski [[Licej Franceta Prešerna|znanstveni licej F. Prešeren]], kjer je maturiral leta 1957. Po maturi je vstopil v bogoslovje in posvetili so ga v duhovnika 29. junija 1963. Bil je zadnji tržaški slovenski duhovnik, ki so ga posvetili v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Vončina, Franc (1937–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952220/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-28}}</ref> Franc Vončina je stalno deloval med slovenskimi verniki v tržaški pokrajini: najprej je kot kaplan služboval v [[Bazovica|Bazovici]], nato pri Sv. Jakobu v Trstu in kasneje na [[Opčine|Opčinah]], od leta 1969 do leta 1982 je bil najprej župnijski upravitelj, nato pa je kot župnik vodil župnijo v [[Mačkolje|Mačkoljah]].<ref>{{Navedi splet|title=Ob 50-letnici ustanovitve župnije v Mačkoljah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ob-50-letnici-ustanovitve-zupnije-v-mackoljah/|website=Noviglas|date=2013-09-05|accessdate=2025-06-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 1982 je bil imenovan za župnika v [[Boljunec|Boljuncu]], kjer je ostal do leta 2003. Nato so ga premestili v [[Rojan]],<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je msgr. Franc Vončina - Diocesi di Trieste|url=https://www.diocesi.trieste.it/sl/blog/2021/03/30/umrl-je-msgr-franc-voncina/|date=2021-03-30|accessdate=2025-06-28|language=sl-SI|first=Aljosa|last=Novak}}</ref> kjer je ostal skoraj do smrti in je vsako nedeljo daroval slovensko sv. mašo, ki jo predvajajo po valovih [[Radio Trst A|Radia Trst A]]. Istočasno je skrbel tudi za slovenske vernike v [[Barkovlje|Barkovljah]].<ref>{{Navedi splet|title=Rožnovenska procesija v Barkovljah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/roznovenska-procesija-v-barkovljah/|website=Noviglas|date=2012-11-08|accessdate=2025-06-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je opravljal tudi funkcijo vikarja za slovenske vernike tržaške škofije.<ref>{{Navedi splet|title=V večnost je odšel priljubljeni msgr. Franc Vončina » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-vecnost-je-odsel-priljubljeni-msgr-franc-voncina/|website=Noviglas|date=2021-03-30|accessdate=2025-06-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Franc Vončina si je zelo prizadeval za poživitev verskega življenja med [[Slovenci]] na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]],<ref>{{Navedi splet|title=“Mi hočemo slaviti Gospoda zdaj in na veke” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mi-hocemo-slaviti-gospoda-zdaj-in-na-veke/|website=Noviglas|date=2013-07-07|accessdate=2025-07-05|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> sodeloval pri pripravi in izvedbi drugega tržaškega škofijskega zborovanja, bil je blizu slovenskim skavtom in nasploh skavtski organizaciji, saj je vodil mnogo duhovnih vaj za celotno organizacijo [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]]. Zelo se je zanimal za novejše tehnologije<ref>{{Navedi splet|title=Addio a monsignor Vončina padre spirituale dei fedeli sloveni|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/addio-a-monsignor-voncina-padre-spirituale-dei-fedeli-sloveni-yjlx8i48|website=Il Piccolo|date=2021-03-31|accessdate=2025-06-28|language=it}}</ref> in računalništvo nasploh ter je zagnal spletno stran za slovenske vernike ''www.oglas.it''. Mnogo let je bil tudi učitelj po slovenskih šolah v zamejstvu in dober katehet, skrbel je tudi za Marijin dom družbe Marije Milostljive v Trstu. Pisal je za [[Katoliški glas]] in kasneje za [[Novi glas]], skrbel je, da je vsako soboto po slovenskem programu, ki ga oddaja [[Radio Trst A|RAI]], televizijska oddaja Utrip evangelija.<ref>{{Citat|title=Utrip evangelija, 4. julija|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/07/tdd-Utrip-evangelija-4-julija-Franc-Voncina-71bfb771-4618-4192-a319-42a99a251763.html|date=2020-07-04|accessdate=2025-06-28|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Težka izguba v duhovniških vrstah na Tržaškem: umrl je msgr. Franc Vončina|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2021/03/tdd-Umrl-je-msgr-Franc-Voncina-59c34470-018e-44a3-a932-e86ff48e490c.html|website=RaiNews|date=2021-03-30|accessdate=2025-06-28|language=sl|first=Marko|last=Tavčar}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vončina, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] gst3l7f92mbywkcwua6b64uyxqlwq4r 828 590165 6705438 6511684 2026-07-02T01:00:03Z Grufo 224196 Updates from lawiki (+‘mw.title.new()’) 6705438 Scribunto text/plain require[[strict]] local function split_path (path) local parts = {} local len = 0 for token in path:gmatch("[^/]+") do len = len + 1 parts[len] = token end return parts, len end local function get_abs_path (current, page) local tbl_i, len_i = split_path(page) local tbl_o local len_o if tbl_i[1] == '.' or tbl_i[1] == '..' then tbl_o, len_o = split_path(current) else tbl_i[1] = tbl_i[1]:gsub('^([^:]?)([^:]*)(:?)(.?)', function (s1, s2, s3, s4) if s3 == '' then return s1:upper() .. s2 end return s1:upper() .. s2 .. s3 .. s4:upper() end, 1 ) tbl_o = {} len_o = 0 end for key, val in ipairs(tbl_i) do if val == '..' then if len_o < 1 then error('Module:Path: invalid path', 0) end tbl_o[len_o] = nil len_o = len_o - 1 elseif val ~= '.' then len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = val end end if len_o < 1 then tbl_o[1] = '' len_o = 1 end return tbl_o, len_o end local function get_rel_path (current, page, add_prefixes) local tbl_i, len_i = get_abs_path(current, page) local tbl_c, len_c = split_path(current) local tbl_o = {} local len_o = 0 local minlen local new_at = 0 if len_c < len_i then minlen = len_c else minlen = len_i end for idx = 1, minlen do if tbl_c[idx] ~= tbl_i[idx] then new_at = idx break end end if new_at == 1 then return table.concat(tbl_i, '/') end if add_prefixes then if new_at == 0 then tbl_o[1] = '.' new_at = minlen + 1 end for idx = new_at, len_c do len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = '..' end if len_o < 1 then len_o = 1 end elseif new_at == 0 then new_at = minlen + 1 end for idx = new_at, len_i do len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = tbl_i[idx] end return table.concat(tbl_o, '/') end local iface = {} iface.abs = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return mw.title.getCurrentTitle().prefixedText end page = mw.title.new(page).fullText local retval, _ = table.concat(get_abs_path( mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1) ), '/') return retval end iface.rel = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return '.' end page = mw.title.new(page).fullText return get_rel_path(mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1), true) end iface.sub = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return '' end page = mw.title.new(page).fullText return get_rel_path(mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1), false) end return iface ojoujpqwvyn9xlnabqbv5g0n2o4iawg 6705439 6705438 2026-07-02T01:01:38Z Grufo 224196 self revert temporarily 6705439 Scribunto text/plain require[[strict]] local function split_path (path) local parts = {} local len = 0 for token in path:gmatch("[^/]+") do len = len + 1 parts[len] = token end return parts, len end local function get_abs_path (current, page) local tbl_i, len_i = split_path(page) local tbl_o local len_o if tbl_i[1] == '.' or tbl_i[1] == '..' then tbl_o, len_o = split_path(current) else tbl_i[1] = tbl_i[1]:gsub('^([^:]?)([^:]*)(:?)(.?)', function (s1, s2, s3, s4) if s3 == '' then return s1:upper() .. s2 end return s1:upper() .. s2 .. s3 .. s4:upper() end, 1 ) tbl_o = {} len_o = 0 end for key, val in ipairs(tbl_i) do if val == '..' then if len_o < 1 then error('Module:Path: invalid path', 0) end tbl_o[len_o] = nil len_o = len_o - 1 elseif val ~= '.' then len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = val end end if len_o < 1 then tbl_o[1] = '' len_o = 1 end return tbl_o, len_o end local function get_rel_path (current, page, add_prefixes) local tbl_i, len_i = get_abs_path(current, page) local tbl_c, len_c = split_path(current) local tbl_o = {} local len_o = 0 local minlen local new_at = 0 if len_c < len_i then minlen = len_c else minlen = len_i end for idx = 1, minlen do if tbl_c[idx] ~= tbl_i[idx] then new_at = idx break end end if new_at == 1 then return table.concat(tbl_i, '/') end if add_prefixes then if new_at == 0 then tbl_o[1] = '.' new_at = minlen + 1 end for idx = new_at, len_c do len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = '..' end if len_o < 1 then len_o = 1 end elseif new_at == 0 then new_at = minlen + 1 end for idx = new_at, len_i do len_o = len_o + 1 tbl_o[len_o] = tbl_i[idx] end return table.concat(tbl_o, '/') end local iface = {} iface.abs = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return mw.title.getCurrentTitle().prefixedText end local retval, _ = table.concat(get_abs_path( mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1) ), '/') return retval end iface.rel = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return '.' end return get_rel_path(mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1), true) end iface.sub = function (frame) local page = frame.args[1] if page ~= nil then page = page:match'^%s*(.*%S)' end if page == nil then return '' end return get_rel_path(mw.title.getCurrentTitle().prefixedText, page:gsub('^%s*/%s*', './', 1), false) end return iface c3c7teagkdfpn2r2gigvhox04xtigcx 2 590735 6705363 6704788 2026-07-01T19:04:26Z MaksiKavsek 244409 6705363 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Pišem na Slovenskem od Slovencev za Slovence.}}<div align="right"><small>— [[Dragotin Ferdinand Ripšl]],<ref>[https://365.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174700228 Dragotin Ferdinand Ripšl], 00.17–00.20, oddaja Obzorja duha, 365.rtvslo.si, pridobljeno 19. junij 2026.</ref> |} Roj. [[Anno Domini|po Kristusu]], [[Vojvodina Štajerska|dežela Štajerska]], večinoma [[Slovenci|slovenskega]] izvora; (dokazano) po rodu iz dežel: [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] ([[Dolenjska]], [[Notranjska]]), [[Spodnja Štajerska]], [[Spodnja Avstrija]] in [[Mejna grofija Moravska|Moravska]]. Naziv ''Kavšek'' je hišno/domače ime prednikov iz Radeža, kjer so živeli predniki po moški liniji. Peskovnik: [[Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik|1]] Knjižnica: [[Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica|1]] <ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref> <ref>{{cite journal|last=Vodnik|first=Valentin|year=1848|title=Povedanje od slovenskiga jezika|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=slovenščina|volume=6|issue=42|cobiss=29753089}}</ref> O slovenski zgodovini preko peresa Simona Jenka, ki pojasnjuje kakšno je bilo v 2. polovici 19. stoletja (in je še dandanašnji) stanje o nivoju (ne)vedenja in (ne)zavedanja zgodovine in izvora (prednikov) Slovencev: <poem align="left"> Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim '''domovine''', '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka. V zlatih črkah v zgodovini Se beró narodov čini; '''Le od našega ni glasa''' '''S prejšnjega ne zdanj'ga časa.''' I ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije; Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal? '''Kako rod za rodom gine,''' '''To povest je domovine,''' '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' </poem> - [[Simon Jenko]], 1865 Za optimistično slovensko prihodnost: <poem align="left"> Dovolj nam kamnov jo pobrál Sovrág za svoje hrame, Odslè pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In čuval bo '''Slovén''' ga vnét, Naš dom naj ž njim se viša, Ne vragov naših hiša! '''Ne bo nas več tujčín teptàl''' '''Ne tlačil nas krvavo,''' '''Naš rod bo tù gospodovàl,''' '''Naš jezik, naše pravo!''' '''Pod streho našo tuji ród''' '''Naj gost nam bo, a ne gospód;''' '''Mi tu smo gospodarji''' In Bog in naši carji! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja. Bi zrl kakó en krov prostrán Čez dom se ves razpenja. Naš prápor bi na krov pripél, Dom blagoslôvil bi vesél: „'''Bog žívi vse Slovene,''' '''Pod streho hiše ene'''!“ </poem> - [[Simon Gregorčič]], 1884 Možnost Slovenca <poem align="left"> '''Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.''' Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. '''Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.''' Lej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! '''Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.''' </poem> - [[Valentin Vodnik]], 1795 in še žrtvovalnost Slovenca <poem align="left"> Pravizhna vojska je letá Bog bó nam dal mozhnoſt, Deshéla, Zéſar naſ imá Opómnit na dolshnoſt. Katér'ga pak ſmert pokoſí In' v bóju vershe snák, Njegovi núk ga ſhe zhasti, Zhaſtitliv je Vojſhák. Njegóva zhaſt dotikala Bo vsók' nebeſhki ſtrop, Deshéla próſta zirala Bo s'róshzam njéga grob. […] Katér pa níma nizh ſerza, Jit sa Deshelo v' brán, Neſrezhe jámo ſeb’ kopá, Oſtúdne ſúſhnoſt' ſtán. </poem> - [[Janez Nepomuk Primic]], 1809 == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Nizozemska}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Liechtenstein}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Bolgarija}} |- |{{zastava|Turčija}} |- |{{zastava|Grčija}} |- |{{zastava|Srbija}} |- |{{zastava|Severna Makedonija}} |} == Kaj je treba napisati oz. prevesti == * [[Koroški partizani]] (Kärntner Partisanen) !!! * [[Čedadski evangelij]] * [[Škofjeloški rokopis]] (1466) * [[Goriški rokopis]] (1551) * [[Turjaški rokopis]] (14./15. stol.) * [[Benedikt Pyroter]] (Piroter?) * [[Lukež Klinc]] (ok. 1500–1570) * [[Paul Wiener]] (1495–1554) * [[Gabrijel Jurjević|Gabrijel Jurjevič]] (ok. 1620–1704){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Matijaš Magdalenić|Matijaš Magdalenič]] (ok. 1625 – po 1670){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Peter Petretič]] (1648–1667){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Jernej Basaj]] (1719–1784) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Barok na Slovenskem]] * [[Salzburg (vojvodina)]] * [[Zgodovina slovenskega slovstva]] * [[Narodna zgodovina]] * [[Prazgodovina na Slovenskem]] * [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]] * [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (Operationszone Adriatisches Küstenland) * [[Marjan Pavšer]] (1926–2009) * [[Slomščica]] (potok) * [[Neoilirizem]] * [[Entogeneza]] (Ethnogenesis) * [[Etnogeneza Slovencev]] * [[Rabeljča vas]] (Ptuj) * [[Gastuž]], Žiče * [[Dvorec Zreče]] * [[Thaya]] reka * [[Romantika na Slovenskem]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] (1656–1704) * [[Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, Širje]] * Obleganje Beograda (1456) (Siege of Belgrade (1456)) * [[Psihopatografija Adolfa Hitlerja]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] ali Uraški biblični inštitut / zavod (South Slavic Bible Institute) * [[Moravska vrata]] * [[Kranjska kmetijska družba]] * [[7. armada (Kraljevina Jugoslavija)]] == Kaj je treba urediti == * [[Socialistična republika Slovenija]] (nujno!) * [[Dravska banovina]] (nujno!) * [[Seznam nemških imen krajev v Sloveniji]] (nujno!) * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] (nujno!) * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] (sklici, viri) * [[Adam Bohorič]] * [[Jožef Hasl]] * [[Slavonija]] (prohrvaško) * [[Zedinjena Slovenija]] * [[Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju]] * [[Sevnica]] * [[:en:Hošperk_Castle|Dvorec Hošperk]] * [[Hans Steinacher]] * [[Janez Nepomuk Šlojsnik]] * [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Povojni poboji]] * [[Pliberški pokol]] * [[Matija Vertovec]] * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] * [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] == Opombe == {{notelist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{Sklici}} lsch8rfqudc44tgwmafdjlt17vvl8pu 0 593203 6705219 6705048 2026-07-01T14:42:49Z Hladnikm 6240 /* Zunanje povezave */ lit 6705219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče borcev NOB v Radovljici |image = File:Radovljica Gorenjska cesta Park Buchen-Allee 10042017 7451.jpg |caption = Drevored v Grajskem parku, v ozadju grobnica s spomenikom<ref>Posnetka spomenika tu ni zaradi slovenske avtorske zakonodaje.</ref> |location = V Grajskem parku v Radovljici |designer = [[Edvard Ravnikar]], [[Janja Lap]] |type = kamnit steber z napisom, 28 napisnih stebričkov, kamnita grobnica in posoda |material = hotaveljski marmor, istrski kamen |length = 30 m |width = 5 m |height = 1065 cm |begin = 1956 |complete = 1960 |open = |dedicated_to = partizanom, padlim na Jelovici |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip = 15. julija 1987 | refšt = 5527 | arhitekt = Edvard Ravnikar, Janja Lap | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]] '''Grobišče borcev NOB''' v [[Radovljica|Radovljici]] se nahaja v Grajskem parku v Radovljici. Sestavljajo ga 1065 cm visok peterokotni steber v obliki stilizirane plamenice z napisom ''Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici'', grobnica, cvetlična greda (14 m x 2,45 m), obdana z dvema simetričnima vrstama s po 14 napisnimi stebriči, in posoda premera 120 cm, ki je bila načrtovana kot vodnjak, vse iz domačih vrst kamna. Prvi osnutek spomenika, ki ga je podpisala učenka [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] [[Janja Lap]], je iz leta 1956. Še leta 1962 na stebru ni bilo nobenega napisa, v načrtih tudi ni imen padlih za napisne stebričke. Po zmagi nad nemškim okupatorjem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so trupla partizanov, padlih na Jelovici, na pobudo svojcev in soborcev pokopali v skupno grobnico v trikotniku med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor. V sedanjo grobnico v grajskem parku so jih ob nov spomenik položili leta 1960. Prvi prekop se je zgodil septembra 1949, trupla štirih partizanov so odkopali na Rastovki pri Rovtarici 9. junija 1961,<ref>Odkrito grobišče padlih borcev na Jelovici. Arhiv ZB Jesenice 26/102/143. Arhiv Slovenje.</ref> zadnje posmrtne ostanke partizanov z Jelovice so v grobnico spravili leta 1963. Evidenca pokopanih v grobnici ni popolna, med 72 pokopanimi v petih velikih krstah je identificiranih 29, v glavnem iz [[Spopad na Mošenjski planini|spopada na Mošenjski planini]] 13. januarja 1942, kjer je padlo 12 borcev, in iz [[Spopad na Lipniški planini|spopada na Lipniški planini]] 9. septembra 1942, kjer je padlo 28 borcev. 43 posmrtnih ostankov je brez imen. {| | valign=top| Z Mošenjske planine so tu pokopani: * [[Henrik Biček]] (rojen 1917, Prapetno Brdo, Tolmin) * Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem) * Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim) * Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici) * Jernej Kokalj (1922, Dolenčice pod Starim vrhom) * Ivan Kovačič starejši (1889, Radohova vas pri Pivki) * Karel Mlakar (1910, Recklinghausen)<ref>Tudi Karol oz. Karl.</ref> * Stanislav Oman (1924, Hotovlja) * Benedikt Padovan (1914, Števerjan) * Mirko Šubic (1921, Hotovlja) * Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni) | Z Lipniške planine so tu pokopani: * Anton Benedičič - Tonček (1922, Brezovica pri Kropi) * Franc Bergant (1923, Kropa) * Janez Branc - Gošar (1903, Hrušica pri Jesenicah) * [[Jože Gregorčič]] - Gorenjc (1903, Volosko pri Opatiji, sicer z Jesenic) * Angela Košnjek - Micka (1920, Ljubljana, sicer iz Krope) * dvojčka Sava Ciril Osredkar - Čiro in * Radko Metod Osredkar - Tedi (1922, Ljubljana) * Karel Perdih - Žar (1920, Velenje, sicer iz Kranja) * Stanislav Pesjak (1925, Kranj) * Frančiška Pogačnik - Pepa (1925, Kropa) * Jože Pogačnik (1907, Kropa) * Peter Pogačnik - Skala (1916, Zaloše pri Podnartu) * brata s Križne Gore nad Škofjo Loko Benjamin/Janko Ravnihar (Ravnikar) - Beno (1924) in * Leopold Ravnihar (Ravnikar) - Henrik (1918) * Frančiška Staroverski - Špela (1889, Kropa) * Gregorčičevo dekle Marta Tavčar - Rija (1920, Moste pri Žirovnici) |} Med pokopanimi sta tudi Ive Osredkar - Stipe (1915, Ljubljana), padel avgusta 1942 pod Blegošem, in Franc (Frančišek) Pogačnik (1912, Kropa), padel avgusta 1942 na planini Kališnik.<ref>Po Sistory naj bi bil v Radovljici pokopan tudi [https://www.sistory.si/ww2/087382FA-5378-4FB2-87A7-A234B8AF725E Mirko Šušteršič.]</ref> {| | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] == Zunanje povezave == * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.342243149&lng=14.173862747&layers=&layer=partisanmemorial&id=57 Grobišče Jožeta Gregorčiča in 71 borcev, Radovljica.] Partizanstvo.si. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Ivan Jan: ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. 256–282. * Idejni projekt grobišča v Radovljici. RO ZZB NOV SLO. Arhiv Slovenije 1238. 491. * ''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] * [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_radovljica.pdf Informacijska tabla na Grobišču borcev NOB, Radovljica.] * [[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza, na osnovi izpisov [https://www.sistory.si/ww2 žrtev 2. svetovne vojne] na Sistory. * [[:v:Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici|Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici]]. Wikiverza. * Miran Hladnik: [[:v:Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. ''Svobodna beseda'' julij 2026. {{commons|Category:History of Jelovica}} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Radovljica]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1960]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija: Grobišča NOB|Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] qv1e8ohirzn1oh40ydjg4zdxp4fer9t 0 595919 6705157 6700374 2026-07-01T12:55:29Z ~2026-28279-21 259659 /* P */ 6705157 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 3nc1ztc17h5waivryoywzojny5zx1xx 0 596608 6705245 6666593 2026-07-01T15:29:01Z Erardo Galbi 166658 Italijanščina ni uradni jezik NG 6705245 wikitext text/x-wiki [[slika:07040043novagoricacitysquare.jpg|thumb|Trg Edvarda Kardelja]] '''Trg Edvarda Kardelja''' je glavni [[trg]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], bolj znan kot Travnik. Stoji tam, kjer je bilo nekoč pokopališče Grassigna, uničeno v prvi svetovni vojni, in pravzaprav je bila Erjavčeva ulica, glavna cesta, ki je vodila do njega, nekoč cesta, ki je povezovala središče Gorice s pokopališčem.<ref name=":0">{{Cite web |title=Piazza E. Kardelja – Let's Go! |url=https://letsgo.gorizia.it/punto-di-interesse/piazza-e-kardelja/ |access-date=2025-12-23 |language=it-IT}}</ref><ref>{{Cite web |date=2024-11-28 |title=Nova Gorica - Trg Edvarda Kardelja |url=https://www.go2025.eu/it/webcam/nova-gorica-trg-edvarda-kardelja |access-date=2025-12-23 |website=GO2025.eu |language=it}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bogata zgodovina Nove Gorice |url=https://www.druzina.si/clanek/bogata-zgodovina-nove-gorice |access-date=2025-12-23 |work=Družina |language=sl}}</ref> Poimenovan po slovenskem partizanu in politiku [[Edvard Kardelj|Edvardu Kardelju]], na trgu pa stojijo [[mestna hiša, Nova Gorica|mestna hiša]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] in [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Trg Edvarda Kardelja (Nova Gorica)|Trg Edvarda Kardelja}} [[Kategorija:Trgi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Edvard Kardelj]] 3tnkbqdlu84gwt20u96kliqd7o7lsz7 0 597597 6705443 6688600 2026-07-02T04:09:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Monika Kirbiš Rojs |office1=[[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] |president1= |termstart1=4. junij 2026 |termend1= |predecessor1=[[Aleksander Jevšek]] |successor1= |office2=[[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|Generalna sekretarka<br>Državnega sveta Republike Slovenije]] |termstart2=december 2022 |termend2=4. junij 2026 |minister2= |predecessor2= |successor2= |image=Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (2014–2024)<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2024)<br>[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (2025– ) |president2=[[Marko Lotrič]]|premier1=[[Janez Janša]]}} '''Monika Kirbiš Rojs''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Seznam slovenskih ekonomistov|ekonomistka]], * [[4. avgust]] [[1978]], [[Maribor]]. Je slovenska ekonomistka in političarka. Delovala je tako na ravni lokalne kot državne politike. Med drugim je bila generalna sekretarka [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter politične stranke [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]. Od leta 2026 je ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Na tem ministrstvu je bile prej tudi državna sekretarka. == Mladost in izobrazba == Monika Kirbiš se je rodila v [[Maribor]]u, očetu Andreju Kirbišu, mehaniku, in mami Ljubomiri Kirbiš, vodji finančne službe v [[Metalna Maribor|Metalni Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kirbiš Rojs Monika – biografski-sb.si|url=https://biografski-sb.si/?page_id=19525|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala na [[Spodnja Polskava|Spodnji Polskavi]], šolanje nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] in se nato po opravljeni maturi vpisala na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|mariborsko ekonomsko-poslovno fakulteto]].<ref name=":0" /> Na slednji je leta 2002 diplomirala z nalogo ''Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6410780|title=Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija : diplomsko delo - Kirbiš, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izobraževanje je nadaljevala in leta 2005 na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/15264742|title=Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna : magistrsko delo - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> Kasneje je na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] [[Nova univerza|Nove univerze]] vpisala še doktorski študij in leta 2024 uspešno zagovarjala disertacijo ''Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja'', s čimer je postala doktorica znanosti s področja [[Kohezijska politika|kohezijske politike]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/188809731|title=Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja : doktorska disertacija - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Politična kariera == Leta 2002 se je zaposlila na Ministrstvu za finance, kjer je bila svetovalka na področju zakladništva.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kandidatka Monika Kirbiš Rojs (SLS)|url=https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|website=Net TV online|date=2022-03-15|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI|archive-date=2022-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427135431/https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|url-status=dead}}</ref> Zaposlena je bila tudi v [[NLB Skupina|Novi ljubljanski banki]].<ref name=":0" /> === Delovanje znotraj SLS === V času županskega mandata [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] je bila med leti 2009 in 2012 vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|title="V zadevi Kangler se policija in tožilstvo izkoriščata za politične obračune"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-zadevi-kangler-se-policija-in-tozilstvo-izkoriscata-za-politicne-obracune/512250|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":1" /> Nato je v letih 2012 in 2013, v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]], službovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Žerjav: Slovenija bo verjetno prisiljena vrniti evropski denar za Stožice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zerjav-slovenija-bo-verjetno-prisiljena-vrniti-evropski-denar-za-stozice/283104|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=A.|last=Ko}}</ref><ref name=":0" /> Leta 2014 je v času mandata župana [[Ivan Žagar (politik)|Ivana Žagarja]] prevzela vodenje Oddelka za gospodarstvo [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]].<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo službo za kohezijo v Janševi vladi prevzela SLS? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/bo-sluzbo-za-kohezijo-v-jansevi-vladi-prevzela-sls.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Istega leta je na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|majskih evropskih volitvah]] kandidirala za poslanko Evropskega parlamenta, in sicer na tretjem mestu skupne liste [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Znan vrstni red list kandidatov na evropskih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/znan-vrstni-red-list-kandidatov-na-evropskih-volitvah/335742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Lista je osvojila dva mandata, Kirbiš Rojs sama za evroposlanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title="Rezultat kaže na boljšo organiziranost desnice in totalno neorganizacijo levice"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/rezultat-kaze-na-boljso-organiziranost-desnice-in-totalno-neorganizacijo-levice/337752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=B. T. , B. V. , Ana Svenšek, Saša B. Lubej, Lan Dečman, Gregor Cerar, Tina Hacler; Foto: BoBo in Sandi|last=Fišer}}</ref> [[Slika:Vlada na obisku v Osrednjeslovenski statistični regiji – južni del 02.jpg|sličica|Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs na javni tribuni z župani in predstavniki gospodarstva (Vrhnika, 1. april 2022)]] 13. marca 2020, takrat še kot članica [[Slovenska ljudska stranka|SLS]],<ref name=":2" /> je bila z nastopom [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] imenovana na mesto državne sekretarke v [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]], ki jo je vodil minister brez listnice [[Zvone Černač]].<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-13-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-13|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Zvonko Černač prevzel posle v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-14-minister-zvonko-cernac-prevzel-posle-v-sluzbi-vlade-rs-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi gibanja [[Povežimo Slovenijo]], v katerega je bilo združenih pet zunajparlamentarnih strank, kandidirala za poslanko v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=POVEŽIMO SLOVENIJO: kandidati za poslance in poslanke (seznam)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-kandidati-za-poslance-in-poslanke-seznam/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Za funkcijo se je potegovala v okraju Maribor 1 in prejela 864 oziroma 5,21 % glasov, s čimer se je uvrstila na četrto mesto med kandidati okraja, medtem ko gibanju preboj v parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> SLS je kasneje zapustila, saj je v letu 2024 delovala znotraj [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična troživka: Monika Kirbiš Rojs v državnem svetu, Fokusu in SDS, še prej pa v SLS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/monika-kirbis-rojs-politicna-trozivka-sds-1821556|website=Reporter|date=2025-05-28|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> === Državni svet === Decembra 2022 je bila z nastopom novega sklica [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter mandata njegovega predsednika [[Marko Lotrič|Marka Lotriča]] imenovana na mesto [[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|generalne sekretarke sveta]], ki pokriva strokovne službe organa.<ref>{{Navedi splet|title=Ko predsednik državnega sveta Lotrič ustanovi stranko, državni svet najame Mediano|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/marko-lotric-mediana-drzavni-svet-janja-bozic-marolt-monika-kirbis-rojs-1791002|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovna služba {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/o-drzavnem-svetu/strokovna-sluzba|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-01-28}}</ref> === FOKUS === 18. januarja 2025 je bila na ustanovnem kongresu izvoljena za generalno sekretarko stranke [[FOKUS Marka Lotriča]], ki jo je ustanovil predsednik Državnega sveta RS.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je stranka nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z NSi in SLS]], pri čemer tako Kirbiš Rojs kot Lotrič nista bila kandidatni listi, saj sta - kot sta dejala - želela dokončati mandat v državnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2016452169231225322|title=Jutri ob 17. uri se vidimo v Makolah! Pridite na pogovorni večer, kjer bomo brez olepševanja govorili o tem, kje smo kot država, kaj je treba spremeniti in kako do boljšega življenja za vse.|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-28|website=X.com|publisher=|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Monika Kirbiš Rojs je nato 4. junija 2026 postala ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. == Zasebno == Poročena je z ekonomistom Matejem Rojsom.<ref name=":0" /> V prostem času se ukvarja z jadranjem in kolesarstvom, bere knjige in obiskuje kulturne dogodke.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kirbiš Rojs, Monika}} [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] ntok4ia3v2kz8r4fa44tr5bt950iojt 0 597766 6705455 6693053 2026-07-02T04:49:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705455 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Most}} '''Most''' je zadruga z omejeno zavezo, ki so jo ustanovili v [[Čedad|Čedadu]] 31. julija 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo Smo / Chi Siamo - dom|url=https://www.dom.it/kdo-smo-chi-siamo/|website=www.dom.it|accessdate=2026-02-02|language=it-IT}}</ref> Zadruga ima kot prvenstvene cilje založniško dejavnost, in sicer: * proizvaja, realizira in širi založniške dejavnosti, bodisi tiskane kot tudi z audiovizualnimi, televizijskimi in radiofonskimi sredstvi – bodisi v lastni režiji kot za tretje osebe; * nudi pomoč in splošni servis na raziskovalnem področju pri zbiranju podatkov za kulturno analizo, načrtovanje in razporejanje na osnovi medresornega delovanja, z namenom ohraniti, znova pridobiti in ovrednotiti kulturne, družbeno-ekonomske, rekreacijske in športne vire slovenske narodne manjšine v Videmski pokrajini; * vodi tiskovno agencijo za informacijo o splošnem dogajanju, aktualnostih in problemih, glede slovenske narodne manjšine v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] [[Furlanija - Julijska krajina|- Julijski krajini]], * tiska informativni biltena; * tiska periodično glasilo, ki služi informativnim namenom znotraj slovenske narodne skupnosti in tudi kot sredstvo za kulturne izmenjave med narodi obmejnih dežel, * tiska knjige o slovenskih krajih, o zgodovini, o šegah in navadah [[Beneški Slovenci|Beneških Slovencev]].<ref>{{Navedi splet|title=Knjige – Libri - dom|url=https://www.dom.it/knjige-libri/|website=www.dom.it|date=2023-10-02|accessdate=2026-02-02|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marino Qualizza: uvodniki v Domu {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/uvodniki-marina-qualizze|website=Marino Qualizza: uvodniki v Domu {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-02|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naše knjige na sejmu v Čedadu_I libri nelle lingue locali in fiera - dom|url=https://www.dom.it/nase-knjige-na-sejmu-v-cedadu_i-libri-nelle-lingue-locali-in-fiera/|date=2018-04-10|accessdate=2026-02-02|language=it-IT}}</ref> Leta 2003 je zadruga ''Most'' prevzela izdajanje časopisa ''[[Dom (časopis)|Dom]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Dom : kulturno verski list : petnajstdnevnik katoliskih slovencev videmske pokrajine = quindicinale dei cattolici sloveni della provincia di Udine {{!}} Polo SBN FVG (SBHU & SBMF) {{!}} BIBLIOWin|url=https://www.sbnfvg.it/ricerca/dettaglio/dom-kulturno-verski-list-petnajstdnevnik-katoliskih-slovencev-videmske-pokrajine/222291|website=www.sbnfvg.it|accessdate=2026-02-02|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dom že petdeset let prispeva k ohranitvi slovenske kulture|url=https://novimatajur.it/attualita/dom-ze-petdeset-let-prispeva-k-ohranitvi-slovenske-kulture.html|website=NoviMatajur|date=2016-11-23|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=Redakcija}}</ref> Zadruga ''Most'' redno izdaja tudi dvojezični bilten ''Slovit'',<ref>https://www.dom.it/wp-content/uploads/2025/12/slovit_20251130.pdf?_gl=1*1111pl5*_up*MQ..*_ga*NDU3MzI3MzE1LjE3NzAwMjc2Njc.*_ga_H2YMF30MKN*czE3NzAwMjc2NjYkbzEkZzEkdDE3NzAwMjc2OTQkajMyJGwwJGgw</ref> s katerim italijanskim bralcem predstavlja težave [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine]] [[Slovenska skupnost v Italiji|v Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropa je tudi Evropa manjšin, ne le nacionalnih držav|url=https://old.delo.si/sobotna/evropa-je-tudi-evropa-manjsin-ne-le-nacionalnih-drzav.html|website=old.delo.si|date=2015-02-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-si|first=Blaž Močnik|last=Tolmin}}</ref> Pri zadrugi ''Most'' vsako leto tiskajo tudi stenske koledarje s fotografijami in besedilom, s katerimi opozarjajo na Slovence v Benečiji.<ref>{{Navedi splet|title=Calendario; Slikovno gradivo; Koledar : 2020; Koledar :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/29511683#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-02-02|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Calendario; Slikovno gradivo; Koledar : 2025 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221840387#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-02-02|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Calendario; Slikovno gradivo; Koledar : 2026 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/266639107#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-02-02|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med pobudniki za ustanovitev zadruge ''Most'' so bili [[Giorgio Banchig]] in slovenski beneški duhovniki [[Marino Qualizza]],<ref>{{Navedi splet|title=Marino Qualizza: Bogata in trpeča duša Benečije v uvodnikih Doma {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/bogata-in-trpeca-dusa-benecije-v-uvodnikih-mons-marina-qualizze|website=Marino Qualizza: Bogata in trpeča duša Benečije v uvodnikih Doma {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-02|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> [[Mario Lavrenčič|Mario Laurencig]], [[Emil Cenčič|Emil Cencig]], [[Valentin Birtič|Valentin Birtig]]. Od ustanovitve je predsednik zadruge ''Most'' Giuseppe Qualizza. == Sklici == [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Čedad]] o0riop601bujedvnxpo7b7d8b96mff1 0 598135 6705440 6630902 2026-07-02T03:40:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705440 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Znanstvenik|alma_mater=Univerza v Ljubljani|workplaces=Biotehniška fakulteta UL, Kmetijski inštitut Slovenije|name=dr. Mojca Viršček Marn|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|fields=Rastlinska virologija, fitomedicina, rastlinska genetika, varstvo rastlin.|image=Mojca Viršček Marn.jpg|parents=[[Ferdinand Marn]]}} '''Mojca Viršček Marn''', [[Slovenci|slovenska]] [[agronomija|agronomka]], rastlinska [[virologija|virologinja]], [[genetika|genetičarka]] in piska, * [[16. februar]] [[1959]], [[Maribor]]. Mojca Viršček Marn je upokojena znanstvena svetnica in raziskovalka na [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskem inštitutu Slovenije]]. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na področju fitopatologije, specializirana za rastlinsko virologijo in diagnostiko bolezni sadnega drevja, vinske trte ter vrtnin.<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/4932|website=cris.cobiss.net|accessdate=2026-02-13}}</ref> == Življenjepis == Diplomirala je leta 1982 na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] z delom Možnosti za vrednotenje praktične vrednosti križancev ječmena z visokolizinskimi geni. Za svoje diplomsko delo je prejela [[Prešernova nagrada za študente|študentsko Prešernovo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|title=Izvrednotenje križancev ječmena z visokolizinskimi geni : delo je pripravljeno po razpisu Odbora za Prešernove nagrade študentom za leto 1979 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2179449|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1988 je magistrirala, leta 1996 pa uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom '''''Uporaba genskih označevalcev v žlahtnjenju jablan''' (Malus domestica Borkh)'' {{cobiss|id=51577}}. Svojo delovno pot je začela kot asistentka na Biotehniški fakulteti, kjer je ostala do leta 2000. Med leti 2000 in 2022 je bila zaposlena na [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskem inštitutu Slovenije]] v Ljubljani, na Oddelku za varstvo rastlin. <ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/4932|website=cris.cobiss.net|accessdate=2026-02-13}}</ref> == Raziskovalno delo == === Virus šarke (Plum pox virus) === Izvedla je prvo molekularno karakterizacijo izolatov virusa šarke v Sloveniji, s čimer je postavila temelje za genetsko sledenje tega nevarnega patogena. Poleg optimizacije diagnostike je z analizo kemične sestave plodov dokazala neposreden vpliv okužbe na upad kakovosti (fenoli, sladkorji) in '''kvantificirala škodo''' na pridelku breskev pri nas.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/1483880|title=Vpliv okužbe z virusom šarke (PPV) na količino in kakovost pridelka različnih sort breskev}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Usenik|first=Valentina|last2=Marn|first2=Mojca Virscek|date=2017-05|title=Sugars and organic acids in plum fruit affected by Plum pox virus|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27614092|magazine=Journal of the Science of Food and Agriculture|volume=97|issue=7|pages=2154–2158|doi=10.1002/jsfa.8023|issn=1097-0010|pmid=27614092}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Usenik|first=Valentina|last2=Stampar|first2=Franci|last3=Kastelec|first3=Damijana|last4=Virscek Marn|first4=Mojca|date=2017-06-30|title=How does sharka affect the phenolics of plum fruit (Prunus domestica L.)?|url=https://doi.org/10.17221/196/2015-HORTSCI|magazine=Horticultural Science|language=en|volume=44|issue=2|pages=64–72|doi=10.17221/196/2015-HORTSCI}}</ref> === Viroidi (Pospiviroidi in PSTVd) === Na področju viroidov je dosegla preboj s '''prvo potrditvijo prisotnosti''' nekaterih karantenskih viroidov v Sloveniji (npr. ''Tomato chlorotic dwarf viroid'' na petunijah in ''Citrus exocortis viroid'' na ''Solanum jasminoides''). Pionirsko je raziskala nove poti prenosa (mehanski, s semeni) in prvič dokazala učinkovitost specifičnih razkužil za omejevanje širjenja teh patogenov.<ref>{{Navedi revijo|last=Munda|first=A.|last2=Viršček Marn|first2=M.|date=2010-09|title=First Report of Brown Rot Caused by Monilinia fructicola Affecting Peach Orchards in Slovenia|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30743694|magazine=Plant Disease|volume=94|issue=9|pages=1166|doi=10.1094/PDIS-94-9-1166A|issn=0191-2917|pmid=30743694}}</ref> === Drugi virusi in vektorji === Kot prva v Sloveniji je dokumentirala pojav virusa grmičaste zakrnelosti malin (RBDV) na vinski trti in odkrila njegovo povezavo z nematodami. Prav tako je v slovenskem prostoru prvič potrdila prisotnost fitoparazitskih nematod ''Longidorus juvenilis'' in ''L. leptocephalus'', kar je bilo ključno odkritje za razumevanje prenašalcev virusnih bolezni.<ref>{{Navedi splet|title=Google Search|url=https://www.google.com/search?q=https://doi.org/10.1007/s10658-008-9362-6|website=www.google.com|accessdate=2026-02-13|doi=10.1007/s10658-008-9362-6}}</ref> == Izbrana bibliografija == Njen opus obsega več kot 400 bibliografskih enot. Je soavtorica strokovnih knjig, ki so pomembno vplivale na slovensko sadjarsko prakso.<ref>{{Navedi splet|title=SICRIS|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/4932|website=cris.cobiss.net|accessdate=2026-02-13}}</ref> === Monografije === Viršček Marn, M. Stopar, M. (1998). ''Sorte jabolk''. Ljubljana: ČZP Kmečki glas. (COBISS.SI-ID 77838592).<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/77838592/sikpt|title=Sorte jabolk}}</ref> ''Knjiga velja za temeljno delo na področju pomologije v Sloveniji in je zaradi svoje strokovne vrednosti in praktične uporabnosti razprodana.'' === Reprezentativni znanstveni članki === * VERHOEVEN, J.Th.J., HÜNER, L., VIRŠČEK MARN, Mojca, MAVRIČ PLEŠKO, Irena, ROENHORST, J.W. Mechanical transmission of Potato spindle tuber viroid between plants of Brugmansia suaveoles, Solanum jasminoides and potatoes and tomatoes. ''European journal of plant pathology''. 2010, vol. 128, no. 4, str. 417-421. * VIRŠČEK MARN, Mojca, MAVRIČ PLEŠKO, Irena, WEILGUNY, Helena. Sistematični nadzor šarke v Sloveniji v letih 1998-2005 = Systematic survey of sharka in Slovenia from 1998 to 2005. ''Acta agriculturae Slovenica''. [Tiskana izd.]. 2006, let. 87, št. 2, str. 393-402. * MAVRIČ PLEŠKO, Irena, VIRŠČEK MARN, Mojca, SELJAK, Gabrijel, ŽEŽLINA, Ivan. First report of Grapevine Pinot gris virus infecting grapevine in Slovenia. ''Plant disease''. 2014, vol. 98, no. 7, str. 1014. ISSN 0191-2917. == Priznanja in nagrade == * Študentska Prešernova nagrada (1982) za izjemno diplomsko delo na področju agronomije. * Srebrna značka Društva za varstvo rastlin Slovenije (2013) za dolgoletno uspešno delo na področju varstva rastlin, zlasti v diagnostiki in proučevanju virusov in viroidov.<ref>{{navedi splet|title=Podelitev priznanj Društva za varstvo rastlin Slovenije|url=https://dvrs.si/wp-content/uploads/Virscek_Marn_priznanje_DVRS.pdf|website=Društvo za varstvo rastlin Slovenije|accessdate=2024-05-22}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Viršček Marn, Mojca}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Slovenski virologi]] [[Kategorija:Slovenski genetiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] t8ple9six1ay1p04os6pu0m00eo8tpz 0 598513 6705515 6648492 2026-07-02T08:19:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705515 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Narodni muzej Indonezije | native_name = ''Museum Nasional Indonesia'' | logo = [[File:Logo Museum Nasional PNG.png|100px]] | image = Front_facade_-_National_Museum_Indonesia,_Jakarta_(2025)_-_img_07.jpg | image_upright = 1 | caption = Pogled od spredaj na krilo muzeja ''Gedung Gajah'' | pushpin_map = | established = 1778 | dissolved = | location = Jl. Medan Merdeka Barat No.12, Osrednja Džakarta, [[Džakarta]], Indonezija | mapframe = yes | mapframe-caption = Interaktivni celozaslonski zemljevid | mapframe-zoom = 14 | coordinates = {{koord novi|6|10|34|S|106|49|18|E|type:landmark_region:ID_dim:10000|display=inline,title}} | type = Arheološki muzej | owner = Ministrstvo za kulturo (Indonezijska agencija za dediščino) | publictransit = | website = {{URL|http://www.museumnasional.or.id|museumnasional.or.id}} }} [[Narodni muzej Indonezije]] ({{langx|id|Museum Nasional Indonesia}}) je arheološki, zgodovinski, etnološki in geografski muzej na ulici Jalan Medan Merdeka Barat v osrednji Džakarti, na zahodni strani trga Merdeka. Popularno znan kot '''Muzej slonov''' ({{langx|id|Museum Gajah}}) po kipu slona na njegovem dvorišču, njegove bogate zbirke pokrivajo celotno ozemlje Indonezije in skoraj vso njeno zgodovino. Muzej si že dve stoletji prizadeva ohranjati indonezijsko dediščino.<ref>{{cite book | last =Rosi | first =Adele | title =Museum Nasional Guide Book| publisher=PT Indo Multi Media, Museum Nasional and Indonesian Heritage Society |year=1998 | location =Jakarta | pages =2 }}</ref> Muzej velja za enega najpopolnejših in najboljših v Indoneziji, pa tudi za enega najboljših muzejev v jugovzhodni Aziji.<ref>{{Cite news|url=https://www.lonelyplanet.com/indonesia/jakarta/attractions/museum-nasional/a/poi-sig/406074/356569|title=Museum Nasional in Jakarta, Indonesia|work=Lonely Planet|access-date=2018-04-08|language=en}}</ref> Muzej je ohranil približno 141.000 predmetov, od prazgodovinskih artefaktov do arheoloških, numizmatičnih, keramičnih, etnografskih, zgodovinskih in geografskih zbirk.<ref>{{Cite news|url=http://www.globalindonesianvoices.com/30728/a-big-plan-for-indonesias-national-museum/|title=A Big Plan for Indonesia's National Museum|date=2017-07-16|work=Global Indonesian Voices - GIV|access-date=2017-11-29|language=en-US|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809084323/http://www.globalindonesianvoices.com/30728/a-big-plan-for-indonesias-national-museum/|url-status=dead}}</ref> Ima obsežne zbirke kamnitih kipov iz klasičnega hindujsko-budističnega obdobja starodavne Jave in Sumatre ter precej obsežne zbirke azijske keramike. 16. septembra 2023 je požar prizadel nekatere sobe stare stavbe.<ref>{{Cite web |last=Fahmi |date=2023-09-17 |title=Situasi Terkendali di Museum Nasional Indonesia: Fokus Pengamanan Benda Sejarah, Tidak Ada Korban Jiwa - Museum Nasional Indonesia |url=https://www.museumnasional.or.id/situasi-terkendali-di-museum-nasional-indonesia-fokus-pengamanan-benda-sejarah-tidak-ada-korban-jiwa-4970 |access-date=2024-03-18 |language=id |archive-date=2024-03-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318130149/https://www.museumnasional.or.id/situasi-terkendali-di-museum-nasional-indonesia-fokus-pengamanan-benda-sejarah-tidak-ada-korban-jiwa-4970 |url-status=dead }}</ref> Zaradi tega je bil muzej zaradi prenove zaprt do oktobra 2024. == Zgodovina == [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Het gebouw annex museum van het Bataviaasch Genootschap. TMnr 60005154.jpg|left|thumb|Muzej konec 19. stoletja, znan kot ''Het museum van het Koninklijk Bataviaasch Genootschap van Kunsten en Wetenschappen'']] === Nizozemsko kolonialno obdobje === 24. aprila 1778 je skupina nizozemskih intelektualcev ustanovila znanstveno ustanovo z imenom '''Bataviaasch Genootschap van Kunsten en Wetenschappen''' (Kraljevo batavsko društvo za umetnost in znanost).<ref>{{cite book | last =Rosi | first =Adele | title =Museum Nasional Guide Book| publisher=PT Indo Multi Media, Museum Nasional and Indonesian Heritage Society |year=1998 | location =Jakarta | pages =4 }}</ref> Ta zasebna ustanova si je prizadevala za spodbujanje raziskav na področju umetnosti in znanosti, zlasti v zgodovini, arheologiji, etnografiji in fiziki, ter objavljanje različnih raziskovalnih ugotovitev. Glavni cilj združenja ''Bataviaasch Genootschap'' je bil analizirati kulturne in znanstvene vidike Vzhodne Indije, vključno z njeno družbo in naravnim okoljem, s pomočjo strokovnjakov, ki so izvajali raziskave.<ref name="Potret-MNI">{{cite book|title=Potret Museum Nasional Indonesia, Dulu, Kini dan Akan Datang - Pameran "Potret Museum Nasional Indonesia, Dulu, Kini dan Akan Datang", Museum Nasional Indonesia, 17-24 Mei 2014|author1=Endang Sri Hardiati|author2= Nunus Supardi |author3=Trigangga |author4=Ekowati Sundari |author5=Nusi Lisabilla |author6=Ary Indrajanto|author7=Wahyu Ernawati|author8=Budiman |author9=Rini|editor=Trigangga|publisher=National Museum of Indonesia, Directorate General of Culture, Ministry of Education and Culture of the Republic of Indonesia|year=2014|location=Jakarta}}</ref>{{rp|13}} Eden od ustanoviteljev ustanove – JCM Radermacher – je podaril stavbo na ulici De Groote Rivier v starem delu [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavije]] in zbirko kulturnih predmetov in knjig, ki so bili zelo dragoceni za ustanovitev muzeja in knjižnice za društvo.<ref>{{Cite web|url=http://masterpieces.asemus.museum/stories/view.nhn?id=130|title=VCM – Shared Cultural Heritage|website=masterpieces.asemus.museum|access-date=2020-04-05|archive-date=2019-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191206120111/http://masterpieces.asemus.museum/stories/view.nhn?id=130|url-status=dead}}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Drugi ustanovitelji ustanove so bili Jacob de Meijer, Josua van Inperen, Johannes Hooijman, Sirardus Bartlo, Willem van Hogendorp, Hendrik Nicolaas Lacle, Jacobus van der Steeg, Egbert Blomhert, Paulus Gevers in Frederik Baron van Wurmb.<ref>https://munas.kemdikbud.go.id/mw/index.php{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Encyclopedia National Museum of Indonesia</ref> Zaradi rastočih zbirk ustanove je guverner Sir Thomas Stamford Raffles v začetku 19. stoletja zgradil nove prostore za Societeit de Harmonie (danes Jalan Majapahit št. 3) in jih poimenoval Literarno društvo. Leta 1862 se je nizozemska vzhodnoindijska vlada odločila zgraditi nov muzej, ki ne bi služil le kot pisarna, temveč bi se lahko uporabljal tudi za hrambo, ohranjanje in razstavljanje zbirk. [[File:King Chulalongkorn's Elephant Statue at National Museum of Indonesia (2025) - img 03.jpg|thumb|KKip slona kralja Chulalongkorna]] Muzej je bil uradno odprt leta 1868 in je v javnosti znan kot ''Gedung Gajah'' (Stavba slonov), včasih imenovan tudi ''Gedung Arca'' (Hiša kipov). Imenoval se je ''Gedung Gajah'' zaradi bronastega kipa slona na sprednjem dvorišču – darila Bataviji od siamskega kralja Chulalongkorna leta 1871. Imenoval se je tudi ''Gedung Arca'', ker je bila v hiši razstavljena velika raznolikost kipov iz različnih obdobij. [[File:Expo 1931 Paysbas2.jpg|right|thumb|Nizozemski paviljon na pariški kolonialni razstavi leta 1931, ki je zgorel v požaru in uničil nekatere muzejske zbirke]] Leta 1931 so bile muzejske zbirke razstavljene na svetovni kolonialni razstavi v Parizu. Vendar je požar v razstavni dvorani uničil razstavni paviljon Nizozemske vzhodne Indije in večino predmetov. Muzej je prejel nekaj zavarovalniškega denarja kot odškodnino, naslednje leto pa so bila ta sredstva uporabljena za gradnjo stare sobe s keramiko, sobe z bronom in obeh zakladnic v drugem nadstropju. === Po osamosvojitvi === Po indonezijski osamosvojitvi se je ustanova februarja 1950 preimenovala v ''Lembaga Kebudayaan Indonesia'' (Indonezijski kulturni inštitut). 17. septembra 1962 je bila predana indonezijski vladi in postala znana kot ''Museum Pusa''t (Osrednji muzej). Z odlokom ministra za izobraževanje in kulturo št. 092/0/1979 z dne 28. maja 1979 se je preimenovala v ''Museum Nasional''. V zadnji četrtini 20. stoletja so bile muzejske rokopisne in literarne zbirke predane Nacionalni knjižnici Indonezije, medtem ko je bila njegova zbirka likovne umetnosti, vključno s slikami, preseljena v Narodno galerijo. [[File:Museum Nasional Courtyard.jpg|right|thumb|Peristil (notranje dvorišče) Narodnega muzeja je značilen za grško arhitekturo dorskega reda]] Leta 1977 je sporazum med Indonezijo in Nizozemsko privedel do repatriacije nekaterih kulturnih zakladov v Indonezijo. Med dragocenimi zakladi so bili zakladi z [[Lombok]]a, rokopis ''Nagarakretagama lontar'' in izjemen kip Prajnaparamita z Jave. Ti so zdaj shranjeni v Narodnem muzeju Indonezije.<ref name="Potret-MNI"/>{{rp|15}} V 1980-ih je bila vladna politika ustanovitve ''museum negeri'' ali državnega muzeja v vsaki provinci Indonezije. Ta ideja se je uresničila leta 1995, ko so imele vse province Indonezije svoje državne muzeje. Od takrat vse arheološke najdbe, odkrite v vsaki provinci, niso bile nujno prenesene v Narodni muzej v Džakarti, temveč so bile shranjene in razstavljene v državnih muzejih v glavnih mestih provinc. Izjeme pa so veljale za nekatere zelo pomembne arheološke najdbe, kot sta zaklad Wonoboyo iz 10. stoletja in bronasti kip Šive.<ref name="Potret-MNI"/>{{rp|15}} [[File:Tampak depan Gedung Arca Museum Nasional.jpg|left|thumb|Štiristopno novo krilo z imenom ''Gedung Arca'']] Leta 2007 je bila odprta nova stavba na severni strani obstoječe, v kateri je veliko artefaktov od prazgodovine do sodobnega časa. Ta nova stavba, imenovana ''Gedung Arca'' (Stavba kipov), ponuja novo razstavno krilo.<ref name="Tempo-Gedung Arca">{{Cite news|url=https://nasional.tempo.co/read/102229/presiden-resmikan-gedung-arca-museum-nasional|title=Presiden Resmikan Gedung Arca Museum Nasional|date=2007-06-20|website=Tempo| language=id| access-date=2020-04-05}}</ref> Stara stavba se imenuje ''Gedung Gajah'' (Stavba slonov). 11. septembra 2013 so iz muzeja ukradli štiri dragocene zlate artefakte iz obdobja vzhodnega kraljestva Mataram v 10. stoletju. Predmete so najprej odkrili v ruševinah starodavnega kraljevega kopališča Jalatunda in v templjih na pobočjih gore Penanggungan v okrožju Mojokerto na Vzhodni Javi. Štirje manjkajoči artefakti so bili zlata plošča v obliki zmaja, zlata plošča v obliki polmeseca z napisom, ena zlato-srebrna plošča Harihara in majhna zlata škatla. Vsi manjkajoči predmeti so bili razstavljeni skupaj v stekleni vitrini, ki se nahaja v arheološki sobi z zlatimi artefakti in zakladnico v drugem nadstropju Gedung Gajah (staro krilo).<ref>{{cite web|url= http://www.thejakartapost.com/news/2013/09/13/artifacts-stolen-national-museum.html|title= Artifacts stolen from National Museum|date= September 13, 2013|publisher=The Jakarta Post |access-date = 20 October 2013}}</ref> Trenutno sta v muzeju dve glavni stavbi, Gedung A (Gedung Gajah ali staro krilo) na jugu in Gedung B (Gedung Arca ali novo krilo) na severu. Tretja stavba, Gedung C, je načrtovana kot prizidek za shranjevanje in ohranjanje obsežne muzejske zbirke. Do leta 2017 je bilo staro krilo ali Gedung Gajah v večji prenovi, medtem ko je Gedung C v gradnji.<ref>{{Cite news|url=https://www.cnnindonesia.com/gaya-hidup/20160424125934-269-126136/wajah-dan-harapan-baru-museum-nasional-indonesia/|title=Wajah dan Harapan Baru Museum Nasional Indonesia|work=CNN Indonesia|access-date=2017-11-29|language=id}}</ref> Med svojim državniškim obiskom Indonezije marca 2020 je nizozemski kralj Willem-Alexander vrnil Indoneziji kris princa Diponegora iz Yogyakarte, ki ga je prejel predsednik Joko Widodo. Diponegoro je bil karizmatični vodja množičnega upora proti nizozemski kolonialni oblasti v osrednji Javi. Po koncu javanske vojne leta 1830 je bil poražen in ujet.<ref>{{Cite news |url=https://www.thejakartapost.com/news/2020/03/07/prince-diponegoros-kris-returned-ahead-of-dutch-royal-visit.html|title=Prince Diponegoro's kris returned ahead of Dutch royal visit|author1=Yuliasri Perdani|author2=Ardila Syakriah|website=The Jakarta Post|language=en|access-date=2020-04-05}}</ref> Njegov kris je dolgo veljal za izgubljenega, vendar ga je našel nizozemski Nacionalni etnološki muzej v Leidnu, potem ko ga je identificiral. Izjemno javansko bodalo z zlatom je bilo prej del nizozemske državne zbirke, zdaj pa je del zbirke indonezijskega narodnega muzeja.<ref>{{Cite web|url=https://www.netherlandsandyou.nl/latest-news/news/2020/03/10/the-kris-of-prince-diponegoro-returned-to-indonesia|title=The 'kris' of Prince Diponegoro returned to Indonesia - News item - netherlandsandyou.nl|last=Zaken|first=Ministerie van Buitenlandse|date=2020-03-10|website=www.netherlandsandyou.nl|language=en|access-date=2020-04-05}}</ref> V noči na 16. september 2023 je v stavbi Gedung Gajah izbruhnil požar, zaradi česar sta se zrušili streha in zadnje stene stavbe.[14] Oblasti so sporočile, da so bili uničeni vsaj štirje prostori v stavbi, v katerih so bili shranjeni predkolonialni artefakti in da je bil požar v nekaj urah pogašen brez poškodb.<ref>{{cite web|url=https://megapolitan.kompas.com/read/2023/09/16/20360291/museum-nasional-kebakaran-bagian-belakang-bangunan-ambruk|title=Museum Nasional Kebakaran, Bagian Belakang Bangunan Ambruk|language=id|website=kompas.com|access-date=2023-08-16}}</ref> Zaradi požara je bil muzej zaprt zaradi prenove, dokler ga 15. oktobra 2024 niso ponovno odprli z razstavo o požaru.<ref>{{cite web|url=https://www.theartnewspaper.com/2024/10/15/indonesias-national-museum-reopens-after-devastating-fire |title=Indonesia's national museum reopens after devastating fire |language=en |website=The Art Newspaper |access-date=8 November 2024}}</ref> == Zbirke == [[File:Majapahit, Piggy Bank.jpg|right|thumb|Majapahitska hranilnica iz Trowulana, Vzhodna Java]] Muzej ima zbirko 61.600 prazgodovinskih in antropoloških artefaktov ter 5000 arheoloških artefaktov iz vse Indonezije in Azije. Muzejska zbirka je med najbogatejšimi, najpopolnejšimi in najboljšimi te vrste v Indoneziji ter ena najboljših v jugovzhodni Aziji.<ref>{{cite web|url=http://www.lonelyplanet.com/indonesia/jakarta/sights/406074|title=Lonely Planet review on Museum Nasional}}</ref> Muzej je svojo zbirko pridobil na različne načine, vključno z znanstvenimi odpravami, izkopavanji arheoloških najdišč, pridobivanjem zasebnih zbirk, darili uglednih mecenov, predmeti, ki so jih darovale verske misije – kot so etnološki artefakti, ki so jih pridobile krščanske misije Zending in katoliške misije – in zakladi, pridobljenimi med več vojaškimi pohodi v Nizozemski Vzhodni Indiji proti avtohtonim kraljestvom in političnim skupnostim v arhipelagu. Zakladi, med drugim iz Jave, Aceha, Lomboka in Balija, pridobljeni z nizozemskimi kolonialnimi vojaškimi odpravami, so se znašli tudi v zbirki Batavskega društva in Leidenskega muzeja, danes pa jih podeduje Narodni muzej.<ref name="Potret-MNI"/>{{rp|15}} Muzej ima obsežne zbirke kamnitih kipov iz klasičnega hindujsko-budističnega obdobja starodavne Jave in Sumatre, kalejdoskop zelo raznolikih zbirk indonezijskih etnografskih artefaktov, pa tudi obsežne zbirke azijske keramike. Zlasti muzejske zbirke keramike in lončarstva so precej izjemne, s kitajsko zbirko keramike, ki vključuje kose iz časa dinastije Han (2. stoletje pr. n. št.) do časa dinastije Čing (18. stoletje), dopolnjene s keramiko iz sosednjih držav jugovzhodne Azije in lokalno indonezijsko keramiko. To je največja zbirka keramike v jugovzhodni Aziji. == Gedung Gajah (Staro krilo) == [[File:Gedung Gajah Museum Nasional.jpg|right|thumb|Gedung Gajah, staro krilo Narodnega muzeja]] Gedung Gajah, ki je na južni strani oziroma levo od vhoda, je staro krilo in prvotna muzejska stavba, zgrajena v času kolonialne dobe Nizozemske Vzhodne Indije. Stavba je popularno poimenovana ''gedung gajah'' (indonezijsko za 'stavbo slonov') zaradi bronastega kipa slona pred stavbo, ki je bil darilo siamskega kralja Chulalongkorna. Muzejske zbirke so združene in razvrščene po temah: === Zbirka kamnitih skulptur (hindujsko-budistična umetnost starodavne Indonezije) === [[File:Bhairava Adityavarman.jpg|left|thumb|4,41 metra visok kip Bhairave iz Padangroca v Zahodni Sumatri, za katerega velja, da je upodobitev kralja Adityavarmana,<ref name="MNI-Bhairawa">{{Cite web |title=Arca Bhairawa Museum Nasional Indonesia |url=https://museumnasional.iheritage-virtual.id/collection/detail/6 |access-date=2024-06-18 |publisher=Museum Nasional Indonesia Virtual Tour |archive-date=2024-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240618115939/https://museumnasional.iheritage-virtual.id/collection/detail/6 |url-status=dead }}</ref> je med bogatimi muzejskimi zbirkami hindujsko-budističnih artefaktov starodavne Indonezije.]] Narodni muzej Indonezije ima najbogatejšo in največjo zbirko hindujsko-budistične umetnosti starodavne Indonezije. Hindujsko-budistične skulpture, relikvije in napisi so bili zbrani z Jave, Balija, Sumatre in Bornea, datirani od obdobja Tarumanagara v 5. stoletju do obdobja Majapahit v 15. stoletju, vsi pa so na ogled v avli, osrednji dvorani in osrednjem atriju muzeja. V avli so razstavljeni kipi Bude iz [[Borobudur]]ja v različnih mudrah. Osrednji del zbirke, ki je hkrati tudi največji artefakt muzeja, je kip Aditjavarmana, upodobljenega kot Bhairava, iz 13. do 14. stoletja. Ta kip je visok več kot 4 metre in tehta 4 tone,<ref name="MNI-Bhairawa"/> odkrit pa je bil leta 1935 v Padangrocu, Sungai Langsat, Dharmasraya, Zahodna Sumatra.<ref>{{Cite web |author=Museum Nasional Indonesia |date=2019-05-22 |title=Bhairawa Buddha |url=https://kebudayaan.kemdikbud.go.id/munas/bhairawa-buddha/ |access-date=2024-06-18 |website=Museum Nasional Indonesia |language=id}}</ref> Leta 1937 ga je nizozemska kolonialna vlada preselila v ta muzej v Bataviji. Med pomembnejšimi zbirkami so dobro ohranjeni kipi hindujskih božanstev iz 9. stoletja, vzeti iz templja Banon, ki ga sestavljajo Ganeša, Višnu, Šiva in Agastja. Na Javi so odkrili več kipov Durge Mahisasuramardini, kip Tarumanagarana Višnuja iz Cibuaje, kip Srividžajan Avalokitešvara iz Bingin Junguta, glava Avalokitešvara iz Aceha in kipi glav iz templja Bima iz Dieng. Tukaj je razstavljenih tudi nekaj budističnih kipov iz obdobja Singhasari, kot so kipi budističnih božanstev iz templja Jago blizu Malanga v vzhodni Javi. Veliko odprto atrijsko dvorišče v središču, obdano s peristilno galerijo, prikazuje številne velike kipe, kot so kipi bika Nandi, kamniti vrči in tudi več makarov, vzetih iz Jave in Jambija. Kip Harihare iz obdobja Majapahit, vzet iz templja Simping, in kip Parvati iz templja Rimbi sta med pomembnimi relikvijami Majapahita. V tem razdelku je shranjenih in prikazanih tudi več napisov, vključno z napisi Telaga Batu, Amoghapasa in Anjuk Ladang. === Zakladnice (arheološka in etnografska zbirka) === [[File:Prajnaparamita Java Front.JPG|right|thumb|Pradžanaparamita, budistična boginja transcendentalne modrosti, je mojstrovina starodavne javanske umetnosti, razstavljena v zakladnici.]] V drugem nadstropju muzeja so razstavljeni zakladi, zlato in dragoceni artefakti, razporejeni v dveh sobah: arheološki zakladnici in etnološki zakladnici. Arheološka zakladnica predstavlja starodavno zlato in dragocene relikvije, pridobljene iz arheoloških najdb, večinoma iz starodavne Jave. Ena najdragocenejših zbirk muzeja je kip Pradžanaparamite.<ref>{{Cite web|url=https://cagarbudaya.kemdikbud.go.id/public/objek/detailcb/PO2013091000004/arca-prajnyaparamita-koleksi-museum-nasional-nomor-inventaris-17774|title=Arca Prajnyaparamita Koleksi Museum Nasional Nomor Inventaris 17774|work=Sistem Registrasi Nasional Cagar Budaya|language=id|access-date=2020-04-06|archive-date=May 14, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200514012802/https://cagarbudaya.kemdikbud.go.id/public/objek/detailcb/PO2013091000004/arca-prajnyaparamita-koleksi-museum-nasional-nomor-inventaris-17774|url-status=dead}}</ref> Boginja transcendentalne modrosti, ki velja za najlepšo skulpturo starodavne Jave, je razstavljena pri vhodu v arheološko zakladnico, da bi pokazala, kako so na telesu nosili zlati nakit in dragocene okraske. Na ogled so bili takšni starodavni zlati okraski, kot so krone, okraski za ušesa, uhani, prstani, zapestnice, ''kelat bahu'' (zapestnica za roko), zapestnice za noge, pasovi, trebušni trakovi, ''upawita'' ali ''tali kasta'' (zlate verižice, ki se nosijo čez prsi). Eden najdragocenejših zakladov starodavne Jave je bil slavni [[zaklad Wonobojo]], ki izvira iz hindujskega kraljestva Mataram iz 9. stoletja, odkrit v Wonoboju, Klaten, Osrednja Java, blizu Prambanana. Zaklad, ki ga sestavljajo skleda s prizorom iz [[Ramajana|Ramajane]], mošnja, zajemalka za vodo, okrasni dežnik in žlica ali zajemalka, so bili vsi izdelani iz zlata. Odkriti so bili tudi starodavni javanski zlatniki, oblikovani podobno koruznemu semenu. Na ogled so tudi zlate, srebrne in bronaste hindujsko-budistične relikvije, kot so podobe hindujskega boga iz zlatih lističev, bronasti kip Šive Mahadeve z zlatom, nanesenim na ustnice in tretje oko, bronasti kip Avalokitešvare in tudi srebrni kip mladega Mandžusrija. Ta srebrni kip Mandžusrija iz 9. stoletja so odkrili v Ngemplaku, Simonganu, Semarangu in dokazuje vpliv umetnosti Pala na Javi ter je lep primer srebrne umetnosti v starodavni Javi.<ref>{{Cite web|url=https://cagarbudaya.kemdikbud.go.id/public/objek/detailcb/PO2016021000002/arca-manjusri-koleksi-museum-nasional-nomor-inventaris-5899-a-1105|title=Arca Manjusri Koleksi Museum Nasional Nomor Inventaris 5899/A 1105|work=Sistem Registrasi Nasional Cagar Budaya|language=id|access-date=2020-04-06|archive-date=August 8, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200808205238/https://cagarbudaya.kemdikbud.go.id/public/objek/detailcb/PO2016021000002/arca-manjusri-koleksi-museum-nasional-nomor-inventaris-5899-a-1105|url-status=dead}}</ref> [[File:Golden Cup of Bali.JPG|thumb|left|Zlati pokal Dulang iz Puri Klungkunga, Bali]] Etnološka zakladnica predstavlja zaklade, pridobljene iz kraljevih hiš Indonezije, kot so regalije iz različnih ''istan'', ''[[Kraton (Indonezija)|kratonov]g'' in ''puri'' indonezijskega arhipelaga. Večina teh kraljevih regalij in zakladov ''pusaka'' je bila pridobljena ali izropana med vojaškimi pohodi nizozemskih Vzhodnih Indij proti regionalnim kraljestvom arhipelaga, ki so potekali med 19. in začetkom 20. stoletja; vključno s kraljevimi hišami Banten, Banjarmasin, Bali in Lombok. Kraljeve regalije in zakladi so razporejeni na več otoških območjih: Sumatra, Java, Bali, Borneo, Sulavezi in vzhodna Indonezija (Nusa Tenggara, Moluki in Papua). Etnološka zakladnica razstavlja različne kraljeve dragocene predmete, kot so zlati nakit, ceremonialne posode in orožje. Nakit so zapestnice in prstani, vdelani z rubini, diamanti, dragimi in poldragimi kamni. Zbirke so pozlačeno balijsko orožje ''kris'', vdelano z dragimi in poldragimi kamni ter različnimi konicami sulic. Zlate kraljeve krone, pozlačen prestol, zlate kraljeve regalije, zlata posoda za tobak, zlata skodelica, ''pekinangan'' (srebrni komplet betelovih oreščkov), meč in zlati ščit so med zbirko zakladnice. === Zbirka keramike === [[File:Porcelain Garden Seat from Yuan-Ming Dynasty Found in Aceh.jpg|right|thumb|Vrtni porcelanasti sedež iz dinastije Juan-Ming iz 14. stoletja, najden v Acehu]] Zbirka keramike sega od prazgodovinske kulture Buni, terakote Majapahit do keramike Kitajske, Japonske, Vietnama, Tajske in Mjanmara. Na ogled so posode za vodo iz terakote Majapahit, kipi, strešniki in hranilniki. Muzej hrani veliko in popolno zbirko starodavne kitajske keramike. Ima eno najboljših in najpopolnejših zbirk kitajske keramike, odkrite zunaj Kitajske, ki izvira iz dinastij Han, Tang, Sung, Juan, Ming in Čing.<ref>{{cite web|url=http://www.jakarta.go.id/en/jakartaku/museum_di_dki04.htm|title=Museum in Jakarta|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100329074708/http://www.jakarta.go.id/en/jakartaku/museum_di_dki04.htm|archive-date=March 29, 2010|df=mdy-all}}</ref> Ta zbirka ponuja dober vpogled v indonezijsko pomorsko trgovino skozi stoletja. Raziskave kažejo, da so Kitajci že v obdobju zahodnega Hana (205 pr. n. št. do 220 n. št.) pluli v Indijo prek Indonezije kot del pomorske svilne ceste in da so bili nato vzpostavljeni trdni trgovinski odnosi.<ref>{{cite book | last =Rosi | first =Adele | title =Museum Nasional Guide Book| publisher=PT Indo Multi Media,Museum Nasional and Indonesian Heritage Society |year=1998 | location =Jakarta | pages =54 }}</ref> Zbirka keramike, zbrana od leta 1932, prihaja predvsem iz zbirke E.W. van Orsoyja de Flinesa, ki je bil tudi prvi kustos te zbirke, dokler se leta 1957 ni vrnil na Nizozemsko. Ker je bil zelo navdušen nad to obsežno zbirko keramike – ki je štela več kot 5 tisoč kosov – je ni hotel razdeliti, zato je celotno zbirko pustil nedotaknjeno v hrambi Narodnega muzeja. Ta zbirka, ki sega od dinastije Han (2. stoletje pr. n. št.) do časa Čing (18. stoletje), je največja zbirka keramike v jugovzhodni Aziji. Po letu 2000 se je zbirka keramike znatno povečala z dodatkom keramike, najdene na brodolomih v indonezijskih vodah. Najnovejša zbirka je bila keramika, vzeta z brodoloma Cirebon, odkritega leta 2003.<ref name="Potret-MNI"/>{{rp|15}} === Etnografska zbirka === [[File:Ethnic Map in the National Museum of Indonesia.jpg|thumb|left|V etnološki sobi je razstavljen velik zemljevid, ki prikazuje indonezijske etnične skupine; okoli zemljevida so razstavljeni portreti domačinov Indonezijcev]] Etnografska zbirka obsega široko paleto predmetov, ki so del indonezijskega vsakdanjega življenja, pa tudi eksponate, ki se uporabljajo pri obredih in ritualih. Zbirka je razporejena glede na geografske lokacije posameznih regij in otokov znotraj indonezijskega arhipelaga: od Sumatre, Jave, Kalimantana, Balija, Malih Sundskih otokov (Nusa Tenggara) do Sulavezija, Molukov in Papue. Primeri starodavnih kultur vključujejo Niase in Batake na Sumatri, Badue na Javi, Balijce, Dajake iz Kalimantana, Toraje na Sulaveziju ter Asmate in Danije v Papui. Življenjski slog teh ljudi ostaja nespremenjen po stoletjih in sledi istim vzorcem kot njihovi predniki. Še vedno uporabljajo nekatere tradicionalne zakone (''adat''), ki določajo njihove vsakodnevne dejavnosti in obrede.<ref>{{cite book | last =Rosi | first =Adele | title =Museum Nasional Guide Book| publisher=PT Indo Multi Media,Museum Nasional and Indonesian Heritage Society |year=1998 | location =Jakarta | pages =18 }}</ref> [[File:Java man National Museum Indonesia.JPG|right|thumb|Lobanja javanskega človeka (''Homo erectus'')]] === Prazgodovinska zbirka === Muzej hrani nekaj artefaktov iz kamene dobe, kot so fosilizirana lobanja in okostje ''[[Homo erectus]]a'', ''[[Homo floresiensis]]'' in ''[[Homo sapiens]]a'', kamnito orodje, menhir, kroglice, kamnita sekira, bronasta ceremonialna sekira in Nekara (bronasti boben), pa tudi starodavno orožje iz Indonezije. === Zbirka zgodovinskih relikvij (zbirka kolonialne dobe) === Sprednja soba muzeja prikazuje stare relikvije kolonialne Indonezije, od obdobja Nizozemske vzhodnoindijske družbe do Nizozemske vzhodne Indije. Večina zbirk je starinskega kolonialnega pohištva. Vendar pa je bila večina zbirk preseljena v Zgodovinski muzej v Džakarti, ki večinoma predstavlja zgodovino Džakarte, zlasti kolonialno zgodovino Batavije (stare Džakarte). == Gedung Arca (Novo krilo) == [[File:Gedung Arca Museum Nasional.jpg|right|thumb|Gedung Arca, novo krilo Narodnega muzeja]] Novo krilo z imenom ''Gedung Arca'', ki je severno od starega krila, je 20. junija 2007 odprl predsednik Susilo Bambang Yudhoyono.<ref name="Tempo-Gedung Arca"/> Širitev Narodnega muzeja in gradnja novega krila se je začela leta 1994 na pobudo ministra za izobraževanje in kulturo Wardimana Djojonegoroja. Štirinadstropna stavba je kombinacija kolonialnega in modernega sloga, grška neoklasicistična fasada pa zrcali staro krilo. Za razliko od razstavne postavitve starejše stavbe je stalna razstava nove stavbe zasnovana na okvirih kulturnih elementov, ki jih je prof. Koentjaraningrat razvrstil v sedem kulturnih substanc:<ref name="Sri Handari 2007 2">{{cite book | last =Sri Handari | first =Dedah Rufaedah | title =Katalog "Gedung Arca" Museum Nasional| publisher=Museum Nasional |year=2007 | location =Jakarta | pages =2 }}</ref> #Verski sistem in verski obredi #Družbeni sistemi in organizacija #Sistemi znanja #Jezik #Umetnost #Sistemi preživljanja #Tehnologija in sistemi orodij Novo severno krilo je sestavljeno iz kleti in sedmih nadstropij, od katerih štiri gostijo stalne razstave, druga pa služijo kot pisarna muzeja. Razporeditev štirih nadstropij je naslednja:<ref name="Sri Handari 2007 2"/> #1. nadstropje: Človek in okolje #2. nadstropje: Znanje, tehnologija in gospodarstvo #3. nadstropje: Družbena organizacija in vzorci poselitve #4. nadstropje: Zakladi in keramika Stara stavba in novo krilo sta povezana s staro etnografsko sobo prek steklene mostne galerije. Mostna galerija se nahaja nad zunanjim amfiteatrom. V tej povezovalni galeriji pogosto potekajo začasne razstave. V pritličju se nahajata kavarna in stojnica s spominki. V kleti je soba ASEAN, kjer si lahko ogledate fotografsko razstavo in artefakte iz 10 držav ASEAN. == Sklici == {{reflist}} ==Literatura== *{{cite book | title=Museums of Southeast Asia| url=https://archive.org/details/museumsofsouthea0000lenz| last=Lenzi| first=Iola| year=2004| publisher=Archipelago Press| location=Singapore| isbn=981-4068-96-9| pages=[https://archive.org/details/museumsofsouthea0000lenz/page/200 200]}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://www.museumnasional.or.id Museum Nasional Indonesia] *[https://artsandculture.google.com/partner/museum-nasional-indonesia?hl=en Virtual tour of the National Museum of Indonesia] provided by Google Arts & Culture [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Džakarti]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1778]] [[Kategorija:Muzeji v Indoneziji]] svgz8ltpe6cksa085bcr2pw93il0c2w 0 598868 6705551 6638457 2026-07-02T11:15:12Z Pinky sl 2932 pp ref 6705551 wikitext text/x-wiki '''Parainfluénca''' je akutna virusna bolezen z [[Vročina|vročino]] in prizadetostjo [[Zgornja dihala|zgornjih]] in/ali [[Spodnja dihala|spodnjih dihal]], ki jo povzročajo '''virusi parainfluence'''.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5531556/parainfluenca?query=parainfluenca&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 3. 2025.</ref> Simptomi so lahko od blagih do hudih. Pojavijo se lahko izcedek iz nosu, kihanje, vnetje žrela, [[kašelj]], zadihanost. Pri hujšem poteku lahko pride do [[Pljučnica|pljučnice]]. Za hujši potek bolezni so ogroženi zlasti majhni otroci, pri katerih lahko parainfluenca povzroči [[krup]], ter starejši bolniki in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/24522-parainfluenza|title=Parainfluenza (Human Parainfluenza Viruses)|date=12. 12. 2022|accessdate=1. 3. 2026|website=www.my.clevelandclinic.org}}</ref> Gre za zelo pogosto okužbo, ki se prenaša kapljično. Bolezen je pogosta zlasti med otroci; 75 % otrok, starejših od pet let ter 90 % odraslih se je v preteklosti že okužilo z virusi parainfluence.<ref name=":0" /> [[Protivirusno zdravilo]], dokazano učinkovito proti virusom parainfluence, ne obstaja. Zdravljenje je [[Simptomatsko zdravljenje|simptomatsko]].<ref>Elboukari H, Ashraf M. Parainfluenza Virus. [Posodobljeno 17. julija 2023]. V: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2025 Jan-. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560719/</ref> Pri krupu se rutinsko uporabljajo [[kortikosteroidi]], v hudih primerih se uporablja [[adrenalin]].<ref name=PedN09>{{cite journal | author = Everard ML | title = Acute bronchiolitis and croup | url = https://archive.org/details/sim_pediatric-clinics-of-north-america_2009-02_56_1/page/119 | journal = Pediatr. Clin. North Am. | volume = 56 | issue = 1 | pages = 119–33, x–xi | year = februar 2009 | pmid = 19135584 | doi = 10.1016/j.pcl.2008.10.007 }}</ref> == Povzročitelj == {{Paraphyletic group | name = Človeški virusi parainfluence | image = Parainfluenza virus TEM PHIL 271 lores.jpg | image_alt = Transmission electron micrograph of a parainfluenza virus. Two intact particles and free filamentous nucleocapsid | image_caption = Posnetek virusa parainfluence s presevnim elektronskim mikroskopom. Vidna sta dva intaktna virusna delca in proste filamentozne [[nukleokapsida|nukleokapside]]. | auto = virus | parent = Paramyxoviridae | includes = * ''[[Respirovirus]]'' (del) ** ''[[človeški respirovirus 1]]'' (staro ime ''človeški virus parainfluenze 1'') ** ''[[človeški respirovirus 3]]'' (staro ime ''človeški virus parainfluenze 3'') * ''[[Rubulavirus]]'' (del) ** ''[[človeški rubulavirus 2]]'' (staro ime ''človeški virus parainfluenze 2'') ** ''[[človeški rubulavirus 4]]'' (staro ime ''človeški virus parainfluenze 4'')<ref>{{cite web |title=Virus Taxonomy: 2018 Release |url=https://ictv.global/taxonomy |website=International Committee on Taxonomy of Viruses (ICTV) |access-date=25 January 2019 |language=en |date=October 2018}}</ref> }} Parainfluenco povzroča okužba z virusi parainfluence. Gre za viruse iz skupine [[Paramiksovirus|paramiksovirusov]]. Pri človeku poznamo tipe 1, 2, 3 in 4.<ref>https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745231/virus-parainfluence?query=Virus+parainfluence&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar - Slovensko mikrobiološko društvo, vpogled: 1. 3. 2026.</ref> Virusa parainfluence tipa 1 in 3 spadata v rod ''Respirovirus'', tipa 2 in 4 pa v rod ''Rubulavirus.''<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544035/virus?page=2&query=Virus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 3. 2025.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Virusne okužbe dihal]] bkjbg4iuzqcacrwlh2tziim87mf7o62 0 601547 6705441 6682193 2026-07-02T03:44:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Mojca Žnidarič |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |termstart1 = 22. junij 2018 |termend1 = 13. maj 2022 |party = [[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2021)<br>[[Konkretno]] (2021–2025)<br>[[Demokrati. Anžeta Logarja]] (2025– ) |birth_date = <!-- WD --> }} '''Mojca Žnidarič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[politik|političarka]]; * [[5. januar]] [[1977]], [[Ormož|Ptuj]]. Je poslanka aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Izobraževanje == Leta 1995 je zaključila šolanje na Ekonomski šoli Ptuj in študij nadaljevala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Tam je leta 2000 diplomirala z nalogo ''Razvoj managementa v Sloveniji po letu 1990''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11917542|title=Razvoj managementa v Sloveniji po letu 1990 : funkcijski pristop : diplomsko delo|accessdate=2026-04-26|website=plus.cobiss.net|archive-date=2026-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20260427011623/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11917542|url-status=dead}}</ref> Kasneje je opravljala še magistrski študij na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]], kjer je leta 2012 z nalogo ''Prenova kodeksa etike Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje'' postala magistrica javne uprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024545889|title=Prenova kodeksa etike Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje : magistrsko delo|accessdate=2026-04-26|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Kariera == Pred vstopom v politiko je od leta 1996 dalje delovala kot samostojna svetovalka na [[Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje|Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje]] (ZRSZ). Na delovno mesto svetovalke področja se je za dodatna štiri leta vrnila leta 2022 in znova službovala do ponovne izvolitve v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P316&mandatId=10|title=Mojca Žnidarič|accessdate=2026-04-26|website=dz.rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Politika === V državno politiko je vstopila leta 2018, ko je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|junijskih državnozborskih volitvah]] osvojila mandat poslanke. Na listi [[Stranka modernega centra|SMC]] je kandidirala v okraju Ormož in prejela 805 glasov (10,66 odstotka).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|date=2018-06-15|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ni več Gorenaka, Erjavca, vrača se Jelinčič ... in ostalo o novem sklicu DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/ni-vec-gorenaka-erjavca-vraca-se-jelincic-in-ostalo-o-novem-sklicu-dz-ja/456964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Aljoša Masten, K.|last=T}}</ref> Od začetka do konca mandata je delovala kot koalicijska poslanka, SMC, kasneje združena v [[Konkretno]], je namreč sodelovala tako v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]] kot tudi v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Na združitvenem kongresu SMC-ja in GAS-a nastala stranka Konkretno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-zdruzitvenem-kongresu-smc-ja-in-gas-a-nastala-stranka-konkretno/603785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politično vrenje pred volitvami: prestopi, združevanja, sestanki, kongresi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicno-vrenje-pred-volitvami-prestopi-zdruzevanja-sestanki-kongresi/607939|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kandidirala na listi [[Povežimo Slovenijo]], ki ga je stranka Konkretno oblikovala s še štirimi zunajparlamentarnimi strankami.<ref>{{Navedi splet|title=POVEŽIMO SLOVENIJO: kandidati za poslance in poslanke (seznam)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-kandidati-za-poslance-in-poslanke-seznam/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> V parlament se gibanje ni uvrstilo, Žnidarič pa je v okraju Ormož prejela 673 glasov (7,10 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-26|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je na listi Konkretno neuspešno kandidirala za položaj svetnice [[Občina Ormož|Občine Ormož]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ormoz/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Ormož|date=2022-12-12|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidirala na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]], ki se ji je stranka Konkretno pripojila julija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=N1|date=2025-07-03|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}</ref> V domačem volilnem okraju Ormož je prejela 906 glasov (9,53 odstotka) in osvojila poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-26|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala namestnica vodje [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNfI31w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAM3fAHI!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS045|title=Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-04-26|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Vinski Vrh, Ormož|Vinski Vrh]] v [[Ormož]]u. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze|Žnidarič, Mojca]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra|Žnidarič, Mojca]] 7yqoatnh3h1dyrsl0emcvmffiops1v2 0 603310 6705556 6682672 2026-07-02T11:23:15Z MaksiKavsek 244409 dp, np 6705556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Jančič}} '''Peter Jančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]], politični analitik, [[publicist]] in [[urednik]],<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Slovenia to hold early parliamentary election {{!}} DW {{!}} 14.04.2018|url=https://www.dw.com/en/slovenia-to-hold-early-parliamentary-election/a-43387500|accessdate=2022-05-04|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> * [[1966]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Intervju: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://spletnicasopis.eu/2017/05/22/delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-revija-reporter/|website=Spletni časopis|date=2017-05-22|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI|first=Peter|last=Jančič}}</ref> Bil je odgovorni urednik dnevnika [[Delo (časopis)|Delo]] (2006–2007), [[Spletni časopis|Spletnega časopisa]] (2017–2020, 2022–2026<ref>{{Navedi splet|title=Konec depolitizacije: spremenjeno delovanje Spletnega časopisa|url=https://spletnicasopis.eu/2026/06/30/spremenjeno-delovanje-spletnega-casopisa/|website=Spletni časopis|date=2026-06-30|accessdate=2026-07-02|language=sl-SI|first=Peter|last=Jančič}}</ref>) in informativnega portala [[Siol.net|Siol]] (2020–2022, 2026–<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Peter Jančič se vrača kot odgovorni urednik Siola|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peter-jancic-se-vraca-kot-odgovorni-urednik-siola/786952|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-02|language=sl|first=A.|last=M}}</ref>). == Življenje == Jančič je leta 1991 diplomiral z diplomsko nalogo ''Novinarska etika in kodeksi časti'' na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze [[Univerza v Ljubljani|v Ljubljani.]]<ref>{{Navedi splet|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Novinarska etika in kodeksi časti : diplomska naloga : Nagrada Prešernovega sklada :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3473245|accessdate=2022-05-02|website=plus.cobiss.net|language=sl}}</ref> Objavljal je znanstvene članke o novinarski etiki v reviji ''Teorija in praksa''<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kodeksi novinarske etike|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3ZW4K7J|accessdate=2022-05-02|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Kovačič|first=Melita Poler|date=2015-12-11|title=Razvoj globalne novinarske etike: raznolike tradicije, univerzalen etični kodeks?|url=http://dx.doi.org/10.1080/13183222.2015.1129206|journal=Javnost - the Public|volume=22|issue=sup1|pages=S41–S52|doi=10.1080/13183222.2015.1129206|issn=1318-3222|url-access=subscription}}</ref> in bil eden ključnih sodelavcev pri razvoju etičnega kodeksa Društva novinarjev Slovenije.<ref>{{Navedi knjigo|last=Anžlovar|first=Tadeja|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Anzlovar-Tadeja.PDF|title=Diplomsko delo}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Jančič|first=Peter|date=2002|title=Kako je nastal novi kodeks novinarske etike?|journal=Medijska preža|volume=2002}}</ref> Kodeks še vedno velja.<ref>{{Navedi splet|title=Kodeks|url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/o-nas/dokumenti/kodeks/|accessdate=2022-05-02|website=Društvo novinarjev Slovenije|language=sl-SI}}</ref> Pred letom 2017 je bil petnajst let novinar in urednik za notranjo politiko<ref>{{Navedi splet|date=2017-11-24|title=Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih|url=https://www.domovina.je/peter-jancic-silvester-surla-in-tino-mamic-o-fake-news-in-slovenskih-medijih/|accessdate=2022-05-04|website=Domovina|language=sl-SI}}</ref> pri dnevnem časopisu [[Večer (časopis)|Večer]] in deset let pri dnevniku Delo. <ref name=":2">{{Navedi splet|date=2017-02-05|title=O časopisu|url=https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/|accessdate=2022-05-02|website=Spletni časopis|language=sl-SI}}</ref> V letih 2006 in 2007 je bil glavni urednik Dela. <ref>{{Navedi novice|last=Bilefsky|first=Dan|date=2008-01-21|title=Slovenia Chief Is Accused of Censorship|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/01/21/world/europe/21slovenia.html|accessdate=2022-05-04|issn=0362-4331}}</ref> <ref name=":2" /> Zapisal je, da je v času, ko je bil glavni urednik Dela, »časopis vsak dan prodal več izvodov, kot jih danes prodata Delo, [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in Večer skupaj«.<ref name=":2" /> Leta 2017 so ga odpustili iz Dela, ker se ni strinjal s tem, kar je označil za Delovo »politično propagando«. <ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: Delo je bilo zlorabljeno za politično propagando|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/peter-jancic-delo-je-bilo-zlorabljeno-za-politicno-propagando-511004|accessdate=2022-05-04|website=Revija Reporter}}</ref> Leta 2017 je Jančič izdal knjigo z naslovom ''Lažne novice''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Jančič|first=Peter|title=Fake News: Lažne novice|publisher=Družina|year=2017}}</ref> V knjigi opisuje odnose med slovensko politiko in mediji, kdo nadzoruje in vpliva na medije ter zakaj poročajo tako, kot poročajo.<ref>{{Navedi novice|last=Leiler|first=Ženja|title=Novinarji pišemo o vseh in vsem, redko o sebi|pages=14|work=Delo. - ISSN 0350-7521 (Leto 59, št. 281, 5 December 2017, str. 14)}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Nežmah|first=Bernard|date=1 December 2017|title=Book review: Peter Jančič: Fake News.|pages=64|work=Mladina. - ISSN 0350-9346}}</ref> Knjiga je sprožila ostro razpravo med javnimi osebnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Knjige: Peter Jančič: »Fake news«|url=http://www.mladina.si/183145/knjige-peter-jancic-fake-news/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu|url=http://www.mladina.si/183506/odgovor-jureta-apiha-bernardu-nezmahu/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice|url=http://www.mladina.si/183069/peter-jancic-fake-news-laznive-novice/|accessdate=2022-05-04|website=Mladina.si}}</ref> Več let je bil član sveta in programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]]. Jančič je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik [[Društvo novinarjev in publicistov|Društva novinarjev in publicistov]], ki je eno od dveh največjih novinarskih združenj v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|last=Ro./STA|first=Š|date=2009-06-08|title=Peter Jančič odstopil zaradi izjave o Ultri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/peter-jancic-odstopil-zaradi-izjave-o-ultri.html|accessdate=2022-05-04|website=old.delo.si|language=sl-si}}</ref> Leta 2017 je ustanovil Fundacijo za svobodo izražanja<ref>{{Navedi splet|title=Zavod za svobodo izražanja Ljubljana - Bizi|url=https://www.bizi.si/ZASIZ/|accessdate=2022-05-02|website=www.bizi.si}}</ref> in novinarsko spletno stran<ref>{{Navedi novice|date=2017-10-22|title=Slovenian President Pahor fails to win majority, faces runoff|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election-idUSKBN1CR0SR|accessdate=2022-05-04}}</ref> Spletni časopis, ki jo je ustvarjal in urejal do leta 2020.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Aprila 2020 je postal glavni urednik Siola, enega vodilnih slovenskih spletnih strani z novicami. Vendar je bil dve leti pozneje, ko se je vlada zamenjala, tudi sam zamenjan in je šel zopet delati samostojno za Spletni časopis.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-04-04|title=Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/slovenija/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|accessdate=2022-05-03|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kako posluje Telekomova medijska luknja, ki je požrla skoraj ves dobiček skupine - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8960078/Kako-posluje-Telekomova-medijska-luknja-ki-je-pozrla-skoraj-ves-dobicek-skupine|accessdate=2022-05-02|website=www.finance.si}}</ref> Julija 2026 je ponovno prevzel funkcijo odgovornega urednika portala Siol.<ref name=":3" /> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 7li1mxhbq9oxbzqscn0c6ej7lt53p4g 0 604027 6705462 6705037 2026-07-02T06:23:31Z Sporti 5955 /* Izločilni boji */ dp 6705462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}||{{fb|CRO}}| |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|AUT}}| |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}}||{{fb|CPV}}| |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}||{{fb|EGY}}| |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}||{{fb|ALG}}| |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}||{{fb|GHA}}| <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}||{{fb|FRA}}| |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}||{{fb|MAR}}| |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 83||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 84| |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}||{{fb|BEL}}| |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}||{{fb|NOR}}| |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}||{{fb|ENG}}| |7. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 86||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 88| |7. julij – [[Vancouver]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 85||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 87| <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 89||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 90| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 93||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 94| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 91||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 92| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 95||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 96| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=Tekma 84 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=Tekma 83 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=Tekma 85 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=Tekma 88 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1= |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 86 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=Tekma 87 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;6 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;5 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;3 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] {{column}} * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Belgiji) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] pg0j76s27uulfj9xldc2ya5dpgtahqv 6705464 6705462 2026-07-02T06:28:43Z Sporti 5955 /* Statistika */ pos. 6705464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−07:00|UTC−7]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. <includeonly>[[UTC−04:00|UTC−4]]</includeonly> |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}||{{fb|CRO}}| |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|AUT}}| |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}}||{{fb|CPV}}| |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}||{{fb|EGY}}| |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}||{{fb|ALG}}| |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}||{{fb|GHA}}| <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}||{{fb|FRA}}| |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}||{{fb|MAR}}| |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 83||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 84| |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}||{{fb|BEL}}| |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}||{{fb|NOR}}| |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}||{{fb|ENG}}| |7. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 86||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 88| |7. julij – [[Vancouver]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 85||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 87| <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 89||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 90| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 93||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 94| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 91||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 92| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 95||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 96| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=Tekma 84 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=Tekma 83 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=Tekma 85 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=Tekma 88 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1= |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 86 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=Tekma 87 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;6 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;5 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] ;3 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] {{column}} * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Belgiji) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] kq7rwku9tktbydd61hvmjfx5q5akyt4 0 604080 6705220 6688687 2026-07-01T14:44:31Z VidicK01 193275 +manjkajoča kandidatura 2022 6705220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Polona Rifelj|termstart2=4. junij 2026|office2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]]|birth_date=|birth_place=|predecessor2=[[Jože Novak]]|premier=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|premier2=[[Janez Janša]]|image=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} '''Polona Rifelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politične znanosti|politologinja]], [[Komunikologija|komunikologinja]], [[Ekonomist|ekonomistka]] in [[Politik|političarka]]; * [[30. avgust]] [[1973]], [[Celje]]. Po izobrazbi je magistrica politologije, univerzitetna diplomirana komunikologinja in ekonomistka. Deluje na področju financ, med drugim je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje. Je članica Slovenske demokratske stranke in od junija 2026 ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije. == Izobraževanje == Leta 2003 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani diplomirala iz komunikologije, ima tudi diplomo iz ekonomije, leta 2016 pa je na FDV magistrirala iz politologije.<ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Premostitev in vpliv kulturnih razlik na poslovanje v globalni družbi : diplomsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6269}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Rifelj|first=Polona|title=Javne knjižnice v Sloveniji : primerjava z ZDA|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86236}}</ref> Trenutno je specializantka finančne forenzike.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Polona Rifelj, kandidatka za ministrico za okolje in prostor: malo izkušenj, veliko izzivov|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/polona-rifelj-kandidatka-za-ministrico-za-okolje-in-prostor-malo-izkusenj-veliko-izzivov-2806433/|website=www.dnevnik.si|date=2026-06-02|accessdate=2026-06-12|language=sl}}</ref> Delala je v lokalnih medijih, na ministrstvu za kmetijstvo in celjski mestni upravi. Med letoma 2013 in 2021 je bila direktorica [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]]. Bila je predsednica Slovenske konjeniške zveze in članica pravnega odbora [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Ob koncu mandata v kabinetu predsednika vlade je leta 2022 postala finančna direktorica podjetja Alpina, kasneje pa je ustanovila lastno podjetje na področju finančnega svetovanja. Bila je tudi prokuristka mariborskega javnega podjetja Nigrad.<ref name=":0" /> == Politika == Leta 2021 je prevzela funkcijo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Odgovorna je bila za mala podjetja, podjetništvo in obrt. Imenovana je bila tudi za predsednico celjskega odbora [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi gibanja [[Povežimo Slovenijo]] neuspešno kandidirala za poslanko Državnega zbora. V volilnem okraju Celje 2 je prejela 518 glasov (3,53 odstotka).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=V gibanju Povežimo Slovenijo verjamejo, da bodo po volitvah oni odločali, kakšna bo vlada|date=2022-03-12|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-gibanju-povezimo-slovenijo-verjamejo-da-bodo-po-volitvah-oni-odlocali-kaksna-bo-vlada/615511|last5=Z.|first5=M.|accessdate=2026-07-01|work=RTVSLO.si}}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2026 je v istem okraju za poslanko kandidirala na listi SDS. Prejela je 3.564 glasov (25,42 odstotka), a se ni uvrstila v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Seznam ministrskih kandidatov: večina je vidnih članov svojih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/seznam-ministrskih-kandidatov-vecina-je-vidnih-clanov-svojih-strank/783663|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> 4. junija 2026 je bila imenovana na položaj [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrice za okolje in prostor]] v četrti vladi Janeza Janše.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Zasebno == Govori slovensko, angleško in francosko. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Rifelj, Polona}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] 5slaaz1cxzrsmxnnjfro45xta30x8mu 3 604306 6705523 6698982 2026-07-02T09:24:03Z ~2026-32552-67 260877 /* Opozorilo */ nov razdelek 6705523 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Opozorilo == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) 1mbt6e4eeh8so2xly0ceszec0h7z6xp 6705540 6705523 2026-07-02T10:53:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Opozorilo */ odgovor 6705540 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Opozorilo == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) rmf2b35wrbnfe9qwfkp7i29b5fwxox7 6705544 6705540 2026-07-02T11:00:33Z Gbaggy 181350 /* Opozorilo */ odgovor 6705544 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Opozorilo == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) :Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) gcezv5foi20cs2u9lm04buoafja0jya 6705545 6705544 2026-07-02T11:00:58Z Gbaggy 181350 /* Opozorilo */ odgovor 6705545 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) :PS: sem videl tvoje namene na uporabniški strani in tvoje dosedanje ustvaritve, morda bi te zanimala [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije]]? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:13, 19. junij 2026 (CEST) ::Super, si pogledam. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 21. junij 2026 (CEST) == Opozorilo == Kot leksikograf z res dolgoletnimi izkušnjami naj te posvarim, ker sem prebral, da so ena tvojih prioritet vse osebnosti iz ES, da je ta publikacija polna napak (tudi osnovni biografski podatki, kot so datumi in celo kraji rojstev in smrti ne držijo vselej, seveda pa tudi pomanjkljiva in zastarela, saj je od konca izhajanja minilo že četrt stoletja. Nekaj biografskih stvari smo dopolnili in popravili v Leksikonu Osebnosti, ki je izšel 2008, še nekaj pa v Sloveniki, skrajšani verziji ES, izšli 2011. Sam sem s tem nadaljeval na Wikipediji, tako da je vse bistveno s tega vidika že popravljeno in/oz. dopolnjeno. Gotovo pa še marsikaj manjka. Poseben problem so datumi smrti, če niso javno objavljeni, tako kot sem iz tvojega zapisa razbral, da je Miha Jazbinšek umrl 25. junija, čeprav je bila smrt obelodanjena šele 1. julija. Od kod si dobil ta podatek? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-32552-67|&#126;2026-32552-67]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-32552-67|pogovor]]) 11:24, 2. julij 2026 (CEST) :Glede tega mojega cilja - to nisem napisal zato, da bi morali te osebnosti v Wikipediji opisati na podlagi ES, ampak zgolj to, da so dovolj pomembni, da si zaslužijo Wikipedijin članek. O pomankljivosti ES-ja sem vsekakor seznanjen, saj bi bilo jemanje podatkov izključno iz tam za v članek precej nerodno, zaradi zastarelosti namreč, in pa tudi zaradi napak. Pri Mihi Jazbinšku si se pa zmotil, nisem jaz dodal tega podatka, temveč nekdo drug. Tudi jaz sem videl prvo poročilo šele 1. julija. Jaz sem samo nekaj predlogo urejal v skladu z smrtjo. Podatek pa je dodal @[[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]]. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:53, 2. julij 2026 (CEST) :Pozdravljeni, podatek sem jaz dodal, sem ožji sorodnik, tako da je podatek o datumu smrti pravilen. Lp, Geega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) ::Lp, Grega [[Uporabnik:Gbaggy|Gbaggy]] ([[Uporabniški pogovor:Gbaggy|pogovor]]) 13:00, 2. julij 2026 (CEST) csex7ed16b9azlp1qfdg8chy5c2fye0 0 604426 6705588 6699741 2026-07-02T11:57:48Z MaksiKavsek 244409 -- pon 6705588 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Jožef Edvard Kersnik''' (tudi ''Josip Kersnik'',<ref name=":2" /> {{Jezik-de|Joseph Eduard Kerſnik, Kerßnik}}<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01110 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/01110/?pg=62|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00157 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00157/?pg=112|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[narodni buditelj]], [[pravnik]] in [[sodnik]], * [[28. marec]] [[1823]], [[Ljubljana]], † [[3. julij]] [[1877]], [[Brdo pri Lukovici]]. Poznan je predvsem kot oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. == Življenje == Kersnik se je rodil 28. marca 1823 v Ljubljani, očetu [[Janez Krstnik Kersnik|Janezu Krstniku Kersniku]] in Mariji, rojeni Matovic.<ref name=":0" /> [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v Ljubljani, kjer je med letoma 1833 in 1841 končal [[Gimnazija|gimnazijo]] in [[licej]]. Nato je doštudiral pravo na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]]. Leta 1847 je postal koncipientski praktikant pri cesarsko-kraljevem ilirskem glavarstvu. Junija 1848 je bil izvoljen za odbornika (član vodstva) Slovenskega zbora v Ljubljani.<ref>{{cite journal|date=14. junij 1848|year=1848|title=Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-66VT69TX|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=sl|volume=6|issue=24|page=101}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis slovenskiga družtva na Kranjskim|last=Bleiweis|first=Janez|publisher=Jožef Blaznik|year=1849|location=Ljubljana|page=XVI (16)|cobiss=84318976|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAWVZ3KM}}</ref> Zahajal je tudi v ljubljansko čitalnico.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jožef Kersnik|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/jozef-kersnik/|accessdate=2026-06-21|language=sl-SI}}</ref> Leta 1850 je napredoval v avskultanta v Ljubljani, še istega leta pa je prevzel funkcijo sodnega aktuarja na Brdu.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00163 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00163/?pg=44|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref> Pozneje je bil dodeljen k okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer je delal kot sodni adjunkt,<ref>{{cite journal|year=1851|title=Verzeichniß der hier Verstorbenen|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URFS2HWG|journal=Laibacher Zeitung|language=de|issue=281|pages=5–6}}</ref> leta 1854 pa kot substitut v [[Litija|Litiji]]. Leta 1855 se je stalno zaposlil pri okrožnem sodišču v Ljubljani,<ref>prim. še: {{cite book|last=Razlag|first=Radoslav|title=Slovenski pravnik|publisher=J. A. Kienreich|location=Gradec|year=1862|page=8|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B75LVVVX|cobiss=42274049|language=slovenščina|authorlink=Radoslav Razlag}}</ref> leta 1867 je postal okrožni sodnik v [[Stična|Stični]] in leta 1868 na Brdu.<ref>{{cite journal|year=1868|title=Amtlicher Theil; im Herzogthume Krain|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJ5789B4|journal=Laibacher Zeitung|language=de|publisher=Ignaz Alois Edler v. Kleinmayr|issue=186|page=1}}</ref> Leta 1877 je dobil naziv deželnosodnega svetnika, vendar ga zaradi smrti ni več koristil. [[Josip Jurčič]] ga je v povesti [[Pravda med bratoma|''Pravda mej bratoma'']] opisal kot dobrega in pravičnega sodnika.<ref name=":2">{{cite journal|last=Jurčič|first=Josip|year=1879|title=Pravda mej bratoma. Povest iz zdanjega kmetskega življenja. VIII.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6O0KEXI|journal=Zvon|language=sl|volume=5|issue=16|author-link=Josip Jurčič|pages=244-247}}</ref> Bil bi naj tudi zelo priljubljen med prebivalstvom na Brdu.<ref name=":3" /> Umrl je zaradi [[Piemija|piemije]] 3. julija 1877 v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]]. Pokopan je bil 5. julija 1877.<ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00160 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00160/?pg=115|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref><ref>{{cite journal|year=1877|title=Listek za raznoterosti; Na Berdu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CW0V8HER|journal=Zgodnja Danica|language=sl|volume=30|issue=27|pages=216}}</ref> === Družina === Na Brdu je delal skupaj z [[Leopold Höffern|Leopoldom Höffernom]], sinom graščakinje Ivane, ki mu je predstavil svojo sestro Berto Marijo Beatriko Höffern [[Plemstvo|pl.]] Saalfeld ({{Jezik-de|Berta Maria Beatrix Höffern von Saalfeld}}).<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Ko je že bila [[Nosečnost|noseča]] se je z njo poročil, in sicer, v [[Župnija Brdo|župniji Brdo]] 22. februarja 1852.<ref name=":1" /> Rodilo se jima je šest otrok, vendar so tri hčere že zgodaj umrle.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.familysearch.org/en/tree/person/details/G299-LYP|title=Jožef Kersnik (9 April 1823–3 July 1877)|date=22 maj 2023|accessdate=2026-06-19|website=www.familysearch.org}}</ref> Ostali so trije sinovi: [[Anton Kersnik|Anton]] je bil pravnik, [[Josip Kersnik|Josip]] - Pepi zdravnik v [[Krško|Krškem]] in Janko, ki pa je ostal kot notar na Brdu. Jožef Kersnik je družino vzgajal v slovenskem duhu.<ref name=":3" /> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=272543|avtor=Ivan Grafenauer|ime=Jožef Kersnik|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kersnik, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju]] ptyr0h1c4uw0u3rvpjakxwj0rnbuyq3 0 604475 6705402 6705062 2026-07-01T20:43:21Z Stebunik 55592 /* Druge Šešljeve knjige in dela o njem */ porazna dejstva o njegovem značaju 6705402 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj utemeljeno očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], kar je potrdila tudi stroka. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, pa ga je kljub osporavanju dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, ki so jih nekateri zaman predlagali tudi njemu — med drugimi obzirno tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Ne moremo pa mimo poraznega dejstva, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so menili dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "poziva k povračilnim ukrepom in osmešenju vseh". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora znatno pomagala k preživetju, ko je ostal brez sredstev. Dajal je vtis, da se je Šešelj po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrimi ljudmi, ki so mu na vse možne načine pomagali. Neredki se strinjajo z izjavo njegove prve žene, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovno stavko svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] 70wivz9a5l3rfvk8jnrw9ar7susbuoi 6705403 6705402 2026-07-01T20:50:07Z Stebunik 55592 /* Druge Šešljeve knjige in dela o njem */ 6705403 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj utemeljeno očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], kar je potrdila tudi stroka. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, pa ga je kljub osporavanju dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, ki so jih nekateri zaman predlagali tudi njemu — med drugimi obzirno tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Ne moremo pa mimo poraznega dejstva, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "poziva k povračilnim ukrepom in škodovanju vsem". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, znatno pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so soglašali z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] mdq9jkb1ikhm1ghc70wg8920d7aiti5 6705406 6705403 2026-07-01T20:57:28Z Stebunik 55592 /* Druge Šešljeve knjige in dela o njem */ 6705406 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj utemeljeno očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], kar je potrdila tudi stroka. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, pa ga je kljub osporavanju dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] md6a01zt30wwj3gat541stgf8kwnlzk 6705445 6705406 2026-07-02T04:20:27Z Stebunik 55592 /* Spori, zapori in UDBA */ 6705445 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], kar je potrdila tudi stroka. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, pa ga je kljub osporavanju dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] kz7xbeni9ja0lf2vup9uq6xef1221ms 6705446 6705445 2026-07-02T04:23:35Z Stebunik 55592 /* Spori, zapori in UDBA */ 6705446 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, češ da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. Oba sta se takrat potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, a ga je dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] mvhni9lpriwzxucz4pwr9dg07zd16b6 6705454 6705446 2026-07-02T04:48:49Z Stebunik 55592 /* Spori, zapori in UDBA */ 6705454 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, češ da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. Oba sta se takrat potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, a ga je dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča, ki se je osredotočilo v takrat še kaznivi [[besedni prekršek]] sovražnega govora, je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] 6uguytdqwoy974q9a9tq9miyxmo82d2 6705456 6705454 2026-07-02T05:25:41Z Stebunik 55592 /* Spori, zapori in UDBA */ 6705456 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{cite web|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{cite web|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{cite web|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> ==== Plagiat ali kaj drugega? ==== V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, češ da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. Oba sta se namreč takrat potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, a ga je dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {| |- ! Ja sam krenuo direktno na Pozderca<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6. marec 2016 }}''orbus.ba'', pridobljeno 7. februar 2015</ref> ! Krenil sem neposredno na Pozderca |- | <blockquote> „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ </blockquote> | <blockquote>"To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel." </blockquote> |} ==== Obsodba in zapor ==== Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča, ki se je osredotočilo v takrat še kaznivi [[besedni prekršek]] sovražnega govora, je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{cite book |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{cite book|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{Cite web |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{cite web |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{cite web |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{cite web|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{cite web |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{cite web|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{cite web|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{cite web|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{cite web|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{Cite web |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{Cite web |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{cite web|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{cite news|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{cite news|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{cite web|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{cite web |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{cite news |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{cite web|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{cite news|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{cite news|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{cite news|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{cite news|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"], N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{Cite web |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{cite web|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{cite web|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{cite web|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{cite web|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{cite web|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{cite web|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karageorge 3rd class ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{Cite web |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{Cite web |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{Cite news|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{Cite news|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{cite book|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] 3fye7l7gqqgy25k77ytqj6ncrko41pf 0 604689 6705159 6702518 2026-07-01T13:24:39Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705159 wikitext text/x-wiki [[Slika:ATGM_Stryker_firing_a_TOW_misile.jpg|sličica|300x300_pik|Raketa [[BGM-71 TOW|TOW]], izstreljena iz vozilaa M1134, s prikazom dveh vodilnih žic (valoviti črti med raketo in izstrelitveno napravo)]] '''Žično vodena raketa''' je [[Samopogonski izstrelek|raketa]], ki jo vodijo signali, poslani prek tankih žic, ki so povezane med raketo in njeno izstrelitveno platformo s pomočjo [[Ukazno vodenje|ukaznega vodenja]]. Med letenjem rakete se žice odvijajo za njo. Ta sistem vodenja se najpogosteje uporablja v protitankovskih raketah, kjer je uporaben zaradi možnosti uporabe na območjih z omejeno vidno linijo, medtem ko omejitev dosega, ki jo določa dolžina žice, ni resen problem. Najdaljši doseg žično vodenih raket, ki so trenutno v uporabi, je omejen na približno 8 km. <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Rafeal Releases Spike ER Missile|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180831175435/https://www.janes.com/article/82673/rafael-unveils-spike-er2|website=Janes|last=Robin Hughes|location=London <!-- IHS Jane's Missiles & Rockets -->|date=30 August 2018|archivedate=31 August 2018|url=https://www.janes.com/article/82673/rafael-unveils-spike-er2}}</ref> == Zgodovina == Električno žično vodenje sega v začetek 20. stoletja, zgodnji primer pa je torpedo Lay. Prototip zemeljskega električno žično vodenega torpeda so Nemci zgradili med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Par nemških vodenih raket za dostavo iz zraka, [[Fritz X]] in Henschel Hs 293, je za nadzor uporabljal radijski sistem vodenja <nowiki><i id="mwHg">Kehl-Strassburg</i></nowiki>. Ker so se Britanci izkazali za sposobne razviti protiukrepe za oviranje nemške uporabe sistema vodenja ''Kehl-Strassburg'', so se leta 1944 začeli hitri projekti <ref>{{Navedi splet|title=Missile, Air-to-Surface, Henschel Hs 293 A-1|url=https://airandspace.si.edu/collection-objects/missile-air-surface-henschel-hs-293-1/nasm_A19840793000|website=Smithsonian National Air and Space Museum}}</ref> za razvoj alternativ. Prvi sistem, ki je bil spremenjen na ta način, je bila [[protiladijska raketa]] Henschel Hs 293. Drugi primeri so vključevali [[Ruhrstahl X-4|raketo X-4]]. X-4 je po vojni vplivala na druge vojaške mislece. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2017)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja je bilo razvitih več eksperimentalnih sistemov (na primer raketa Malkara), kar je privedlo do njihove široke uporabe v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med [[Jomkipurska vojna|jomkipursko vojno]] leta 1973 je bilo z žično vodenimi raketami [[Maljutka|AT-3 Sagger]] uničenih veliko število izraelskih tankov. Žično vodenje je ostalo glavni sistem za večino manjšega orožja, čeprav so se v protiletalskem in nekaterih protitankovskem orožju začeli uporabljati novejši sistemi, kot je [[Laser|lasersko]] [[Usmerjanje z žarkom|vodenje]] (v uporabi pri ameriški raketi [[Longbow Hellfire AGM-114|Hellfire]] in ruski raketi 9M133 Kornet). Nekateri [[Torpedo|torpedi]] so lahko vodeni po žici, na primer ameriški torpedo [[Mark 48 torpedo|Mk 48 Advanced Capability (ADCAP)]], ruski torpedo [[53-65|UGST]] ali švedski Torped 613, ki ga vodi izolirana žica. == Časovnica == Časovnica pomembnih zgodnjih žično vodenih raket. * 1945 [[Ruhrstahl X-4|Raketa X-4]] v proizvodnji v Nemčiji. * 1955 SS.10 vstopi v uporabo pri francoski vojski. * 1956 Vickers Vigilant vstopi v uporabo pri britanski vojski in SS.11 pri francoski vojski. * 1957 ENTAC vstopi v uporabo pri francoski vojski in Cobra pri zahodnonemški vojski. * Leta 1958 so Britanci začeli uporabljati avstralsko raketo Malkara. * 1960 3M6 Šmel vstopi v uporabo v Sovjetski zvezi. * 1960 [[Swingfire]] vstopi v uporabo v Združenem kraljestvu. * 1963 [[Maljutka|9M14 Maljutka]] vstopi v uporabo v Sovjetski zvezi. * 1970 [[BGM-71 TOW]] vstopi v uporabo pri ameriški vojski. * 1970 9K111 Fagot vstopi v uporabo v Sovjetski zvezi. * 1972 MILAN vstopi v uporabo v francoski vojski. * 1974 9M113 Konkurs vstopi v uporabo v Sovjetski zvezi. * 1974/75 M47 Dragon vstopi v uporabo pri ameriški vojski. * 1979 9K115 Metis vstopi v uporabo v Sovjetski zvezi. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Samopogonski izstrelki]] l0ppv8ewfr2l36pc7mynp8pukmk81ku 0 604727 6705430 6704874 2026-07-01T22:06:37Z Marko3 1829 6705430 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Zobna gniloba | synonyms = zobni karies, zobna piškavost<ref name=sms/> | image = Dental Caries Cavity 2.JPG | caption = Razgradnja zoba zaradi zobne gnilobe | image_size = 300 | field = [[zobozdravstvo]] | pronounce = | symptoms = [[zobobol]], oteženo prehranjevanje<ref name=Lau2014/><ref name=WHO2012/> | complications = [[parodontalna bolezen|vnetje obzobnih tkiv]], [[izguba zoba]], okužba ali [[zobni ognojek|ognojek]]<ref name=Lau2014/><ref name=Taber2013/> | onset = | duration = dolgotrajno | causes = bakterije, ki proizvajajo kisline iz ostankov hrane<ref name=Peads2014/> | risks = prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji, [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]], zdravila, ki zavirajo tvorbo sline<ref name=Peads2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = prehrana z nizko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, ščetkanje zob, [[fluor]], [[nitkanje zob]]<ref name=WHO2012/><ref name=Oli2017/> | treatment = | medication = [[paracetamol]], [[ibuprofen]]<ref name=Silk2014/> | frequency = 3,6&nbsp;milijarde (2016)<ref name=WHO2016Epi/> | deaths = }} '''Zobna gniloba''' ali '''zobni karies''' je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026.</ref> Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo [[Ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], pri čemer nastanejo [[organske kisline]].<ref name=Vrbic/><ref name="Silk2014">{{cite journal|last1=Silk|first1=H|title=Diseases of the mouth|journal=Primary Care: Clinics in Office Practice|date=March 2014|volume=41|issue=1|pages=75–90|pmid=24439882|doi=10.1016/j.pop.2013.10.011|s2cid=9127595}}</ref> Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz [[Hidroksiapatit|hidroksiapatita]], penetrirajo v notranjost [[Sklenina|sklenine]] in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.<ref name=Vrbic>Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12.</ref> Nastala '''zobna kaviteta''' je lahko različno obarvana, od rumene do črne.<ref name="Lau2014">{{cite journal|last1=Laudenbach|first1=JM|last2=Simon|first2=Z|title=Common Dental and Periodontal Diseases: Evaluation and Management|journal=The Medical Clinics of North America|date=November 2014|volume=98|issue=6|pages=1239–1260|pmid=25443675|doi=10.1016/j.mcna.2014.08.002}}</ref> Simptomi vključujejo [[zobobol]] in težave pri prehranjevanju.<ref name="Lau2014" /><ref name="WHO2012" /> Možni zapleti so [[parodontalna bolezen]] (vnetje obzobnih tkiv), [[izpad zoba]], [[okužba|okužbe]] in zobni ali obzobni [[ognojek]].<ref name="Lau2014" /><ref name="Taber2013" /> Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv. <!-- Vzrok --> Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva ([[sklenina|sklenino]], [[zobovina|zobovino]] in [[zobni cement]]).<ref name=Peads2014/> Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini.<ref name=Peads2014/> Primarni vir energije teh bakterij so [[Enostavni sladkor|enostavni sladkorji]], zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe.<ref name=Peads2014/> Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina.<ref name=Peads2014/> Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]] in uporaba nekaterih zdravil,<ref name=Peads2014/> vključno s [[psihostimulans]]i, [[antihistaminik]]i in [[antidepresiv]]i.<ref name="Peads2014">{{cite journal|last1=SECTION ON ORAL|first1=HEALTH|last2=SECTION ON ORAL|first2=HEALTH|title=Maintaining and improving the oral health of young children|journal=Pediatrics|date=December 2014|volume=134|issue=6|pages=1224–9|pmid=25422016|doi=10.1542/peds.2014-2984|s2cid=32580232|doi-access=free}}</ref> Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma [[Dlesnin umik|dlesninim umikom]], pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.<ref name=Silk2014/><ref>{{cite journal|last1=Schwendicke|first1=F|last2=Dörfer|first2=CE|last3=Schlattmann|first3=P|last4=Page|first4=LF|last5=Thomson|first5=WM|last6=Paris|first6=S|title=Socioeconomic Inequality and Caries: A Systematic Review and Meta-Analysis|journal=Journal of Dental Research|date=January 2015|volume=94|issue=1|pages=10–18|pmid=25394849|doi=10.1177/0022034514557546|s2cid=24227334}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom.<ref name=WHO2012/><ref name=Peads2014/> Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje.<ref name="Peads2014"/><ref name=Silk2014/> Fluoridi lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name=WHO2012/> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluorom.<ref name="Vrbic" /> Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke.<ref name=Peads2014/> Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi.<ref name=Silk2014/> Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba.<ref name=Silk2014/> Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba.<ref>{{cite journal|last1=Otsu|first1=K|last2=Kumakami-Sakano|first2=M|last3=Fujiwara|first3=N|last4=Kikuchi|first4=K|last5=Keller|first5=L|last6=Lesot|first6=H|last7=Harada|first7=H|title=Stem cell sources for tooth regeneration: current status and future prospects|journal=Frontiers in Physiology|year=2014|volume=5|page=36|pmid=24550845|doi=10.3389/fphys.2014.00036|pmc=3912331|doi-access=free}}</ref> Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab.<ref name=WHO2012/> Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta [[paracetamol]] in [[ibuprofen]].<ref name=Silk2014/> <!-- Epidemiologija -->Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju.<ref name="WHO2016Epi">{{Cite web|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|title=Oral health|publisher=World Health Organization|language=en|access-date=2019-09-14|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017233214/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|url-status=live}}</ref> Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo.<ref name="WHO2012">{{cite web|title=Oral health Fact sheet N°318|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|publisher=World Health Organization|access-date=10 December 2014|date=April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208132427/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|archive-date=8 December 2014}}</ref> Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva.<ref name="Lancet2012Epi">{{cite journal|last1=Vos|first1=Theo|last2=Flaxman|first2=Abraham D.|last3=Naghavi|first3=Mohsen|last4=Lozano|first4=Rafael|last5=Michaud|first5=Catherine|last6=Ezzati|first6=Majid|last7=Shibuya|first7=Kenji|last8=Salomon|first8=Joshua A.|last9=Abdalla|first9=Safa|last10=Aboyans|first10=Victor|last11=Abraham|first11=Jerry|last12=Ackerman|first12=Ilana|last13=Aggarwal|first13=Rakesh|last14=Ahn|first14=Stephanie Y.|last15=Ali|first15=Mohammed K.|last16=Alvarado|first16=Miriam|last17=Anderson|first17=H. Ross|last18=Anderson|first18=Laurie M.|last19=Andrews|first19=Kathryn G.|last20=Atkinson|first20=Charles|last21=Baddour|first21=Larry M.|last22=Bahalim|first22=Adil N.|last23=Barker-Collo|first23=Suzanne|last24=Barrero|first24=Lope H.|last25=Bartels|first25=David H.|last26=Basáñez|first26=Maria-Gloria|last27=Baxter|first27=Amanda|last28=Bell|first28=Michelle L.|last29=Benjamin|first29=Emelia J.|last30=Bennett|first30=Derrick|last31=Bernabé|first31=Eduardo|last32=Bhalla|first32=Kavi|last33=Bhandari|first33=Bishal|last34=Bikbov|first34=Boris|last35=Bin Abdulhak|first35=Aref|last36=Birbeck|first36=Gretchen|last37=Black|first37=James A.|last38=Blencowe|first38=Hannah|last39=Blore|first39=Jed D.|last40=Blyth|first40=Fiona|last41=Bolliger|first41=Ian|last42=Bonaventure|first42=Audrey|last43=Boufous|first43=Soufiane|last44=Bourne|first44=Rupert|last45=Boussinesq|first45=Michel|last46=Braithwaite|first46=Tasanee|last47=Brayne|first47=Carol|last48=Bridgett|first48=Lisa|last49=Brooker|first49=Simon|last50=Brooks|first50=Peter|last51=Brugha|first51=Traolach S.|last52=Bryan-Hancock|first52=Claire|last53=Bucello|first53=Chiara|last54=Buchbinder|first54=Rachelle|last55=Buckle|first55=Geoffrey|last56=Budke|first56=Christine M.|last57=Burch|first57=Michael|last58=Burney|first58=Peter|last59=Burstein|first59=Roy|last60=Calabria|first60=Bianca|last61=Campbell|first61=Benjamin|last62=Canter|first62=Charles E.|last63=Carabin|first63=Hélène|last64=Carapetis|first64=Jonathan|last65=Carmona|first65=Loreto|last66=Cella|first66=Claudia|last67=Charlson|first67=Fiona|last68=Chen|first68=Honglei|last69=Cheng|first69=Andrew Tai-Ann|last70=Chou|first70=David|last71=Chugh|first71=Sumeet S.|last72=Coffeng|first72=Luc E.|last73=Colan|first73=Steven D.|last74=Colquhoun|first74=Samantha|last75=Colson|first75=K. Ellicott|last76=Condon|first76=John|last77=Connor|first77=Myles D.|last78=Cooper|first78=Leslie T.|last79=Corriere|first79=Matthew|last80=Cortinovis|first80=Monica|last81=de Vaccaro|first81=Karen Courville|last82=Couser|first82=William|last83=Cowie|first83=Benjamin C.|last84=Criqui|first84=Michael H.|last85=Cross|first85=Marita|last86=Dabhadkar|first86=Kaustubh C.|last87=Dahiya|first87=Manu|last88=Dahodwala|first88=Nabila|last89=Damsere-Derry|first89=James|last90=Danaei|first90=Goodarz|last91=Davis|first91=Adrian|last92=De Leo|first92=Diego|last93=Degenhardt|first93=Louisa|last94=Dellavalle|first94=Robert|last95=Delossantos|first95=Allyne|last96=Denenberg|first96=Julie|last97=Derrett|first97=Sarah|last98=Des Jarlais|first98=Don C.|last99=Dharmaratne|first99=Samath D.|last100=Dherani|first100=Mukesh|last101=Diaz-Torne|first101=Cesar|last102=Dolk|first102=Helen|last103=Dorsey|first103=E. Ray|last104=Driscoll|first104=Tim|last105=Duber|first105=Herbert|last106=Ebel|first106=Beth|last107=Edmond|first107=Karen|last108=Elbaz|first108=Alexis|last109=Ali|first109=Suad Eltahir|last110=Erskine|first110=Holly|last111=Erwin|first111=Patricia J.|last112=Espindola|first112=Patricia|last113=Ewoigbokhan|first113=Stalin E.|last114=Farzadfar|first114=Farshad|last115=Feigin|first115=Valery|last116=Felson|first116=David T.|last117=Ferrari|first117=Alize|last118=Ferri|first118=Cleusa P.|last119=Fèvre|first119=Eric M.|last120=Finucane|first120=Mariel M.|last121=Flaxman|first121=Seth|last122=Flood|first122=Louise|last123=Foreman|first123=Kyle|last124=Forouzanfar|first124=Mohammad H.|last125=Fowkes|first125=Francis Gerry R.|last126=Franklin|first126=Richard|last127=Fransen|first127=Marlene|last128=Freeman|first128=Michael K.|last129=Gabbe|first129=Belinda J.|last130=Gabriel|first130=Sherine E.|last131=Gakidou|first131=Emmanuela|last132=Ganatra|first132=Hammad A.|last133=Garcia|first133=Bianca|last134=Gaspari|first134=Flavio|last135=Gillum|first135=Richard F.|last136=Gmel|first136=Gerhard|last137=Gosselin|first137=Richard|last138=Grainger|first138=Rebecca|last139=Groeger|first139=Justina|last140=Guillemin|first140=Francis|last141=Gunnell|first141=David|last142=Gupta|first142=Ramyani|last143=Haagsma|first143=Juanita|last144=Hagan|first144=Holly|last145=Halasa|first145=Yara A.|last146=Hall|first146=Wayne|last147=Haring|first147=Diana|last148=Haro|first148=Josep Maria|last149=Harrison|first149=James E.|last150=Havmoeller|first150=Rasmus|last151=Hay|first151=Roderick J.|last152=Higashi|first152=Hideki|last153=Hill|first153=Catherine|last154=Hoen|first154=Bruno|last155=Hoffman|first155=Howard|last156=Hotez|first156=Peter J.|last157=Hoy|first157=Damian|last158=Huang|first158=John J.|last159=Ibeanusi|first159=Sydney E.|last160=Jacobsen|first160=Kathryn H.|last161=James|first161=Spencer L.|last162=Jarvis|first162=Deborah|last163=Jasrasaria|first163=Rashmi|last164=Jayaraman|first164=Sudha|last165=Johns|first165=Nicole|last166=Jonas|first166=Jost B.|last167=Karthikeyan|first167=Ganesan|last168=Kassebaum|first168=Nicholas|last169=Kawakami|first169=Norito|last170=Keren|first170=Andre|last171=Khoo|first171=Jon-Paul|last172=King|first172=Charles H.|last173=Knowlton|first173=Lisa Marie|last174=Kobusingye|first174=Olive|last175=Koranteng|first175=Adofo|last176=Krishnamurthi|first176=Rita|last177=Lalloo|first177=Ratilal|last178=Laslett|first178=Laura L.|last179=Lathlean|first179=Tim|last180=Leasher|first180=Janet L.|last181=Lee|first181=Yong Yi|last182=Leigh|first182=James|last183=Lim|first183=Stephen S.|last184=Limb|first184=Elizabeth|last185=Lin|first185=John Kent|last186=Lipnick|first186=Michael|last187=Lipshultz|first187=Steven E.|last188=Liu|first188=Wei|last189=Loane|first189=Maria|last190=Ohno|first190=Summer Lockett|last191=Lyons|first191=Ronan|last192=Ma|first192=Jixiang|last193=Mabweijano|first193=Jacqueline|last194=MacIntyre|first194=Michael F.|last195=Malekzadeh|first195=Reza|last196=Mallinger|first196=Leslie|last197=Manivannan|first197=Sivabalan|last198=Marcenes|first198=Wagner|last199=March|first199=Lyn|last200=Margolis|first200=David J.|last201=Marks|first201=Guy B.|last202=Marks|first202=Robin|last203=Matsumori|first203=Akira|last204=Matzopoulos|first204=Richard|last205=Mayosi|first205=Bongani M.|last206=McAnulty|first206=John H.|last207=McDermott|first207=Mary M.|last208=McGill|first208=Neil|last209=McGrath|first209=John|last210=Medina-Mora|first210=Maria Elena|last211=Meltzer|first211=Michele|last212=Mensah|first212=George A.|last213=Merriman|first213=Tony R.|last214=Meyer|first214=Ana-Claire|last215=Miglioli|first215=Valeria|last216=Miller|first216=Matthew|last217=Miller|first217=Ted R.|last218=Mitchell|first218=Philip B.|last219=Mocumbi|first219=Ana Olga|last220=Moffitt|first220=Terrie E.|last221=Mokdad|first221=Ali A.|last222=Monasta|first222=Lorenzo|last223=Montico|first223=Marcella|last224=Moradi-Lakeh|first224=Maziar|last225=Moran|first225=Andrew|last226=Morawska|first226=Lidia|last227=Mori|first227=Rintaro|last228=Murdoch|first228=Michele E.|last229=Mwaniki|first229=Michael K.|last230=Naidoo|first230=Kovin|last231=Nair|first231=M. Nathan|last232=Naldi|first232=Luigi|last233=Narayan|first233=K. M. Venkat|last234=Nelson|first234=Paul K.|last235=Nelson|first235=Robert G.|last236=Nevitt|first236=Michael C.|last237=Newton|first237=Charles R.|last238=Nolte|first238=Sandra|last239=Norman|first239=Paul|last240=Norman|first240=Rosana|last241=O'Donnell|first241=Martin|last242=O'Hanlon|first242=Simon|last243=Olives|first243=Casey|last244=Omer|first244=Saad B.|last245=Ortblad|first245=Katrina|last246=Osborne|first246=Richard|last247=Ozgediz|first247=Doruk|last248=Page|first248=Andrew|last249=Pahari|first249=Bishnu|last250=Pandian|first250=Jeyaraj Durai|last251=Rivero|first251=Andrea Panozo|last252=Patten|first252=Scott B.|last253=Pearce|first253=Neil|last254=Padilla|first254=Rogelio Perez|last255=Perez-Ruiz|first255=Fernando|last256=Perico|first256=Norberto|last257=Pesudovs|first257=Konrad|last258=Phillips|first258=David|last259=Phillips|first259=Michael R.|last260=Pierce|first260=Kelsey|last261=Pion|first261=Sébastien|last262=Polanczyk|first262=Guilherme V.|last263=Polinder|first263=Suzanne|last264=Pope|first264=C. Arden|last265=Popova|first265=Svetlana|last266=Porrini|first266=Esteban|last267=Pourmalek|first267=Farshad|last268=Prince|first268=Martin|last269=Pullan|first269=Rachel L.|last270=Ramaiah|first270=Kapa D.|last271=Ranganathan|first271=Dharani|last272=Razavi|first272=Homie|last273=Regan|first273=Mathilda|last274=Rehm|first274=Jürgen T.|last275=Rein|first275=David B.|last276=Remuzzi|first276=Guiseppe|last277=Richardson|first277=Kathryn|last278=Rivara|first278=Frederick P.|last279=Roberts|first279=Thomas|last280=Robinson|first280=Carolyn|last281=De Leòn|first281=Felipe Rodriguez|last282=Ronfani|first282=Luca|last283=Room|first283=Robin|last284=Rosenfeld|first284=Lisa C.|last285=Rushton|first285=Lesley|last286=Sacco|first286=Ralph L.|last287=Saha|first287=Sukanta|last288=Sampson|first288=Uchechukwu|last289=Sanchez-Riera|first289=Lidia|last290=Sanman|first290=Ella|last291=Schwebel|first291=David C.|last292=Scott|first292=James Graham|last293=Segui-Gomez|first293=Maria|last294=Shahraz|first294=Saeid|last295=Shepard|first295=Donald S.|last296=Shin|first296=Hwashin|last297=Shivakoti|first297=Rupak|last298=Singh|first298=David|last299=Singh|first299=Gitanjali M.|last300=Singh|first300=Jasvinder A.|last301=Singleton|first301=Jessica|last302=Sleet|first302=David A.|last303=Sliwa|first303=Karen|last304=Smith|first304=Emma|last305=Smith|first305=Jennifer L.|last306=Stapelberg|first306=Nicolas J. C.|last307=Steer|first307=Andrew|last308=Steiner|first308=Timothy|last309=Stolk|first309=Wilma A.|last310=Stovner|first310=Lars Jacob|last311=Sudfeld|first311=Christopher|last312=Syed|first312=Sana|last313=Tamburlini|first313=Giorgio|last314=Tavakkoli|first314=Mohammad|last315=Taylor|first315=Hugh R.|last316=Taylor|first316=Jennifer A.|last317=Taylor|first317=William J.|last318=Thomas|first318=Bernadette|last319=Thomson|first319=W. Murray|last320=Thurston|first320=George D.|last321=Tleyjeh|first321=Imad M.|last322=Tonelli|first322=Marcello|last323=Towbin|first323=Jeffrey A.|last324=Truelsen|first324=Thomas|last325=Tsilimbaris|first325=Miltiadis K.|last326=Ubeda|first326=Clotilde|last327=Undurraga|first327=Eduardo A.|last328=van der Werf|first328=Marieke J.|last329=van Os|first329=Jim|last330=Vavilala|first330=Monica S.|last331=Venketasubramanian|first331=N.|last332=Wang|first332=Mengru|last333=Wang|first333=Wenzhi|last334=Watt|first334=Kerrianne|last335=Weatherall|first335=David J.|last336=Weinstock|first336=Martin A.|last337=Weintraub|first337=Robert|last338=Weisskopf|first338=Marc G.|last339=Weissman|first339=Myrna M.|last340=White|first340=Richard A.|last341=Whiteford|first341=Harvey|last342=Wiersma|first342=Steven T.|last343=Wilkinson|first343=James D.|last344=Williams|first344=Hywel C.|last345=Williams|first345=Sean R. M.|last346=Witt|first346=Emma|last347=Wolfe|first347=Frederick|last348=Woolf|first348=Anthony D.|last349=Wulf|first349=Sarah|last350=Yeh|first350=Pon-Hsiu|last351=Zaidi|first351=Anita K. M.|last352=Zheng|first352=Zhi-Jie|last353=Zonies|first353=David|last354=Lopez|first354=Alan D.|last355=Murray|first355=Christopher J. L.|last356=AlMazroa|first356=Mohammad A.|last357=Memish|first357=Ziad A.|title=Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010|journal=Lancet (London, England)|volume=380|issue=9859|date=15 December 2012|issn=1474-547X|pmid=23245607|pmc=6350784|doi=10.1016/S0140-6736(12)61729-2|pages=2163–2196|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23245607|access-date=4 May 2026}}</ref> Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.<ref name="Silk2014" /> {{TOC limit|3}} ==Znaki in simptomi== [[Slika:ToothMontage3.jpg|thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|'''(A)''' Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. '''(B)''' Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). '''(C)''' Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. '''(D)''' V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za [[Zobna zalivka|zalivko]].]] Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.<ref>[http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 Health Promotion Board: Dental Caries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901014808/http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 |date=2010-09-01 }}, affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006.</ref> Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name=Vrbic/><ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji.<ref name="NYT">{{cite news|title=A Closer Look at Teeth May Mean More Fillings|url=https://www.nytimes.com/2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|access-date=November 30, 2011|newspaper=The New York Times|date=November 28, 2011|author=Richie S. King|quote=An incipient carious lesion is the initial stage of structural damage to the enamel, usually caused by a bacterial infection that produces tooth-dissolving acid.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129223056/http://www.nytimes.com//2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|archive-date=November 29, 2011}}</ref> Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.babit.si/zobozdravstvo/karies-zobna-gniloba/|title=Kaj je karies in kako ga zdravimo?|accessdate=27. 6. 2026|website=www.babit.si}}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča ​​lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151030052831/http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html |date=2015-10-30 }}." Page accessed July 18, 2007.</ref> Ko sta sklenina in [[zobovina]] uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači.<ref name="medline">{{MedlinePlusEncyclopedia|001055|Dental Cavities}}</ref> Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo [[Zobna pulpa|zobno pulpo]] v središču zoba, se lahko pojavi [[zobobol]], ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk. Zobna gniloba lahko povzroča tudi [[zadah]] in neprijeten okus v ustih.<ref>[https://web.archive.org/web/20180630212354/http://www.med.nyu.edu/patientcare/patients/library/article.html%3FChunkIID%3D11496 Tooth Decay], hosted on the [[NYU Langone Medical Center|New York University Medical Center]] website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna [[Mehko tkivo|mehka tkiva]]. Nekateri zapleti, kot sta [[tromboza kavernoznega sinusa]] in [[flegmona ustnega dna]] (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.<ref>[http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis Cavernous Sinus Thrombosis] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527163130/http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis |date=2008-05-27 }}, hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.</ref><ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|001047|Ludwig's Anigna}}</ref><ref>Hartmann, Richard W. [http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html Ludwig's Angina in Children] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709045030/http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html |date=2008-07-09 }}, hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.</ref> ==Vzrok== [[Slika:Dental caries etiology diagram.png|thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat '''(1)''', mikroorganizmi v zobnih oblogah '''(2)''', dovzetna zobna površina '''(3)''' in čas '''(4)'''; tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe '''(5)'''. Slina '''(6)''' in fluorid '''(7)''' sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe.]] Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je [[saharoza]]) in čas.<ref>{{cite book |vauthors=Southam JC, Soames JV |chapter=2. Dental Caries |title=Oral pathology |publisher=Oxford Univ. Press |location=Oxford |year=1993 |isbn=978-0-19-262214-3 |edition=2nd}}</ref> To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge.<ref>{{Cite journal|last1=Wong|first1=Allen|last2=Young|first2=Douglas A.|last3=Emmanouil|first3=Dimitris E.|last4=Wong|first4=Lynne M.|last5=Waters|first5=Ashley R.|last6=Booth|first6=Mark T.|date=2013-06-01|title=Raisins and oral health|journal=Journal of Food Science|volume=78|issue=Suppl 1 |pages=A26–29|doi=10.1111/1750-3841.12152|issn=1750-3841|pmid=23789933|doi-access=free}}</ref> Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v [[Ustna votlina|ustni votlini]], ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.<ref>{{cite book |vauthors=Smith B, Pickard HM, Kidd EA |chapter=1. Why restore teeth?|title=Pickard's manual of operative dentistry |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-261808-5 |edition=6th}}</ref> Zobno gnilobo povzroča [[biofilm]] na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so [[saharoza]], [[fruktoza]] in [[glukoza]], organske kisline, zlasti [[mlečna kislina|mlečno kislino]].<ref name="Soro 2024">{{cite book |vauthors=Soro SA, Lamont RJ, Egland PG, Koo H, Liu Y |title=Molecular Medical Microbiology |chapter=Chapter 44-Dental caries | publisher=Elsevier | year=2024 |isbn=978-0-12-818619-0 |doi=10.1016/b978-0-12-818619-0.00036-8 |pages=915–930}}</ref><ref name="Hardie1982">{{cite journal |author=Hardie JM |title=The microbiology of dental caries |journal=Dental Update|volume=9 |issue=4 |pages=199–200, 202–4, 206–8 |date=May 1982 |pmid=6959931 }}</ref><ref name="holloway1983">{{cite journal |author=Holloway PJ |title=The role of sugar in the etiology of dental caries |journal=Journal of Dentistry|volume=11 |issue=3 |pages=189–213 |date=September 1983 |doi=10.1016/0300-5712(83)90182-3 |last2=Moore |first2=W.J. |pmid=6358295}}</ref> Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.<ref>Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. [http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 Social inequalities in oral health: from evidence to action] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619131928/http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 |date=2015-06-19 }}. London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com</ref> ===Bakterije=== [[Slika:Streptococcus mutans 01.jpg|right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij ''Streptococcus mutans'']]{{See also|Ustna flora}} Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije ''[[Streptococcus mutans]],'' ''[[Streptococcus sobrinus]]'' in [[Lactobacillus|laktobacili]]. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij.<ref>{{Cite journal|last1=Marsh|first1=Philip D.|last2=Head|first2=David A.|last3=Devine|first3=Deirdre A.|year=2015|title=Dental plaque as a biofilm and a microbial community—Implications for treatment|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|journal=Journal of Oral Biosciences|volume=57|issue=4|pages=185–191|doi=10.1016/j.job.2015.08.002|s2cid=86407760|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829091308/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|archive-date=29 August 2021}} [http://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ Alt URL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508033258/https://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ |date=2021-05-08 }}</ref> Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob.<ref>{{Cite journal|last=Marsh|first=P|year=1994|title=Microbial ecology of dental plaque and its significance in health and disease|journal=Advances in Dental Research|volume=8|issue=2|pages=263–71|doi=10.1177/08959374940080022001|pmid=7865085|s2cid=32327358}}</ref> Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.<ref>[http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION=7 Cavities/tooth decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315144137/http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION%3D7 |date=2008-03-15 }}, hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.</ref> V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi ''Streptococcus mutans'' in vrste iz družine ''Lactobacillus''. ''Streptococcus mutans'' si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij.<ref name="Hardie1982" /> Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so ''[[Lactobacillus acidophilus]]'', ''[[Actinomyces|Actinomyces spp.]]'', ''[[Nocardia spp.]]'', in ''Streptococcus mutans''. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini [[Kočnik|kočnikov]]). Utori na griznih ploskvah [[Kočnik|kočnikov]] in [[Ličnik|ličnikov]] zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod [[Dlesni|dlesnijo]] – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge. Kariogene bakterije, zlasti ''S. mutans'', se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.<ref>{{citation |journal=Pediatric Dentistry|date=Sep–Oct 2008 |volume=30 |number=5 |pages=375–87 |title=Association of mutans streptococci between caregivers and their children |last1=Douglass |first1=JM |last2=Li |first2=Y |last3=Tinanoff |first3=N.|pmid=18942596 }}</ref> ===Sladkorji v prehrani=== Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino.<ref name="Soro 2024"/><ref name="holloway1983"/> Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali [[Ustna voda|ustno vodico]]. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob.<ref>{{cite journal |author=Silverstone LM |title=Remineralization and enamel caries: new concepts |journal=Dental Update|volume=10 |issue=4 |pages=261–73 |date=May 1983 |pmid=6578983 }}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. ''S. mutans'' se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.<ref>Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock&nbsp;– ''Biology of Microorganisms''. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705</ref> Živilom so večkrat dodani nefermentirajoči ogljikovi hidrati za nadomeščanje sladkorja. Le-ti imajo prav tako sladkast okus, nimajo pa tolikšne hranilne vrednosti. Nefermentirajoči ogljikovi hidrati imajo nizek kariogeni potencial in ne povzročajo kariesa. Mednje sodijo vlaknine, [[Umetno sladilo|umetna]] [[Umetno sladilo|sladila]] ([[ciklamat]], [[aspartam]], [[saharin]]), sladkorni alkoholi ali polioli ([[sorbitol]], [[manitol]], [[ksilitol]]), [[stevija]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf|title=Vzgoja za ustno zdravje|date=2015|accessdate=28. 6. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}</ref> ===Izpostavljenost=== [[Slika:Stephan curve.png|thumb|Stephanova krivulja, ki prikazuje nenaden upad vrednosti pH v zobnih oblogah po splaknjenju ustne votline z raztopino glukoze; pH se ponovno normalizira po 30–60&nbsp;minutah. Neto demineralizacija trdih zobnih tkiv se dogaja pod kritično vrednostjo pH (5,5), kar je prikazano v rumeni barvi.]] Verjetnost nastanka zobne gnilobe je povezano s pogostnostjo izpostavljenosti zob kariogenim (kislinskim) okoliščinam.<ref name="WHOSugarsCaries">{{cite web |title=Sugars and dental caries |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/sugars-and-dental-caries |website=World Health Organization |publisher=WHO |access-date=April 29, 2026}}</ref> Po obrokih oziroma prigrizkih bakterije v ustih presnavljajo sladkorje, pri čemer nastajajo kisli stranski proizvodi, ki znižujejo [[pH]]. Čez čas se pH normalizira zaradi pufrske sposobnosti sline in zastopljenih mineralov na površini zob. Med vsako izpostavljenostjo kislemu okolju se deli anorganskih mineralov na površini zoba raztopijo in lahko ostanejo raztopljeni do dve uri.<ref>[http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ Dental Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630205712/http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ |date=2006-06-30 }}, hosted on the University of California, Los Angeles School of Dentistry website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Ker so zobje v teh obdobjih kislega okolja ranljivi, je razvoj zobne gnilobe močno odvisen od pogostosti izpostavljenosti kislini. Proces nastajanja zobne gnilobe se lahko začne v nekaj dneh po izrastu zoba v ustih, če je prehrana dovolj bogata z ustreznimi ogljikovimi hidrati. Dokazi kažejo, da uvedba fluoridnih tretmajev ta proces upočasni.<ref name="summit75">Summit, James B., J. William Robbins, and Richard S. Schwartz. "[[iarchive:fundamentalsofop0002unse/page/75/mode/2up|Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach.]]" 2nd edition. Carol Stream, Illinois, Quintessence Publishing Co, Inc, 2001, p. 75. {{ISBN|0-86715-382-2}}.</ref> Proksimalni karies pri stalnih zobeh potrebuje povprečno štiri leta, da preide skozi sklenino. Ker cement, ki obdaja površino zobne korenine, ni niti približno tako trpežen kot sklenina, ki obdaja [[Zobna krona|zobno krono]], karies korenine običajno napreduje veliko hitreje kot na drugih zobnih površinah. Demineralizacija na površini korenine je 2,5-krat hitrejša kot v sklenini. V zelo hudih primerih zelo slabe ustne higiene in kadar je prehrana osebe zelo bogata s fermentirajočimi ogljikovimi hidrati, lahko karies povzroči nastanek kariesa v nekaj mesecih po izraščanju zob. To se lahko zgodi na primer, ko otroci nenehno pijejo sladke pijače iz otroških stekleničk. ===Zobje=== [[Slika:Blausen 0864 ToothDecay.svg|thumb|300px|Prikaz zobne gnilobe: na gladki površini zoba (levo), v zobni fisuri (zgoraj) in na zobni korenini (desno).]] Določene bolezni in motnje, ki vplivajo na zobe, lahko pri posamezniku povečajo tveganje za nastanek zobne gnilobe. Hipomineralizacija sekalcev in kočnikov je čedalje pogostejša.<ref name="MastRodrigueztapia2013">{{cite journal|vauthors=Mast P, Rodrigueztapia MT, Daeniker L, Krejci I|title=Understanding MIH: definition, epidemiology, differential diagnosis and new treatment guidelines|date=Sep 2013|journal=European Journal of Paediatric Dentistry|volume=14|issue=3|pages=204–8|url=http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|pmid=24295005|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005114609/http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|archive-date=2016-10-05}}</ref> Čeprav vzrok ni znan, velja, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{Cite journal|last1=Silva|first1=Mihiri J.|last2=Scurrah|first2=Katrina J.|last3=Craig|first3=Jeffrey M.|last4=Manton|first4=David J.|last5=Kilpatrick|first5=Nicky|date=August 2016|title=Etiology of molar incisor hypomineralization&nbsp;— A systematic review|journal=Community Dentistry and Oral Epidemiology|volume=44|issue=4|pages=342–353|doi=10.1111/cdoe.12229|issn=1600-0528|pmid=27121068|hdl=11343/291225|hdl-access=free}}</ref> Med možnimi dejavniki, ki prispevajo k temu, so sistemski dejavniki, kot so visoke ravni [[Dioksini|dioksinov]] ali [[Poliklorirani bifenili|polikloriranih bifenilov]] (PCB) v [[Materino mleko|materinem mleku]], prezgodnji porod in pomanjkanje kisika ob rojstvu ter nekatere bolezni v prvih treh letih otrokovega življenja, kot so [[mumps]], [[davica]], [[škrlatinka]], [[ošpice]], [[hipoparatiroidizem]], [[nedohranjenost]], [[malabsorpcija]], [[hipovitaminoza D]], kronične bolezni dihal ali nediagnosticirana in nezdravljena [[celiakija]], ki se običajno kaže z blagimi ali odsotnimi prebavnimi simptomi.<ref name=MastRodrigueztapia2013 /><ref>{{cite journal|vauthors=William V, Messer LB, Burrow MF|title=Molar incisor hypomineralization: review and recommendations for clinical management|year=2006|journal=Pediatric Dentistry|volume=28|issue=3|pages=224–32|url=http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|pmid=16805354|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306130920/http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|archive-date=2016-03-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|title=Dental Enamel Defects and Celiac Disease|publisher=National Institute of Health (NIH)|access-date=Mar 7, 2016|quote=Tooth defects that result from celiac disease may resemble those caused by too much fluoride or a maternal or early childhood illness. Dentists mostly say it's from fluoride, that the mother took tetracycline, or that there was an illness early on|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305124250/http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|archive-date=2016-03-05}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Ferraz EG, Campos Ede J, Sarmento VA, Silva LR|title=The oral manifestations of celiac disease: information for the pediatric dentist|year=2012|journal=Pediatric Dentistry|volume=34|issue=7|pages=485–8|pmid=23265166|type=Review|quote=The presence of these clinical features in children may signal the need for early investigation of possible celiac disease, especially in asymptomatic cases. (...) Pediatric dentists must recognize typical oral lesions, especially those associated with nutritional deficiencies, and should suspect the presence of celiac disease, which can change the disease's course and patient's prognosis.}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Rashid M, Zarkadas M, Anca A, Limeback H|title=Oral manifestations of celiac disease: a clinical guide for dentists|year=2011|journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=77|page=b39|url=http://www.jcda.ca/article/b39|pmid=21507289|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308090224/http://www.jcda.ca/article/b39|archive-date=2016-03-08}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Giuca MR, Cei G, Gigli F, Gandini P|title=Oral signs in the diagnosis of celiac disease: review of the literature|year=2010|journal=Minerva Stomatologica|volume=59|issue=1–2|pages=33–43|pmid=20212408|type=Review}}</ref> [[Imperfektna amelogeneza]], dedna bolezen sklenine, se pojavi pri 1 na 718 do 1 na 14.000 posameznikov; sklenina se pri tej motnji ne izoblikuje popolnoma ali pa se tvori v nezadostnih količinah in lahko odpade z zob.<ref name="neville89">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 89. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Osebe s to motnjo so lahko dovzetnejši za zobno gnilobo, saj sklenina ne ščiti dovolj zoba.<ref name="neville94">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 94. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pri večini ljudi motnje ali bolezni zob niso glavni vzrok za zobno gnilobo. Okoli 96 % sestave sklenine predstavljajo minerali.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 122</ref> Ti minerali, zlasti [[hidroksiapatit]], postanejo topni, ko so izpostavljeni kislemu okolju. Sklenina se začne demineralizirati pri vrednosti pH 5,5.<ref>{{cite journal |author=Dawes C |title=What is the critical pH and why does a tooth dissolve in acid? |journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=69 |issue=11 |pages=722–4 |date=December 2003 |pmid=14653937 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714130336/http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |archive-date=2009-07-14 }}</ref> Zobovina in zobni cement sta bolj dovzetna za karies kot sklenina, ker imata nižjo vsebnost mineralov.<ref>{{cite journal |author=Mellberg JR |title=Demineralization and remineralization of root surface caries |journal=Gerodontology|volume=5 |issue= 1|pages=25–31 |year=1986 |doi=10.1111/j.1741-2358.1986.tb00380.x |pmid=3549537}}</ref> Zatorej je v primeru, da so koreninske površine zob izpostavljene zaradi umika dlesni ali parodontalne bolezni, tveganje za razvoj zobne gnilobe posebej veliko. Zob je lahko tudi v zdravem ustnem okolju dovzeten za zobno gnilobo. Tudi anatomske značilnosti zobovja lahko vplivajo na razvoj kariesa, vendar pa so dokazi, da bi nenormalen zobni griz ali nagnetenje zob (»crowding«) lahko povečala tveganje za zobno gnilobo, šibki.<ref>{{cite journal |doi=10.3109/00016357.2010.516732 |author1=Borzabadi-Farahani, A |author2=Eslamipour, F |author3=Asgari, I |title=Association between orthodontic treatment need and caries experience |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=69 |pages=2–11 |year=2011 |pmid=20923258|issue=1 |s2cid=25095059 }}</ref><ref>{{cite journal | pmid =22999666| year = 2012 | title = Dental crowding as a caries risk factor: A systematic review | journal = American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics| volume = 142 | issue = 4| pages = 443–50 | doi = 10.1016/j.ajodo.2012.04.018 | last1 = Hafez | first1 = HS | last2 = Shaarawy | first2 = SM | last3 = Al-Sakiti | first3 = AA | last4 = Mostafa | first4 = YA}}</ref> Če imajo zobje razvojno globlje brazde na grizni površini, se tam lažje razvije zobna gniloba (t. i. »zobna gniloba jamic in fisur«). Večje tveganje za zobno gnilobo je tudi na mestih, kjer se pogosto ujamejo ostanki hrane. ===Drugi dejavniki=== S povečanim tveganjem za zobno gnilobo je povezan zmanjšan pretok sline v ustni votlini. S tem se zmanjša pufrska sposobnost sline, ki bi uravnotežila kislo okolje, nastalo zaradi prisotnosti določenih živil. Posledično zdravstvena stanja, ki zmanjšajo količino sline, proizvedene v [[Žleza slinavka|žlezah slinavkah]], zlasti v [[Podčeljustna žleza slinavka|podčeljustni]] in [[Obušesna žleza slinavka|obušesni žlezi slinavki]], lahko vodijo do suhih ust in s tem do razširjanja zobne gnilobe. Primeri takih bolezni vključujejo [[Sjögrenov sindrom]], [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[diabetes insipidus]] in [[Sarkoidoza|sarkoidozo]].<ref name="neville398">Neville, B. W., Douglas Damm, Carl Allen, Jerry Bouquot. ''Oral & Maxillofacial Pathology'' 2nd edition, 2002, p. 398. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pretok sline lahko zmanjšajo tudi nekatera zdravila, kot so [[Antihistaminik|antihistaminiki]] in [[Antidepresiv|antidepresivi]]. Slinjenje lahko močno zavrejo tudi [[Psihostimulans|stimulansi]], najbolj znan med njimi je [[Metamfetamin|metilamfetamin]] (pri slednjem stanje suhih ust imenujejo tudi »metamfetaminska usta«). Tetrahidrokanabinol (THC), aktivna kemična snov v konoplji, prav tako povzroča skoraj popolno zavoro slinjenja, kar je v pogovornem jeziku znano kot »bombažna usta«. Poleg tega pri 63 % najpogosteje predpisanih zdravilih v Združenih državah Amerike navajajo med neželenimi učinki [[suha usta]].<ref name="neville398"/> Celice žlez slinavk lahko poškoduje obsevanje glave in vratu, kar lahko vodi v povečano tveganje za razvoj zobne gnilobe.<ref>[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 Oral Complications of Chemotherapy and Head/Neck Radiation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206081959/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 |date=2008-12-06 }}, hosted on the [http://www.cancer.gov/ National Cancer Institute] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150312111454/http://www.cancer.gov/ |date=2015-03-12 }} website. Page accessed January 8, 2007.</ref><ref>See Common effects of cancer therapies on salivary glands at {{cite web |url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews |access-date=2013-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230733/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |archive-date=2013-12-02 }}</ref> Tveganje za nastanek zobne gnilobe lahko poveča tudi uporaba [[Tobačni izdelek|tobačnih izdelkov]]. Nekatere znamke brezdimnih tobačnih izdelkov vsebujejo visoko vsebnost sladkorja, kar povečuje dovzetnost za karies.Uporaba tobačnih izdelkov je pomemben dejavnik tveganja za [[Parodontalna bolezen|parodontalno bolezen]], ki lahko povzroči umik dlesni.<ref>[http://www.perio.org/consumer/smoking.htm Tobacco Use Increases the Risk of Gum Disease] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070109123411/http://www.perio.org/consumer/smoking.htm |date=2007-01-09 }}, hosted on the [http://www.perio.org/index.html American Academy of Periodontology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051214140958/http://www.perio.org/index.html |date=2005-12-14 }}. Page accessed January 9, 2007.</ref> Če se dlesen odmakne in ni več pritrjena na zobe, postane površina zobne korenine izpostavljena; tveganje za zobno gnilobo je znatno povečano, saj kisline lažje demineralizirajo zobni cement, ki prekriva zobne korenine, kot sklenino.<ref>Banting, D. W. "[http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf The Diagnosis of Root Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060930192216/http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf |date=2006-09-30 }}." Presentation to the National Institute of Health Consensus Development Conference on Diagnosis and Management of Dental Caries Throughout Life, in pdf format, hosted on the National Institute of Dental and Craniofacial Research, p. 19. Page accessed August 15, 2006.</ref> Trenutno ni dovolj dokazov, ki bi podpirali vzročno povezavo med kajenjem in kariesom na zobnih kronah, vendar dokazi kažejo na povezavo med kajenjem in kariesom na površini zobnih korenine.<ref>[https://www.cdc.gov/tobacco/sgr/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf Executive Summary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216060432/http://www.cdc.gov/TOBACCO/SGR/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf |date=2007-02-16 }} of U.S. Surgeon General's report titled, "The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General," hosted on the [https://www.cdc.gov CDC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320214638/http://www.cdc.gov/ |date=2012-03-20 }} website, p. 12. Page accessed January 9, 2007.</ref> Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju je povezana s povečanim tveganjem za zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last1=Zhou|first1=S|last2=Rosenthal|first2=DG|last3=Sherman|first3=S|last4=Zelikoff|first4=J|last5=Gordon|first5=T|last6=Weitzman|first6=M|title=Physical, behavioral, and cognitive effects of prenatal tobacco and postnatal secondhand smoke exposure|journal=Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care|date=September 2014|volume=44|issue=8|pages=219–41|pmid=25106748|doi=10.1016/j.cppeds.2014.03.007|pmc=6876620}}</ref> Razvoj zobne gnilobe spodbujata tudi intrauterina in neonatalna izpostavljenost [[Svinec|svincu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345560350031401 |vauthors=Brudevold F, Steadman LT |title=The distribution of lead in human enamel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-dental-research_1956-06_35_3/page/430 |journal=Journal of Dental Research|volume=35 |pages=430–437 |year=1956 |pmid=13332147 |issue=3 |s2cid=5453470 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345770560100701 |vauthors=Brudevold F, Aasenden R, Srinivasian BN, Bakhos Y |title=Lead in enamel and saliva, dental caries and the use of enamel biopsies for measuring past exposure to lead |journal=Journal of Dental Research|volume=56 |pages=1165–1171 |year=1977 |pmid=272374 |issue=10 |s2cid=37185511 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Goyer RA |title=Transplacental transport of lead |journal=Environmental Health Perspectives|volume=89 | pages=101–105 |year=1990 |pmid=2088735 |doi=10.2307/3430905 |pmc=1567784 |jstor=3430905 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Moss ME, Lanphear BP, Auinger P |title=Association of dental caries and blood lead levels |journal=JAMA|volume=281 |issue=24 |pages=2294–8 |year=1999 |pmid=10386553 |doi=10.1001/jama.281.24.2294|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Campbell JR, Moss ME, Raubertas RF |title=The association between caries and childhood lead exposure |journal=Environmental Health Perspectives|volume=108 |pages=1099–1102 |year=2000 |pmid=11102303 |doi=10.2307/3434965 |issue=11 |pmc=1240169 |jstor=3434965 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.021100625 |vauthors=Gemmel A, Tavares M, Alperin S, Soncini J, Daniel D, Dunn J, Crawford S, Braveman N, Clarkson TW, McKinlay S, Bellinger DC |title=Blood Lead Level and Dental Caries in School-Age Children |journal=Environmental Health Perspectives|volume=110 |pages=A625–A630 |year=2002 |pmid=12361944 |issue=10 |pmc=1241049 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Billings RJ, Berkowitz RJ, Watson G |title=Teeth |journal=Pediatrics|volume=113 |issue=4 |pages=1120–1127 |year=2004 |doi=10.1542/peds.113.S3.1120 |pmid=15060208 }}</ref> Poleg svinca vsi atomi z električnim nabojem in ionskim polmerom, podobnim dvovalentnemu [[Kalcij|kalciju]],<ref>{{cite journal |vauthors=Leroy N, Bres E |title=Structure and substitutions in fluorapatite |journal=European Cells and Materials|volume=2 |pages=36–48 |year=2001 |pmid=14562256 |doi=10.22203/eCM.v002a05 |doi-broken-date=18 July 2025 |doi-access=free }}</ref> kot je [[kadmij]], kot je kadmij, posnemajo kalcijev ion, zato lahko izpostavljenost tem atomom spodbuja zobno gnilobo.<ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.10947 |vauthors=Arora M, Weuve J, Schwartz J, Wright RO |title=Association of environmental cadmium exposure with pediatric dental caries |journal=Environmental Health Perspectives|volume=116 |issue=6 |pages=821–825 |year=2008 |pmid=18560540 |pmc=2430240|bibcode=2008EnvHP.116..821A }}</ref> Pomembna determinanta ustnega zdravja je tudi revščina.<ref>{{cite journal | author = Dye B | year = 2010 | title = Trends in Oral Health by Poverty Status as Measured by Healthy People 2010 Objectives | pmid=21121227 | journal = Public Health Reports| volume = 125 | issue = 6| pages = 817–30 | pmc=2966663| doi = 10.1177/003335491012500609 }}</ref> Zobna gniloba je povezana z nižjim socialno-ekonomskim statusom in jo lahko obravnavamo kot bolezen revščine.<ref>{{cite journal |author1=Selwitz R. H. |author2=Ismail A. I. |author3=Pitts N. B. | year = 2007 | title = Dental caries | journal = The Lancet| volume = 369 | issue = 9555| pages = 51–59 | doi=10.1016/s0140-6736(07)60031-2 | pmid=17208642|s2cid=204616785 }}</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Toothbrush 20050716 004.jpg|right|thumb|alt=Head of a toothbrush|[[Zobna ščetka|Zobne ščetke]] so običajni pripomoček za čiščenje zob.]] ===Ustna higiena=== Primarni pristop k negi zobne higiene sta umivanje zob s ščetkanjem in uporaba [[Zobna nitka|zobne nitke]]. Namen ustne higiene je odstranitev in preprečevanje nastanka zobnih oblog oziroma zobnega biofilma,<ref>[http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html Introduction to Dental Plaque] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623041937/http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html |date=2006-06-23 }}. Hosted on the [[Leeds Dental Institute]] Website. Page accessed August 14, 2006.</ref> vendar so raziskave, da ima to le omejen učinek proti nastanku zobne gnilobe.<ref>{{Cite journal|last1=Hujoel|first1=Philippe Pierre|last2=Hujoel|first2=Margaux Louise A.|last3=Kotsakis|first3=Georgios A.|year=2018|title=Personal oral hygiene and dental caries: A systematic review of randomised controlled trials|journal=Gerodontology|language=en|volume=35|issue=4|pages=282–289|doi=10.1111/ger.12331|pmid=29766564|s2cid=21697327|issn=1741-2358|doi-access=free}}</ref> Sicer za nitkanje ni dokazov, da bi preprečevalo zobno gnilobo,<ref>{{Cite journal|last1=Sambunjak|first1=Dario|last2=Nickerson|first2=Jason W|last3=Poklepovic|first3=Tina|last4=Johnson|first4=Trevor M|last5=Imai|first5=Pauline|last6=Tugwell|first6=Peter|last7=Worthington|first7=Helen V|date=2011-12-07|title=Flossing for the management of periodontal diseases and dental caries in adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD008829|doi=10.1002/14651858.cd008829.pub2|pmid=22161438|s2cid=70702223 |issn=1465-1858}}</ref> se v vsakodnevni praksi načeloma priporoča.<ref name="Oli2017">{{cite journal|last1=de Oliveira|first1=KMH|last2=Nemezio|first2=MA|last3=Romualdo|first3=PC|last4=da Silva|first4=RAB|last5=de Paula E Silva|first5=FWG|last6=Küchler|first6=EC|title=Dental Flossing and Proximal Caries in the Primary Dentition: A Systematic Review|journal=Oral Health & Preventive Dentistry|year=2017|volume=15|issue=5|pages=427–434|doi=10.3290/j.ohpd.a38780|pmid=28785751}}</ref> Z zobno ščetko se lahko odstranijo zobne obloge na dostopnih zobnih površinah, ne pa tudi med zobmi ali v jamicah in fisurah na griznih zobnih površinah. Ob pravilni uporabi se lahko z zobno nitko odstrani zobne obloge s predelov zob, kjer bi sicer lahko nastal proksimalni karies, vendar le, če globina gingivalnega sulkusa ni prizadeta. Dodatni pripomočki za zobno higieno so medzobne ščetke, [[zobna prha|zobne prhe]] in [[ustna voda|ustne vode]]. The use of rotational electric toothbrushes may reduce the risk of plaque and gingivitis, though it is unclear whether they are clinically important.<ref>{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd004971.pub2|pmid=21154357|title=Different powered toothbrushes for plaque control and gingival health|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD004971|year=2010|last1=Deacon|first1=Scott A.|last2=Glenny|first2=Anne-Marie|last3=Deery|first3=Chris|last4=Robinson|first4=Peter G.|last5=Heanue|first5=Mike|last6=Walmsley|first6=A Damien|last7=Shaw|first7=William C.|volume=2020|pmc=8406707}}</ref> However, oral hygiene is effective at preventing gum disease (gingivitis / periodontal disease). Food is forced into pits and fissures under chewing pressure, leading to carbohydrate-fuelled acid demineralisation where the brush, fluoride or hydroxyapatite toothpastes, and saliva have no access to remove trapped food, neutralize acid, or remineralise tooth enamel. (Occlusal caries accounts for between 80 and 90% of caries in children (Weintraub, 2001).) Unlike brushing, fluoride reduces caries incidence by approximately 25%; higher concentrations of fluoride (>1,000 ppm) in toothpaste also help prevent tooth decay, with the effect increasing with concentration up to a plateau.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Glenny|first3=Anne-Marie|last4=Marinho|first4=Valeria Cc|last5=Jeroncic|first5=Ana|date=4 March 2019|title=Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=3|issue=3 |article-number=CD007868|doi=10.1002/14651858.CD007868.pub3|issn=1469-493X|pmc=6398117|pmid=30829399}}</ref> A randomized clinical trial demonstrated that toothpastes that contain [[arginine]] have greater protection against tooth cavitation than the regular fluoride toothpastes containing 1450 ppm alone.<ref>{{Cite journal|last1=Kraivaphan|first1=Petcharat|last2=Amornchat|first2=Cholticha|last3=Triratana|first3=T|last4=Mateo|first4=L.R.|last5=Ellwood|first5=R|last6=Cummins|first6=Diane|last7=Devizio|first7=William|last8=Zhang|first8=Y-P|date=2013-08-28|title=Two-Year Caries Clinical Study of the Efficacy of Novel Dentifrices Containing 1.5% Arginine, an Insoluble Calcium Compound and 1,450 ppm Fluoride|url=https://www.researchgate.net/publication/256289867|journal=Caries Research|volume=47|issue=6|pages=582–590|doi=10.1159/000353183|pmid=23988908|s2cid=17683424|doi-access=free|access-date=2018-05-26|archive-date=2020-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510055506/https://www.researchgate.net/publication/256289867_Two-Year_Caries_Clinical_Study_of_the_Efficacy_of_Novel_Dentifrices_Containing_15_Arginine_an_Insoluble_Calcium_Compound_and_1450_ppm_Fluoride|url-status=live}}</ref> A Cochrane review has confirmed that the use of fluoride gels, normally applied by a dental professional from once to several times a year, assists in the prevention of tooth decay in children and adolescents, reiterating the importance of fluoride as the principal means of caries prevention.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Walsh|first3=Tanya|last4=Chong|first4=Lee Yee|date=2015-06-15|title=Fluoride gels for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=6|article-number=CD002280|doi=10.1002/14651858.CD002280.pub2|issn=1469-493X|pmid=26075879|pmc=7138249}}</ref> Another review concluded that the supervised regular use of a fluoride mouthwash greatly reduced the onset of decay in the permanent teeth of children.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Chong|first2=Lee Yee|last3=Worthington|first3=Helen V.|last4=Walsh|first4=Tanya|date=2016-07-29|title=Fluoride mouthrinses for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=7|issue=2|article-number=CD002284|doi=10.1002/14651858.CD002284.pub2|issn=1469-493X|pmid=27472005|pmc=6457869}}</ref> Professional hygiene care consists of regular dental examinations and professional prophylaxis (cleaning). Sometimes, complete plaque removal is difficult, and a dentist or [[dental hygienist]] may be needed. Along with oral hygiene, radiographs may be taken at dental visits to detect possible dental caries development in high-risk areas of the mouth (e.g., "[[bitewing]]" X-rays, which visualize the crowns of the back teeth). Alternative methods of oral hygiene also exist around the world, such as the use of [[teeth cleaning twig]]s, such as [[miswak]]s in some Middle Eastern and African cultures. There is some limited evidence demonstrating the efficacy of these alternative methods of oral hygiene.<ref>{{cite journal |vauthors=al-Khateeb TL, O'Mullane DM, Whelton H, Sulaiman MI | year = 2003 | title = Periodontal treatment needs among Saudi Arabian adults and their relationship to the use of the Miswak | journal = Community Dental Health| volume = 8 | issue = 4 | pages = 323–328 | pmid = 1790476 | issn = 0265-539X }}</ref> ===Dietary modification=== [[File:Cavity numbers increase exponentially with sugar consumption.jpg|thumb|left|Annual caries incidence increases exponentially with annual per capita sugar consumption. Data based on 10,553 Japanese children whose individual lower first molars were monitored yearly from ages 6 to 11 years. Caries plotted on a [[Semi-log plot|logarithmic scale]], so line is straight.]] People who eat more [[free sugar]]s get more cavities, with cavities increasing exponentially with increasing sugar intake. Populations with less sugar intake have fewer cavities. In one population, in Nigeria, where sugar consumption was about 2g/day, only two percent of the population, of any age, had had a cavity.<ref>{{cite journal |last1=Sheiham |first1=A |last2=James |first2=WP |title=A new understanding of the relationship between sugars, dental caries and fluoride use: implications for limits on sugars consumption. |journal=Public Health Nutrition|date=October 2014 |volume=17 |issue=10 |pages=2176–84 |doi=10.1017/S136898001400113X |pmid=24892213|pmc=10282617 |doi-access=free }}</ref> Chewy and sticky foods (such as candy, cookies, potato chips, and crackers) tend to adhere to teeth for longer periods. However, dried fruits such as raisins and fresh fruits such as apples and bananas disappear from the mouth quickly and do not appear to be a risk factor. Consumers are not good at assessing which foods remain in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Kashket|first1=S.|last2=Van Houte|first2=J.|last3=Lopez|first3=L. R.|last4=Stocks|first4=S.|date=1991-10-01|title=Lack of correlation between food retention on the human dentition and consumer perception of food stickiness|journal=Journal of Dental Research|volume=70|issue=10|pages=1314–1319|issn=0022-0345|pmid=1939824|doi=10.1177/00220345910700100101|s2cid=24467161}}</ref> For children, the [[American Dental Association]] and the European Academy of Paediatric Dentistry recommend limiting the frequency of sugar-sweetened beverage consumption and not giving baby bottles during sleep (see earlier discussion).<ref>{{cite web |url=https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy |title=Nutrition and tooth decay in infancy |website=European Academy of Paediatric Dentistry |publisher=Kyriaki Tsinidou |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406141205/https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy }}</ref><ref>[http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp Oral Health Topics: Baby Bottle Tooth Decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813180046/http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp |date=2006-08-13 }}, hosted on the American Dental Association website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Parents are also recommended to avoid sharing utensils and cups with their infants to prevent transferring bacteria from the parent's mouth.<ref>[http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf Guideline on Infant Oral Health Care] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206020725/http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf |date=2006-12-06 }}, hosted on the [http://www.aapd.org American Academy of Pediatric Dentistry] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070112073325/http://www.aapd.org/ |date=2007-01-12 }} website. Page accessed January 13, 2007.</ref> [[Xylitol]] is a naturally occurring sugar alcohol that is used in different products as an alternative to sucrose (table sugar). As of 2015, the evidence concerning the use of xylitol in [[chewing gum]] was insufficient to determine if it is effective at preventing caries.<ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|title=The evidence base for professional and self-care prevention--caries, erosion and sensitivity|journal=BMC Oral Health|year=2015|volume=15|issue=Suppl 1|article-number=S4|pmid=26392204|pmc=4580782|doi=10.1186/1472-6831-15-S1-S4|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|last2=Dhar|first2=V|title=Evidence of Effectiveness of Current Therapies to Prevent and Treat Early Childhood Caries|journal=Pediatric Dentistry|year=2015|volume=37|issue=3|pages=246–53|pmid=26063553|url=http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328022551/http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|archive-date=2017-03-28}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Riley P, Moore D, Ahmed F, Sharif MO, Worthington HV|date=March 2015|title=Xylitol-containing products for preventing dental caries in children and adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=3|article-number=CD010743|doi=10.1002/14651858.CD010743.pub2|pmid=25809586|pmc=9345289 }}</ref> ===Other measures=== [[File:FluorideTrays07-05-05.jpg|thumb|alt=Refer to caption|Common dentistry trays used to deliver fluoride]] [[File:Sodium fluoride tablets.jpg|thumb|Fluoride is sold in tablets for cavity prevention.]] The use of [[dental sealant]]s is a prevention technique.<ref>{{cite journal |vauthors=Mejare I, Lingstrom P, Petersson LG, Holm AK, Twetman S, Kallestal C, Nordenram G, Lagerlof F, Soder B, Norlund A, Axelsson S, Dahlgren H |year=2003 |title=Caries-preventive effect of fissure sealants: a systematic review |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=61 |issue=6|pages=321–330 |doi=10.1080/00016350310007581|pmid=14960003 |s2cid=57252105 }}</ref> A sealant is a thin plastic-like coating applied to the chewing surfaces of the molars to prevent food from being trapped inside pits and fissures. This deprives resident plaque bacteria of carbohydrates, preventing the formation of pit-and-fissure caries. Sealants are usually applied to children's teeth as soon as the teeth erupt, but adults also receive them if they were not previously done. Sealants can wear out and fail to prevent food and plaque bacteria from entering pits and fissures, and must be replaced. Therefore, they must be checked regularly by dental professionals. Dental sealants are more effective at preventing occlusal decay compared to fluoride varnish applications.<ref>{{Cite journal|last1=Ahovuo-Saloranta|first1=Anneli|last2=Forss|first2=Helena|last3=Hiiri|first3=Anne|last4=Nordblad|first4=Anne|last5=Mäkelä|first5=Marjukka|date=2016-01-18|title=Pit and fissure sealants versus fluoride varnishes for preventing dental decay in the permanent teeth of children and adolescents|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2016 |issue=1|article-number=CD003067|doi=10.1002/14651858.CD003067.pub4|issn=1469-493X|pmid=26780162|pmc=7177291}}</ref>{{Update inline|reason=Updated version https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/33142363|date = January 2021}} Calcium, found in foods such as milk and green vegetables, is often recommended to protect against dental caries. [[Fluoride]] helps prevent decay of a tooth by binding to the hydroxyapatite crystals in enamel.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 7</ref> ''Streptococcus mutans'' is the leading cause of tooth decay. Low-concentration fluoride ions act as a bacteriostatic therapeutic agent. High-concentration fluoride ions are bactericidal.<ref>{{cite journal|last1=A|first1=Deepti|last2=Jeevarathan |first2=J|last3=Muthu|first3=MS|last4=Prabhu V|first4=Rathna|last5=Chamundeswari|date=2008-01-01|title=Effect of Fluoride Varnish on Streptococcus mutans Count in Saliva of Caries Free Children Using Dentocult SM Strip Mutans Test: A Randomized Controlled Triple Blind Study|journal=International Journal of Clinical Pediatric Dentistry|volume=1|issue=1|pages=1–9|doi=10.5005/jp-journals-10005-1001|issn=0974-7052|pmc=4086538|pmid=25206081}}</ref> The incorporated fluorine makes enamel more resistant to demineralization and, thus, resistant to decay.<ref>Ross, Michael H., Kaye, Gordon I. and Pawlina, Wojciech (2003). ''Histology: A Text and Atlas''. 4th edition, p. 453. {{ISBN|0-683-30242-6}}.</ref> Fluoride can be found in either topical or systemic form.<ref name="Takahashi-2015">{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd011850|title=Fluoride supplementation in pregnant women for preventing dental caries in the primary teeth of their children|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8 |article-number=CD011850|year=2015|last1=Takahashi|first1=Rena|last2=Ota|first2=Erika|last3=Hoshi|first3=Keika|last4=Naito|first4=Toru|last5=Toyoshima|first5=Yoshihiro|last6=Yuasa|first6=Hidemichi|last7=Mori|first7=Rintaro|editor1-last=Mori|editor1-first=Rintaro|doi-access=free}}</ref> Topical fluoride is more highly recommended than systemic intake to protect the surface of the teeth.<ref>Limited evidence suggests fluoride varnish applied twice yearly is effective for caries prevention in children at {{cite web|url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203023447/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|archive-date=2013-12-03|access-date=2013-07-30}}</ref> Topical fluoride is used in toothpaste, mouthwash and fluoride varnish.<ref name="Takahashi-2015" /> Standard fluoride toothpaste (1,000–1,500 ppm) is more effective than low fluoride toothpaste (< 600ppm) to prevent dental caries.<ref>{{cite journal|last1=Santos|first1=A. P. P.|last2=Oliveira|first2=B. H.|last3=Nadanovsky|first3=P.|date=2013-01-01|title=Effects of low and standard fluoride toothpastes on caries and fluorosis: systematic review and meta-analysis|journal=Caries Research|volume=47|issue=5|pages=382–390|doi=10.1159/000348492|issn=1421-976X|pmid=23572031|s2cid=207625475}}</ref> It is recommended that all adult patients use fluoridated toothpaste with at least 1350ppm fluoride content, brushing at least 2 times per day, and brushing right before bed. For children and young adults, use fluoridated toothpaste with 1350ppm to 1500ppm fluoride content, brushing 2 times per day, and brushing right before bed. The American Dental Association Council recommends that for children under 3 years old, caregivers begin brushing their teeth with no more than a smear of fluoridated toothpaste. Supervised toothbrushing must also be performed for children below 8 years of age to prevent swallowing of toothpaste.<ref>{{Cite journal|date=February 2014|title=Fluoride toothpaste use for young children|journal=The Journal of the American Dental Association|volume=145|issue=2|pages=190–191|doi=10.14219/jada.2013.47|pmid=24487611|issn=0002-8177|author1=American Dental Association Council on Scientific Affairs|doi-access=free}}</ref> After brushing with fluoride toothpaste, rinsing should be avoided and the excess spat out.<ref>{{cite web|url=http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|title=Delivering Better Oral Health: An evidence-based toolkit for prevention, second edition|date=April 2009|publisher=Department of Health / British Association for the Study of Community Dentistry|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100810041346/http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|archive-date=2010-08-10}}</ref> Many dental professionals include application of topical fluoride solutions as part of routine visits and recommend the use of xylitol and [[amorphous calcium phosphate]] products. [[Silver diammine fluoride]] may work better than fluoride varnish to prevent cavities.<ref>{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016|url-status=live|access-date=7 March 2016}}</ref> Systemic fluoride is found as lozenges, tablets, drops and water fluoridation. These are ingested orally to provide fluoride systemically.<ref name="Takahashi-2015" /> [[Water fluoridation]] is beneficial in preventing tooth decay, especially in low socioeconomic areas, where other forms of fluoride are not available. A Cochrane systematic review found no evidence that taking fluoride systemically daily in pregnant women was effective in preventing dental decay in their offspring.<ref name="Takahashi-2015" /> While some products containing chlorhexidine have been shown to limit the progression of existing tooth decay, there is currently no evidence suggesting that chlorhexidine gels and varnishes can prevent dental caries or reduce the population of ''Streptococcus mutans'' in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Oliveira-Neto|first2=Jeronimo M|last3=Moore|first3=Deborah|date=2015-04-13|title=Chlorhexidine treatment for the prevention of dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=4|article-number=CD008457|doi=10.1002/14651858.cd008457.pub2|pmid=25867816|issn=1465-1858|pmc=10726983}}</ref> An oral health assessment performed before a child reaches the age of one may help with managing caries. The oral health assessment should include checking the child's history, a clinical examination, checking the risk of caries in the child including the state of their [[Occlusion (dentistry)|occlusion]] and assessing how well equipped the child's parent or carer is to help the child prevent caries.<ref name="sdcep-2010" /> To increase a child's cooperation in caries management further, good communication by the dentist and the rest of the staff of a dental practice should be used. This communication can be improved by calling the child by their name, maintaining eye contact, and including them in conversations about their treatment.<ref name="sdcep-2010">{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|access-date=7 March 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016}}</ref> [[Caries vaccine|Vaccines]] are also under development.<ref>{{cite journal|last=Russell|first=MW |author2=Childers, NK |author3=Michalek, SM |author4=Smith, DJ |author5=Taubman, MA|title=A Caries Vaccine? The state of the science of immunization against dental caries|journal=Caries Research|date=May–Jun 2004|volume=38 |issue=3|pages=230–5|pmid=15153693|doi=10.1159/000077759|s2cid=5238758 |doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] [[Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti]] iok9ylsnohhbp0fv12lb8gv0cyrevzz 6705432 6705430 2026-07-01T22:08:24Z Marko3 1829 /* Preprečevanje */ 6705432 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Zobna gniloba | synonyms = zobni karies, zobna piškavost<ref name=sms/> | image = Dental Caries Cavity 2.JPG | caption = Razgradnja zoba zaradi zobne gnilobe | image_size = 300 | field = [[zobozdravstvo]] | pronounce = | symptoms = [[zobobol]], oteženo prehranjevanje<ref name=Lau2014/><ref name=WHO2012/> | complications = [[parodontalna bolezen|vnetje obzobnih tkiv]], [[izguba zoba]], okužba ali [[zobni ognojek|ognojek]]<ref name=Lau2014/><ref name=Taber2013/> | onset = | duration = dolgotrajno | causes = bakterije, ki proizvajajo kisline iz ostankov hrane<ref name=Peads2014/> | risks = prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji, [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]], zdravila, ki zavirajo tvorbo sline<ref name=Peads2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = prehrana z nizko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, ščetkanje zob, [[fluor]], [[nitkanje zob]]<ref name=WHO2012/><ref name=Oli2017/> | treatment = | medication = [[paracetamol]], [[ibuprofen]]<ref name=Silk2014/> | frequency = 3,6&nbsp;milijarde (2016)<ref name=WHO2016Epi/> | deaths = }} '''Zobna gniloba''' ali '''zobni karies''' je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026.</ref> Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo [[Ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], pri čemer nastanejo [[organske kisline]].<ref name=Vrbic/><ref name="Silk2014">{{cite journal|last1=Silk|first1=H|title=Diseases of the mouth|journal=Primary Care: Clinics in Office Practice|date=March 2014|volume=41|issue=1|pages=75–90|pmid=24439882|doi=10.1016/j.pop.2013.10.011|s2cid=9127595}}</ref> Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz [[Hidroksiapatit|hidroksiapatita]], penetrirajo v notranjost [[Sklenina|sklenine]] in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.<ref name=Vrbic>Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12.</ref> Nastala '''zobna kaviteta''' je lahko različno obarvana, od rumene do črne.<ref name="Lau2014">{{cite journal|last1=Laudenbach|first1=JM|last2=Simon|first2=Z|title=Common Dental and Periodontal Diseases: Evaluation and Management|journal=The Medical Clinics of North America|date=November 2014|volume=98|issue=6|pages=1239–1260|pmid=25443675|doi=10.1016/j.mcna.2014.08.002}}</ref> Simptomi vključujejo [[zobobol]] in težave pri prehranjevanju.<ref name="Lau2014" /><ref name="WHO2012" /> Možni zapleti so [[parodontalna bolezen]] (vnetje obzobnih tkiv), [[izpad zoba]], [[okužba|okužbe]] in zobni ali obzobni [[ognojek]].<ref name="Lau2014" /><ref name="Taber2013" /> Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv. <!-- Vzrok --> Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva ([[sklenina|sklenino]], [[zobovina|zobovino]] in [[zobni cement]]).<ref name=Peads2014/> Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini.<ref name=Peads2014/> Primarni vir energije teh bakterij so [[Enostavni sladkor|enostavni sladkorji]], zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe.<ref name=Peads2014/> Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina.<ref name=Peads2014/> Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]] in uporaba nekaterih zdravil,<ref name=Peads2014/> vključno s [[psihostimulans]]i, [[antihistaminik]]i in [[antidepresiv]]i.<ref name="Peads2014">{{cite journal|last1=SECTION ON ORAL|first1=HEALTH|last2=SECTION ON ORAL|first2=HEALTH|title=Maintaining and improving the oral health of young children|journal=Pediatrics|date=December 2014|volume=134|issue=6|pages=1224–9|pmid=25422016|doi=10.1542/peds.2014-2984|s2cid=32580232|doi-access=free}}</ref> Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma [[Dlesnin umik|dlesninim umikom]], pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.<ref name=Silk2014/><ref>{{cite journal|last1=Schwendicke|first1=F|last2=Dörfer|first2=CE|last3=Schlattmann|first3=P|last4=Page|first4=LF|last5=Thomson|first5=WM|last6=Paris|first6=S|title=Socioeconomic Inequality and Caries: A Systematic Review and Meta-Analysis|journal=Journal of Dental Research|date=January 2015|volume=94|issue=1|pages=10–18|pmid=25394849|doi=10.1177/0022034514557546|s2cid=24227334}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom.<ref name=WHO2012/><ref name=Peads2014/> Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje.<ref name="Peads2014"/><ref name=Silk2014/> Fluoridi lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name=WHO2012/> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluorom.<ref name="Vrbic" /> Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke.<ref name=Peads2014/> Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi.<ref name=Silk2014/> Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba.<ref name=Silk2014/> Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba.<ref>{{cite journal|last1=Otsu|first1=K|last2=Kumakami-Sakano|first2=M|last3=Fujiwara|first3=N|last4=Kikuchi|first4=K|last5=Keller|first5=L|last6=Lesot|first6=H|last7=Harada|first7=H|title=Stem cell sources for tooth regeneration: current status and future prospects|journal=Frontiers in Physiology|year=2014|volume=5|page=36|pmid=24550845|doi=10.3389/fphys.2014.00036|pmc=3912331|doi-access=free}}</ref> Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab.<ref name=WHO2012/> Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta [[paracetamol]] in [[ibuprofen]].<ref name=Silk2014/> <!-- Epidemiologija -->Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju.<ref name="WHO2016Epi">{{Cite web|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|title=Oral health|publisher=World Health Organization|language=en|access-date=2019-09-14|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017233214/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|url-status=live}}</ref> Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo.<ref name="WHO2012">{{cite web|title=Oral health Fact sheet N°318|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|publisher=World Health Organization|access-date=10 December 2014|date=April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208132427/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|archive-date=8 December 2014}}</ref> Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva.<ref name="Lancet2012Epi">{{cite journal|last1=Vos|first1=Theo|last2=Flaxman|first2=Abraham D.|last3=Naghavi|first3=Mohsen|last4=Lozano|first4=Rafael|last5=Michaud|first5=Catherine|last6=Ezzati|first6=Majid|last7=Shibuya|first7=Kenji|last8=Salomon|first8=Joshua A.|last9=Abdalla|first9=Safa|last10=Aboyans|first10=Victor|last11=Abraham|first11=Jerry|last12=Ackerman|first12=Ilana|last13=Aggarwal|first13=Rakesh|last14=Ahn|first14=Stephanie Y.|last15=Ali|first15=Mohammed K.|last16=Alvarado|first16=Miriam|last17=Anderson|first17=H. Ross|last18=Anderson|first18=Laurie M.|last19=Andrews|first19=Kathryn G.|last20=Atkinson|first20=Charles|last21=Baddour|first21=Larry M.|last22=Bahalim|first22=Adil N.|last23=Barker-Collo|first23=Suzanne|last24=Barrero|first24=Lope H.|last25=Bartels|first25=David H.|last26=Basáñez|first26=Maria-Gloria|last27=Baxter|first27=Amanda|last28=Bell|first28=Michelle L.|last29=Benjamin|first29=Emelia J.|last30=Bennett|first30=Derrick|last31=Bernabé|first31=Eduardo|last32=Bhalla|first32=Kavi|last33=Bhandari|first33=Bishal|last34=Bikbov|first34=Boris|last35=Bin Abdulhak|first35=Aref|last36=Birbeck|first36=Gretchen|last37=Black|first37=James A.|last38=Blencowe|first38=Hannah|last39=Blore|first39=Jed D.|last40=Blyth|first40=Fiona|last41=Bolliger|first41=Ian|last42=Bonaventure|first42=Audrey|last43=Boufous|first43=Soufiane|last44=Bourne|first44=Rupert|last45=Boussinesq|first45=Michel|last46=Braithwaite|first46=Tasanee|last47=Brayne|first47=Carol|last48=Bridgett|first48=Lisa|last49=Brooker|first49=Simon|last50=Brooks|first50=Peter|last51=Brugha|first51=Traolach S.|last52=Bryan-Hancock|first52=Claire|last53=Bucello|first53=Chiara|last54=Buchbinder|first54=Rachelle|last55=Buckle|first55=Geoffrey|last56=Budke|first56=Christine M.|last57=Burch|first57=Michael|last58=Burney|first58=Peter|last59=Burstein|first59=Roy|last60=Calabria|first60=Bianca|last61=Campbell|first61=Benjamin|last62=Canter|first62=Charles E.|last63=Carabin|first63=Hélène|last64=Carapetis|first64=Jonathan|last65=Carmona|first65=Loreto|last66=Cella|first66=Claudia|last67=Charlson|first67=Fiona|last68=Chen|first68=Honglei|last69=Cheng|first69=Andrew Tai-Ann|last70=Chou|first70=David|last71=Chugh|first71=Sumeet S.|last72=Coffeng|first72=Luc E.|last73=Colan|first73=Steven D.|last74=Colquhoun|first74=Samantha|last75=Colson|first75=K. Ellicott|last76=Condon|first76=John|last77=Connor|first77=Myles D.|last78=Cooper|first78=Leslie T.|last79=Corriere|first79=Matthew|last80=Cortinovis|first80=Monica|last81=de Vaccaro|first81=Karen Courville|last82=Couser|first82=William|last83=Cowie|first83=Benjamin C.|last84=Criqui|first84=Michael H.|last85=Cross|first85=Marita|last86=Dabhadkar|first86=Kaustubh C.|last87=Dahiya|first87=Manu|last88=Dahodwala|first88=Nabila|last89=Damsere-Derry|first89=James|last90=Danaei|first90=Goodarz|last91=Davis|first91=Adrian|last92=De Leo|first92=Diego|last93=Degenhardt|first93=Louisa|last94=Dellavalle|first94=Robert|last95=Delossantos|first95=Allyne|last96=Denenberg|first96=Julie|last97=Derrett|first97=Sarah|last98=Des Jarlais|first98=Don C.|last99=Dharmaratne|first99=Samath D.|last100=Dherani|first100=Mukesh|last101=Diaz-Torne|first101=Cesar|last102=Dolk|first102=Helen|last103=Dorsey|first103=E. Ray|last104=Driscoll|first104=Tim|last105=Duber|first105=Herbert|last106=Ebel|first106=Beth|last107=Edmond|first107=Karen|last108=Elbaz|first108=Alexis|last109=Ali|first109=Suad Eltahir|last110=Erskine|first110=Holly|last111=Erwin|first111=Patricia J.|last112=Espindola|first112=Patricia|last113=Ewoigbokhan|first113=Stalin E.|last114=Farzadfar|first114=Farshad|last115=Feigin|first115=Valery|last116=Felson|first116=David T.|last117=Ferrari|first117=Alize|last118=Ferri|first118=Cleusa P.|last119=Fèvre|first119=Eric M.|last120=Finucane|first120=Mariel M.|last121=Flaxman|first121=Seth|last122=Flood|first122=Louise|last123=Foreman|first123=Kyle|last124=Forouzanfar|first124=Mohammad H.|last125=Fowkes|first125=Francis Gerry R.|last126=Franklin|first126=Richard|last127=Fransen|first127=Marlene|last128=Freeman|first128=Michael K.|last129=Gabbe|first129=Belinda J.|last130=Gabriel|first130=Sherine E.|last131=Gakidou|first131=Emmanuela|last132=Ganatra|first132=Hammad A.|last133=Garcia|first133=Bianca|last134=Gaspari|first134=Flavio|last135=Gillum|first135=Richard F.|last136=Gmel|first136=Gerhard|last137=Gosselin|first137=Richard|last138=Grainger|first138=Rebecca|last139=Groeger|first139=Justina|last140=Guillemin|first140=Francis|last141=Gunnell|first141=David|last142=Gupta|first142=Ramyani|last143=Haagsma|first143=Juanita|last144=Hagan|first144=Holly|last145=Halasa|first145=Yara A.|last146=Hall|first146=Wayne|last147=Haring|first147=Diana|last148=Haro|first148=Josep Maria|last149=Harrison|first149=James E.|last150=Havmoeller|first150=Rasmus|last151=Hay|first151=Roderick J.|last152=Higashi|first152=Hideki|last153=Hill|first153=Catherine|last154=Hoen|first154=Bruno|last155=Hoffman|first155=Howard|last156=Hotez|first156=Peter J.|last157=Hoy|first157=Damian|last158=Huang|first158=John J.|last159=Ibeanusi|first159=Sydney E.|last160=Jacobsen|first160=Kathryn H.|last161=James|first161=Spencer L.|last162=Jarvis|first162=Deborah|last163=Jasrasaria|first163=Rashmi|last164=Jayaraman|first164=Sudha|last165=Johns|first165=Nicole|last166=Jonas|first166=Jost B.|last167=Karthikeyan|first167=Ganesan|last168=Kassebaum|first168=Nicholas|last169=Kawakami|first169=Norito|last170=Keren|first170=Andre|last171=Khoo|first171=Jon-Paul|last172=King|first172=Charles H.|last173=Knowlton|first173=Lisa Marie|last174=Kobusingye|first174=Olive|last175=Koranteng|first175=Adofo|last176=Krishnamurthi|first176=Rita|last177=Lalloo|first177=Ratilal|last178=Laslett|first178=Laura L.|last179=Lathlean|first179=Tim|last180=Leasher|first180=Janet L.|last181=Lee|first181=Yong Yi|last182=Leigh|first182=James|last183=Lim|first183=Stephen S.|last184=Limb|first184=Elizabeth|last185=Lin|first185=John Kent|last186=Lipnick|first186=Michael|last187=Lipshultz|first187=Steven E.|last188=Liu|first188=Wei|last189=Loane|first189=Maria|last190=Ohno|first190=Summer Lockett|last191=Lyons|first191=Ronan|last192=Ma|first192=Jixiang|last193=Mabweijano|first193=Jacqueline|last194=MacIntyre|first194=Michael F.|last195=Malekzadeh|first195=Reza|last196=Mallinger|first196=Leslie|last197=Manivannan|first197=Sivabalan|last198=Marcenes|first198=Wagner|last199=March|first199=Lyn|last200=Margolis|first200=David J.|last201=Marks|first201=Guy B.|last202=Marks|first202=Robin|last203=Matsumori|first203=Akira|last204=Matzopoulos|first204=Richard|last205=Mayosi|first205=Bongani M.|last206=McAnulty|first206=John H.|last207=McDermott|first207=Mary M.|last208=McGill|first208=Neil|last209=McGrath|first209=John|last210=Medina-Mora|first210=Maria Elena|last211=Meltzer|first211=Michele|last212=Mensah|first212=George A.|last213=Merriman|first213=Tony R.|last214=Meyer|first214=Ana-Claire|last215=Miglioli|first215=Valeria|last216=Miller|first216=Matthew|last217=Miller|first217=Ted R.|last218=Mitchell|first218=Philip B.|last219=Mocumbi|first219=Ana Olga|last220=Moffitt|first220=Terrie E.|last221=Mokdad|first221=Ali A.|last222=Monasta|first222=Lorenzo|last223=Montico|first223=Marcella|last224=Moradi-Lakeh|first224=Maziar|last225=Moran|first225=Andrew|last226=Morawska|first226=Lidia|last227=Mori|first227=Rintaro|last228=Murdoch|first228=Michele E.|last229=Mwaniki|first229=Michael K.|last230=Naidoo|first230=Kovin|last231=Nair|first231=M. Nathan|last232=Naldi|first232=Luigi|last233=Narayan|first233=K. M. Venkat|last234=Nelson|first234=Paul K.|last235=Nelson|first235=Robert G.|last236=Nevitt|first236=Michael C.|last237=Newton|first237=Charles R.|last238=Nolte|first238=Sandra|last239=Norman|first239=Paul|last240=Norman|first240=Rosana|last241=O'Donnell|first241=Martin|last242=O'Hanlon|first242=Simon|last243=Olives|first243=Casey|last244=Omer|first244=Saad B.|last245=Ortblad|first245=Katrina|last246=Osborne|first246=Richard|last247=Ozgediz|first247=Doruk|last248=Page|first248=Andrew|last249=Pahari|first249=Bishnu|last250=Pandian|first250=Jeyaraj Durai|last251=Rivero|first251=Andrea Panozo|last252=Patten|first252=Scott B.|last253=Pearce|first253=Neil|last254=Padilla|first254=Rogelio Perez|last255=Perez-Ruiz|first255=Fernando|last256=Perico|first256=Norberto|last257=Pesudovs|first257=Konrad|last258=Phillips|first258=David|last259=Phillips|first259=Michael R.|last260=Pierce|first260=Kelsey|last261=Pion|first261=Sébastien|last262=Polanczyk|first262=Guilherme V.|last263=Polinder|first263=Suzanne|last264=Pope|first264=C. Arden|last265=Popova|first265=Svetlana|last266=Porrini|first266=Esteban|last267=Pourmalek|first267=Farshad|last268=Prince|first268=Martin|last269=Pullan|first269=Rachel L.|last270=Ramaiah|first270=Kapa D.|last271=Ranganathan|first271=Dharani|last272=Razavi|first272=Homie|last273=Regan|first273=Mathilda|last274=Rehm|first274=Jürgen T.|last275=Rein|first275=David B.|last276=Remuzzi|first276=Guiseppe|last277=Richardson|first277=Kathryn|last278=Rivara|first278=Frederick P.|last279=Roberts|first279=Thomas|last280=Robinson|first280=Carolyn|last281=De Leòn|first281=Felipe Rodriguez|last282=Ronfani|first282=Luca|last283=Room|first283=Robin|last284=Rosenfeld|first284=Lisa C.|last285=Rushton|first285=Lesley|last286=Sacco|first286=Ralph L.|last287=Saha|first287=Sukanta|last288=Sampson|first288=Uchechukwu|last289=Sanchez-Riera|first289=Lidia|last290=Sanman|first290=Ella|last291=Schwebel|first291=David C.|last292=Scott|first292=James Graham|last293=Segui-Gomez|first293=Maria|last294=Shahraz|first294=Saeid|last295=Shepard|first295=Donald S.|last296=Shin|first296=Hwashin|last297=Shivakoti|first297=Rupak|last298=Singh|first298=David|last299=Singh|first299=Gitanjali M.|last300=Singh|first300=Jasvinder A.|last301=Singleton|first301=Jessica|last302=Sleet|first302=David A.|last303=Sliwa|first303=Karen|last304=Smith|first304=Emma|last305=Smith|first305=Jennifer L.|last306=Stapelberg|first306=Nicolas J. C.|last307=Steer|first307=Andrew|last308=Steiner|first308=Timothy|last309=Stolk|first309=Wilma A.|last310=Stovner|first310=Lars Jacob|last311=Sudfeld|first311=Christopher|last312=Syed|first312=Sana|last313=Tamburlini|first313=Giorgio|last314=Tavakkoli|first314=Mohammad|last315=Taylor|first315=Hugh R.|last316=Taylor|first316=Jennifer A.|last317=Taylor|first317=William J.|last318=Thomas|first318=Bernadette|last319=Thomson|first319=W. Murray|last320=Thurston|first320=George D.|last321=Tleyjeh|first321=Imad M.|last322=Tonelli|first322=Marcello|last323=Towbin|first323=Jeffrey A.|last324=Truelsen|first324=Thomas|last325=Tsilimbaris|first325=Miltiadis K.|last326=Ubeda|first326=Clotilde|last327=Undurraga|first327=Eduardo A.|last328=van der Werf|first328=Marieke J.|last329=van Os|first329=Jim|last330=Vavilala|first330=Monica S.|last331=Venketasubramanian|first331=N.|last332=Wang|first332=Mengru|last333=Wang|first333=Wenzhi|last334=Watt|first334=Kerrianne|last335=Weatherall|first335=David J.|last336=Weinstock|first336=Martin A.|last337=Weintraub|first337=Robert|last338=Weisskopf|first338=Marc G.|last339=Weissman|first339=Myrna M.|last340=White|first340=Richard A.|last341=Whiteford|first341=Harvey|last342=Wiersma|first342=Steven T.|last343=Wilkinson|first343=James D.|last344=Williams|first344=Hywel C.|last345=Williams|first345=Sean R. M.|last346=Witt|first346=Emma|last347=Wolfe|first347=Frederick|last348=Woolf|first348=Anthony D.|last349=Wulf|first349=Sarah|last350=Yeh|first350=Pon-Hsiu|last351=Zaidi|first351=Anita K. M.|last352=Zheng|first352=Zhi-Jie|last353=Zonies|first353=David|last354=Lopez|first354=Alan D.|last355=Murray|first355=Christopher J. L.|last356=AlMazroa|first356=Mohammad A.|last357=Memish|first357=Ziad A.|title=Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010|journal=Lancet (London, England)|volume=380|issue=9859|date=15 December 2012|issn=1474-547X|pmid=23245607|pmc=6350784|doi=10.1016/S0140-6736(12)61729-2|pages=2163–2196|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23245607|access-date=4 May 2026}}</ref> Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.<ref name="Silk2014" /> {{TOC limit|3}} ==Znaki in simptomi== [[Slika:ToothMontage3.jpg|thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|'''(A)''' Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. '''(B)''' Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). '''(C)''' Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. '''(D)''' V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za [[Zobna zalivka|zalivko]].]] Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.<ref>[http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 Health Promotion Board: Dental Caries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901014808/http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 |date=2010-09-01 }}, affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006.</ref> Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name=Vrbic/><ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji.<ref name="NYT">{{cite news|title=A Closer Look at Teeth May Mean More Fillings|url=https://www.nytimes.com/2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|access-date=November 30, 2011|newspaper=The New York Times|date=November 28, 2011|author=Richie S. King|quote=An incipient carious lesion is the initial stage of structural damage to the enamel, usually caused by a bacterial infection that produces tooth-dissolving acid.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129223056/http://www.nytimes.com//2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|archive-date=November 29, 2011}}</ref> Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.babit.si/zobozdravstvo/karies-zobna-gniloba/|title=Kaj je karies in kako ga zdravimo?|accessdate=27. 6. 2026|website=www.babit.si}}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča ​​lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151030052831/http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html |date=2015-10-30 }}." Page accessed July 18, 2007.</ref> Ko sta sklenina in [[zobovina]] uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači.<ref name="medline">{{MedlinePlusEncyclopedia|001055|Dental Cavities}}</ref> Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo [[Zobna pulpa|zobno pulpo]] v središču zoba, se lahko pojavi [[zobobol]], ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk. Zobna gniloba lahko povzroča tudi [[zadah]] in neprijeten okus v ustih.<ref>[https://web.archive.org/web/20180630212354/http://www.med.nyu.edu/patientcare/patients/library/article.html%3FChunkIID%3D11496 Tooth Decay], hosted on the [[NYU Langone Medical Center|New York University Medical Center]] website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna [[Mehko tkivo|mehka tkiva]]. Nekateri zapleti, kot sta [[tromboza kavernoznega sinusa]] in [[flegmona ustnega dna]] (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.<ref>[http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis Cavernous Sinus Thrombosis] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527163130/http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis |date=2008-05-27 }}, hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.</ref><ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|001047|Ludwig's Anigna}}</ref><ref>Hartmann, Richard W. [http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html Ludwig's Angina in Children] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709045030/http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html |date=2008-07-09 }}, hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.</ref> ==Vzrok== [[Slika:Dental caries etiology diagram.png|thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat '''(1)''', mikroorganizmi v zobnih oblogah '''(2)''', dovzetna zobna površina '''(3)''' in čas '''(4)'''; tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe '''(5)'''. Slina '''(6)''' in fluorid '''(7)''' sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe.]] Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je [[saharoza]]) in čas.<ref>{{cite book |vauthors=Southam JC, Soames JV |chapter=2. Dental Caries |title=Oral pathology |publisher=Oxford Univ. Press |location=Oxford |year=1993 |isbn=978-0-19-262214-3 |edition=2nd}}</ref> To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge.<ref>{{Cite journal|last1=Wong|first1=Allen|last2=Young|first2=Douglas A.|last3=Emmanouil|first3=Dimitris E.|last4=Wong|first4=Lynne M.|last5=Waters|first5=Ashley R.|last6=Booth|first6=Mark T.|date=2013-06-01|title=Raisins and oral health|journal=Journal of Food Science|volume=78|issue=Suppl 1 |pages=A26–29|doi=10.1111/1750-3841.12152|issn=1750-3841|pmid=23789933|doi-access=free}}</ref> Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v [[Ustna votlina|ustni votlini]], ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.<ref>{{cite book |vauthors=Smith B, Pickard HM, Kidd EA |chapter=1. Why restore teeth?|title=Pickard's manual of operative dentistry |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-261808-5 |edition=6th}}</ref> Zobno gnilobo povzroča [[biofilm]] na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so [[saharoza]], [[fruktoza]] in [[glukoza]], organske kisline, zlasti [[mlečna kislina|mlečno kislino]].<ref name="Soro 2024">{{cite book |vauthors=Soro SA, Lamont RJ, Egland PG, Koo H, Liu Y |title=Molecular Medical Microbiology |chapter=Chapter 44-Dental caries | publisher=Elsevier | year=2024 |isbn=978-0-12-818619-0 |doi=10.1016/b978-0-12-818619-0.00036-8 |pages=915–930}}</ref><ref name="Hardie1982">{{cite journal |author=Hardie JM |title=The microbiology of dental caries |journal=Dental Update|volume=9 |issue=4 |pages=199–200, 202–4, 206–8 |date=May 1982 |pmid=6959931 }}</ref><ref name="holloway1983">{{cite journal |author=Holloway PJ |title=The role of sugar in the etiology of dental caries |journal=Journal of Dentistry|volume=11 |issue=3 |pages=189–213 |date=September 1983 |doi=10.1016/0300-5712(83)90182-3 |last2=Moore |first2=W.J. |pmid=6358295}}</ref> Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.<ref>Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. [http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 Social inequalities in oral health: from evidence to action] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619131928/http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 |date=2015-06-19 }}. London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com</ref> ===Bakterije=== [[Slika:Streptococcus mutans 01.jpg|right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij ''Streptococcus mutans'']]{{See also|Ustna flora}} Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije ''[[Streptococcus mutans]],'' ''[[Streptococcus sobrinus]]'' in [[Lactobacillus|laktobacili]]. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij.<ref>{{Cite journal|last1=Marsh|first1=Philip D.|last2=Head|first2=David A.|last3=Devine|first3=Deirdre A.|year=2015|title=Dental plaque as a biofilm and a microbial community—Implications for treatment|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|journal=Journal of Oral Biosciences|volume=57|issue=4|pages=185–191|doi=10.1016/j.job.2015.08.002|s2cid=86407760|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829091308/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|archive-date=29 August 2021}} [http://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ Alt URL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508033258/https://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ |date=2021-05-08 }}</ref> Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob.<ref>{{Cite journal|last=Marsh|first=P|year=1994|title=Microbial ecology of dental plaque and its significance in health and disease|journal=Advances in Dental Research|volume=8|issue=2|pages=263–71|doi=10.1177/08959374940080022001|pmid=7865085|s2cid=32327358}}</ref> Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.<ref>[http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION=7 Cavities/tooth decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315144137/http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION%3D7 |date=2008-03-15 }}, hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.</ref> V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi ''Streptococcus mutans'' in vrste iz družine ''Lactobacillus''. ''Streptococcus mutans'' si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij.<ref name="Hardie1982" /> Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so ''[[Lactobacillus acidophilus]]'', ''[[Actinomyces|Actinomyces spp.]]'', ''[[Nocardia spp.]]'', in ''Streptococcus mutans''. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini [[Kočnik|kočnikov]]). Utori na griznih ploskvah [[Kočnik|kočnikov]] in [[Ličnik|ličnikov]] zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod [[Dlesni|dlesnijo]] – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge. Kariogene bakterije, zlasti ''S. mutans'', se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.<ref>{{citation |journal=Pediatric Dentistry|date=Sep–Oct 2008 |volume=30 |number=5 |pages=375–87 |title=Association of mutans streptococci between caregivers and their children |last1=Douglass |first1=JM |last2=Li |first2=Y |last3=Tinanoff |first3=N.|pmid=18942596 }}</ref> ===Sladkorji v prehrani=== Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino.<ref name="Soro 2024"/><ref name="holloway1983"/> Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali [[Ustna voda|ustno vodico]]. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob.<ref>{{cite journal |author=Silverstone LM |title=Remineralization and enamel caries: new concepts |journal=Dental Update|volume=10 |issue=4 |pages=261–73 |date=May 1983 |pmid=6578983 }}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. ''S. mutans'' se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.<ref>Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock&nbsp;– ''Biology of Microorganisms''. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705</ref> Živilom so večkrat dodani nefermentirajoči ogljikovi hidrati za nadomeščanje sladkorja. Le-ti imajo prav tako sladkast okus, nimajo pa tolikšne hranilne vrednosti. Nefermentirajoči ogljikovi hidrati imajo nizek kariogeni potencial in ne povzročajo kariesa. Mednje sodijo vlaknine, [[Umetno sladilo|umetna]] [[Umetno sladilo|sladila]] ([[ciklamat]], [[aspartam]], [[saharin]]), sladkorni alkoholi ali polioli ([[sorbitol]], [[manitol]], [[ksilitol]]), [[stevija]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf|title=Vzgoja za ustno zdravje|date=2015|accessdate=28. 6. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}</ref> ===Izpostavljenost=== [[Slika:Stephan curve.png|thumb|Stephanova krivulja, ki prikazuje nenaden upad vrednosti pH v zobnih oblogah po splaknjenju ustne votline z raztopino glukoze; pH se ponovno normalizira po 30–60&nbsp;minutah. Neto demineralizacija trdih zobnih tkiv se dogaja pod kritično vrednostjo pH (5,5), kar je prikazano v rumeni barvi.]] Verjetnost nastanka zobne gnilobe je povezano s pogostnostjo izpostavljenosti zob kariogenim (kislinskim) okoliščinam.<ref name="WHOSugarsCaries">{{cite web |title=Sugars and dental caries |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/sugars-and-dental-caries |website=World Health Organization |publisher=WHO |access-date=April 29, 2026}}</ref> Po obrokih oziroma prigrizkih bakterije v ustih presnavljajo sladkorje, pri čemer nastajajo kisli stranski proizvodi, ki znižujejo [[pH]]. Čez čas se pH normalizira zaradi pufrske sposobnosti sline in zastopljenih mineralov na površini zob. Med vsako izpostavljenostjo kislemu okolju se deli anorganskih mineralov na površini zoba raztopijo in lahko ostanejo raztopljeni do dve uri.<ref>[http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ Dental Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630205712/http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ |date=2006-06-30 }}, hosted on the University of California, Los Angeles School of Dentistry website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Ker so zobje v teh obdobjih kislega okolja ranljivi, je razvoj zobne gnilobe močno odvisen od pogostosti izpostavljenosti kislini. Proces nastajanja zobne gnilobe se lahko začne v nekaj dneh po izrastu zoba v ustih, če je prehrana dovolj bogata z ustreznimi ogljikovimi hidrati. Dokazi kažejo, da uvedba fluoridnih tretmajev ta proces upočasni.<ref name="summit75">Summit, James B., J. William Robbins, and Richard S. Schwartz. "[[iarchive:fundamentalsofop0002unse/page/75/mode/2up|Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach.]]" 2nd edition. Carol Stream, Illinois, Quintessence Publishing Co, Inc, 2001, p. 75. {{ISBN|0-86715-382-2}}.</ref> Proksimalni karies pri stalnih zobeh potrebuje povprečno štiri leta, da preide skozi sklenino. Ker cement, ki obdaja površino zobne korenine, ni niti približno tako trpežen kot sklenina, ki obdaja [[Zobna krona|zobno krono]], karies korenine običajno napreduje veliko hitreje kot na drugih zobnih površinah. Demineralizacija na površini korenine je 2,5-krat hitrejša kot v sklenini. V zelo hudih primerih zelo slabe ustne higiene in kadar je prehrana osebe zelo bogata s fermentirajočimi ogljikovimi hidrati, lahko karies povzroči nastanek kariesa v nekaj mesecih po izraščanju zob. To se lahko zgodi na primer, ko otroci nenehno pijejo sladke pijače iz otroških stekleničk. ===Zobje=== [[Slika:Blausen 0864 ToothDecay.svg|thumb|300px|Prikaz zobne gnilobe: na gladki površini zoba (levo), v zobni fisuri (zgoraj) in na zobni korenini (desno).]] Določene bolezni in motnje, ki vplivajo na zobe, lahko pri posamezniku povečajo tveganje za nastanek zobne gnilobe. Hipomineralizacija sekalcev in kočnikov je čedalje pogostejša.<ref name="MastRodrigueztapia2013">{{cite journal|vauthors=Mast P, Rodrigueztapia MT, Daeniker L, Krejci I|title=Understanding MIH: definition, epidemiology, differential diagnosis and new treatment guidelines|date=Sep 2013|journal=European Journal of Paediatric Dentistry|volume=14|issue=3|pages=204–8|url=http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|pmid=24295005|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005114609/http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|archive-date=2016-10-05}}</ref> Čeprav vzrok ni znan, velja, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{Cite journal|last1=Silva|first1=Mihiri J.|last2=Scurrah|first2=Katrina J.|last3=Craig|first3=Jeffrey M.|last4=Manton|first4=David J.|last5=Kilpatrick|first5=Nicky|date=August 2016|title=Etiology of molar incisor hypomineralization&nbsp;— A systematic review|journal=Community Dentistry and Oral Epidemiology|volume=44|issue=4|pages=342–353|doi=10.1111/cdoe.12229|issn=1600-0528|pmid=27121068|hdl=11343/291225|hdl-access=free}}</ref> Med možnimi dejavniki, ki prispevajo k temu, so sistemski dejavniki, kot so visoke ravni [[Dioksini|dioksinov]] ali [[Poliklorirani bifenili|polikloriranih bifenilov]] (PCB) v [[Materino mleko|materinem mleku]], prezgodnji porod in pomanjkanje kisika ob rojstvu ter nekatere bolezni v prvih treh letih otrokovega življenja, kot so [[mumps]], [[davica]], [[škrlatinka]], [[ošpice]], [[hipoparatiroidizem]], [[nedohranjenost]], [[malabsorpcija]], [[hipovitaminoza D]], kronične bolezni dihal ali nediagnosticirana in nezdravljena [[celiakija]], ki se običajno kaže z blagimi ali odsotnimi prebavnimi simptomi.<ref name=MastRodrigueztapia2013 /><ref>{{cite journal|vauthors=William V, Messer LB, Burrow MF|title=Molar incisor hypomineralization: review and recommendations for clinical management|year=2006|journal=Pediatric Dentistry|volume=28|issue=3|pages=224–32|url=http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|pmid=16805354|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306130920/http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|archive-date=2016-03-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|title=Dental Enamel Defects and Celiac Disease|publisher=National Institute of Health (NIH)|access-date=Mar 7, 2016|quote=Tooth defects that result from celiac disease may resemble those caused by too much fluoride or a maternal or early childhood illness. Dentists mostly say it's from fluoride, that the mother took tetracycline, or that there was an illness early on|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305124250/http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|archive-date=2016-03-05}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Ferraz EG, Campos Ede J, Sarmento VA, Silva LR|title=The oral manifestations of celiac disease: information for the pediatric dentist|year=2012|journal=Pediatric Dentistry|volume=34|issue=7|pages=485–8|pmid=23265166|type=Review|quote=The presence of these clinical features in children may signal the need for early investigation of possible celiac disease, especially in asymptomatic cases. (...) Pediatric dentists must recognize typical oral lesions, especially those associated with nutritional deficiencies, and should suspect the presence of celiac disease, which can change the disease's course and patient's prognosis.}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Rashid M, Zarkadas M, Anca A, Limeback H|title=Oral manifestations of celiac disease: a clinical guide for dentists|year=2011|journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=77|page=b39|url=http://www.jcda.ca/article/b39|pmid=21507289|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308090224/http://www.jcda.ca/article/b39|archive-date=2016-03-08}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Giuca MR, Cei G, Gigli F, Gandini P|title=Oral signs in the diagnosis of celiac disease: review of the literature|year=2010|journal=Minerva Stomatologica|volume=59|issue=1–2|pages=33–43|pmid=20212408|type=Review}}</ref> [[Imperfektna amelogeneza]], dedna bolezen sklenine, se pojavi pri 1 na 718 do 1 na 14.000 posameznikov; sklenina se pri tej motnji ne izoblikuje popolnoma ali pa se tvori v nezadostnih količinah in lahko odpade z zob.<ref name="neville89">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 89. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Osebe s to motnjo so lahko dovzetnejši za zobno gnilobo, saj sklenina ne ščiti dovolj zoba.<ref name="neville94">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 94. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pri večini ljudi motnje ali bolezni zob niso glavni vzrok za zobno gnilobo. Okoli 96 % sestave sklenine predstavljajo minerali.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 122</ref> Ti minerali, zlasti [[hidroksiapatit]], postanejo topni, ko so izpostavljeni kislemu okolju. Sklenina se začne demineralizirati pri vrednosti pH 5,5.<ref>{{cite journal |author=Dawes C |title=What is the critical pH and why does a tooth dissolve in acid? |journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=69 |issue=11 |pages=722–4 |date=December 2003 |pmid=14653937 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714130336/http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |archive-date=2009-07-14 }}</ref> Zobovina in zobni cement sta bolj dovzetna za karies kot sklenina, ker imata nižjo vsebnost mineralov.<ref>{{cite journal |author=Mellberg JR |title=Demineralization and remineralization of root surface caries |journal=Gerodontology|volume=5 |issue= 1|pages=25–31 |year=1986 |doi=10.1111/j.1741-2358.1986.tb00380.x |pmid=3549537}}</ref> Zatorej je v primeru, da so koreninske površine zob izpostavljene zaradi umika dlesni ali parodontalne bolezni, tveganje za razvoj zobne gnilobe posebej veliko. Zob je lahko tudi v zdravem ustnem okolju dovzeten za zobno gnilobo. Tudi anatomske značilnosti zobovja lahko vplivajo na razvoj kariesa, vendar pa so dokazi, da bi nenormalen zobni griz ali nagnetenje zob (»crowding«) lahko povečala tveganje za zobno gnilobo, šibki.<ref>{{cite journal |doi=10.3109/00016357.2010.516732 |author1=Borzabadi-Farahani, A |author2=Eslamipour, F |author3=Asgari, I |title=Association between orthodontic treatment need and caries experience |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=69 |pages=2–11 |year=2011 |pmid=20923258|issue=1 |s2cid=25095059 }}</ref><ref>{{cite journal | pmid =22999666| year = 2012 | title = Dental crowding as a caries risk factor: A systematic review | journal = American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics| volume = 142 | issue = 4| pages = 443–50 | doi = 10.1016/j.ajodo.2012.04.018 | last1 = Hafez | first1 = HS | last2 = Shaarawy | first2 = SM | last3 = Al-Sakiti | first3 = AA | last4 = Mostafa | first4 = YA}}</ref> Če imajo zobje razvojno globlje brazde na grizni površini, se tam lažje razvije zobna gniloba (t. i. »zobna gniloba jamic in fisur«). Večje tveganje za zobno gnilobo je tudi na mestih, kjer se pogosto ujamejo ostanki hrane. ===Drugi dejavniki=== S povečanim tveganjem za zobno gnilobo je povezan zmanjšan pretok sline v ustni votlini. S tem se zmanjša pufrska sposobnost sline, ki bi uravnotežila kislo okolje, nastalo zaradi prisotnosti določenih živil. Posledično zdravstvena stanja, ki zmanjšajo količino sline, proizvedene v [[Žleza slinavka|žlezah slinavkah]], zlasti v [[Podčeljustna žleza slinavka|podčeljustni]] in [[Obušesna žleza slinavka|obušesni žlezi slinavki]], lahko vodijo do suhih ust in s tem do razširjanja zobne gnilobe. Primeri takih bolezni vključujejo [[Sjögrenov sindrom]], [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[diabetes insipidus]] in [[Sarkoidoza|sarkoidozo]].<ref name="neville398">Neville, B. W., Douglas Damm, Carl Allen, Jerry Bouquot. ''Oral & Maxillofacial Pathology'' 2nd edition, 2002, p. 398. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pretok sline lahko zmanjšajo tudi nekatera zdravila, kot so [[Antihistaminik|antihistaminiki]] in [[Antidepresiv|antidepresivi]]. Slinjenje lahko močno zavrejo tudi [[Psihostimulans|stimulansi]], najbolj znan med njimi je [[Metamfetamin|metilamfetamin]] (pri slednjem stanje suhih ust imenujejo tudi »metamfetaminska usta«). Tetrahidrokanabinol (THC), aktivna kemična snov v konoplji, prav tako povzroča skoraj popolno zavoro slinjenja, kar je v pogovornem jeziku znano kot »bombažna usta«. Poleg tega pri 63 % najpogosteje predpisanih zdravilih v Združenih državah Amerike navajajo med neželenimi učinki [[suha usta]].<ref name="neville398"/> Celice žlez slinavk lahko poškoduje obsevanje glave in vratu, kar lahko vodi v povečano tveganje za razvoj zobne gnilobe.<ref>[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 Oral Complications of Chemotherapy and Head/Neck Radiation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206081959/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 |date=2008-12-06 }}, hosted on the [http://www.cancer.gov/ National Cancer Institute] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150312111454/http://www.cancer.gov/ |date=2015-03-12 }} website. Page accessed January 8, 2007.</ref><ref>See Common effects of cancer therapies on salivary glands at {{cite web |url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews |access-date=2013-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230733/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |archive-date=2013-12-02 }}</ref> Tveganje za nastanek zobne gnilobe lahko poveča tudi uporaba [[Tobačni izdelek|tobačnih izdelkov]]. Nekatere znamke brezdimnih tobačnih izdelkov vsebujejo visoko vsebnost sladkorja, kar povečuje dovzetnost za karies.Uporaba tobačnih izdelkov je pomemben dejavnik tveganja za [[Parodontalna bolezen|parodontalno bolezen]], ki lahko povzroči umik dlesni.<ref>[http://www.perio.org/consumer/smoking.htm Tobacco Use Increases the Risk of Gum Disease] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070109123411/http://www.perio.org/consumer/smoking.htm |date=2007-01-09 }}, hosted on the [http://www.perio.org/index.html American Academy of Periodontology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051214140958/http://www.perio.org/index.html |date=2005-12-14 }}. Page accessed January 9, 2007.</ref> Če se dlesen odmakne in ni več pritrjena na zobe, postane površina zobne korenine izpostavljena; tveganje za zobno gnilobo je znatno povečano, saj kisline lažje demineralizirajo zobni cement, ki prekriva zobne korenine, kot sklenino.<ref>Banting, D. W. "[http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf The Diagnosis of Root Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060930192216/http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf |date=2006-09-30 }}." Presentation to the National Institute of Health Consensus Development Conference on Diagnosis and Management of Dental Caries Throughout Life, in pdf format, hosted on the National Institute of Dental and Craniofacial Research, p. 19. Page accessed August 15, 2006.</ref> Trenutno ni dovolj dokazov, ki bi podpirali vzročno povezavo med kajenjem in kariesom na zobnih kronah, vendar dokazi kažejo na povezavo med kajenjem in kariesom na površini zobnih korenine.<ref>[https://www.cdc.gov/tobacco/sgr/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf Executive Summary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216060432/http://www.cdc.gov/TOBACCO/SGR/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf |date=2007-02-16 }} of U.S. Surgeon General's report titled, "The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General," hosted on the [https://www.cdc.gov CDC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320214638/http://www.cdc.gov/ |date=2012-03-20 }} website, p. 12. Page accessed January 9, 2007.</ref> Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju je povezana s povečanim tveganjem za zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last1=Zhou|first1=S|last2=Rosenthal|first2=DG|last3=Sherman|first3=S|last4=Zelikoff|first4=J|last5=Gordon|first5=T|last6=Weitzman|first6=M|title=Physical, behavioral, and cognitive effects of prenatal tobacco and postnatal secondhand smoke exposure|journal=Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care|date=September 2014|volume=44|issue=8|pages=219–41|pmid=25106748|doi=10.1016/j.cppeds.2014.03.007|pmc=6876620}}</ref> Razvoj zobne gnilobe spodbujata tudi intrauterina in neonatalna izpostavljenost [[Svinec|svincu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345560350031401 |vauthors=Brudevold F, Steadman LT |title=The distribution of lead in human enamel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-dental-research_1956-06_35_3/page/430 |journal=Journal of Dental Research|volume=35 |pages=430–437 |year=1956 |pmid=13332147 |issue=3 |s2cid=5453470 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345770560100701 |vauthors=Brudevold F, Aasenden R, Srinivasian BN, Bakhos Y |title=Lead in enamel and saliva, dental caries and the use of enamel biopsies for measuring past exposure to lead |journal=Journal of Dental Research|volume=56 |pages=1165–1171 |year=1977 |pmid=272374 |issue=10 |s2cid=37185511 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Goyer RA |title=Transplacental transport of lead |journal=Environmental Health Perspectives|volume=89 | pages=101–105 |year=1990 |pmid=2088735 |doi=10.2307/3430905 |pmc=1567784 |jstor=3430905 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Moss ME, Lanphear BP, Auinger P |title=Association of dental caries and blood lead levels |journal=JAMA|volume=281 |issue=24 |pages=2294–8 |year=1999 |pmid=10386553 |doi=10.1001/jama.281.24.2294|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Campbell JR, Moss ME, Raubertas RF |title=The association between caries and childhood lead exposure |journal=Environmental Health Perspectives|volume=108 |pages=1099–1102 |year=2000 |pmid=11102303 |doi=10.2307/3434965 |issue=11 |pmc=1240169 |jstor=3434965 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.021100625 |vauthors=Gemmel A, Tavares M, Alperin S, Soncini J, Daniel D, Dunn J, Crawford S, Braveman N, Clarkson TW, McKinlay S, Bellinger DC |title=Blood Lead Level and Dental Caries in School-Age Children |journal=Environmental Health Perspectives|volume=110 |pages=A625–A630 |year=2002 |pmid=12361944 |issue=10 |pmc=1241049 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Billings RJ, Berkowitz RJ, Watson G |title=Teeth |journal=Pediatrics|volume=113 |issue=4 |pages=1120–1127 |year=2004 |doi=10.1542/peds.113.S3.1120 |pmid=15060208 }}</ref> Poleg svinca vsi atomi z električnim nabojem in ionskim polmerom, podobnim dvovalentnemu [[Kalcij|kalciju]],<ref>{{cite journal |vauthors=Leroy N, Bres E |title=Structure and substitutions in fluorapatite |journal=European Cells and Materials|volume=2 |pages=36–48 |year=2001 |pmid=14562256 |doi=10.22203/eCM.v002a05 |doi-broken-date=18 July 2025 |doi-access=free }}</ref> kot je [[kadmij]], kot je kadmij, posnemajo kalcijev ion, zato lahko izpostavljenost tem atomom spodbuja zobno gnilobo.<ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.10947 |vauthors=Arora M, Weuve J, Schwartz J, Wright RO |title=Association of environmental cadmium exposure with pediatric dental caries |journal=Environmental Health Perspectives|volume=116 |issue=6 |pages=821–825 |year=2008 |pmid=18560540 |pmc=2430240|bibcode=2008EnvHP.116..821A }}</ref> Pomembna determinanta ustnega zdravja je tudi revščina.<ref>{{cite journal | author = Dye B | year = 2010 | title = Trends in Oral Health by Poverty Status as Measured by Healthy People 2010 Objectives | pmid=21121227 | journal = Public Health Reports| volume = 125 | issue = 6| pages = 817–30 | pmc=2966663| doi = 10.1177/003335491012500609 }}</ref> Zobna gniloba je povezana z nižjim socialno-ekonomskim statusom in jo lahko obravnavamo kot bolezen revščine.<ref>{{cite journal |author1=Selwitz R. H. |author2=Ismail A. I. |author3=Pitts N. B. | year = 2007 | title = Dental caries | journal = The Lancet| volume = 369 | issue = 9555| pages = 51–59 | doi=10.1016/s0140-6736(07)60031-2 | pmid=17208642|s2cid=204616785 }}</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Toothbrush 20050716 004.jpg|right|thumb|alt=Head of a toothbrush|[[Zobna ščetka|Zobne ščetke]] so običajni pripomoček za čiščenje zob.]] ===Ustna higiena=== Primarni pristop k negi zobne higiene sta umivanje zob s ščetkanjem in uporaba [[Zobna nitka|zobne nitke]]. Namen ustne higiene je odstranitev in preprečevanje nastanka zobnih oblog oziroma zobnega biofilma,<ref>[http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html Introduction to Dental Plaque] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623041937/http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html |date=2006-06-23 }}. Hosted on the [[Leeds Dental Institute]] Website. Page accessed August 14, 2006.</ref> vendar so raziskave, da ima to le omejen učinek proti nastanku zobne gnilobe.<ref>{{Cite journal|last1=Hujoel|first1=Philippe Pierre|last2=Hujoel|first2=Margaux Louise A.|last3=Kotsakis|first3=Georgios A.|year=2018|title=Personal oral hygiene and dental caries: A systematic review of randomised controlled trials|journal=Gerodontology|language=en|volume=35|issue=4|pages=282–289|doi=10.1111/ger.12331|pmid=29766564|s2cid=21697327|issn=1741-2358|doi-access=free}}</ref> Sicer za nitkanje ni dokazov, da bi preprečevalo zobno gnilobo,<ref>{{Cite journal|last1=Sambunjak|first1=Dario|last2=Nickerson|first2=Jason W|last3=Poklepovic|first3=Tina|last4=Johnson|first4=Trevor M|last5=Imai|first5=Pauline|last6=Tugwell|first6=Peter|last7=Worthington|first7=Helen V|date=2011-12-07|title=Flossing for the management of periodontal diseases and dental caries in adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD008829|doi=10.1002/14651858.cd008829.pub2|pmid=22161438|s2cid=70702223 |issn=1465-1858}}</ref> se v vsakodnevni praksi načeloma priporoča.<ref name="Oli2017">{{cite journal|last1=de Oliveira|first1=KMH|last2=Nemezio|first2=MA|last3=Romualdo|first3=PC|last4=da Silva|first4=RAB|last5=de Paula E Silva|first5=FWG|last6=Küchler|first6=EC|title=Dental Flossing and Proximal Caries in the Primary Dentition: A Systematic Review|journal=Oral Health & Preventive Dentistry|year=2017|volume=15|issue=5|pages=427–434|doi=10.3290/j.ohpd.a38780|pmid=28785751}}</ref> Z zobno ščetko se lahko odstranijo zobne obloge na dostopnih zobnih površinah, ne pa tudi med zobmi ali v jamicah in fisurah na griznih zobnih površinah. Ob pravilni uporabi se lahko z zobno nitko odstrani zobne obloge s predelov zob, kjer bi sicer lahko nastal proksimalni karies, vendar le, če globina gingivalnega sulkusa ni prizadeta. Dodatni pripomočki za zobno higieno so medzobne ščetke, [[zobna prha|zobne prhe]] in [[ustna voda|ustne vode]]. The use of rotational electric toothbrushes may reduce the risk of plaque and gingivitis, though it is unclear whether they are clinically important.<ref>{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd004971.pub2|pmid=21154357|title=Different powered toothbrushes for plaque control and gingival health|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD004971|year=2010|last1=Deacon|first1=Scott A.|last2=Glenny|first2=Anne-Marie|last3=Deery|first3=Chris|last4=Robinson|first4=Peter G.|last5=Heanue|first5=Mike|last6=Walmsley|first6=A Damien|last7=Shaw|first7=William C.|volume=2020|pmc=8406707}}</ref> However, oral hygiene is effective at preventing gum disease (gingivitis / periodontal disease). Food is forced into pits and fissures under chewing pressure, leading to carbohydrate-fuelled acid demineralisation where the brush, fluoride or hydroxyapatite toothpastes, and saliva have no access to remove trapped food, neutralize acid, or remineralise tooth enamel. (Occlusal caries accounts for between 80 and 90% of caries in children (Weintraub, 2001).) Unlike brushing, fluoride reduces caries incidence by approximately 25%; higher concentrations of fluoride (>1,000 ppm) in toothpaste also help prevent tooth decay, with the effect increasing with concentration up to a plateau.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Glenny|first3=Anne-Marie|last4=Marinho|first4=Valeria Cc|last5=Jeroncic|first5=Ana|date=4 March 2019|title=Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=3|issue=3 |article-number=CD007868|doi=10.1002/14651858.CD007868.pub3|issn=1469-493X|pmc=6398117|pmid=30829399}}</ref> A randomized clinical trial demonstrated that toothpastes that contain [[arginine]] have greater protection against tooth cavitation than the regular fluoride toothpastes containing 1450 ppm alone.<ref>{{Cite journal|last1=Kraivaphan|first1=Petcharat|last2=Amornchat|first2=Cholticha|last3=Triratana|first3=T|last4=Mateo|first4=L.R.|last5=Ellwood|first5=R|last6=Cummins|first6=Diane|last7=Devizio|first7=William|last8=Zhang|first8=Y-P|date=2013-08-28|title=Two-Year Caries Clinical Study of the Efficacy of Novel Dentifrices Containing 1.5% Arginine, an Insoluble Calcium Compound and 1,450 ppm Fluoride|url=https://www.researchgate.net/publication/256289867|journal=Caries Research|volume=47|issue=6|pages=582–590|doi=10.1159/000353183|pmid=23988908|s2cid=17683424|doi-access=free|access-date=2018-05-26|archive-date=2020-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510055506/https://www.researchgate.net/publication/256289867_Two-Year_Caries_Clinical_Study_of_the_Efficacy_of_Novel_Dentifrices_Containing_15_Arginine_an_Insoluble_Calcium_Compound_and_1450_ppm_Fluoride|url-status=live}}</ref> A Cochrane review has confirmed that the use of fluoride gels, normally applied by a dental professional from once to several times a year, assists in the prevention of tooth decay in children and adolescents, reiterating the importance of fluoride as the principal means of caries prevention.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Walsh|first3=Tanya|last4=Chong|first4=Lee Yee|date=2015-06-15|title=Fluoride gels for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=6|article-number=CD002280|doi=10.1002/14651858.CD002280.pub2|issn=1469-493X|pmid=26075879|pmc=7138249}}</ref> Another review concluded that the supervised regular use of a fluoride mouthwash greatly reduced the onset of decay in the permanent teeth of children.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Chong|first2=Lee Yee|last3=Worthington|first3=Helen V.|last4=Walsh|first4=Tanya|date=2016-07-29|title=Fluoride mouthrinses for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=7|issue=2|article-number=CD002284|doi=10.1002/14651858.CD002284.pub2|issn=1469-493X|pmid=27472005|pmc=6457869}}</ref> Professional hygiene care consists of regular dental examinations and professional prophylaxis (cleaning). Sometimes, complete plaque removal is difficult, and a dentist or [[dental hygienist]] may be needed. Along with oral hygiene, radiographs may be taken at dental visits to detect possible dental caries development in high-risk areas of the mouth (e.g., "[[bitewing]]" X-rays, which visualize the crowns of the back teeth). Alternative methods of oral hygiene also exist around the world, such as the use of [[teeth cleaning twig]]s, such as [[miswak]]s in some Middle Eastern and African cultures. There is some limited evidence demonstrating the efficacy of these alternative methods of oral hygiene.<ref>{{cite journal |vauthors=al-Khateeb TL, O'Mullane DM, Whelton H, Sulaiman MI | year = 2003 | title = Periodontal treatment needs among Saudi Arabian adults and their relationship to the use of the Miswak | journal = Community Dental Health| volume = 8 | issue = 4 | pages = 323–328 | pmid = 1790476 | issn = 0265-539X }}</ref> ===Spremembe v prehrani=== [[File:Cavity numbers increase exponentially with sugar consumption.jpg|thumb|left|Annual caries incidence increases exponentially with annual per capita sugar consumption. Data based on 10,553 Japanese children whose individual lower first molars were monitored yearly from ages 6 to 11 years. Caries plotted on a [[Semi-log plot|logarithmic scale]], so line is straight.]] People who eat more [[free sugar]]s get more cavities, with cavities increasing exponentially with increasing sugar intake. Populations with less sugar intake have fewer cavities. In one population, in Nigeria, where sugar consumption was about 2g/day, only two percent of the population, of any age, had had a cavity.<ref>{{cite journal |last1=Sheiham |first1=A |last2=James |first2=WP |title=A new understanding of the relationship between sugars, dental caries and fluoride use: implications for limits on sugars consumption. |journal=Public Health Nutrition|date=October 2014 |volume=17 |issue=10 |pages=2176–84 |doi=10.1017/S136898001400113X |pmid=24892213|pmc=10282617 |doi-access=free }}</ref> Chewy and sticky foods (such as candy, cookies, potato chips, and crackers) tend to adhere to teeth for longer periods. However, dried fruits such as raisins and fresh fruits such as apples and bananas disappear from the mouth quickly and do not appear to be a risk factor. Consumers are not good at assessing which foods remain in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Kashket|first1=S.|last2=Van Houte|first2=J.|last3=Lopez|first3=L. R.|last4=Stocks|first4=S.|date=1991-10-01|title=Lack of correlation between food retention on the human dentition and consumer perception of food stickiness|journal=Journal of Dental Research|volume=70|issue=10|pages=1314–1319|issn=0022-0345|pmid=1939824|doi=10.1177/00220345910700100101|s2cid=24467161}}</ref> For children, the [[American Dental Association]] and the European Academy of Paediatric Dentistry recommend limiting the frequency of sugar-sweetened beverage consumption and not giving baby bottles during sleep (see earlier discussion).<ref>{{cite web |url=https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy |title=Nutrition and tooth decay in infancy |website=European Academy of Paediatric Dentistry |publisher=Kyriaki Tsinidou |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406141205/https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy }}</ref><ref>[http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp Oral Health Topics: Baby Bottle Tooth Decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813180046/http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp |date=2006-08-13 }}, hosted on the American Dental Association website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Parents are also recommended to avoid sharing utensils and cups with their infants to prevent transferring bacteria from the parent's mouth.<ref>[http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf Guideline on Infant Oral Health Care] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206020725/http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf |date=2006-12-06 }}, hosted on the [http://www.aapd.org American Academy of Pediatric Dentistry] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070112073325/http://www.aapd.org/ |date=2007-01-12 }} website. Page accessed January 13, 2007.</ref> [[Xylitol]] is a naturally occurring sugar alcohol that is used in different products as an alternative to sucrose (table sugar). As of 2015, the evidence concerning the use of xylitol in [[chewing gum]] was insufficient to determine if it is effective at preventing caries.<ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|title=The evidence base for professional and self-care prevention--caries, erosion and sensitivity|journal=BMC Oral Health|year=2015|volume=15|issue=Suppl 1|article-number=S4|pmid=26392204|pmc=4580782|doi=10.1186/1472-6831-15-S1-S4|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|last2=Dhar|first2=V|title=Evidence of Effectiveness of Current Therapies to Prevent and Treat Early Childhood Caries|journal=Pediatric Dentistry|year=2015|volume=37|issue=3|pages=246–53|pmid=26063553|url=http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328022551/http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|archive-date=2017-03-28}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Riley P, Moore D, Ahmed F, Sharif MO, Worthington HV|date=March 2015|title=Xylitol-containing products for preventing dental caries in children and adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=3|article-number=CD010743|doi=10.1002/14651858.CD010743.pub2|pmid=25809586|pmc=9345289 }}</ref> ===Drugi ukrepi=== [[File:FluorideTrays07-05-05.jpg|thumb|alt=Refer to caption|Common dentistry trays used to deliver fluoride]] [[File:Sodium fluoride tablets.jpg|thumb|Fluoride is sold in tablets for cavity prevention.]] The use of [[dental sealant]]s is a prevention technique.<ref>{{cite journal |vauthors=Mejare I, Lingstrom P, Petersson LG, Holm AK, Twetman S, Kallestal C, Nordenram G, Lagerlof F, Soder B, Norlund A, Axelsson S, Dahlgren H |year=2003 |title=Caries-preventive effect of fissure sealants: a systematic review |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=61 |issue=6|pages=321–330 |doi=10.1080/00016350310007581|pmid=14960003 |s2cid=57252105 }}</ref> A sealant is a thin plastic-like coating applied to the chewing surfaces of the molars to prevent food from being trapped inside pits and fissures. This deprives resident plaque bacteria of carbohydrates, preventing the formation of pit-and-fissure caries. Sealants are usually applied to children's teeth as soon as the teeth erupt, but adults also receive them if they were not previously done. Sealants can wear out and fail to prevent food and plaque bacteria from entering pits and fissures, and must be replaced. Therefore, they must be checked regularly by dental professionals. Dental sealants are more effective at preventing occlusal decay compared to fluoride varnish applications.<ref>{{Cite journal|last1=Ahovuo-Saloranta|first1=Anneli|last2=Forss|first2=Helena|last3=Hiiri|first3=Anne|last4=Nordblad|first4=Anne|last5=Mäkelä|first5=Marjukka|date=2016-01-18|title=Pit and fissure sealants versus fluoride varnishes for preventing dental decay in the permanent teeth of children and adolescents|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2016 |issue=1|article-number=CD003067|doi=10.1002/14651858.CD003067.pub4|issn=1469-493X|pmid=26780162|pmc=7177291}}</ref>{{Update inline|reason=Updated version https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/33142363|date = January 2021}} Calcium, found in foods such as milk and green vegetables, is often recommended to protect against dental caries. [[Fluoride]] helps prevent decay of a tooth by binding to the hydroxyapatite crystals in enamel.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 7</ref> ''Streptococcus mutans'' is the leading cause of tooth decay. Low-concentration fluoride ions act as a bacteriostatic therapeutic agent. High-concentration fluoride ions are bactericidal.<ref>{{cite journal|last1=A|first1=Deepti|last2=Jeevarathan |first2=J|last3=Muthu|first3=MS|last4=Prabhu V|first4=Rathna|last5=Chamundeswari|date=2008-01-01|title=Effect of Fluoride Varnish on Streptococcus mutans Count in Saliva of Caries Free Children Using Dentocult SM Strip Mutans Test: A Randomized Controlled Triple Blind Study|journal=International Journal of Clinical Pediatric Dentistry|volume=1|issue=1|pages=1–9|doi=10.5005/jp-journals-10005-1001|issn=0974-7052|pmc=4086538|pmid=25206081}}</ref> The incorporated fluorine makes enamel more resistant to demineralization and, thus, resistant to decay.<ref>Ross, Michael H., Kaye, Gordon I. and Pawlina, Wojciech (2003). ''Histology: A Text and Atlas''. 4th edition, p. 453. {{ISBN|0-683-30242-6}}.</ref> Fluoride can be found in either topical or systemic form.<ref name="Takahashi-2015">{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd011850|title=Fluoride supplementation in pregnant women for preventing dental caries in the primary teeth of their children|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8 |article-number=CD011850|year=2015|last1=Takahashi|first1=Rena|last2=Ota|first2=Erika|last3=Hoshi|first3=Keika|last4=Naito|first4=Toru|last5=Toyoshima|first5=Yoshihiro|last6=Yuasa|first6=Hidemichi|last7=Mori|first7=Rintaro|editor1-last=Mori|editor1-first=Rintaro|doi-access=free}}</ref> Topical fluoride is more highly recommended than systemic intake to protect the surface of the teeth.<ref>Limited evidence suggests fluoride varnish applied twice yearly is effective for caries prevention in children at {{cite web|url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203023447/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|archive-date=2013-12-03|access-date=2013-07-30}}</ref> Topical fluoride is used in toothpaste, mouthwash and fluoride varnish.<ref name="Takahashi-2015" /> Standard fluoride toothpaste (1,000–1,500 ppm) is more effective than low fluoride toothpaste (< 600ppm) to prevent dental caries.<ref>{{cite journal|last1=Santos|first1=A. P. P.|last2=Oliveira|first2=B. H.|last3=Nadanovsky|first3=P.|date=2013-01-01|title=Effects of low and standard fluoride toothpastes on caries and fluorosis: systematic review and meta-analysis|journal=Caries Research|volume=47|issue=5|pages=382–390|doi=10.1159/000348492|issn=1421-976X|pmid=23572031|s2cid=207625475}}</ref> It is recommended that all adult patients use fluoridated toothpaste with at least 1350ppm fluoride content, brushing at least 2 times per day, and brushing right before bed. For children and young adults, use fluoridated toothpaste with 1350ppm to 1500ppm fluoride content, brushing 2 times per day, and brushing right before bed. The American Dental Association Council recommends that for children under 3 years old, caregivers begin brushing their teeth with no more than a smear of fluoridated toothpaste. Supervised toothbrushing must also be performed for children below 8 years of age to prevent swallowing of toothpaste.<ref>{{Cite journal|date=February 2014|title=Fluoride toothpaste use for young children|journal=The Journal of the American Dental Association|volume=145|issue=2|pages=190–191|doi=10.14219/jada.2013.47|pmid=24487611|issn=0002-8177|author1=American Dental Association Council on Scientific Affairs|doi-access=free}}</ref> After brushing with fluoride toothpaste, rinsing should be avoided and the excess spat out.<ref>{{cite web|url=http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|title=Delivering Better Oral Health: An evidence-based toolkit for prevention, second edition|date=April 2009|publisher=Department of Health / British Association for the Study of Community Dentistry|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100810041346/http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|archive-date=2010-08-10}}</ref> Many dental professionals include application of topical fluoride solutions as part of routine visits and recommend the use of xylitol and [[amorphous calcium phosphate]] products. [[Silver diammine fluoride]] may work better than fluoride varnish to prevent cavities.<ref>{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016|url-status=live|access-date=7 March 2016}}</ref> Systemic fluoride is found as lozenges, tablets, drops and water fluoridation. These are ingested orally to provide fluoride systemically.<ref name="Takahashi-2015" /> [[Water fluoridation]] is beneficial in preventing tooth decay, especially in low socioeconomic areas, where other forms of fluoride are not available. A Cochrane systematic review found no evidence that taking fluoride systemically daily in pregnant women was effective in preventing dental decay in their offspring.<ref name="Takahashi-2015" /> While some products containing chlorhexidine have been shown to limit the progression of existing tooth decay, there is currently no evidence suggesting that chlorhexidine gels and varnishes can prevent dental caries or reduce the population of ''Streptococcus mutans'' in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Oliveira-Neto|first2=Jeronimo M|last3=Moore|first3=Deborah|date=2015-04-13|title=Chlorhexidine treatment for the prevention of dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=4|article-number=CD008457|doi=10.1002/14651858.cd008457.pub2|pmid=25867816|issn=1465-1858|pmc=10726983}}</ref> An oral health assessment performed before a child reaches the age of one may help with managing caries. The oral health assessment should include checking the child's history, a clinical examination, checking the risk of caries in the child including the state of their [[Occlusion (dentistry)|occlusion]] and assessing how well equipped the child's parent or carer is to help the child prevent caries.<ref name="sdcep-2010" /> To increase a child's cooperation in caries management further, good communication by the dentist and the rest of the staff of a dental practice should be used. This communication can be improved by calling the child by their name, maintaining eye contact, and including them in conversations about their treatment.<ref name="sdcep-2010">{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|access-date=7 March 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016}}</ref> V razvoju so tudi [[Cepivo|cepiva]], ki bi ščitila pred zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last=Russell|first=MW |author2=Childers, NK |author3=Michalek, SM |author4=Smith, DJ |author5=Taubman, MA|title=A Caries Vaccine? The state of the science of immunization against dental caries|journal=Caries Research|date=May–Jun 2004|volume=38 |issue=3|pages=230–5|pmid=15153693|doi=10.1159/000077759|s2cid=5238758 |doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] [[Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti]] 447u9z6lbffmqtpw6o64u6tbtybgjkh 6705436 6705432 2026-07-01T22:18:52Z Marko3 1829 /* Preprečevanje */ 6705436 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Zobna gniloba | synonyms = zobni karies, zobna piškavost<ref name=sms/> | image = Dental Caries Cavity 2.JPG | caption = Razgradnja zoba zaradi zobne gnilobe | image_size = 300 | field = [[zobozdravstvo]] | pronounce = | symptoms = [[zobobol]], oteženo prehranjevanje<ref name=Lau2014/><ref name=WHO2012/> | complications = [[parodontalna bolezen|vnetje obzobnih tkiv]], [[izguba zoba]], okužba ali [[zobni ognojek|ognojek]]<ref name=Lau2014/><ref name=Taber2013/> | onset = | duration = dolgotrajno | causes = bakterije, ki proizvajajo kisline iz ostankov hrane<ref name=Peads2014/> | risks = prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji, [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]], zdravila, ki zavirajo tvorbo sline<ref name=Peads2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = prehrana z nizko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, ščetkanje zob, [[fluor]], [[nitkanje zob]]<ref name=WHO2012/><ref name=Oli2017/> | treatment = | medication = [[paracetamol]], [[ibuprofen]]<ref name=Silk2014/> | frequency = 3,6&nbsp;milijarde (2016)<ref name=WHO2016Epi/> | deaths = }} '''Zobna gniloba''' ali '''zobni karies''' je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026.</ref> Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo [[Ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], pri čemer nastanejo [[organske kisline]].<ref name=Vrbic/><ref name="Silk2014">{{cite journal|last1=Silk|first1=H|title=Diseases of the mouth|journal=Primary Care: Clinics in Office Practice|date=March 2014|volume=41|issue=1|pages=75–90|pmid=24439882|doi=10.1016/j.pop.2013.10.011|s2cid=9127595}}</ref> Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz [[Hidroksiapatit|hidroksiapatita]], penetrirajo v notranjost [[Sklenina|sklenine]] in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.<ref name=Vrbic>Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12.</ref> Nastala '''zobna kaviteta''' je lahko različno obarvana, od rumene do črne.<ref name="Lau2014">{{cite journal|last1=Laudenbach|first1=JM|last2=Simon|first2=Z|title=Common Dental and Periodontal Diseases: Evaluation and Management|journal=The Medical Clinics of North America|date=November 2014|volume=98|issue=6|pages=1239–1260|pmid=25443675|doi=10.1016/j.mcna.2014.08.002}}</ref> Simptomi vključujejo [[zobobol]] in težave pri prehranjevanju.<ref name="Lau2014" /><ref name="WHO2012" /> Možni zapleti so [[parodontalna bolezen]] (vnetje obzobnih tkiv), [[izpad zoba]], [[okužba|okužbe]] in zobni ali obzobni [[ognojek]].<ref name="Lau2014" /><ref name="Taber2013" /> Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv. <!-- Vzrok --> Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva ([[sklenina|sklenino]], [[zobovina|zobovino]] in [[zobni cement]]).<ref name=Peads2014/> Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini.<ref name=Peads2014/> Primarni vir energije teh bakterij so [[Enostavni sladkor|enostavni sladkorji]], zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe.<ref name=Peads2014/> Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina.<ref name=Peads2014/> Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]] in uporaba nekaterih zdravil,<ref name=Peads2014/> vključno s [[psihostimulans]]i, [[antihistaminik]]i in [[antidepresiv]]i.<ref name="Peads2014">{{cite journal|last1=SECTION ON ORAL|first1=HEALTH|last2=SECTION ON ORAL|first2=HEALTH|title=Maintaining and improving the oral health of young children|journal=Pediatrics|date=December 2014|volume=134|issue=6|pages=1224–9|pmid=25422016|doi=10.1542/peds.2014-2984|s2cid=32580232|doi-access=free}}</ref> Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma [[Dlesnin umik|dlesninim umikom]], pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.<ref name=Silk2014/><ref>{{cite journal|last1=Schwendicke|first1=F|last2=Dörfer|first2=CE|last3=Schlattmann|first3=P|last4=Page|first4=LF|last5=Thomson|first5=WM|last6=Paris|first6=S|title=Socioeconomic Inequality and Caries: A Systematic Review and Meta-Analysis|journal=Journal of Dental Research|date=January 2015|volume=94|issue=1|pages=10–18|pmid=25394849|doi=10.1177/0022034514557546|s2cid=24227334}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom.<ref name=WHO2012/><ref name=Peads2014/> Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje.<ref name="Peads2014"/><ref name=Silk2014/> Fluoridi lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name=WHO2012/> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluorom.<ref name="Vrbic" /> Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke.<ref name=Peads2014/> Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi.<ref name=Silk2014/> Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba.<ref name=Silk2014/> Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba.<ref>{{cite journal|last1=Otsu|first1=K|last2=Kumakami-Sakano|first2=M|last3=Fujiwara|first3=N|last4=Kikuchi|first4=K|last5=Keller|first5=L|last6=Lesot|first6=H|last7=Harada|first7=H|title=Stem cell sources for tooth regeneration: current status and future prospects|journal=Frontiers in Physiology|year=2014|volume=5|page=36|pmid=24550845|doi=10.3389/fphys.2014.00036|pmc=3912331|doi-access=free}}</ref> Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab.<ref name=WHO2012/> Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta [[paracetamol]] in [[ibuprofen]].<ref name=Silk2014/> <!-- Epidemiologija -->Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju.<ref name="WHO2016Epi">{{Cite web|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|title=Oral health|publisher=World Health Organization|language=en|access-date=2019-09-14|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017233214/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|url-status=live}}</ref> Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo.<ref name="WHO2012">{{cite web|title=Oral health Fact sheet N°318|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|publisher=World Health Organization|access-date=10 December 2014|date=April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208132427/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|archive-date=8 December 2014}}</ref> Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva.<ref name="Lancet2012Epi">{{cite journal|last1=Vos|first1=Theo|last2=Flaxman|first2=Abraham D.|last3=Naghavi|first3=Mohsen|last4=Lozano|first4=Rafael|last5=Michaud|first5=Catherine|last6=Ezzati|first6=Majid|last7=Shibuya|first7=Kenji|last8=Salomon|first8=Joshua A.|last9=Abdalla|first9=Safa|last10=Aboyans|first10=Victor|last11=Abraham|first11=Jerry|last12=Ackerman|first12=Ilana|last13=Aggarwal|first13=Rakesh|last14=Ahn|first14=Stephanie Y.|last15=Ali|first15=Mohammed K.|last16=Alvarado|first16=Miriam|last17=Anderson|first17=H. Ross|last18=Anderson|first18=Laurie M.|last19=Andrews|first19=Kathryn G.|last20=Atkinson|first20=Charles|last21=Baddour|first21=Larry M.|last22=Bahalim|first22=Adil N.|last23=Barker-Collo|first23=Suzanne|last24=Barrero|first24=Lope H.|last25=Bartels|first25=David H.|last26=Basáñez|first26=Maria-Gloria|last27=Baxter|first27=Amanda|last28=Bell|first28=Michelle L.|last29=Benjamin|first29=Emelia J.|last30=Bennett|first30=Derrick|last31=Bernabé|first31=Eduardo|last32=Bhalla|first32=Kavi|last33=Bhandari|first33=Bishal|last34=Bikbov|first34=Boris|last35=Bin Abdulhak|first35=Aref|last36=Birbeck|first36=Gretchen|last37=Black|first37=James A.|last38=Blencowe|first38=Hannah|last39=Blore|first39=Jed D.|last40=Blyth|first40=Fiona|last41=Bolliger|first41=Ian|last42=Bonaventure|first42=Audrey|last43=Boufous|first43=Soufiane|last44=Bourne|first44=Rupert|last45=Boussinesq|first45=Michel|last46=Braithwaite|first46=Tasanee|last47=Brayne|first47=Carol|last48=Bridgett|first48=Lisa|last49=Brooker|first49=Simon|last50=Brooks|first50=Peter|last51=Brugha|first51=Traolach S.|last52=Bryan-Hancock|first52=Claire|last53=Bucello|first53=Chiara|last54=Buchbinder|first54=Rachelle|last55=Buckle|first55=Geoffrey|last56=Budke|first56=Christine M.|last57=Burch|first57=Michael|last58=Burney|first58=Peter|last59=Burstein|first59=Roy|last60=Calabria|first60=Bianca|last61=Campbell|first61=Benjamin|last62=Canter|first62=Charles E.|last63=Carabin|first63=Hélène|last64=Carapetis|first64=Jonathan|last65=Carmona|first65=Loreto|last66=Cella|first66=Claudia|last67=Charlson|first67=Fiona|last68=Chen|first68=Honglei|last69=Cheng|first69=Andrew Tai-Ann|last70=Chou|first70=David|last71=Chugh|first71=Sumeet S.|last72=Coffeng|first72=Luc E.|last73=Colan|first73=Steven D.|last74=Colquhoun|first74=Samantha|last75=Colson|first75=K. Ellicott|last76=Condon|first76=John|last77=Connor|first77=Myles D.|last78=Cooper|first78=Leslie T.|last79=Corriere|first79=Matthew|last80=Cortinovis|first80=Monica|last81=de Vaccaro|first81=Karen Courville|last82=Couser|first82=William|last83=Cowie|first83=Benjamin C.|last84=Criqui|first84=Michael H.|last85=Cross|first85=Marita|last86=Dabhadkar|first86=Kaustubh C.|last87=Dahiya|first87=Manu|last88=Dahodwala|first88=Nabila|last89=Damsere-Derry|first89=James|last90=Danaei|first90=Goodarz|last91=Davis|first91=Adrian|last92=De Leo|first92=Diego|last93=Degenhardt|first93=Louisa|last94=Dellavalle|first94=Robert|last95=Delossantos|first95=Allyne|last96=Denenberg|first96=Julie|last97=Derrett|first97=Sarah|last98=Des Jarlais|first98=Don C.|last99=Dharmaratne|first99=Samath D.|last100=Dherani|first100=Mukesh|last101=Diaz-Torne|first101=Cesar|last102=Dolk|first102=Helen|last103=Dorsey|first103=E. Ray|last104=Driscoll|first104=Tim|last105=Duber|first105=Herbert|last106=Ebel|first106=Beth|last107=Edmond|first107=Karen|last108=Elbaz|first108=Alexis|last109=Ali|first109=Suad Eltahir|last110=Erskine|first110=Holly|last111=Erwin|first111=Patricia J.|last112=Espindola|first112=Patricia|last113=Ewoigbokhan|first113=Stalin E.|last114=Farzadfar|first114=Farshad|last115=Feigin|first115=Valery|last116=Felson|first116=David T.|last117=Ferrari|first117=Alize|last118=Ferri|first118=Cleusa P.|last119=Fèvre|first119=Eric M.|last120=Finucane|first120=Mariel M.|last121=Flaxman|first121=Seth|last122=Flood|first122=Louise|last123=Foreman|first123=Kyle|last124=Forouzanfar|first124=Mohammad H.|last125=Fowkes|first125=Francis Gerry R.|last126=Franklin|first126=Richard|last127=Fransen|first127=Marlene|last128=Freeman|first128=Michael K.|last129=Gabbe|first129=Belinda J.|last130=Gabriel|first130=Sherine E.|last131=Gakidou|first131=Emmanuela|last132=Ganatra|first132=Hammad A.|last133=Garcia|first133=Bianca|last134=Gaspari|first134=Flavio|last135=Gillum|first135=Richard F.|last136=Gmel|first136=Gerhard|last137=Gosselin|first137=Richard|last138=Grainger|first138=Rebecca|last139=Groeger|first139=Justina|last140=Guillemin|first140=Francis|last141=Gunnell|first141=David|last142=Gupta|first142=Ramyani|last143=Haagsma|first143=Juanita|last144=Hagan|first144=Holly|last145=Halasa|first145=Yara A.|last146=Hall|first146=Wayne|last147=Haring|first147=Diana|last148=Haro|first148=Josep Maria|last149=Harrison|first149=James E.|last150=Havmoeller|first150=Rasmus|last151=Hay|first151=Roderick J.|last152=Higashi|first152=Hideki|last153=Hill|first153=Catherine|last154=Hoen|first154=Bruno|last155=Hoffman|first155=Howard|last156=Hotez|first156=Peter J.|last157=Hoy|first157=Damian|last158=Huang|first158=John J.|last159=Ibeanusi|first159=Sydney E.|last160=Jacobsen|first160=Kathryn H.|last161=James|first161=Spencer L.|last162=Jarvis|first162=Deborah|last163=Jasrasaria|first163=Rashmi|last164=Jayaraman|first164=Sudha|last165=Johns|first165=Nicole|last166=Jonas|first166=Jost B.|last167=Karthikeyan|first167=Ganesan|last168=Kassebaum|first168=Nicholas|last169=Kawakami|first169=Norito|last170=Keren|first170=Andre|last171=Khoo|first171=Jon-Paul|last172=King|first172=Charles H.|last173=Knowlton|first173=Lisa Marie|last174=Kobusingye|first174=Olive|last175=Koranteng|first175=Adofo|last176=Krishnamurthi|first176=Rita|last177=Lalloo|first177=Ratilal|last178=Laslett|first178=Laura L.|last179=Lathlean|first179=Tim|last180=Leasher|first180=Janet L.|last181=Lee|first181=Yong Yi|last182=Leigh|first182=James|last183=Lim|first183=Stephen S.|last184=Limb|first184=Elizabeth|last185=Lin|first185=John Kent|last186=Lipnick|first186=Michael|last187=Lipshultz|first187=Steven E.|last188=Liu|first188=Wei|last189=Loane|first189=Maria|last190=Ohno|first190=Summer Lockett|last191=Lyons|first191=Ronan|last192=Ma|first192=Jixiang|last193=Mabweijano|first193=Jacqueline|last194=MacIntyre|first194=Michael F.|last195=Malekzadeh|first195=Reza|last196=Mallinger|first196=Leslie|last197=Manivannan|first197=Sivabalan|last198=Marcenes|first198=Wagner|last199=March|first199=Lyn|last200=Margolis|first200=David J.|last201=Marks|first201=Guy B.|last202=Marks|first202=Robin|last203=Matsumori|first203=Akira|last204=Matzopoulos|first204=Richard|last205=Mayosi|first205=Bongani M.|last206=McAnulty|first206=John H.|last207=McDermott|first207=Mary M.|last208=McGill|first208=Neil|last209=McGrath|first209=John|last210=Medina-Mora|first210=Maria Elena|last211=Meltzer|first211=Michele|last212=Mensah|first212=George A.|last213=Merriman|first213=Tony R.|last214=Meyer|first214=Ana-Claire|last215=Miglioli|first215=Valeria|last216=Miller|first216=Matthew|last217=Miller|first217=Ted R.|last218=Mitchell|first218=Philip B.|last219=Mocumbi|first219=Ana Olga|last220=Moffitt|first220=Terrie E.|last221=Mokdad|first221=Ali A.|last222=Monasta|first222=Lorenzo|last223=Montico|first223=Marcella|last224=Moradi-Lakeh|first224=Maziar|last225=Moran|first225=Andrew|last226=Morawska|first226=Lidia|last227=Mori|first227=Rintaro|last228=Murdoch|first228=Michele E.|last229=Mwaniki|first229=Michael K.|last230=Naidoo|first230=Kovin|last231=Nair|first231=M. Nathan|last232=Naldi|first232=Luigi|last233=Narayan|first233=K. M. Venkat|last234=Nelson|first234=Paul K.|last235=Nelson|first235=Robert G.|last236=Nevitt|first236=Michael C.|last237=Newton|first237=Charles R.|last238=Nolte|first238=Sandra|last239=Norman|first239=Paul|last240=Norman|first240=Rosana|last241=O'Donnell|first241=Martin|last242=O'Hanlon|first242=Simon|last243=Olives|first243=Casey|last244=Omer|first244=Saad B.|last245=Ortblad|first245=Katrina|last246=Osborne|first246=Richard|last247=Ozgediz|first247=Doruk|last248=Page|first248=Andrew|last249=Pahari|first249=Bishnu|last250=Pandian|first250=Jeyaraj Durai|last251=Rivero|first251=Andrea Panozo|last252=Patten|first252=Scott B.|last253=Pearce|first253=Neil|last254=Padilla|first254=Rogelio Perez|last255=Perez-Ruiz|first255=Fernando|last256=Perico|first256=Norberto|last257=Pesudovs|first257=Konrad|last258=Phillips|first258=David|last259=Phillips|first259=Michael R.|last260=Pierce|first260=Kelsey|last261=Pion|first261=Sébastien|last262=Polanczyk|first262=Guilherme V.|last263=Polinder|first263=Suzanne|last264=Pope|first264=C. Arden|last265=Popova|first265=Svetlana|last266=Porrini|first266=Esteban|last267=Pourmalek|first267=Farshad|last268=Prince|first268=Martin|last269=Pullan|first269=Rachel L.|last270=Ramaiah|first270=Kapa D.|last271=Ranganathan|first271=Dharani|last272=Razavi|first272=Homie|last273=Regan|first273=Mathilda|last274=Rehm|first274=Jürgen T.|last275=Rein|first275=David B.|last276=Remuzzi|first276=Guiseppe|last277=Richardson|first277=Kathryn|last278=Rivara|first278=Frederick P.|last279=Roberts|first279=Thomas|last280=Robinson|first280=Carolyn|last281=De Leòn|first281=Felipe Rodriguez|last282=Ronfani|first282=Luca|last283=Room|first283=Robin|last284=Rosenfeld|first284=Lisa C.|last285=Rushton|first285=Lesley|last286=Sacco|first286=Ralph L.|last287=Saha|first287=Sukanta|last288=Sampson|first288=Uchechukwu|last289=Sanchez-Riera|first289=Lidia|last290=Sanman|first290=Ella|last291=Schwebel|first291=David C.|last292=Scott|first292=James Graham|last293=Segui-Gomez|first293=Maria|last294=Shahraz|first294=Saeid|last295=Shepard|first295=Donald S.|last296=Shin|first296=Hwashin|last297=Shivakoti|first297=Rupak|last298=Singh|first298=David|last299=Singh|first299=Gitanjali M.|last300=Singh|first300=Jasvinder A.|last301=Singleton|first301=Jessica|last302=Sleet|first302=David A.|last303=Sliwa|first303=Karen|last304=Smith|first304=Emma|last305=Smith|first305=Jennifer L.|last306=Stapelberg|first306=Nicolas J. C.|last307=Steer|first307=Andrew|last308=Steiner|first308=Timothy|last309=Stolk|first309=Wilma A.|last310=Stovner|first310=Lars Jacob|last311=Sudfeld|first311=Christopher|last312=Syed|first312=Sana|last313=Tamburlini|first313=Giorgio|last314=Tavakkoli|first314=Mohammad|last315=Taylor|first315=Hugh R.|last316=Taylor|first316=Jennifer A.|last317=Taylor|first317=William J.|last318=Thomas|first318=Bernadette|last319=Thomson|first319=W. Murray|last320=Thurston|first320=George D.|last321=Tleyjeh|first321=Imad M.|last322=Tonelli|first322=Marcello|last323=Towbin|first323=Jeffrey A.|last324=Truelsen|first324=Thomas|last325=Tsilimbaris|first325=Miltiadis K.|last326=Ubeda|first326=Clotilde|last327=Undurraga|first327=Eduardo A.|last328=van der Werf|first328=Marieke J.|last329=van Os|first329=Jim|last330=Vavilala|first330=Monica S.|last331=Venketasubramanian|first331=N.|last332=Wang|first332=Mengru|last333=Wang|first333=Wenzhi|last334=Watt|first334=Kerrianne|last335=Weatherall|first335=David J.|last336=Weinstock|first336=Martin A.|last337=Weintraub|first337=Robert|last338=Weisskopf|first338=Marc G.|last339=Weissman|first339=Myrna M.|last340=White|first340=Richard A.|last341=Whiteford|first341=Harvey|last342=Wiersma|first342=Steven T.|last343=Wilkinson|first343=James D.|last344=Williams|first344=Hywel C.|last345=Williams|first345=Sean R. M.|last346=Witt|first346=Emma|last347=Wolfe|first347=Frederick|last348=Woolf|first348=Anthony D.|last349=Wulf|first349=Sarah|last350=Yeh|first350=Pon-Hsiu|last351=Zaidi|first351=Anita K. M.|last352=Zheng|first352=Zhi-Jie|last353=Zonies|first353=David|last354=Lopez|first354=Alan D.|last355=Murray|first355=Christopher J. L.|last356=AlMazroa|first356=Mohammad A.|last357=Memish|first357=Ziad A.|title=Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010|journal=Lancet (London, England)|volume=380|issue=9859|date=15 December 2012|issn=1474-547X|pmid=23245607|pmc=6350784|doi=10.1016/S0140-6736(12)61729-2|pages=2163–2196|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23245607|access-date=4 May 2026}}</ref> Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.<ref name="Silk2014" /> {{TOC limit|3}} ==Znaki in simptomi== [[Slika:ToothMontage3.jpg|thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|'''(A)''' Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. '''(B)''' Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). '''(C)''' Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. '''(D)''' V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za [[Zobna zalivka|zalivko]].]] Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.<ref>[http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 Health Promotion Board: Dental Caries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901014808/http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 |date=2010-09-01 }}, affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006.</ref> Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name=Vrbic/><ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji.<ref name="NYT">{{cite news|title=A Closer Look at Teeth May Mean More Fillings|url=https://www.nytimes.com/2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|access-date=November 30, 2011|newspaper=The New York Times|date=November 28, 2011|author=Richie S. King|quote=An incipient carious lesion is the initial stage of structural damage to the enamel, usually caused by a bacterial infection that produces tooth-dissolving acid.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129223056/http://www.nytimes.com//2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|archive-date=November 29, 2011}}</ref> Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.babit.si/zobozdravstvo/karies-zobna-gniloba/|title=Kaj je karies in kako ga zdravimo?|accessdate=27. 6. 2026|website=www.babit.si}}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča ​​lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151030052831/http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html |date=2015-10-30 }}." Page accessed July 18, 2007.</ref> Ko sta sklenina in [[zobovina]] uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači.<ref name="medline">{{MedlinePlusEncyclopedia|001055|Dental Cavities}}</ref> Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo [[Zobna pulpa|zobno pulpo]] v središču zoba, se lahko pojavi [[zobobol]], ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk. Zobna gniloba lahko povzroča tudi [[zadah]] in neprijeten okus v ustih.<ref>[https://web.archive.org/web/20180630212354/http://www.med.nyu.edu/patientcare/patients/library/article.html%3FChunkIID%3D11496 Tooth Decay], hosted on the [[NYU Langone Medical Center|New York University Medical Center]] website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna [[Mehko tkivo|mehka tkiva]]. Nekateri zapleti, kot sta [[tromboza kavernoznega sinusa]] in [[flegmona ustnega dna]] (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.<ref>[http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis Cavernous Sinus Thrombosis] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527163130/http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis |date=2008-05-27 }}, hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.</ref><ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|001047|Ludwig's Anigna}}</ref><ref>Hartmann, Richard W. [http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html Ludwig's Angina in Children] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709045030/http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html |date=2008-07-09 }}, hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.</ref> ==Vzrok== [[Slika:Dental caries etiology diagram.png|thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat '''(1)''', mikroorganizmi v zobnih oblogah '''(2)''', dovzetna zobna površina '''(3)''' in čas '''(4)'''; tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe '''(5)'''. Slina '''(6)''' in fluorid '''(7)''' sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe.]] Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je [[saharoza]]) in čas.<ref>{{cite book |vauthors=Southam JC, Soames JV |chapter=2. Dental Caries |title=Oral pathology |publisher=Oxford Univ. Press |location=Oxford |year=1993 |isbn=978-0-19-262214-3 |edition=2nd}}</ref> To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge.<ref>{{Cite journal|last1=Wong|first1=Allen|last2=Young|first2=Douglas A.|last3=Emmanouil|first3=Dimitris E.|last4=Wong|first4=Lynne M.|last5=Waters|first5=Ashley R.|last6=Booth|first6=Mark T.|date=2013-06-01|title=Raisins and oral health|journal=Journal of Food Science|volume=78|issue=Suppl 1 |pages=A26–29|doi=10.1111/1750-3841.12152|issn=1750-3841|pmid=23789933|doi-access=free}}</ref> Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v [[Ustna votlina|ustni votlini]], ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.<ref>{{cite book |vauthors=Smith B, Pickard HM, Kidd EA |chapter=1. Why restore teeth?|title=Pickard's manual of operative dentistry |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-261808-5 |edition=6th}}</ref> Zobno gnilobo povzroča [[biofilm]] na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so [[saharoza]], [[fruktoza]] in [[glukoza]], organske kisline, zlasti [[mlečna kislina|mlečno kislino]].<ref name="Soro 2024">{{cite book |vauthors=Soro SA, Lamont RJ, Egland PG, Koo H, Liu Y |title=Molecular Medical Microbiology |chapter=Chapter 44-Dental caries | publisher=Elsevier | year=2024 |isbn=978-0-12-818619-0 |doi=10.1016/b978-0-12-818619-0.00036-8 |pages=915–930}}</ref><ref name="Hardie1982">{{cite journal |author=Hardie JM |title=The microbiology of dental caries |journal=Dental Update|volume=9 |issue=4 |pages=199–200, 202–4, 206–8 |date=May 1982 |pmid=6959931 }}</ref><ref name="holloway1983">{{cite journal |author=Holloway PJ |title=The role of sugar in the etiology of dental caries |journal=Journal of Dentistry|volume=11 |issue=3 |pages=189–213 |date=September 1983 |doi=10.1016/0300-5712(83)90182-3 |last2=Moore |first2=W.J. |pmid=6358295}}</ref> Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.<ref>Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. [http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 Social inequalities in oral health: from evidence to action] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619131928/http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 |date=2015-06-19 }}. London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com</ref> ===Bakterije=== [[Slika:Streptococcus mutans 01.jpg|right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij ''Streptococcus mutans'']]{{See also|Ustna flora}} Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije ''[[Streptococcus mutans]],'' ''[[Streptococcus sobrinus]]'' in [[Lactobacillus|laktobacili]]. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij.<ref>{{Cite journal|last1=Marsh|first1=Philip D.|last2=Head|first2=David A.|last3=Devine|first3=Deirdre A.|year=2015|title=Dental plaque as a biofilm and a microbial community—Implications for treatment|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|journal=Journal of Oral Biosciences|volume=57|issue=4|pages=185–191|doi=10.1016/j.job.2015.08.002|s2cid=86407760|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829091308/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|archive-date=29 August 2021}} [http://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ Alt URL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508033258/https://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ |date=2021-05-08 }}</ref> Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob.<ref>{{Cite journal|last=Marsh|first=P|year=1994|title=Microbial ecology of dental plaque and its significance in health and disease|journal=Advances in Dental Research|volume=8|issue=2|pages=263–71|doi=10.1177/08959374940080022001|pmid=7865085|s2cid=32327358}}</ref> Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.<ref>[http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION=7 Cavities/tooth decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315144137/http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION%3D7 |date=2008-03-15 }}, hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.</ref> V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi ''Streptococcus mutans'' in vrste iz družine ''Lactobacillus''. ''Streptococcus mutans'' si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij.<ref name="Hardie1982" /> Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so ''[[Lactobacillus acidophilus]]'', ''[[Actinomyces|Actinomyces spp.]]'', ''[[Nocardia spp.]]'', in ''Streptococcus mutans''. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini [[Kočnik|kočnikov]]). Utori na griznih ploskvah [[Kočnik|kočnikov]] in [[Ličnik|ličnikov]] zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod [[Dlesni|dlesnijo]] – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge. Kariogene bakterije, zlasti ''S. mutans'', se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.<ref>{{citation |journal=Pediatric Dentistry|date=Sep–Oct 2008 |volume=30 |number=5 |pages=375–87 |title=Association of mutans streptococci between caregivers and their children |last1=Douglass |first1=JM |last2=Li |first2=Y |last3=Tinanoff |first3=N.|pmid=18942596 }}</ref> ===Sladkorji v prehrani=== Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino.<ref name="Soro 2024"/><ref name="holloway1983"/> Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali [[Ustna voda|ustno vodico]]. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob.<ref>{{cite journal |author=Silverstone LM |title=Remineralization and enamel caries: new concepts |journal=Dental Update|volume=10 |issue=4 |pages=261–73 |date=May 1983 |pmid=6578983 }}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. ''S. mutans'' se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.<ref>Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock&nbsp;– ''Biology of Microorganisms''. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705</ref> Živilom so večkrat dodani nefermentirajoči ogljikovi hidrati za nadomeščanje sladkorja. Le-ti imajo prav tako sladkast okus, nimajo pa tolikšne hranilne vrednosti. Nefermentirajoči ogljikovi hidrati imajo nizek kariogeni potencial in ne povzročajo kariesa. Mednje sodijo vlaknine, [[Umetno sladilo|umetna]] [[Umetno sladilo|sladila]] ([[ciklamat]], [[aspartam]], [[saharin]]), sladkorni alkoholi ali polioli ([[sorbitol]], [[manitol]], [[ksilitol]]), [[stevija]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf|title=Vzgoja za ustno zdravje|date=2015|accessdate=28. 6. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}</ref> ===Izpostavljenost=== [[Slika:Stephan curve.png|thumb|Stephanova krivulja, ki prikazuje nenaden upad vrednosti pH v zobnih oblogah po splaknjenju ustne votline z raztopino glukoze; pH se ponovno normalizira po 30–60&nbsp;minutah. Neto demineralizacija trdih zobnih tkiv se dogaja pod kritično vrednostjo pH (5,5), kar je prikazano v rumeni barvi.]] Verjetnost nastanka zobne gnilobe je povezano s pogostnostjo izpostavljenosti zob kariogenim (kislinskim) okoliščinam.<ref name="WHOSugarsCaries">{{cite web |title=Sugars and dental caries |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/sugars-and-dental-caries |website=World Health Organization |publisher=WHO |access-date=April 29, 2026}}</ref> Po obrokih oziroma prigrizkih bakterije v ustih presnavljajo sladkorje, pri čemer nastajajo kisli stranski proizvodi, ki znižujejo [[pH]]. Čez čas se pH normalizira zaradi pufrske sposobnosti sline in zastopljenih mineralov na površini zob. Med vsako izpostavljenostjo kislemu okolju se deli anorganskih mineralov na površini zoba raztopijo in lahko ostanejo raztopljeni do dve uri.<ref>[http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ Dental Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630205712/http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ |date=2006-06-30 }}, hosted on the University of California, Los Angeles School of Dentistry website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Ker so zobje v teh obdobjih kislega okolja ranljivi, je razvoj zobne gnilobe močno odvisen od pogostosti izpostavljenosti kislini. Proces nastajanja zobne gnilobe se lahko začne v nekaj dneh po izrastu zoba v ustih, če je prehrana dovolj bogata z ustreznimi ogljikovimi hidrati. Dokazi kažejo, da uvedba fluoridnih tretmajev ta proces upočasni.<ref name="summit75">Summit, James B., J. William Robbins, and Richard S. Schwartz. "[[iarchive:fundamentalsofop0002unse/page/75/mode/2up|Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach.]]" 2nd edition. Carol Stream, Illinois, Quintessence Publishing Co, Inc, 2001, p. 75. {{ISBN|0-86715-382-2}}.</ref> Proksimalni karies pri stalnih zobeh potrebuje povprečno štiri leta, da preide skozi sklenino. Ker cement, ki obdaja površino zobne korenine, ni niti približno tako trpežen kot sklenina, ki obdaja [[Zobna krona|zobno krono]], karies korenine običajno napreduje veliko hitreje kot na drugih zobnih površinah. Demineralizacija na površini korenine je 2,5-krat hitrejša kot v sklenini. V zelo hudih primerih zelo slabe ustne higiene in kadar je prehrana osebe zelo bogata s fermentirajočimi ogljikovimi hidrati, lahko karies povzroči nastanek kariesa v nekaj mesecih po izraščanju zob. To se lahko zgodi na primer, ko otroci nenehno pijejo sladke pijače iz otroških stekleničk. ===Zobje=== [[Slika:Blausen 0864 ToothDecay.svg|thumb|300px|Prikaz zobne gnilobe: na gladki površini zoba (levo), v zobni fisuri (zgoraj) in na zobni korenini (desno).]] Določene bolezni in motnje, ki vplivajo na zobe, lahko pri posamezniku povečajo tveganje za nastanek zobne gnilobe. Hipomineralizacija sekalcev in kočnikov je čedalje pogostejša.<ref name="MastRodrigueztapia2013">{{cite journal|vauthors=Mast P, Rodrigueztapia MT, Daeniker L, Krejci I|title=Understanding MIH: definition, epidemiology, differential diagnosis and new treatment guidelines|date=Sep 2013|journal=European Journal of Paediatric Dentistry|volume=14|issue=3|pages=204–8|url=http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|pmid=24295005|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005114609/http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|archive-date=2016-10-05}}</ref> Čeprav vzrok ni znan, velja, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{Cite journal|last1=Silva|first1=Mihiri J.|last2=Scurrah|first2=Katrina J.|last3=Craig|first3=Jeffrey M.|last4=Manton|first4=David J.|last5=Kilpatrick|first5=Nicky|date=August 2016|title=Etiology of molar incisor hypomineralization&nbsp;— A systematic review|journal=Community Dentistry and Oral Epidemiology|volume=44|issue=4|pages=342–353|doi=10.1111/cdoe.12229|issn=1600-0528|pmid=27121068|hdl=11343/291225|hdl-access=free}}</ref> Med možnimi dejavniki, ki prispevajo k temu, so sistemski dejavniki, kot so visoke ravni [[Dioksini|dioksinov]] ali [[Poliklorirani bifenili|polikloriranih bifenilov]] (PCB) v [[Materino mleko|materinem mleku]], prezgodnji porod in pomanjkanje kisika ob rojstvu ter nekatere bolezni v prvih treh letih otrokovega življenja, kot so [[mumps]], [[davica]], [[škrlatinka]], [[ošpice]], [[hipoparatiroidizem]], [[nedohranjenost]], [[malabsorpcija]], [[hipovitaminoza D]], kronične bolezni dihal ali nediagnosticirana in nezdravljena [[celiakija]], ki se običajno kaže z blagimi ali odsotnimi prebavnimi simptomi.<ref name=MastRodrigueztapia2013 /><ref>{{cite journal|vauthors=William V, Messer LB, Burrow MF|title=Molar incisor hypomineralization: review and recommendations for clinical management|year=2006|journal=Pediatric Dentistry|volume=28|issue=3|pages=224–32|url=http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|pmid=16805354|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306130920/http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|archive-date=2016-03-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|title=Dental Enamel Defects and Celiac Disease|publisher=National Institute of Health (NIH)|access-date=Mar 7, 2016|quote=Tooth defects that result from celiac disease may resemble those caused by too much fluoride or a maternal or early childhood illness. Dentists mostly say it's from fluoride, that the mother took tetracycline, or that there was an illness early on|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305124250/http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|archive-date=2016-03-05}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Ferraz EG, Campos Ede J, Sarmento VA, Silva LR|title=The oral manifestations of celiac disease: information for the pediatric dentist|year=2012|journal=Pediatric Dentistry|volume=34|issue=7|pages=485–8|pmid=23265166|type=Review|quote=The presence of these clinical features in children may signal the need for early investigation of possible celiac disease, especially in asymptomatic cases. (...) Pediatric dentists must recognize typical oral lesions, especially those associated with nutritional deficiencies, and should suspect the presence of celiac disease, which can change the disease's course and patient's prognosis.}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Rashid M, Zarkadas M, Anca A, Limeback H|title=Oral manifestations of celiac disease: a clinical guide for dentists|year=2011|journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=77|page=b39|url=http://www.jcda.ca/article/b39|pmid=21507289|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308090224/http://www.jcda.ca/article/b39|archive-date=2016-03-08}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Giuca MR, Cei G, Gigli F, Gandini P|title=Oral signs in the diagnosis of celiac disease: review of the literature|year=2010|journal=Minerva Stomatologica|volume=59|issue=1–2|pages=33–43|pmid=20212408|type=Review}}</ref> [[Imperfektna amelogeneza]], dedna bolezen sklenine, se pojavi pri 1 na 718 do 1 na 14.000 posameznikov; sklenina se pri tej motnji ne izoblikuje popolnoma ali pa se tvori v nezadostnih količinah in lahko odpade z zob.<ref name="neville89">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 89. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Osebe s to motnjo so lahko dovzetnejši za zobno gnilobo, saj sklenina ne ščiti dovolj zoba.<ref name="neville94">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 94. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pri večini ljudi motnje ali bolezni zob niso glavni vzrok za zobno gnilobo. Okoli 96 % sestave sklenine predstavljajo minerali.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 122</ref> Ti minerali, zlasti [[hidroksiapatit]], postanejo topni, ko so izpostavljeni kislemu okolju. Sklenina se začne demineralizirati pri vrednosti pH 5,5.<ref>{{cite journal |author=Dawes C |title=What is the critical pH and why does a tooth dissolve in acid? |journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=69 |issue=11 |pages=722–4 |date=December 2003 |pmid=14653937 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714130336/http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |archive-date=2009-07-14 }}</ref> Zobovina in zobni cement sta bolj dovzetna za karies kot sklenina, ker imata nižjo vsebnost mineralov.<ref>{{cite journal |author=Mellberg JR |title=Demineralization and remineralization of root surface caries |journal=Gerodontology|volume=5 |issue= 1|pages=25–31 |year=1986 |doi=10.1111/j.1741-2358.1986.tb00380.x |pmid=3549537}}</ref> Zatorej je v primeru, da so koreninske površine zob izpostavljene zaradi umika dlesni ali parodontalne bolezni, tveganje za razvoj zobne gnilobe posebej veliko. Zob je lahko tudi v zdravem ustnem okolju dovzeten za zobno gnilobo. Tudi anatomske značilnosti zobovja lahko vplivajo na razvoj kariesa, vendar pa so dokazi, da bi nenormalen zobni griz ali nagnetenje zob (»crowding«) lahko povečala tveganje za zobno gnilobo, šibki.<ref>{{cite journal |doi=10.3109/00016357.2010.516732 |author1=Borzabadi-Farahani, A |author2=Eslamipour, F |author3=Asgari, I |title=Association between orthodontic treatment need and caries experience |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=69 |pages=2–11 |year=2011 |pmid=20923258|issue=1 |s2cid=25095059 }}</ref><ref>{{cite journal | pmid =22999666| year = 2012 | title = Dental crowding as a caries risk factor: A systematic review | journal = American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics| volume = 142 | issue = 4| pages = 443–50 | doi = 10.1016/j.ajodo.2012.04.018 | last1 = Hafez | first1 = HS | last2 = Shaarawy | first2 = SM | last3 = Al-Sakiti | first3 = AA | last4 = Mostafa | first4 = YA}}</ref> Če imajo zobje razvojno globlje brazde na grizni površini, se tam lažje razvije zobna gniloba (t. i. »zobna gniloba jamic in fisur«). Večje tveganje za zobno gnilobo je tudi na mestih, kjer se pogosto ujamejo ostanki hrane. ===Drugi dejavniki=== S povečanim tveganjem za zobno gnilobo je povezan zmanjšan pretok sline v ustni votlini. S tem se zmanjša pufrska sposobnost sline, ki bi uravnotežila kislo okolje, nastalo zaradi prisotnosti določenih živil. Posledično zdravstvena stanja, ki zmanjšajo količino sline, proizvedene v [[Žleza slinavka|žlezah slinavkah]], zlasti v [[Podčeljustna žleza slinavka|podčeljustni]] in [[Obušesna žleza slinavka|obušesni žlezi slinavki]], lahko vodijo do suhih ust in s tem do razširjanja zobne gnilobe. Primeri takih bolezni vključujejo [[Sjögrenov sindrom]], [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[diabetes insipidus]] in [[Sarkoidoza|sarkoidozo]].<ref name="neville398">Neville, B. W., Douglas Damm, Carl Allen, Jerry Bouquot. ''Oral & Maxillofacial Pathology'' 2nd edition, 2002, p. 398. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pretok sline lahko zmanjšajo tudi nekatera zdravila, kot so [[Antihistaminik|antihistaminiki]] in [[Antidepresiv|antidepresivi]]. Slinjenje lahko močno zavrejo tudi [[Psihostimulans|stimulansi]], najbolj znan med njimi je [[Metamfetamin|metilamfetamin]] (pri slednjem stanje suhih ust imenujejo tudi »metamfetaminska usta«). Tetrahidrokanabinol (THC), aktivna kemična snov v konoplji, prav tako povzroča skoraj popolno zavoro slinjenja, kar je v pogovornem jeziku znano kot »bombažna usta«. Poleg tega pri 63 % najpogosteje predpisanih zdravilih v Združenih državah Amerike navajajo med neželenimi učinki [[suha usta]].<ref name="neville398"/> Celice žlez slinavk lahko poškoduje obsevanje glave in vratu, kar lahko vodi v povečano tveganje za razvoj zobne gnilobe.<ref>[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 Oral Complications of Chemotherapy and Head/Neck Radiation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206081959/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 |date=2008-12-06 }}, hosted on the [http://www.cancer.gov/ National Cancer Institute] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150312111454/http://www.cancer.gov/ |date=2015-03-12 }} website. Page accessed January 8, 2007.</ref><ref>See Common effects of cancer therapies on salivary glands at {{cite web |url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews |access-date=2013-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230733/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |archive-date=2013-12-02 }}</ref> Tveganje za nastanek zobne gnilobe lahko poveča tudi uporaba [[Tobačni izdelek|tobačnih izdelkov]]. Nekatere znamke brezdimnih tobačnih izdelkov vsebujejo visoko vsebnost sladkorja, kar povečuje dovzetnost za karies.Uporaba tobačnih izdelkov je pomemben dejavnik tveganja za [[Parodontalna bolezen|parodontalno bolezen]], ki lahko povzroči umik dlesni.<ref>[http://www.perio.org/consumer/smoking.htm Tobacco Use Increases the Risk of Gum Disease] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070109123411/http://www.perio.org/consumer/smoking.htm |date=2007-01-09 }}, hosted on the [http://www.perio.org/index.html American Academy of Periodontology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051214140958/http://www.perio.org/index.html |date=2005-12-14 }}. Page accessed January 9, 2007.</ref> Če se dlesen odmakne in ni več pritrjena na zobe, postane površina zobne korenine izpostavljena; tveganje za zobno gnilobo je znatno povečano, saj kisline lažje demineralizirajo zobni cement, ki prekriva zobne korenine, kot sklenino.<ref>Banting, D. W. "[http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf The Diagnosis of Root Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060930192216/http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf |date=2006-09-30 }}." Presentation to the National Institute of Health Consensus Development Conference on Diagnosis and Management of Dental Caries Throughout Life, in pdf format, hosted on the National Institute of Dental and Craniofacial Research, p. 19. Page accessed August 15, 2006.</ref> Trenutno ni dovolj dokazov, ki bi podpirali vzročno povezavo med kajenjem in kariesom na zobnih kronah, vendar dokazi kažejo na povezavo med kajenjem in kariesom na površini zobnih korenine.<ref>[https://www.cdc.gov/tobacco/sgr/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf Executive Summary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216060432/http://www.cdc.gov/TOBACCO/SGR/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf |date=2007-02-16 }} of U.S. Surgeon General's report titled, "The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General," hosted on the [https://www.cdc.gov CDC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320214638/http://www.cdc.gov/ |date=2012-03-20 }} website, p. 12. Page accessed January 9, 2007.</ref> Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju je povezana s povečanim tveganjem za zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last1=Zhou|first1=S|last2=Rosenthal|first2=DG|last3=Sherman|first3=S|last4=Zelikoff|first4=J|last5=Gordon|first5=T|last6=Weitzman|first6=M|title=Physical, behavioral, and cognitive effects of prenatal tobacco and postnatal secondhand smoke exposure|journal=Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care|date=September 2014|volume=44|issue=8|pages=219–41|pmid=25106748|doi=10.1016/j.cppeds.2014.03.007|pmc=6876620}}</ref> Razvoj zobne gnilobe spodbujata tudi intrauterina in neonatalna izpostavljenost [[Svinec|svincu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345560350031401 |vauthors=Brudevold F, Steadman LT |title=The distribution of lead in human enamel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-dental-research_1956-06_35_3/page/430 |journal=Journal of Dental Research|volume=35 |pages=430–437 |year=1956 |pmid=13332147 |issue=3 |s2cid=5453470 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345770560100701 |vauthors=Brudevold F, Aasenden R, Srinivasian BN, Bakhos Y |title=Lead in enamel and saliva, dental caries and the use of enamel biopsies for measuring past exposure to lead |journal=Journal of Dental Research|volume=56 |pages=1165–1171 |year=1977 |pmid=272374 |issue=10 |s2cid=37185511 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Goyer RA |title=Transplacental transport of lead |journal=Environmental Health Perspectives|volume=89 | pages=101–105 |year=1990 |pmid=2088735 |doi=10.2307/3430905 |pmc=1567784 |jstor=3430905 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Moss ME, Lanphear BP, Auinger P |title=Association of dental caries and blood lead levels |journal=JAMA|volume=281 |issue=24 |pages=2294–8 |year=1999 |pmid=10386553 |doi=10.1001/jama.281.24.2294|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Campbell JR, Moss ME, Raubertas RF |title=The association between caries and childhood lead exposure |journal=Environmental Health Perspectives|volume=108 |pages=1099–1102 |year=2000 |pmid=11102303 |doi=10.2307/3434965 |issue=11 |pmc=1240169 |jstor=3434965 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.021100625 |vauthors=Gemmel A, Tavares M, Alperin S, Soncini J, Daniel D, Dunn J, Crawford S, Braveman N, Clarkson TW, McKinlay S, Bellinger DC |title=Blood Lead Level and Dental Caries in School-Age Children |journal=Environmental Health Perspectives|volume=110 |pages=A625–A630 |year=2002 |pmid=12361944 |issue=10 |pmc=1241049 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Billings RJ, Berkowitz RJ, Watson G |title=Teeth |journal=Pediatrics|volume=113 |issue=4 |pages=1120–1127 |year=2004 |doi=10.1542/peds.113.S3.1120 |pmid=15060208 }}</ref> Poleg svinca vsi atomi z električnim nabojem in ionskim polmerom, podobnim dvovalentnemu [[Kalcij|kalciju]],<ref>{{cite journal |vauthors=Leroy N, Bres E |title=Structure and substitutions in fluorapatite |journal=European Cells and Materials|volume=2 |pages=36–48 |year=2001 |pmid=14562256 |doi=10.22203/eCM.v002a05 |doi-broken-date=18 July 2025 |doi-access=free }}</ref> kot je [[kadmij]], kot je kadmij, posnemajo kalcijev ion, zato lahko izpostavljenost tem atomom spodbuja zobno gnilobo.<ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.10947 |vauthors=Arora M, Weuve J, Schwartz J, Wright RO |title=Association of environmental cadmium exposure with pediatric dental caries |journal=Environmental Health Perspectives|volume=116 |issue=6 |pages=821–825 |year=2008 |pmid=18560540 |pmc=2430240|bibcode=2008EnvHP.116..821A }}</ref> Pomembna determinanta ustnega zdravja je tudi revščina.<ref>{{cite journal | author = Dye B | year = 2010 | title = Trends in Oral Health by Poverty Status as Measured by Healthy People 2010 Objectives | pmid=21121227 | journal = Public Health Reports| volume = 125 | issue = 6| pages = 817–30 | pmc=2966663| doi = 10.1177/003335491012500609 }}</ref> Zobna gniloba je povezana z nižjim socialno-ekonomskim statusom in jo lahko obravnavamo kot bolezen revščine.<ref>{{cite journal |author1=Selwitz R. H. |author2=Ismail A. I. |author3=Pitts N. B. | year = 2007 | title = Dental caries | journal = The Lancet| volume = 369 | issue = 9555| pages = 51–59 | doi=10.1016/s0140-6736(07)60031-2 | pmid=17208642|s2cid=204616785 }}</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Toothbrush 20050716 004.jpg|right|thumb|alt=Head of a toothbrush|[[Zobna ščetka|Zobne ščetke]] so običajni pripomoček za čiščenje zob.]] ===Ustna higiena=== Primarni pristop k negi zobne higiene sta umivanje zob s ščetkanjem in uporaba [[Zobna nitka|zobne nitke]]. Namen ustne higiene je odstranitev in preprečevanje nastanka zobnih oblog oziroma zobnega biofilma,<ref>[http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html Introduction to Dental Plaque] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623041937/http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html |date=2006-06-23 }}. Hosted on the [[Leeds Dental Institute]] Website. Page accessed August 14, 2006.</ref> vendar so raziskave, da ima to le omejen učinek proti nastanku zobne gnilobe.<ref>{{Cite journal|last1=Hujoel|first1=Philippe Pierre|last2=Hujoel|first2=Margaux Louise A.|last3=Kotsakis|first3=Georgios A.|year=2018|title=Personal oral hygiene and dental caries: A systematic review of randomised controlled trials|journal=Gerodontology|language=en|volume=35|issue=4|pages=282–289|doi=10.1111/ger.12331|pmid=29766564|s2cid=21697327|issn=1741-2358|doi-access=free}}</ref> Sicer za nitkanje ni dokazov, da bi preprečevalo zobno gnilobo,<ref>{{Cite journal|last1=Sambunjak|first1=Dario|last2=Nickerson|first2=Jason W|last3=Poklepovic|first3=Tina|last4=Johnson|first4=Trevor M|last5=Imai|first5=Pauline|last6=Tugwell|first6=Peter|last7=Worthington|first7=Helen V|date=2011-12-07|title=Flossing for the management of periodontal diseases and dental caries in adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD008829|doi=10.1002/14651858.cd008829.pub2|pmid=22161438|s2cid=70702223 |issn=1465-1858}}</ref> se v vsakodnevni praksi načeloma priporoča.<ref name="Oli2017">{{cite journal|last1=de Oliveira|first1=KMH|last2=Nemezio|first2=MA|last3=Romualdo|first3=PC|last4=da Silva|first4=RAB|last5=de Paula E Silva|first5=FWG|last6=Küchler|first6=EC|title=Dental Flossing and Proximal Caries in the Primary Dentition: A Systematic Review|journal=Oral Health & Preventive Dentistry|year=2017|volume=15|issue=5|pages=427–434|doi=10.3290/j.ohpd.a38780|pmid=28785751}}</ref> Z zobno ščetko se lahko odstranijo zobne obloge na dostopnih zobnih površinah, ne pa tudi med zobmi ali v jamicah in fisurah na griznih zobnih površinah. Ob pravilni uporabi se lahko z zobno nitko odstrani zobne obloge s predelov zob, kjer bi sicer lahko nastal proksimalni karies, vendar le, če globina gingivalnega sulkusa ni prizadeta. Dodatni pripomočki za zobno higieno so medzobne ščetke, [[zobna prha|zobne prhe]] in [[ustna voda|ustne vode]]. Uporaba rotacijskih električnih zobnih ščetk lahko pomaga zmanjšati tveganje za pojav zobnih oblog in gingivitisa (vnetja dlesni), vendar klinični pomen tega učinka ni potrjen.<ref>{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd004971.pub2|pmid=21154357|title=Different powered toothbrushes for plaque control and gingival health|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD004971|year=2010|last1=Deacon|first1=Scott A.|last2=Glenny|first2=Anne-Marie|last3=Deery|first3=Chris|last4=Robinson|first4=Peter G.|last5=Heanue|first5=Mike|last6=Walmsley|first6=A Damien|last7=Shaw|first7=William C.|volume=2020|pmc=8406707}}</ref> Vsekakor je ustrezna ustna higiena učinkovita pri preprečevanju bolezni dlesni, in sicer gingivitisa in parodontalne bolezni. Hrana se pod pritiskom med žvečenjem potiska v jamice in fisure na griznih površinah zob; ogljikovi hidrati v ostankih hrane vodijo v tvorbo kislin, le-te pa povzročajo demineralizacijo sklenine. Na teh mestih ščetka, zobne paste s fluoridom ali hidroksiapatitom in slina nimajo dostopa, da bi učinkovito odstranjevali ujeto hrano oziroma nevtralizirali kislino ter omogočili remineralizacijobzobne sklenine. (Occlusal caries accounts for between 80 and 90% of caries in children (Weintraub, 2001).) Unlike brushing, fluoride reduces caries incidence by approximately 25%; higher concentrations of fluoride (>1,000 ppm) in toothpaste also help prevent tooth decay, with the effect increasing with concentration up to a plateau.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Glenny|first3=Anne-Marie|last4=Marinho|first4=Valeria Cc|last5=Jeroncic|first5=Ana|date=4 March 2019|title=Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=3|issue=3 |article-number=CD007868|doi=10.1002/14651858.CD007868.pub3|issn=1469-493X|pmc=6398117|pmid=30829399}}</ref> A randomized clinical trial demonstrated that toothpastes that contain [[arginine]] have greater protection against tooth cavitation than the regular fluoride toothpastes containing 1450 ppm alone.<ref>{{Cite journal|last1=Kraivaphan|first1=Petcharat|last2=Amornchat|first2=Cholticha|last3=Triratana|first3=T|last4=Mateo|first4=L.R.|last5=Ellwood|first5=R|last6=Cummins|first6=Diane|last7=Devizio|first7=William|last8=Zhang|first8=Y-P|date=2013-08-28|title=Two-Year Caries Clinical Study of the Efficacy of Novel Dentifrices Containing 1.5% Arginine, an Insoluble Calcium Compound and 1,450 ppm Fluoride|url=https://www.researchgate.net/publication/256289867|journal=Caries Research|volume=47|issue=6|pages=582–590|doi=10.1159/000353183|pmid=23988908|s2cid=17683424|doi-access=free|access-date=2018-05-26|archive-date=2020-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510055506/https://www.researchgate.net/publication/256289867_Two-Year_Caries_Clinical_Study_of_the_Efficacy_of_Novel_Dentifrices_Containing_15_Arginine_an_Insoluble_Calcium_Compound_and_1450_ppm_Fluoride|url-status=live}}</ref> A Cochrane review has confirmed that the use of fluoride gels, normally applied by a dental professional from once to several times a year, assists in the prevention of tooth decay in children and adolescents, reiterating the importance of fluoride as the principal means of caries prevention.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Walsh|first3=Tanya|last4=Chong|first4=Lee Yee|date=2015-06-15|title=Fluoride gels for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=6|article-number=CD002280|doi=10.1002/14651858.CD002280.pub2|issn=1469-493X|pmid=26075879|pmc=7138249}}</ref> Another review concluded that the supervised regular use of a fluoride mouthwash greatly reduced the onset of decay in the permanent teeth of children.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Chong|first2=Lee Yee|last3=Worthington|first3=Helen V.|last4=Walsh|first4=Tanya|date=2016-07-29|title=Fluoride mouthrinses for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=7|issue=2|article-number=CD002284|doi=10.1002/14651858.CD002284.pub2|issn=1469-493X|pmid=27472005|pmc=6457869}}</ref> Professional hygiene care consists of regular dental examinations and professional prophylaxis (cleaning). Sometimes, complete plaque removal is difficult, and a dentist or [[dental hygienist]] may be needed. Along with oral hygiene, radiographs may be taken at dental visits to detect possible dental caries development in high-risk areas of the mouth (e.g., "[[bitewing]]" X-rays, which visualize the crowns of the back teeth). Alternative methods of oral hygiene also exist around the world, such as the use of [[teeth cleaning twig]]s, such as [[miswak]]s in some Middle Eastern and African cultures. There is some limited evidence demonstrating the efficacy of these alternative methods of oral hygiene.<ref>{{cite journal |vauthors=al-Khateeb TL, O'Mullane DM, Whelton H, Sulaiman MI | year = 2003 | title = Periodontal treatment needs among Saudi Arabian adults and their relationship to the use of the Miswak | journal = Community Dental Health| volume = 8 | issue = 4 | pages = 323–328 | pmid = 1790476 | issn = 0265-539X }}</ref> ===Spremembe v prehrani=== [[File:Cavity numbers increase exponentially with sugar consumption.jpg|thumb|left|Annual caries incidence increases exponentially with annual per capita sugar consumption. Data based on 10,553 Japanese children whose individual lower first molars were monitored yearly from ages 6 to 11 years. Caries plotted on a [[Semi-log plot|logarithmic scale]], so line is straight.]] People who eat more [[free sugar]]s get more cavities, with cavities increasing exponentially with increasing sugar intake. Populations with less sugar intake have fewer cavities. In one population, in Nigeria, where sugar consumption was about 2g/day, only two percent of the population, of any age, had had a cavity.<ref>{{cite journal |last1=Sheiham |first1=A |last2=James |first2=WP |title=A new understanding of the relationship between sugars, dental caries and fluoride use: implications for limits on sugars consumption. |journal=Public Health Nutrition|date=October 2014 |volume=17 |issue=10 |pages=2176–84 |doi=10.1017/S136898001400113X |pmid=24892213|pmc=10282617 |doi-access=free }}</ref> Chewy and sticky foods (such as candy, cookies, potato chips, and crackers) tend to adhere to teeth for longer periods. However, dried fruits such as raisins and fresh fruits such as apples and bananas disappear from the mouth quickly and do not appear to be a risk factor. Consumers are not good at assessing which foods remain in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Kashket|first1=S.|last2=Van Houte|first2=J.|last3=Lopez|first3=L. R.|last4=Stocks|first4=S.|date=1991-10-01|title=Lack of correlation between food retention on the human dentition and consumer perception of food stickiness|journal=Journal of Dental Research|volume=70|issue=10|pages=1314–1319|issn=0022-0345|pmid=1939824|doi=10.1177/00220345910700100101|s2cid=24467161}}</ref> For children, the [[American Dental Association]] and the European Academy of Paediatric Dentistry recommend limiting the frequency of sugar-sweetened beverage consumption and not giving baby bottles during sleep (see earlier discussion).<ref>{{cite web |url=https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy |title=Nutrition and tooth decay in infancy |website=European Academy of Paediatric Dentistry |publisher=Kyriaki Tsinidou |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406141205/https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy }}</ref><ref>[http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp Oral Health Topics: Baby Bottle Tooth Decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813180046/http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp |date=2006-08-13 }}, hosted on the American Dental Association website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Parents are also recommended to avoid sharing utensils and cups with their infants to prevent transferring bacteria from the parent's mouth.<ref>[http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf Guideline on Infant Oral Health Care] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206020725/http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf |date=2006-12-06 }}, hosted on the [http://www.aapd.org American Academy of Pediatric Dentistry] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070112073325/http://www.aapd.org/ |date=2007-01-12 }} website. Page accessed January 13, 2007.</ref> [[Xylitol]] is a naturally occurring sugar alcohol that is used in different products as an alternative to sucrose (table sugar). As of 2015, the evidence concerning the use of xylitol in [[chewing gum]] was insufficient to determine if it is effective at preventing caries.<ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|title=The evidence base for professional and self-care prevention--caries, erosion and sensitivity|journal=BMC Oral Health|year=2015|volume=15|issue=Suppl 1|article-number=S4|pmid=26392204|pmc=4580782|doi=10.1186/1472-6831-15-S1-S4|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|last2=Dhar|first2=V|title=Evidence of Effectiveness of Current Therapies to Prevent and Treat Early Childhood Caries|journal=Pediatric Dentistry|year=2015|volume=37|issue=3|pages=246–53|pmid=26063553|url=http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328022551/http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|archive-date=2017-03-28}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Riley P, Moore D, Ahmed F, Sharif MO, Worthington HV|date=March 2015|title=Xylitol-containing products for preventing dental caries in children and adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=3|article-number=CD010743|doi=10.1002/14651858.CD010743.pub2|pmid=25809586|pmc=9345289 }}</ref> ===Drugi ukrepi=== [[File:FluorideTrays07-05-05.jpg|thumb|alt=Refer to caption|Common dentistry trays used to deliver fluoride]] [[File:Sodium fluoride tablets.jpg|thumb|Fluoride is sold in tablets for cavity prevention.]] The use of [[dental sealant]]s is a prevention technique.<ref>{{cite journal |vauthors=Mejare I, Lingstrom P, Petersson LG, Holm AK, Twetman S, Kallestal C, Nordenram G, Lagerlof F, Soder B, Norlund A, Axelsson S, Dahlgren H |year=2003 |title=Caries-preventive effect of fissure sealants: a systematic review |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=61 |issue=6|pages=321–330 |doi=10.1080/00016350310007581|pmid=14960003 |s2cid=57252105 }}</ref> A sealant is a thin plastic-like coating applied to the chewing surfaces of the molars to prevent food from being trapped inside pits and fissures. This deprives resident plaque bacteria of carbohydrates, preventing the formation of pit-and-fissure caries. Sealants are usually applied to children's teeth as soon as the teeth erupt, but adults also receive them if they were not previously done. Sealants can wear out and fail to prevent food and plaque bacteria from entering pits and fissures, and must be replaced. Therefore, they must be checked regularly by dental professionals. Dental sealants are more effective at preventing occlusal decay compared to fluoride varnish applications.<ref>{{Cite journal|last1=Ahovuo-Saloranta|first1=Anneli|last2=Forss|first2=Helena|last3=Hiiri|first3=Anne|last4=Nordblad|first4=Anne|last5=Mäkelä|first5=Marjukka|date=2016-01-18|title=Pit and fissure sealants versus fluoride varnishes for preventing dental decay in the permanent teeth of children and adolescents|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2016 |issue=1|article-number=CD003067|doi=10.1002/14651858.CD003067.pub4|issn=1469-493X|pmid=26780162|pmc=7177291}}</ref>{{Update inline|reason=Updated version https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/33142363|date = January 2021}} Calcium, found in foods such as milk and green vegetables, is often recommended to protect against dental caries. [[Fluoride]] helps prevent decay of a tooth by binding to the hydroxyapatite crystals in enamel.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 7</ref> ''Streptococcus mutans'' is the leading cause of tooth decay. Low-concentration fluoride ions act as a bacteriostatic therapeutic agent. High-concentration fluoride ions are bactericidal.<ref>{{cite journal|last1=A|first1=Deepti|last2=Jeevarathan |first2=J|last3=Muthu|first3=MS|last4=Prabhu V|first4=Rathna|last5=Chamundeswari|date=2008-01-01|title=Effect of Fluoride Varnish on Streptococcus mutans Count in Saliva of Caries Free Children Using Dentocult SM Strip Mutans Test: A Randomized Controlled Triple Blind Study|journal=International Journal of Clinical Pediatric Dentistry|volume=1|issue=1|pages=1–9|doi=10.5005/jp-journals-10005-1001|issn=0974-7052|pmc=4086538|pmid=25206081}}</ref> The incorporated fluorine makes enamel more resistant to demineralization and, thus, resistant to decay.<ref>Ross, Michael H., Kaye, Gordon I. and Pawlina, Wojciech (2003). ''Histology: A Text and Atlas''. 4th edition, p. 453. {{ISBN|0-683-30242-6}}.</ref> Fluoride can be found in either topical or systemic form.<ref name="Takahashi-2015">{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd011850|title=Fluoride supplementation in pregnant women for preventing dental caries in the primary teeth of their children|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8 |article-number=CD011850|year=2015|last1=Takahashi|first1=Rena|last2=Ota|first2=Erika|last3=Hoshi|first3=Keika|last4=Naito|first4=Toru|last5=Toyoshima|first5=Yoshihiro|last6=Yuasa|first6=Hidemichi|last7=Mori|first7=Rintaro|editor1-last=Mori|editor1-first=Rintaro|doi-access=free}}</ref> Topical fluoride is more highly recommended than systemic intake to protect the surface of the teeth.<ref>Limited evidence suggests fluoride varnish applied twice yearly is effective for caries prevention in children at {{cite web|url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203023447/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|archive-date=2013-12-03|access-date=2013-07-30}}</ref> Topical fluoride is used in toothpaste, mouthwash and fluoride varnish.<ref name="Takahashi-2015" /> Standard fluoride toothpaste (1,000–1,500 ppm) is more effective than low fluoride toothpaste (< 600ppm) to prevent dental caries.<ref>{{cite journal|last1=Santos|first1=A. P. P.|last2=Oliveira|first2=B. H.|last3=Nadanovsky|first3=P.|date=2013-01-01|title=Effects of low and standard fluoride toothpastes on caries and fluorosis: systematic review and meta-analysis|journal=Caries Research|volume=47|issue=5|pages=382–390|doi=10.1159/000348492|issn=1421-976X|pmid=23572031|s2cid=207625475}}</ref> It is recommended that all adult patients use fluoridated toothpaste with at least 1350ppm fluoride content, brushing at least 2 times per day, and brushing right before bed. For children and young adults, use fluoridated toothpaste with 1350ppm to 1500ppm fluoride content, brushing 2 times per day, and brushing right before bed. The American Dental Association Council recommends that for children under 3 years old, caregivers begin brushing their teeth with no more than a smear of fluoridated toothpaste. Supervised toothbrushing must also be performed for children below 8 years of age to prevent swallowing of toothpaste.<ref>{{Cite journal|date=February 2014|title=Fluoride toothpaste use for young children|journal=The Journal of the American Dental Association|volume=145|issue=2|pages=190–191|doi=10.14219/jada.2013.47|pmid=24487611|issn=0002-8177|author1=American Dental Association Council on Scientific Affairs|doi-access=free}}</ref> After brushing with fluoride toothpaste, rinsing should be avoided and the excess spat out.<ref>{{cite web|url=http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|title=Delivering Better Oral Health: An evidence-based toolkit for prevention, second edition|date=April 2009|publisher=Department of Health / British Association for the Study of Community Dentistry|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100810041346/http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|archive-date=2010-08-10}}</ref> Many dental professionals include application of topical fluoride solutions as part of routine visits and recommend the use of xylitol and [[amorphous calcium phosphate]] products. [[Silver diammine fluoride]] may work better than fluoride varnish to prevent cavities.<ref>{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016|url-status=live|access-date=7 March 2016}}</ref> Systemic fluoride is found as lozenges, tablets, drops and water fluoridation. These are ingested orally to provide fluoride systemically.<ref name="Takahashi-2015" /> [[Water fluoridation]] is beneficial in preventing tooth decay, especially in low socioeconomic areas, where other forms of fluoride are not available. A Cochrane systematic review found no evidence that taking fluoride systemically daily in pregnant women was effective in preventing dental decay in their offspring.<ref name="Takahashi-2015" /> While some products containing chlorhexidine have been shown to limit the progression of existing tooth decay, there is currently no evidence suggesting that chlorhexidine gels and varnishes can prevent dental caries or reduce the population of ''Streptococcus mutans'' in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Oliveira-Neto|first2=Jeronimo M|last3=Moore|first3=Deborah|date=2015-04-13|title=Chlorhexidine treatment for the prevention of dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=4|article-number=CD008457|doi=10.1002/14651858.cd008457.pub2|pmid=25867816|issn=1465-1858|pmc=10726983}}</ref> An oral health assessment performed before a child reaches the age of one may help with managing caries. The oral health assessment should include checking the child's history, a clinical examination, checking the risk of caries in the child including the state of their [[Occlusion (dentistry)|occlusion]] and assessing how well equipped the child's parent or carer is to help the child prevent caries.<ref name="sdcep-2010" /> To increase a child's cooperation in caries management further, good communication by the dentist and the rest of the staff of a dental practice should be used. This communication can be improved by calling the child by their name, maintaining eye contact, and including them in conversations about their treatment.<ref name="sdcep-2010">{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|access-date=7 March 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016}}</ref> V razvoju so tudi [[Cepivo|cepiva]], ki bi ščitila pred zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last=Russell|first=MW |author2=Childers, NK |author3=Michalek, SM |author4=Smith, DJ |author5=Taubman, MA|title=A Caries Vaccine? The state of the science of immunization against dental caries|journal=Caries Research|date=May–Jun 2004|volume=38 |issue=3|pages=230–5|pmid=15153693|doi=10.1159/000077759|s2cid=5238758 |doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] [[Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti]] olpsvlz6omkqqp0m2sjxwdd31lvhzrq 6705437 6705436 2026-07-01T22:29:07Z Marko3 1829 /* Preprečevanje */ 6705437 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition | name = Zobna gniloba | synonyms = zobni karies, zobna piškavost<ref name=sms/> | image = Dental Caries Cavity 2.JPG | caption = Razgradnja zoba zaradi zobne gnilobe | image_size = 300 | field = [[zobozdravstvo]] | pronounce = | symptoms = [[zobobol]], oteženo prehranjevanje<ref name=Lau2014/><ref name=WHO2012/> | complications = [[parodontalna bolezen|vnetje obzobnih tkiv]], [[izguba zoba]], okužba ali [[zobni ognojek|ognojek]]<ref name=Lau2014/><ref name=Taber2013/> | onset = | duration = dolgotrajno | causes = bakterije, ki proizvajajo kisline iz ostankov hrane<ref name=Peads2014/> | risks = prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji, [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]], zdravila, ki zavirajo tvorbo sline<ref name=Peads2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = prehrana z nizko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, ščetkanje zob, [[fluor]], [[nitkanje zob]]<ref name=WHO2012/><ref name=Oli2017/> | treatment = | medication = [[paracetamol]], [[ibuprofen]]<ref name=Silk2014/> | frequency = 3,6&nbsp;milijarde (2016)<ref name=WHO2016Epi/> | deaths = }} '''Zobna gniloba''' ali '''zobni karies''' je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026.</ref> Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo [[Ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], pri čemer nastanejo [[organske kisline]].<ref name=Vrbic/><ref name="Silk2014">{{cite journal|last1=Silk|first1=H|title=Diseases of the mouth|journal=Primary Care: Clinics in Office Practice|date=March 2014|volume=41|issue=1|pages=75–90|pmid=24439882|doi=10.1016/j.pop.2013.10.011|s2cid=9127595}}</ref> Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz [[Hidroksiapatit|hidroksiapatita]], penetrirajo v notranjost [[Sklenina|sklenine]] in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.<ref name=Vrbic>Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12.</ref> Nastala '''zobna kaviteta''' je lahko različno obarvana, od rumene do črne.<ref name="Lau2014">{{cite journal|last1=Laudenbach|first1=JM|last2=Simon|first2=Z|title=Common Dental and Periodontal Diseases: Evaluation and Management|journal=The Medical Clinics of North America|date=November 2014|volume=98|issue=6|pages=1239–1260|pmid=25443675|doi=10.1016/j.mcna.2014.08.002}}</ref> Simptomi vključujejo [[zobobol]] in težave pri prehranjevanju.<ref name="Lau2014" /><ref name="WHO2012" /> Možni zapleti so [[parodontalna bolezen]] (vnetje obzobnih tkiv), [[izpad zoba]], [[okužba|okužbe]] in zobni ali obzobni [[ognojek]].<ref name="Lau2014" /><ref name="Taber2013" /> Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv. <!-- Vzrok --> Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva ([[sklenina|sklenino]], [[zobovina|zobovino]] in [[zobni cement]]).<ref name=Peads2014/> Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini.<ref name=Peads2014/> Primarni vir energije teh bakterij so [[Enostavni sladkor|enostavni sladkorji]], zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe.<ref name=Peads2014/> Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina.<ref name=Peads2014/> Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]] in uporaba nekaterih zdravil,<ref name=Peads2014/> vključno s [[psihostimulans]]i, [[antihistaminik]]i in [[antidepresiv]]i.<ref name="Peads2014">{{cite journal|last1=SECTION ON ORAL|first1=HEALTH|last2=SECTION ON ORAL|first2=HEALTH|title=Maintaining and improving the oral health of young children|journal=Pediatrics|date=December 2014|volume=134|issue=6|pages=1224–9|pmid=25422016|doi=10.1542/peds.2014-2984|s2cid=32580232|doi-access=free}}</ref> Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma [[Dlesnin umik|dlesninim umikom]], pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.<ref name=Silk2014/><ref>{{cite journal|last1=Schwendicke|first1=F|last2=Dörfer|first2=CE|last3=Schlattmann|first3=P|last4=Page|first4=LF|last5=Thomson|first5=WM|last6=Paris|first6=S|title=Socioeconomic Inequality and Caries: A Systematic Review and Meta-Analysis|journal=Journal of Dental Research|date=January 2015|volume=94|issue=1|pages=10–18|pmid=25394849|doi=10.1177/0022034514557546|s2cid=24227334}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom.<ref name=WHO2012/><ref name=Peads2014/> Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje.<ref name="Peads2014"/><ref name=Silk2014/> Fluoridi lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name=WHO2012/> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluorom.<ref name="Vrbic" /> Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke.<ref name=Peads2014/> Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi.<ref name=Silk2014/> Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba.<ref name=Silk2014/> Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba.<ref>{{cite journal|last1=Otsu|first1=K|last2=Kumakami-Sakano|first2=M|last3=Fujiwara|first3=N|last4=Kikuchi|first4=K|last5=Keller|first5=L|last6=Lesot|first6=H|last7=Harada|first7=H|title=Stem cell sources for tooth regeneration: current status and future prospects|journal=Frontiers in Physiology|year=2014|volume=5|page=36|pmid=24550845|doi=10.3389/fphys.2014.00036|pmc=3912331|doi-access=free}}</ref> Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab.<ref name=WHO2012/> Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta [[paracetamol]] in [[ibuprofen]].<ref name=Silk2014/> <!-- Epidemiologija -->Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju.<ref name="WHO2016Epi">{{Cite web|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|title=Oral health|publisher=World Health Organization|language=en|access-date=2019-09-14|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017233214/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|url-status=live}}</ref> Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo.<ref name="WHO2012">{{cite web|title=Oral health Fact sheet N°318|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|publisher=World Health Organization|access-date=10 December 2014|date=April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208132427/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|archive-date=8 December 2014}}</ref> Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva.<ref name="Lancet2012Epi">{{cite journal|last1=Vos|first1=Theo|last2=Flaxman|first2=Abraham D.|last3=Naghavi|first3=Mohsen|last4=Lozano|first4=Rafael|last5=Michaud|first5=Catherine|last6=Ezzati|first6=Majid|last7=Shibuya|first7=Kenji|last8=Salomon|first8=Joshua A.|last9=Abdalla|first9=Safa|last10=Aboyans|first10=Victor|last11=Abraham|first11=Jerry|last12=Ackerman|first12=Ilana|last13=Aggarwal|first13=Rakesh|last14=Ahn|first14=Stephanie Y.|last15=Ali|first15=Mohammed K.|last16=Alvarado|first16=Miriam|last17=Anderson|first17=H. Ross|last18=Anderson|first18=Laurie M.|last19=Andrews|first19=Kathryn G.|last20=Atkinson|first20=Charles|last21=Baddour|first21=Larry M.|last22=Bahalim|first22=Adil N.|last23=Barker-Collo|first23=Suzanne|last24=Barrero|first24=Lope H.|last25=Bartels|first25=David H.|last26=Basáñez|first26=Maria-Gloria|last27=Baxter|first27=Amanda|last28=Bell|first28=Michelle L.|last29=Benjamin|first29=Emelia J.|last30=Bennett|first30=Derrick|last31=Bernabé|first31=Eduardo|last32=Bhalla|first32=Kavi|last33=Bhandari|first33=Bishal|last34=Bikbov|first34=Boris|last35=Bin Abdulhak|first35=Aref|last36=Birbeck|first36=Gretchen|last37=Black|first37=James A.|last38=Blencowe|first38=Hannah|last39=Blore|first39=Jed D.|last40=Blyth|first40=Fiona|last41=Bolliger|first41=Ian|last42=Bonaventure|first42=Audrey|last43=Boufous|first43=Soufiane|last44=Bourne|first44=Rupert|last45=Boussinesq|first45=Michel|last46=Braithwaite|first46=Tasanee|last47=Brayne|first47=Carol|last48=Bridgett|first48=Lisa|last49=Brooker|first49=Simon|last50=Brooks|first50=Peter|last51=Brugha|first51=Traolach S.|last52=Bryan-Hancock|first52=Claire|last53=Bucello|first53=Chiara|last54=Buchbinder|first54=Rachelle|last55=Buckle|first55=Geoffrey|last56=Budke|first56=Christine M.|last57=Burch|first57=Michael|last58=Burney|first58=Peter|last59=Burstein|first59=Roy|last60=Calabria|first60=Bianca|last61=Campbell|first61=Benjamin|last62=Canter|first62=Charles E.|last63=Carabin|first63=Hélène|last64=Carapetis|first64=Jonathan|last65=Carmona|first65=Loreto|last66=Cella|first66=Claudia|last67=Charlson|first67=Fiona|last68=Chen|first68=Honglei|last69=Cheng|first69=Andrew Tai-Ann|last70=Chou|first70=David|last71=Chugh|first71=Sumeet S.|last72=Coffeng|first72=Luc E.|last73=Colan|first73=Steven D.|last74=Colquhoun|first74=Samantha|last75=Colson|first75=K. Ellicott|last76=Condon|first76=John|last77=Connor|first77=Myles D.|last78=Cooper|first78=Leslie T.|last79=Corriere|first79=Matthew|last80=Cortinovis|first80=Monica|last81=de Vaccaro|first81=Karen Courville|last82=Couser|first82=William|last83=Cowie|first83=Benjamin C.|last84=Criqui|first84=Michael H.|last85=Cross|first85=Marita|last86=Dabhadkar|first86=Kaustubh C.|last87=Dahiya|first87=Manu|last88=Dahodwala|first88=Nabila|last89=Damsere-Derry|first89=James|last90=Danaei|first90=Goodarz|last91=Davis|first91=Adrian|last92=De Leo|first92=Diego|last93=Degenhardt|first93=Louisa|last94=Dellavalle|first94=Robert|last95=Delossantos|first95=Allyne|last96=Denenberg|first96=Julie|last97=Derrett|first97=Sarah|last98=Des Jarlais|first98=Don C.|last99=Dharmaratne|first99=Samath D.|last100=Dherani|first100=Mukesh|last101=Diaz-Torne|first101=Cesar|last102=Dolk|first102=Helen|last103=Dorsey|first103=E. Ray|last104=Driscoll|first104=Tim|last105=Duber|first105=Herbert|last106=Ebel|first106=Beth|last107=Edmond|first107=Karen|last108=Elbaz|first108=Alexis|last109=Ali|first109=Suad Eltahir|last110=Erskine|first110=Holly|last111=Erwin|first111=Patricia J.|last112=Espindola|first112=Patricia|last113=Ewoigbokhan|first113=Stalin E.|last114=Farzadfar|first114=Farshad|last115=Feigin|first115=Valery|last116=Felson|first116=David T.|last117=Ferrari|first117=Alize|last118=Ferri|first118=Cleusa P.|last119=Fèvre|first119=Eric M.|last120=Finucane|first120=Mariel M.|last121=Flaxman|first121=Seth|last122=Flood|first122=Louise|last123=Foreman|first123=Kyle|last124=Forouzanfar|first124=Mohammad H.|last125=Fowkes|first125=Francis Gerry R.|last126=Franklin|first126=Richard|last127=Fransen|first127=Marlene|last128=Freeman|first128=Michael K.|last129=Gabbe|first129=Belinda J.|last130=Gabriel|first130=Sherine E.|last131=Gakidou|first131=Emmanuela|last132=Ganatra|first132=Hammad A.|last133=Garcia|first133=Bianca|last134=Gaspari|first134=Flavio|last135=Gillum|first135=Richard F.|last136=Gmel|first136=Gerhard|last137=Gosselin|first137=Richard|last138=Grainger|first138=Rebecca|last139=Groeger|first139=Justina|last140=Guillemin|first140=Francis|last141=Gunnell|first141=David|last142=Gupta|first142=Ramyani|last143=Haagsma|first143=Juanita|last144=Hagan|first144=Holly|last145=Halasa|first145=Yara A.|last146=Hall|first146=Wayne|last147=Haring|first147=Diana|last148=Haro|first148=Josep Maria|last149=Harrison|first149=James E.|last150=Havmoeller|first150=Rasmus|last151=Hay|first151=Roderick J.|last152=Higashi|first152=Hideki|last153=Hill|first153=Catherine|last154=Hoen|first154=Bruno|last155=Hoffman|first155=Howard|last156=Hotez|first156=Peter J.|last157=Hoy|first157=Damian|last158=Huang|first158=John J.|last159=Ibeanusi|first159=Sydney E.|last160=Jacobsen|first160=Kathryn H.|last161=James|first161=Spencer L.|last162=Jarvis|first162=Deborah|last163=Jasrasaria|first163=Rashmi|last164=Jayaraman|first164=Sudha|last165=Johns|first165=Nicole|last166=Jonas|first166=Jost B.|last167=Karthikeyan|first167=Ganesan|last168=Kassebaum|first168=Nicholas|last169=Kawakami|first169=Norito|last170=Keren|first170=Andre|last171=Khoo|first171=Jon-Paul|last172=King|first172=Charles H.|last173=Knowlton|first173=Lisa Marie|last174=Kobusingye|first174=Olive|last175=Koranteng|first175=Adofo|last176=Krishnamurthi|first176=Rita|last177=Lalloo|first177=Ratilal|last178=Laslett|first178=Laura L.|last179=Lathlean|first179=Tim|last180=Leasher|first180=Janet L.|last181=Lee|first181=Yong Yi|last182=Leigh|first182=James|last183=Lim|first183=Stephen S.|last184=Limb|first184=Elizabeth|last185=Lin|first185=John Kent|last186=Lipnick|first186=Michael|last187=Lipshultz|first187=Steven E.|last188=Liu|first188=Wei|last189=Loane|first189=Maria|last190=Ohno|first190=Summer Lockett|last191=Lyons|first191=Ronan|last192=Ma|first192=Jixiang|last193=Mabweijano|first193=Jacqueline|last194=MacIntyre|first194=Michael F.|last195=Malekzadeh|first195=Reza|last196=Mallinger|first196=Leslie|last197=Manivannan|first197=Sivabalan|last198=Marcenes|first198=Wagner|last199=March|first199=Lyn|last200=Margolis|first200=David J.|last201=Marks|first201=Guy B.|last202=Marks|first202=Robin|last203=Matsumori|first203=Akira|last204=Matzopoulos|first204=Richard|last205=Mayosi|first205=Bongani M.|last206=McAnulty|first206=John H.|last207=McDermott|first207=Mary M.|last208=McGill|first208=Neil|last209=McGrath|first209=John|last210=Medina-Mora|first210=Maria Elena|last211=Meltzer|first211=Michele|last212=Mensah|first212=George A.|last213=Merriman|first213=Tony R.|last214=Meyer|first214=Ana-Claire|last215=Miglioli|first215=Valeria|last216=Miller|first216=Matthew|last217=Miller|first217=Ted R.|last218=Mitchell|first218=Philip B.|last219=Mocumbi|first219=Ana Olga|last220=Moffitt|first220=Terrie E.|last221=Mokdad|first221=Ali A.|last222=Monasta|first222=Lorenzo|last223=Montico|first223=Marcella|last224=Moradi-Lakeh|first224=Maziar|last225=Moran|first225=Andrew|last226=Morawska|first226=Lidia|last227=Mori|first227=Rintaro|last228=Murdoch|first228=Michele E.|last229=Mwaniki|first229=Michael K.|last230=Naidoo|first230=Kovin|last231=Nair|first231=M. Nathan|last232=Naldi|first232=Luigi|last233=Narayan|first233=K. M. Venkat|last234=Nelson|first234=Paul K.|last235=Nelson|first235=Robert G.|last236=Nevitt|first236=Michael C.|last237=Newton|first237=Charles R.|last238=Nolte|first238=Sandra|last239=Norman|first239=Paul|last240=Norman|first240=Rosana|last241=O'Donnell|first241=Martin|last242=O'Hanlon|first242=Simon|last243=Olives|first243=Casey|last244=Omer|first244=Saad B.|last245=Ortblad|first245=Katrina|last246=Osborne|first246=Richard|last247=Ozgediz|first247=Doruk|last248=Page|first248=Andrew|last249=Pahari|first249=Bishnu|last250=Pandian|first250=Jeyaraj Durai|last251=Rivero|first251=Andrea Panozo|last252=Patten|first252=Scott B.|last253=Pearce|first253=Neil|last254=Padilla|first254=Rogelio Perez|last255=Perez-Ruiz|first255=Fernando|last256=Perico|first256=Norberto|last257=Pesudovs|first257=Konrad|last258=Phillips|first258=David|last259=Phillips|first259=Michael R.|last260=Pierce|first260=Kelsey|last261=Pion|first261=Sébastien|last262=Polanczyk|first262=Guilherme V.|last263=Polinder|first263=Suzanne|last264=Pope|first264=C. Arden|last265=Popova|first265=Svetlana|last266=Porrini|first266=Esteban|last267=Pourmalek|first267=Farshad|last268=Prince|first268=Martin|last269=Pullan|first269=Rachel L.|last270=Ramaiah|first270=Kapa D.|last271=Ranganathan|first271=Dharani|last272=Razavi|first272=Homie|last273=Regan|first273=Mathilda|last274=Rehm|first274=Jürgen T.|last275=Rein|first275=David B.|last276=Remuzzi|first276=Guiseppe|last277=Richardson|first277=Kathryn|last278=Rivara|first278=Frederick P.|last279=Roberts|first279=Thomas|last280=Robinson|first280=Carolyn|last281=De Leòn|first281=Felipe Rodriguez|last282=Ronfani|first282=Luca|last283=Room|first283=Robin|last284=Rosenfeld|first284=Lisa C.|last285=Rushton|first285=Lesley|last286=Sacco|first286=Ralph L.|last287=Saha|first287=Sukanta|last288=Sampson|first288=Uchechukwu|last289=Sanchez-Riera|first289=Lidia|last290=Sanman|first290=Ella|last291=Schwebel|first291=David C.|last292=Scott|first292=James Graham|last293=Segui-Gomez|first293=Maria|last294=Shahraz|first294=Saeid|last295=Shepard|first295=Donald S.|last296=Shin|first296=Hwashin|last297=Shivakoti|first297=Rupak|last298=Singh|first298=David|last299=Singh|first299=Gitanjali M.|last300=Singh|first300=Jasvinder A.|last301=Singleton|first301=Jessica|last302=Sleet|first302=David A.|last303=Sliwa|first303=Karen|last304=Smith|first304=Emma|last305=Smith|first305=Jennifer L.|last306=Stapelberg|first306=Nicolas J. C.|last307=Steer|first307=Andrew|last308=Steiner|first308=Timothy|last309=Stolk|first309=Wilma A.|last310=Stovner|first310=Lars Jacob|last311=Sudfeld|first311=Christopher|last312=Syed|first312=Sana|last313=Tamburlini|first313=Giorgio|last314=Tavakkoli|first314=Mohammad|last315=Taylor|first315=Hugh R.|last316=Taylor|first316=Jennifer A.|last317=Taylor|first317=William J.|last318=Thomas|first318=Bernadette|last319=Thomson|first319=W. Murray|last320=Thurston|first320=George D.|last321=Tleyjeh|first321=Imad M.|last322=Tonelli|first322=Marcello|last323=Towbin|first323=Jeffrey A.|last324=Truelsen|first324=Thomas|last325=Tsilimbaris|first325=Miltiadis K.|last326=Ubeda|first326=Clotilde|last327=Undurraga|first327=Eduardo A.|last328=van der Werf|first328=Marieke J.|last329=van Os|first329=Jim|last330=Vavilala|first330=Monica S.|last331=Venketasubramanian|first331=N.|last332=Wang|first332=Mengru|last333=Wang|first333=Wenzhi|last334=Watt|first334=Kerrianne|last335=Weatherall|first335=David J.|last336=Weinstock|first336=Martin A.|last337=Weintraub|first337=Robert|last338=Weisskopf|first338=Marc G.|last339=Weissman|first339=Myrna M.|last340=White|first340=Richard A.|last341=Whiteford|first341=Harvey|last342=Wiersma|first342=Steven T.|last343=Wilkinson|first343=James D.|last344=Williams|first344=Hywel C.|last345=Williams|first345=Sean R. M.|last346=Witt|first346=Emma|last347=Wolfe|first347=Frederick|last348=Woolf|first348=Anthony D.|last349=Wulf|first349=Sarah|last350=Yeh|first350=Pon-Hsiu|last351=Zaidi|first351=Anita K. M.|last352=Zheng|first352=Zhi-Jie|last353=Zonies|first353=David|last354=Lopez|first354=Alan D.|last355=Murray|first355=Christopher J. L.|last356=AlMazroa|first356=Mohammad A.|last357=Memish|first357=Ziad A.|title=Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010|journal=Lancet (London, England)|volume=380|issue=9859|date=15 December 2012|issn=1474-547X|pmid=23245607|pmc=6350784|doi=10.1016/S0140-6736(12)61729-2|pages=2163–2196|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23245607|access-date=4 May 2026}}</ref> Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.<ref name="Silk2014" /> {{TOC limit|3}} ==Znaki in simptomi== [[Slika:ToothMontage3.jpg|thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|'''(A)''' Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. '''(B)''' Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). '''(C)''' Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. '''(D)''' V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za [[Zobna zalivka|zalivko]].]] Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.<ref>[http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 Health Promotion Board: Dental Caries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901014808/http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 |date=2010-09-01 }}, affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006.</ref> Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name=Vrbic/><ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji.<ref name="NYT">{{cite news|title=A Closer Look at Teeth May Mean More Fillings|url=https://www.nytimes.com/2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|access-date=November 30, 2011|newspaper=The New York Times|date=November 28, 2011|author=Richie S. King|quote=An incipient carious lesion is the initial stage of structural damage to the enamel, usually caused by a bacterial infection that produces tooth-dissolving acid.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129223056/http://www.nytimes.com//2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|archive-date=November 29, 2011}}</ref> Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.babit.si/zobozdravstvo/karies-zobna-gniloba/|title=Kaj je karies in kako ga zdravimo?|accessdate=27. 6. 2026|website=www.babit.si}}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča ​​lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151030052831/http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html |date=2015-10-30 }}." Page accessed July 18, 2007.</ref> Ko sta sklenina in [[zobovina]] uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači.<ref name="medline">{{MedlinePlusEncyclopedia|001055|Dental Cavities}}</ref> Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo [[Zobna pulpa|zobno pulpo]] v središču zoba, se lahko pojavi [[zobobol]], ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk. Zobna gniloba lahko povzroča tudi [[zadah]] in neprijeten okus v ustih.<ref>[https://web.archive.org/web/20180630212354/http://www.med.nyu.edu/patientcare/patients/library/article.html%3FChunkIID%3D11496 Tooth Decay], hosted on the [[NYU Langone Medical Center|New York University Medical Center]] website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna [[Mehko tkivo|mehka tkiva]]. Nekateri zapleti, kot sta [[tromboza kavernoznega sinusa]] in [[flegmona ustnega dna]] (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.<ref>[http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis Cavernous Sinus Thrombosis] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527163130/http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis |date=2008-05-27 }}, hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.</ref><ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|001047|Ludwig's Anigna}}</ref><ref>Hartmann, Richard W. [http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html Ludwig's Angina in Children] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709045030/http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html |date=2008-07-09 }}, hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.</ref> ==Vzrok== [[Slika:Dental caries etiology diagram.png|thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat '''(1)''', mikroorganizmi v zobnih oblogah '''(2)''', dovzetna zobna površina '''(3)''' in čas '''(4)'''; tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe '''(5)'''. Slina '''(6)''' in fluorid '''(7)''' sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe.]] Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je [[saharoza]]) in čas.<ref>{{cite book |vauthors=Southam JC, Soames JV |chapter=2. Dental Caries |title=Oral pathology |publisher=Oxford Univ. Press |location=Oxford |year=1993 |isbn=978-0-19-262214-3 |edition=2nd}}</ref> To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge.<ref>{{Cite journal|last1=Wong|first1=Allen|last2=Young|first2=Douglas A.|last3=Emmanouil|first3=Dimitris E.|last4=Wong|first4=Lynne M.|last5=Waters|first5=Ashley R.|last6=Booth|first6=Mark T.|date=2013-06-01|title=Raisins and oral health|journal=Journal of Food Science|volume=78|issue=Suppl 1 |pages=A26–29|doi=10.1111/1750-3841.12152|issn=1750-3841|pmid=23789933|doi-access=free}}</ref> Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v [[Ustna votlina|ustni votlini]], ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.<ref>{{cite book |vauthors=Smith B, Pickard HM, Kidd EA |chapter=1. Why restore teeth?|title=Pickard's manual of operative dentistry |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-261808-5 |edition=6th}}</ref> Zobno gnilobo povzroča [[biofilm]] na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so [[saharoza]], [[fruktoza]] in [[glukoza]], organske kisline, zlasti [[mlečna kislina|mlečno kislino]].<ref name="Soro 2024">{{cite book |vauthors=Soro SA, Lamont RJ, Egland PG, Koo H, Liu Y |title=Molecular Medical Microbiology |chapter=Chapter 44-Dental caries | publisher=Elsevier | year=2024 |isbn=978-0-12-818619-0 |doi=10.1016/b978-0-12-818619-0.00036-8 |pages=915–930}}</ref><ref name="Hardie1982">{{cite journal |author=Hardie JM |title=The microbiology of dental caries |journal=Dental Update|volume=9 |issue=4 |pages=199–200, 202–4, 206–8 |date=May 1982 |pmid=6959931 }}</ref><ref name="holloway1983">{{cite journal |author=Holloway PJ |title=The role of sugar in the etiology of dental caries |journal=Journal of Dentistry|volume=11 |issue=3 |pages=189–213 |date=September 1983 |doi=10.1016/0300-5712(83)90182-3 |last2=Moore |first2=W.J. |pmid=6358295}}</ref> Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.<ref>Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. [http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 Social inequalities in oral health: from evidence to action] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619131928/http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 |date=2015-06-19 }}. London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com</ref> ===Bakterije=== [[Slika:Streptococcus mutans 01.jpg|right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij ''Streptococcus mutans'']]{{See also|Ustna flora}} Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije ''[[Streptococcus mutans]],'' ''[[Streptococcus sobrinus]]'' in [[Lactobacillus|laktobacili]]. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij.<ref>{{Cite journal|last1=Marsh|first1=Philip D.|last2=Head|first2=David A.|last3=Devine|first3=Deirdre A.|year=2015|title=Dental plaque as a biofilm and a microbial community—Implications for treatment|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|journal=Journal of Oral Biosciences|volume=57|issue=4|pages=185–191|doi=10.1016/j.job.2015.08.002|s2cid=86407760|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829091308/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|archive-date=29 August 2021}} [http://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ Alt URL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508033258/https://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ |date=2021-05-08 }}</ref> Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob.<ref>{{Cite journal|last=Marsh|first=P|year=1994|title=Microbial ecology of dental plaque and its significance in health and disease|journal=Advances in Dental Research|volume=8|issue=2|pages=263–71|doi=10.1177/08959374940080022001|pmid=7865085|s2cid=32327358}}</ref> Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.<ref>[http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION=7 Cavities/tooth decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315144137/http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION%3D7 |date=2008-03-15 }}, hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.</ref> V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi ''Streptococcus mutans'' in vrste iz družine ''Lactobacillus''. ''Streptococcus mutans'' si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij.<ref name="Hardie1982" /> Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so ''[[Lactobacillus acidophilus]]'', ''[[Actinomyces|Actinomyces spp.]]'', ''[[Nocardia spp.]]'', in ''Streptococcus mutans''. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini [[Kočnik|kočnikov]]). Utori na griznih ploskvah [[Kočnik|kočnikov]] in [[Ličnik|ličnikov]] zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod [[Dlesni|dlesnijo]] – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge. Kariogene bakterije, zlasti ''S. mutans'', se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.<ref>{{citation |journal=Pediatric Dentistry|date=Sep–Oct 2008 |volume=30 |number=5 |pages=375–87 |title=Association of mutans streptococci between caregivers and their children |last1=Douglass |first1=JM |last2=Li |first2=Y |last3=Tinanoff |first3=N.|pmid=18942596 }}</ref> ===Sladkorji v prehrani=== Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino.<ref name="Soro 2024"/><ref name="holloway1983"/> Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali [[Ustna voda|ustno vodico]]. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob.<ref>{{cite journal |author=Silverstone LM |title=Remineralization and enamel caries: new concepts |journal=Dental Update|volume=10 |issue=4 |pages=261–73 |date=May 1983 |pmid=6578983 }}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. ''S. mutans'' se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.<ref>Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock&nbsp;– ''Biology of Microorganisms''. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705</ref> Živilom so večkrat dodani nefermentirajoči ogljikovi hidrati za nadomeščanje sladkorja. Le-ti imajo prav tako sladkast okus, nimajo pa tolikšne hranilne vrednosti. Nefermentirajoči ogljikovi hidrati imajo nizek kariogeni potencial in ne povzročajo kariesa. Mednje sodijo vlaknine, [[Umetno sladilo|umetna]] [[Umetno sladilo|sladila]] ([[ciklamat]], [[aspartam]], [[saharin]]), sladkorni alkoholi ali polioli ([[sorbitol]], [[manitol]], [[ksilitol]]), [[stevija]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf|title=Vzgoja za ustno zdravje|date=2015|accessdate=28. 6. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}</ref> ===Izpostavljenost=== [[Slika:Stephan curve.png|thumb|Stephanova krivulja, ki prikazuje nenaden upad vrednosti pH v zobnih oblogah po splaknjenju ustne votline z raztopino glukoze; pH se ponovno normalizira po 30–60&nbsp;minutah. Neto demineralizacija trdih zobnih tkiv se dogaja pod kritično vrednostjo pH (5,5), kar je prikazano v rumeni barvi.]] Verjetnost nastanka zobne gnilobe je povezano s pogostnostjo izpostavljenosti zob kariogenim (kislinskim) okoliščinam.<ref name="WHOSugarsCaries">{{cite web |title=Sugars and dental caries |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/sugars-and-dental-caries |website=World Health Organization |publisher=WHO |access-date=April 29, 2026}}</ref> Po obrokih oziroma prigrizkih bakterije v ustih presnavljajo sladkorje, pri čemer nastajajo kisli stranski proizvodi, ki znižujejo [[pH]]. Čez čas se pH normalizira zaradi pufrske sposobnosti sline in zastopljenih mineralov na površini zob. Med vsako izpostavljenostjo kislemu okolju se deli anorganskih mineralov na površini zoba raztopijo in lahko ostanejo raztopljeni do dve uri.<ref>[http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ Dental Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630205712/http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ |date=2006-06-30 }}, hosted on the University of California, Los Angeles School of Dentistry website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Ker so zobje v teh obdobjih kislega okolja ranljivi, je razvoj zobne gnilobe močno odvisen od pogostosti izpostavljenosti kislini. Proces nastajanja zobne gnilobe se lahko začne v nekaj dneh po izrastu zoba v ustih, če je prehrana dovolj bogata z ustreznimi ogljikovimi hidrati. Dokazi kažejo, da uvedba fluoridnih tretmajev ta proces upočasni.<ref name="summit75">Summit, James B., J. William Robbins, and Richard S. Schwartz. "[[iarchive:fundamentalsofop0002unse/page/75/mode/2up|Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach.]]" 2nd edition. Carol Stream, Illinois, Quintessence Publishing Co, Inc, 2001, p. 75. {{ISBN|0-86715-382-2}}.</ref> Proksimalni karies pri stalnih zobeh potrebuje povprečno štiri leta, da preide skozi sklenino. Ker cement, ki obdaja površino zobne korenine, ni niti približno tako trpežen kot sklenina, ki obdaja [[Zobna krona|zobno krono]], karies korenine običajno napreduje veliko hitreje kot na drugih zobnih površinah. Demineralizacija na površini korenine je 2,5-krat hitrejša kot v sklenini. V zelo hudih primerih zelo slabe ustne higiene in kadar je prehrana osebe zelo bogata s fermentirajočimi ogljikovimi hidrati, lahko karies povzroči nastanek kariesa v nekaj mesecih po izraščanju zob. To se lahko zgodi na primer, ko otroci nenehno pijejo sladke pijače iz otroških stekleničk. ===Zobje=== [[Slika:Blausen 0864 ToothDecay.svg|thumb|300px|Prikaz zobne gnilobe: na gladki površini zoba (levo), v zobni fisuri (zgoraj) in na zobni korenini (desno).]] Določene bolezni in motnje, ki vplivajo na zobe, lahko pri posamezniku povečajo tveganje za nastanek zobne gnilobe. Hipomineralizacija sekalcev in kočnikov je čedalje pogostejša.<ref name="MastRodrigueztapia2013">{{cite journal|vauthors=Mast P, Rodrigueztapia MT, Daeniker L, Krejci I|title=Understanding MIH: definition, epidemiology, differential diagnosis and new treatment guidelines|date=Sep 2013|journal=European Journal of Paediatric Dentistry|volume=14|issue=3|pages=204–8|url=http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|pmid=24295005|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005114609/http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|archive-date=2016-10-05}}</ref> Čeprav vzrok ni znan, velja, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{Cite journal|last1=Silva|first1=Mihiri J.|last2=Scurrah|first2=Katrina J.|last3=Craig|first3=Jeffrey M.|last4=Manton|first4=David J.|last5=Kilpatrick|first5=Nicky|date=August 2016|title=Etiology of molar incisor hypomineralization&nbsp;— A systematic review|journal=Community Dentistry and Oral Epidemiology|volume=44|issue=4|pages=342–353|doi=10.1111/cdoe.12229|issn=1600-0528|pmid=27121068|hdl=11343/291225|hdl-access=free}}</ref> Med možnimi dejavniki, ki prispevajo k temu, so sistemski dejavniki, kot so visoke ravni [[Dioksini|dioksinov]] ali [[Poliklorirani bifenili|polikloriranih bifenilov]] (PCB) v [[Materino mleko|materinem mleku]], prezgodnji porod in pomanjkanje kisika ob rojstvu ter nekatere bolezni v prvih treh letih otrokovega življenja, kot so [[mumps]], [[davica]], [[škrlatinka]], [[ošpice]], [[hipoparatiroidizem]], [[nedohranjenost]], [[malabsorpcija]], [[hipovitaminoza D]], kronične bolezni dihal ali nediagnosticirana in nezdravljena [[celiakija]], ki se običajno kaže z blagimi ali odsotnimi prebavnimi simptomi.<ref name=MastRodrigueztapia2013 /><ref>{{cite journal|vauthors=William V, Messer LB, Burrow MF|title=Molar incisor hypomineralization: review and recommendations for clinical management|year=2006|journal=Pediatric Dentistry|volume=28|issue=3|pages=224–32|url=http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|pmid=16805354|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306130920/http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|archive-date=2016-03-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|title=Dental Enamel Defects and Celiac Disease|publisher=National Institute of Health (NIH)|access-date=Mar 7, 2016|quote=Tooth defects that result from celiac disease may resemble those caused by too much fluoride or a maternal or early childhood illness. Dentists mostly say it's from fluoride, that the mother took tetracycline, or that there was an illness early on|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305124250/http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|archive-date=2016-03-05}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Ferraz EG, Campos Ede J, Sarmento VA, Silva LR|title=The oral manifestations of celiac disease: information for the pediatric dentist|year=2012|journal=Pediatric Dentistry|volume=34|issue=7|pages=485–8|pmid=23265166|type=Review|quote=The presence of these clinical features in children may signal the need for early investigation of possible celiac disease, especially in asymptomatic cases. (...) Pediatric dentists must recognize typical oral lesions, especially those associated with nutritional deficiencies, and should suspect the presence of celiac disease, which can change the disease's course and patient's prognosis.}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Rashid M, Zarkadas M, Anca A, Limeback H|title=Oral manifestations of celiac disease: a clinical guide for dentists|year=2011|journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=77|page=b39|url=http://www.jcda.ca/article/b39|pmid=21507289|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308090224/http://www.jcda.ca/article/b39|archive-date=2016-03-08}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Giuca MR, Cei G, Gigli F, Gandini P|title=Oral signs in the diagnosis of celiac disease: review of the literature|year=2010|journal=Minerva Stomatologica|volume=59|issue=1–2|pages=33–43|pmid=20212408|type=Review}}</ref> [[Imperfektna amelogeneza]], dedna bolezen sklenine, se pojavi pri 1 na 718 do 1 na 14.000 posameznikov; sklenina se pri tej motnji ne izoblikuje popolnoma ali pa se tvori v nezadostnih količinah in lahko odpade z zob.<ref name="neville89">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 89. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Osebe s to motnjo so lahko dovzetnejši za zobno gnilobo, saj sklenina ne ščiti dovolj zoba.<ref name="neville94">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 94. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pri večini ljudi motnje ali bolezni zob niso glavni vzrok za zobno gnilobo. Okoli 96 % sestave sklenine predstavljajo minerali.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 122</ref> Ti minerali, zlasti [[hidroksiapatit]], postanejo topni, ko so izpostavljeni kislemu okolju. Sklenina se začne demineralizirati pri vrednosti pH 5,5.<ref>{{cite journal |author=Dawes C |title=What is the critical pH and why does a tooth dissolve in acid? |journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=69 |issue=11 |pages=722–4 |date=December 2003 |pmid=14653937 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714130336/http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |archive-date=2009-07-14 }}</ref> Zobovina in zobni cement sta bolj dovzetna za karies kot sklenina, ker imata nižjo vsebnost mineralov.<ref>{{cite journal |author=Mellberg JR |title=Demineralization and remineralization of root surface caries |journal=Gerodontology|volume=5 |issue= 1|pages=25–31 |year=1986 |doi=10.1111/j.1741-2358.1986.tb00380.x |pmid=3549537}}</ref> Zatorej je v primeru, da so koreninske površine zob izpostavljene zaradi umika dlesni ali parodontalne bolezni, tveganje za razvoj zobne gnilobe posebej veliko. Zob je lahko tudi v zdravem ustnem okolju dovzeten za zobno gnilobo. Tudi anatomske značilnosti zobovja lahko vplivajo na razvoj kariesa, vendar pa so dokazi, da bi nenormalen zobni griz ali nagnetenje zob (»crowding«) lahko povečala tveganje za zobno gnilobo, šibki.<ref>{{cite journal |doi=10.3109/00016357.2010.516732 |author1=Borzabadi-Farahani, A |author2=Eslamipour, F |author3=Asgari, I |title=Association between orthodontic treatment need and caries experience |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=69 |pages=2–11 |year=2011 |pmid=20923258|issue=1 |s2cid=25095059 }}</ref><ref>{{cite journal | pmid =22999666| year = 2012 | title = Dental crowding as a caries risk factor: A systematic review | journal = American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics| volume = 142 | issue = 4| pages = 443–50 | doi = 10.1016/j.ajodo.2012.04.018 | last1 = Hafez | first1 = HS | last2 = Shaarawy | first2 = SM | last3 = Al-Sakiti | first3 = AA | last4 = Mostafa | first4 = YA}}</ref> Če imajo zobje razvojno globlje brazde na grizni površini, se tam lažje razvije zobna gniloba (t. i. »zobna gniloba jamic in fisur«). Večje tveganje za zobno gnilobo je tudi na mestih, kjer se pogosto ujamejo ostanki hrane. ===Drugi dejavniki=== S povečanim tveganjem za zobno gnilobo je povezan zmanjšan pretok sline v ustni votlini. S tem se zmanjša pufrska sposobnost sline, ki bi uravnotežila kislo okolje, nastalo zaradi prisotnosti določenih živil. Posledično zdravstvena stanja, ki zmanjšajo količino sline, proizvedene v [[Žleza slinavka|žlezah slinavkah]], zlasti v [[Podčeljustna žleza slinavka|podčeljustni]] in [[Obušesna žleza slinavka|obušesni žlezi slinavki]], lahko vodijo do suhih ust in s tem do razširjanja zobne gnilobe. Primeri takih bolezni vključujejo [[Sjögrenov sindrom]], [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[diabetes insipidus]] in [[Sarkoidoza|sarkoidozo]].<ref name="neville398">Neville, B. W., Douglas Damm, Carl Allen, Jerry Bouquot. ''Oral & Maxillofacial Pathology'' 2nd edition, 2002, p. 398. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pretok sline lahko zmanjšajo tudi nekatera zdravila, kot so [[Antihistaminik|antihistaminiki]] in [[Antidepresiv|antidepresivi]]. Slinjenje lahko močno zavrejo tudi [[Psihostimulans|stimulansi]], najbolj znan med njimi je [[Metamfetamin|metilamfetamin]] (pri slednjem stanje suhih ust imenujejo tudi »metamfetaminska usta«). Tetrahidrokanabinol (THC), aktivna kemična snov v konoplji, prav tako povzroča skoraj popolno zavoro slinjenja, kar je v pogovornem jeziku znano kot »bombažna usta«. Poleg tega pri 63 % najpogosteje predpisanih zdravilih v Združenih državah Amerike navajajo med neželenimi učinki [[suha usta]].<ref name="neville398"/> Celice žlez slinavk lahko poškoduje obsevanje glave in vratu, kar lahko vodi v povečano tveganje za razvoj zobne gnilobe.<ref>[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 Oral Complications of Chemotherapy and Head/Neck Radiation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206081959/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 |date=2008-12-06 }}, hosted on the [http://www.cancer.gov/ National Cancer Institute] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150312111454/http://www.cancer.gov/ |date=2015-03-12 }} website. Page accessed January 8, 2007.</ref><ref>See Common effects of cancer therapies on salivary glands at {{cite web |url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews |access-date=2013-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230733/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |archive-date=2013-12-02 }}</ref> Tveganje za nastanek zobne gnilobe lahko poveča tudi uporaba [[Tobačni izdelek|tobačnih izdelkov]]. Nekatere znamke brezdimnih tobačnih izdelkov vsebujejo visoko vsebnost sladkorja, kar povečuje dovzetnost za karies.Uporaba tobačnih izdelkov je pomemben dejavnik tveganja za [[Parodontalna bolezen|parodontalno bolezen]], ki lahko povzroči umik dlesni.<ref>[http://www.perio.org/consumer/smoking.htm Tobacco Use Increases the Risk of Gum Disease] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070109123411/http://www.perio.org/consumer/smoking.htm |date=2007-01-09 }}, hosted on the [http://www.perio.org/index.html American Academy of Periodontology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051214140958/http://www.perio.org/index.html |date=2005-12-14 }}. Page accessed January 9, 2007.</ref> Če se dlesen odmakne in ni več pritrjena na zobe, postane površina zobne korenine izpostavljena; tveganje za zobno gnilobo je znatno povečano, saj kisline lažje demineralizirajo zobni cement, ki prekriva zobne korenine, kot sklenino.<ref>Banting, D. W. "[http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf The Diagnosis of Root Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060930192216/http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf |date=2006-09-30 }}." Presentation to the National Institute of Health Consensus Development Conference on Diagnosis and Management of Dental Caries Throughout Life, in pdf format, hosted on the National Institute of Dental and Craniofacial Research, p. 19. Page accessed August 15, 2006.</ref> Trenutno ni dovolj dokazov, ki bi podpirali vzročno povezavo med kajenjem in kariesom na zobnih kronah, vendar dokazi kažejo na povezavo med kajenjem in kariesom na površini zobnih korenine.<ref>[https://www.cdc.gov/tobacco/sgr/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf Executive Summary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216060432/http://www.cdc.gov/TOBACCO/SGR/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf |date=2007-02-16 }} of U.S. Surgeon General's report titled, "The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General," hosted on the [https://www.cdc.gov CDC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320214638/http://www.cdc.gov/ |date=2012-03-20 }} website, p. 12. Page accessed January 9, 2007.</ref> Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju je povezana s povečanim tveganjem za zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last1=Zhou|first1=S|last2=Rosenthal|first2=DG|last3=Sherman|first3=S|last4=Zelikoff|first4=J|last5=Gordon|first5=T|last6=Weitzman|first6=M|title=Physical, behavioral, and cognitive effects of prenatal tobacco and postnatal secondhand smoke exposure|journal=Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care|date=September 2014|volume=44|issue=8|pages=219–41|pmid=25106748|doi=10.1016/j.cppeds.2014.03.007|pmc=6876620}}</ref> Razvoj zobne gnilobe spodbujata tudi intrauterina in neonatalna izpostavljenost [[Svinec|svincu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345560350031401 |vauthors=Brudevold F, Steadman LT |title=The distribution of lead in human enamel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-dental-research_1956-06_35_3/page/430 |journal=Journal of Dental Research|volume=35 |pages=430–437 |year=1956 |pmid=13332147 |issue=3 |s2cid=5453470 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345770560100701 |vauthors=Brudevold F, Aasenden R, Srinivasian BN, Bakhos Y |title=Lead in enamel and saliva, dental caries and the use of enamel biopsies for measuring past exposure to lead |journal=Journal of Dental Research|volume=56 |pages=1165–1171 |year=1977 |pmid=272374 |issue=10 |s2cid=37185511 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Goyer RA |title=Transplacental transport of lead |journal=Environmental Health Perspectives|volume=89 | pages=101–105 |year=1990 |pmid=2088735 |doi=10.2307/3430905 |pmc=1567784 |jstor=3430905 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Moss ME, Lanphear BP, Auinger P |title=Association of dental caries and blood lead levels |journal=JAMA|volume=281 |issue=24 |pages=2294–8 |year=1999 |pmid=10386553 |doi=10.1001/jama.281.24.2294|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Campbell JR, Moss ME, Raubertas RF |title=The association between caries and childhood lead exposure |journal=Environmental Health Perspectives|volume=108 |pages=1099–1102 |year=2000 |pmid=11102303 |doi=10.2307/3434965 |issue=11 |pmc=1240169 |jstor=3434965 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.021100625 |vauthors=Gemmel A, Tavares M, Alperin S, Soncini J, Daniel D, Dunn J, Crawford S, Braveman N, Clarkson TW, McKinlay S, Bellinger DC |title=Blood Lead Level and Dental Caries in School-Age Children |journal=Environmental Health Perspectives|volume=110 |pages=A625–A630 |year=2002 |pmid=12361944 |issue=10 |pmc=1241049 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Billings RJ, Berkowitz RJ, Watson G |title=Teeth |journal=Pediatrics|volume=113 |issue=4 |pages=1120–1127 |year=2004 |doi=10.1542/peds.113.S3.1120 |pmid=15060208 }}</ref> Poleg svinca vsi atomi z električnim nabojem in ionskim polmerom, podobnim dvovalentnemu [[Kalcij|kalciju]],<ref>{{cite journal |vauthors=Leroy N, Bres E |title=Structure and substitutions in fluorapatite |journal=European Cells and Materials|volume=2 |pages=36–48 |year=2001 |pmid=14562256 |doi=10.22203/eCM.v002a05 |doi-broken-date=18 July 2025 |doi-access=free }}</ref> kot je [[kadmij]], kot je kadmij, posnemajo kalcijev ion, zato lahko izpostavljenost tem atomom spodbuja zobno gnilobo.<ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.10947 |vauthors=Arora M, Weuve J, Schwartz J, Wright RO |title=Association of environmental cadmium exposure with pediatric dental caries |journal=Environmental Health Perspectives|volume=116 |issue=6 |pages=821–825 |year=2008 |pmid=18560540 |pmc=2430240|bibcode=2008EnvHP.116..821A }}</ref> Pomembna determinanta ustnega zdravja je tudi revščina.<ref>{{cite journal | author = Dye B | year = 2010 | title = Trends in Oral Health by Poverty Status as Measured by Healthy People 2010 Objectives | pmid=21121227 | journal = Public Health Reports| volume = 125 | issue = 6| pages = 817–30 | pmc=2966663| doi = 10.1177/003335491012500609 }}</ref> Zobna gniloba je povezana z nižjim socialno-ekonomskim statusom in jo lahko obravnavamo kot bolezen revščine.<ref>{{cite journal |author1=Selwitz R. H. |author2=Ismail A. I. |author3=Pitts N. B. | year = 2007 | title = Dental caries | journal = The Lancet| volume = 369 | issue = 9555| pages = 51–59 | doi=10.1016/s0140-6736(07)60031-2 | pmid=17208642|s2cid=204616785 }}</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Toothbrush 20050716 004.jpg|right|thumb|alt=Head of a toothbrush|[[Zobna ščetka|Zobne ščetke]] so običajni pripomoček za čiščenje zob.]] ===Ustna higiena=== Primarni pristop k negi zobne higiene sta umivanje zob s ščetkanjem in uporaba [[Zobna nitka|zobne nitke]]. Namen ustne higiene je odstranitev in preprečevanje nastanka zobnih oblog oziroma zobnega biofilma,<ref>[http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html Introduction to Dental Plaque] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623041937/http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html |date=2006-06-23 }}. Hosted on the [[Leeds Dental Institute]] Website. Page accessed August 14, 2006.</ref> vendar so raziskave, da ima to le omejen učinek proti nastanku zobne gnilobe.<ref>{{Cite journal|last1=Hujoel|first1=Philippe Pierre|last2=Hujoel|first2=Margaux Louise A.|last3=Kotsakis|first3=Georgios A.|year=2018|title=Personal oral hygiene and dental caries: A systematic review of randomised controlled trials|journal=Gerodontology|language=en|volume=35|issue=4|pages=282–289|doi=10.1111/ger.12331|pmid=29766564|s2cid=21697327|issn=1741-2358|doi-access=free}}</ref> Sicer za nitkanje ni dokazov, da bi preprečevalo zobno gnilobo,<ref>{{Cite journal|last1=Sambunjak|first1=Dario|last2=Nickerson|first2=Jason W|last3=Poklepovic|first3=Tina|last4=Johnson|first4=Trevor M|last5=Imai|first5=Pauline|last6=Tugwell|first6=Peter|last7=Worthington|first7=Helen V|date=2011-12-07|title=Flossing for the management of periodontal diseases and dental caries in adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD008829|doi=10.1002/14651858.cd008829.pub2|pmid=22161438|s2cid=70702223 |issn=1465-1858}}</ref> se v vsakodnevni praksi načeloma priporoča.<ref name="Oli2017">{{cite journal|last1=de Oliveira|first1=KMH|last2=Nemezio|first2=MA|last3=Romualdo|first3=PC|last4=da Silva|first4=RAB|last5=de Paula E Silva|first5=FWG|last6=Küchler|first6=EC|title=Dental Flossing and Proximal Caries in the Primary Dentition: A Systematic Review|journal=Oral Health & Preventive Dentistry|year=2017|volume=15|issue=5|pages=427–434|doi=10.3290/j.ohpd.a38780|pmid=28785751}}</ref> Z zobno ščetko se lahko odstranijo zobne obloge na dostopnih zobnih površinah, ne pa tudi med zobmi ali v jamicah in fisurah na griznih zobnih površinah. Ob pravilni uporabi se lahko z zobno nitko odstrani zobne obloge s predelov zob, kjer bi sicer lahko nastal proksimalni karies, vendar le, če globina gingivalnega sulkusa ni prizadeta. Dodatni pripomočki za zobno higieno so medzobne ščetke, [[zobna prha|zobne prhe]] in [[ustna voda|ustne vode]]. Uporaba rotacijskih električnih zobnih ščetk lahko pomaga zmanjšati tveganje za pojav zobnih oblog in gingivitisa (vnetja dlesni), vendar klinični pomen tega učinka ni potrjen.<ref>{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd004971.pub2|pmid=21154357|title=Different powered toothbrushes for plaque control and gingival health|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD004971|year=2010|last1=Deacon|first1=Scott A.|last2=Glenny|first2=Anne-Marie|last3=Deery|first3=Chris|last4=Robinson|first4=Peter G.|last5=Heanue|first5=Mike|last6=Walmsley|first6=A Damien|last7=Shaw|first7=William C.|volume=2020|pmc=8406707}}</ref> Vsekakor je ustrezna ustna higiena učinkovita pri preprečevanju bolezni dlesni, in sicer gingivitisa in parodontalne bolezni. Hrana se pod pritiskom med žvečenjem potiska v jamice in fisure na griznih površinah zob; ogljikovi hidrati v ostankih hrane vodijo v tvorbo kislin, le-te pa povzročajo demineralizacijo sklenine. Na teh mestih ščetka, zobne paste s fluoridom ali hidroksiapatitom in slina nimajo dostopa, da bi učinkovito odstranjevali ujeto hrano oziroma nevtralizirali kislino ter omogočili remineralizacijobzobne sklenine. (Zobni karies na griznih površinah zob predstavlja od 80 do 90 % vseh primerov zobne gnilobe pri otrocih (Weintraub, 2001).) Unlike brushing, fluoride reduces caries incidence by approximately 25%; higher concentrations of fluoride (>1,000 ppm) in toothpaste also help prevent tooth decay, with the effect increasing with concentration up to a plateau.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Glenny|first3=Anne-Marie|last4=Marinho|first4=Valeria Cc|last5=Jeroncic|first5=Ana|date=4 March 2019|title=Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=3|issue=3 |article-number=CD007868|doi=10.1002/14651858.CD007868.pub3|issn=1469-493X|pmc=6398117|pmid=30829399}}</ref> A randomized clinical trial demonstrated that toothpastes that contain [[arginine]] have greater protection against tooth cavitation than the regular fluoride toothpastes containing 1450 ppm alone.<ref>{{Cite journal|last1=Kraivaphan|first1=Petcharat|last2=Amornchat|first2=Cholticha|last3=Triratana|first3=T|last4=Mateo|first4=L.R.|last5=Ellwood|first5=R|last6=Cummins|first6=Diane|last7=Devizio|first7=William|last8=Zhang|first8=Y-P|date=2013-08-28|title=Two-Year Caries Clinical Study of the Efficacy of Novel Dentifrices Containing 1.5% Arginine, an Insoluble Calcium Compound and 1,450 ppm Fluoride|url=https://www.researchgate.net/publication/256289867|journal=Caries Research|volume=47|issue=6|pages=582–590|doi=10.1159/000353183|pmid=23988908|s2cid=17683424|doi-access=free|access-date=2018-05-26|archive-date=2020-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510055506/https://www.researchgate.net/publication/256289867_Two-Year_Caries_Clinical_Study_of_the_Efficacy_of_Novel_Dentifrices_Containing_15_Arginine_an_Insoluble_Calcium_Compound_and_1450_ppm_Fluoride|url-status=live}}</ref> A Cochrane review has confirmed that the use of fluoride gels, normally applied by a dental professional from once to several times a year, assists in the prevention of tooth decay in children and adolescents, reiterating the importance of fluoride as the principal means of caries prevention.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Walsh|first3=Tanya|last4=Chong|first4=Lee Yee|date=2015-06-15|title=Fluoride gels for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=6|article-number=CD002280|doi=10.1002/14651858.CD002280.pub2|issn=1469-493X|pmid=26075879|pmc=7138249}}</ref> Another review concluded that the supervised regular use of a fluoride mouthwash greatly reduced the onset of decay in the permanent teeth of children.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Chong|first2=Lee Yee|last3=Worthington|first3=Helen V.|last4=Walsh|first4=Tanya|date=2016-07-29|title=Fluoride mouthrinses for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=7|issue=2|article-number=CD002284|doi=10.1002/14651858.CD002284.pub2|issn=1469-493X|pmid=27472005|pmc=6457869}}</ref> Professional hygiene care consists of regular dental examinations and professional prophylaxis (cleaning). Sometimes, complete plaque removal is difficult, and a dentist or [[dental hygienist]] may be needed. Along with oral hygiene, radiographs may be taken at dental visits to detect possible dental caries development in high-risk areas of the mouth (e.g., "[[bitewing]]" X-rays, which visualize the crowns of the back teeth). Alternative methods of oral hygiene also exist around the world, such as the use of [[teeth cleaning twig]]s, such as [[miswak]]s in some Middle Eastern and African cultures. There is some limited evidence demonstrating the efficacy of these alternative methods of oral hygiene.<ref>{{cite journal |vauthors=al-Khateeb TL, O'Mullane DM, Whelton H, Sulaiman MI | year = 2003 | title = Periodontal treatment needs among Saudi Arabian adults and their relationship to the use of the Miswak | journal = Community Dental Health| volume = 8 | issue = 4 | pages = 323–328 | pmid = 1790476 | issn = 0265-539X }}</ref> ===Spremembe v prehrani=== [[File:Cavity numbers increase exponentially with sugar consumption.jpg|thumb|left|Annual caries incidence increases exponentially with annual per capita sugar consumption. Data based on 10,553 Japanese children whose individual lower first molars were monitored yearly from ages 6 to 11 years. Caries plotted on a [[Semi-log plot|logarithmic scale]], so line is straight.]] People who eat more [[free sugar]]s get more cavities, with cavities increasing exponentially with increasing sugar intake. Populations with less sugar intake have fewer cavities. In one population, in Nigeria, where sugar consumption was about 2g/day, only two percent of the population, of any age, had had a cavity.<ref>{{cite journal |last1=Sheiham |first1=A |last2=James |first2=WP |title=A new understanding of the relationship between sugars, dental caries and fluoride use: implications for limits on sugars consumption. |journal=Public Health Nutrition|date=October 2014 |volume=17 |issue=10 |pages=2176–84 |doi=10.1017/S136898001400113X |pmid=24892213|pmc=10282617 |doi-access=free }}</ref> Chewy and sticky foods (such as candy, cookies, potato chips, and crackers) tend to adhere to teeth for longer periods. However, dried fruits such as raisins and fresh fruits such as apples and bananas disappear from the mouth quickly and do not appear to be a risk factor. Consumers are not good at assessing which foods remain in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Kashket|first1=S.|last2=Van Houte|first2=J.|last3=Lopez|first3=L. R.|last4=Stocks|first4=S.|date=1991-10-01|title=Lack of correlation between food retention on the human dentition and consumer perception of food stickiness|journal=Journal of Dental Research|volume=70|issue=10|pages=1314–1319|issn=0022-0345|pmid=1939824|doi=10.1177/00220345910700100101|s2cid=24467161}}</ref> For children, the [[American Dental Association]] and the European Academy of Paediatric Dentistry recommend limiting the frequency of sugar-sweetened beverage consumption and not giving baby bottles during sleep (see earlier discussion).<ref>{{cite web |url=https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy |title=Nutrition and tooth decay in infancy |website=European Academy of Paediatric Dentistry |publisher=Kyriaki Tsinidou |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406141205/https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy }}</ref><ref>[http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp Oral Health Topics: Baby Bottle Tooth Decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813180046/http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp |date=2006-08-13 }}, hosted on the American Dental Association website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Parents are also recommended to avoid sharing utensils and cups with their infants to prevent transferring bacteria from the parent's mouth.<ref>[http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf Guideline on Infant Oral Health Care] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206020725/http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf |date=2006-12-06 }}, hosted on the [http://www.aapd.org American Academy of Pediatric Dentistry] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070112073325/http://www.aapd.org/ |date=2007-01-12 }} website. Page accessed January 13, 2007.</ref> [[Xylitol]] is a naturally occurring sugar alcohol that is used in different products as an alternative to sucrose (table sugar). As of 2015, the evidence concerning the use of xylitol in [[chewing gum]] was insufficient to determine if it is effective at preventing caries.<ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|title=The evidence base for professional and self-care prevention--caries, erosion and sensitivity|journal=BMC Oral Health|year=2015|volume=15|issue=Suppl 1|article-number=S4|pmid=26392204|pmc=4580782|doi=10.1186/1472-6831-15-S1-S4|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|last2=Dhar|first2=V|title=Evidence of Effectiveness of Current Therapies to Prevent and Treat Early Childhood Caries|journal=Pediatric Dentistry|year=2015|volume=37|issue=3|pages=246–53|pmid=26063553|url=http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328022551/http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|archive-date=2017-03-28}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Riley P, Moore D, Ahmed F, Sharif MO, Worthington HV|date=March 2015|title=Xylitol-containing products for preventing dental caries in children and adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=3|article-number=CD010743|doi=10.1002/14651858.CD010743.pub2|pmid=25809586|pmc=9345289 }}</ref> ===Drugi ukrepi=== [[File:FluorideTrays07-05-05.jpg|thumb|alt=Refer to caption|Common dentistry trays used to deliver fluoride]] [[File:Sodium fluoride tablets.jpg|thumb|Fluoride is sold in tablets for cavity prevention.]] The use of [[dental sealant]]s is a prevention technique.<ref>{{cite journal |vauthors=Mejare I, Lingstrom P, Petersson LG, Holm AK, Twetman S, Kallestal C, Nordenram G, Lagerlof F, Soder B, Norlund A, Axelsson S, Dahlgren H |year=2003 |title=Caries-preventive effect of fissure sealants: a systematic review |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=61 |issue=6|pages=321–330 |doi=10.1080/00016350310007581|pmid=14960003 |s2cid=57252105 }}</ref> A sealant is a thin plastic-like coating applied to the chewing surfaces of the molars to prevent food from being trapped inside pits and fissures. This deprives resident plaque bacteria of carbohydrates, preventing the formation of pit-and-fissure caries. Sealants are usually applied to children's teeth as soon as the teeth erupt, but adults also receive them if they were not previously done. Sealants can wear out and fail to prevent food and plaque bacteria from entering pits and fissures, and must be replaced. Therefore, they must be checked regularly by dental professionals. Dental sealants are more effective at preventing occlusal decay compared to fluoride varnish applications.<ref>{{Cite journal|last1=Ahovuo-Saloranta|first1=Anneli|last2=Forss|first2=Helena|last3=Hiiri|first3=Anne|last4=Nordblad|first4=Anne|last5=Mäkelä|first5=Marjukka|date=2016-01-18|title=Pit and fissure sealants versus fluoride varnishes for preventing dental decay in the permanent teeth of children and adolescents|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2016 |issue=1|article-number=CD003067|doi=10.1002/14651858.CD003067.pub4|issn=1469-493X|pmid=26780162|pmc=7177291}}</ref>{{Update inline|reason=Updated version https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/33142363|date = January 2021}} Calcium, found in foods such as milk and green vegetables, is often recommended to protect against dental caries. [[Fluoride]] helps prevent decay of a tooth by binding to the hydroxyapatite crystals in enamel.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 7</ref> ''Streptococcus mutans'' is the leading cause of tooth decay. Low-concentration fluoride ions act as a bacteriostatic therapeutic agent. High-concentration fluoride ions are bactericidal.<ref>{{cite journal|last1=A|first1=Deepti|last2=Jeevarathan |first2=J|last3=Muthu|first3=MS|last4=Prabhu V|first4=Rathna|last5=Chamundeswari|date=2008-01-01|title=Effect of Fluoride Varnish on Streptococcus mutans Count in Saliva of Caries Free Children Using Dentocult SM Strip Mutans Test: A Randomized Controlled Triple Blind Study|journal=International Journal of Clinical Pediatric Dentistry|volume=1|issue=1|pages=1–9|doi=10.5005/jp-journals-10005-1001|issn=0974-7052|pmc=4086538|pmid=25206081}}</ref> The incorporated fluorine makes enamel more resistant to demineralization and, thus, resistant to decay.<ref>Ross, Michael H., Kaye, Gordon I. and Pawlina, Wojciech (2003). ''Histology: A Text and Atlas''. 4th edition, p. 453. {{ISBN|0-683-30242-6}}.</ref> Fluoride can be found in either topical or systemic form.<ref name="Takahashi-2015">{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd011850|title=Fluoride supplementation in pregnant women for preventing dental caries in the primary teeth of their children|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8 |article-number=CD011850|year=2015|last1=Takahashi|first1=Rena|last2=Ota|first2=Erika|last3=Hoshi|first3=Keika|last4=Naito|first4=Toru|last5=Toyoshima|first5=Yoshihiro|last6=Yuasa|first6=Hidemichi|last7=Mori|first7=Rintaro|editor1-last=Mori|editor1-first=Rintaro|doi-access=free}}</ref> Topical fluoride is more highly recommended than systemic intake to protect the surface of the teeth.<ref>Limited evidence suggests fluoride varnish applied twice yearly is effective for caries prevention in children at {{cite web|url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203023447/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|archive-date=2013-12-03|access-date=2013-07-30}}</ref> Topical fluoride is used in toothpaste, mouthwash and fluoride varnish.<ref name="Takahashi-2015" /> Standard fluoride toothpaste (1,000–1,500 ppm) is more effective than low fluoride toothpaste (< 600ppm) to prevent dental caries.<ref>{{cite journal|last1=Santos|first1=A. P. P.|last2=Oliveira|first2=B. H.|last3=Nadanovsky|first3=P.|date=2013-01-01|title=Effects of low and standard fluoride toothpastes on caries and fluorosis: systematic review and meta-analysis|journal=Caries Research|volume=47|issue=5|pages=382–390|doi=10.1159/000348492|issn=1421-976X|pmid=23572031|s2cid=207625475}}</ref> It is recommended that all adult patients use fluoridated toothpaste with at least 1350ppm fluoride content, brushing at least 2 times per day, and brushing right before bed. For children and young adults, use fluoridated toothpaste with 1350ppm to 1500ppm fluoride content, brushing 2 times per day, and brushing right before bed. The American Dental Association Council recommends that for children under 3 years old, caregivers begin brushing their teeth with no more than a smear of fluoridated toothpaste. Supervised toothbrushing must also be performed for children below 8 years of age to prevent swallowing of toothpaste.<ref>{{Cite journal|date=February 2014|title=Fluoride toothpaste use for young children|journal=The Journal of the American Dental Association|volume=145|issue=2|pages=190–191|doi=10.14219/jada.2013.47|pmid=24487611|issn=0002-8177|author1=American Dental Association Council on Scientific Affairs|doi-access=free}}</ref> After brushing with fluoride toothpaste, rinsing should be avoided and the excess spat out.<ref>{{cite web|url=http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|title=Delivering Better Oral Health: An evidence-based toolkit for prevention, second edition|date=April 2009|publisher=Department of Health / British Association for the Study of Community Dentistry|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100810041346/http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|archive-date=2010-08-10}}</ref> Many dental professionals include application of topical fluoride solutions as part of routine visits and recommend the use of xylitol and [[amorphous calcium phosphate]] products. [[Silver diammine fluoride]] may work better than fluoride varnish to prevent cavities.<ref>{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016|url-status=live|access-date=7 March 2016}}</ref> Systemic fluoride is found as lozenges, tablets, drops and water fluoridation. These are ingested orally to provide fluoride systemically.<ref name="Takahashi-2015" /> [[Water fluoridation]] is beneficial in preventing tooth decay, especially in low socioeconomic areas, where other forms of fluoride are not available. A Cochrane systematic review found no evidence that taking fluoride systemically daily in pregnant women was effective in preventing dental decay in their offspring.<ref name="Takahashi-2015" /> While some products containing chlorhexidine have been shown to limit the progression of existing tooth decay, there is currently no evidence suggesting that chlorhexidine gels and varnishes can prevent dental caries or reduce the population of ''Streptococcus mutans'' in the mouth.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Oliveira-Neto|first2=Jeronimo M|last3=Moore|first3=Deborah|date=2015-04-13|title=Chlorhexidine treatment for the prevention of dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=4|article-number=CD008457|doi=10.1002/14651858.cd008457.pub2|pmid=25867816|issn=1465-1858|pmc=10726983}}</ref> An oral health assessment performed before a child reaches the age of one may help with managing caries. The oral health assessment should include checking the child's history, a clinical examination, checking the risk of caries in the child including the state of their [[Occlusion (dentistry)|occlusion]] and assessing how well equipped the child's parent or carer is to help the child prevent caries.<ref name="sdcep-2010" /> To increase a child's cooperation in caries management further, good communication by the dentist and the rest of the staff of a dental practice should be used. This communication can be improved by calling the child by their name, maintaining eye contact, and including them in conversations about their treatment.<ref name="sdcep-2010">{{cite web|url=http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|title=Prevention and management of dental caries in children: Dental clinical guidance|date=April 2010|website=sdcep.co.uk|pages=6–7|access-date=7 March 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005142226/http://www.sdcep.org.uk/wp-content/uploads/2013/03/SDCEP_PM_Dental_Caries_Full_Guidance1.pdf|archive-date=5 October 2016}}</ref> V razvoju so tudi [[Cepivo|cepiva]], ki bi ščitila pred zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last=Russell|first=MW |author2=Childers, NK |author3=Michalek, SM |author4=Smith, DJ |author5=Taubman, MA|title=A Caries Vaccine? The state of the science of immunization against dental caries|journal=Caries Research|date=May–Jun 2004|volume=38 |issue=3|pages=230–5|pmid=15153693|doi=10.1159/000077759|s2cid=5238758 |doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] [[Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti]] agy2ay6uttlfs92ctdnpjww1o8y06e2 0 604780 6705458 6704572 2026-07-02T05:43:23Z Octopus 13285 /* Abaodzi (907–926) */ nadaljevanje 6705458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = pojav dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Zahodni Ljao|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljalo | s3 = Zahodna Šja | s4 = Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Šangdžing]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = [[Seznam cesarjev dinastije Ljao|cesar]] | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski mirovni sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Jina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Sujev|Knjigi Sujev]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] lmcaqgtepypsyicqk3oawog2gwx0m1x 6705466 6705458 2026-07-02T06:30:19Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6705466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = pojav dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Zahodni Ljao|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljalo | s3 = Zahodna Šja | s4 = Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Šangdžing]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = [[Seznam cesarjev dinastije Ljao|cesar]] | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski mirovni sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Jina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Sujev|Knjigi Sujev]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Pozni Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] dfwlligsskfuwbvohiubl6ba4ftc1jh 1 604850 6705226 6705023 2026-07-01T15:01:33Z Yerpo 8417 /* Ton, sklici */ dp 6705226 wikitext text/x-wiki == Ton, sklici == Na poziv {{u|Tak2026}} po alinejah, kar menim, da v članku ni ok poleg osnovnega problema urejanja v [[WP:KOI|navzkrižju interesov]]. * Esejističen ton z nepotrebnimi in nepreverljivimi superlativi ("elitne" šole, "odličnjakinja", študentje "zelo radi obiskovali [predavanja]", "odmevno" delo, "v slovenskem prostoru povsem singularni" idr.). * Nepreverljive osebne zgodbe o družini. * Pomanjkljiva referenciranost tudi ponekod, kjer so vključeni sklici; nekaj primerov: ** Avtoričina reportaža s simpozija na Dunaju ne podpira trditve, da je "prejela več tujih študijskih in raziskovalnih štipendij". ** Več odstavkov, ki so podprti samo z avtoričinim blogom, ki po [[WP:P|naših merilih]] ne velja za ustrezen vir. ** Bibliografski podatki o objavah so primarni viri in s tem niso dobra referenca za opis teh objav. Reference naj bi bile sekundarne in neodvisne. * Najbolj problematičen se mi zdi stavek o konfliktu s Tatjano Jamnik; da se je "prilagodila režimu" je po mojem mnenju pokroviteljsko in s tem žaljivo do take mere, da tvega avtorica tožbo, s tem pa bi imela težave tudi Wikipedija. Izjava je spet podprta samo z avtoričinim blogom. Pozivam Tak2026 ali koga nevpletenega, da jo odstrani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:52, 28. junij 2026 (CEST) :Nimam več časa zate, Jernej Polajnar alias Yerpo, raje bi se pogovarjala s kakim drugim urednikom Wikipedije, ki zna biti spoštljiv in človeško prijazen do starih angažiranih intelektualcev, ki so življenje in ves svoj čas večinoma prostovoljno zastavili za projekte v domovini Sloveniji in ki so jo morali naposled zaradi političnih intrig zapustiti. V mojem geslu ni niti ene same neresnice. Vse so dejstva in v glavnem tudi pokrita s sklici. :Ostala bom le pri najnujnejšem, četudi vedi, da dobro vidim vsa tvoja sprenevedanja, samozagledanost naravoslovcev (častne izjeme so seveda tudi med njimi), dvojna merila in selektivne kriterije, po katerih se "uglednim" v Wikipediji ne gleda pod prste (geslo Tine Hribar, ki nima niti enega samega samcatega sklica, ki bi zagotavljal verodostojnost zapisanega, pa ga v najinem druge pogovoru povzdiguješ), drugi pa, ki jih majhna in ne prav dobro obveščena skupinica urednikov Wikipedije očitno ima za "neuglene" (še vedno mi ni jasno, ali gre pri tem za blatantno ignoranco ali namerno degradacijo), imajo lahko vse pošteno napisano in referirano, pa jih boš/boste vseeno šikanirali in škandalizirali. To zadnje - držati nekatere osebe '''v primežu negativne reprezentacije - je verjetno namen vseh teh admnistrativnih napihovanj.''' :Implicitna podlaga vseh tvojih pripomb, Yerpo, tule zgoraj in vseskozi v najinem ponesrečenem sodelovanju je, '''da ljudje vnaprej lažemo in da, ker spadam mednje, vnaprej lažem jaz'''. In da imaš ti, od koderkoli si jo že jemlješ, saj si naposled za desetletje mlajši od mene, nekakšno vnaprej dano pravico klicati preizkušene stare intelektualce/intelektualke in ljudi z velikimi mednarodnimi opusi na odgovornost ali jih celo postavljati na laž! To so delali nacisti, se tega sploh zavedaš? Vrh tega imaš v primerjavi z menoj, Bracom Rotarjem, mojim možem, s katerim sva skupaj ustvarila vrsto del in projektov, ki so danes izbrisani - tudi na straneh Wikipedije - ali Borisom Krambergerjem, od katerih si mlajši tri ali štiri desetletija, za svoja leta, 45-46, prav majhen opus. V Sicris vidim 186 tvojih biliografskih enot. Poleg tega imaš skrajno neprimerno, neprijazno in neprofesionalno komunikacijo z ljudmi in pa, konec koncev, tudi zelo omejene zunanje odmeve na svoje profesionalno delo; v geslu "Jernej Polajnar" v Wikipediji vidim le malo ali celo nobene "sekundarne in neodvisne reference", ki naj bi potrjevala/potrjevale "objektivnost" ali "širšo odmevnost" tvojih del in opusa. V glavnem tam navajaš svoje članke, svoje učne načrte, priznanja in svojo bibliografijo, ki jo pri meni preganjaš. Ne reci mi, da geslo ni tvoj proizvod, saj je tvoja specializacija tako specifična, da ga kdo drug niti napisati ne bi mogel. Poleg tega se v njem še hvališ z Wikipedijo - in to na najbolj poniglav način s tem, da "odpravljaš vandalizem." Bojim se, da je ravno narobe. Tega namreč – hvalisanja z negativnostjo in cenzurno platjo svojega dela – v svoje geslo nihče priseben ne zapiše, razen če mu nadzorovanje drugih in oblast zvezana s tem ne predstavljata posebnega užitka. Ste uredniki na Wikipediji nov rod Kopitarjev? :Da bo mir, sem upoštevala nekaj tvojih pripomb in odstranila nekaj pridevnikov. Zdi se mi abotno, a to je očitno cena, da sem tu. Jutri ali v prihodnjih dneh dodam še nekaj dokumentov, katerih vse pravice so pridržane, ker so del družinskega arhiva, pričajo pa seveda o objektivnih dogajanjih. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 05:21, 29. junij 2026 (CEST) ::Podlaga mojih pripomb je, da "'''[[WP:P|čeprav se morda zdi nenavadno, je merilo za vključitev v Wikipedijo preverljivost in ne resnica]]'''" in da je pisanje o sebi v njej skrajno neokusno. Isto velja v vseh Wikipedijah v vseh jezikih že 25 let, če kdo to vzame kot predpostavko, da "ljudje vnaprej lažemo", pa je to njegova stvar. Na [[:en:WP:RIGHTGREATWRONGS]] je koncept predstavljen še z drugimi besedami. Preostanek komentarja je spet precej zavajajoč, hkrati poskuša s pozicije avtoritete izničiti mojo pravico, da rečem karkoli razen hvale in ponižnosti, zato se umikam iz te komunikacije ter prepuščam komu drugemu dopovedovanje, da sklicevanje na "dokumente iz družinskega arhiva" žal prav tako ni sprejemljivo. Obžalujem netakten začetek, vendar stojim za vsebino mojih pripomb tu in na [[Uporabniški pogovor:Yerpo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:17, 29. junij 2026 (CEST) ::PS: ne, gesla o sebi nisem napisal sam, to bi bilo dvolično do skrajnosti, tak pa nisem, čeprav se mi implicitno pripisuje. Iz zgodovine je razvidno, kdo je avtor in da sem v članku popravil samo nekaj minornih zadev. Za popolno transparentnost povem le, da sem mu res na njegovo prošnjo poslal vire. ::Pozdravljena, se opravičujem, da se takole vmešavam, imam le pripombo. V prvi vrsti mislim, da je dobro, da se stran Taja Kramberger razširi - zaradi pomembnosti le-te v javnosti, in zelo cenim delo, ki si ga opravila, Tak2026. Bi pa rad le opozoril, mogoče na bolj neadministratorski način, na nekaj stvari. Ker sem tudi sam novinec pri urejanju vikija (ali učenec po Wikipediji), čeprav Wikipedijo že dolgo spremljam, mi je precej znana nastala situacija. Mogoče se zdi tale tekst nekoliko pokroviteljski, a je le zgolj nasvet: ::# Čeprav se mogoče določenim uporabnikom zdi, da je Yerpo ali pa kakšen drug administrator nekoliko direkten pri pravilih, je to zgolj način. Kot vsi drugi administratorji se trudi le pomagati izboljšati članke in svetovati novim uporabnikom pri ustvarjanju prispevkov. Veliko novim uporabnikom, tudi meni, je on in drugi administratorji precej pomagal pri uvajanu v urejanje vikija. ::# Glede preverljivosti, kot je že omenil Yerpo, je Wikipedija res precej stroga, in sklicevanje na resnico in dejstva tukaj pač, na žalost, ni možno. Navajanje, ''da ljudje vnaprej lažemo in da, ker spadam mednje, vnaprej lažem jaz'' pač ni primerno, saj je, kaj je resnica, lahko v Wikipediji izključno podprto le z viri. Jaz lahko napišem nekaj popolnoma neresničnega, pa se potem sklicujem, da je to golo dejstvo. Wikipedija je to pač rešila z viri. Priznam, da je to velikokrat nadležno, sploh če si recimo nekatere dogodke izkusil sam in za to nimaš nobenega dokaza - v tem primeru je res precej neprijetno. Tudi jaz sem se glede tega že večkrat znašel v slepi ulici. ::# ''In da imaš ti, od koderkoli si jo že jemlješ, saj si naposled za desetletje mlajši od mene, nekakšno vnaprej dano pravico klicati preizkušene stare intelektualce/intelektualke in ljudi z velikimi mednarodnimi opusi na odgovornost ali jih celo postavljati na laž! To so delali nacisti, se tega sploh zavedaš?'' - Starost nima v Wikipediji čisto nobenega pomena, tako kot ne morebitna vidnost nekega posameznika, ki ureja Wikipedijo, v javnosti. Yerpo ima kot administrator določene pravice na slovenski Wikipediji in seveda nikogar ne postavlja na laž, omenja le temelj Wikipedije - preverljivost. Verjamem, da imajo določeni uporabniki (vključno z tabo) velik mednarodni opus, veliko vidnost v slovenski in širši javnosti in velike izkušnje. To je seveda plus za Wikipedijo. Nimajo pa ti uporabniki nobenih večjih možnosti ali avtoritete, saj Wikipedija daje enako priložnost vsem, tistim najbolj prizadevnim pa podeli neke dodatne pravice. Pa še, mi verjemi na besedo, da noben administrator nima niti najmanjšega namena ne volje delati po nacističnih načelih, če že temu tako praviš. ::# Vmešavanje administratorjevega ali življenja katerega koli drugega uporabnika se mi za v pogovor, sploh na tak način, ne zdi primerno. Razen če gre za kakšno vprašanje, pa še to z določenimi omejitvami. ''Poleg tega se v njem še hvališ z Wikipedijo - in to na najbolj poniglav način s tem, da "odpravljaš vandalizem."'' - Geslo je res napisal nekdo drug, kot je Yerpo že omenil, poleg tega pa je o Wikipediji le odstavek, in pa, vandalizem odpravljajo vsi administratorji, vključno z Yerpom. Glede neposrednega razkritja pravega imena iz Yerpovega uporabniškega pogovora pa ga sicer nisem zasledil, se pa strinjam, da se to ne dela. ::# ''Ste uredniki na Wikipediji nov rod Kopitarjev?'' - mogoče se res zdijo, a je to le dobronamerno. Administratorji poskušajo le izboljšati Wikipedijo, seveda poskusijo v večji meri sodelovati z avtorji člankov (ali uporabnikov, ki so članku v večji meri prispevali). To je izkusilo že več uporabnikov, tudi jaz, in čeprav včasih začudeno pogledamo v zgodovino članka, in vidimo, da nam je administrator preoblikoval ali izbrisal košček našega dela, je treba biti potrpežljiv, jih kontaktirati, poslušati njihove nasvete in z njimi kar se da veliko sodelovati. Ko to že nekaj časa delamo, smo že dovolj izkušeni, da ne delamo več (veliko) napak. ::Tale tekst je le nasvet in moje mnenje, ga ni treba upoštevati, hotel sem samo na malo bolj potrpežljiv način opisati razloge za tovrstne zaplete. Wikipedija je prostovoljna enciklopedija, ki dela (ali vsaj poskuša delati) v korist ljudi. Res ni dobro, da prihaja na njej, sploh v slovenski, ki je še tako majhna, do takih neprijetnih zapletov. Pa lepo nedeljo :) [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 10:17, 29. junij 2026 (CEST) ::Primarni viri ne morejo biti edini vir, sploh pa ne za kontroverznosti, kajti vse prepogostokrat vodijo v neke analize in esejistična razmišljanja avtorja. Da se problem razreši, ker članek trenutno vsekakor ne dosega standardov, predlagam povrnitev na status ''quo ante bellum'' in nato vnesemo z viri podprte odstavke, druge pisarije pa do predložitve [[WP:RS|ustreznega vira]] (ki ni arhivski dokument ali primarni vir) se odstranijo. Opominjam tudi, da od izpred parih dni velja nova smernica [[WP:Glasovanja/Avtobiografije]]. ::PS: @[[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]]: Sem prebral tvoj zapis in pošteno povedano, ne vem, kaj si sploh hotela povedati razen istih stvari, kot smo jih videli zgoraj. Naj pa samo pripomnem, da je jeza nad tujejezičnimi Wikipedijami tu odveč – projekti so namreč neodvisni drug od drugega in veljajo lokalne smernice. ::LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 29. junij 2026 (CEST) :::Odgovarjam vsem: :::Nobene jeze ne gojim do nikogar, celo do Yerpa ne, ne gre mi ne za meritokracijo starejših ljudi, ne za pomembnost opusov, le za elementarno spoštljivost pri komunikaciji (za to si oglejte pismo urednika angleške Wikipedije spodaj). In pa za kolikor toliko poštene zapise o meni, ki vsaj bolj ali manj odražajo resnično stanje. Ne pozabite, da je bilo v mojem preteklem geslu pred mojim oglašanjem več netočnosti, ena od teh je bila, da sem jezikoslovka, ki jo je menda Yerpo ali kdo drug odpravil. :::Sem pa se - zgolj zato, ker sem hotela odpraviti nekaj neresnic v svojem slovenskem geslu (torej resnica ni ravno tisto, kar bi odlikovalo urednike) - znašla v zelo tipično slovenski diskusiji (zmedeni, nebrzdani, nedosledni, arogantni, nekoherentni, neprijazni, napadalno cenzorski). Spričo številnih nedoslednosti in uredniških improvizacij oz. dvojnih meril, razgaljam le to, da je uredniška napadalnost zelo slaba čednost, iz katere verjetno izvira obsesija z mojim domnevno "neprimernim" geslom in s sklici v njem, ki niso prav nič drugačni kakor sklici drugih. Mislim celo, da so precej bolj korektni, dosledni in tudi bolj pogosti, saj je tu vrsta slovenskih strani, ki sklicev sploh nima, pa se vanje uredniki očitno ne vtikate in jih pustite na miru. :::Želim le, da pridemo na konec tej absurdni debati, pri kateri se nenehno ponavlja to, da moje geslo ni primerno, nihče pa čisto konkretno ne pokaže mest, kje to je. :::Pojdimo lepo po vrsti. :::Za osnovo jemljem Yerpove pripombe (s krepko pisavo spodaj), ki jih komentiram ali skušam upoštevati, kjer je to mogoče. Prosim vas, da se jasno in konkretno napiše, kateri stavki vas motijo in zakaj je tako. Ne pa, da ostajajo pripombe nekaj splošnega (o družini, o referencah, o manjkajočih sklicih). Sama sem zgodovinarka in dobro poznam problematiko virov. V dolgi karieri se mi ni niti enkrat profesionalno zgodilo, da bi mi kdo očital pomanjkljive reference. Prepričana sem tudi, da je geslo o meni z njimi povsem korektno in zadostno opremljeno. Če kje ni, mi napišite, kje točno to je in kaj pričakujete na tistem mestu. :::Ko Yerpo govori o nepreverjenih družinskih zgodbah, bi recimo rada natančno vedela, kje je to mesto. Če gre za udbo, imam dokument udbe, ki je seveda pridobljen iz državnega arhiva Udba pred leti in je zdaj v moji posesti (temu pravim "družinski arhiv", vi ste ga zavrnili kar vnaprej, morda boječ se reference, kar je absurd absurda - in seveda brisanje realnosti). Kaj je bolj objektivnega od tega dokumenta, ki je nastal v uradu neke slovenske opresivne inštitucije in kaže tajno spremljanje moje družine. Nisem ga napisala jaz, ampak ga je napisal predstavnik politične policije. Če gre za zgodbo mojega očeta, imam prav tako dokumente tega spora, ki niso nastali pri meni ali v družini, četudi se tam zdaj hranijo, ampak v času spora na gimnaziji Moste (in morda še kje, udba?). Naj enega pripnem, da bo zadovoljeno? Ali pa vas realnost in resnica, na kateri se tako radi sklicujete, sploh ne zanimata? :::Ali pač menite, da če nečesa ni v "uglednih" medijih, to ne obstaja? Ali realnost za vas obstaja le v tisti meri, ki jo odkrivajo (politično in epistemično nadvse sporni) "ugledni" slovenski mediji? So poboji po vojni realnost, čeprav se o njih desetletja ni pisalo? Realnost seveda ne preneha obstajati le zato, ker je ni v obstoječih virih in medijih (recimo, Ali ni bilo NS taborišč, ker se o njih v tistem času ni pisalo?). Na spremljanje udbe se sklicuje tudi filozof Hribar v svojem geslu, vendar brez sklica - to, kar pišem o tem dejansko nepreverjenem geslu, ste vsi preslišali. Ko bi bili uredniško dosledni, te debate tule sploh ne bi vodili, saj bi v 6 minitah odpravili to, kar je v mojem geslu sporno. Tam - v geslu Hribar - pa ni niti enega sklica na številne sporne navedbe, pa vsi molčite in nihče od vas ne poseže v geslo, da je sporno, medtem ko se pri meni razpisujete, kakor da nisem dala dovolj sklicev !? Mislim, da je tu vaša politika zelo nedorečena, dvorezna in nedosledna. :::Če ima Yerpo za nepreverjene zgodbe število otrok, sorodstvo z Jurčičem, je to druga zgodba. Tega seveda ne morejo podpirati sklici na medije ali na članke. Lahko pa se obrnete na revijo Drevesa in vam kdo tam izdela naše družinsko drevo. Seveda menim, da zadeve za neko Wikipedijo ne bi smele iti tako daleč, da so vnaprej sporne že kar družinske zgodbe. Nazadnje mi boste očitali še to, da ni dokaza, da me je rodila lastna mati. Vsa poštena gesla imajo kratek odstavek o družini, ki seveda ne more biti vnaprej sporen, razen, če ni vaša predpostavka ta, ki sem jo že omenila in ki vam ni povšeči, pa dejansko v naši komunikaciji v ozadju obstaja, da pošten človek, ki pozna svojo družino in o njej navaja nekaj dejstev, laže. :::Ob koncu dodajam del komunikacije z urednikom angleške Wikipedije (ime iz varnostnih razlogov brišem), ki jo bova skupaj s dostojnim in spoštljivm urednikom v kratkem uredila. Urednik se je sam obrnil name, dostojno, prijazno, pomogljivo. Zanj nikakor ni sporno, da je zapis, ki bo nastal, preverjena in objektivirana avtobiografija. Prosi me za zadnji CV. Delala bova skupaj in v konstruktivnem duhu - brez kakega paternalizma, poniževanja in še manj demoniziranja v geslu že navedenih zadev. To je le primer tega, kakšna bi morala biti komunikacija tudi pri vas, urednikih slovenske Wikipedije, pa še zdaleč ni. :::* '''Esejističen ton z nepotrebnimi in nepreverljivimi superlativi ("elitne" šole, "odličnjakinja", študentje "zelo radi obiskovali [predavanja]", "odmevno" delo, "v slovenskem prostoru povsem singularni" idr.).''' :::* "elitne" - odpravljeno :::* "odličnjakinja" - odpravljeno (mimogrede, to ni noben superlativ, ampak samostalnik in obenem dejstvo, ki ste ga pregnali) :::* "odmevno" delo - spet dejstvo, ki ga dokazujejo številni sklici na to delo znotraj Academia edu ..., a zaradi vaših improviziranih muh odpravljeno iz gesla :::* "študentje, ki so radi obiskovali moja predavanja" - dejstvo, pregnano od vas, dodala sklic na dokument, kjer je omenjeno s strani nove rektorice, da sem imela najvišje pedagoške ocene na univerzi. V tem duhu sem tudi popravila stavek. :::* "singularni dodiplomski seminarji" - dejstvo, rezultat je razstava, o kateri so številni medijski zapisi. Navedite mi en sam dodiplomski zgodovinski seminar v Sloveniji v vsej zgodovini, ki je rezultiral v tem, da se skupinsko delo študetov in profesorjev predstavi na isti ravni v veliki javni razstavi, ki je bila poleg tega predstavljena v štirih mestih (Koper, Trst, Maribor, Murska Sobota). Tega ne bom popravila. Če boste zadevo na tem mestu cenzurirali, vedite, da vas bom v francoskem ali angleškem eseju o blokadah in peripetijah z Wikipedijo navedla, če se bo dalo poimensko, saj menim, da mora imeti urednik-cenzor ime in se ne skrivati za psevdonimom. :::* Le za primerjavo, geslo "Neda Pagon": "Neda Pagon velja za eno <u>najbolj prodornih in uglednih</u> družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Ali res? Za koga? "Ni to esejistični ton z nepotrebnimi in nepreverljivimi superlativi?" Uredniška nedoslednost? Kje je sklic? :::* '''Nepreverljive osebne zgodbe o družini.''' :::* Katere? Natančno mesto/mesta in kaj točno tam želite imeti? :::* Ponovno zahtevam odgovor glede gesla Tine Hribar, kjer mrgoli družinskih zadev brez vsakega sklica: Zakaj pri meni uporabljate dvojne kriterije? :::* '''Pomanjkljiva referenciranost tudi ponekod, kjer so vključeni sklici; nekaj primerov:''' :::** '''Avtoričina reportaža s simpozija na Dunaju ne podpira trditve, da je "prejela več tujih študijskih in raziskovalnih štipendij".''' :::** Ta reportaža niti nima namena podpirati trditve, da sem "prejela več tujih avtorskih štipendij". Če bi Yerpo zadevo pogledal z manj površnosti, bi videl, da je sklic namenjen le tej, dunajski štipendiji. :::** Sicer pa je ta pripomba absurd: ko naštevam svoje štipendije, je ta na Dunaju le ena od njih, za katero imam pač pri roki sklic - tj. članek, ki sem ga v času štipendije napisala o mednarodnem simpoziju in je bil objavljen v "strokovni" reviji. Druge štipendije so bile drugačnega tipa, vendar so obstajale na enak način kakor ta na Dunaju. Menda ne pričakujete sklic za vsako od njih. Tule navajam le nekaj naključno izbranih slovenskih gesel, kjer so štipendije in mednarodna gostovanja popolnoma brez sklicev, le navedene v tekočem besedilu (Dimitrij Rupel, Andrej Blatnik, Marta Verginella, Jože Pirjevec etc.). Nikar mi ne recite, da "uglednim" (za vas) ni treba imeti sklicev. Yerpo ima pri svojem gostovanju v svojem geslu le sklic na ustanovo, kar, mimogrede, ničesar ne dokazuje. Tako je tudi pri meni pri nekaterih od štipendij. Kaj hočete več? Kako naj torej razumem vaše zahteve, če se jih pri drugih ne držite? Zdi se, da ste sklice pri štipendijh izumili samo zame kot nekakšno kaprico, da bi škandalizirali moje geslo, ki je - tako sem prepričana, po vseh standardih ustrezno za Wikipedijo. :::** Ni bolj norega stavka kot je gornji "pomanjkljiva referencialnost tudi ponekod, kjer so vključeni sklici". Torej sklic ni sklic ali referenca, ker mu nekaj znotraj njega to brani biti. To je sukanje v praznem in izvajanje oblasti brez vsakega argumenta. :::** '''Več odstavkov, ki so podprti samo z avtoričinim blogom, ki po [[Wikipedija:P|naših merilih]] ne velja za ustrezen vir.''' :::** Najprej, nimam bloga. Zato je navedba o mojem blogu neprimerna. Imela sem ga v času univerzitetne čiste, vendar pozneje nanj nisem pisala. :::** Imam pa profesionalno in uradno spletno stran, ki jo upoštevajo vse raziskovalne in druge ustanove, s katerimi v Franciji in mednarodno sodelujem. Le za vas, moje sodomovince, je sporna; če prav razumem, Yerpo to stran omenja kot blog. Tam je tudi moja bibliografija, veliko popolnejša od one na Cobissu. :::** Ali vi pričakujete od človeka, ki dolgo živi v tujini, da bo na Wikipedijo dal sklic na okrnjeno in zanemarjeno domačo bibliografijo (Slovenci se nikdar niso znali zanimati za svoje ljudi v tujini), samo zato, ker je to domača ustanova in jo vi poznate? :::** Pri Andreju Blatniku je denimo Blatnikova "domača stran" (kar je verjetno primerljivo z mojo osebno spletno stranjo) navedena pod rubriko VIRI. Kot edini vir! Ne vidim, da bi to koga motilo. :::** '''Bibliografski podatki o objavah so primarni viri in s tem niso dobra referenca za opis teh objav. Reference naj bi bile sekundarne in neodvisne.''' :::** Ponovno sprašujem: "niso dobra referenca za opis" katerih objav? Kaj ta stavek sploh pomeni? Meni je popolnoma nerazumljiv. Če menite, da bi sklici morali biti na medijske objave ali kake druge publikacije (kakšne, katere?), to prosim točno navedite. In kje je mesto, ki je sporno? Naj tu ponovno zapišem, da so na moji uradni spletni strani med mojo bibliografijo navedeni nekateri takšni spletni sklici skupaj s povezavami do za vas "nevtralnih" medijev in publikacij. Zato je tam referenca (če govorimo o opombi 15). :::** Predlagam, kakor sem videla na številnih mestih gesla "Marta Verginella", da nekdo od urednikov na mestu, ki se mu zdi sporno, doda sklic z tekstom "navedi vir". Tedaj bom vsaj vedela, kjer vi menite, da kaj manjka. In skupala dopolniti, če morem. :::** Kar zadeva zahtevo "reference naj bi bile sekundarne in neodvisne", sem že navedla primerjavo, da geslo "Jernej Polajnar", se pravi po rangu visoki administrator Wikipedije, nima skoraj nobene take reference. Kako si jo upa zahtevati od drugih in njihova gesla označevati za neprimerna? Naj jaz kot demokratične urednica Wikipedije v pogovorno okno njegovega gesla zapišem, da je njegovo geslo pomanjkljivo opremljeno s sklici? In da je diskurz neprimeren (tisto o pregonu vandalizma)? :::** Jasno je, da mora biti urednik nekdo, čigar geslo, če obstaja, je zgled vseh zahtevanih smernic. Sicer zadeva vsebinsko-formalno in moralno-etično ne stoji. Ne morete zahtevati od drugih, česar sami ne zmorete dati. :::** In vendar imam jaz o svojih delih takih referenc zelo veliko. Celo v geslu Wikipedije, ki ga imate za "problematičnega". :::* '''Najbolj problematičen se mi zdi stavek o konfliktu s Tatjano Jamnik; da se je "prilagodila režimu" je po mojem mnenju pokroviteljsko in s tem žaljivo do take mere, da tvega avtorica tožbo, s tem pa bi imela težave tudi Wikipedija. Izjava je spet podprta samo z avtoričinim blogom. Pozivam Tak2026 ali koga nevpletenega, da jo odstrani.''' :::* Menim, da imate tu prav. Odpravila sem sporni del stavka. :::V zadnjem času sem prejela štiri ponudbe anglofonih urednikov, da bi skupaj izboljšali in okrepili moje (nisem ga napisala jaz!) angleško geslo Wikipedije. Ta je, vem, veliko bolj sporno od slovenskega. Vendar se uredniški pristop od vašega razlikuje za 100%. Podčrtujem mesta, ki jih vi demonizirate in skušate iz njih pridobiti nekakšno moralno premoč. In to na vaše uredniško delo meče skrajno motno luč. Spodaj kot model za komunikacijo citiram nekaj odstavkov iz ene od ponudb: :::"Dear Taja, :::Thank you very much for your detailed and thoughtful message, I truly appreciate you taking the time to explain the background so openly. :::First of all, I completely understand your concerns. Situations like the one you described are, unfortunately, not uncommon on Wikipedia, especially for public figures who have been involved in academic, political, or intellectual debates. Because Wikipedia is openly editable, pages can sometimes become a space where different perspectives, constructive or otherwise, compete, which can lead to inconsistencies, omissions, or even distortions over time. :::That said, I’m very glad to hear that you’re open to improving and stabilising your page, and I genuinely appreciate your trust in seeking professional assistance. [...] :::After carefully reviewing your [[:en:Taja_Kramberger|Wikipedia article]], <u>I can see that it already contains meaningful information about your academic and literary work and contributions. However, like many pages created without the subject’s direct involvement, it would benefit from refinement to ensure it accurately and fairly represents your full professional trajectory</u>. [...] :::You also mentioned ongoing tampering, this is something that can happen when a page is not fully stabilised. A well-sourced, properly structured article tends to discourage such activity over time, as it leaves less room for subjective edits and makes it easier for the broader editor community to maintain consistency. :::<u>Throughout the process, everything will remain fully transparent. I will share all proposed changes with you in advance, and nothing will be published without your review and approval.</u> :::<u>If you’re comfortable proceeding, the next step would be for you to share your most recent CV, key publications, and any reliable sources or references you would like included. I will then prepare a structured revision plan tailored specifically to your page.</u> :::<u>Your profile reflects strong academic depth and international literary relevance—it simply needs careful editorial handling to ensure it is presented accurately, fairly, and sustainably.</u> :::I look forward to your thoughts and to speaking with you soon. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 15:59, 29. junij 2026 (CEST) ::::Sem prebral celoten pogovor na Yerpotovi uporabniški strani in se mi zdi, da ni bil nespoštljiv. Le navajal je napake. Seveda ni bilo tako kot pismo zgoraj. ''In pa za kolikor toliko poštene zapise o meni, ki vsaj bolj ali manj odražajo resnično stanje.'' - Kaj je t.i. resnično stanje je težko določiti. Potem bi pač lahko Wikipedijo odražala politična, verska ali druga stališča, za katere na njej ni prostora. ''(torej resnica ni ravno tisto, kar bi odlikovalo urednike)'' - urednike odlikuje odpravljanje vandalizma, pomoč uporabnikom, organiziranost in, poudarjam, PREVERLJIVOST. To je pač temelj vikija. Tako je bilo, je in bo. Glede tipične slovenske diskusije pa, hja, na žalost se v neki meri strinjam, da je precej pogosta v slovenskem prostoru. Ampak je pa tukaj ni bilo. Poleg tega, če si našla kakšen članek, ki po tvojem mnenju ni napisan po Wikipedijinih merilih, ga lahko urediš, ali pa na to opozoriš administratorje. ''Ali pa vas realnost in resnica, na kateri se tako radi sklicujete, sploh ne zanimata?'' - pomembni so podatki, ki so podprti z večimi viri. Če so, se to šteje kot "realnost". Ampak sta realnost in resnica na Wikipediji vprašljivi. Ključna je preverljivost podatkov. ''Vsa poštena gesla imajo kratek odstavek o družini, ki seveda ne more biti vnaprej sporen, razen, če ni vaša predpostavka ta, ki sem jo že omenila in ki vam ni povšeči, pa dejansko v naši komunikaciji v ozadju obstaja, da pošten človek, ki pozna svojo družino in o njej navaja nekaj dejstev, laže.'' - Glede pisanja o ožji družini se strinjam, da bi mogoče lahko bilo bolj dopuščeno, a se spet zaplete, če besedilo napiše nekdo drug. Poleg tega, noben ne verjame, da kdorkoli laže, stvar je le v tem, da so stvari preverljive. Jaz lahko napišem, da je moj oče generalmajor, pa to pač ni. Ne morem se tukaj sklicevati na poznavanje svoje družine. ''Kar zadeva zahtevo "reference naj bi bile sekundarne in neodvisne", sem že navedla primerjavo, da geslo "Jernej Polajnar", se pravi po rangu visoki administrator Wikipedije, nima skoraj nobene take reference. Kako si jo upa zahtevati od drugih in njihova gesla označevati za neprimerna? Naj jaz kot demokratične urednica Wikipedije v pogovorno okno njegovega gesla zapišem, da je njegovo geslo pomanjkljivo opremljeno s sklici? In da je diskurz neprimeren (tisto o pregonu vandalizma)?'' - Stran o Jerneju Polajnarju je ustrezno podprta z sklici. Še enkrat, strani ni napisal sam, tako da je razburjanje okoli tega brez pomena. Na to pa, kako si upa opozarjati uporabnike in oblikovati gesla Wikipedije v skladu z njenimi merili, je administrator. Ponavljam, da se s tem trudi izboljšati Wikipedijo, sploh ne gre degradacijo, nečloveškost ali kakšne druge nesmisle. Se pa strinjam, da bi bilo dobro, da se administratorji uskladijo in napišejo, kaj je treba popraviti, mogoče bolj natančno, čeprav je že dolžina tegale pogovora absurdna. Lep pozdrav [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:23, 29. junij 2026 (CEST) :::::PS: to, da Yerpo odpravlja vandalizem, ni noben neprimeren diskurz, ampak je pač dejstvo, ki ne velja samo za njega, ampak vse administratorje Wikipedije. To piše tudi na Wikipedijini strani o administratorjih. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:28, 29. junij 2026 (CEST) :::Vsak je povedal, kar me mislil in v kar verjame. Strinjamo je ne. Niti glede tega, ali ima geslo Jernej Polajnar dovolj raznoterih in sekundarnih referenc, mislim, da se jih da, če ste pošteni in se ne ščitite med seboj, prešteti na prst ene roke. Prav. Očitno vas to ne premoti. Me nami so ozvezdja in različne perspektive. Pa kaj potem. Končajmo torej z absurdnostjo. :::Čakam na konkretna mesta, kjer menite, da v mojem geslu kaj ni okej. Prosim tudi za kratke napotke, kaj naj naredim. Doslej jih nisem prejela. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:59, 29. junij 2026 (CEST) ::::In še tole, da bo jasno: slovenskega gesla "Taja Kramberger" tudi nisem vpisala ali ustvarila jaz. Sem ga pa pred nekaj dnevi skušala nekoliko popraviti in okrepiti s sklici, ker je bilo v njem več napak, pa mi tega ne dopustite. Kar je bilo pri Yerpovem geslu menda zaželeno - njegovi naknadni popravki, se pri meni obravnava kot navzkrižni interes in pristranskost (!). [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 18:15, 29. junij 2026 (CEST) ::::Pustimo, prosim, geslo o Jerneju Polajnarju. To sploh ni bila prvotna tema. To je debata za kdaj drugič. Glavno je, da zdaj razčistimo(te), kaj je potrebno spremeniti. Mislim, da smo se oboji malo prenaglili. Važno, je da se zdaj uredi, kjer je to potrebno. Upam na dobro sodelovanje v prihodnosti. Glede napotkov pa se spoštljivo umikam administratorjem… [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:18, 29. junij 2026 (CEST) ::::Bi še jaz dodal eno opombo; omejil pa bi se na prvi odstavek. @[[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]], čeprav si doktorirala z impresivno disertacijo iz zgodovine in zgodovinske antropologije, še ne pomeni, da lahko v članek o sebi (ki se dotika tvojega sorodstva in tudi drugih tem, a tega ne bom komentiral) dodajaš nereferencirane trditve. To pač ne gre. Navedbe o očetu, materi, njunih poklicih, materinem delovanju med 2. svetovno vojno ter predvsem genealogija, torej da si praprapranečakinja Josipa Jurčiča, zahtevajo natančne in preverljive sklice – na kar so drugi opozorili že večkrat. ::::Ne gre za vprašanje, ali so te navedbe resnične ali ne, temveč za to, da jih je mogoče preveriti. Če poznaš revijo ''Drevesa'' SRD-ja, potem verjetno veš tudi, da je danes večina matičnih knjig dostopna na [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ spletu]. Na njihovi podlagi je mogoče sestaviti preverljivo družinsko drevo (rodovnik) z uporabo rodoslovne programske opreme (gl. npr. [[Rodoslovje#Rodoslovna programska oprema]]). Tudi sam se ukvarjam z rodoslovjem in vodilni slovenski rodoslovci v zadnjih letih poudarjajo pomen raziskovalnih standardov in preverljivosti informacij (gl. dalje [[Rodoslovje#Raziskovalni standardi|Rodoslovje § Raziskovalni standardi]]); podobno kot tam velja tudi na Wikipediji načelo preverljivosti ([[Wikipedija:Preverljivost|WP:P]]). Če trenutno nimaš časa, da bi za te navedbe poiskala ustrezne vire, bi bilo najbolje, da jih (začasno) odstraniš in jih vrneš šele, ko bodo ustrezno podprte s sklici. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:04, 29. junij 2026 (CEST) :::::Se strinjam z zgoraj navedenim, bi pa še dodal, da si lahko rezerviraš članek, saj ga misliš v nadaljnem urejati. Tako ne boš imela neprijetnosti z urejanjem (vsaj v večji meri). [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:08, 29. junij 2026 (CEST) ::::::PS: To storiš s predlogo {{tl|v delu}}. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 29. junij 2026 (CEST) :::::::Hvala. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 01:00, 30. junij 2026 (CEST) ::::::Kako se rezervira članek, lepo prosim JMK, na kratko mi povej - ali me usmeri na navodilo, prosim? Dodala pa sem oba sklica, ki jih je prosil Maksi. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:22, 29. junij 2026 (CEST) :::::::Ti je A09 lepo napisal - v kodo na vrh strani dodaj tekst {{tl|v delu}}. Prikazal se bo okvirček, ki bo uporabnike informiral, da si je nek uporabnik (v tem primeru ti) za krajši čas rezerviral članek. Tako boš lahko, ko boš dodajala zdaj potrebne stvari, lahko brez skrbi. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:39, 29. junij 2026 (CEST) ::::::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:56, 30. junij 2026 (CEST) :::::Hvala, Maksi Kavšek, končno po dobrem tednu nekaj konkretnega in poštenega. Moja disertacija je tu čisto nepomembna. Glede družinskega drevesa, to obstaja. Naredil ga je neki moj oddaljeni sorodnik. Skušala ga bom najti in narediti link do njega. Vendar vseeno dodajam, da skorajda v nobenem geslu slovenskih vidnih ljudi (ki jih večkrat omenjam, pa se nihče od vas ne zmeni za to), ki imajo omenene družinske člane ali starše, ni nobenih sklicev in niti nobenega preganjanja zaradi te odsotnosti. Torej, tu pozivam vse administratorje in urednike, da si ogledajo stran za stranjo slovenskih intelektualcev/intelektualk in vidnih ustvarjalcev/ustvarjalk, ki imajo v svojih geslih omenjeno družino, in z ustreznimi sklici in očitno zahtevanimi družinskimi drevesi odpravijo družinske pomanjkljivosti, ki jih pri meni tako motijo. Konec leta si bom ogledala, ali je bilo to storjeno - recimo za gesla tistih, ki sem jih že navajala. Sama jih ne bom dopolnjevala, moje zanimanje je drugje. Poleg tega menim, da ljudje seveda ne lažejo o svoji družini, vsaj v 95 % ne. Le kaj bi imeli od tega? [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 19:35, 29. junij 2026 (CEST) ::::::Samo toliko: predpostavljaš zakaj ljudje (ne) bi lagali o svoji družini. Takšno protiargumentiranje moji opombi je šibko, ker pač trditve kot so "''Taja Kramberger je torej Jurčičeva praprapranečakinja''", brez referenc (z)bodejo oči tistim, ki se želimo držati standardnih pravil, kljub temu če je takšno trditev napisal nekdo, ki se ima za intelektualca. Vstavljanje nepodprtih (sorodstvenih) trditev v lastno geslo ni malopomembna malenkost. In ne ni tako redko, da nekateri vključujejo v svoje rodovnike čudne podatke. Toliko za zdaj, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:14, 29. junij 2026 (CEST) :::::::Jaz ne lažem in se ne napihujem, verjetno zato tudi ne mislim, da drugi lažejo, sploh pa ne o družinskih vezeh. Upam, da boš zdaj zadovoljen. Oba sklica sem dodala. Prosim za nadaljnja mesta, ki so sporna. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:25, 29. junij 2026 (CEST) ::::::::Nadalje je potrebno navesti sklice tudi za trditev: »''Družina je bila zato ves čas spremljana od politične policije – UDBE, ohranilo pa se je le nekaj dokumentov tega nadzora''.« Kateri dokumenti so to? Lahko navedeš točno signaturo in tehnično enoto arhivskega gradiva (predvidevam, da iz fonda Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS)? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:18, 29. junij 2026 (CEST) :::::::::Maksi, moj pokojni brat Tone Kramberger (profesor na FDV) si je po osamosvojitvi ogledal naš družinski dosje in mi o njem pripovedoval. Poslikal je le nekaj dokumentov, povedal pa mi je da je bil dosje obsežen - in da je bil verjetno v nadaljevanju uničen. Udba je uničevala arhive še globoko v 90. leta. Drugega ne vem, brata pa ne morem več vprašati. Vsekakor hranim teh nekaj dokumentov, ki jih je poslikal brat, pripela sem enega od njih - poročilo koprske sdv enote (kakor veš, se je tako udba imenovala od leta 1966) iz leta 1977. Naj bo tam kot referenca, saj priča o zalezovanju (koprskem delu sicer). Menda, po pričevanju brata, je bilo ljubljansko spremljanje po letu 1964/1965 precej obširnejše. Ne vem, ali je brat videl že združeni dosje ali več ločenih arhivskih enot. Št. 517 zgoraj bi lahko napotovala na prvo. Ker sem obiskovala slovenske in evropske arhive profesionalno kot zgodovinarka, vem, da so dokumente v nekem trenutku združevanja in urejanja v različnih arhivih na novo preštevilčili po straneh. Ne vem pa, ali to drži tudi za udbovske dokumente. Dodala sem še dokument očetove izgube službe na Gimnaziji v Mostah, in sicer pričevanje nekdanjega dijaka, v času izjave študenta psihologije, ki je skušal delovanje mojega očeta zaščititi pred tiranskim vedenjem ravnatelja Medveda, ki ga je odpustil iz službe zaradi že navedene majhne, a vseeno pogumne disidence. Seveda pa je jasno, da nikjer ne bo pisalo zakaj. Pač pa to natančno navaja moj oče v svojih dnevnikih. Gre za Janeza Kardelja (kolikor vem, je to sin brata Edvarda Kardelja, torej gre za Kardeljevega nečaka), ki ga je moj oče v letu 1963/1964 poučeval kemijo in biologijo v 2a razredu na omenjeni gimnaziji. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:19, 30. junij 2026 (CEST) ::::::::::Dodal sem nekaj opomb, kjer menim, da ni primerno uporabljati primarne vire oz. kjer viri manjkajo. Kjer je opomba na koncu odstavka, se nanaša na ves odstavek. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:17, 30. junij 2026 (CEST) ::::::Tukaj se popolnoma strinjam s tabo. Treba bi bilo to pogledati. Glede pisanja o lastnih družinah pa… Sem že v prejšnjih odgovorih pojasnil, da bi se lahko recimo nekdo oklical za potomca Franceta Prešerna. Za to bi bil potreben vir, kot pri vsem ostalem. Tako da glede tega ostajam pri svojem stališču. Se pa strinjam, da bi bilo dobro pregledati strani vseh osebnosti, ne samo “intelektualcev”, kar se tiče izvlečkov o osebnem življenju. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:15, 29. junij 2026 (CEST) Mimoklic: po mojih izkušnjah tisto ustrežljivo "pismo urednika angleške Wikipedije" verjetno ponuja plačljivo storitev poliranja biografije. Okrog tega je v bolj skritih kotih interneta nastala cela industrija, niso pa to vedno legitimne ponudbe. Če imam prav glede storitve in ponudnik ne bo razkril plačanega urejanja kot zapovedujejo [https://foundation.wikimedia.org/wiki/PAID pravila rabe Wikimedijinih spletišč], tvegata oba sankcije na angleški Wikipediji in javno razkritje spornega početja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:35, 29. junij 2026 (CEST) :Yerpo, hvala lepa za opozorilo! Dragoceno je. Ogledala si bom pravila, na katera napotuješ in jih predočila angleškemu uredniku, da vidim, pri čem sem. Za zdaj ni videti nič sporno. Dejansko pa, ko smo že pri tem, raje plačam nekaj sto evrov, kakor da bi se znova spustila v komunikacijo, kakršno smo imeli v zadnjem tednu. Če bo s tem geslo tip-top, brezhibno urejeno, referenčno v okviru kriterijev in nevtralno napisano, pa seveda legalno, kakor mora biti, je okej. Mir je zame veliko pomembnejši od denarja. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 22:59, 29. junij 2026 (CEST) ::Nič ne bo s tem, verjemi, pa hočem samo dobronamerno pritrdit Yerpu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:08, 30. junij 2026 (CEST) ::Med vrsticami sem hotel reči, da je odnos tak zaradi pričakovanja finančne koristi, ne ker bi bil poglavitni cilj tega urednika izboljšati enciklopedijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:17, 30. junij 2026 (CEST) :::Ja, sem razumela, a bomo videli. Vseeno, "zahodni" svet, v katerem živim že poldrugo desetletje, ni tako pokvarjen, kakor se včasih vidi ali hoče videti iz Slovenije. Linije niso tako premočrtne, kakor jih vidiš. Vljudnost še zdaleč ni pogojena le z denarjem. In denar niti tu ni sveta vladar. So okolja in okolja. Nobene homogenizacije in enih in edinih pravil ni. IZbereš si svoj milje. Predvsem pa za pošteno delo zahodni svet da pošteno plačilo, česar v 42 letih v Sloveniji nisem doživela niti enkrat samkrat. Sploh pa nisem prepričana, da delim vrednote, ki se danes skrivajo pod sintagmo "izboljšati enciklopedijo". Ogledala sem si smernice Wikipedije hic et nunc, ki so zdaj zelo drugačne, kakor so se zdele tam okoli leta 2010. Nisem prepričana, da mi je všeč to, v kar se ta enciklopedija sprevrača. Naredili ste jo pošteni prostovoljci in jo še delate, zdaj pa ima (od zgoraj navzdol) namen postati trezor mandarinov in "nobilty". Kakor da bi nekdo porabil zastonj delovno silo, da si zgradi palačo. Ker iz zgodovine vem, da se vzorci pozneje dostikrat obrnejo (v stilu "and the first one now will later be last, for the times they are a-changin' ", se pravi, kar se danes vidi kot pomemebno, bo morda čez 50 let treš), se mi zdi, da gre ta razvoj v diametralno nasprotno smer od deklarirane demokracije. Brez zamere, Yerpo, to nikakor ne leti nate. Le razmišljam o tem, kar sem v zadnjih dneh prebrala. V takem svetu živimo. Bodi srečen, da si obdan z majhnimi škržati ... [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 23:49, 30. junij 2026 (CEST) ::::Govoril sem seveda le o točno tem primeru, ne na splošno. Okolja tudi okrog mene še zdaleč niso samo žuželke, kar je en od razlogov, da pomagam graditi alternativo tu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:36, 1. julij 2026 (CEST) 8aruwuk3dv3w9qiprr5ek7yjquwy1df 0 604862 6705447 6705070 2026-07-02T04:31:15Z Stebunik 55592 /* Prepir zaradi službenega mesta */ 6705447 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Brano Miljuš | native_name = {{No bold|Брано Миљуш}} | native_name_lang = sr | image = | caption = | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = | term_end = | term_start1 = | term_end1 = | predecessor = | successor = | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1950|01|15}} | birth_place = [[Sanski Most]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = | children = [[Branko Miljuš|Branko]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]]<br>[[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteta za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]] | signature = | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|https://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/}} }} '''Brano Miljuš''' ({{lang-sr|Бранo Миљуш/Brano Miljuš}}; * [[15. januar]] [[1950]] [[Sanski Most]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] je srbski [[pravnik]], [[politik]] in [[pisatelj]]. == Življenjepis == Njegov sin je [[Branko Miljuš]], uslužbenec Stranke svobode in pravičnosti (Stranka slobode i pravde). === Izobrazba === Šolanje je začel v rojstnem kraju, kjer je končal gimnazijo.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/|title=Prof.dr Brano Miljuš|date=2017-07-22|website=Evropski univerzitet "Kallos" Tuzla|language=en-US|access-date=2024-12-19}}</ref>Po tem se je vpisal na [[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteto za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]], kjer je diplomiral in bil pozneje izvoljen za asistenta, nato pa za višjega asistenta na isti fakulteti, v obdobju od 1974 do 1980.<ref name=":0" /> Od 2003 do 2014 je delal kot docent, kasneje pa kot izredni profesor na Panevropski univerzi v Banjaluki, kjer je poučeval mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Poleg tega je imel predavanja tudi na beograjskem Singidunumu, kjer je poučeval predmete, povezane z mednarodnim pravom in pravom EU.<ref name=":0" /> ==== Prepir zaradi službenega mesta ==== Miljuš se je skupaj z [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, katero je napzadnje dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Domnevajo, da je ta zamera, kakor tudi Šešljeva nacionalistična usmerjenost, pa tudi marksistična pristranskost sodišča — ki je bilo pozorno zlasti na [[besedni prekršek]] Šešljevega velesrbskega nacionalizma — v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Vrhovno sodišče SFRJ je kazen polagoma zmanjševalo, tako da je odsedel na koncu skoraj dve leti in prišel na prostost 1986. === Politično delovanje === V svojem zgodnjem političnem delovanju je bil Miljuš povezan z mladinsko organizacijo in [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]] ter navezoval stike s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Bil je predsednik Socialistične mladine Bosne in Hercegovine (SSOBIH), kasneje pa tajnik mestnega odbora Zveze komunistov v Sarajevu. Brano Miljuš je bil zadnji nosilec Titove štafete, ki so jo po smrti Josipa Broza leta 1980 spustili na njegov mrtvaški oder, torej pred [[Dan mladosti|Dnevom mladosti]], ki so ga s predajo štafete Titu v Beogradu slavili 25. maja, za njegov rojstni dan. Odločitev, da bo Miljuš, takratni predsednik Mladine Bosne in Hercegovine, zadolžen za ta simbolični trenutek na dan pogreba, je bila sprejeta zato, ker je bila štafeta v času Titove smrti (4. maja 1980) v Bosni in Hercegovini in je bila njena pot praktično ustavljena<ref name=":1">{{Cite web|url=https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html|title=ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar {{!}} Život|website=Direktno|language=sr|access-date=2024-12-19}}</ref>. Malce nenavadno odločitev o predaji štafete mrtvemu Titovemu truplu je sprejelo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer ga je obvestil takratni član predsedstva [[Nikola Stojanović]]<ref name=":1" />. Med letoma 1980 in 1989 je delal na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Jugoslavije|Ministrstvu za zunanje zadeve Jugoslavije]], kjer je opravljal pomembne službe, vključno s položajem namestnika ministra. V tem obdobju je bil aktiven tudi v političnem življenju Jugoslavije, saj je bil tudi poslanec Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). To obdobje je bilo čas velikih političnih in družbenih sprememb, tako na svetovni ravni kot znotraj Jugoslavije, ki se je v svojih zadnjih letih soočala z vse večjimi izzivi. Medsebojna trenja, nerešena mednacionalna vprašanja ter velesrbski nacionalizem so tako pripeljali do [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]] skozi bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]]. Formalno pa se je ta razpad začel 25. junija 1991 z odlokoma Slovenije in Hrvaške o samostojnosti in neodvisnosti od Beograda.<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/raspad-jugoslavije-poceo-25.-juna-1991.-godine_1550197.html|title= Raspad Jugoslavije počeo 25. juna 1991. godine |publisher= JMU Radio-televizija Vojvodine|author=Tanjug|place=Novi Sad|language=sr|date=25. junij 2024|accessdate=30. junij 2026}}</ref> == Priznanje == Leta 2006 sta ga Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Danske in Agencija za izboljšanje javne uprave priznala kot mednarodnega strokovnjaka ICMPD (Mednarodni center za migracije in politične študije)<ref name=":0" />. To prestižno priznanje je bilo podeljeno za njegov prispevek na področju mednarodnih odnosov, migracij in razvoja javne uprave. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vojislav Šešelj]] * [[Hamdija Pozderac]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} #''Dobrosusjedski odnosi''. Beograd, 2011. #''Istraživanje političkog tržišta''. Beograd, 2012. #Udžbenici, skripte, nastavni tekstovi ##''Savremeni problemi međunarodnog prava''. IMPP, Beograd, 2013. ##''Evropska unija — najuspješnija integracionistička politika Evrope''. IMPP, 2015. #''Prioriteti spoljnopolitičke strategije RS, originalan naučni rad''. NUBL godišnjak fakulteta, Banjaluka 2012. #''Modaliteti za prevazilaženje jaza između međunarodnih mehanizama zaštite ljudskih prava i akcije na nacionalnom planu''. Fakultet pravnih nauka, Banjaluka, 2012. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona bs}} *[https://www.eubd.edu.ba/Bibliografija/Brano-Miljus.pdf Ime i prezime: Brano Miljuš] ;{{ikona sr}} *[https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html#google_vignette ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar | Život | Direktno] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj Biografija | Biografije Poznatih] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] bihtw5tfnvxi51q1obodflpey8uh5yq 6705452 6705447 2026-07-02T04:43:49Z Stebunik 55592 /* Prepir zaradi službenega mesta */ 6705452 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Brano Miljuš | native_name = {{No bold|Брано Миљуш}} | native_name_lang = sr | image = | caption = | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = | term_end = | term_start1 = | term_end1 = | predecessor = | successor = | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1950|01|15}} | birth_place = [[Sanski Most]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = | children = [[Branko Miljuš|Branko]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]]<br>[[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteta za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]] | signature = | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|https://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/}} }} '''Brano Miljuš''' ({{lang-sr|Бранo Миљуш/Brano Miljuš}}; * [[15. januar]] [[1950]] [[Sanski Most]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] je srbski [[pravnik]], [[politik]] in [[pisatelj]]. == Življenjepis == Njegov sin je [[Branko Miljuš]], uslužbenec Stranke svobode in pravičnosti (Stranka slobode i pravde). === Izobrazba === Šolanje je začel v rojstnem kraju, kjer je končal gimnazijo.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/|title=Prof.dr Brano Miljuš|date=2017-07-22|website=Evropski univerzitet "Kallos" Tuzla|language=en-US|access-date=2024-12-19}}</ref>Po tem se je vpisal na [[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteto za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]], kjer je diplomiral in bil pozneje izvoljen za asistenta, nato pa za višjega asistenta na isti fakulteti, v obdobju od 1974 do 1980.<ref name=":0" /> Od 2003 do 2014 je delal kot docent, kasneje pa kot izredni profesor na Panevropski univerzi v Banjaluki, kjer je poučeval mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Poleg tega je imel predavanja tudi na beograjskem Singidunumu, kjer je poučeval predmete, povezane z mednarodnim pravom in pravom EU.<ref name=":0" /> ==== Prepir zaradi službenega mesta ==== Miljuš se je skupaj z [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, katero je napzadnje dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Domnevajo, da je ta zamera, kakor tudi Šešljeva nacionalistična usmerjenost in prepirljivost, pa tudi marksistična pristranskost sodišča — ki je bilo pozorno zlasti na [[besedni prekršek]] Šešljevega velesrbskega nacionalizma — v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Vrhovno sodišče SFRJ je kazen polagoma zmanjševalo, tako da je odsedel na koncu skoraj dve leti in prišel na prostost 1986. === Politično delovanje === V svojem zgodnjem političnem delovanju je bil Miljuš povezan z mladinsko organizacijo in [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]] ter navezoval stike s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Bil je predsednik Socialistične mladine Bosne in Hercegovine (SSOBIH), kasneje pa tajnik mestnega odbora Zveze komunistov v Sarajevu. Brano Miljuš je bil zadnji nosilec Titove štafete, ki so jo po smrti Josipa Broza leta 1980 spustili na njegov mrtvaški oder, torej pred [[Dan mladosti|Dnevom mladosti]], ki so ga s predajo štafete Titu v Beogradu slavili 25. maja, za njegov rojstni dan. Odločitev, da bo Miljuš, takratni predsednik Mladine Bosne in Hercegovine, zadolžen za ta simbolični trenutek na dan pogreba, je bila sprejeta zato, ker je bila štafeta v času Titove smrti (4. maja 1980) v Bosni in Hercegovini in je bila njena pot praktično ustavljena<ref name=":1">{{Cite web|url=https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html|title=ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar {{!}} Život|website=Direktno|language=sr|access-date=2024-12-19}}</ref>. Malce nenavadno odločitev o predaji štafete mrtvemu Titovemu truplu je sprejelo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer ga je obvestil takratni član predsedstva [[Nikola Stojanović]]<ref name=":1" />. Med letoma 1980 in 1989 je delal na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Jugoslavije|Ministrstvu za zunanje zadeve Jugoslavije]], kjer je opravljal pomembne službe, vključno s položajem namestnika ministra. V tem obdobju je bil aktiven tudi v političnem življenju Jugoslavije, saj je bil tudi poslanec Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). To obdobje je bilo čas velikih političnih in družbenih sprememb, tako na svetovni ravni kot znotraj Jugoslavije, ki se je v svojih zadnjih letih soočala z vse večjimi izzivi. Medsebojna trenja, nerešena mednacionalna vprašanja ter velesrbski nacionalizem so tako pripeljali do [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]] skozi bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]]. Formalno pa se je ta razpad začel 25. junija 1991 z odlokoma Slovenije in Hrvaške o samostojnosti in neodvisnosti od Beograda.<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/raspad-jugoslavije-poceo-25.-juna-1991.-godine_1550197.html|title= Raspad Jugoslavije počeo 25. juna 1991. godine |publisher= JMU Radio-televizija Vojvodine|author=Tanjug|place=Novi Sad|language=sr|date=25. junij 2024|accessdate=30. junij 2026}}</ref> == Priznanje == Leta 2006 sta ga Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Danske in Agencija za izboljšanje javne uprave priznala kot mednarodnega strokovnjaka ICMPD (Mednarodni center za migracije in politične študije)<ref name=":0" />. To prestižno priznanje je bilo podeljeno za njegov prispevek na področju mednarodnih odnosov, migracij in razvoja javne uprave. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vojislav Šešelj]] * [[Hamdija Pozderac]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} #''Dobrosusjedski odnosi''. Beograd, 2011. #''Istraživanje političkog tržišta''. Beograd, 2012. #Udžbenici, skripte, nastavni tekstovi ##''Savremeni problemi međunarodnog prava''. IMPP, Beograd, 2013. ##''Evropska unija — najuspješnija integracionistička politika Evrope''. IMPP, 2015. #''Prioriteti spoljnopolitičke strategije RS, originalan naučni rad''. NUBL godišnjak fakulteta, Banjaluka 2012. #''Modaliteti za prevazilaženje jaza između međunarodnih mehanizama zaštite ljudskih prava i akcije na nacionalnom planu''. Fakultet pravnih nauka, Banjaluka, 2012. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona bs}} *[https://www.eubd.edu.ba/Bibliografija/Brano-Miljus.pdf Ime i prezime: Brano Miljuš] ;{{ikona sr}} *[https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html#google_vignette ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar | Život | Direktno] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj Biografija | Biografije Poznatih] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] aqqm9hemskh09i58v4o80uqq0v9m0st 6705457 6705452 2026-07-02T05:27:49Z Stebunik 55592 /* Prepir zaradi službenega mesta */ 6705457 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Brano Miljuš | native_name = {{No bold|Брано Миљуш}} | native_name_lang = sr | image = | caption = | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = | term_end = | term_start1 = | term_end1 = | predecessor = | successor = | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1950|01|15}} | birth_place = [[Sanski Most]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = | children = [[Branko Miljuš|Branko]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]]<br>[[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteta za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]] | signature = | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|https://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/}} }} '''Brano Miljuš''' ({{lang-sr|Бранo Миљуш/Brano Miljuš}}; * [[15. januar]] [[1950]] [[Sanski Most]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] je srbski [[pravnik]], [[politik]] in [[pisatelj]]. == Življenjepis == Njegov sin je [[Branko Miljuš]], uslužbenec Stranke svobode in pravičnosti (Stranka slobode i pravde). === Izobrazba === Šolanje je začel v rojstnem kraju, kjer je končal gimnazijo.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/|title=Prof.dr Brano Miljuš|date=2017-07-22|website=Evropski univerzitet "Kallos" Tuzla|language=en-US|access-date=2024-12-19}}</ref>Po tem se je vpisal na [[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteto za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]], kjer je diplomiral in bil pozneje izvoljen za asistenta, nato pa za višjega asistenta na isti fakulteti, v obdobju od 1974 do 1980.<ref name=":0" /> Od 2003 do 2014 je delal kot docent, kasneje pa kot izredni profesor na Panevropski univerzi v Banjaluki, kjer je poučeval mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Poleg tega je imel predavanja tudi na beograjskem Singidunumu, kjer je poučeval predmete, povezane z mednarodnim pravom in pravom EU.<ref name=":0" /> ==== Prepir zaradi službenega mesta ==== Miljuš se je skupaj z [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, katero je napzadnje dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{cite web|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {| |- ! Ja sam krenuo direktno na Pozderca<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6. marec 2016 }}''orbus.ba'', pridobljeno 7. februar 2015</ref> ! Krenil sem neposredno na Pozderca |- | <blockquote> „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ </blockquote> | <blockquote>"To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel." </blockquote> |} Domnevajo, da je ta zamera, kakor tudi Šešljeva nacionalistična usmerjenost in prepirljivost, pa tudi marksistična pristranskost sodišča — ki je bilo pozorno zlasti na [[besedni prekršek]] Šešljevega velesrbskega nacionalizma — v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Vrhovno sodišče SFRJ je kazen polagoma zmanjševalo, tako da je odsedel na koncu skoraj dve leti in prišel na prostost 1986. === Politično delovanje === V svojem zgodnjem političnem delovanju je bil Miljuš povezan z mladinsko organizacijo in [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]] ter navezoval stike s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Bil je predsednik Socialistične mladine Bosne in Hercegovine (SSOBIH), kasneje pa tajnik mestnega odbora Zveze komunistov v Sarajevu. Brano Miljuš je bil zadnji nosilec Titove štafete, ki so jo po smrti Josipa Broza leta 1980 spustili na njegov mrtvaški oder, torej pred [[Dan mladosti|Dnevom mladosti]], ki so ga s predajo štafete Titu v Beogradu slavili 25. maja, za njegov rojstni dan. Odločitev, da bo Miljuš, takratni predsednik Mladine Bosne in Hercegovine, zadolžen za ta simbolični trenutek na dan pogreba, je bila sprejeta zato, ker je bila štafeta v času Titove smrti (4. maja 1980) v Bosni in Hercegovini in je bila njena pot praktično ustavljena<ref name=":1">{{Cite web|url=https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html|title=ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar {{!}} Život|website=Direktno|language=sr|access-date=2024-12-19}}</ref>. Malce nenavadno odločitev o predaji štafete mrtvemu Titovemu truplu je sprejelo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer ga je obvestil takratni član predsedstva [[Nikola Stojanović]]<ref name=":1" />. Med letoma 1980 in 1989 je delal na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Jugoslavije|Ministrstvu za zunanje zadeve Jugoslavije]], kjer je opravljal pomembne službe, vključno s položajem namestnika ministra. V tem obdobju je bil aktiven tudi v političnem življenju Jugoslavije, saj je bil tudi poslanec Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). To obdobje je bilo čas velikih političnih in družbenih sprememb, tako na svetovni ravni kot znotraj Jugoslavije, ki se je v svojih zadnjih letih soočala z vse večjimi izzivi. Medsebojna trenja, nerešena mednacionalna vprašanja ter velesrbski nacionalizem so tako pripeljali do [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]] skozi bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]]. Formalno pa se je ta razpad začel 25. junija 1991 z odlokoma Slovenije in Hrvaške o samostojnosti in neodvisnosti od Beograda.<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/raspad-jugoslavije-poceo-25.-juna-1991.-godine_1550197.html|title= Raspad Jugoslavije počeo 25. juna 1991. godine |publisher= JMU Radio-televizija Vojvodine|author=Tanjug|place=Novi Sad|language=sr|date=25. junij 2024|accessdate=30. junij 2026}}</ref> == Priznanje == Leta 2006 sta ga Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Danske in Agencija za izboljšanje javne uprave priznala kot mednarodnega strokovnjaka ICMPD (Mednarodni center za migracije in politične študije)<ref name=":0" />. To prestižno priznanje je bilo podeljeno za njegov prispevek na področju mednarodnih odnosov, migracij in razvoja javne uprave. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vojislav Šešelj]] * [[Hamdija Pozderac]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} #''Dobrosusjedski odnosi''. Beograd, 2011. #''Istraživanje političkog tržišta''. Beograd, 2012. #Udžbenici, skripte, nastavni tekstovi ##''Savremeni problemi međunarodnog prava''. IMPP, Beograd, 2013. ##''Evropska unija — najuspješnija integracionistička politika Evrope''. IMPP, 2015. #''Prioriteti spoljnopolitičke strategije RS, originalan naučni rad''. NUBL godišnjak fakulteta, Banjaluka 2012. #''Modaliteti za prevazilaženje jaza između međunarodnih mehanizama zaštite ljudskih prava i akcije na nacionalnom planu''. Fakultet pravnih nauka, Banjaluka, 2012. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona bs}} *[https://www.eubd.edu.ba/Bibliografija/Brano-Miljus.pdf Ime i prezime: Brano Miljuš] ;{{ikona sr}} *[https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html#google_vignette ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar | Život | Direktno] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj Biografija | Biografije Poznatih] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] f8eojsqehyg63lnxjuhinlq3o9ltnnp 0 604900 6705518 6704314 2026-07-02T08:33:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705518 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Livonde |photo =Liwonde Park - view of Shire River.jpg |photo_caption= Pogled na reko Shire, ki predstavlja zahodno mejo parka, leta 2008 | map = Malavi | map_width = 220 | map_caption = Lega NP Livonde v Malaviju | relief = 1 | location = [[Malavi]] | nearest_city = | nearest_town = | coordinates = {{coord|14|50|S|35|20|E|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = | length_km = | width_km = | area_km2 = 548 | elevation = | dimensions = | designation = | authorized = | created = | designated = | established = 1973 | named_for = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = African Parks | owner = | world_heritage_site = | website = | url = | child = }} '''Narodni park Livonde''', znan tudi kot '''rezervat za divje živali Livonde''',<ref name="Moving">{{cite news|last1=Morlin-Yron|first1=Sophie|title=Malawi is moving 500 elephants across the country|url=http://www.cnn.com/2016/07/20/africa/malawi-relocation-of-elephants/index.html|accessdate=30 August 2017|publisher=CNN|date=21 July 2016}}</ref> je narodni park v južnem Malaviju, blizu meje z Mozambikom. Park je bil ustanovljen leta 1973, od avgusta 2015 pa ga upravlja neprofitna organizacija za ohranjanje narave African Parks. African Parks je okoli oboda parka zgradil električno ograjo, da bi pomagal ublažiti konflikte med ljudmi in divjimi živalmi.[2] V začetku leta 2018 je bil pod upravljanje African Parks prevzet tudi sosednji gozdni rezervat Mangochi, s čimer se je velikost zavarovanega območja skoraj podvojila. == Opis in geografija == Narodni park Livonde je v Južni regiji Malavija,<ref name="Masina">{{cite news|last1=Masina|first1=Lameck|title=Cheetahs Back from the Brink in Malawi|url=https://www.voanews.com/a/cheetahs-are-back-from-the-brink-in-malawi/3892401.html|accessdate=24 August 2017|publisher=Voice of America|date=8 June 2017}}</ref> južno od Malavijskega jezera,<ref name="Scotsman">{{cite news|title=A new safari nation is born|url=http://www.scotsman.com/lifestyle/travel/a-new-safari-nation-is-born-1-718522|accessdate=28 August 2017|work=The Scotsman|publisher=Johnston Press|date=29 June 2005|location=Edinburgh|issn=0307-5850|oclc=614655655}}</ref> blizu meje z [[Mozambik]]om. Leži večinoma v okrožju Machinga, pa tudi v okrožju Mangochi. Okrožje Balaka leži vzdolž njegove zahodne meje.<ref name="Snyman2013">Snyman, Susan. "Household spending patterns and flow of ecotourism income into communities around Liwonde National Park, Malawi." Development Southern Africa 30, no. 4-5 (2013): 640–658.</ref> Rezervat pokriva 548 kvadratnih kilometrov<ref name=Biodiversity>{{cite book|title=Biodiversity in Sub-Saharan Africa and Its Islands: Conservation, Management, and Sustainable Use |date=1990 |publisher=International Union for Conservation of Nature |page=132 |isbn=9782831700212 |url= https://books.google.com/books?id=QGyrXpCbTX4C&pg=PA132|accessdate=18 September 2017}}</ref><ref name="East">{{cite book |last1=East |first1=Rod |title=Antelopes: Southern and South-Central Africa|date=1989|publisher=International Union for Conservation of Nature |pages=20–26 |isbn=9782880329709|url=https://books.google.com/books?id=CcNel7LRwG8C&pg=PA26|accessdate=30 August 2017}}</ref> [[gozd]]ov in suhe [[savana|savane]]. Skozi park teče 30 km dolg odsek reke [[Shire (reka)|Shire]], vključno z delom obale [[jezero Malombe|jezera Malombe]], 20 km južno od Malavijskega jezera. Leta 1977 je bil na severnem robu parka dodan odsek, ki ga povezuje z gozdnim rezervatom Mangochi.<ref name=BirdLife/> Narodni park Livonde in sosednji gozdni rezervat Mangochi upravlja African Parks v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ki jih zastopa Združenje zgornjega Shireja za ohranjanje narodnega parka Livonde (USACOL) in 31 vaških odborov za naravne vire, ki obkrožajo Livonde.<ref name="Strengthening">{{cite news|title=Institutional Strengthening of the Upper Shire Association for the Conservation of Liwonde National Park (USACOL)|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-397216481.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107055118/https://www.highbeam.com/doc/1G1-397216481.html|url-status=dead|archive-date=7 November 2017|accessdate=30 August 2017|work=Mena Report|date=13 January 2015|publisher=Al Bawaba|url-access= }}</ref> Livonde ima 129 kilometrov dolg obseg, ki je bil neograjen, dokler neprofitna organizacija African Parks leta 2015 ni potrdila načrtov za izgradnjo popolnoma ograjene meje,<ref name="Guardian">{{cite news|title=Animals kill seven people in seven weeks, says Malawi wildlife park|url=https://www.theguardian.com/world/2015/sep/29/animals-kill-seven-people-in-seven-weeks-says-malawi-wildlife-park|work=The Guardian|accessdate=24 August 2017|location=London|issn=0261-3077|oclc=60623878|date=29 September 2015}}</ref> ki je bila od takrat dokončana.<ref>{{cite web|title=Malawi Scoping Mission Identified Partnership Opportunities with African Parks|url=http://www.fs.usda.gov/r04|publisher=United States Forest Service|access-date=18 September 2017}}</ref> Gozdni rezervat Mangochi je del predlagane ekoregije, ki se bo imenovala Jugovzhodnoafriški gorski arhipelag (SEAMA).<ref name="grr1">{{cite news |last1=GrrlScientist |title=Hundreds Of New Species Discovered On Africa's Isolated Sky Islands |url= https://www.forbes.com/sites/grrlscientist/2024/04/02/hundreds-of-new-species-discovered-on-africas-isolated-sky-islands/ |access-date=10 April 2024 |agency=Forbes |work=forbes.com |date=2 April 2024}}</ref> == Zgodovina == Livonde je bil ustanovljen leta 1973.<ref name="Calkin">{{cite news|last1=Calkin|first1=Jessamy|title=Malawi: forty-five years after calling it home|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/malawi/11387909/Malawi-forty-five-years-after-calling-it-home.html|accessdate=24 August 2017|work=The Daily Telegraph|date=8 February 2015|location=London|issn=0307-1235|oclc=49632006}}</ref> Ko je bil park objavljen v uradnem listu, so se mnogi prebivalci morali preseliti v obmejne skupnosti zunaj parka, kar je povzročilo, da imajo vasi na obrobju parka relativno visoko gostoto prebivalstva v primerjavi s preostalim delom države. Preden je bil park ustanovljen, so se zemljišča uporabljala za kmetijstvo, večinoma za samooskrbo. Glavni pridelki so bili [[bombaž]], [[koruza]], [[tobak]] in [[riž]], pomembna panoga pa je bil tudi [[ribolov]].<ref name="Novelli&Scarth2007"/> Organizacija African Parks je upravljanje parka Livonde prevzela avgusta 2015,<ref name="Move">{{cite news|title=The big move: Relocating 500 elephants, one family at a time|url=http://www.cnn.com/2017/06/29/africa/malawi-elephants-rehomed-conservation/index.html|accessdate=28 August 2017|publisher=CNN|date=June 29, 2017|first1=David|last1=McKenzie|first2=Brent|last2=Swails}}</ref> potem ko jo je k sodelovanju pooblastil malavijski oddelek za narodne parke in prostoživeče živali (DNPW).<ref name="Nuwer">{{cite news|last1=Nuwer|first1=Rachel|author-link= |title=High Above, Drones Keep Watchful Eyes on Wildlife in Africa |url= https://www.nytimes.com/2017/03/13/science/drones-africa-poachers-wildlife.html?mcubz=1&_r=0|accessdate=29 August 2017|work=The New York Times |date=13 March 2017|issn=0362-4331|oclc=1645522}}</ref><ref name="Dasgupta">{{cite news |last1=Dasgupta |first1=Shreya |title=Cheetahs return to Malawi after decades|url=https://news.mongabay.com/2017/05/cheetahs-return-to-malawi-after-decades/ |accessdate=29 August 2017 |work=Mongabay|date=29 May 2017}}</ref> Obnova ograje parka je bila glavna prednostna naloga organizacije, da bi zmanjšali konflikte med ljudmi in prostoživečimi živalmi z zadrževanjem živali znotraj meja parka Livonde ter zmanjšali krivolov. Ta ograja se spremlja 24 ur na dan, 7 dni v tednu, da se zagotovi, da živali ostanejo znotraj parka in krivolovci zunaj njega.<ref>{{Cite web|last1=McKenzie |first1=David |last2 = Swails | first2 = Brent |title=The big move: New home for 500 elephants (CNN, in Liwonde National Park, Malawi) |url= https://www.cnn.com/2017/06/29/africa/malawi-elephants-rehomed-conservation/index.html |access-date=2021-12-08|website=CNN|date=29 June 2017 }}</ref> Ograjevanje parka je stalo 1,6 milijona ameriških dolarjev in je trajalo približno 18 mesecev.<ref name="Laing">{{cite news|last1=Laing|first1=Aislinn|title=Elephants and crocodiles kill seven people in Malawian national park|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/malawi/11899369/Elephants-and-crocodiles-kill-seven-people-in-Malawian-national-park.html|accessdate=30 August 2017|work=The Telegraph|date=29 September 2015}}</ref> Leta 2015 je USACOL iz Programa Združenih narodov za razvoj prispeval 8,3 milijona kitajskih kun za ohranjanje parka. Projekt, ki je po poročanjih trajal od aprila do decembra, sta vodila USACOL in CBNRM, ki sta oba del Koordinacijske zveze za rehabilitacijo okolja. Po besedah ​​nacionalnega koordinatorja CBNRM je projekt spodbudil lokalne skupnosti k »sodelovanju pri ohranjanju in upravljanju naravnih virov«.<ref name="MANA">{{cite news|last1=Singini|first1=Sellah|title=USACOL sources K8.3million for Liwonde National Park conservation|url=http://www.manaonline.gov.mw/index.php/national/environment/item/2680-usacol-sources-k83million-for-liwonde-national-park-conservation|accessdate=28 August 2017|work=MANA Online|publisher=Malawi News Agency|date=17 April 2015|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107004631/http://www.manaonline.gov.mw/index.php/national/environment/item/2680-usacol-sources-k83million-for-liwonde-national-park-conservation|url-status=dead}}</ref> == Živalstvo == Livonde ima približno 17.800 velikih sesalcev<ref name=Masina/> in gosti več kot 380 vrst ptic.<ref name=BirdLife/> Med velike sesalce spadajo afriški bivoli, antilope (vključno [[navadni eland]], ogrožena [[črna grivasta antilopa]] (''Hippotragus niger'') in [[elipsasta obvodna antilopa]]), [[pavijani]], [[črni nosorog]], imbabala, sloni, [[veliki povodni konj]], [[impale]], [[veliki kudu]], opice, in [[svinja bradavičarka]]. V parku živi na desetine drugih vrst pašnih sesalcev,<ref name="IFAW">{{cite web|title=Liwonde National Park Conservation Programme – Saving Wildlife & Protecting Communities|url=http://www.ifaw.org/united-states/our-work/elephants/liwonde-national-park-conservation-programme-–-saving-wildlife-protecting-communi|publisher=International Fund for Animal Welfare|accessdate=30 August 2017}}</ref> pa tudi [[nilski krokodil]]i. Livonde je zelo aktiven pri prizadevanjih za ohranjanje narave in programih preselitve živali. Od leta 1990 so bili v park ali iz njega preseljeni sloni, črni nosorogi, antilope eland, impale, kuduji, grivaste antilope, svinje bradavičarke, obvodne antilope in zebre.<ref name="Mkoka">{{cite news|last1=Mkoka|first1=Charles|title=Malawi Leads Africa's Largest Elephant Translocation|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-461662028.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107025743/https://www.highbeam.com/doc/1G1-461662028.html|url-status=dead|archive-date=7 November 2017|accessdate=29 August 2017|agency=Inter Press Service|date=20 July 2016|url-access= }}</ref> Leta 2020 je zračni pregled ocenil, da je bilo v parku približno 600 slonov, 1300 bivolov, 1000 soboljev, 6600 obvodnih antilop in 2500 povodnih konj. === Sloni === [[File:Beath High School trip to Malawi 2025 photo by Mitch.jpg|thumb|Kot jih je leta 2025 videla srednješolka Beath]] Park je znan po opazovanju slonov<ref name="Lethbridge">{{cite news|last1=Lethbridge|first1=Gordon|title=Close calls|url=https://www.highbeam.com/doc/1P2-23771576.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180908131023/https://www.highbeam.com/doc/1P2-23771576.html|url-status=dead|archive-date=8 September 2018|accessdate=29 August 2017|work=The Herald|date=31 December 1999|url-access= }}</ref> in prizadevanjih za ohranjanje narave. African Parks je leta 2008 pomagal uradnikom parka preseliti 70 slonov iz Livondeja in Mangochija v rezervat za divje živali Majete.<ref>{{cite news|title=Tourists set mammoth task to move jumbos.|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-179617128.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107055439/https://www.highbeam.com/doc/1G1-179617128.html|url-status=dead|archive-date=7 November 2017|accessdate=29 August 2017|work=Sunday Tribune|date=1 June 2008|url-access= }}</ref> Med junijem in avgustom 2016 in 2017 je African Parks preselil približno 500 slonov iz Livondeja in Majeteja v rezervat za divje živali Nkhotakota ter nadaljnjih 34 slonov iz Livondeja v [[narodni park Njika]].<ref name=Moving/><ref name=Move/> Projekt v vrednosti 1,6 milijona dolarjev so med drugimi donatorji financirali Nationale Postcode Loterij in fundacija Wyss.<ref name="Torchia">{{cite news|last1=Torchia|first1=Christopher|title=500 Elephants Find Safety in Massive Migration|url=https://www.highbeam.com/doc/1P2-39870355.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107020253/https://www.highbeam.com/doc/1P2-39870355.html|url-status=dead|archive-date=November 7, 2017|accessdate=29 August 2017|work=Telegraph Herald|publisher=Woodward Communications|date=July 24, 2016|location=Dubuque, Iowa|url-access= }}</ref> Do še ene selitve je prišlo julija 2022, ko so v narodni park Kasungu preselili 250 slonov.<ref>{{Cite web |title=Kasungu welcomes translocated elephants |url=https://www.ifaw.org/press-releases/kasungu-welcomes-translocated-elephants |access-date=2023-01-05 |website=IFAW |language=en-US}}</ref> === Črni nosorog === Leta 1993 so par črnih nosorogov preselili iz Južne Afrike v 15 kvadratnih kilometrov veliko ograjeno zavetišče znotraj parka, projekt, ki sta ga financirala J&B London in J&B Circle of Malawi (zdaj imenovano Ogrožene vrste Malavija). Prvi mladič se je paru skotil leta 1996, drugi par pa je bil v drugo zavetišče vnesen leta 1998. Leta 1999 se je skotil še drugi mladič. Zavetišča za nosoroge Livonde so privedla do rasti številnih drugih vrst, zlasti bivolov, antilop eland, skokonoge gazele, zebr in grivastih antilop, kar je omogočilo selitev živali teh vrst v druge parke, zlasti v [[narodni park Kasungu]]. Ograja, ki je obdajala ti dve zavetišču, je bila leta 2000 odstranjena, s čimer je bil preostali del parka odprt za te in druge živali, ki so živele v zavetišču, prizadevanja za ohranjanje nosorogov v parku pa se nadaljujejo.<ref>Patton, Felix. "Black Rhino spearheads Malawi Wildlife Makeover." PDF). Swara (East African Wildlife Society) 1 (2011): 48–53.</ref> Novembra 2019 je bilo iz Južne Afrike v park prepeljanih 17 črnih nosorogov. Premestitev je izvedla organizacija African Parks v sodelovanju z WWF South Africa, DNPW in Ezemvelo KZN Wildlife. === Plenilci === Maja 2017 je organizacija African Parks iz Južne Afrike preselila sedem [[gepard]]ov, s čimer so postali prvi divji gepardi v Malaviju v dvajsetih letih.<ref name=Masina/><ref name=Dasgupta/> To so bili prvi veliki plenilci, ki so bili ponovno naseljeni v park, potem ko so bili v tem delu države odsotni približno stoletje. Pri preselitvi sta pomagala projekt metapopulacije gepardov organizacije Endangered Wildlife Trust in DNPW. Od leta 2017 se je populacija gepardov povečala na 21 osebkov.<ref>{{Cite web |date=2022-05-20 |title=Cheetahs return to Malawi: a record of reintroduction success |url=https://www.oryxthejournal.org/blog/cheetahs-return-to-malawi-a-record-of-reintroduction-success/ |access-date=2023-01-05 |website=Oryx—The International Journal of Conservation |language=en}}</ref> Uradniki parka Livonde so upali, da bodo leta 2012 vanj naselili samice levov. Nazadnje so poročali o opažanju samca leva leta 2015.<ref name=Calkin/> Uradniki parka so od leta 2017 še vedno načrtovali ponovno naselitev levov in leopardov. V začetku leta 2018 je organizacija African Parks v Livonde ponovno naselila 9 levov. Pri preselitvi so pomagali DNPW, nizozemska vlada in Sklad za obnovo levov.<ref>{{cite web|title=Lions Reintroduced to Liwonde National Park in Malawi|url=http://www.malawitourism.com/pages/news/index.asp?NewsID=850|website=Malawi Tourism|accessdate=15 March 2018|date=5 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320105410/http://www.malawitourism.com/pages/news/index.asp?NewsID=850|archive-date=20 March 2018|url-status=dead}}</ref> Populacija levov se je od takrat dobro prilagodila, prvi mladič pa se je skotil leta 2020. Da bi povečali število hijen v parku, so iz zasebne posesti v Kasunguju ponovno naselili šest osebkov, s čimer se je populacija povečala na približno 25. Julija 2020 so v park po desetletjih od njihovega lokalnega izumrtja ponovno naselili trop osmih [[afriški hijenski pes|afriških hijenskih psov]]. Trop se je dobro prilagodil novemu okolju; šest tednov po preselitvi pa je bilo potrjeno, da se je skotilo prvo leglo mladičev. Žal so novembra 2022 vsi člani tropa umrli zaradi namerne zastrupitve napajališča v samem parku. === Ptice === Med vrstami ptic v parku, ki so omejene na biome, so: ''Pogonocichla stellata'', ''Poicephalus cryptoxanthus'', ''Pogonornis melanopterus'', ''Batis soror'', Dickinsonova postovka (''Falco dickinsoni''), ''Agapornis lilianae'', Böhmov čebelar (''Merops boehmi''), ''Coracias spatulatus'', kljunorožec ''Lophoceros pallidirostris'', drozg ''Turdus libonyana'', ''Myrmecocichla arnotti'', ''Cinnyris talatala'', ''Crithagra mennelli'', ''Vidua obtusa'' in Mevesov škorec (''Lamprotornis mevesii''). Park je edina lokacija v Malaviju, kjer najdemo ''Agapornis lilianae'' in ''Pogonornis melanopterus''.<ref name=BirdLife>{{cite news|url=http://datazone.birdlife.org/userfiles/file/IBAs/AfricaCntryPDFs/Malawi.pdf|last1=Dowsett-Lemaire|first1=FR|last2=Dowsett|first2=RJ|last3=Dyer|first3=MI|title=Malawi. Important Bird Areas in Africa and Associated Islands|publisher=Pisces Publications and BirdLife International, Newbury & Cambridge|date=2001|pages=539–555}}</ref> Po podatkih organizacije African Parks je v Liwondeju vsaj šest različnih vrst jastrebov, od katerih so štiri kritično ogrožene. Leta 2011 sta Birdlife International in Good Gifts Catalogue zbrala sredstva za raziskovanje in spremljanje ogrožene ''Agapornis lilianae''.<ref name="BLI">{{cite web|title=Conserving Lillian Lovebird in Liwonde National Park, Malawi |url=http://www.birdlife.org/africa/projects/conserving-lillian-lovebird-liwonde-national-park-malawi|publisher=BirdLife International |accessdate=30 August 2017}}</ref> Leta 2012 so skrbniki parka in lokalni študenti sodelovali z Društvom za divje živali in okolje Malavija pri raziskovanju ''Agapornis lilianae''.<ref name=Lovebird>{{cite news|title=Love for Lovebirds "[Bar] as Portrayed by Park Scouts and Students |url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-304810599.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107023315/https://www.highbeam.com/doc/1G1-304810599.html|url-status=dead|archive-date=7 November 2017 |accessdate=29 August 2017 |work=States News Service|date=9 October 2012|url-access= }}</ref> Večkrat so bile vložene prošnje za dovoljenje lovljenja ptic v parku za trgovino, zlasti ''Agapornis lilianae'', vendar so bile te doslej zavrnjene.<ref name=BirdLife/> == Rastlinstvo == [[Mopane]] je najpogostejša velika rastlinska vrsta v parku. Epifitska orhideja, ''Microcoelia ornithocephala'', je skoraj endemična za park, zabeležena pa je tudi na bližnjem hribu Sambani. Druge rastline v parku vključujejo: akacije, [[miombo]], ''Albizia harveyi'', ''Adansonia digitata'', [[trstičevje]] ob rekah, zimzelene gozdove ob pritokih, ''Acacia xanthophloea'' (mrzlično drevo),[15] ''Borassus'' (sladkorna palma), [[navadni kaprovec]], ''Hyphaene coriacea'' (palma lala) in ''Kigelia''.<ref name=Biodiversity/> == Gospodarstvo == [[File:ISS036-E-4843 - View of Malawi, crop.jpg|thumb|right|Južni del parka, pogled iz vesolja]] Turizem predstavlja približno 97 % vseh prihodkov, ki jih ustvari park, od tega 58 % iz koncesijskih pristojbin zasebnih koč v parku.<ref name="Novelli&Scarth2007">Novelli, Marina, and Amy Scarth. "Tourism in protected areas: Integrating conservation and community development in Liwonde National Park (Malawi)." Tourism and Hospitality Planning & Development 4, no. 1 (2007): 47–73.</ref> Najbližje naselje parku je Livonde in obstajajo mešani dokazi, da imajo gospodarske koristi parka velik vpliv tudi zunaj meja parka. Park ima številne značilnosti enklavskega letovišča, vendar obstajajo majhna podjetja, kot sta Makanga Women's Group in Njobvu Cultural Village Lodge, ki tržijo blago in storitve turistom v parku. Pred gradnjo ograje so ljudje, ki živijo v bližini parka, argumentirali v podporo njeni gradnji, češ da živali škodujejo njihovim pridelkom. Malavijski minister za finance je podal predloge, da se prihodki, ki jih ustvari park, razdelijo med park in lokalne skupnosti, čeprav je bila izvedba odložena.<ref name="Novelli&Scarth2007"/> === Turizem === V mejah narodnega parka Livonde so tri koče; Chimwala Bush Camp, Kutengo Camp in Mvuu Lodge. Chimwala Bush Camp je v lasti in upravljanju African Parks in je ob hribu Chinguni. Kamp ima klasične safari šotore, zasebne verande, zunanje kopalnice in osupljiv razgled na reko Shire. Koča Mvuu (''mvuu'' v jeziku čeva pomeni 'povodni konj'),<ref name="TC">{{cite journal|last1=Klara|first1=Glowczewska|title=Miracle in Malawi|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-478641028.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107010039/https://www.highbeam.com/doc/1G1-478641028.html|url-status=dead|archive-date=7 November 2017 |accessdate=29 August 2017|journal=Town & Country|date=1 February 2017|issn=0040-9952 |publisher=Hearst Communications|url-access= }}</ref> ki se nahaja na bregovih reke Shire. Kočo, ustanovljeno leta 1995, upravlja Central Africa Wilderness Safaris,<ref name=Scotsman/><ref name=Lethbridge/> podjetje, znano po svojih trajnostnih praksah in pripravljenosti podpirati lokalne skupnosti in prizadevanja za ohranjanje narave. Koča Mvuu ima sestrsko posest, imenovano Mvuu Camp. Safariji s čolni gostom ponujajo priložnosti za opazovanje divjih živali. Koča in kamp imata 56 postelj ter mesta za kampiranje. == Partnerstva za ohranjanje narave == African Bat Conservation je leta 2014 izvedel raziskavo v Liwondeju in do leta 2016 sodeloval s parkom pri nacionalnem programu spremljanja netopirjev, ki ocenjuje raznolikost in velikost populacij netopirjev.<ref name="ABC">{{cite web|title=Field Study Site – Liwonde National Park|url=http://www.africanbatconservation.org/liwonde.html|publisher=African Bat Conservation|accessdate=30 August 2017|archive-date=25 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170925024107/http://www.africanbatconservation.org/liwonde.html|url-status=dead}}</ref> Carnivore Research Malawi je do leta 2016 sodeloval s parkom pri ocenjevanju gostote in razširjenosti mesojedcev, zlasti populacije pegastih hijen.<ref name="CRM">{{cite web|title=Field Study Site – Liwonde National Park|url=http://www.carnivoreresearchmalawi.org/liwonde.html|publisher=Carnivore Research Malawi|accessdate=30 August 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107013414/http://www.carnivoreresearchmalawi.org/liwonde.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je Lilongwe Wildlife Trust prevzel odgovornost za spremljanje številnih vrst v narodnem parku Liwonde v imenu afriških parkov. Njihov program se osredotoča na ponovno naseljene mesojede živali ter vrsto ekološko in nacionalno pomembnih vrst. Lilongwe Wildlife Trust izvaja tudi program prostovoljnega raziskovanja v narodnem parku Liwonde, ki se osredotoča na ikonične vrste, kot so lev, gepardi in hijene. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{External media| video1 = [https://abcnews.go.com/International/elephant-fights-off-crocodile/story?id=46846101 Elephant fights off crocodile] (17 April 2017), ABC News}} {{Commons category|Liwonde National Park}} * [https://www.african-parks.org/the-parks/liwonde Liwonde] at African Parks * [https://www.lonelyplanet.com/malawi/southern-malawi/liwonde-national-park Liwonde National Park] at Lonely Planet [[Kategorija:Narodni parki Malavija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] ar34a62pu83nsc0y5n31voo5m6w8ion 0 604905 6705520 6704386 2026-07-02T08:40:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6705520 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Njika | iucn_category = II | photo = Nyika grassland.jpg | photo_caption =Afromontansko travinje planote Nyika | location = [[Malavi]] | nearest_city = | map=Malawi | map_width = 220 | relief = 1 | coordinates = {{coord|10|40|S|33|50|E|format=dms|display=inline,title}} | area_km2 = 3134 | established = 1966, razširitev 1978 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} '''Narodni park Njika''' je največji narodni park v [[Malavi]]ju, s površino 3200 km². == Lega in cestni dostop == [[Image:Nyika kaulime.jpg|thumb|left|260px|Jezero Kaulime znotraj parka]] Park pokriva praktično celotno planoto Njika v severnem Malaviju, približno 480 km severno od [[Lilongwe]]ja in 60 km severno od Rumphija po cesti. Dostop je mogoč po eni sami makadamski cesti, ki se od ceste iz Rumphija odcepi proti severu do mejnega prehoda Katumbi in se vije po jugozahodnem pobočju planote, nadaljuje čez vrh, kjer tvori mejo z [[Zambija|Zambijo]], nato se v vrsti ovinkov spusti po severozahodnem pobočju in nadaljuje proti severu do mejnega prehoda Chisenga. Na vrhu planote se odcep nadaljuje proti vzhodu do Chelinde, sedeža parka bližje središču. Čeprav je meja parka oddaljena manj kot 35 km od [[Livingstonija, Malavi|Livingstonije]], z vzhodne strani ni dostopa. == Podnebje == Podnebno je narodni park Njika z visokimi nadmorskimi višinami uvrščen v afromontansko območje Uluguru-Mulanje. Temperature so za srednjeafriške standarde zmerne, od tik pod ničlo pozimi do do 21 °C v poletnih mesecih. Povprečna letna količina padavin se giblje med 800 in 1600 mm, odvisno od nadmorske višine.<ref>[http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/Counprof/Malawi.htm ''Malawi.''] Auf: ''FAO.org.'' Abgerufen am 29.&nbsp;Dezember 2014.</ref> Na planoti, ki je pretežno prekrita s travniki, količina padavin presega 1100 mm na leto.<ref>Wally und Horst Hagen: ''Die afrikanischen Nationalparks als Lebensräume der Elefanten.'' In: Vitus B. Dröscher: ''Rettet die Elefanten Afrikas.'' 1. Auflage. Goldmann, München 1992, ISBN 3-442-12322-4, S. 258.</ref> == Zgodovina == Zgodovina narodnega parka Njika sega v 1930-ta, ko so bili deli planote Njika zaradi razdrobljenega cipresovega gozda, ki so ga sestavljala brinova drevesa, zaščiteni.<ref name="r2whc">''Report to the World Heritage Committee –&nbsp;Nyika National Park (Malawi)&nbsp;– ID N° 290 Rev'', [[IUCN]], Gland, Schweiz, Mai 2006, S.&nbsp;83–89.</ref> V 1940-ih<ref name="wcwcnz">[http://www.unep.org/cpi/briefs/BRIEF01Sept.doc ''THE ENVIRONMENT IN THE NEWS – Monday, 1 September 2003''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304133837/http://www.unep.org/cpi/briefs/BRIEF01Sept.doc |date=2016-03-04 }} Auf: ''UNEP-WCMC.org.'' Abgerufen am 18.&nbsp;Dezember 2009.</ref><ref>[http://apps.unep.org/publications/pmtdocuments/Protected_areas_world_review_national_systems.pdf Protected Areas of the World Volume 3 Afrotropical]</ref> in 1950-ih so bila nekatera območja planote na zambijski in malavijski strani pod nadzorom lova.<ref name="iawg">''Protected Areas: Their Role and Future in Malawi's Land Budget.'' Inter-Agency Working Group on Protected Areas, Lilongwe, August 1997.</ref> To je vsaj zaščitilo divje živali pred krivolovom. Takrat je bil Malavi še vedno britanska kolonija, znana kot Njasaland. Po doseganju neodvisnosti julija 1964 in neuspehu projekta korporacije za razvoj kolonij za zasaditev borovcev na planoti Njika, je bil narodni park Malavi ustanovljen z odlokom Hastingsa Kamuzuja Bande 1. januarja 1965. [[Slika:Nyika afromontane forest.jpg|thumb|Gozdna površina v višavju]] Zaščiteno območje velikosti 94.000 hektarjev se je raztezalo čez dele višje planote Njika. Leta 1969 se je ime narodnega parka spremenilo v narodni park Njika.<ref>[http://apps.unep.org/publications/pmtdocuments/Ecologically_sensitive_sites_Southern_Africa.pdf Ecologically Sensitive Sites in Africa. Volume 6] Auf: ''UNEP-WCMC.org.'' Abgerufen am 18.&nbsp;Dezember 2009</ref> 1. februarja 1971 je bil park ustanovljen s površino 80 km² na zambijski strani meje. Junija 1978 se je narodni park razširil preko celotne planote Njika na malavijski strani, s čimer se je površina parka povečala na 3134 km². Leta 1983 je malavijska vlada zaprosila za vpis narodnega parka Njika na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leto pozneje je Odbor za svetovno dediščino prošnjo zavrnil. Obnovljena prošnja aprila 2005 je bila na seji odbora naslednje leto prav tako zavrnjena. Čeprav je bil narodni park Njika priznan kot park z biotsko raznovrstnostjo, vredno zaščite, in je bil razvrščen v kategorijo II IUCN, so bile razlike med standardi IUCN in sposobnostjo malavijske vlade, da te standarde izpolnjuje in vzdržuje, še vedno prevelike. Poleg tega število endemičnih rastlin, raznolikost habitatov ter [[biotska raznovrstnost]] rastlinstva in živalstva niso bili primerljivi z drugimi afriškimi narodnimi parki na seznamu svetovne dediščine.<ref name="r2whc" /> == Značilnosti == Ime ''Njika'' pomeni »od koder prihaja voda«, saj je zaradi nadmorske višine planota bolj vlažna kot okoliška območja. Drugi predlagani pomeni so »divjina« in »kratko travišče«. Vrh je pogosto v oblakih, tako v deževnem obdobju kot v hladnem suhem obdobju, ko lahko gosta megla, imenovana ''Chiperoni'', traja pozno v jutro in včasih ves dan. Zaradi vztrajne vlage zacveti več kot 200 vrst [[kukavičevke|orhidej]]. Travišča Njike so bogata z divjimi rožami skozi vse leto, še posebej pa od januarja do aprila med deževjem. Večina ljudi Njiko doživi tako, da ostanejo na sami planoti ali se vozijo po njej, vendar to predstavlja le približno tretjino narodnega parka. Strmine in severna hribovja se spuščajo na nižjo nadmorsko višino in imajo sezonsko veliko bolj suho pokrajino. V njej prevladujeta gozd ''Brachystegia'' in grmičevje ''Protea'' na vmesnem območju med travniki in gozdovi. Za potovanje v ta območja morate biti popolnoma opremljeni za kampiranje in v spremstvu lokalnega vodnika. Zelo enostavno se je izgubiti in zapuščanje označenih cest ni priporočljivo brez lokalne podpore. Planota sama je priporočljiva za pohodništvo in gorsko kolesarjenje, pa tudi za bolj običajne izlete s terenskimi vozili. Gorska vegetacija privablja veliko število antilop, od majhnega navadnega dukerja (''Sylvicapra grimmia'') do [[navadni eland|elandov]] in konjske antilope (''Hippotragus equinus''). Zebre so pogoste v bližini Chelinde in najvišjega dela planote. Park naj bi imel eno največjih gostot [[leopard]]ov v Srednji Afriki, vendar tega v zadnjih 20 letih ni potrdila nobena znanstvena raziskava, vsi sesalci pa trpijo zaradi hitrih sprememb v populacijah. Ker so večinoma nočne živali, jih redko vidimo, čeprav redno najdemo sledi in znake. Obstaja več vrst manjših sesalcev, kot so [[svinja bradavičarka]] in gozdni prašiči (''Potamochoerus larvatus''), manjše mačke in ježevci. Slone pogosto vidimo kjer koli na planoti, bivoli pa so redki ali verjetno že izumrli. Odtisi kopit, povezani z njimi na severu parka, verjetno predstavljajo potujoče domače govedo iz Uledija. Na visoki planoti so nedavno opazili leve in slone. V parku je bilo zabeleženih več kot 400 vrst ptic. Med privlačnimi sta redka [[Kafrska droplja]] (''Neotis denhami'') in [[pleteni žerjav]] (''Grus carunculata''), pa tudi rdečekrili francolin (''Scleroptila levaillantii''). Med drugimi znamenitostmi so slapovi, med katerimi so najbolj impresivni slapovi Čisanga, kjer reka North Rukuru pada s planote v okrožje Thalire, neolitsko skalno zavetje, postrvji bazeni in celo 'čarobno jezero'. Nedavno prenovljen kamp Chelinda in povsem nova brunarica nudita odlično nastanitev in objekte. Na voljo je letališče za safarije z letalom. Nižje ležeči rezervat divjadi Vwaza Marsh je blizu narodnega parka Njika in je dostopen s ceste Rumphi ob prihodu ali odhodu do vhodnih vrat Njika v Thazimi. <gallery mode="packed"> File:Flower Quartz Nyika National Park Malawi.jpg|Cvet med kremenovimi kamni v narodnem parku Nyika Image:Nyika miombo.jpg|Gozd miombo znotraj parka Image:Nyika typical.jpg|Tipična pokrajina na planoti Hyperolius pictus.jpeg|''Hyperolius pictus'' </gallery> == Sosednji zambijski park == Dežela zahodno od planotske ceste, ki prečka vrh, leži v [[Zambija|Zambiji]], ki svoj del imenuje tudi narodni park Njika, ki obsega le 80 km². Ker ni druge ceste, lahko Zambijci do njega pridejo le prek Malavija. V zambijskem parku je tudi počivališče iz kolonialne dobe s čudovitim razgledom proti zahodu. Nekoč je bilo to edino prenočišče v obeh parkih, takrat pa ljudem iz Malavija, ki so tam bivali, ni bilo treba prestati nobenih mejnih formalnosti, temveč so poleg računa za nastanitev plačali tudi 'vstopnino za Zambijo'. Počivališče se je zaprlo leta 1998. Predlogi za ponovno odprtje niso napredovali in trenutno (2015) ostaja zapuščeno. == Status svetovne dediščine == To območje je bilo 17. maja 2000 dodano na začasni seznam svetovne dediščine UNESCO v kategoriji mešane (kulturne + naravne). Še ni bilo sprejeto.<ref>{{Cite web |title=Nyika-Vwaza Wildlife Reserve |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6910/ |access-date=6 December 2025 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Nyika National Park (Malawi)|Nyika-Nationalpark}} * [https://web.archive.org/web/20061209070151/http://www.malawitourism.com/Pages/The%20Regions/North/nyikanp.html Description by malawitourism.com] * [https://web.archive.org/web/20051125002829/http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/afrika/wcmc/nyika.htm World Conservation Monitoring Centre] * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1420/ Nyika National Park - UNESCO World Heritage Centre] * [http://www.nyika-vwaza-trust.org/HomePage.htm ''Nyika-Vwaza-Trust.''] Homepage * [http://www.zambiatourism.com/travel/nationalparks/nyika.htm ''Nyika Plateau National Park.''] Zambia National Tourist Board [[Kategorija:Narodni parki Malavija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] 89sribx6556hhxujopugbudsqiw3702 0 604937 6705201 6704665 2026-07-01T14:16:06Z Erardo Galbi 166658 Jezik 6705201 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Center za divje živali Lilongwe | image = Lilongwe Wildlife Centre - entrance - Jan 2018.jpg | caption = Vhod | founded = 2007 | type = Dobrodelni sklad | registration_id = No.TR/INC4209 | location = [[Lilongwe]], [[Malavi]] | focus = Okoljevarstvo, ohranjanje narave, ekologija | website = {{URL|www.lilongwewildlife.org}} }} '''Center za divje živali Lilongwe''' ([[Tumbuščina|tumbuško]] ''Malo ghakusungilako vinyama ku Lilongwe'') je [[naravni rezervat|zavetišče za divje živali]] v [[Lilongwe]]ju v [[Malavi]]ju, ki je del [[narodni park Lilongwe|narodnega parka Lilongwe]]. Ustanovila sta ga leta 2007 sklad Lilongwe Wildlife Trust (LWT) in fundacija Born Free. Center je član Panafriškega zavezništva za divje živali (PASA) in Svetovne federacije zatočišč za živali (GFAS). Znan je po svojem delu na reševanju živali.<ref>{{Cite web |title=Born Free congratulates our friends at Lilongwe Wildlife Centre – founded with our help in Malawi in 2007 – on winning a major award for their lifesaving wild animal rescue work. |url=https://www.bornfree.org.uk/news/lilongwe-wildlife-centre-receives-award/ |website=Born Free}}</ref> == Cilji == Sklad za prostoživeče živali Lilongwe ima štiri glavna področja dela: reševanje in dobrobit prostoživečih živali, izobraževanje in zagovorništvo, pravičnost pri ohranjanju narave in raziskave prostoživečih živali.<ref>{{Cite web |title=About Lilongwe Wildlife Trust |url=https://www.lilongwewildlife.org/about/about-lwt/ |access-date=2023-11-01 |website=Lilongwe Wildlife Trust |language=en-GB}}</ref> Center za prostoživeče živali je del oddelka organizacije za reševanje in dobrobit prostoživečih živali. Njegov cilj je sodelovati pri ohranjanju narave v Malaviju in zagotavljati prostor za prostoživeče živali v stiski.<ref>{{cite web |url=http://www.pasaprimates.org/pasa-welcomes-lilongwe-wildlife-centre/ |title=PASA Welcomes Lilongwe Wildlife Centre : PASA Primates |website=www.pasaprimates.org |access-date=14 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208043431/http://www.pasaprimates.org/pasa-welcomes-lilongwe-wildlife-centre/ |archive-date=8 December 2015 |url-status=dead}}</ref> Živali, ki so v Centru za prostoživeče živali rehabilitacijsko opravljene, se vrnejo na zavarovana območja pod nadzorovanimi in spremljanimi pogoji. Center za prostoživeče živali poleg tega izvaja delo za spodbujanje ohranjanja in dobrobiti prostoživečih živali ter podpira zakonske oblasti. [[File:Lilongwe Wildlife Centre - inside - Jan 2018.jpg|thumb| V parku]] == Reševanje in rehabilitacija prostoživečih živali == Center za prostoživeče živali Lilongwe je leta 2007 ustanovil LWT s podporo fundacije Born Free kot zatočišče za rehabilitacijo poškodovanih, osirotelih in zaseženih prostoživečih živali v Malaviju.<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/2014/09/23/world/africa/a-sanctuary-for-malawis-broken-wildlife/ |title=A sanctuary for Malawi's broken wildlife - CNN.com |website=CNN |date= |access-date=2016-08-08}}</ref> Večina predelanih zaužitih živali se obdela na kraju samem. Center za prostoživeče živali je trenutno edino zatočišče za prostoživeče živali v Malaviju, akreditirano s strani PASA.<ref>{{Cite web |title=Lilongwe Wildlife Centre {{!}} Lilongwe, Malawi {{!}} Attractions |url=https://www.lonelyplanet.com/malawi/lilongwe/attractions/lilongwe-wildlife-centre/a/poi-sig/1281427/355419 |access-date=2023-11-01 |website=Lonely Planet |language=en}}</ref> Večina živali, ki jih sprejme Center, je rešenih kot sirote in žrtve nezakonite trgovine s hišnimi ljubljenčki in mesom divjih živali, ki je v Malaviju še vedno razširjena ali pa so to prostoživeče živali, ki so utrpele poškodbe zaradi poskusov krivolova in konfliktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Po podatkih fundacije Born Free je veliko rehabilitiranih živali izpuščenih nazaj v divjino ali pa ostanejo v Centru za prostoživeče živali v velikih naravnih ograjenih prostorih. Center za prostoživeče živali Lilongwe podpirajo vodilne organizacije za dobrobit živali, kot so zgoraj omenjena fundacija Born Free,<ref>{{cite web|author= |url=http://www.bornfree.org.uk/campaigns/wildlife-rescue-centres/lilongwe-wildlife-centre/ |title=Lilongwe Wildlife Centre |website=Bornfree.org.uk |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Stitching AAP,<ref>{{cite web|url=https://www.aap.nl/en/about-us/job-opportunities/voluntary-work |title=Voluntary work &#124; Stichting AAP |website=Aap.nl |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Tusk Trust,<ref>{{cite web|author= |url=http://www.tusk.org/lilongwe-wildlife-centre |title=Lilongwe Wildlife Centre |website=Tusk.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> International Primate Society in International Primate Protection League.<ref>{{cite web|author=|url=http://www.ippl.org/gibbon/our-global-partners/ |title=Home |website=IPPL.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Leta 2011 je Center za prostoživeče živali Lilongwe prejel nagrado za odgovorni turizem<ref>{{cite web|author= |url=http://www.responsibletravel.com/awards/categories/wildlife.htm |title=Best contribution to wildlife conservation - World Responsible Tourism Awards organised by Responsible Travel |website=Responsibletravel.com |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> za najboljšo organizacijo za ohranjanje prostoživečih živali. Poleg tega LWT vodi veterinarsko enoto za odzivanje na nujne primere za prostoživeče živali (WERU),<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/weru/ |title=Wildlife Emergency Response Unit - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> ki se udeleži primerov po vsej državi, ki zahtevajo pozornost na kraju samem. WERU je skupna pobuda vlade Malavija in LWT. == Zagovorništvo in izvrševanje zakonov o prostoživečih živalih == Leta 2014 je LWT v sodelovanju z malavijskim ministrstvom začel kampanjo z naslovom »Ustavimo kriminal, povezan z divjimi živalmi – zaščitimo divje živali Malavija«.<ref>{{cite web|url=http://www.malawiwildlife.org |title=Lilongwe Wildlife Trust |website=Malawiwildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> Poziva k spremembi stališč in vedenja ter ozaveščanju širše javnosti, odločevalcev in organov pregona. Njihovo drugo delo na področju zagovorništva in izvrševanja zakonov vključuje vodilnega partnerja pri oceni nabora orodij<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/wp-content/uploads/IWT-Review-Malawi.pdf |title=Illegal Wildlife Trade Review |location=Malawi |date=May 2015 |website=Lilongwewildlife.org |accessdate=2016-08-08}}</ref> o naravi in ​​stanju nezakonite trgovine z divjimi živalmi v Malaviju, ki je bila opravljena v imenu vlade, sodelovanje z vlado pri pregledu in krepitvi Zakona o narodnih parkih in divjih živalih Malavija (NPWA), predstavnika lokalne nevladne organizacije v usmerjevalnem odboru malavijskega nacionalnega akcijskega načrta za slone,<ref>{{cite web |url=http://www.malawiwildlife.org/kick-off-for-malawis-national-elephant-action-plan/ |title=Lilongwe Wildlife Trust |website=Malawiwildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208142801/http://www.malawiwildlife.org/kick-off-for-malawis-national-elephant-action-plan/ |archive-date=2015-12-08 |url-status=dead }}</ref> zagotavljanje zastopanja civilne družbe v Medagencijskem odboru za boj proti kriminalu, povezanemu z divjimi živalmi (IACCWC) v Malaviju, in glavnega podpornika proaktivnih preiskav divjih živali v Malaviju. Leta 2018 je LWT podprl malavijski ministrstvo pri uvedbi prvih psov za odkrivanje divjih živali na malavijskih letališčih. LWT je edini predstavnik Malavija v Mreži za preživetje vrst<ref>{{cite web|url=http://www.ssn.org/aboutus_members_EN.htm |title=Species Survival Network |website=Ssn.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> in ustanovni član civilne družbe ICCF v Malaviju.<ref>{{cite web |url=http://internationalconservation.org/malawi-passes-wildlife-amendments-stiffens-penalties-for-poachers-traffickers |title=Malawi Passes Wildlife Amendments, Stiffens Penalties for Poachers, Traffickers |website=internationalconservation.org |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170224045627/http://internationalconservation.org/malawi-passes-wildlife-amendments-stiffens-penalties-for-poachers-traffickers |archive-date=2017-02-24}} </ref> == Izobraževanje in ozaveščanje skupnosti == Program okoljske vzgoje Lilongwe (LEEP) organizacije LWT si prizadeva vključiti lokalne študente z obravnavo tem, kot so kriminal zoper prostoživeče živali, konflikti med človekom in prostoživečimi živalmi, dobrobit prostoživečih živali in biotska raznovrstnost. PEEP, sestrski program LEEP, v sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami izobražuje tudi tiste, ki živijo v bližini zavarovanih območij. Programi ozaveščanja skupnosti LWT vključujejo opismenjevanje odraslih, [[čebelarstvo]], [[pogozdovanje]], [[permakultura|permakulturo]], sajenje dreves in alternativna goriva. == Raziskovanje prostoživečih živali == Raziskovalno delo sklada Lilongwe Wildlife Trust vključuje dobrobit prostoživečih živali, upravljanje prostoživečih živali in medicino ohranjanja narave. Ključni projekti sklada Lilongwe Wildlife Trust vključujejo preseljevanje urbanih hijen,<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/hyaena-translocation/ |title=Hyaena Translocation - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> prilagajanje primatov, izpuščenih v divjino,<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/primate-release/ |title=Primate Release - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> in presejalne preglede za bolezni<ref>{{cite web|url=http://www.lilongwewildlife.org/programmes/wildlife-research/disease-screening/ |title=Disease Screening - Lilongwe Wildlife Trust |website=Lilongwewildlife.org |date= |accessdate=2016-08-08}}</ref> pri divjih živalih v ujetništvu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.lilongwewildlife.org}} {{coord|-13.97221|33.78386|format=dms|type:landmark_region:MW|display=title}} [[Kategorija:Zavarovana območja Malavija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] [[Kategorija:Lilongwe]] 725m5hdejz5lc8ippllnkjml7l9v7r3 0 604963 6705548 6705123 2026-07-02T11:08:26Z Pinky sl 2932 {{Current disaster|event=potresu|date=junij 2026|time=nedavnem}} 6705548 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|event=potresu|date=junij 2026|time=nedavnem}} {{Infobox earthquake | image = {{Photomontage | photo1a = LCF-24- Ground Zero (9781949).jpg | photo2a = Costa Rican mission to the 2026 Venezuela earthquakes relief efforts (13).jpg | photo2b = LCF-24- MRF Search & Rescue Efforts in Venezuela (9781665).jpg | photo3a = Depertment of State Urban Seach and Rescue Assist in Venezuela (9782036).jpg | photo3b = LCF-24- Ground Zero (9781952).jpg | position = center | color_border = white | color = white | size = 250 }} | caption = {{hlist|'''Od zgoraj, od leve proti desni''': Uničene stavbe v La Guairi • Kostariške reševalne ekipe pomagajo žrtvam potresa • Reševalci izvajajo iskalne in reševalne akcije v La Guairi • Ameriški reševalci pregledujejo poškodovano stavbo v La Guairi • Venezuelski državljan drži venezuelsko zastavo na porušeni stavbi v La Guairi}} | map2 = {{Location map many | Venezuela | relief = yes | label1 = | lat = 10.435 | long = -68.472 | mark = Bullseye1.png | marksize = 50 | position = right | width = 260 | float = center |label2 = Caracas |lat2 = 10.506 |long2 = -66.914 |mark2 = Red pog.svg |mark2size = 10 |position2 = right | caption = }} | local-date = 24 June 2026 | timestamp = 2026-06-24 22:04:33 | timestamp-A = 2026-06-24 22:05:11 | local-time = 18:04:33 [[Time in Venezuela|VET]] ([[UTC-4]]) | local-time-A = 18:05:11 VET (UTC-4) | magnitude = {{M|w|link=y|7.2}} and {{M|w|link=y|7.5}} {{small|(USGS)}}<br />{{M|w|link=y|7.6–7.8}} {{small|(INGV and GEOSCOPE)}}{{efn|name=a}} | affected = [[Venezuela]] | location = {{coord|10.435|N|68.472|W|type:event|display=inline,title}} | intensity = {{MMI|IX}} | tsunami = | landslide = | fault = prelomni sistem San Sebastián | type = [[Zmični prelom]] | damage = US$4,7–8,7 mrd (ocena) | foreshocks = | aftershocks = 130+ | anss-url = us6000t7zc | anss-url-A = us6000t7zp | depth = 21,9 km | depth-A = 10 km | casualties = 1943+ mrtvih, 10.571+ poškodovanih, 43.251+ pogrešanih | isc-event-A = 645904538 | isc-event = 645903460 | pga = | pgv = | duration = ~90–120 seconds<ref name="USGS-mainshock finite fault"/><ref name="Skapski"/> }} 24. junija 2026 sta severozahodno in osrednjo [[Venezuela|Venezuelo]] prizadela dva{{efn|name=a|1=Glede na analizo ameriškega geološkega zavoda sta se zgodila dva ločena potresa, ki sta bila narazen približno 40 sekund. Drugi, kot sta observatorij GEOSCOPE in Nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV), so dogodek analizirali kot en sam potres s kompleksno seizmologijo, ki je trajal približno dve minuti.}} močna [[potres]]a z [[prelom (geologija)|zmičnim zdrsom]]. [[Epicenter]] obeh potresov je bil v Veroesu, občini zvezne države [[Yaracuy]]. Prvi potres z magnitudo 7,2 se je zgodil ob 18:04 po vzhodnoameriškem času in je bil razvrščen kot predpotresni sunek. 39 sekund kasneje mu je sledil glavni potres z magnitudo 7,5. Potresa sta povzročila obsežno škodo po vsej državi, zlasti v mestih [[La Guaira]] in [[Caracas]]. Umrlo je več kot 1943 ljudi, več kot 10.500 jih je bilo ranjenih, več kot 43.200 pa jih je bilo pogrešanih. Sistem za hitro oceno globalnih potresov (PAGER) [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|ameriškega geološkega zavoda]] (USGS) je napovedal, da bi lahko bilo število smrtnih žrtev bistveno višje od potrjenega skupnega števila, potencialno celo več kot 100.000. Glavni potres je bil v Venezueli najmočnejši od [[Potres v San Narcisu (1900)|potresa v San Narcisu leta 1900]]. == Tektonska lega Venezuele, med Karibsko ploščo, Severnimi Andi in Južnoameriško ploščo == Severna Venezuela leži znotraj širokega, transpresijskega mejnega območja med [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]] in [[Južnoameriška plošča|Južnoameriško ploščo]] in ne vzdolž enega samega [[prelom (geologija)|preloma]]. Njena glavna aktivna struktura je sistem prelomov Boconó–San Sebastián–El Pilar, z drsenjem, ki se prenaša dlje proti vzhodu skozi prelom Los Bajos in na prelom Warm Springs blizu Trinidada.<ref name="Audemard06" /> Gre za kompresijski in desnostranski sistem strižnih zdrsov, ki se razteza več kot 1300 km od Venezuelskih Andov do Trinidada<ref name="Schubert84">{{cite journal |last1=Schubert |first1=Carlos |title=Basin formation along the Bocono-Moron-El Pilar Fault System, Venezuela |journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth |date=1984 |volume=89 |issue=B7 |pages=5711–5718 |doi=10.1029/JB089iB07p05711 |bibcode=1984JGR....89.5711S }}</ref> in sprejme večino desnega gibanja med Karibsko in Južnoameriško ploščo s hitrostjo približno 10 mm na leto.<ref name="Audemard06">{{cite journal |last1=Audemard M. |first1=Franck A. |last2=Singer P. |first2=André |last3=Soulas |first3=Jean-Pierre |display-authors=etal |title=Quaternary faults and stress regime of Venezuela |journal=Revista de la Asociación Geológica Argentina |date=2006 |volume=61 |issue=4 |pages=480–491 |url=https://revista.geologica.org.ar/raga/article/download/1217/1236 |access-date=25 June 2026 |archive-date=14 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240414212055/https://revista.geologica.org.ar/raga/article/download/1217/1236 |url-status=live }}</ref> Dvojni potres 24. junija 2026 se je zgodil znotraj tega mejnega območja plošč blizu sistema prelomov San Sebastián. USGS je lociral predpotresni sunek Mw 7,2 blizu Yumareja, glavni sunek Mw 7,5 pa na območju Yumare–Morón.<ref name="USGS-foreshock">{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zc/executive |title=M 7.2 – 23 km SE of Yumare, Venezuela |publisher=[[United States Geological Survey]] |date=24 June 2026 |access-date=26 June 2026 |archive-date=25 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260625000042/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zc/executive |url-status=live }}</ref><ref name="USGS-mainshock-location">{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/region-info |title=M 7.5 – 16 km SW of Morón, Venezuela |publisher=[[United States Geological Survey]] |date=24 June 2026 |access-date=26 June 2026 |archive-date=24 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260624234354/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/region-info |url-status=live }}</ref> USGS je glavni sunek opisal kot plitvo prelomno zdrsno obliko blizu kompleksne meje plošč vzdolž sistema prelomov San Sebastián.<ref name="USGS-mainshock">{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/executive |title=M 7.5 – 28 km SE of Yumare, Venezuela |publisher=United States Geological Survey |date=24 June 2026 |access-date=26 June 2026 |archive-date=25 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260625191912/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/executive |url-status=live }}</ref> To je skladno z regionalno tektonsko postavitvijo desnih stranskih prelomov v smeri vzhod-zahod v severni Venezueli.<ref name="Audemard06" /> Preloma Boconó in San Sebastián sta bila prej opredeljena kot potencialna vira prihodnjih velikih potresov. Prelom Boconó, ki je nazadnje pretrgal leta 1812, je nabral primanjkljaj zdrsa, ki bi se lahko sprostil kot potres z magnitudo 7,0–7,6. Machel Higgins, geofizik na Mednarodni univerzi Florida, je dejal, da bi prelom San Sebastián lahko povzročil potres z magnitudo 7,1.<ref>{{cite journal |last1=Agudelo |first1=Laura Martín |title=Venezuela's double earthquake struck faults scientists had flagged |url=https://www.science.org/content/article/venezuela-s-double-earthquake-struck-faults-scientists-had-flagged |website=Science |access-date=29 June 2026 |doi=10.1126/science.zlmsshz |date=29 June 2026}}</ref> Prelom San Sebastián leži večinoma na morju vzdolž severno-osrednje Venezuele, severno od venezuelskega obalnega območja. Kratek kopenski odsek v bližini mednarodnega letališča Simón Bolívar je znan tudi kot prelom Bruscas. Dlje na vzhodu sta preloma San Sebastián in El Pilar ločena z razcepnim bazenom Cariaco. Preloma San Sebastián in El Pilar na odprtem morju obsegata 400 km celotne dolžine meje plošč od zemljepisnih dolžin -68° do -64°.<ref name="ColónA">{{cite journal |last1=Colón |first1=S. |last2=Audemard |first2=F.A. |last3=Beck |first3=C. |last4=Avila |first4=J. |last5=Padrón |first5=C. |last6=De Batist |first6=M. |last7=Paolini |first7=M. |last8=Leal |first8=A.F. |last9=Van Welden |first9=A. |title=The 1900 Mw 7.6 earthquake offshore north–central Venezuela: Is La Tortuga or San Sebastián the source fault? |journal=Marine and Petroleum Geology |publisher=Elsevier BV |volume=67 |year=2015 |issn=0264-8172 |doi=10.1016/j.marpetgeo.2015.06.005 |pages=498–511 |bibcode=2015MarPG..67..498C }}</ref> Isti sistem meje plošč je bil povezan z več velikimi zgodovinskimi potresi v severni Venezueli, vključno z dogodki v letih 1641, 1766, 1812, 1900 in 1967. Študija morske seizmike iz leta 2015 je potres San Narciso z magnitudo Mw 7,6 leta 1900 pripisala prelomu na vzhodnem prelomu San Sebastián. Vir preloma leta 1900 je bil morda vzhodno od Maiquetíe in vzdolž severnega roba porečja Cariaco, med prelomi potresov v Caracasu leta 1812 in Cumaná leta 1853.<ref name="ColónA" /> == Potresi == {{multiple image | header = Zemljevidi tresenja dogodkov Mw 7,2 in Mw 7,5, ki jih je izvedel USGS | width = 200px | image1 = M 7.2 - 24 km ENE of San Felipe, Venezuela.png | caption1 = | image2 = M 7.5 - 23 km SE of Yumare, Venezuela.png | caption2 = }} Prvi sunek je bil potres z magnitudo Mw 7,2 vzhodno-severovzhodno od Yumareja ob 22:04 UTC in globino 20,3 km. Povzročil ga je desni bočni zdrsni prelom na prelomu v smeri vzhod-zahod.<ref name="anss">{{cite anss|M 7.2 – 23 km SE of Yumare, Venezuela|2026|us6000t7zc }}</ref> Helmholtzov center za geoznanosti GFZ (GFZ) je katalogiziral predsunek z magnitudo Mw 7,3 in globino 12 km.<ref name="gfz2026mhpf">{{cite web |title=gfz2026mhpf : 2026-06-25 Near Coast of Venezuela |url=https://geofon.gfz-potsdam.de/eqexplorer/events/gfz2026mhpf/general |publisher=GFZ Helmholtz Centre for Geosciences |access-date=25 June 2026 |date=25 June 2026 }}</ref> Devetintrideset sekund pozneje je neposredno vzhodno od predsunka na globini 10 km udaril sunek z magnitudo Mw 7,5. Žarišča obeh potresov so bila v občini Veroes v zvezni državi Yaracuy. Ta potres je povzročil bodisi desni zmični prelom na prelomu v smeri vzhod-zahod bodisi levi zmični prelom na prelomu v smeri sever-jug. Ameriški geodetski center (USGS) je sporočil, da je verjetno prišlo do preloma vzdolž preloma San Sebastián, pri čemer je bil zdrs omejen na območje 150 x 20 kilometrov.<ref name="anss2">{{cite anss|M 7.5 – 28 km SE of Yumare, Venezuela|2026|us6000t7zp }}</ref> GFZ je ta potres označil kot magnitudo Mw 7,4 in epicenter postavil severozahodno od Caracasa. Mehanizem žarišča GFZ je nakazoval desnostranski zmični prelom na prelomu, ki se razteza proti vzhodu.<ref name="gfz2026mhpg">{{cite web |title=gfz2026mhpg : 2026-06-25 Near Coast of Venezuela |url=https://geofon.gfz-potsdam.de/eqexplorer/events/gfz2026mhpg/general |publisher=GFZ Helmholtz Centre for Geosciences |access-date=25 June 2026 |date=25 June 2026 }}</ref> Ta glavni sunek je največji v Venezueli od leta 1900, ko je severovzhodno od Caracasa stresel potres z magnitudo 7,7.<ref>{{cite news |title=Venezuela vivió el terremoto más potente desde el año 1900 |lang=es |trans-title=Venezuela experienced its most powerful earthquake since 1900 |url=https://www.dw.com/es/venezuela-vivi%C3%B3-el-terremoto-m%C3%A1s-potente-desde-el-a%C3%B1o-1900-seg%C3%BAn-el-usgs/a-77702282 |access-date=25 June 2026 |agency=DW News |date=25 June 2026 }}</ref> Observatorij GEOSCOPE je poročal le o enem potresu z magnitudo Mw 7,8 z epicentričnim območjem blizu epicentrov dogodkov USGS, ki je trajal približno dve minuti.<ref name="Skapski">{{Cite web|url=https://erdbebennews.de/2026/06/katastrophales-erdbeben-m7-5-erschuettert-venezuela/|title=Katastrophales Erdbeben (M7.5) erschüttert Venezuela|author=Jens Skapski|trans-title=Catastrophic earthquake (M7.5) shakes Venezuela |website=erdbebennews.de|date=25 June 2026|language=de|archive-date=27 June 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260627132426/https://erdbebennews.de/2026/06/katastrophales-erdbeben-m7-5-erschuettert-venezuela/|trans-quote=A new analysis by GEOSCOPE/IPGP using geophysical methods suggests that the earthquake sequence in Venezuela may be better described as a single, highly complex rupture event with a moment magnitude of Mw 7.8. While the USGS has so far classified the event as two strong earthquakes of magnitudes 7.2 and 7.5 occurring within a few seconds of each other, SCARDEC models the entire moment release starting at 22:04:32 UTC as a prolonged, uninterrupted rupture process. In this case, it is a single earthquake that developed in a cascading manner. The calculated source time function shows several strong rupture pulses over a period of about two minutes.}}</ref> Rešitev mehanizma epicentra, ki jo je zagotovila agencija, je nakazovala desnostranski zmični prelom, ki se je začel na globini 12 km.<ref name="Geoscope">{{cite web |title=Near Coast of Venezuela 2026/06/24 22:04:32 UTC, Mw=7.8 |url=http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000t7zc |publisher=Geoscope Observatory |access-date=25 June 2026 |date=25 June 2026 }}</ref> Italijanski Nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je objavil model potresa s končnim prelomom, ki opisuje zdrs vzdolž preloma na podlagi analize podatkov o premikih površine iz Sentinela-1. Po modelu je prelom vključeval prelom v smeri vzhod-zahod, ki se nagiba proti severu. Ker podatki o deformaciji tal, zbrani za oba potresa, niso bili ločljivi, jih je model INGV združil v en sam dogodek z magnitudo Mw 7,6, ki je vseboval dve epizodi sproščanja visoke energije. Zdrs se je zgodil vzdolž odseka preloma velikosti 210 x 30 km, ki se razteza od bližine Moróna do severovzhoda Caracasa. Prelom se je začel v bližini Moróna, kar je ustrezalo prvemu potresu; ta dogodek je povzročil do 2,5 m zdrsa na globini 20 km. INGV je ocenil, da se je prelom širil proti Caracasu s hitrostjo 3–3,5 km na sekundo. Druga epizoda sproščanja energije se je zgodila 30 do 40 sekund kasneje, kar je ustrezalo drugemu potresu in predstavljalo največjo fazo sproščanja energije. Drugi dogodek je bil povezan z največjim zdrsom 3,6 m od obale, severno od Catia La Mar, na globini 11,1 km.<ref name="ingvA">{{cite web |title=Earthquake with magnitude of Mw 7.5 on date 25-06-2026 and time 00:05:11 (Italy) in region Near coast of Venezuela [Land: Venezuela] |url=https://terremoti.ingv.it/en/finitesource_summary/45885151#SorgenteEstesa |publisher=National Institute of Geophysics and Volcanology |access-date=26 June 2026 |date=24 June 2026 }}</ref><ref name="INGV2">{{cite web |title=Sorgente estesa della sequenza sismica in Venezuela, 24 giugno 2026 |trans-title=Extended source of the earthquake sequence in Venezuela, June 24, 2026 |url=https://ingvterremoti.com/2026/06/26/sorgente-estesa-della-sequenza-sismica-in-venezuela-24-giugno-2026/ |publisher=National Institute of Geophysics and Volcanology |lang=it |access-date=27 June 2026 |date=27 June 2026}}</ref> USGS je modeliral dva prelomna segmenta s skupno dimenzijo približno 230 x 40 km in skupno magnitudo 7,54, kar predstavlja oba dogodka. Ta segmenta sta se nagnila za 75 stopinj proti jugu. Prvi dogodek je pretrgal vzhodno-severovzhodni segment na kopnem, kar je povzročilo do 0,67 m zdrsa okoli epicentra in je bil končan v 20 sekundah. Drugi večji prelom se je začel 10 sekund po začetku prvega, največja sprostitev energije pa je bila 40 sekund po začetku zaporedja. Celoten prelom je trajal več kot 90 sekund. Zdrs na daljšem vzhodno-zahodnem segmentu je bil večji; več kot 1 m zdrsa se je zgodilo na večjem delu njegove dolžine, vrhunec pa je dosegel 2 m zahodno od Puerto Cruza. Območje največjega zdrsa (>1,5 m) se je zgodilo vzdolž segmenta od zahoda Puerto Cruza do Maiquetíe.<ref name="USGS-mainshock finite fault">{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/finite-fault |title=M 7.5 – 16 km SW of Morón, Venezuela |publisher=United States Geological Survey |date=24 June 2026 |access-date=27 June 2026 |archive-date=27 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260627132828/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000t7zp/finite-fault |url-status=live }}</ref> Seizmologi na Univerzi v Pekingu so modelirali potres z magnitudo Mw7,61 na globini 10 km, ki se je asimetrično dvostransko razpokal na območju 210 x 40 km. Potres se je širil predvsem proti vzhodu, zdrs pa se je koncentriral v plitvih globinah vzdolž preloma. Večina zdrsa se je zgodila 60–130 km vzhodno od epicentra, vrhunec pa je dosegel 4,49 m, približno 70 km stran; model je poleg udarnega zdrsa pokazal tudi znatno navpično komponento zdrsa. Največje sproščanje energije se je zgodilo približno 20–80 sekund po začetku rupture, vendar se je nadaljevalo 90 sekund.<ref name="Yuhe1">{{cite web |last1=Yuhe |first1=Liu |title=|script-title=zh:2026/06/25 委内瑞拉Mw7.6地震初步破裂模型 |trans-title=Preliminary rupture model of the Venezuelan Mw7.6 earthquake, June 25, 2026 |url=https://pku-geophysics-source.group/htmls/20260625060431Venezuela.html |publisher=Department of Geophysics , Peking University |lang=zh |access-date=27 June 2026 |date=27 June 2026}}</ref> V Caracasu so v dveh urah po glavnem sunku čutili šest popotresnih sunkov. Zabeleženih je bilo več kot 130 popotresnih sunkov,<ref>{{Cite news |date=27 June 2026 |title=Más de 130 réplicas se han producido tras los terremotos del 24 de junio en Venezuela |url=https://efectococuyo.com/la-humanidad/mas-de-130-replicas-se-han-producido-tras-los-terremotos-del-24-de-junio-en-venezuela/ |access-date=28 June 2026 |publisher=Efecto Cocuyo |first=Ana Carolina |last=Griffin |archive-date=28 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260628053207/https://efectococuyo.com/la-humanidad/mas-de-130-replicas-se-han-producido-tras-los-terremotos-del-24-de-junio-en-venezuela/ |url-status=live }}</ref> od katerih je največji izmeril Mw 4,8.<ref name="anss3">{{cite anss|M 4.8 – 35 km NNE of El Limón, Venezuela|2026|us6000t8q8 }}</ref> Tresenje je bilo čutiti tudi v [[Bogota|Bogoti]],<ref>{{Cite news |date=25 June 2026 |title=Venezuela twin quakes kill at least 164 with many trapped under rubble |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260625-twin-earthquakes-in-venezuela-destroy-buildings-sow-panic |access-date=25 June 2026 |publisher=France 24 }}</ref> severovzhodni [[Kolumbija|Kolumbiji]] in severni [[Brazilija|Braziliji]], vključno z [[Manaus]]om, [[Belém]]om in Macapo, kar je sprožilo evakuacije.<ref name="ap">{{cite web |url=https://apnews.com/article/venezuela-earthquake-caracas-7179acaee70a9c543f953852f15d4814 |title=Back-to-back powerful earthquakes slam Venezuela, collapsing buildings in the capital of Caracas |work=Associated Press News |date=25 June 2026 |access-date=25 June 2026 |archive-date=25 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260625000529/https://apnews.com/article/venezuela-earthquake-caracas-7179acaee70a9c543f953852f15d4814 |url-status=live }}</ref> Tresenje je bilo čutiti tudi na otokih ABC ([[Aruba]], [[Bonaire]] in [[Kurasav]]),<ref>{{Cite news |url=https://www.eanews.com/magnitude-7-0-earthquake-in-the-caribbean-region-effects-strongly-felt-in-aruba-too/ |title=Magnitude 7.0 Earthquake in the Caribbean Region, Effects Strongly Felt in Aruba Too |website=EA News Aruba |date=24 June 2026 |access-date=25 June 2026 |language=en |archive-date=25 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260625014216/https://www.eanews.com/magnitude-7-0-earthquake-in-the-caribbean-region-effects-strongly-felt-in-aruba-too/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |url=https://nu.cw/2026/06/24/zware-aardbeving-bij-venezuela-ook-voelbaar-op-curacao-en-bonaire/ |title=Zware aardbeving bij Venezuela, ook voelbaar op Curaçao en Bonaire |website=NU.cw |date=24 June 2026 |access-date=25 June 2026 |language=nl |trans-title=Strong earthquake near Venezuela, also felt on Curaçao and Bonaire }}</ref> v delih [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], vključno s Santo Domingom,<ref>{{Cite news |url=https://www.diariolibre.com/actualidad/nacional/2026/06/24/sismo-en-venezuela-de-71-y-se-siente-en-republica-dominicana/3578420 |title=Sismo de 7.1 se registra en Venezuela y se siente en República Dominicana |website=Diario Libre |date=24 June 2026 |access-date=25 June 2026 |language=es |trans-title=A 7.1 magnitude earthquake struck Venezuela and was felt in the Dominican Republic}}</ref> in v [[Portoriko|Portoriku]].<ref>{{Cite news |url=https://www.primerahora.com/noticias/puerto-rico/notas/fuertes-terremotos-en-venezuela-se-sintieron-en-puerto-rico/ |title=Fuertes terremotos en Venezuela se sintieron en Puerto Rico |website=Primera Hora |date=25 June 2026 |access-date=30 June 2026 |language=es |trans-title=Strong earthquakes in Venezuela were felt in Puerto Rico |first=Hillary |last=Román |archive-date=26 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260626120003/https://www.primerahora.com/noticias/puerto-rico/notas/fuertes-terremotos-en-venezuela-se-sintieron-en-puerto-rico/ |url-status=live }}</ref> == Žrtve == [[File:Terremoto en La Pastora.webm|250px|thumb|Posnetki CCTV drugega potresa v župniji La Pastora, občina Libertador Bolivaria]] V potresih je umrlo najmanj 1943 ljudi, več kot 10.571 pa jih je bilo ranjenih.<ref name=skynews/> Minister za zdravje Carlos Alvarado je pojasnil, da številke odražajo žrtve, zabeležene v bolnišnicah.<ref name=efe>{{cite news |agency=Agencia EFE |title=El Gobierno de Venezuela eleva a unos 235 los muertos y a 4.300 los heridos por terremotos |trans-title=The Venezuelan government raises the death toll from the earthquakes to approximately 235 and the number of injured to 4,300 |url=https://rpp.pe/mundo/actualidad/el-gobierno-de-venezuela-eleva-a-unos-235-los-muertos-y-a-4-300-los-heridos-por-terremotos-noticia-1694786 |access-date=26 June 2026 |publisher=Radio Programas del Perú |lang=es |date=26 June 2026 }}</ref> Razseljenih je bilo tudi več kot 15.800 ljudi.<ref>{{cite news |title=Venezuela a cinco días del terremoto: damnificados sin ayuda, réplicas y el Gobierno bajo presión |trans-title=Venezuela five days after the earthquake: victims without aid, aftershocks and the government under pressure |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/06/30/venezuela-a-cinco-dias-del-terremoto-damnificados-sin-ayuda-replicas-y-el-gobierno-bajo-presion/ |access-date=30 June 2026 |publisher=infobae |lang=es |date=30 June 2026}}</ref> Po podatkih spletne strani za sledenje pogrešanim osebam je bilo do 30. junija 43.251 ljudi neznanih.<ref name=skynews>{{cite news|title=Venezuela earthquakes latest: 'The pain is unimaginable' – desperate search for survivors continues|url=https://news.sky.com/story/venezuela-earthquake-live-high-casualties-feared-after-back-to-back-tremors-hit-south-american-country-13557399|access-date=27 June 2026|publisher=Sky News|date=27 June 2026}}</ref> Venezuelska vlada je trdila, da gre za tisoče, vendar ni navedla natančne številke.<ref name="Roman28a">{{cite news |last1=Roman |first1=Fernando Narro |last2=Peralta |first2=Eyder |title="If you are alive, make any noise": Venezuela searches rubble on day four |url=https://www.npr.org/2026/06/28/nx-s1-5873413/venezuela-earthquake |access-date=28 June 2026 |publisher=New Public Radio |date=28 June 2026 |archive-date=28 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260628094801/https://www.npr.org/2026/06/28/nx-s1-5873413/venezuela-earthquake |url-status=live }}</ref> Podsekretar Združenih narodov za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč Tom Fletcher je prav tako dejal, da je pogrešanih še več kot 50.000 ljudi.<ref name="ST27a">{{cite news |title=Over 50,000 people missing after Venezuela quakes, UN aid chief tells AFP |url=https://www.straitstimes.com/world/over-50000-people-missing-after-venezuela-quakes-un-aid-chief-tells-afp |access-date=27 June 2026 |agency=Agence France-Presse |publisher= |date=27 June 2026|work=The Straits Times}}</ref> Več kot 100 Venezuelcev, ki so v La Guairo prispeli z deportacijskim letalom ameriške imigracijske in carinske službe, je izginilo, potem ko se je njihov hotel zrušil.<ref name="theguardian30a">{{cite news |title=Venezuelans newly deported from US missing after hotel collapse |url=https://www.theguardian.com/world/2026/jun/29/venezuela-hotel-collapse-earthquake |access-date=30 June 2026 |agency=Associated Press |work=The Guardian |date=30 June 2026}}</ref> Med mrtvimi so identificirali na desetine tujcev, vključno z 8 Kitajci,<ref name="lavanguardia26a">{{cite news |last1=Cartró |first1=Oriol |title=Última hora del terremoto en Venezuela, en directo: Ascienden a 235 los fallecidos, entre ellos dos españoles, y a 4.300 los heridos |trans-title=Latest news on the earthquake in Venezuela, live: The death toll has risen to 235, including two Spaniards, and 4,300 are injured |url=https://www.lavanguardia.com/internacional/20260626/11575807/terremoto-venezuela-desaparecidos-muertos-caracas-la-guaira-ultima-hora-hoy-en-directo.html |access-date=26 June 2026 |agency=La Vanguardia |date=26 June 2026 }}</ref><ref>{{cite news |title=Chinese death toll in Venezuela earthquakes rises to 8 |url=https://global.chinadaily.com.cn/a/202606/28/WS6a408004a310986e2b46245f.html |access-date=28 June 2026 |agency= Xinhua News Agency |publisher=China Daily|date=28 June 2026}}</ref> 4 Italijani-Venezuelci,<ref>{{cite news |title=Sisma Venezuela, salvato un 11enne. Bilancio: 1.400 morti e 50mila dispersi |trans-title=Venezuela earthquake: 11-year-old rescued. Death toll: 1,400, 50,000 missing |url= https://tg24.sky.it/mondo/2026/06/28/terremoto-venezuela-news-diretta |access-date=28 June 2026 |publisher=Sky TG24 |lang=it |date=28 June 2026 }}</ref> 2 Brazilca,<ref>{{cite news |last1=Amâncio |first1=Túlio |last2=Cunha |first2=Marcela |last3=Matoso |first3=Filipe |last4=Ferreira |first4=Afonso |title=Itamaraty confirma morte de dois brasileiros após terremotos na Venezuela |trans-title=Itamaraty confirms the death of two Brazilians after earthquakes in Venezuela |url=https://g1.globo.com/politica/noticia/2026/06/25/itamaraty-confirma-morte-de-dois-brasileiros-apos-terremotos-na-venezuela.ghtml |access-date=25 June 2026 |agency=G1 |lang=pt |date=25 June 2026 }}</ref> Dominikanca,<ref>{{cite news|lang=es|title=Muere dominicana en los terremotos de Venezuela, según autoridades|url=https://www.infobae.com/republica-dominicana/2026/06/27/muere-dominicana-en-los-terremotos-de-venezuela-segun-autoridades/|agency=Infobae|access-date=27 June 2026|date=27 June 2026|trans-title=Dominican woman dies in Venezuela earthquakes, according to authorities|last=Cerón |first=José}}</ref> 3 Čilenci, Kubanca, in Urugvajca. Portugalska je prav tako potrdila smrt 68 državljanov, vključno z 59 venezuelskimi državljani, in 74 drugih pogrešanih.<ref>{{cite news |title=Ascienden a 68 los portugueses muertos en Venezuela tras los terremotos |trans-title=The death toll of Portuguese citizens in Venezuela following the earthquakes has risen to 68 |url=https://www.notitarde.com.ve/sucesos/103178/ascienden-a-68-los-portugueses-muertos-en-venezuela-tras-los-terremotos |access-date=1 July 2026 |publisher=Notitarde |lang=es |date=1 July 2026}}</ref> Kolumbija je prav tako poročala, da je v Venezueli umrlo 24 njenih državljanov.<ref>{{cite news |title=Equipo colombiano rescata con vida a niño de 11 años atrapado tras los terremotos en Venezuela |trans-title=Colombian team rescues 11-year-old boy alive after earthquakes in Venezuela |url=https://larazon.co/equipo-colombiano-rescata-con-vida-a-nino-de-11-anos-atrapado-tras-los-terremotos-en-venezuela/ |access-date=28 June 2026 |publisher=La Razón |lang=es |date=28 June 2026}}</ref> Poleg 18 smrtnih žrtev je špansko zunanje ministrstvo sporočilo tudi, da pogrešanih 144 državljanov.<ref>{{cite news |title=The number of Spaniards killed in the Venezuela earthquakes rises to 18 |url=https://www.democrata.es/en/politics/the-number-of-spaniards-killed-in-the-venezuela-earthquakes-rises-to-18/ |access-date=30 June 2026 |publisher=Demócrata |date=30 June 2026}}</ref> Argentinske oblasti so sporočile, da je umrlo 6 državljanov in da so 3 pogrešani.<ref>{{cite news |last1=Stopansky |first1=Melisa |title=El gobierno confirmó la muerte de 6 argentinos tras los terremotos en Venezuela y mantiene la búsqueda de 3 desaparecidos |trans-title=The government confirmed the deaths of 6 Argentinians following the earthquakes in Venezuela and continues the search for 3 missing people |url=https://www.diariouno.com.ar/sociedad/el-gobierno-confirmo-la-muerte-6-argentinos-los-terremotos-venezuela-y-mantiene-la-busqueda-3-desaparecidos-n1570366 |access-date=29 June 2026 |publisher=Diario Uno |lang=es |date=29 June 2026}}</ref> Tiskovni predstavnik Trumpove administracije je dejal, da so med mrtvimi 3 Američani in da jih je 12 pogrešanih.<ref>{{cite news |last1=Aliieva |first1=Elmira |last2=Williams |first2=Abigail |title=Time is running out to rescue those trapped in Venezuela, officials say |url=https://www.nbcnews.com/world/venezuela/venezuela-earthquake-latest-death-toll-missing-rescues-la-guaira-rcna352179 |access-date=29 June 2026 |publisher=NBC News |date=30 June 2026}}</ref> Takoj po potresu je venezuelska vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodríguez območje La Guaire razglasila za območje katastrofe.<ref name="eluniverso24a">{{cite news |title=32 muertos y La Guaira como zona de desastre, el balance de Delcy Rodríguez por terremotos en Venezuela |trans-title=32 dead and La Guaira declared a disaster zone: Delcy Rodríguez's assessment of the earthquakes in Venezuela |url=https://www.eluniverso.com/noticias/internacional/32-muertos-y-la-guaira-como-zona-de-desastre-el-balance-de-delcy-rodriguez-por-terremotos-en-venezuela-nota/ |access-date=25 June 2026 |agency=El Universo |lang=es |date=25 June 2026 }}</ref> Poročila o žrtvah so ostala redka, zlasti na bolj oddaljenih območjih. Domneva se, da je to posledica motenih komunikacij ali morebitnega medijskega izpada v Venezueli. Ker je 24. junij v Venezueli državni praznik, ki obeležuje bitko pri Carabobu leta 1821, je bilo veliko ljudi, ko je udaril potres, doma namesto v službi.<ref>{{cite news |title=Buildings collapse in Caracas after powerful earthquakes rock Venezuela |url=https://www.bbc.com/news/articles/cjegdqw5d3yo |agency=BBC News |date=25 June 2026 |archive-date=24 June 2026 |access-date=24 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260624225803/https://www.bbc.com/news/articles/cjegdqw5d3yo |url-status=live }}</ref> == Škoda == [[File:LCF-24- MRF Search & Rescue Efforts in Venezuela (9781661).jpg|250px|thumb|left|Venezuelske reševalne ekipe pri uničenih stavbah v La Guairi]] Potres je porušil skoraj 800 stavb, od tega se jih je 189 popolnoma porušilo.[65] Stavbe so se porušile v Caracasu in zveznih državah Trujillo, Carabobo, Aragua, Miranda in La Guaira.<ref>{{Cite news |date=24 June 2026 |title=Magnitude 7.1 earthquake rocks Venezuela as buildings shake in Caracas |url=https://www.bbc.com/news/articles/cjegdqw5d3yo |access-date=24 June 2026 |publisher=[[BBC News]] |archive-date=24 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260624225803/https://www.bbc.com/news/articles/cjegdqw5d3yo |url-status=live }}</ref> Združeni narodi so ocenili, da je potres povzročil škodo v vrednosti od 4,7 do 8,7 milijarde ameriških dolarjev, kar je približno 4–8 % BDP Venezuele, na podlagi izgub na stanovanjih in gospodarskih sredstvih in dodali, da bi lahko dejanski stroški znašali med 1,5 in 3-kratnik ocene.<ref>{{cite news|work=[[TRT World]]|date=27 June 2026|access-date=27 June 2026|title=Venezuela death toll rises as UN estimates twin quakes wiped 6% of GDP|url=https://www.trtworld.com/article/2e53ed3f5716|archive-date=28 June 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260628072344/https://www.trtworld.com/article/2e53ed3f5716|url-status=live}}</ref> Glede na posnetke Sentinela, ki jih je analizirala NASA, je imela več kot polovica stavb v Caraballedi, Macutu, Naiguatí, La Guairi in Catia la Mar verjetnost škode vsaj 75 %. To je po njihovi analizi približno pomenilo skoraj 59.000 poškodovanih stavb.<ref>{{cite news |title=Un análisis de la NASA estima que cerca de 59.000 edificios resultaron dañados tras el doble terremoto en Venezuela |trans-title= A NASA analysis estimates that approximately 59,000 buildings were damaged following the double earthquake in Venezuela |url=https://www.infobae.com/venezuela/2026/06/30/un-analisis-de-la-nasa-estima-que-cerca-de-59000-edificios-resultaron-danados-tras-el-doble-terremoto-en-venezuela/ |access-date=30 June 2026 |publisher=Infobae |lang=es |date=30 June 2026}}</ref> Program Združenih narodov za razvoj je ocenil, da je bilo 1,7 milijona stavb izpostavljenih tresljajem po Mercallijevi lestvici VI (močno) ali višji intenzivnosti; 452.000 jih je doživelo tresenje po lestvici VII (zelo močno), 60.000 po lestvici VIII (hudo) in 5000 po lestvici IX (silovito).<ref name="elnacional29d">{{cite news |title=Estos son los edificios dañados por terremotos, según imágenes de la NASA |trans-title=These are the buildings damaged by earthquakes, according to NASA images |lang=es |url=https://www.elnacional.com/2026/06/estos-son-los-edificios-deanados-por-terremotos-segun-imagenes-de-la-nasa/ |access-date=29 June 2026 |publisher=El Nacional |date=29 June 2026}}</ref> Microsoftova pobuda ''AI for Good Lab'' je sporočila, da orodja za oceno škode, ki temeljijo na umetni inteligenci, ocenjujejo, da je bila poškodovana skoraj tretjina od 30.000 stavb v Catia La Mar. Huda škoda v Venezueli je bila pripisana podstandardni gradnji in porušitvi starejših stavb. Po potresu v Caracasu leta 1967 je vlada revidirala svoje potresne predpise, vendar takšnemu izvrševanju ni bila nikoli dana prednost. Po besedah ​​gradbenega inženirja Juana Carlosa Vielme je administracija takratnega predsednika Huga Cháveza po zemeljskih plazovih v Vargasu leta 1999 hitela z gradnjo stanovanj za razseljene osebe. Inženirji so izpostavili tudi gradnjo mehkih stavb, kjer je v pritličju manj konstrukcijskih elementov v korist več odprtih prostorov ali garaž; takšne stavbe so ranljive za porušitve kot palačinke.<ref name="Burke27a">{{cite news |last1=Burke |first1=Garance |last2=Biesecker |first2=Michael |last3=Byron |first3=Tau |title=Older buildings and substandard construction left Venezuela vulnerable to earthquakes |url=https://apnews.com/article/earthquake-venezuela-shoddy-construction-old-buildings-6ef83f995a311c03dbbbba413d046fa5 |access-date=28 June 2026 |work=Associated Press News |date=27 June 2026 |archive-date=27 June 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260627220709/https://apnews.com/article/earthquake-venezuela-shoddy-construction-old-buildings-6ef83f995a311c03dbbbba413d046fa5 |url-status=live }}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://acopiove.org/ AcopioVE: Mapa de centros de acopio] (Map of donation collection centers) * {{Cite web|url=https://desaparecidosterremotovenezuela.com/|title=Desaparecidos Terremoto Venezuela — Reconectemos a cada familia}} * {{Cite web|url=https://venezuelatebusca.com/|title=Venezuela Te Busca – Registro de desaparecidos}} * {{Cite web |title=terremotoVE — Venezuela Earthquake Citizen Map |url=https://terremotove.netlify.app/index-en |website=terremotove.netlify.app}} * {{Cite web|url=https://www.huellascan.com/terremoto|title=HuellaScan – Protección Inteligente}} * {{Cite web|url=https://migenteve.com/|title=Patitas a Salvo Venezuela {{!}} Mascotas perdidas tras terremotos|website=Migenteve.com}} [[Kategorija:Potresi v Južni Ameriki]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026|potres v Venezueli]] [[Kategorija:Potresi v Venezueli]] 1th7j11n2vabztgir966i2i4stb4568 0 604972 6705144 6705142 2026-07-01T12:04:37Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6705144 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = njegova ekselenca Ngvazi | name = Hastings Kamuzu Banda | order = 1. [[predsednik Malavija]] | image = File:Dr HK Banda, first president of Malawi.jpg | caption = | vice_president = | term_start = 6. julij 1966 | term_end = 24. maj 1994 | predecessor = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] <br /><small>kot kraljica Malavija</small> | order2 = predsednik vlade Malavija | term_start2 = 6, julij 1964 | term_end2 = 6. julij 1966 | predecessor2 = ''Post established'' | successor2 = Sam kot predsednik | monarch2 = [[Elizabeta II.]] | governor-general2 = Sir Glyn Smallwood Jones | successor = Bakili Muluzi | birth_name = Akim Kamnkhwala Mtunthama Banda | birth_date = ok. [[1898]] ali [[1906]] | birth_place = [[Kasungu]], [[Britanska centralna Afrika]]<br /><small>(sedaj [[Kasungu]], [[Malavi]])</small> | death_date = [[25. november]] [[1997]] (star 91–99) | death_place = [[Johannesburg]], Gauteng, [[Južna Afrika]] | resting_place = [[Kamuzujev mavzolej]] | spouse = Robertine Edmonds (m. 1934) | alma_mater = Univerza v Chicagu]]<br />Central State University<br />Indiana University<br />Meharry Medical College<br />Univerza v Edinburghu | blank1 = Religija | data1 = [[Prezbiterijanstvo]] (Škotska cerkev) | party = Malavijska kongresna stranka }} '''Hastings Kamuzu Banda''' (ok. *[[1898]] ali [[1906]]<ref>{{Cite web | url=http://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/ | title=Family, nation celebrate Kamuzu's life |first=Meekness|last= Simfukwe|work= The Nation Online|date=14 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240113124937/https://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/|archive-date=January 13, 2024}}</ref><ref name=indobt>{{Cite web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250321162929/https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|archive-date=March 21, 2025|date=2011-10-23|title=Obituary: Dr Hastings Banda|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|access-date=2021-04-29|website=The Independent|language=en}}</ref><ref>{{Cite web | url=https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/ | title=MCP, family celebrate Kamuzu's life: Chakwera to champion for rebuilding of party headquarters|work=Nyasa Times|first=Alfred|last=Chauwa| date=2016-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161206221127/https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/|archive-date=December 6, 2016}}</ref> – † [[25. november]] [[1997]]) malavijski politik, ki je bil vodja Malavija od leta 1964 do 1994. Bil je predsednik vlade od osamosvojitve leta 1964 do 1966, ko je bil Malavi del dominija/Commonwealtha.<ref>{{Cite web |title=Hastings Kamuzu Banda - National Portrait Gallery |url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp62564/hastings-kamuzu-banda |access-date=2023-07-13 |website=www.npg.org.uk |language=en}}</ref> Leta 1966 je država postala republika in posledično je postal njen prvi predsednik, ki je vladal do svojega poraza leta 1994. Potem ko je večino svoje izobrazbe iz [[etnografija|etnografije]], [[jezikoslovje|jezikoslovja]], [[zgodovina|zgodovine]] in [[medicina|medicine]] prejel v tujini, se je Banda vrnil v [[Njasaland]], da bi govoril proti [[kolonializem|kolonializmu]] in se zavzemal za neodvisnost od Združenega kraljestva. Uradno je bil imenovan za predsednika vlade Njasalanda in leta 1964 državo popeljal do osamosvojitve.<ref>{{cite news|last=Louis Ea Moyston|title=Howell: man of heroic proportions|url=http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|access-date=17 October 2010|newspaper=Jamaica Observer|date=16 October 2010|archive-date=29 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200129155656/http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|url-status=dead}}</ref> Dve leti pozneje je [[Malavi]] razglasil za republiko, sam pa je bil prvi predsednik. Utrdil je oblast in kasneje Malavi razglasil za enopartijsko državo pod okriljem Malavijske kongresne stranke (MCP). Leta 1970 je MCP Bando imenovala za dosmrtnega predsednika stranke. Leta 1971 je postal dosmrtni predsednik Malavija. Kot priznani protikomunistični voditelj v Afriki je med [[hladna vojna|hladno vojno]] prejemal podporo zahodnega bloka.<ref>Owen J. M. Kalinga (2012). ''Historical Dictionary of Malawi'', Fourth Edition, p. 12</ref> Na splošno je podpiral pravice žensk, izboljšal infrastrukturo države in vzdrževal dober izobraževalni sistem v primerjavi z drugimi afriškimi državami.<ref>{{Cite book|last=Rotberg |first=Robert I. |date=2023-01-19 |chapter=The Hijacking of Malawi: Banda's Uptight Despotism |url=https://academic.oup.com/book/45388/chapter/389336602 |language=en |doi=10.1093/oso/9780197674208.003.0004|title= Overcoming the Oppressors: White and Black in Southern Africa}}</ref> Vendar je Banda predsedoval enemu najbolj represivnih režimov v Afriki, obdobju, v katerem so politične nasprotnike redno mučili in umorili.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Hastings-Kamuzu-Banda|title=Hastings Kamuzu Banda &#124; president of Malawi|website=Encyclopedia Britannica|access-date=23 May 2019}}</ref><ref name="The cult of Hastings Banda">{{Cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|title=The cult of Hastings Banda takes hold|access-date=23 May 2019|newspaper=The Globe and Mail|first=Geoffrey|last=York|date=20 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250313012454/https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|archive-date= March 13, 2025}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://academic.oup.com/afraf/article/97/387/231/16549|first=John|last=Mccracken|date=1 April 1998|journal=African Affairs|volume=97|issue=387|pages=231–249|access-date=23 May 2019|via=academic.oup.com|doi=10.1093/oxfordjournals.afraf.a007927|title=Democracy and Nationalism in Historical Perspective: The Case of Malawi|url-access=subscription}}</ref> Skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih, mučenih in zaprtih brez sojenja vsaj 6000 ljudi.<ref name="LATimes">{{cite news|last=Drogin|first= Bob|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|title=Malawi Tries Ex-Dictator in Murder : Africa: Aging autocrat is one of few among continent's tyrants to face justice for regime's abuses|newspaper=Los Angeles Times|date=21 May 1995|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250327160516/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|archive-date=March 27, 2025}}</ref> Po eni oceni je bilo med njegovo vladavino ubitih kar 18.000 ljudi.<ref>''Denver Rocky Mountain News'', 17 May 1994.</ref><ref>''Dallas Morning News'', 3 December 1997.</ref> Njegova vladavina je bila označena kot »zelo represivna avtokracija«.<ref>{{Cite book|last1=Geddes|first1=Barbara|title=How Dictatorships Work|last2=Wright|first2=Joseph|last3=Frantz|first3=Erica|date=2018|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-316-33618-2|pages=70|doi=10.1017/9781316336182|s2cid=226899229}}</ref> Banda je bil deležen kritik tudi zaradi vzdrževanja polnih diplomatskih odnosov z vlado [[apartheid]]a v Južni Afriki. Leta 1993 se je sredi vse večjega domačega in mednarodnega pritiska strinjal z izvedbo referenduma, ki je končal enopartijski sistem. Kmalu zatem je posebna skupščina končala njegov dosmrtni predsedniški mandat in mu odvzela večino pooblastil. Banda je kandidiral za predsednika na demokratičnih volitvah, ki so sledile, a je bil poražen. Umrl je v Južni Afriki leta 1997. == Zgodnje življenje == Kamuzu Banda se je rodil kot Akim Kamnkhvala Mtunthama Banda blizu Kasunga v Malaviju (takrat Britanska Srednja Afrika) Mphonongu Bandi in Akupingamnjami Phiri. Njegov datum rojstva ni znan, saj se je zgodil, ko ni bilo dokumentacije o rojstni registraciji, vendar je Banda sam pogosto navajal svoj datum rojstva kot 14. maj 1906. Kasneje, ko mu je prijatelj dr. Donal Brody predstavil dokaze o določenih plemenskih običajih, je Banda dejal: "Nihče ne ve ure, datuma, meseca ali leta, ko sem se rodil, čeprav zdaj sprejemam dokaze, ki mi jih dajete – marec ali april 1898."<ref name="Brody">{{cite web|last=Brody|first=Donal|title=Conversations with Kamuzu: The Life and Times of Dr. H. Kamuzu Banda|year=2000|url=https://www.scribd.com/doc/7693584/Dr-Banda-Biography1}}</ref> Zapustil je vaško šolo blizu Mtunthame in se odpravil k starim staršem po materini strani ter obiskoval osnovno šolo Chajamba v Chikondvi. Leta 1908 se je preselil na misijonsko postajo Chilanga in bil leta 1910 krščen.<ref>{{cite book |last=M. Kalinga |first=Owen J. |date=2012 |title=Historical Dictionary of Malawi |url=https://books.google.com/books?id=FuXPkCVjzasC&q=chikondwa+banda+malawi+historical+dictionary&pg=PA43 |publisher=Rowman & Littlefield |pages=43–44 |isbn=9780810859616 }}</ref> Ime Kamnkhvala, ki pomeni »majhno zdravilo«, je bilo nadomeščeno s Kamuzu, kar pomeni »majhna korenina«. Ime Kamuzu je dobil, ker je bil spočet, potem ko je zdravilec njegovi materi dal koreninska zelišča za zdravljenje neplodnosti.<ref name=indobt/> Krščansko ime Hastings je prevzel, potem ko ga je leta 1910 v Škotski cerkvi krstil dr. George Prentice, Škot in se poimenoval po Johnu Hastingsu, škotskem misijonarju, ki je deloval v bližini njegove vasi in ga je občudoval. Predpono »zdravnik« si je prislužil z izobrazbo.<ref name=indobt/> Okoli leta 1915–16 je peš odšel od doma s Hanockom Msokera Phirijem, stricem, ki je bil učitelj v bližnji misijonski šoli Livingstonia, v Hartley v [[Južna Rodezija|Južni Rodeziji]] (danes Chegutu, [[Zimbabve]]). Želel se je vpisati na Škotski prezbiterijanski misijonski inštitut Lovedale v Južni Afriki, vendar je 8. razred izobrazbe zaključil drugje. Leta 1917 se je peš odpravil v [[Johannesburg]] v Južni Afriki. Več let je delal v rudniku Witwatersrand Deep Mine na grebenu [[Transvaal]]. V tem času je spoznal škofa Williama Tecumseha Vernona iz Afriške metodistične episkopalne cerkve (AME), ki mu je ponudil plačilo šolnine na metodistični šoli v Združenih državah Amerike, če si bo lahko sam plačal pot. Leta 1925 je odšel v [[New York]]. == Življenje v tujini (1925–1958) == === Združene države Amerike === [[File:Young Dr Banda.jpg|thumb|Mladi Hastings Banda|left|250px]] Banda je študiral na srednješolskem oddelku Wilberforce Institute, afroameriškega kolidža AME (člana AME), danes znanega kot Central State University, v Wilberforceu v Ohiu, in leta 1928ref name="Cosmopolitan Malawian">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|title=Man in the News; Cosmopolitan Malawian; Hastings Kamuzu Banda|newspaper=The New York Times|date=9 September 1964|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210702222528/https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|archive-date=July 2, 2021}}</ref> diplomiral. Ker mu je prenehala finančna podpora, je Banda zaslužil nekaj denarja z govori, ki jih je organiziral ganski pedagog Kwegyir Aggrey, ki ga je spoznal v Južni Afriki. Ko je govoril na srečanju kluba Kiwanis, je spoznal dr. Heralda, s čimer se je vpisal na predšolski študij medicine na univerzi Indiana. V Bloomingtonu je napisal več esejev o svojem domačem [[Ljudstvo Čeva|plemenu Čeva]] za folklorista Stitha Thompsona, ki ga je predstavil Edwardu Sapirju, antropologu na Univerzi v Chicagu, kamor se je po štirih semestrih prepisal. Med svojim bivanjem tam je sodeloval z afroameriškim antropologom in jezikoslovcem Markom Hanno Watkinsom in mu posredoval informacije o svojem maternem jeziku, čevščini. To je privedlo do objave slovnice tega jezika.<ref>{{Cite journal|journal=Language|volume=13|issue=2|pages=5–158|language=en|jstor = 522167|last1 = Watkins|first1 = Mark Hanna|title=A Grammar of Chichewa: A Bantu Language of British Central Africa|year=1937|doi=10.2307/522167}}</ref> V Chicagu je živel pri Afroameričanki Corinni Saunders. Diplomiral je iz zgodovine in leta 1931 diplomiral iz filozofije (B.Phil.). V tem času je užival finančno podporo gospe Smith, katere mož Douglas Smith je obogatel s patentiranimi zdravili in zobno pasto Pepsodent ter je bil član upravnega odbora Eastman Kodak. Nato je, še vedno s finančno podporo teh in drugih dobrotnikov (vključno z Walterjem B. Stephensonom iz podjetja Delta Electric Company), študiral medicino na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju,<ref name="independent.co.uk1">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220509/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-date=9 May 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=A Classic Dictator |website=Independent.co.uk|date=8 October 1995}}</ref> kjer je leta 1937 diplomiral iz medicine.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Dr._Hastings_Kamuzu_Banda%E2%80%99s_1937_Tennessee_Medical_License.jpg&oldid=817627979] Banda je postal drugi Malavijec z medicinsko diplomo, po Danielu Sharpeju Malekebuju. Med študijem na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju se je Banda leta 1934 poročil z Robertine Edmonds.<ref>{{Cite web |last=Mbughuni |first=Azariah |date=8 October 2023 |title=Dr. Hastings Kamuzu Banda Married Robertine Edmonds in the United States in 1934 |url=https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1 |website=United Africa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240105125120/https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1|archive-date=January 5, 2024}}</ref> === Združeno kraljestvo === Za opravljanje zdravniške prakse na ozemlju [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] pa je moral Banda pridobiti še drugo medicinsko diplomo. Obiskoval je Univerzo v Edinburghu<ref name="Cosmopolitan Malawian" /> in leta 1941 prejel škotsko trojno skupno diplomo (z dodatnimi nazivi LRCP(Edin), LRCS(Edin) in LRCPSG). Njegov študij je financirala vlada Njasalanda s štipendijami v višini 300 funtov na leto (da bi se tja lažje vrnil kot zdravnik) in škotska cerkev; nobeden od teh dobrotnikov ni vedel za drugega. (O tem obstajajo nasprotujoča si poročila. Morda ga je še vedno financirala gospa Smith.) Ko se je vpisal na tečaje tropskih bolezni v Liverpoolu, mu je vlada Njasalanda ukinila štipendijo. Liverpool je bil prisiljen zapustiti, ko je iz razlogov vesti zavrnil vpoklic v vojaški zdravnik.<ref name=indobt/> Postal je tudi starešina župnije v škotski cerkvi. Med letoma 1941 in 1945 je delal kot zdravnik v North Shieldsu blizu Newcastla upon Tyne. V tistem času je bil najemnik gospe Amy Walton v Alma Placeu v North Shieldsu in ji je vsako leto pošiljal božično voščilnico vse do njene smrti v poznih 1960-ih. Leta 1944 je spoznal Merene French, snaho ene od svojih pacientk, in z njo začel razmerje.<ref>{{cite web|url=http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|title=Hastings Banda and his English Mistress|first=Dick |last=Weindling |author2= Marianne Colloms|website=History of Kilburn and West Hampstead|date=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250221092029/http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|archive-date=February 21, 2025}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ustanovil ordinacijo v londonskem predmestju Kilburn in postal politično aktiven, ko se je pridružil laburistični stranki in Fabianovemu kolonialnemu uradu, ki je bil ustanovljen leta 1940.<ref>{{cite web|url=http://www.bodley.ox.ac.uk/dept/scwmss/wmss/online/blcas/fabian-cb.html|title=Commonwealth and African Studies Bodleian Library|publisher=Bodleian Library, Oxford University}}</ref> Banda se je leta 1945 preselil v [[London]] in kupil ordinacijo v severnolondonskem predmestju Harlesden. Leta 1945 je na pobudo poglavarja Mvaseja iz Kasunguja, s katerim se je leta 1939 srečal v Angliji, in drugih politično aktivnih Malavijcev zastopal Afriški kongres Njasalanda na petem vseafriškem kongresu v Manchestru. Te konference sta se udeležila tudi druga bodoča afriška voditelja, [[Jomo Kenyatta]] in [[Kwame Nkrumah]].<ref>{{Cite book |last1=Adi |first1=Hakim |url=https://books.google.com/books?id=W7mfAAAAMAAJ |title=The 1945 Manchester Pan-African Congress Revisited |last2=Sherwood |first2=Marika |date=1995 |publisher=New Beacon Books |isbn=978-1-873201-12-1 |language=en}}</ref> S pomočjo naklonjenih Britancev je v imenu kongresa lobiral tudi v Londonu. === Federacija Rodezije in Nyasalanda ter selitev v Gano === Banda je aktivno nasprotoval prizadevanjem sira Roya Welenskega, politika v Severni Rodeziji, da bi ustanovil federacijo med Južno in Severno Rodezijo z Njasalandom, kar se je balo, da bi povzročilo nadaljnje odvzemanje pravic črncem iz Njasalanda. Federacija, ki jo je imel za "neumno", je bila ustanovljena leta 1953. Z nekaj navdušenja se je govorilo, da se bo leta 1951 vrnil v Njasaland, vendar se je namesto tega preselil na Zlato obalo v Zahodni Afriki. Tja je odšel deloma zaradi škandala, v katerega je bila vpletena njegova receptorka v Harlesdenu, Merene French (gospa French); kljub poročilom, da je zanosila z njegovim otrokom, to ni bilo nikoli potrjeno. Banda je bil naveden kot sotoženec v ločitvi g. Frencha in obtožen prešuštva z gospo French. Sledila je Bandi v Zahodno Afriko, vendar ni hotel imeti ničesar več z njo. Umrla je leta 1976.<ref name="Kalinga">{{cite book|last=Kalinga |first=Owen |title=Historical Dictionary of Malawi |publisher=Scarecrow Press |edition=4th |page=174 |isbn=978-0810859616 |date=2012 }}</ref> === Poziv k vrnitvi domov === Več vplivnih voditeljev kongresa, vključno s Henryjem Chipemberom, Kanyamo Chiumejem, Dunduzujem Chisizo in T.D.T. Bando (ni sorodnik), ga je prosilo, naj se vrne v Njasaland in prevzame vodstvo njihovega cilja. Delegacija, poslana v Združeno kraljestvo, se je z Bando sestala v pristanišču Liverpool, kjer se je dogovarjal za vrnitev v Gano. Strinjal se je z vrnitvijo, vendar je prosil za nekaj časa, da uredi nekaj zasebnih zadev. Delegacija se je vrnila brez njega in začela pripravljati na njegovo skorajšnjo vrnitev. Po dveh neuspešnih poskusih, vključno s prepirom med policijo in afriško množico, ki je grozila, da bo napadla letalo BOAC, za katerega se je govorilo, da je prevažal dr. Bando na letališču Chileka, se je Banda končno pojavil 6. julija 1958<ref name="independent.co.uk1"/> po približno 42-letni odsotnosti. Avgusta je bil v zalivu Nkhata razglašen za voditelja kongresa. == Vrnitev v Nyasaland == Kmalu je začel potovati po državi, govoriti proti Srednjeafriški federaciji (znani tudi kot Federacija Rodezije in Njasalanda) in pozivati ​​njene državljane, naj postanejo člani stranke.<ref name="historyworld.net">{{cite web|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48 |title=History of Malawi |publisher=Historyworld.net |date=31 December 1963 |access-date=12 May 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021144716/http://historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48|archive-date=October 21, 2012}}</ref> Domnevno je bil v svojem rodnem jeziku čičevščini tako izven vaje, da je potreboval tolmača, vlogo, ki jo je očitno opravljal John Msonthi in kasneje John Tembo, ki mu je ostal blizu večino kariere.<ref>[https://books.google.com/books?id=X6dyAAAAMAAJ&q=%22a+Chewa+with+a+good+grasp%22 ''Kamuzu Banda of Malawi: A Study in Promise, Power, and Paralysis (Malawi Under Dr Banda) (1961 to 1993)''], John Lloyd Lwanda, Dudu Nsomba Publications, 1993, p. 278</ref> Povsod, kjer je govoril, so ga sprejeli z navdušenjem, odpor proti imperializmu pa je med Malavijci postal vse pogostejši. Do februarja 1959 so razmere postale tako resne, da so rodezijske čete priletele, da bi pomagale vzdrževati red, in razglasile so izredne razmere. 3. marca je bil Banda skupaj s stotinami drugih Afričanov aretiran med ''Operacijo Sunrise''. Zaprli so ga v Gvelu (danes Gveru) v Južni Rodeziji (danes Zimbabve),<ref>Attorney General v Malawi Congress Party & Ors. (Civil Appeal 22 of 1996) [1997] MWSC 1 (30 January 1997)</ref> vodstvo Malavijske kongresne stranke (Nyasalandski afriški kongres pod novim imenom) pa je začasno prevzel Orton Chirwa, ki je bil iz zapora izpuščen avgusta 1959. === Izpustitev iz zapora in pot do neodvisnosti === Medtem se je razpoloženje v Veliki Britaniji zaradi pritiska kolonij že dolgo gibalo proti dekolonizaciji. Banda je bil izpuščen iz zapora aprila 1960 in skoraj takoj povabljen v London na pogovore, katerih cilj je bil doseči neodvisnost. Volitve so bile avgusta 1961. Medtem ko je bil Banda tehnično imenovan za ministra za zemljišča, naravne vire in lokalno samoupravo, je dejansko postal predsednik vlade Njasalanda – naziv, ki mu je bil uradno podeljen 1. februarja 1963. On in njegovi kolegi ministri iz MCP so hitro razširili srednješolsko izobraževanje, reformirali tako imenovana sodišča za domorodce, odpravili nekatere kolonialne kmetijske tarife in izvedli druge reforme. Decembra 1962 se je britanski državni sekretar za afriške zadeve R. A. Butler v bistvu strinjal s koncem federacije. Banda je sam izbral ime »Malavi« za nekdanjo Njasaland; na starem francoskem zemljevidu ga je videl kot ime »jezera Maravi« v deželi Bororov in všeč mu je bil zvok in videz besede kot »Malaji«.<ref>[https://www.google.co.uk/search?tbm=bks&hl=en&q=%22Lake+Maravi+on+an+old+French+map%22 New encyclopedia of Africa], Volume 1, John Middleton, Joseph Calder Miller, Thomson/Gale, 2008, p. 215</ref> 6. julija 1964, natanko šest let po Bandovi vrnitvi v državo, je Njasaland pridobil neodvisnost in se preimenoval v Malavi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20030508010815/http://www.giles.34sp.com/where.htm Information on Banda's fortune] *[https://web.archive.org/web/20050728113010/http://www.greatepicbooks.com/banda.html Official Biography of Kamuzu Banda] *[https://web.archive.org/web/20080921110635/http://www.politicalarticles.net/blog/2008/09/15/african-dictators-kamuzu-banda-the-control-freak/ Kamuzu Banda: The Control Freak] [[Kategorija:Predsedniki Malavija]] [[Kategorija:Malavijski zdravniki]] [[Kategorija:Malavijski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] [[Category:Kategorija:Častni vitezi velikega križa reda Bath]] hoctz7pu46kxp5ro9lfjihcpgyamdum 6705145 6705144 2026-07-01T12:04:54Z Ljuba24b 92351 /* Vrnitev v Nyasaland */ 6705145 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = njegova ekselenca Ngvazi | name = Hastings Kamuzu Banda | order = 1. [[predsednik Malavija]] | image = File:Dr HK Banda, first president of Malawi.jpg | caption = | vice_president = | term_start = 6. julij 1966 | term_end = 24. maj 1994 | predecessor = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] <br /><small>kot kraljica Malavija</small> | order2 = predsednik vlade Malavija | term_start2 = 6, julij 1964 | term_end2 = 6. julij 1966 | predecessor2 = ''Post established'' | successor2 = Sam kot predsednik | monarch2 = [[Elizabeta II.]] | governor-general2 = Sir Glyn Smallwood Jones | successor = Bakili Muluzi | birth_name = Akim Kamnkhwala Mtunthama Banda | birth_date = ok. [[1898]] ali [[1906]] | birth_place = [[Kasungu]], [[Britanska centralna Afrika]]<br /><small>(sedaj [[Kasungu]], [[Malavi]])</small> | death_date = [[25. november]] [[1997]] (star 91–99) | death_place = [[Johannesburg]], Gauteng, [[Južna Afrika]] | resting_place = [[Kamuzujev mavzolej]] | spouse = Robertine Edmonds (m. 1934) | alma_mater = Univerza v Chicagu]]<br />Central State University<br />Indiana University<br />Meharry Medical College<br />Univerza v Edinburghu | blank1 = Religija | data1 = [[Prezbiterijanstvo]] (Škotska cerkev) | party = Malavijska kongresna stranka }} '''Hastings Kamuzu Banda''' (ok. *[[1898]] ali [[1906]]<ref>{{Cite web | url=http://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/ | title=Family, nation celebrate Kamuzu's life |first=Meekness|last= Simfukwe|work= The Nation Online|date=14 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240113124937/https://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/|archive-date=January 13, 2024}}</ref><ref name=indobt>{{Cite web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250321162929/https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|archive-date=March 21, 2025|date=2011-10-23|title=Obituary: Dr Hastings Banda|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|access-date=2021-04-29|website=The Independent|language=en}}</ref><ref>{{Cite web | url=https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/ | title=MCP, family celebrate Kamuzu's life: Chakwera to champion for rebuilding of party headquarters|work=Nyasa Times|first=Alfred|last=Chauwa| date=2016-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161206221127/https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/|archive-date=December 6, 2016}}</ref> – † [[25. november]] [[1997]]) malavijski politik, ki je bil vodja Malavija od leta 1964 do 1994. Bil je predsednik vlade od osamosvojitve leta 1964 do 1966, ko je bil Malavi del dominija/Commonwealtha.<ref>{{Cite web |title=Hastings Kamuzu Banda - National Portrait Gallery |url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp62564/hastings-kamuzu-banda |access-date=2023-07-13 |website=www.npg.org.uk |language=en}}</ref> Leta 1966 je država postala republika in posledično je postal njen prvi predsednik, ki je vladal do svojega poraza leta 1994. Potem ko je večino svoje izobrazbe iz [[etnografija|etnografije]], [[jezikoslovje|jezikoslovja]], [[zgodovina|zgodovine]] in [[medicina|medicine]] prejel v tujini, se je Banda vrnil v [[Njasaland]], da bi govoril proti [[kolonializem|kolonializmu]] in se zavzemal za neodvisnost od Združenega kraljestva. Uradno je bil imenovan za predsednika vlade Njasalanda in leta 1964 državo popeljal do osamosvojitve.<ref>{{cite news|last=Louis Ea Moyston|title=Howell: man of heroic proportions|url=http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|access-date=17 October 2010|newspaper=Jamaica Observer|date=16 October 2010|archive-date=29 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200129155656/http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|url-status=dead}}</ref> Dve leti pozneje je [[Malavi]] razglasil za republiko, sam pa je bil prvi predsednik. Utrdil je oblast in kasneje Malavi razglasil za enopartijsko državo pod okriljem Malavijske kongresne stranke (MCP). Leta 1970 je MCP Bando imenovala za dosmrtnega predsednika stranke. Leta 1971 je postal dosmrtni predsednik Malavija. Kot priznani protikomunistični voditelj v Afriki je med [[hladna vojna|hladno vojno]] prejemal podporo zahodnega bloka.<ref>Owen J. M. Kalinga (2012). ''Historical Dictionary of Malawi'', Fourth Edition, p. 12</ref> Na splošno je podpiral pravice žensk, izboljšal infrastrukturo države in vzdrževal dober izobraževalni sistem v primerjavi z drugimi afriškimi državami.<ref>{{Cite book|last=Rotberg |first=Robert I. |date=2023-01-19 |chapter=The Hijacking of Malawi: Banda's Uptight Despotism |url=https://academic.oup.com/book/45388/chapter/389336602 |language=en |doi=10.1093/oso/9780197674208.003.0004|title= Overcoming the Oppressors: White and Black in Southern Africa}}</ref> Vendar je Banda predsedoval enemu najbolj represivnih režimov v Afriki, obdobju, v katerem so politične nasprotnike redno mučili in umorili.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Hastings-Kamuzu-Banda|title=Hastings Kamuzu Banda &#124; president of Malawi|website=Encyclopedia Britannica|access-date=23 May 2019}}</ref><ref name="The cult of Hastings Banda">{{Cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|title=The cult of Hastings Banda takes hold|access-date=23 May 2019|newspaper=The Globe and Mail|first=Geoffrey|last=York|date=20 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250313012454/https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|archive-date= March 13, 2025}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://academic.oup.com/afraf/article/97/387/231/16549|first=John|last=Mccracken|date=1 April 1998|journal=African Affairs|volume=97|issue=387|pages=231–249|access-date=23 May 2019|via=academic.oup.com|doi=10.1093/oxfordjournals.afraf.a007927|title=Democracy and Nationalism in Historical Perspective: The Case of Malawi|url-access=subscription}}</ref> Skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih, mučenih in zaprtih brez sojenja vsaj 6000 ljudi.<ref name="LATimes">{{cite news|last=Drogin|first= Bob|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|title=Malawi Tries Ex-Dictator in Murder : Africa: Aging autocrat is one of few among continent's tyrants to face justice for regime's abuses|newspaper=Los Angeles Times|date=21 May 1995|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250327160516/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|archive-date=March 27, 2025}}</ref> Po eni oceni je bilo med njegovo vladavino ubitih kar 18.000 ljudi.<ref>''Denver Rocky Mountain News'', 17 May 1994.</ref><ref>''Dallas Morning News'', 3 December 1997.</ref> Njegova vladavina je bila označena kot »zelo represivna avtokracija«.<ref>{{Cite book|last1=Geddes|first1=Barbara|title=How Dictatorships Work|last2=Wright|first2=Joseph|last3=Frantz|first3=Erica|date=2018|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-316-33618-2|pages=70|doi=10.1017/9781316336182|s2cid=226899229}}</ref> Banda je bil deležen kritik tudi zaradi vzdrževanja polnih diplomatskih odnosov z vlado [[apartheid]]a v Južni Afriki. Leta 1993 se je sredi vse večjega domačega in mednarodnega pritiska strinjal z izvedbo referenduma, ki je končal enopartijski sistem. Kmalu zatem je posebna skupščina končala njegov dosmrtni predsedniški mandat in mu odvzela večino pooblastil. Banda je kandidiral za predsednika na demokratičnih volitvah, ki so sledile, a je bil poražen. Umrl je v Južni Afriki leta 1997. == Zgodnje življenje == Kamuzu Banda se je rodil kot Akim Kamnkhvala Mtunthama Banda blizu Kasunga v Malaviju (takrat Britanska Srednja Afrika) Mphonongu Bandi in Akupingamnjami Phiri. Njegov datum rojstva ni znan, saj se je zgodil, ko ni bilo dokumentacije o rojstni registraciji, vendar je Banda sam pogosto navajal svoj datum rojstva kot 14. maj 1906. Kasneje, ko mu je prijatelj dr. Donal Brody predstavil dokaze o določenih plemenskih običajih, je Banda dejal: "Nihče ne ve ure, datuma, meseca ali leta, ko sem se rodil, čeprav zdaj sprejemam dokaze, ki mi jih dajete – marec ali april 1898."<ref name="Brody">{{cite web|last=Brody|first=Donal|title=Conversations with Kamuzu: The Life and Times of Dr. H. Kamuzu Banda|year=2000|url=https://www.scribd.com/doc/7693584/Dr-Banda-Biography1}}</ref> Zapustil je vaško šolo blizu Mtunthame in se odpravil k starim staršem po materini strani ter obiskoval osnovno šolo Chajamba v Chikondvi. Leta 1908 se je preselil na misijonsko postajo Chilanga in bil leta 1910 krščen.<ref>{{cite book |last=M. Kalinga |first=Owen J. |date=2012 |title=Historical Dictionary of Malawi |url=https://books.google.com/books?id=FuXPkCVjzasC&q=chikondwa+banda+malawi+historical+dictionary&pg=PA43 |publisher=Rowman & Littlefield |pages=43–44 |isbn=9780810859616 }}</ref> Ime Kamnkhvala, ki pomeni »majhno zdravilo«, je bilo nadomeščeno s Kamuzu, kar pomeni »majhna korenina«. Ime Kamuzu je dobil, ker je bil spočet, potem ko je zdravilec njegovi materi dal koreninska zelišča za zdravljenje neplodnosti.<ref name=indobt/> Krščansko ime Hastings je prevzel, potem ko ga je leta 1910 v Škotski cerkvi krstil dr. George Prentice, Škot in se poimenoval po Johnu Hastingsu, škotskem misijonarju, ki je deloval v bližini njegove vasi in ga je občudoval. Predpono »zdravnik« si je prislužil z izobrazbo.<ref name=indobt/> Okoli leta 1915–16 je peš odšel od doma s Hanockom Msokera Phirijem, stricem, ki je bil učitelj v bližnji misijonski šoli Livingstonia, v Hartley v [[Južna Rodezija|Južni Rodeziji]] (danes Chegutu, [[Zimbabve]]). Želel se je vpisati na Škotski prezbiterijanski misijonski inštitut Lovedale v Južni Afriki, vendar je 8. razred izobrazbe zaključil drugje. Leta 1917 se je peš odpravil v [[Johannesburg]] v Južni Afriki. Več let je delal v rudniku Witwatersrand Deep Mine na grebenu [[Transvaal]]. V tem času je spoznal škofa Williama Tecumseha Vernona iz Afriške metodistične episkopalne cerkve (AME), ki mu je ponudil plačilo šolnine na metodistični šoli v Združenih državah Amerike, če si bo lahko sam plačal pot. Leta 1925 je odšel v [[New York]]. == Življenje v tujini (1925–1958) == === Združene države Amerike === [[File:Young Dr Banda.jpg|thumb|Mladi Hastings Banda|left|250px]] Banda je študiral na srednješolskem oddelku Wilberforce Institute, afroameriškega kolidža AME (člana AME), danes znanega kot Central State University, v Wilberforceu v Ohiu, in leta 1928ref name="Cosmopolitan Malawian">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|title=Man in the News; Cosmopolitan Malawian; Hastings Kamuzu Banda|newspaper=The New York Times|date=9 September 1964|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210702222528/https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|archive-date=July 2, 2021}}</ref> diplomiral. Ker mu je prenehala finančna podpora, je Banda zaslužil nekaj denarja z govori, ki jih je organiziral ganski pedagog Kwegyir Aggrey, ki ga je spoznal v Južni Afriki. Ko je govoril na srečanju kluba Kiwanis, je spoznal dr. Heralda, s čimer se je vpisal na predšolski študij medicine na univerzi Indiana. V Bloomingtonu je napisal več esejev o svojem domačem [[Ljudstvo Čeva|plemenu Čeva]] za folklorista Stitha Thompsona, ki ga je predstavil Edwardu Sapirju, antropologu na Univerzi v Chicagu, kamor se je po štirih semestrih prepisal. Med svojim bivanjem tam je sodeloval z afroameriškim antropologom in jezikoslovcem Markom Hanno Watkinsom in mu posredoval informacije o svojem maternem jeziku, čevščini. To je privedlo do objave slovnice tega jezika.<ref>{{Cite journal|journal=Language|volume=13|issue=2|pages=5–158|language=en|jstor = 522167|last1 = Watkins|first1 = Mark Hanna|title=A Grammar of Chichewa: A Bantu Language of British Central Africa|year=1937|doi=10.2307/522167}}</ref> V Chicagu je živel pri Afroameričanki Corinni Saunders. Diplomiral je iz zgodovine in leta 1931 diplomiral iz filozofije (B.Phil.). V tem času je užival finančno podporo gospe Smith, katere mož Douglas Smith je obogatel s patentiranimi zdravili in zobno pasto Pepsodent ter je bil član upravnega odbora Eastman Kodak. Nato je, še vedno s finančno podporo teh in drugih dobrotnikov (vključno z Walterjem B. Stephensonom iz podjetja Delta Electric Company), študiral medicino na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju,<ref name="independent.co.uk1">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220509/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-date=9 May 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=A Classic Dictator |website=Independent.co.uk|date=8 October 1995}}</ref> kjer je leta 1937 diplomiral iz medicine.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Dr._Hastings_Kamuzu_Banda%E2%80%99s_1937_Tennessee_Medical_License.jpg&oldid=817627979] Banda je postal drugi Malavijec z medicinsko diplomo, po Danielu Sharpeju Malekebuju. Med študijem na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju se je Banda leta 1934 poročil z Robertine Edmonds.<ref>{{Cite web |last=Mbughuni |first=Azariah |date=8 October 2023 |title=Dr. Hastings Kamuzu Banda Married Robertine Edmonds in the United States in 1934 |url=https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1 |website=United Africa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240105125120/https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1|archive-date=January 5, 2024}}</ref> === Združeno kraljestvo === Za opravljanje zdravniške prakse na ozemlju [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] pa je moral Banda pridobiti še drugo medicinsko diplomo. Obiskoval je Univerzo v Edinburghu<ref name="Cosmopolitan Malawian" /> in leta 1941 prejel škotsko trojno skupno diplomo (z dodatnimi nazivi LRCP(Edin), LRCS(Edin) in LRCPSG). Njegov študij je financirala vlada Njasalanda s štipendijami v višini 300 funtov na leto (da bi se tja lažje vrnil kot zdravnik) in škotska cerkev; nobeden od teh dobrotnikov ni vedel za drugega. (O tem obstajajo nasprotujoča si poročila. Morda ga je še vedno financirala gospa Smith.) Ko se je vpisal na tečaje tropskih bolezni v Liverpoolu, mu je vlada Njasalanda ukinila štipendijo. Liverpool je bil prisiljen zapustiti, ko je iz razlogov vesti zavrnil vpoklic v vojaški zdravnik.<ref name=indobt/> Postal je tudi starešina župnije v škotski cerkvi. Med letoma 1941 in 1945 je delal kot zdravnik v North Shieldsu blizu Newcastla upon Tyne. V tistem času je bil najemnik gospe Amy Walton v Alma Placeu v North Shieldsu in ji je vsako leto pošiljal božično voščilnico vse do njene smrti v poznih 1960-ih. Leta 1944 je spoznal Merene French, snaho ene od svojih pacientk, in z njo začel razmerje.<ref>{{cite web|url=http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|title=Hastings Banda and his English Mistress|first=Dick |last=Weindling |author2= Marianne Colloms|website=History of Kilburn and West Hampstead|date=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250221092029/http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|archive-date=February 21, 2025}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ustanovil ordinacijo v londonskem predmestju Kilburn in postal politično aktiven, ko se je pridružil laburistični stranki in Fabianovemu kolonialnemu uradu, ki je bil ustanovljen leta 1940.<ref>{{cite web|url=http://www.bodley.ox.ac.uk/dept/scwmss/wmss/online/blcas/fabian-cb.html|title=Commonwealth and African Studies Bodleian Library|publisher=Bodleian Library, Oxford University}}</ref> Banda se je leta 1945 preselil v [[London]] in kupil ordinacijo v severnolondonskem predmestju Harlesden. Leta 1945 je na pobudo poglavarja Mvaseja iz Kasunguja, s katerim se je leta 1939 srečal v Angliji, in drugih politično aktivnih Malavijcev zastopal Afriški kongres Njasalanda na petem vseafriškem kongresu v Manchestru. Te konference sta se udeležila tudi druga bodoča afriška voditelja, [[Jomo Kenyatta]] in [[Kwame Nkrumah]].<ref>{{Cite book |last1=Adi |first1=Hakim |url=https://books.google.com/books?id=W7mfAAAAMAAJ |title=The 1945 Manchester Pan-African Congress Revisited |last2=Sherwood |first2=Marika |date=1995 |publisher=New Beacon Books |isbn=978-1-873201-12-1 |language=en}}</ref> S pomočjo naklonjenih Britancev je v imenu kongresa lobiral tudi v Londonu. === Federacija Rodezije in Nyasalanda ter selitev v Gano === Banda je aktivno nasprotoval prizadevanjem sira Roya Welenskega, politika v Severni Rodeziji, da bi ustanovil federacijo med Južno in Severno Rodezijo z Njasalandom, kar se je balo, da bi povzročilo nadaljnje odvzemanje pravic črncem iz Njasalanda. Federacija, ki jo je imel za "neumno", je bila ustanovljena leta 1953. Z nekaj navdušenja se je govorilo, da se bo leta 1951 vrnil v Njasaland, vendar se je namesto tega preselil na Zlato obalo v Zahodni Afriki. Tja je odšel deloma zaradi škandala, v katerega je bila vpletena njegova receptorka v Harlesdenu, Merene French (gospa French); kljub poročilom, da je zanosila z njegovim otrokom, to ni bilo nikoli potrjeno. Banda je bil naveden kot sotoženec v ločitvi g. Frencha in obtožen prešuštva z gospo French. Sledila je Bandi v Zahodno Afriko, vendar ni hotel imeti ničesar več z njo. Umrla je leta 1976.<ref name="Kalinga">{{cite book|last=Kalinga |first=Owen |title=Historical Dictionary of Malawi |publisher=Scarecrow Press |edition=4th |page=174 |isbn=978-0810859616 |date=2012 }}</ref> === Poziv k vrnitvi domov === Več vplivnih voditeljev kongresa, vključno s Henryjem Chipemberom, Kanyamo Chiumejem, Dunduzujem Chisizo in T.D.T. Bando (ni sorodnik), ga je prosilo, naj se vrne v Njasaland in prevzame vodstvo njihovega cilja. Delegacija, poslana v Združeno kraljestvo, se je z Bando sestala v pristanišču Liverpool, kjer se je dogovarjal za vrnitev v Gano. Strinjal se je z vrnitvijo, vendar je prosil za nekaj časa, da uredi nekaj zasebnih zadev. Delegacija se je vrnila brez njega in začela pripravljati na njegovo skorajšnjo vrnitev. Po dveh neuspešnih poskusih, vključno s prepirom med policijo in afriško množico, ki je grozila, da bo napadla letalo BOAC, za katerega se je govorilo, da je prevažal dr. Bando na letališču Chileka, se je Banda končno pojavil 6. julija 1958<ref name="independent.co.uk1"/> po približno 42-letni odsotnosti. Avgusta je bil v zalivu Nkhata razglašen za voditelja kongresa. == Vrnitev v Njasaland == Kmalu je začel potovati po državi, govoriti proti Srednjeafriški federaciji (znani tudi kot Federacija Rodezije in Njasalanda) in pozivati ​​njene državljane, naj postanejo člani stranke.<ref name="historyworld.net">{{cite web|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48 |title=History of Malawi |publisher=Historyworld.net |date=31 December 1963 |access-date=12 May 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021144716/http://historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48|archive-date=October 21, 2012}}</ref> Domnevno je bil v svojem rodnem jeziku čičevščini tako izven vaje, da je potreboval tolmača, vlogo, ki jo je očitno opravljal John Msonthi in kasneje John Tembo, ki mu je ostal blizu večino kariere.<ref>[https://books.google.com/books?id=X6dyAAAAMAAJ&q=%22a+Chewa+with+a+good+grasp%22 ''Kamuzu Banda of Malawi: A Study in Promise, Power, and Paralysis (Malawi Under Dr Banda) (1961 to 1993)''], John Lloyd Lwanda, Dudu Nsomba Publications, 1993, p. 278</ref> Povsod, kjer je govoril, so ga sprejeli z navdušenjem, odpor proti imperializmu pa je med Malavijci postal vse pogostejši. Do februarja 1959 so razmere postale tako resne, da so rodezijske čete priletele, da bi pomagale vzdrževati red, in razglasile so izredne razmere. 3. marca je bil Banda skupaj s stotinami drugih Afričanov aretiran med ''Operacijo Sunrise''. Zaprli so ga v Gvelu (danes Gveru) v Južni Rodeziji (danes Zimbabve),<ref>Attorney General v Malawi Congress Party & Ors. (Civil Appeal 22 of 1996) [1997] MWSC 1 (30 January 1997)</ref> vodstvo Malavijske kongresne stranke (Nyasalandski afriški kongres pod novim imenom) pa je začasno prevzel Orton Chirwa, ki je bil iz zapora izpuščen avgusta 1959. === Izpustitev iz zapora in pot do neodvisnosti === Medtem se je razpoloženje v Veliki Britaniji zaradi pritiska kolonij že dolgo gibalo proti dekolonizaciji. Banda je bil izpuščen iz zapora aprila 1960 in skoraj takoj povabljen v London na pogovore, katerih cilj je bil doseči neodvisnost. Volitve so bile avgusta 1961. Medtem ko je bil Banda tehnično imenovan za ministra za zemljišča, naravne vire in lokalno samoupravo, je dejansko postal predsednik vlade Njasalanda – naziv, ki mu je bil uradno podeljen 1. februarja 1963. On in njegovi kolegi ministri iz MCP so hitro razširili srednješolsko izobraževanje, reformirali tako imenovana sodišča za domorodce, odpravili nekatere kolonialne kmetijske tarife in izvedli druge reforme. Decembra 1962 se je britanski državni sekretar za afriške zadeve R. A. Butler v bistvu strinjal s koncem federacije. Banda je sam izbral ime »Malavi« za nekdanjo Njasaland; na starem francoskem zemljevidu ga je videl kot ime »jezera Maravi« v deželi Bororov in všeč mu je bil zvok in videz besede kot »Malaji«.<ref>[https://www.google.co.uk/search?tbm=bks&hl=en&q=%22Lake+Maravi+on+an+old+French+map%22 New encyclopedia of Africa], Volume 1, John Middleton, Joseph Calder Miller, Thomson/Gale, 2008, p. 215</ref> 6. julija 1964, natanko šest let po Bandovi vrnitvi v državo, je Njasaland pridobil neodvisnost in se preimenoval v Malavi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20030508010815/http://www.giles.34sp.com/where.htm Information on Banda's fortune] *[https://web.archive.org/web/20050728113010/http://www.greatepicbooks.com/banda.html Official Biography of Kamuzu Banda] *[https://web.archive.org/web/20080921110635/http://www.politicalarticles.net/blog/2008/09/15/african-dictators-kamuzu-banda-the-control-freak/ Kamuzu Banda: The Control Freak] [[Kategorija:Predsedniki Malavija]] [[Kategorija:Malavijski zdravniki]] [[Kategorija:Malavijski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] [[Category:Kategorija:Častni vitezi velikega križa reda Bath]] g61jhumapyk3dlt2z2gsm4rfpv54di4 6705146 6705145 2026-07-01T12:07:04Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6705146 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = njegova ekselenca Ngvazi | name = Hastings Kamuzu Banda | order = 1. [[predsednik Malavija]] | image = File:Dr HK Banda, first president of Malawi.jpg | caption = | vice_president = | term_start = 6. julij 1966 | term_end = 24. maj 1994 | predecessor = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] <br /><small>kot kraljica Malavija</small> | order2 = predsednik vlade Malavija | term_start2 = 6, julij 1964 | term_end2 = 6. julij 1966 | predecessor2 = ''Post established'' | successor2 = Sam kot predsednik | monarch2 = [[Elizabeta II.]] | governor-general2 = Sir Glyn Smallwood Jones | successor = Bakili Muluzi | birth_name = Akim Kamnkhwala Mtunthama Banda | birth_date = ok. [[1898]] ali [[1906]] | birth_place = [[Kasungu]], [[Britanska centralna Afrika]]<br /><small>(sedaj [[Kasungu]], [[Malavi]])</small> | death_date = [[25. november]] [[1997]] (star 91–99) | death_place = [[Johannesburg]], Gauteng, [[Južna Afrika]] | resting_place = [[Kamuzujev mavzolej]] | spouse = Robertine Edmonds (m. 1934) | alma_mater = Univerza v Chicagu]]<br />Central State University<br />Indiana University<br />Meharry Medical College<br />Univerza v Edinburghu | blank1 = Religija | data1 = [[Prezbiterijanstvo]] (Škotska cerkev) | party = Malavijska kongresna stranka }} '''Hastings Kamuzu Banda''' (ok. *[[1898]] ali [[1906]]<ref>{{Cite web | url=http://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/ | title=Family, nation celebrate Kamuzu's life |first=Meekness|last= Simfukwe|work= The Nation Online|date=14 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240113124937/https://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/|archive-date=January 13, 2024}}</ref><ref name=indobt>{{Cite web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250321162929/https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|archive-date=March 21, 2025|date=2011-10-23|title=Obituary: Dr Hastings Banda|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|access-date=2021-04-29|website=The Independent|language=en}}</ref><ref>{{Cite web | url=https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/ | title=MCP, family celebrate Kamuzu's life: Chakwera to champion for rebuilding of party headquarters|work=Nyasa Times|first=Alfred|last=Chauwa| date=2016-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161206221127/https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/|archive-date=December 6, 2016}}</ref> – † [[25. november]] [[1997]]) malavijski politik, ki je bil vodja Malavija od leta 1964 do 1994. Bil je predsednik vlade od osamosvojitve leta 1964 do 1966, ko je bil Malavi del dominija/Commonwealtha.<ref>{{Cite web |title=Hastings Kamuzu Banda - National Portrait Gallery |url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp62564/hastings-kamuzu-banda |access-date=2023-07-13 |website=www.npg.org.uk |language=en}}</ref> Leta 1966 je država postala republika in posledično je postal njen prvi predsednik, ki je vladal do svojega poraza leta 1994. Potem ko je večino svoje izobrazbe iz [[etnografija|etnografije]], [[jezikoslovje|jezikoslovja]], [[zgodovina|zgodovine]] in [[medicina|medicine]] prejel v tujini, se je Banda vrnil v [[Njasaland]], da bi govoril proti [[kolonializem|kolonializmu]] in se zavzemal za neodvisnost od Združenega kraljestva. Uradno je bil imenovan za predsednika vlade Njasalanda in leta 1964 državo popeljal do osamosvojitve.<ref>{{cite news|last=Louis Ea Moyston|title=Howell: man of heroic proportions|url=http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|access-date=17 October 2010|newspaper=Jamaica Observer|date=16 October 2010|archive-date=29 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200129155656/http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|url-status=dead}}</ref> Dve leti pozneje je [[Malavi]] razglasil za republiko, sam pa je bil prvi predsednik. Utrdil je oblast in kasneje Malavi razglasil za enopartijsko državo pod okriljem Malavijske kongresne stranke (MCP). Leta 1970 je MCP Bando imenovala za dosmrtnega predsednika stranke. Leta 1971 je postal dosmrtni predsednik Malavija. Kot priznani protikomunistični voditelj v Afriki je med [[hladna vojna|hladno vojno]] prejemal podporo zahodnega bloka.<ref>Owen J. M. Kalinga (2012). ''Historical Dictionary of Malawi'', Fourth Edition, p. 12</ref> Na splošno je podpiral pravice žensk, izboljšal infrastrukturo države in vzdrževal dober izobraževalni sistem v primerjavi z drugimi afriškimi državami.<ref>{{Cite book|last=Rotberg |first=Robert I. |date=2023-01-19 |chapter=The Hijacking of Malawi: Banda's Uptight Despotism |url=https://academic.oup.com/book/45388/chapter/389336602 |language=en |doi=10.1093/oso/9780197674208.003.0004|title= Overcoming the Oppressors: White and Black in Southern Africa}}</ref> Vendar je Banda predsedoval enemu najbolj represivnih režimov v Afriki, obdobju, v katerem so politične nasprotnike redno mučili in umorili.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Hastings-Kamuzu-Banda|title=Hastings Kamuzu Banda &#124; president of Malawi|website=Encyclopedia Britannica|access-date=23 May 2019}}</ref><ref name="The cult of Hastings Banda">{{Cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|title=The cult of Hastings Banda takes hold|access-date=23 May 2019|newspaper=The Globe and Mail|first=Geoffrey|last=York|date=20 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250313012454/https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|archive-date= March 13, 2025}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://academic.oup.com/afraf/article/97/387/231/16549|first=John|last=Mccracken|date=1 April 1998|journal=African Affairs|volume=97|issue=387|pages=231–249|access-date=23 May 2019|via=academic.oup.com|doi=10.1093/oxfordjournals.afraf.a007927|title=Democracy and Nationalism in Historical Perspective: The Case of Malawi|url-access=subscription}}</ref> Skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih, mučenih in zaprtih brez sojenja vsaj 6000 ljudi.<ref name="LATimes">{{cite news|last=Drogin|first= Bob|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|title=Malawi Tries Ex-Dictator in Murder : Africa: Aging autocrat is one of few among continent's tyrants to face justice for regime's abuses|newspaper=Los Angeles Times|date=21 May 1995|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250327160516/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|archive-date=March 27, 2025}}</ref> Po eni oceni je bilo med njegovo vladavino ubitih kar 18.000 ljudi.<ref>''Denver Rocky Mountain News'', 17 May 1994.</ref><ref>''Dallas Morning News'', 3 December 1997.</ref> Njegova vladavina je bila označena kot »zelo represivna avtokracija«.<ref>{{Cite book|last1=Geddes|first1=Barbara|title=How Dictatorships Work|last2=Wright|first2=Joseph|last3=Frantz|first3=Erica|date=2018|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-316-33618-2|pages=70|doi=10.1017/9781316336182|s2cid=226899229}}</ref> Banda je bil deležen kritik tudi zaradi vzdrževanja polnih diplomatskih odnosov z vlado [[apartheid]]a v Južni Afriki. Leta 1993 se je sredi vse večjega domačega in mednarodnega pritiska strinjal z izvedbo referenduma, ki je končal enopartijski sistem. Kmalu zatem je posebna skupščina končala njegov dosmrtni predsedniški mandat in mu odvzela večino pooblastil. Banda je kandidiral za predsednika na demokratičnih volitvah, ki so sledile, a je bil poražen. Umrl je v Južni Afriki leta 1997. == Zgodnje življenje == Kamuzu Banda se je rodil kot Akim Kamnkhvala Mtunthama Banda blizu Kasunga v Malaviju (takrat Britanska Srednja Afrika) Mphonongu Bandi in Akupingamnjami Phiri. Njegov datum rojstva ni znan, saj se je zgodil, ko ni bilo dokumentacije o rojstni registraciji, vendar je Banda sam pogosto navajal svoj datum rojstva kot 14. maj 1906. Kasneje, ko mu je prijatelj dr. Donal Brody predstavil dokaze o določenih plemenskih običajih, je Banda dejal: "Nihče ne ve ure, datuma, meseca ali leta, ko sem se rodil, čeprav zdaj sprejemam dokaze, ki mi jih dajete – marec ali april 1898."<ref name="Brody">{{cite web|last=Brody|first=Donal|title=Conversations with Kamuzu: The Life and Times of Dr. H. Kamuzu Banda|year=2000|url=https://www.scribd.com/doc/7693584/Dr-Banda-Biography1}}</ref> Zapustil je vaško šolo blizu Mtunthame in se odpravil k starim staršem po materini strani ter obiskoval osnovno šolo Chajamba v Chikondvi. Leta 1908 se je preselil na misijonsko postajo Chilanga in bil leta 1910 krščen.<ref>{{cite book |last=M. Kalinga |first=Owen J. |date=2012 |title=Historical Dictionary of Malawi |url=https://books.google.com/books?id=FuXPkCVjzasC&q=chikondwa+banda+malawi+historical+dictionary&pg=PA43 |publisher=Rowman & Littlefield |pages=43–44 |isbn=9780810859616 }}</ref> Ime Kamnkhvala, ki pomeni »majhno zdravilo«, je bilo nadomeščeno s Kamuzu, kar pomeni »majhna korenina«. Ime Kamuzu je dobil, ker je bil spočet, potem ko je zdravilec njegovi materi dal koreninska zelišča za zdravljenje neplodnosti.<ref name=indobt/> Krščansko ime Hastings je prevzel, potem ko ga je leta 1910 v Škotski cerkvi krstil dr. George Prentice, Škot in se poimenoval po Johnu Hastingsu, škotskem misijonarju, ki je deloval v bližini njegove vasi in ga je občudoval. Predpono »zdravnik« si je prislužil z izobrazbo.<ref name=indobt/> Okoli leta 1915–16 je peš odšel od doma s Hanockom Msokera Phirijem, stricem, ki je bil učitelj v bližnji misijonski šoli Livingstonia, v Hartley v [[Južna Rodezija|Južni Rodeziji]] (danes Chegutu, [[Zimbabve]]). Želel se je vpisati na Škotski prezbiterijanski misijonski inštitut Lovedale v Južni Afriki, vendar je 8. razred izobrazbe zaključil drugje. Leta 1917 se je peš odpravil v [[Johannesburg]] v Južni Afriki. Več let je delal v rudniku Witwatersrand Deep Mine na grebenu [[Transvaal]]. V tem času je spoznal škofa Williama Tecumseha Vernona iz Afriške metodistične episkopalne cerkve (AME), ki mu je ponudil plačilo šolnine na metodistični šoli v Združenih državah Amerike, če si bo lahko sam plačal pot. Leta 1925 je odšel v [[New York]]. == Življenje v tujini (1925–1958) == === Združene države Amerike === [[File:Young Dr Banda.jpg|thumb|Mladi Hastings Banda|left|250px]] Banda je študiral na srednješolskem oddelku Wilberforce Institute, afroameriškega kolidža AME (člana AME), danes znanega kot Central State University, v Wilberforceu v Ohiu, in leta 1928ref name="Cosmopolitan Malawian">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|title=Man in the News; Cosmopolitan Malawian; Hastings Kamuzu Banda|newspaper=The New York Times|date=9 September 1964|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210702222528/https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|archive-date=July 2, 2021}}</ref> diplomiral. Ker mu je prenehala finančna podpora, je Banda zaslužil nekaj denarja z govori, ki jih je organiziral ganski pedagog Kwegyir Aggrey, ki ga je spoznal v Južni Afriki. Ko je govoril na srečanju kluba Kiwanis, je spoznal dr. Heralda, s čimer se je vpisal na predšolski študij medicine na univerzi Indiana. V Bloomingtonu je napisal več esejev o svojem domačem [[Ljudstvo Čeva|plemenu Čeva]] za folklorista Stitha Thompsona, ki ga je predstavil Edwardu Sapirju, antropologu na Univerzi v Chicagu, kamor se je po štirih semestrih prepisal. Med svojim bivanjem tam je sodeloval z afroameriškim antropologom in jezikoslovcem Markom Hanno Watkinsom in mu posredoval informacije o svojem maternem jeziku, čevščini. To je privedlo do objave slovnice tega jezika.<ref>{{Cite journal|journal=Language|volume=13|issue=2|pages=5–158|language=en|jstor = 522167|last1 = Watkins|first1 = Mark Hanna|title=A Grammar of Chichewa: A Bantu Language of British Central Africa|year=1937|doi=10.2307/522167}}</ref> V Chicagu je živel pri Afroameričanki Corinni Saunders. Diplomiral je iz zgodovine in leta 1931 diplomiral iz filozofije (B.Phil.). V tem času je užival finančno podporo gospe Smith, katere mož Douglas Smith je obogatel s patentiranimi zdravili in zobno pasto Pepsodent ter je bil član upravnega odbora Eastman Kodak. Nato je, še vedno s finančno podporo teh in drugih dobrotnikov (vključno z Walterjem B. Stephensonom iz podjetja Delta Electric Company), študiral medicino na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju,<ref name="independent.co.uk1">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220509/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-date=9 May 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=A Classic Dictator |website=Independent.co.uk|date=8 October 1995}}</ref> kjer je leta 1937 diplomiral iz medicine.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Dr._Hastings_Kamuzu_Banda%E2%80%99s_1937_Tennessee_Medical_License.jpg&oldid=817627979] Banda je postal drugi Malavijec z medicinsko diplomo, po Danielu Sharpeju Malekebuju. Med študijem na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju se je Banda leta 1934 poročil z Robertine Edmonds.<ref>{{Cite web |last=Mbughuni |first=Azariah |date=8 October 2023 |title=Dr. Hastings Kamuzu Banda Married Robertine Edmonds in the United States in 1934 |url=https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1 |website=United Africa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240105125120/https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1|archive-date=January 5, 2024}}</ref> === Združeno kraljestvo === Za opravljanje zdravniške prakse na ozemlju [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] pa je moral Banda pridobiti še drugo medicinsko diplomo. Obiskoval je Univerzo v Edinburghu<ref name="Cosmopolitan Malawian" /> in leta 1941 prejel škotsko trojno skupno diplomo (z dodatnimi nazivi LRCP(Edin), LRCS(Edin) in LRCPSG). Njegov študij je financirala vlada Njasalanda s štipendijami v višini 300 funtov na leto (da bi se tja lažje vrnil kot zdravnik) in škotska cerkev; nobeden od teh dobrotnikov ni vedel za drugega. (O tem obstajajo nasprotujoča si poročila. Morda ga je še vedno financirala gospa Smith.) Ko se je vpisal na tečaje tropskih bolezni v Liverpoolu, mu je vlada Njasalanda ukinila štipendijo. Liverpool je bil prisiljen zapustiti, ko je iz razlogov vesti zavrnil vpoklic v vojaški zdravnik.<ref name=indobt/> Postal je tudi starešina župnije v škotski cerkvi. Med letoma 1941 in 1945 je delal kot zdravnik v North Shieldsu blizu Newcastla upon Tyne. V tistem času je bil najemnik gospe Amy Walton v Alma Placeu v North Shieldsu in ji je vsako leto pošiljal božično voščilnico vse do njene smrti v poznih 1960-ih. Leta 1944 je spoznal Merene French, snaho ene od svojih pacientk, in z njo začel razmerje.<ref>{{cite web|url=http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|title=Hastings Banda and his English Mistress|first=Dick |last=Weindling |author2= Marianne Colloms|website=History of Kilburn and West Hampstead|date=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250221092029/http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|archive-date=February 21, 2025}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ustanovil ordinacijo v londonskem predmestju Kilburn in postal politično aktiven, ko se je pridružil laburistični stranki in Fabianovemu kolonialnemu uradu, ki je bil ustanovljen leta 1940.<ref>{{cite web|url=http://www.bodley.ox.ac.uk/dept/scwmss/wmss/online/blcas/fabian-cb.html|title=Commonwealth and African Studies Bodleian Library|publisher=Bodleian Library, Oxford University}}</ref> Banda se je leta 1945 preselil v [[London]] in kupil ordinacijo v severnolondonskem predmestju Harlesden. Leta 1945 je na pobudo poglavarja Mvaseja iz Kasunguja, s katerim se je leta 1939 srečal v Angliji, in drugih politično aktivnih Malavijcev zastopal Afriški kongres Njasalanda na petem vseafriškem kongresu v Manchestru. Te konference sta se udeležila tudi druga bodoča afriška voditelja, [[Jomo Kenyatta]] in [[Kwame Nkrumah]].<ref>{{Cite book |last1=Adi |first1=Hakim |url=https://books.google.com/books?id=W7mfAAAAMAAJ |title=The 1945 Manchester Pan-African Congress Revisited |last2=Sherwood |first2=Marika |date=1995 |publisher=New Beacon Books |isbn=978-1-873201-12-1 |language=en}}</ref> S pomočjo naklonjenih Britancev je v imenu kongresa lobiral tudi v Londonu. === Federacija Rodezije in Nyasalanda ter selitev v Gano === Banda je aktivno nasprotoval prizadevanjem sira Roya Welenskega, politika v Severni Rodeziji, da bi ustanovil federacijo med Južno in Severno Rodezijo z Njasalandom, kar se je balo, da bi povzročilo nadaljnje odvzemanje pravic črncem iz Njasalanda. Federacija, ki jo je imel za "neumno", je bila ustanovljena leta 1953. Z nekaj navdušenja se je govorilo, da se bo leta 1951 vrnil v Njasaland, vendar se je namesto tega preselil na Zlato obalo v Zahodni Afriki. Tja je odšel deloma zaradi škandala, v katerega je bila vpletena njegova receptorka v Harlesdenu, Merene French (gospa French); kljub poročilom, da je zanosila z njegovim otrokom, to ni bilo nikoli potrjeno. Banda je bil naveden kot sotoženec v ločitvi g. Frencha in obtožen prešuštva z gospo French. Sledila je Bandi v Zahodno Afriko, vendar ni hotel imeti ničesar več z njo. Umrla je leta 1976.<ref name="Kalinga">{{cite book|last=Kalinga |first=Owen |title=Historical Dictionary of Malawi |publisher=Scarecrow Press |edition=4th |page=174 |isbn=978-0810859616 |date=2012 }}</ref> === Poziv k vrnitvi domov === Več vplivnih voditeljev kongresa, vključno s Henryjem Chipemberom, Kanyamo Chiumejem, Dunduzujem Chisizo in T.D.T. Bando (ni sorodnik), ga je prosilo, naj se vrne v Njasaland in prevzame vodstvo njihovega cilja. Delegacija, poslana v Združeno kraljestvo, se je z Bando sestala v pristanišču Liverpool, kjer se je dogovarjal za vrnitev v Gano. Strinjal se je z vrnitvijo, vendar je prosil za nekaj časa, da uredi nekaj zasebnih zadev. Delegacija se je vrnila brez njega in začela pripravljati na njegovo skorajšnjo vrnitev. Po dveh neuspešnih poskusih, vključno s prepirom med policijo in afriško množico, ki je grozila, da bo napadla letalo BOAC, za katerega se je govorilo, da je prevažal dr. Bando na letališču Chileka, se je Banda končno pojavil 6. julija 1958<ref name="independent.co.uk1"/> po približno 42-letni odsotnosti. Avgusta je bil v zalivu Nkhata razglašen za voditelja kongresa. == Vrnitev v Njasaland == Kmalu je začel potovati po državi, govoriti proti Srednjeafriški federaciji (znani tudi kot Federacija Rodezije in Njasalanda) in pozivati ​​njene državljane, naj postanejo člani stranke.<ref name="historyworld.net">{{cite web|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48 |title=History of Malawi |publisher=Historyworld.net |date=31 December 1963 |access-date=12 May 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021144716/http://historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48|archive-date=October 21, 2012}}</ref> Domnevno je bil v svojem rodnem jeziku čičevščini tako izven vaje, da je potreboval tolmača, vlogo, ki jo je očitno opravljal John Msonthi in kasneje John Tembo, ki mu je ostal blizu večino kariere.<ref>[https://books.google.com/books?id=X6dyAAAAMAAJ&q=%22a+Chewa+with+a+good+grasp%22 ''Kamuzu Banda of Malawi: A Study in Promise, Power, and Paralysis (Malawi Under Dr Banda) (1961 to 1993)''], John Lloyd Lwanda, Dudu Nsomba Publications, 1993, p. 278</ref> Povsod, kjer je govoril, so ga sprejeli z navdušenjem, odpor proti imperializmu pa je med Malavijci postal vse pogostejši. Do februarja 1959 so razmere postale tako resne, da so rodezijske čete priletele, da bi pomagale vzdrževati red, in razglasile so izredne razmere. 3. marca je bil Banda skupaj s stotinami drugih Afričanov aretiran med ''Operacijo Sunrise''. Zaprli so ga v Gvelu (danes Gveru) v Južni Rodeziji (danes Zimbabve),<ref>Attorney General v Malawi Congress Party & Ors. (Civil Appeal 22 of 1996) [1997] MWSC 1 (30 January 1997)</ref> vodstvo Malavijske kongresne stranke (Nyasalandski afriški kongres pod novim imenom) pa je začasno prevzel Orton Chirwa, ki je bil iz zapora izpuščen avgusta 1959. === Izpustitev iz zapora in pot do neodvisnosti === Medtem se je razpoloženje v Veliki Britaniji zaradi pritiska kolonij že dolgo gibalo proti dekolonizaciji. Banda je bil izpuščen iz zapora aprila 1960 in skoraj takoj povabljen v London na pogovore, katerih cilj je bil doseči neodvisnost. Volitve so bile avgusta 1961. Medtem ko je bil Banda tehnično imenovan za ministra za zemljišča, naravne vire in lokalno samoupravo, je dejansko postal predsednik vlade Njasalanda – naziv, ki mu je bil uradno podeljen 1. februarja 1963. On in njegovi kolegi ministri iz MCP so hitro razširili srednješolsko izobraževanje, reformirali tako imenovana sodišča za domorodce, odpravili nekatere kolonialne kmetijske tarife in izvedli druge reforme. Decembra 1962 se je britanski državni sekretar za afriške zadeve R. A. Butler v bistvu strinjal s koncem federacije. Banda je sam izbral ime »Malavi« za nekdanjo Njasaland; na starem francoskem zemljevidu ga je videl kot ime »jezera Maravi« v deželi Bororov in všeč mu je bil zvok in videz besede kot »Malaji«.<ref>[https://www.google.co.uk/search?tbm=bks&hl=en&q=%22Lake+Maravi+on+an+old+French+map%22 New encyclopedia of Africa], Volume 1, John Middleton, Joseph Calder Miller, Thomson/Gale, 2008, p. 215</ref> 6. julija 1964, natanko šest let po Bandovi vrnitvi v državo, je Njasaland pridobil neodvisnost in se preimenoval v Malavi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20030508010815/http://www.giles.34sp.com/where.htm Information on Banda's fortune] *[https://web.archive.org/web/20050728113010/http://www.greatepicbooks.com/banda.html Official Biography of Kamuzu Banda] *[https://web.archive.org/web/20080921110635/http://www.politicalarticles.net/blog/2008/09/15/african-dictators-kamuzu-banda-the-control-freak/ Kamuzu Banda: The Control Freak] [[Kategorija:Predsedniki Malavija]] [[Kategorija:Malavijski zdravniki]] [[Kategorija:Malavijski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] [[Category:Častni vitezi velikega križa reda Bath]] drkeo0ib8uhagz24z3ou09ndyww6wkb 6705147 6705146 2026-07-01T12:09:01Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6705147 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = njegova ekselenca Ngvazi | name = Hastings Kamuzu Banda | order = 1. [[predsednik Malavija]] | image = File:Dr HK Banda, first president of Malawi.jpg | caption = | vice_president = | term_start = 6. julij 1966 | term_end = 24. maj 1994 | predecessor = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] <br /><small>kot kraljica Malavija</small> | order2 = predsednik vlade Malavija | term_start2 = 6, julij 1964 | term_end2 = 6. julij 1966 | predecessor2 = ''Post established'' | successor2 = Sam kot predsednik | monarch2 = [[Elizabeta II.]] | governor-general2 = Sir Glyn Smallwood Jones | successor = Bakili Muluzi | birth_name = Akim Kamnkhwala Mtunthama Banda | birth_date = ok. [[1898]] ali [[1906]] | birth_place = [[Kasungu]], [[Britanska centralna Afrika]]<br /><small>(sedaj [[Kasungu]], [[Malavi]])</small> | death_date = [[25. november]] [[1997]] (star 91–99) | death_place = [[Johannesburg]], Gauteng, [[Južna Afrika]] | resting_place = [[Kamuzujev mavzolej]] | spouse = Robertine Edmonds (m. 1934) | alma_mater = Univerza v Chicagu]]<br />Central State University<br />Indiana University<br />Meharry Medical College<br />Univerza v Edinburghu | blank1 = Religija | data1 = [[Prezbiterijanstvo]] (Škotska cerkev) | party = Malavijska kongresna stranka }} '''Hastings Kamuzu Banda''' (ok. *[[1898]] ali [[1906]]<ref>{{Cite web | url=http://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/ | title=Family, nation celebrate Kamuzu's life |first=Meekness|last= Simfukwe|work= The Nation Online|date=14 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240113124937/https://mwnation.com/family-nation-celebrate-kamuzus-life/|archive-date=January 13, 2024}}</ref><ref name=indobt>{{Cite web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250321162929/https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|archive-date=March 21, 2025|date=2011-10-23|title=Obituary: Dr Hastings Banda|url=https://www.independent.co.uk/news/obituaries/obituary-dr-hastings-banda-1296534.html|access-date=2021-04-29|website=The Independent|language=en}}</ref><ref>{{Cite web | url=https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/ | title=MCP, family celebrate Kamuzu's life: Chakwera to champion for rebuilding of party headquarters|work=Nyasa Times|first=Alfred|last=Chauwa| date=2016-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161206221127/https://www.nyasatimes.com/mcp-family-celebrate-kamuzus-life-chakwera-champion-rebuilding-party-headquarters/|archive-date=December 6, 2016}}</ref> – † [[25. november]] [[1997]]) malavijski politik, ki je bil vodja Malavija od leta 1964 do 1994. Bil je predsednik vlade od osamosvojitve leta 1964 do 1966, ko je bil Malavi del dominija/Commonwealtha.<ref>{{Cite web |title=Hastings Kamuzu Banda - National Portrait Gallery |url=https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp62564/hastings-kamuzu-banda |access-date=2023-07-13 |website=www.npg.org.uk |language=en}}</ref> Leta 1966 je država postala republika in posledično je postal njen prvi predsednik, ki je vladal do svojega poraza leta 1994. Potem ko je večino svoje izobrazbe iz [[etnografija|etnografije]], [[jezikoslovje|jezikoslovja]], [[zgodovina|zgodovine]] in [[medicina|medicine]] prejel v tujini, se je Banda vrnil v [[Njasaland]], da bi govoril proti [[kolonializem|kolonializmu]] in se zavzemal za neodvisnost od Združenega kraljestva. Uradno je bil imenovan za predsednika vlade Njasalanda in leta 1964 državo popeljal do osamosvojitve.<ref>{{cite news|last=Louis Ea Moyston|title=Howell: man of heroic proportions|url=http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|access-date=17 October 2010|newspaper=Jamaica Observer|date=16 October 2010|archive-date=29 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200129155656/http://www.jamaicaobserver.com/columns/Howell-man-of-heroic-proportions_8059664|url-status=dead}}</ref> Dve leti pozneje je [[Malavi]] razglasil za republiko, sam pa je bil prvi predsednik. Utrdil je oblast in kasneje Malavi razglasil za enopartijsko državo pod okriljem Malavijske kongresne stranke (MCP). Leta 1970 je MCP Bando imenovala za dosmrtnega predsednika stranke. Leta 1971 je postal dosmrtni predsednik Malavija. Kot priznani protikomunistični voditelj v Afriki je med [[hladna vojna|hladno vojno]] prejemal podporo zahodnega bloka.<ref>Owen J. M. Kalinga (2012). ''Historical Dictionary of Malawi'', Fourth Edition, p. 12</ref> Na splošno je podpiral pravice žensk, izboljšal infrastrukturo države in vzdrževal dober izobraževalni sistem v primerjavi z drugimi afriškimi državami.<ref>{{Cite book|last=Rotberg |first=Robert I. |date=2023-01-19 |chapter=The Hijacking of Malawi: Banda's Uptight Despotism |url=https://academic.oup.com/book/45388/chapter/389336602 |language=en |doi=10.1093/oso/9780197674208.003.0004|title= Overcoming the Oppressors: White and Black in Southern Africa}}</ref> Vendar je Banda predsedoval enemu najbolj represivnih režimov v Afriki, obdobju, v katerem so politične nasprotnike redno mučili in umorili.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Hastings-Kamuzu-Banda|title=Hastings Kamuzu Banda &#124; president of Malawi|website=Encyclopedia Britannica|access-date=23 May 2019}}</ref><ref name="The cult of Hastings Banda">{{Cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|title=The cult of Hastings Banda takes hold|access-date=23 May 2019|newspaper=The Globe and Mail|first=Geoffrey|last=York|date=20 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250313012454/https://www.theglobeandmail.com/news/world/the-cult-of-hastings-banda-takes-hold/article4273860/|archive-date= March 13, 2025}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://academic.oup.com/afraf/article/97/387/231/16549|first=John|last=Mccracken|date=1 April 1998|journal=African Affairs|volume=97|issue=387|pages=231–249|access-date=23 May 2019|via=academic.oup.com|doi=10.1093/oxfordjournals.afraf.a007927|title=Democracy and Nationalism in Historical Perspective: The Case of Malawi|url-access=subscription}}</ref> Skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih, mučenih in zaprtih brez sojenja vsaj 6000 ljudi.<ref name="LATimes">{{cite news|last=Drogin|first= Bob|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|title=Malawi Tries Ex-Dictator in Murder : Africa: Aging autocrat is one of few among continent's tyrants to face justice for regime's abuses|newspaper=Los Angeles Times|date=21 May 1995|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250327160516/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-05-21-mn-4491-story.html|archive-date=March 27, 2025}}</ref> Po eni oceni je bilo med njegovo vladavino ubitih kar 18.000 ljudi.<ref>''Denver Rocky Mountain News'', 17 May 1994.</ref><ref>''Dallas Morning News'', 3 December 1997.</ref> Njegova vladavina je bila označena kot »zelo represivna avtokracija«.<ref>{{Cite book|last1=Geddes|first1=Barbara|title=How Dictatorships Work|last2=Wright|first2=Joseph|last3=Frantz|first3=Erica|date=2018|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-316-33618-2|pages=70|doi=10.1017/9781316336182|s2cid=226899229}}</ref> Banda je bil deležen kritik tudi zaradi vzdrževanja polnih diplomatskih odnosov z vlado [[apartheid]]a v Južni Afriki. Leta 1993 se je sredi vse večjega domačega in mednarodnega pritiska strinjal z izvedbo referenduma, ki je končal enopartijski sistem. Kmalu zatem je posebna skupščina končala njegov dosmrtni predsedniški mandat in mu odvzela večino pooblastil. Banda je kandidiral za predsednika na demokratičnih volitvah, ki so sledile, a je bil poražen. Umrl je v Južni Afriki leta 1997. == Zgodnje življenje == Kamuzu Banda se je rodil kot Akim Kamnkhvala Mtunthama Banda blizu Kasunga v Malaviju (takrat Britanska Srednja Afrika) Mphonongu Bandi in Akupingamnjami Phiri. Njegov datum rojstva ni znan, saj se je zgodil, ko ni bilo dokumentacije o rojstni registraciji, vendar je Banda sam pogosto navajal svoj datum rojstva kot 14. maj 1906. Kasneje, ko mu je prijatelj dr. Donal Brody predstavil dokaze o določenih plemenskih običajih, je Banda dejal: "Nihče ne ve ure, datuma, meseca ali leta, ko sem se rodil, čeprav zdaj sprejemam dokaze, ki mi jih dajete – marec ali april 1898."<ref name="Brody">{{cite web|last=Brody|first=Donal|title=Conversations with Kamuzu: The Life and Times of Dr. H. Kamuzu Banda|year=2000|url=https://www.scribd.com/doc/7693584/Dr-Banda-Biography1}}</ref> Zapustil je vaško šolo blizu Mtunthame in se odpravil k starim staršem po materini strani ter obiskoval osnovno šolo Chajamba v Chikondvi. Leta 1908 se je preselil na misijonsko postajo Chilanga in bil leta 1910 krščen.<ref>{{cite book |last=M. Kalinga |first=Owen J. |date=2012 |title=Historical Dictionary of Malawi |url=https://books.google.com/books?id=FuXPkCVjzasC&q=chikondwa+banda+malawi+historical+dictionary&pg=PA43 |publisher=Rowman & Littlefield |pages=43–44 |isbn=9780810859616 }}</ref> Ime Kamnkhvala, ki pomeni »majhno zdravilo«, je bilo nadomeščeno s Kamuzu, kar pomeni »majhna korenina«. Ime Kamuzu je dobil, ker je bil spočet, potem ko je zdravilec njegovi materi dal koreninska zelišča za zdravljenje neplodnosti.<ref name=indobt/> Krščansko ime Hastings je prevzel, potem ko ga je leta 1910 v Škotski cerkvi krstil dr. George Prentice, Škot in se poimenoval po Johnu Hastingsu, škotskem misijonarju, ki je deloval v bližini njegove vasi in ga je občudoval. Predpono »zdravnik« si je prislužil z izobrazbo.<ref name=indobt/> Okoli leta 1915–16 je peš odšel od doma s Hanockom Msokera Phirijem, stricem, ki je bil učitelj v bližnji misijonski šoli Livingstonia, v Hartley v [[Južna Rodezija|Južni Rodeziji]] (danes Chegutu, [[Zimbabve]]). Želel se je vpisati na Škotski prezbiterijanski misijonski inštitut Lovedale v Južni Afriki, vendar je 8. razred izobrazbe zaključil drugje. Leta 1917 se je peš odpravil v [[Johannesburg]] v Južni Afriki. Več let je delal v rudniku Witwatersrand Deep Mine na grebenu [[Transvaal]]. V tem času je spoznal škofa Williama Tecumseha Vernona iz Afriške metodistične episkopalne cerkve (AME), ki mu je ponudil plačilo šolnine na metodistični šoli v Združenih državah Amerike, če si bo lahko sam plačal pot. Leta 1925 je odšel v [[New York]]. == Življenje v tujini (1925–1958) == === Združene države Amerike === [[File:Young Dr Banda.jpg|thumb|Mladi Hastings Banda|left|250px]] Banda je študiral na srednješolskem oddelku Wilberforce Institute, afroameriškega kolidža AME (člana AME), danes znanega kot Central State University, v Wilberforceu v Ohiu, in leta 1928ref name="Cosmopolitan Malawian">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|title=Man in the News; Cosmopolitan Malawian; Hastings Kamuzu Banda|newspaper=The New York Times|date=9 September 1964|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210702222528/https://www.nytimes.com/1964/09/09/archives/man-in-the-news-cosmopolitan-malawian-hastings-kamuzu-banda.html|archive-date=July 2, 2021}}</ref> diplomiral. Ker mu je prenehala finančna podpora, je Banda zaslužil nekaj denarja z govori, ki jih je organiziral ganski pedagog Kwegyir Aggrey, ki ga je spoznal v Južni Afriki. Ko je govoril na srečanju kluba Kiwanis, je spoznal dr. Heralda, s čimer se je vpisal na predšolski študij medicine na univerzi Indiana. V Bloomingtonu je napisal več esejev o svojem domačem [[Ljudstvo Čeva|plemenu Čeva]] za folklorista Stitha Thompsona, ki ga je predstavil Edwardu Sapirju, antropologu na Univerzi v Chicagu, kamor se je po štirih semestrih prepisal. Med svojim bivanjem tam je sodeloval z afroameriškim antropologom in jezikoslovcem Markom Hanno Watkinsom in mu posredoval informacije o svojem maternem jeziku, čevščini. To je privedlo do objave slovnice tega jezika.<ref>{{Cite journal|journal=Language|volume=13|issue=2|pages=5–158|language=en|jstor = 522167|last1 = Watkins|first1 = Mark Hanna|title=A Grammar of Chichewa: A Bantu Language of British Central Africa|year=1937|doi=10.2307/522167}}</ref> V Chicagu je živel pri Afroameričanki Corinni Saunders. Diplomiral je iz zgodovine in leta 1931 diplomiral iz filozofije (B.Phil.). V tem času je užival finančno podporo gospe Smith, katere mož Douglas Smith je obogatel s patentiranimi zdravili in zobno pasto Pepsodent ter je bil član upravnega odbora Eastman Kodak. Nato je, še vedno s finančno podporo teh in drugih dobrotnikov (vključno z Walterjem B. Stephensonom iz podjetja Delta Electric Company), študiral medicino na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju,<ref name="independent.co.uk1">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220509/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/a-classic-dictator-1576491.html |archive-date=9 May 2022 |url-access=subscription |url-status=live|title=A Classic Dictator |website=Independent.co.uk|date=8 October 1995}}</ref> kjer je leta 1937 diplomiral iz medicine.[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Dr._Hastings_Kamuzu_Banda%E2%80%99s_1937_Tennessee_Medical_License.jpg&oldid=817627979] Banda je postal drugi Malavijec z medicinsko diplomo, po Danielu Sharpeju Malekebuju. Med študijem na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju se je Banda leta 1934 poročil z Robertine Edmonds.<ref>{{Cite web |last=Mbughuni |first=Azariah |date=8 October 2023 |title=Dr. Hastings Kamuzu Banda Married Robertine Edmonds in the United States in 1934 |url=https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1 |website=United Africa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240105125120/https://azariambughuni.blogspot.com/2023/10/hastings-kamuzu-banda-marriage-to.html?m=1|archive-date=January 5, 2024}}</ref> === Združeno kraljestvo === Za opravljanje zdravniške prakse na ozemlju [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] pa je moral Banda pridobiti še drugo medicinsko diplomo. Obiskoval je Univerzo v Edinburghu<ref name="Cosmopolitan Malawian" /> in leta 1941 prejel škotsko trojno skupno diplomo (z dodatnimi nazivi LRCP(Edin), LRCS(Edin) in LRCPSG). Njegov študij je financirala vlada Njasalanda s štipendijami v višini 300 funtov na leto (da bi se tja lažje vrnil kot zdravnik) in škotska cerkev; nobeden od teh dobrotnikov ni vedel za drugega. (O tem obstajajo nasprotujoča si poročila. Morda ga je še vedno financirala gospa Smith.) Ko se je vpisal na tečaje tropskih bolezni v Liverpoolu, mu je vlada Njasalanda ukinila štipendijo. Liverpool je bil prisiljen zapustiti, ko je iz razlogov vesti zavrnil vpoklic v vojaški zdravnik.<ref name=indobt/> Postal je tudi starešina župnije v škotski cerkvi. Med letoma 1941 in 1945 je delal kot zdravnik v North Shieldsu blizu Newcastla upon Tyne. V tistem času je bil najemnik gospe Amy Walton v Alma Placeu v North Shieldsu in ji je vsako leto pošiljal božično voščilnico vse do njene smrti v poznih 1960-ih. Leta 1944 je spoznal Merene French, snaho ene od svojih pacientk, in z njo začel razmerje.<ref>{{cite web|url=http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|title=Hastings Banda and his English Mistress|first=Dick |last=Weindling |author2= Marianne Colloms|website=History of Kilburn and West Hampstead|date=21 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250221092029/http://kilburnwesthampstead.blogspot.com/2019/01/hastings-banda-and-his-english-mistress.html|archive-date=February 21, 2025}}</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ustanovil ordinacijo v londonskem predmestju Kilburn in postal politično aktiven, ko se je pridružil laburistični stranki in Fabianovemu kolonialnemu uradu, ki je bil ustanovljen leta 1940.<ref>{{cite web|url=http://www.bodley.ox.ac.uk/dept/scwmss/wmss/online/blcas/fabian-cb.html|title=Commonwealth and African Studies Bodleian Library|publisher=Bodleian Library, Oxford University}}</ref> Banda se je leta 1945 preselil v [[London]] in kupil ordinacijo v severnolondonskem predmestju Harlesden. Leta 1945 je na pobudo poglavarja Mvaseja iz Kasunguja, s katerim se je leta 1939 srečal v Angliji, in drugih politično aktivnih Malavijcev zastopal Afriški kongres Njasalanda na petem vseafriškem kongresu v Manchestru. Te konference sta se udeležila tudi druga bodoča afriška voditelja, [[Jomo Kenyatta]] in [[Kwame Nkrumah]].<ref>{{Cite book |last1=Adi |first1=Hakim |url=https://books.google.com/books?id=W7mfAAAAMAAJ |title=The 1945 Manchester Pan-African Congress Revisited |last2=Sherwood |first2=Marika |date=1995 |publisher=New Beacon Books |isbn=978-1-873201-12-1 |language=en}}</ref> S pomočjo naklonjenih Britancev je v imenu kongresa lobiral tudi v Londonu. === Federacija Rodezije in Nyasalanda ter selitev v Gano === Banda je aktivno nasprotoval prizadevanjem sira Roya Welenskega, politika v Severni Rodeziji, da bi ustanovil federacijo med Južno in Severno Rodezijo z Njasalandom, kar se je balo, da bi povzročilo nadaljnje odvzemanje pravic črncem iz Njasalanda. Federacija, ki jo je imel za "neumno", je bila ustanovljena leta 1953. Z nekaj navdušenja se je govorilo, da se bo leta 1951 vrnil v Njasaland, vendar se je namesto tega preselil na Zlato obalo v Zahodni Afriki. Tja je odšel deloma zaradi škandala, v katerega je bila vpletena njegova receptorka v Harlesdenu, Merene French (gospa French); kljub poročilom, da je zanosila z njegovim otrokom, to ni bilo nikoli potrjeno. Banda je bil naveden kot sotoženec v ločitvi g. Frencha in obtožen prešuštva z gospo French. Sledila je Bandi v Zahodno Afriko, vendar ni hotel imeti ničesar več z njo. Umrla je leta 1976.<ref name="Kalinga">{{cite book|last=Kalinga |first=Owen |title=Historical Dictionary of Malawi |publisher=Scarecrow Press |edition=4th |page=174 |isbn=978-0810859616 |date=2012 }}</ref> === Poziv k vrnitvi domov === Več vplivnih voditeljev kongresa, vključno s Henryjem Chipemberom, Kanyamo Chiumejem, Dunduzujem Chisizo in T.D.T. Bando (ni sorodnik), ga je prosilo, naj se vrne v Njasaland in prevzame vodstvo njihovega cilja. Delegacija, poslana v Združeno kraljestvo, se je z Bando sestala v pristanišču Liverpool, kjer se je dogovarjal za vrnitev v Gano. Strinjal se je z vrnitvijo, vendar je prosil za nekaj časa, da uredi nekaj zasebnih zadev. Delegacija se je vrnila brez njega in začela pripravljati na njegovo skorajšnjo vrnitev. Po dveh neuspešnih poskusih, vključno s prepirom med policijo in afriško množico, ki je grozila, da bo napadla letalo BOAC, za katerega se je govorilo, da je prevažal dr. Bando na letališču Chileka, se je Banda končno pojavil 6. julija 1958<ref name="independent.co.uk1"/> po približno 42-letni odsotnosti. Avgusta je bil v zalivu Nkhata razglašen za voditelja kongresa. == Vrnitev v Njasaland == Kmalu je začel potovati po državi, govoriti proti Srednjeafriški federaciji (znani tudi kot Federacija Rodezije in Njasalanda) in pozivati ​​njene državljane, naj postanejo člani stranke.<ref name="historyworld.net">{{cite web|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48 |title=History of Malawi |publisher=Historyworld.net |date=31 December 1963 |access-date=12 May 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021144716/http://historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?historyid=ad48|archive-date=October 21, 2012}}</ref> Domnevno je bil v svojem rodnem jeziku čičevščini tako izven vaje, da je potreboval tolmača, vlogo, ki jo je očitno opravljal John Msonthi in kasneje John Tembo, ki mu je ostal blizu večino kariere.<ref>[https://books.google.com/books?id=X6dyAAAAMAAJ&q=%22a+Chewa+with+a+good+grasp%22 ''Kamuzu Banda of Malawi: A Study in Promise, Power, and Paralysis (Malawi Under Dr Banda) (1961 to 1993)''], John Lloyd Lwanda, Dudu Nsomba Publications, 1993, p. 278</ref> Povsod, kjer je govoril, so ga sprejeli z navdušenjem, odpor proti imperializmu pa je med Malavijci postal vse pogostejši. Do februarja 1959 so razmere postale tako resne, da so rodezijske čete priletele, da bi pomagale vzdrževati red, in razglasile so izredne razmere. 3. marca je bil Banda skupaj s stotinami drugih Afričanov aretiran med ''Operacijo Sunrise''. Zaprli so ga v Gvelu (danes Gveru) v Južni Rodeziji (danes Zimbabve),<ref>Attorney General v Malawi Congress Party & Ors. (Civil Appeal 22 of 1996) [1997] MWSC 1 (30 January 1997)</ref> vodstvo Malavijske kongresne stranke (Nyasalandski afriški kongres pod novim imenom) pa je začasno prevzel Orton Chirwa, ki je bil iz zapora izpuščen avgusta 1959. === Izpustitev iz zapora in pot do neodvisnosti === Medtem se je razpoloženje v Veliki Britaniji zaradi pritiska kolonij že dolgo gibalo proti dekolonizaciji. Banda je bil izpuščen iz zapora aprila 1960 in skoraj takoj povabljen v London na pogovore, katerih cilj je bil doseči neodvisnost. Volitve so bile avgusta 1961. Medtem ko je bil Banda tehnično imenovan za ministra za zemljišča, naravne vire in lokalno samoupravo, je dejansko postal predsednik vlade Njasalanda – naziv, ki mu je bil uradno podeljen 1. februarja 1963. On in njegovi kolegi ministri iz MCP so hitro razširili srednješolsko izobraževanje, reformirali tako imenovana sodišča za domorodce, odpravili nekatere kolonialne kmetijske tarife in izvedli druge reforme. Decembra 1962 se je britanski državni sekretar za afriške zadeve R. A. Butler v bistvu strinjal s koncem federacije. Banda je sam izbral ime »Malavi« za nekdanjo Njasaland; na starem francoskem zemljevidu ga je videl kot ime »jezera Maravi« v deželi Bororov in všeč mu je bil zvok in videz besede kot »Malaji«.<ref>[https://www.google.co.uk/search?tbm=bks&hl=en&q=%22Lake+Maravi+on+an+old+French+map%22 New encyclopedia of Africa], Volume 1, John Middleton, Joseph Calder Miller, Thomson/Gale, 2008, p. 215</ref> 6. julija 1964, natanko šest let po Bandovi vrnitvi v državo, je Njasaland pridobil neodvisnost in se preimenoval v Malavi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20030508010815/http://www.giles.34sp.com/where.htm Information on Banda's fortune] *[https://web.archive.org/web/20050728113010/http://www.greatepicbooks.com/banda.html Official Biography of Kamuzu Banda] *[https://web.archive.org/web/20080921110635/http://www.politicalarticles.net/blog/2008/09/15/african-dictators-kamuzu-banda-the-control-freak/ Kamuzu Banda: The Control Freak] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1997]] [[Kategorija:Predsedniki Malavija]] [[Kategorija:Malavijski zdravniki]] [[Kategorija:Malavijski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] [[Category:Častni vitezi velikega križa reda Bath]] egmybth2admjck5fww6d66wa7aezjjk 0 604973 6705158 2026-07-01T12:55:53Z Romanm 13 preusmeritev na [[Creative Commons]] 6705158 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Creative Commons]] gekzpj94ln5gfhhbgd9s36gmqzccphw 10 604974 6705166 2026-07-01T13:32:01Z Janezdrilc 3152 N 6705166 wikitext text/x-wiki {{trunc<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr: {{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}} - 1 }}<!-- -->}} let in <!-- --> {{Str number/trim<!-- izpiše prvi del niza do ločila -->|{{#expr: 365.2422 * <!-- --> 0.{{Str rightc<!-- izpiše zadnjih N mest od poljubnega niza -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr: {{str len<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->}} - <!-- -->{{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}} }}<!-- -->}}<!-- --> }}<!-- konec expr 1 -->}}<!-- konec Str number/trim --> dni<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> c9uqiw1u5y6ivhq1p2pzlp62j7r4q64 6705183 6705166 2026-07-01T13:52:38Z Janezdrilc 3152 pp 6705183 wikitext text/x-wiki {{trunc<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr: {{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}} - 1 }}<!-- -->}} let in <!-- -->{{Str number/trim<!-- izpiše prvi del niza do ločila -->|{{#expr: 365.2422 * <!-- --> 0.{{Str rightc<!-- izpiše zadnjih N mest od poljubnega niza -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr: {{str len<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->}} - <!-- -->{{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}} }}<!-- -->}}<!-- --> }}<!-- konec expr 1 -->}}<!-- konec Str number/trim --> dni<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> 4njnoeezjp24g8u7zvh7rokn0vwg4iz 6705194 6705183 2026-07-01T14:07:07Z Janezdrilc 3152 pp 6705194 wikitext text/x-wiki {{trunc<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr:<!-- -->{{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}} - 1<!-- -->}}<!-- -->}} let in <!-- -->{{Str number/trim<!-- izpiše prvi del niza do ločila -->|{{#expr: 365.2422 * <!-- -->0.{{Str rightc<!-- izpiše zadnjih N mest od poljubnega niza -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|{{#expr:<!-- -->{{str len<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->}} - <!-- -->{{str find<!-- -->|{{#expr: ({{starost v dnevih|{{{3|}}}|{{{2|}}}|{{{1|}}}}} - {{{neaktivni dnevi|}}}) / 365.2422 }}<!-- -->|.<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- -->}}<!-- konec expr 1 -->}}<!-- konec Str number/trim --> dni<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> p2sd9hfg6gml0bhe57n4fs6kj5qbu33 14 604975 6705174 2026-07-01T13:45:21Z Sporti 5955 n 6705174 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Keio BRB|Keia BRB]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem|Keio]] adismzs60qy18aysftin3afry4k0l40 10 604976 6705188 2026-07-01T14:02:45Z Janezdrilc 3152 N 6705188 wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} == Uporaba == {| class="wikitable" ! Koda ! Izpis |- | <code><nowiki>{{Starost s prekinitvijo|12|7|2014|neaktivni dnevi=1298}}</nowiki></code> | {{Starost s prekinitvijo|12|7|2014|neaktivni dnevi=1298}} |} <includeonly> [[Kategorija:Datumska matematika]] [[Kategorija:Predloge za izračunavanje datumov]] </includeonly> 7sarnhd3otrnx2v6s5liogfysusjgma 6705197 6705188 2026-07-01T14:13:05Z Janezdrilc 3152 /* Uporaba */ + 6705197 wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} <div style="font-weight: normal;"> == Uporaba == {| class="wikitable" ! Koda ! Izpis |- | <code><nowiki>{{Starost s prekinitvijo|12|7|2014|neaktivni dnevi=1298}}</nowiki></code> | {{Starost s prekinitvijo|12|7|2014|neaktivni dnevi=1298}} |} Za razliko dni med dvema datumoma lahko uporabite datumski kalkulator na strani [https://www.timeanddate.com/date/duration.html Timeanddate.com]. </div><includeonly> [[Kategorija:Datumska matematika]] [[Kategorija:Predloge za izračunavanje datumov]] </includeonly> b17cb1k3fk8azylnczwzqasujkg5q4q 100 604977 6705237 2026-07-01T15:17:23Z VidicK01 193275 julij 2026 6705237 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] *[[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla '''[[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]]''' z magnitudama 7,2 in 7,5. *S podpisom sporazuma med [[Iran]]om in [[ZDA]] se je končala '''[[Vojna v Iranu (2026)|vojna v Iranu]]'''. *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Miha Jazbinšek]] {{abbr|84|umrl 1. julija}}, slovenski arhitekt in politik; [[Bogdan Sajovic]] ({{abbr|89|umrl 27. junija}}), slovenski novinar; [[Janez Sušnik]] ({{abbr|83|umrl 26. junija}}), slovenski politik; [[Alan Greenspan]] ({{abbr|100|umrl 22. junija}}), ameriški ekonomist; [[Slavenka Drakulić]] ({{abbr|76|umrla 20. junija}}), hrvaška pisateljica; 0sht203zx99i0k7xblpob63dax6ddrf 6705239 6705237 2026-07-01T15:17:37Z VidicK01 193275 6705239 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] *[[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla '''[[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]]''' z magnitudama 7,2 in 7,5. *S podpisom sporazuma med [[Iran]]om in [[ZDA]] se je končala '''[[Vojna v Iranu (2026)|vojna v Iranu]]'''. *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Miha Jazbinšek]] ({{abbr|84|umrl 1. julija}}), slovenski arhitekt in politik; [[Bogdan Sajovic]] ({{abbr|89|umrl 27. junija}}), slovenski novinar; [[Janez Sušnik]] ({{abbr|83|umrl 26. junija}}), slovenski politik; [[Alan Greenspan]] ({{abbr|100|umrl 22. junija}}), ameriški ekonomist; [[Slavenka Drakulić]] ({{abbr|76|umrla 20. junija}}), hrvaška pisateljica; sja7lnytg9pmmbyf4x4kzmsy7sm60x3 14 604978 6705244 2026-07-01T15:25:44Z Sporti 5955 n 6705244 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Ivate Grulla Morioka|Ivate Grulla Morioke]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem|Ivate Grulla Morioka]] [[Kategorija:Ivate Grulla Morioka]] ddya16cjzao6tfuvmbbgwxj9hg4s8ag 14 604979 6705257 2026-07-01T15:50:51Z Sporti 5955 n 6705257 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Luverdense EC|Luverdenseja EC]]}} [[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Braziliji|Luverdense]] [[Kategorija:Luverdense EC]] 9e0o917vyhw3d0bu7b648rxenkwj5xm 14 604980 6705268 2026-07-01T16:04:27Z Sporti 5955 n 6705268 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Tanabe Micubiši Pharma SC|Tanabe Micubiši Pharme SC]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem|Tanabe Micubiši Pharma]] [[Kategorija:Tanabe Micubiši Pharma SC]] 1ka40smx8c933rlznpyysixly9mnpi6 0 604981 6705280 2026-07-01T16:20:20Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{kratki opis|Prvi predsednik vlade Kraljevine Italije}} {{v delu}} {{Infopolje Funkcionar | name = Camillo Benso | honorific_prefix = Signore | honorific_suffix = [[Supreme Order of the Most Holy Annunciation|SOMHA]], [[Order of Saints Maurice and Lazarus|OSML]], [[Civil Order of Savoy|COS]] | image = Camillo Benso Cavour di Ciseri.jpg | caption = Portret Camilla Bensa, [[Antonio Ciseri]], 1861 | office = 1. Ministrski p...« 6705280 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Prvi predsednik vlade Kraljevine Italije}} {{v delu}} {{Infopolje Funkcionar | name = Camillo Benso | honorific_prefix = Signore | honorific_suffix = [[Supreme Order of the Most Holy Annunciation|SOMHA]], [[Order of Saints Maurice and Lazarus|OSML]], [[Civil Order of Savoy|COS]] | image = Camillo Benso Cavour di Ciseri.jpg | caption = Portret Camilla Bensa, [[Antonio Ciseri]], 1861 | office = 1. [[Ministrski predsednik Italijanske republike|ministrski predsednik Kraljevine Italije]] | monarch = [[Viktor Emanuel II.|Viktor Emanuel II.]] | term_start = 23 March 1861 | term_end = 6 June 1861 | predecessor = ''on sam'' kot predsednik vlade Kraljevine Sardinije | successor = [[Bettino Ricasoli]] | office1 = [[List of Prime Ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of the Kingdom of Sardinia]] | monarch1 = Victor Emmanuel II | term_start1 = 21 January 1860 | term_end1 = 23 March 1861 | predecessor1 = [[Alfonso Ferrero La Marmora]] | successor1 = ''himself'' as Prime Minister of Italy | monarch2 = Victor Emmanuel II | term_start2 = 4 November 1852 | term_end2 = 19 July 1859 | predecessor2 = [[Massimo D'Azeglio]] | successor2 = Alfonso Ferrero La Marmora | office3 = Minister of Finances | monarch3 = Victor Emmanuel II | prime_minister3 = Massimo D'Azeglio | term_start3 = 19 April 1851 | term_end3 = 11 May 1852 | predecessor3 = Giovanni Nigra | successor3 = [[Luigi, Count Cibrario|Luigi Cibrario]] | office4 = Minister of Agriculture and Trade | monarch4 = [[Victor Emmanuel II of Italy|Victor Emmanuel II]] | prime_minister4 = Massimo D'Azeglio | term_start4 = 11 October 1850 | term_end4 = 11 May 1852 | predecessor4 = Pietro De Rossi di Santarosa | successor4 = [[Giuseppe Natoli]] (1861) | office5 = Member of the [[Chamber of Deputies (Kingdom of Sardinia)|Chamber of Deputies]] | term_start5 = 30 June 1848 | term_end5 = 17 March 1861 | constituency5 = [[Turin]] | birth_name = Camillo Paolo Filippo Giulio Benso | birth_date = {{Birth date|1810|8|10|df=y}} | birth_place = Turin, [[First French Empire]] | death_date = {{Death date and age|1861|6|6|1810|8|10|df=y}} | death_place = Turin, [[Kingdom of Italy]] | party = [[Historical Right]] | signature = Camillo Benso, conte di Cavour Signature.svg }} '''Camillo Paolo Filippo Giulio Benso, Count of Cavour, Isolabella and Leri''' ({{IPA|it|kaˈmillo ˈbɛnso|lang}}; 10 August 1810 – 6 June 1861), generally known as the '''Count of Cavour''' ({{IPAc-en|k|ə|ˈ|v|ʊər}} {{respell|kə|VOOR}}; {{langx|it|Conte di Cavour}} {{IPA|it|ˈkonte di kaˈvur|}}) or simply '''Cavour''', was an Italian [[politician]], [[Statesman (politician)|statesman]], [[Businessperson|businessman]], [[economist]], and [[nobility|noble]], and a leading figure in the movement towards [[Italian unification]].<ref>[http://biography.yourdictionary.com/conte-di-cavour Camillo Benso, Conte di Cavour (Italian statesman)]. biography.yourdictionary.com</ref> He was one of the leaders of the [[Historical Right]] and Prime Minister of the [[Kingdom of Sardinia (1720–1861)|Kingdom of Sardinia]] from 1852, a position he maintained (except for a six-month resignation) until his death, throughout the [[Second Italian War of Independence]] and [[Giuseppe Garibaldi]]'s campaigns to unite Italy. After the declaration of a united [[Kingdom of Italy]], Cavour took office as the first [[Prime Minister of Italy]]; he died after only three months in office and did not live to see the [[Roman Question]] solved through the complete unification of the country after the [[Capture of Rome]] in 1870. Cavour put forth several economic reforms in his native region of [[Piedmont]], at that time part of the Kingdom of Sardinia, in his earlier years and founded the political newspaper ''[[Il Risorgimento (newspaper)|Il Risorgimento]]''. After being elected to the [[Chamber of Deputies (Kingdom of Sardinia)|Chamber of Deputies]], he quickly rose in rank through the Piedmontese government, coming to dominate the Chamber of Deputies through a union of [[centre-left]] and [[centre-right]] politicians. After a large rail system expansion program, Cavour became prime minister in 1852. As prime minister, Cavour successfully negotiated Piedmont's way through the [[Crimean War]], the [[Second Italian War of Independence]], and Garibaldi's [[Expedition of the Thousand]], managing to manoeuvre Piedmont diplomatically to become a new [[great power]] in Europe, controlling a nearly united Italy that was five times as large as Piedmont had been before he came to power. English historian [[Denis Mack Smith]] says Cavour was the most successful parliamentarian in Italian history, but he was not especially democratic. Cavour was often dictatorial, ignored his ministerial colleagues and parliament, and interfered in parliamentary elections. He also practised ''[[trasformismo]]'' and other policies which were carried over into post-Risorgimento Italy.<ref>Denis Mack Smith, "Cavour and Parliament" ''Cambridge Historical Journal'' 13#1 (1957): 37–57</ref><ref name="Denis Mack Smith 1985">Denis Mack Smith, ''Cavour'' (1985).</ref> == Sklici == {{Reflist}} == Nadalnje branje == [[File:Cavour - Scritti di economia, 1962 - 5811120.tif|thumb|''Scritti di economia'', 1962]] * Beales, Derek & Eugenio Biagini. ''The Risorgimento and the Unification of Italy.'' Second Edition. London: [[Longman]], 2002. {{ISBN|0-582-36958-4}} * Braun, Martin. "'Great Expectations': Cavour and Garibaldi: 1859–1959." ''History Today'' (Oct. 1959) 9#10 pp 687–692; historiography * Dal Lago, Enrico. "Lincoln, Cavour, and National Unification: American Republicanism and Italian Liberal Nationalism in Comparative Perspective." ''Journal of the Civil War Era'' 3#1 (2013): 85–113. * Di Scala, Spencer. ''Italy: From Revolution to Republic, 1700 to the Present''. (Boulder, [[Westview Press]], 2004. {{ISBN|0-8133-4176-0}} * Hearder, Harry. ''Cavour'' (1994) [https://www.amazon.com/Cavour-Profiles-Power-Harry-Hearder/dp/0582019036/ excerpt], a scholarly biography * Holt, Edgar. ''The Making of Italy: 1815–1870''. New York: Murray Printing Company, 1971. * Kertzer, David. ''Prisoner of the Vatican''. Boston: [[Houghton Mifflin Company]], 2004. {{ISBN|0-618-22442-4}} * Mack Smith, Denis. ''Cavour''. New York: [[Alfred A. Knopf]], 1985. {{ISBN|0416421806}}, a scholarly biography, quite critical of Cavour [http://www.lrb.co.uk/v07/n09/jonathan-steinberg/the-art-of-denis-mack-smith online review]; [https://www.nytimes.com/1985/09/01/books/italy-s-unscrupulos-patriot.html?pagewanted=all online review] * Mack Smith, Denis. ''Italy: A Modern History''. Ann Arbor: The [[University of Michigan Press]], 1959. * Martinengo-Cesaresco, Evelyn, Countess. ''Cavour'', [[Fratelli Treves]], Milano, 1901; Macmillan, London, 1904. * Murtaugh, Frank M. ''Cavour and the Economic Modernization of the Kingdom of Sardinia'' (1991). * Norwich, John Julius. ''The Middle Sea: A History of the Mediterranean''. New York: [[Doubleday (publisher)|Doubleday]], 2006. {{ISBN|978-0-385-51023-3}} * {{cite book|author=Thayer, William Roscoe |title=The Life and Times of Cavour vol 1|url=https://books.google.com/books?id=zfwNAQAAMAAJ |year=1911}} old interpretations but useful on details; vol 1 goes to 1859]; [https://archive.org/details/lifeandtimescav00thaygoog volume 2 online covers 1859–62] == Zunanje povezave == {{Commons|Count Camillo Benso di Cavour}} {{wikisource|works=or}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef | before = [[Massimo d'Azeglio]] }} {{s-ttl | title = [[List of prime ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of Piedmont-Sardinia]] | years = 1852–1859 }} {{s-aft | after = [[Alfonso Ferrero La Marmora]] }} {{s-bef | before = Alfonso Ferrero La Marmora }} {{s-ttl | title = [[List of prime ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of Piedmont-Sardinia]] | years = 1860–1861 }} {{s-aft | after = Piedmont-Sardinia absorbed into [[Kingdom of Italy]] }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Prime Minister of Italy]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = [[Bettino Ricasoli]] }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Italian Minister of Foreign Affairs]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = Bettino Ricasoli }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Minister of the Navy (Italy)|Italian Minister of the Navy]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = [[Luigi Federico Menabrea|Luigi Federico, Count Menabrea]] }} {{s-end}} {{Navboxes | title = Camillo Benso, Count of Cavour | titlestyle = style="background:#eee; | list = {{Prime ministers of Italy}} {{Italian Minister of Foreign Affairs}} {{Risorgimento}}}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Cavour, Camillo Benso}} [[Kategorija:Rojeni leta 1810]] [[Kategorija:Umrli leta 1861]] [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Sardinije]] [[Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Italije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Italije]] i67c6fwt2rz5ibfwfl2wxm63n2r1jm0 6705293 6705280 2026-07-01T16:41:19Z Erardo Galbi 166658 6705293 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Prvi predsednik vlade Kraljevine Italije}} {{v delu}} {{Infopolje Funkcionar | name = Camillo Benso | honorific_prefix = Signore | honorific_suffix = [[Supreme Order of the Most Holy Annunciation|SOMHA]], [[Order of Saints Maurice and Lazarus|OSML]], [[Civil Order of Savoy|COS]] | image = Camillo Benso Cavour di Ciseri.jpg | caption = Portret Camilla Bensa, [[Antonio Ciseri]], 1861 | office = 1. [[Ministrski predsednik Italijanske republike|ministrski predsednik Kraljevine Italije]] | monarch = [[Viktor Emanuel II.|Viktor Emanuel II.]] | term_start = 23 March 1861 | term_end = 6 June 1861 | predecessor = ''on sam'' kot predsednik vlade Kraljevine Sardinije | successor = [[Bettino Ricasoli]] | office1 = [[List of Prime Ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of the Kingdom of Sardinia]] | monarch1 = Victor Emmanuel II | term_start1 = 21 January 1860 | term_end1 = 23 March 1861 | predecessor1 = [[Alfonso Ferrero La Marmora]] | successor1 = ''himself'' as Prime Minister of Italy | monarch2 = Victor Emmanuel II | term_start2 = 4 November 1852 | term_end2 = 19 July 1859 | predecessor2 = [[Massimo D'Azeglio]] | successor2 = Alfonso Ferrero La Marmora | office3 = Minister of Finances | monarch3 = Victor Emmanuel II | prime_minister3 = Massimo D'Azeglio | term_start3 = 19 April 1851 | term_end3 = 11 May 1852 | predecessor3 = Giovanni Nigra | successor3 = [[Luigi, Count Cibrario|Luigi Cibrario]] | office4 = Minister of Agriculture and Trade | monarch4 = [[Victor Emmanuel II of Italy|Victor Emmanuel II]] | prime_minister4 = Massimo D'Azeglio | term_start4 = 11 October 1850 | term_end4 = 11 May 1852 | predecessor4 = Pietro De Rossi di Santarosa | successor4 = [[Giuseppe Natoli]] (1861) | office5 = Member of the [[Chamber of Deputies (Kingdom of Sardinia)|Chamber of Deputies]] | term_start5 = 30 June 1848 | term_end5 = 17 March 1861 | constituency5 = [[Turin]] | birth_name = Camillo Paolo Filippo Giulio Benso | birth_date = {{Birth date|1810|8|10|df=y}} | birth_place = Turin, [[First French Empire]] | death_date = {{Death date and age|1861|6|6|1810|8|10|df=y}} | death_place = Turin, [[Kingdom of Italy]] | party = [[Historical Right]] | signature = Camillo Benso, conte di Cavour Signature.svg }} '''Camillo Paolo Filippo Giulio Benso, grof [[Cavour, Torino|Cavourja]], [[Isolabella, Torino|Isolabelle]] in [[Leri Cavour|Lerija]]''', znan enostavno kot '''Cavour''', [[Italijani|italijanski]] [[politik]], [[državnik]], [[poslovnež]], [[ekonomist]], [[plemič]] in vodilna osebnost gibanja za združitev Italije,<ref>[http://biography.yourdictionary.com/conte-di-cavour Camillo Benso, Conte di Cavour (Italian statesman)]. biography.yourdictionary.com</ref> * [[10. avgust]] [[1810]], [[Torino]], † [[6. junij]] [[1861]], Torino. Cavour je bil eden od voditeljev [[Zgodovinska desnica|zgodovinske desnice]] in od leta 1852 predsednik vlade [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]], funkcijo, ki jo je opravljal (razen šestmesečnega obdobja, ko je odstopil) vse do svoje smrti, skozi celotno obdobje [[Druga italijanska vojna za neodvisnost|druge italijanske vojne za neodvisnost]] in Garibaldijevih pohodov za združitev Italije. Po razglasitvi združene [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] je Cavour prevzel funkcijo prvega italijanskega predsednika vlade; umrl je že po treh mesecih na položaju in ni dočakal rešitve [[Rimsko vprašanje|rimskega vprašanja]] s popolno združitvijo države po [[Zavzetje Rima|zavzetju Rima]] leta 1870. Cavour je v svojih mlajših letih v rodnem [[Piemont|Piemontu]], ki je bil takrat del Kraljevine Sardinije, uvedel več gospodarskih reform in ustanovil politični časopis ''Il Risorgimento''. Po izvolitvi v Poslansko zbornico je hitro napredoval v piemontski vladi in s povezavo politikov levega in desnega centra prevzel prevlado v Poslanski zbornici. Po obsežnem programu širitve železniškega omrežja je Cavour leta 1852 postal predsednik vlade. Kot predsednik vlade je Cavour uspešno vodil Piemont skozi [[Krimska vojna|krimsko vojno]], drugo italijansko vojno za neodvisnost in Garibaldijevo [[Ekspedicija tisočih|ekspedicijo tisočih]], pri čemer mu je uspelo Piemont diplomatsko usmeriti v vlogo nove velesile v Evropi, ki je nadzorovala skoraj združeno Italijo, ki je bila petkrat večja od Piemonta, kakršen je bil pred njegovim prihodom na oblast. Angleški zgodovinar [[Denis Mack Smith]] pravi, da je bil Cavour najuspešnejši parlamentarni politik v italijanski zgodovini, vendar ni bil posebej demokratičen. Cavour se je pogosto vedel diktatorsko, ni upošteval svojih ministrskih kolegov in parlamenta ter se vmešaval v parlamentarne volitve. Prav tako je izvajal »transformizem« (''trasformismo'') in druge politike, ki so se prenesle v Italijo po obdobju [[Združitev Italije|združevanja Italije]].<ref>Denis Mack Smith, "Cavour and Parliament" ''Cambridge Historical Journal'' 13#1 (1957): 37–57</ref><ref name="Denis Mack Smith 1985">Denis Mack Smith, ''Cavour'' (1985).</ref> == Sklici == {{Reflist}} == Nadaljnje branje == [[File:Cavour - Scritti di economia, 1962 - 5811120.tif|thumb|''Scritti di economia'', 1962]] * Beales, Derek & Eugenio Biagini. ''The Risorgimento and the Unification of Italy.'' Second Edition. London: [[Longman]], 2002. {{ISBN|0-582-36958-4}} * Braun, Martin. "'Great Expectations': Cavour and Garibaldi: 1859–1959." ''History Today'' (Oct. 1959) 9#10 pp 687–692; historiography * Dal Lago, Enrico. "Lincoln, Cavour, and National Unification: American Republicanism and Italian Liberal Nationalism in Comparative Perspective." ''Journal of the Civil War Era'' 3#1 (2013): 85–113. * Di Scala, Spencer. ''Italy: From Revolution to Republic, 1700 to the Present''. (Boulder, [[Westview Press]], 2004. {{ISBN|0-8133-4176-0}} * Hearder, Harry. ''Cavour'' (1994) [https://www.amazon.com/Cavour-Profiles-Power-Harry-Hearder/dp/0582019036/ excerpt], a scholarly biography * Holt, Edgar. ''The Making of Italy: 1815–1870''. New York: Murray Printing Company, 1971. * Kertzer, David. ''Prisoner of the Vatican''. Boston: [[Houghton Mifflin Company]], 2004. {{ISBN|0-618-22442-4}} * Mack Smith, Denis. ''Cavour''. New York: [[Alfred A. Knopf]], 1985. {{ISBN|0416421806}}, a scholarly biography, quite critical of Cavour [http://www.lrb.co.uk/v07/n09/jonathan-steinberg/the-art-of-denis-mack-smith online review]; [https://www.nytimes.com/1985/09/01/books/italy-s-unscrupulos-patriot.html?pagewanted=all online review] * Mack Smith, Denis. ''Italy: A Modern History''. Ann Arbor: The [[University of Michigan Press]], 1959. * Martinengo-Cesaresco, Evelyn, Countess. ''Cavour'', [[Fratelli Treves]], Milano, 1901; Macmillan, London, 1904. * Murtaugh, Frank M. ''Cavour and the Economic Modernization of the Kingdom of Sardinia'' (1991). * Norwich, John Julius. ''The Middle Sea: A History of the Mediterranean''. New York: [[Doubleday (publisher)|Doubleday]], 2006. {{ISBN|978-0-385-51023-3}} * {{cite book|author=Thayer, William Roscoe |title=The Life and Times of Cavour vol 1|url=https://books.google.com/books?id=zfwNAQAAMAAJ |year=1911}} old interpretations but useful on details; vol 1 goes to 1859]; [https://archive.org/details/lifeandtimescav00thaygoog volume 2 online covers 1859–62] == Zunanje povezave == {{Commons|Count Camillo Benso di Cavour}} {{wikisource|works=or}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef | before = [[Massimo d'Azeglio]] }} {{s-ttl | title = [[List of prime ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of Piedmont-Sardinia]] | years = 1852–1859 }} {{s-aft | after = [[Alfonso Ferrero La Marmora]] }} {{s-bef | before = Alfonso Ferrero La Marmora }} {{s-ttl | title = [[List of prime ministers of the Kingdom of Sardinia|Prime Minister of Piedmont-Sardinia]] | years = 1860–1861 }} {{s-aft | after = Piedmont-Sardinia absorbed into [[Kingdom of Italy]] }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Prime Minister of Italy]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = [[Bettino Ricasoli]] }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Italian Minister of Foreign Affairs]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = Bettino Ricasoli }} {{s-bef | before = None }} {{s-ttl | title = [[Minister of the Navy (Italy)|Italian Minister of the Navy]] | years = 1861 }} {{s-aft | after = [[Luigi Federico Menabrea|Luigi Federico, Count Menabrea]] }} {{s-end}} {{Navboxes | title = Camillo Benso, Count of Cavour | titlestyle = style="background:#eee; | list = {{Prime ministers of Italy}} {{Italian Minister of Foreign Affairs}} {{Risorgimento}}}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Cavour, Camillo Benso}} [[Kategorija:Rojeni leta 1810]] [[Kategorija:Umrli leta 1861]] [[Kategorija:Italijanski rimokatoličani]] [[Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Sardinije]] [[Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Italije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Italije]] at1bc2cois4452rz0knpb9r2e2tzvnf 0 604982 6705286 2026-07-01T16:30:38Z VidicK01 193275 novo 6705286 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Neven Polajnar |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children= |party=[[Resni.ca]] }} '''Neven Polajnar''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[Politične znanosti|politolog]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[27. maj]] [[1983]]. Je član Mestnega sveta [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], v katerem deluje od leta 2018 dalje. Od maja 2026 je zaposlen v kabinetu [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. == Izobrazba == Študiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani in tam diplomiral na temo modernizacije oboroženih sil [[Ruska federacija|Ruske federacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33480285|title=Modernizacija oboroženih sil Ruske federacije v okviru reform Vladimirja Putina kot odgovor na sodobne varnostne izzive : diplomsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> Na isti fakulteti je z nalogo ''Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom'' tudi magistriral, leta 2019 pa z zagovorom disertacije ''Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije'' zaključil še doktorski študij politologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33031773|title=Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom : vprašanje moči države : magistrsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/302077952|title=Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije : doktorska disertacija|date=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Politika == V politiko je vstopil leta 2018, ko je bil na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] na listi Zorana Stevanovića, Zoran za Kranj, izvoljen za kranjskega mestnega svetnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2018-01-3684|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2018-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kot kandidat stranke [[Resni.ca]] v volilnem okraju Kranj 2 kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca zapira kandidatno listo za aprilske državnozborske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-zapira-kandidatno-listo-za-aprilske-drzavnozborske-volitve/615753|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Prejel je 855 glasov (5,75 odstotka), stranki preboj v parlament ni uspel, je pa dosegel najvišji odstotek glasov med kandidati stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref> Na jesenskih lokalnih volitvah je nato osvojil nov mandat v kranjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_DRUG10405|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2022-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Za Resni.co je Polajnar kandidiral tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]], na katerih je kot peti na kandidatni listi prejel 112 preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-07-01|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] se je kot kandidat stranke za zunanjega ministra znova potegoval za poslansko funkcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V okraju Kranj 1 je dobil 1.356 glasov (9,61 odstotka) in ni osvojil mandata; iz prve volilne enote je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]], ki je kmalu po izvolitvi na položaj [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] Polajnarja zaposlil kot svetovalca v svojem kabinetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-04-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović že zaposluje: V kabinetu tudi njegov dolgoletni sodelavec - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/neven-polajnar-zoran-stevanovic-drzavni-zbor-zaposlitev-1896430|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polajnar, Neven}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] p1ieonxyepcmu2spu5c9g26um7b9zmp 6705288 6705286 2026-07-01T16:33:05Z VidicK01 193275 6705288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Neven Polajnar |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |alma_mater= |children= |party=[[Resni.ca]] }} '''Neven Polajnar''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[Politične znanosti|politolog]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[27. maj]] [[1983]]. Je član Mestnega sveta [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], v katerem deluje od leta 2018 dalje. Od maja 2026 je zaposlen v kabinetu [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. == Izobrazba == Študiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani in tam diplomiral na temo modernizacije oboroženih sil [[Ruska federacija|Ruske federacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33480285|title=Modernizacija oboroženih sil Ruske federacije v okviru reform Vladimirja Putina kot odgovor na sodobne varnostne izzive : diplomsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> Na isti fakulteti je z nalogo ''Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom'' tudi magistriral, leta 2019 pa z zagovorom disertacije ''Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije'' zaključil še doktorski študij politologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33031773|title=Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom : vprašanje moči države : magistrsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/302077952|title=Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije : doktorska disertacija|date=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Politika == V politiko je vstopil leta 2018, ko je bil na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] na listi Zorana Stevanovića, Zoran za Kranj, izvoljen za kranjskega mestnega svetnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2018-01-3684|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2018-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kot kandidat stranke [[Resni.ca]] v volilnem okraju Kranj 2 kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca zapira kandidatno listo za aprilske državnozborske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-zapira-kandidatno-listo-za-aprilske-drzavnozborske-volitve/615753|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Prejel je 855 glasov (5,75 odstotka), stranki preboj v parlament ni uspel, je pa dosegel najvišji odstotek glasov med kandidati stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref> Na jesenskih lokalnih volitvah je nato osvojil nov mandat v kranjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_DRUG10405|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2022-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Za Resni.co je Polajnar kandidiral tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]], na katerih je kot peti na kandidatni listi prejel 112 preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-07-01|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] se je kot kandidat stranke za zunanjega ministra znova potegoval za poslansko funkcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V okraju Kranj 1 je dobil 1.356 glasov (9,61 odstotka) in ni osvojil mandata; iz prve volilne enote je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]], ki je kmalu po izvolitvi na položaj [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] Polajnarja zaposlil kot svetovalca v svojem kabinetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-04-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović že zaposluje: V kabinetu tudi njegov dolgoletni sodelavec - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/neven-polajnar-zoran-stevanovic-drzavni-zbor-zaposlitev-1896430|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polajnar, Neven}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] seumhmns31624qkghg1fs8zum12zb4u 6705290 6705288 2026-07-01T16:39:28Z VidicK01 193275 6705290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Neven Polajnar |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |alma_mater= |children= |party=[[Resni.ca]] }} '''Neven Polajnar''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[Politične znanosti|politolog]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[27. maj]] [[1983]]. Je član Mestnega sveta [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], v katerem deluje od leta 2018 dalje. Od maja 2026 je zaposlen v kabinetu [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. == Izobrazba == Študiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani in tam diplomiral na temo modernizacije oboroženih sil [[Ruska federacija|Ruske federacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33480285|title=Modernizacija oboroženih sil Ruske federacije v okviru reform Vladimirja Putina kot odgovor na sodobne varnostne izzive : diplomsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> Na isti fakulteti je z nalogo ''Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom'' tudi magistriral, leta 2019 pa z zagovorom disertacije ''Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije'' zaključil še doktorski študij politologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33031773|title=Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom : vprašanje moči države : magistrsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/302077952|title=Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije : doktorska disertacija|date=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Politika == V politiko je vstopil leta 2018, ko je bil na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] na listi Zorana Stevanovića, Zoran za Kranj, izvoljen za kranjskega mestnega svetnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2018-01-3684|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2018-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kot kandidat stranke [[Resni.ca]] v volilnem okraju Kranj 2 kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca zapira kandidatno listo za aprilske državnozborske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-zapira-kandidatno-listo-za-aprilske-drzavnozborske-volitve/615753|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Prejel je 855 glasov (5,75 odstotka), stranki preboj v parlament ni uspel, je pa dosegel najvišji odstotek glasov med kandidati stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref> Na jesenskih lokalnih volitvah je nato osvojil nov mandat v kranjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_DRUG10405|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2022-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Za Resni.co je Polajnar kandidiral tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]], na katerih je kot peti na kandidatni listi prejel 112 preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-07-01|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] se je kot kandidat stranke za zunanjega ministra znova potegoval za poslansko funkcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V okraju Kranj 1 je dobil 1.356 glasov (9,61 odstotka) in ni osvojil mandata; iz prve volilne enote je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]], ki je kmalu po izvolitvi na položaj [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] Polajnarja zaposlil kot svetovalca v svojem kabinetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-04-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović že zaposluje: V kabinetu tudi njegov dolgoletni sodelavec - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/neven-polajnar-zoran-stevanovic-drzavni-zbor-zaposlitev-1896430|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Zasebno == Polajnar je vodja in inštruktor Športnega društva Rdeči orel, ki ponuja treninge borilnih veščin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/files/janis/kranjske-novice-20200925-04.pdf|title=Športno društvo Rdeči orel|accessdate=2026-07-01|page=15|website=Kranjske novice}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polajnar, Neven}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] 9ygfcqwi2iqrnvgr0n8fc80ktmxvxsu 6705292 6705290 2026-07-01T16:40:23Z Sporti 5955 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6705292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Neven Polajnar |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |alma_mater= |children= |party=[[Resni.ca]] }} '''Neven Polajnar''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[Politične znanosti|politolog]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[27. maj]] [[1983]]. Je član Mestnega sveta [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], v katerem deluje od leta 2018 dalje. Od maja 2026 je zaposlen v kabinetu [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. == Izobrazba == Študiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani in tam diplomiral na temo modernizacije oboroženih sil [[Ruska federacija|Ruske federacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33480285|title=Modernizacija oboroženih sil Ruske federacije v okviru reform Vladimirja Putina kot odgovor na sodobne varnostne izzive : diplomsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> Na isti fakulteti je z nalogo ''Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom'' tudi magistriral, leta 2019 pa z zagovorom disertacije ''Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije'' zaključil še doktorski študij politologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33031773|title=Ruska federacija v precepu med demokracijo in avtoritarizmom : vprašanje moči države : magistrsko delo|accessdate=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/302077952|title=Avtoritarizem v demokraciji skozi neoliberalno dimenzijo na primeru Ruske federacije : doktorska disertacija|date=2026-07-01|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Politika == V politiko je vstopil leta 2018, ko je bil na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] na listi Zorana Stevanovića, Zoran za Kranj, izvoljen za kranjskega mestnega svetnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2018-01-3684|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2018-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je kot kandidat stranke [[Resni.ca]] v volilnem okraju Kranj 2 kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca zapira kandidatno listo za aprilske državnozborske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-zapira-kandidatno-listo-za-aprilske-drzavnozborske-volitve/615753|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Prejel je 855 glasov (5,75 odstotka), stranki preboj v parlament ni uspel, je pa dosegel najvišji odstotek glasov med kandidati stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref> Na jesenskih lokalnih volitvah je nato osvojil nov mandat v kranjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_DRUG10405|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov občinskega sveta Mestne občine Kranj|date=2022-11-30|accessdate=2026-07-01|website=pisrs.si}}</ref> Za Resni.co je Polajnar kandidiral tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]], na katerih je kot peti na kandidatni listi prejel 112 preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2026-07-01|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] se je kot kandidat stranke za zunanjega ministra znova potegoval za poslansko funkcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V okraju Kranj 1 je dobil 1.356 glasov (9,61 odstotka) in ni osvojil mandata; iz prve volilne enote je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]], ki je kmalu po izvolitvi na položaj [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] Polajnarja zaposlil kot svetovalca v svojem kabinetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-04-07|accessdate=2026-07-01|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović že zaposluje: V kabinetu tudi njegov dolgoletni sodelavec - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/neven-polajnar-zoran-stevanovic-drzavni-zbor-zaposlitev-1896430|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Zasebno == Polajnar je vodja in inštruktor Športnega društva Rdeči orel, ki ponuja treninge borilnih veščin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/files/janis/kranjske-novice-20200925-04.pdf|title=Športno društvo Rdeči orel|accessdate=2026-07-01|page=15|website=Kranjske novice}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polajnar, Neven}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] pbqdul8bpv7njx34uvr1ea210d3dcy3 14 604983 6705295 2026-07-01T16:44:19Z Sporti 5955 n 6705295 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Arenas Club de Getxo|Arenas Cluba de Getxo]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Španiji|Arenas Club de Getxo]] [[Kategorija:Arenas Club de Getxo]] dx7fm8n0160k4khnyummtxmnhncv49i 0 604984 6705302 2026-07-01T16:58:09Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Športno združenje Gaja''' je slovensko športno društvo, ki so ga ustanovili na [[Padriče|Padričah]] leta 1967. Danes se z polnim imenom imenuje ''Amatersko športno združenje – Società sportiva dilettantistica '''GAJA'''''<nowiki/>'''.''' == Delovanje Športnega združenja Gaja == Domačini v [[Padriče|Padričah]], ki so bili v veliki večini [[Slovenci]], so si po drugi svetovni vojni zaželeli v vasi tudi športno društvo, saj je mladina gojila mn...« 6705302 wikitext text/x-wiki '''Športno združenje Gaja''' je slovensko športno društvo, ki so ga ustanovili na [[Padriče|Padričah]] leta 1967. Danes se z polnim imenom imenuje ''Amatersko športno združenje – Società sportiva dilettantistica '''GAJA'''''<nowiki/>'''.''' == Delovanje Športnega združenja Gaja == Domačini v [[Padriče|Padričah]], ki so bili v veliki večini [[Slovenci]], so si po drugi svetovni vojni zaželeli v vasi tudi športno društvo, saj je mladina gojila mnoge športne dejavnosti, kot na primer nogomet in odbojko. Tako so leta 1967 uradno ustanovili ''Športno društvo Gaja'', kateremu je predsedoval Karlo Grgič. Z lastnimi močmi so si tudi zgradili lepo večnamensko igrišče v Padričah, kjer je ob nogometnem igrišču tudi balinarska steza, več teniških igrišč, veliko pokrito teniško igrišče in še marsikaj.<ref>{{Navedi splet|title=Gaja|url=https://www.slosport.org/drustvo/gaja/|website=slosport|accessdate=2026-07-01|language=sl-SI}}</ref> Leta 1971 so pri Gaji stopili v projekt [[Športno združenje Sloga|Sloga]], ki je združeval vse ženske odbojkarske ekipe vzhodnokraških slovenskih športnih društev.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica obiskala tržaške članice Združenja slovenskih športnih društev v Italiji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-04-10-ministrica-obiskala-trzaske-clanice-zdruzenja-slovenskih-sportnih-drustev-v-italiji/|website=Portal GOV.SI|date=2022-04-10|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> Gaja je imela zelo razvejano dejavnost na nogometnem področju, saj je imela mnogo mladinskih ekip in tudi člansko ekipo, ki je redno nastopala v italijanskih amaterskih prvenstvih dežele Furlanije Julijske krajine.<ref>{{Navedi splet|title=La Roianese conquista la vetta, Gaja a rischio retrocessione|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/la-roianese-conquista-la-vetta-gaja-a-rischio-retrocessione-gn13krlv|website=Il Piccolo|date=2019-04-29|accessdate=2026-07-01|language=it}}</ref> Leta 1997 sta ''Športno združenje Gaja'' iz Padrič in ''Športno društvo Zarja'' iz [[Bazovica|Bazovice]] združili moči na nogometnem področju in ustanovili novo društvo ''Zarja/Gaja 1997'', pri katerem je takrat igralo kar 80 nogometašev.<ref>{{Navedi splet|title=Zarja/Gaja|url=https://old.slosport.org/drustva/zarjagaja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-07-01}}</ref> Novo društvo je imelo med drugim tudi bogat mladinski sektor z moštvoma ''Najmlajših'' in ''Mladincev'', članska ekipa pa nastopala v italijanski Promocijski ligi, sestavili so tudi drugo, B-ekipo, ki se je kalila v tretji italijanski amaterski ligi. Društva sta nehala sodelovati na nogometnem področju leta 2010.<ref>{{Navedi splet|title=AŠD-ASD ZARJA|url=https://golee.it/clubs/undefined/asd-csd-zarja|website=Golee|accessdate=2026-07-01|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boleča (od)ločitev na vzhodnem Krasu|url=https://www.primorski.eu/sport/188813-bolea-odloitev-na-vzhodnem-krasu-JKPR193802|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> Pri Gaji so imeli dobro balinarsko sekcijo, ki pa je sčasoma zamrla.<ref>{{Navedi splet|title=Gaja izpadla|url=https://www.primorski.eu/sport/89608-gaja-izpadla-KQPR90185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> Pri Gaji imajo zelo dobro šolo tenisa, saj njihovi igralci in ekipe so stalno v vrhu deželnega tenisa.<ref>{{Navedi splet|title=Padriče, "Gazzetta TPRA Challenge": slavje Gajinih predstavnikov|url=https://www.slosport.org/novica/padrice-gazzetta-tpra-challenge-slavje-gajinih-predstavnikov/|website=slosport|accessdate=2026-07-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tennis, l’under 12 Valvasori vince il master finale della Young cup|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/tennis-lunder-12-valvasori-vince-il-master-finale-della-young-cup-iroqqmv8|website=Il Piccolo|date=2017-10-11|accessdate=2026-07-01|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V play-offu|url=https://www.primorski.eu/sport/187406-v-play-offu-AKPR192130|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=Tenisači Gaje osvojil zimski pokal|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/03/tenis-gaja-zimski-pokal-b5b49298-d136-4b3d-bdde-bdcb60fa94a8.html|date=2023-03-04|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=Niko|last=Štokelj}}</ref> Redno prirejajo tudi odmevne teniške turnirje.<ref>{{Navedi splet|title=Teniška uspešnica ŠZ Gaja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/teniska-uspesnica-sz-gaja-IM608875|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Padriče: Pokal Gaje in Pokal Nova ob visoki udeležbi|url=https://www.slosport.org/novica/pdrice-koncni-boji-drzavnega-turnirja-za-pokal-gaje/|website=slosport|accessdate=2026-07-01|language=sl-SI}}</ref> Tudi v nekoliko novejšem športu, ki pa se izredno hitro razvija, orienteeringu oziroma [[Orientacija|orijentaciji]],<ref>{{Navedi splet|title=Gaja vabi na orientacijski tek tudi začetnike in družine|url=https://www.primorski.eu/sport/gaja-vabi-na-orientacijski-tek-tudi-zacetnike-in-druzine-NC1444384|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Orientiring, šport za vse, si utira pot tudi pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/orientiring-sport-za-vse-si-utira-pot-tudi-pri-nas/|website=Noviglas|date=2012-10-28|accessdate=2026-07-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> so pri Gaji iz Padrič na vrhu v italijanskih prvenstvih,<ref>{{Navedi splet|title=Orientacista ŠZ Gaja Polojaz in Ferluga krojila državni vrh|url=https://www.primorski.eu/sport/orientacista-sz-gaja-polojaz-in-ferluga-krojila-drzavni-vrh-XI965473|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> saj so njihovi atleti zmagali marsikatero lovoriko.<ref>{{Navedi splet|title=IN BREVE|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/in-breve-rhwtswjo|website=Il Piccolo|date=2011-05-27|accessdate=2026-07-01|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Orientacisti Gaje prispevali k zgodovinskemu tretjemu mestu FJK|url=https://www.primorski.eu/sport/orientacisti-gaje-prispevali-k-zgodovinskemu-tretjemu-mestu-fjk-HF601696|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gajin orientacist Goran Polojaz državni prvak|url=https://www.primorski.eu/sport/gajin-orientacist-goran-polojaz-drzavni-prvak-YA255067|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Večkrat priredijo tudi mednarodne tekme orijentacijskega teka.<ref>{{Navedi splet|title=Orienteering, “Senza confini” porterà 700 atleti sul Carso|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/orienteering-senza-confini-portera-700-atleti-sul-carso-shw9mqt2|website=Il Piccolo|date=2012-09-08|accessdate=2026-07-01|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Popolni izidi orienteeringa|url=https://www.primorski.eu/sport/192128-popolni-izidi-orienteeringa-PKPR197697|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tekma v Gropadi medijsko odmevna|url=https://azimut.cerkno-cup.com/sl/novica/215/tekma-v-gropadi-medijsko-odmevna|website=azimut.cerkno-cup.com|accessdate=2026-07-01}}</ref> Nekateri atleti Gaje so tudi člani ''[[Orientacijska zveza Slovenije|OZS - Orijentacijske zveze Slovenije]]''.<ref>{{Navedi splet|title=MLADI UPI|url=https://www.primorski.eu/se/224184-mladi-upi-IDPR236835|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Openc slovenski prvak|url=https://www.primorski.eu/sport/214977-openc-slovenski-prvak-HCPR226045|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Openc na EP s slovensko reprezentanco|url=https://www.primorski.eu/sport/201391-openc-na-ep-s-slovensko-reprezentanco-JAPR208991|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> Leta 2026 so pri športnem združenju ustanovili tudi tekaško sekcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Pri ŠZ Gaja imajo tudi tekaško sekcijo|url=https://www.primorski.eu/sport/pri-sz-gaja-imajo-tudi-tekasko-sekcijo-EG2181314|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] t62u62gedeai3sg54pbfo3gj63xl33m 0 604985 6705305 2026-07-01T17:07:17Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Enorog]] na [[Samorog (kit)]] prek preusmeritve: pogostejše ime v virih; alternativa: narval 6705305 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Samorog (kit)]] 7r3rdhw9fv381nsuxfbtxcatvikbqbc 0 604986 6705309 2026-07-01T17:10:58Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Xune Elipe */ 6705309 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Xune (Xulio) Andrés Elipe Raposo''', [[Španci|španski]] [[pevec]], [[glasbeni producent]], član [[Asturija|asturijske]] glasbene skupine ''[[Dixerba]]''. [[31. oktober]] [[1962]], Villalegre. Piše in poje v [[asturijščina|asturijščini]]. == Življenje in delo == Že je od mladosti dejaven v asturijskem jezikovnem gibanju. Bil je star 15 let, ko se je pridružil društvu [[Conceyu Bable]], ki je bilo predhodnik [[Asturijska jezikovna akademija|Asturijske jezikovne akademije]]. Nato je opravljal časnikarsko delo v asturijskem jeziku na radijih Cadena SER, Radio Popular de Avilés, Día de la radio n'Asturianu in La Voz de Avilés. Bil je član glasbene skupine ''Coleutivu L'Esperteyu'', ki ji je napisal dvanajst glasbenih točk. Ker ni mogel študirati [[novinarstvo|novinarstva]], se je vpisal na oddelek za zgodovino na Univerzi v Oviedu. Na koncu je diplomiral iz [[družboslovje|družboslovja]], nato je učil asturijski jezik. Bil je član [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] skupnosti kot [[Ensame Nacionalista Astur]] in [[Andecha Astur]]. Kandidiral se je tudi za župana v [[Avilés]]u. Leta 1987 je ustanovil rok ansambel Dixerba, s katero je izdal osem albumov. Leta 1992 je ustanovil skupaj z gajdarjem Fernandom Rubiom glasbeno-založniško hišo ''[[Discos L'Aguañaz]]''. Leta 1996 je izdal razpravo ''Llingua y rock'' (Jezik in rok), ki predstavi vlogo asturijščine v rok glasbi. V istem letu je začel urejati različne oddaje na radiu Sele kot ''Al Debalu'' in ''Rockromería''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|first=Demi |last=Taneva |title=Xune Elipe, músico y escritor, presenta libro en Gijón: “Los jóvenes están descubriendo referencias históricas de las letras de 'Dixebra' que desconocían por completo” |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/gijon/2026/06/22/xune-elipe-entender-asturias-actual-131693316.html |date=23.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Yá ta a la venta ‘Da-yos caña’, el llibru de Xune Elipe ganador del II Premiu Yolanda Huergo |work=Musica Asturiana |url=https://musicasturiana.com/ya-ta-a-la-venta-da-yos-cana-el-llibru-de-xune-elipe-ganador-del-ii-premiu-yolanda-huergo/ |date=3.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=ast}} * {{navedi novice|first=Lauren |last=García |title=Xune Elipe, premio "Yolanda Huergo" de ensayo por "Da-yos Caña, el tiempu y el contestu d’una banda de rock astur": "El punk dejó ‘posu’, una semilla de rebeldía que sigue presente" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/06/14/xune-elipe-premio-yolanda-huergo-131378088.html |date=14.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Elipe, Xune}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski glasbeniki]] [[Kategorija:Španski pevci]] [[Kategorija:Asturijci]] 9g9s9d5n4k6q0lp4sl4zqzjlk038fmf 6705316 6705309 2026-07-01T17:14:49Z Doncsecz~slwiki 9581 december 6705316 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Xune (Xulio) Andrés Elipe Raposo''', [[Španci|španski]] [[pevec]], [[glasbeni producent]], član [[Asturija|asturijske]] glasbene skupine ''[[Dixerba]]''. [[31. december]] [[1962]], Villalegre. Piše in poje v [[asturijščina|asturijščini]]. == Življenje in delo == Že je od mladosti dejaven v asturijskem jezikovnem gibanju. Bil je star 15 let, ko se je pridružil društvu [[Conceyu Bable]], ki je bilo predhodnik [[Asturijska jezikovna akademija|Asturijske jezikovne akademije]]. Nato je opravljal časnikarsko delo v asturijskem jeziku na radijih Cadena SER, Radio Popular de Avilés, Día de la radio n'Asturianu in La Voz de Avilés. Bil je član glasbene skupine ''Coleutivu L'Esperteyu'', ki ji je napisal dvanajst glasbenih točk. Ker ni mogel študirati [[novinarstvo|novinarstva]], se je vpisal na oddelek za zgodovino na Univerzi v Oviedu. Na koncu je diplomiral iz [[družboslovje|družboslovja]], nato je učil asturijski jezik. Bil je član [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] skupnosti kot [[Ensame Nacionalista Astur]] in [[Andecha Astur]]. Kandidiral se je tudi za župana v [[Avilés]]u. Leta 1987 je ustanovil rok ansambel Dixerba, s katero je izdal osem albumov. Leta 1992 je ustanovil skupaj z gajdarjem Fernandom Rubiom glasbeno-založniško hišo ''[[Discos L'Aguañaz]]''. Leta 1996 je izdal razpravo ''Llingua y rock'' (Jezik in rok), ki predstavi vlogo asturijščine v rok glasbi. V istem letu je začel urejati različne oddaje na radiu Sele kot ''Al Debalu'' in ''Rockromería''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|first=Demi |last=Taneva |title=Xune Elipe, músico y escritor, presenta libro en Gijón: “Los jóvenes están descubriendo referencias históricas de las letras de 'Dixebra' que desconocían por completo” |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/gijon/2026/06/22/xune-elipe-entender-asturias-actual-131693316.html |date=23.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Yá ta a la venta ‘Da-yos caña’, el llibru de Xune Elipe ganador del II Premiu Yolanda Huergo |work=Musica Asturiana |url=https://musicasturiana.com/ya-ta-a-la-venta-da-yos-cana-el-llibru-de-xune-elipe-ganador-del-ii-premiu-yolanda-huergo/ |date=3.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=ast}} * {{navedi novice|first=Lauren |last=García |title=Xune Elipe, premio "Yolanda Huergo" de ensayo por "Da-yos Caña, el tiempu y el contestu d’una banda de rock astur": "El punk dejó ‘posu’, una semilla de rebeldía que sigue presente" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/06/14/xune-elipe-premio-yolanda-huergo-131378088.html |date=14.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Elipe, Xune}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski glasbeniki]] [[Kategorija:Španski pevci]] [[Kategorija:Asturijci]] gucry2lusth6ycgnms1dw7d7by5g2ji 6705483 6705316 2026-07-02T06:53:33Z Romanm 13 kandidiral (-) je 6705483 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Xune (Xulio) Andrés Elipe Raposo''', [[Španci|španski]] [[pevec]], [[glasbeni producent]], član [[Asturija|asturijske]] glasbene skupine ''[[Dixerba]]''. [[31. december]] [[1962]], Villalegre. Piše in poje v [[asturijščina|asturijščini]]. == Življenje in delo == Že je od mladosti dejaven v asturijskem jezikovnem gibanju. Bil je star 15 let, ko se je pridružil društvu [[Conceyu Bable]], ki je bilo predhodnik [[Asturijska jezikovna akademija|Asturijske jezikovne akademije]]. Nato je opravljal časnikarsko delo v asturijskem jeziku na radijih Cadena SER, Radio Popular de Avilés, Día de la radio n'Asturianu in La Voz de Avilés. Bil je član glasbene skupine ''Coleutivu L'Esperteyu'', ki ji je napisal dvanajst glasbenih točk. Ker ni mogel študirati [[novinarstvo|novinarstva]], se je vpisal na oddelek za zgodovino na Univerzi v Oviedu. Na koncu je diplomiral iz [[družboslovje|družboslovja]], nato je učil asturijski jezik. Bil je član [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] skupnosti kot [[Ensame Nacionalista Astur]] in [[Andecha Astur]]. Kandidiral je tudi za župana v [[Avilés]]u. Leta 1987 je ustanovil rok ansambel Dixerba, s katero je izdal osem albumov. Leta 1992 je ustanovil skupaj z gajdarjem Fernandom Rubiom glasbeno-založniško hišo ''[[Discos L'Aguañaz]]''. Leta 1996 je izdal razpravo ''Llingua y rock'' (Jezik in rok), ki predstavi vlogo asturijščine v [[Rock|rok glasbi]]. V istem letu je začel urejati različne oddaje na radiu Sele kot ''Al Debalu'' in ''Rockromería''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|first=Demi |last=Taneva |title=Xune Elipe, músico y escritor, presenta libro en Gijón: “Los jóvenes están descubriendo referencias históricas de las letras de 'Dixebra' que desconocían por completo” |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/gijon/2026/06/22/xune-elipe-entender-asturias-actual-131693316.html |date=23.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Yá ta a la venta ‘Da-yos caña’, el llibru de Xune Elipe ganador del II Premiu Yolanda Huergo |work=Musica Asturiana |url=https://musicasturiana.com/ya-ta-a-la-venta-da-yos-cana-el-llibru-de-xune-elipe-ganador-del-ii-premiu-yolanda-huergo/ |date=3.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=ast}} * {{navedi novice|first=Lauren |last=García |title=Xune Elipe, premio "Yolanda Huergo" de ensayo por "Da-yos Caña, el tiempu y el contestu d’una banda de rock astur": "El punk dejó ‘posu’, una semilla de rebeldía que sigue presente" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/06/14/xune-elipe-premio-yolanda-huergo-131378088.html |date=14.6.2026 |accessdate=1.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Elipe, Xune}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski glasbeniki]] [[Kategorija:Španski pevci]] [[Kategorija:Asturijci]] fplrkhghsx8ug9gg3abrisatov45uk8 0 604987 6705311 2026-07-01T17:11:46Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Xune Elipe]] 6705311 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Xune Elipe]] cyqddjt95iuyvnhvwhojkxlwcvviuf1 0 604988 6705312 2026-07-01T17:12:10Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Xune Elipe]] 6705312 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Xune Elipe]] cyqddjt95iuyvnhvwhojkxlwcvviuf1 0 604989 6705313 2026-07-01T17:12:30Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Xune Elipe]] 6705313 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Xune Elipe]] cyqddjt95iuyvnhvwhojkxlwcvviuf1 0 604990 6705314 2026-07-01T17:12:46Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Xune Elipe]] 6705314 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Xune Elipe]] cyqddjt95iuyvnhvwhojkxlwcvviuf1 0 604991 6705315 2026-07-01T17:13:07Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Xune Elipe]] 6705315 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Xune Elipe]] cyqddjt95iuyvnhvwhojkxlwcvviuf1 10 604992 6705320 2026-07-01T17:40:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:CS1 identifiers|main|_template=ismn}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude>« 6705320 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:CS1 identifiers|main|_template=ismn}}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> gbiktcyzn2gyzajbo9bouj4glow3dee 10 604993 6705323 2026-07-01T17:48:51Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{lua|Modul:CS1 identifiers|Modul:Citation/CS1/Configuration|Modul:Citation/CS1/Identifiers|Modul:Citation/CS1/Utilities}} {{ISBN/doc/identifier link information}} Ta predloga izpiše [[International Standard Music Number]] (ISMN) v standardni obliki. ISMN se izpiše z uporabo večjega dela iste kode, kot se uporablja za izpis parametra {{para|ismn}} v predlogah {{cs1}} in {{cs2}}, le da se ta predloga lahko uporabi za izpis več številk...« 6705323 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Modul:CS1 identifiers|Modul:Citation/CS1/Configuration|Modul:Citation/CS1/Identifiers|Modul:Citation/CS1/Utilities}} {{ISBN/doc/identifier link information}} Ta predloga izpiše [[International Standard Music Number]] (ISMN) v standardni obliki. ISMN se izpiše z uporabo večjega dela iste kode, kot se uporablja za izpis parametra {{para|ismn}} v predlogah {{cs1}} in {{cs2}}, le da se ta predloga lahko uporabi za izpis več številk ISMN hkrati == Uporaba == This template accepts these parameters: :{{para|id{{var|n}}}} – a ISMN identifier; the {{para|id{{var|n}}}} parameter name is not required but is recommended for clarity when the template has multiple ISMNs :{{para|link}} – accepts a single value <code>no</code>; for use when the 'ISMN' prefix in the rendering should not be linked :{{para|plainlink}} – accepts a single value <code>yes</code>; suppresses the 'ISMN' prefix in the rendering :{{para|leadout}} – defines the conjunction between the last two identifiers in the rendered list; defaults to <code>, </code> Osnovna oblika je: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}} Za več ISMNjev: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8}} To unlink the prefix: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}} Za odstranitev povezave iz predpone: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}} Za uporabo besede <code>in</code> med zadnjima dvema identifikatorjema na izpisanem seznamu: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}} ==Sledilne kategorije== *{{cl|Kategorija:Strani z napakami ISMN}} – {{color|#d33|Napakovna}} kategorija za predloge {{tld|ISMN}}, ki prikazujejo sporočilo o napaki Ker ta predloga uporablja isto kodo kot predloge cs1|2, se vidnost sporočil za {{color|#d33|nakako}} in {{color|#18911f|vzdrževanje}} nadzoruje na enak način. Oglejte si {{slink|Pomoč:Napake CS1|Controlling_error_message_display}}. ==Glej tudi== * {{tl|Please check ISMN}} * {{tl|ISBN}} * {{tl|ISSN}} * {{tl|Catalog lookup link}} <includeonly>{{sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za kataloge]] }}</includeonly> 4kh5pixbzzgdwpqxdpqavcir3y0j5ti 6705324 6705323 2026-07-01T17:50:24Z Pinky sl 2932 6705324 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Modul:CS1 identifiers|Modul:Citation/CS1/Configuration|Modul:Citation/CS1/Identifiers|Modul:Citation/CS1/Utilities}} {{ISBN/dok/identifier link information}} Ta predloga izpiše [[International Standard Music Number]] (ISMN) v standardni obliki. ISMN se izpiše z uporabo večjega dela iste kode, kot se uporablja za izpis parametra {{para|ismn}} v predlogah {{cs1}} in {{cs2}}, le da se ta predloga lahko uporabi za izpis več številk ISMN hkrati == Uporaba == This template accepts these parameters: :{{para|id{{var|n}}}} – a ISMN identifier; the {{para|id{{var|n}}}} parameter name is not required but is recommended for clarity when the template has multiple ISMNs :{{para|link}} – accepts a single value <code>no</code>; for use when the 'ISMN' prefix in the rendering should not be linked :{{para|plainlink}} – accepts a single value <code>yes</code>; suppresses the 'ISMN' prefix in the rendering :{{para|leadout}} – defines the conjunction between the last two identifiers in the rendered list; defaults to <code>, </code> Osnovna oblika je: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}} Za več ISMNjev: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8}} To unlink the prefix: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}} Za odstranitev povezave iz predpone: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}} Za uporabo besede <code>in</code> med zadnjima dvema identifikatorjema na izpisanem seznamu: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}} ==Sledilne kategorije== *{{cl|Kategorija:Strani z napakami ISMN}} – {{color|#d33|Napakovna}} kategorija za predloge {{tld|ISMN}}, ki prikazujejo sporočilo o napaki Ker ta predloga uporablja isto kodo kot predloge cs1|2, se vidnost sporočil za {{color|#d33|nakako}} in {{color|#18911f|vzdrževanje}} nadzoruje na enak način. Oglejte si {{slink|Pomoč:Napake CS1|Controlling_error_message_display}}. ==Glej tudi== * {{tl|Please check ISMN}} * {{tl|ISBN}} * {{tl|ISSN}} * {{tl|Catalog lookup link}} <includeonly>{{sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za kataloge]] }}</includeonly> 6t7jr5twug7y8c474wuoi2csby9d2jf 6705344 6705324 2026-07-01T18:05:27Z Pinky sl 2932 /* Sledilne kategorije */ 6705344 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Modul:CS1 identifiers|Modul:Citation/CS1/Configuration|Modul:Citation/CS1/Identifiers|Modul:Citation/CS1/Utilities}} {{ISBN/dok/identifier link information}} Ta predloga izpiše [[International Standard Music Number]] (ISMN) v standardni obliki. ISMN se izpiše z uporabo večjega dela iste kode, kot se uporablja za izpis parametra {{para|ismn}} v predlogah {{cs1}} in {{cs2}}, le da se ta predloga lahko uporabi za izpis več številk ISMN hkrati == Uporaba == This template accepts these parameters: :{{para|id{{var|n}}}} – a ISMN identifier; the {{para|id{{var|n}}}} parameter name is not required but is recommended for clarity when the template has multiple ISMNs :{{para|link}} – accepts a single value <code>no</code>; for use when the 'ISMN' prefix in the rendering should not be linked :{{para|plainlink}} – accepts a single value <code>yes</code>; suppresses the 'ISMN' prefix in the rendering :{{para|leadout}} – defines the conjunction between the last two identifiers in the rendered list; defaults to <code>, </code> Osnovna oblika je: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8}} Za več ISMNjev: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8}} To unlink the prefix: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|id=979-0-2600-0043-8|link=no}} Za odstranitev povezave iz predpone: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|plainlink=yes}} Za uporabo besede <code>in</code> med zadnjima dvema identifikatorjema na izpisanem seznamu: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="1">{{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}}</syntaxhighlight> → {{ISMN|979-0-2600-0043-8|979-0-50226-047-7|leadout=and}} ==Sledilne kategorije== *{{cl|Strani z napakami ISMN}} – {{color|#d33|Napakovna}} kategorija za predloge {{tld|ISMN}}, ki prikazujejo sporočilo o napaki Ker ta predloga uporablja isto kodo kot predloge cs1|2, se vidnost sporočil za {{color|#d33|nakako}} in {{color|#18911f|vzdrževanje}} nadzoruje na enak način. Oglejte si {{slink|Pomoč:Napake CS1|Controlling_error_message_display}}. ==Glej tudi== * {{tl|Please check ISMN}} * {{tl|ISBN}} * {{tl|ISSN}} * {{tl|Catalog lookup link}} <includeonly>{{sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za kataloge]] }}</includeonly> qn9w2nzr6m8x15lndbfh2ggx3d04i5h 828 604994 6705325 2026-07-01T17:53:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »require ('strict'); local get_args = require ('Module:Arguments').getArgs; local identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers'); local utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities'); local has_accept_as_written = utilities.has_accept_as_written; -- import functions from Module:Citation/CS1/Utilities local is_set = utilities.is_set; local make_wikilink = utilities.make_wikilink; local set_message = utilities.set_message; local substitute =...« 6705325 Scribunto text/plain require ('strict'); local get_args = require ('Module:Arguments').getArgs; local identifiers = require ('Module:Citation/CS1/Identifiers'); local utilities = require ('Module:Citation/CS1/Utilities'); local has_accept_as_written = utilities.has_accept_as_written; -- import functions from Module:Citation/CS1/Utilities local is_set = utilities.is_set; local make_wikilink = utilities.make_wikilink; local set_message = utilities.set_message; local substitute = utilities.substitute; local cfg = mw.loadData ('Module:Citation/CS1/Configuration'); utilities.set_selected_modules (cfg); -- so that functions in Utilities can see the selected cfg tables identifiers.set_selected_modules (cfg, utilities); -- so that functions in Identifiers can see the selected cfg tables and selected Utilities module local Frame; -- local copy of <frame> from main(); nil else local this_page = mw.title.getCurrentTitle(); -- used to limit categorization to certain namepsaces local no_cat; -- used to limit categorization to certain namespaces if cfg.uncategorized_namespaces[this_page.namespace] then -- is this page's namespace id one of the uncategorized namespace ids? no_cat = true; -- set no_cat; this page will not be categorized end for _, v in ipairs (cfg.uncategorized_subpages) do -- cycle through page name patterns if this_page.text:match (v) then -- test page name against each pattern no_cat = true; -- set no_cat; this page will not be categorized break; -- bail out if one is found end end --[[--------------------------< E R R _ M E S S A G E _ C O N V E R T >---------------------------------------- converts cs1|2 error message to a message suitable for this module. converted error messages do not name a parameter as is done in cs1|2. The help link links to the template page not to a help-namespace page. The prefix is rewritten to name the offending template; not a cs1|2 template. adds template specific category. done this way because the identifier functions in Module:Citation/CS1/Identifiers create properly formatted messages with correct html for styling. ]] local function err_message_convert (message_prefix, message, _template, no_cat) message = message:gsub ('&#124;([^=]+)=', '%1'); -- remove parameter pipe and assignment operator message = message:gsub ('Pomoč:Napake CS1#[^%]]+', substitute ('Predloga:$1|pomoč', _template)); -- rewrite help text message = message:gsub ('(%b<>)', substitute ('$1$2: ', {'%1', message_prefix}), 1); -- %1 is the opening span tag; insert <message_prefix> local category = no_cat and '' or substitute ('[[Category:Pages with $1 errors]]', _template:upper()); -- limited to certain namespaces return substitute ('$1$2', {message, category}); -- make a big string and done end --[[--------------------------< M A I N T _ M E S S A G E _ C O N V E R T >------------------------------------ converts cs1|2 maintenance message to a message suitable for this module. converted maintenance messages have a prefix suitable for the rendered template. The 'link' text links to the an appropriate maintenance category ]] local function maint_message_convert (message_prefix, message_raw, _template, no_cat) message_raw = message_raw:gsub ('Vzdrževanje CS1: ', ''); -- strip cs1-specific prefix from cat name local message = substitute ('$1: $2', {message_prefix, message_raw}); -- add the template prefix message = substitute ('$1$2 ($3)', { message, no_cat and '' or substitute (cfg.messages['cat wikilink'], message_raw),-- the category link; limited to certain namespaces substitute (cfg.messages[':cat wikilink'], message_raw)} -- links to the maint cat, just as cs1|2 links to its maint cats ); return substitute (cfg.presentation['hidden-maint'], message); -- the maint message text end --[[--------------------------< P A R A M S _ G E T >---------------------------------------------------------- extract enumerated parameters from <args_t> where the enumerator is <i>. enumerator is always the last character of the parameter name (doi-broken-date1 not doi1-broken-date) special case the enumerator is 1: prefer non-enumerated parameters returns a table of same-enumerator parameters (without enumerator) note: <i> is a number ]] local function params_get (args_t, i) --mw.logObject (args_t, 'args_t') local params_t = {}; -- selected parameters go in this table if 1 == i then -- special case when enumerator (<i>) is 1 for k, v in pairs (args_t) do -- for each parameter if 'number' == type (k) then -- if this is a positional parameter if 1 == k then -- and its the first positional parameter params_t[1] = v; -- save it end else -- here for named parameters local enum = k:match ('%d+$'); -- extract the enumerator from the parameter's name; nil else if (not enum) or (1 == tonumber (enum)) then -- when not enumerated or when enumerator is 1 k = k:gsub ('%d+$', ''); -- remove the enumerator from parameter name params_t[k] = v; -- and save this parameter end end end else for k, v in pairs (args_t) do -- for each parameter if 'number' == type (k) then -- if this is a positional parameter if i == k then -- and is the desired positional parameter params_t[1] = v; -- save it (as index number 1; not as index <i>) end else -- here for named parameters local enum = k:match ('%d+$'); -- extract the parameter's enumerator; nil else if enum and (i == tonumber (enum)) then -- when enumerated and the enumerator is same as requested k = k:gsub ('%d+$', ''); -- remove the enumerator from parameter name params_t[k] = v; -- and save this parameter end end end end --mw.logObject (params_t, 'params_t') return params_t; -- and done end --[[--------------------------< R E N D E R _ F I N A L >------------------------------------------------------ this function applies cs1|2 template style sheet to a rendered identifier or error message ]] local function render_final (output) if not Frame then -- not set when this module called from another module Frame = mw.getCurrentFrame(); -- get the calling module's frame so that we can call extensionTag() end return substitute ('$1$2', { Frame:extensionTag ('templatestyles', '', {src='Module:Citation/CS1/styles.css'}), -- apply templatestyles output -- to the rendered identifier or error message }); end --[[--------------------------< _ M A I N >-------------------------------------------------------------------- entry point when called from another module; example: local rendered_identifier = require ('Module:CS1 identifiers')._main ({'10.4231/sommat', _template = 'doi', ['doi-access'] = 'free', ['doi-broken-date'] = 'June 2025'}); supported identifier templates are: {{arxiv}} {{asin}} {{bibcode}} {{biorxiv}} {{citeseerx}} {{doi}} {{hdl}} {{isbn}} {{ismn}} {{issn}} {{jfm}} {{jstor}} {{medrxiv}} {{mr}} {{oclc}} {{ol}} {{osti}} {{pmc}} {{pmid}} {{sbn}} {{ssrn}} {{s2cid}} {{zbl}} <args_t> is a table of all parameters needed to properly render the identifier ]] local function _main (args_t) local ID_list_t = {}; -- sequence table of rendered identifiers local ID_list_coins_t = {}; -- table of identifiers and their values from args; key is same as cfg.id_handlers's key; COinS not supported in this module local template_name = args_t._template; local message_prefix; if not (template_name and cfg.id_handlers[template_name:upper()]) then error ('|_template= requires valid value'); -- a message for template writers; not seen by users end template_name = template_name:lower(); -- force lower case message_prefix = substitute ('<code class="cs1-code">&#x7B;{[[Predloga:$1|$1]]}}</code>', template_name); local rendered_id; -- a single rendered id worked on here local rendered_ids_t = {}; -- individual rendered ids go here local i = 1; -- initialize the indexer for the repeat loop repeat -- loop until no local params_t = params_get (args_t, i); -- get the parameters associated with enumerator <i> params_t[template_name] = params_t[1] or params_t['id']; -- assign value from {{{1}}} or |id= to |<identifier>= params_t._template = nil; -- unset as no longer needed if not params_t[template_name] then -- in case params_t[1] and params_t.id are nil params_t[template_name] = ''; -- set <id> to empty string return render_final ( -- make an error message and done substitute ('<span class="cs1-visible-error citation-comment">$1: required identifier missing ($2)</span>$3', { message_prefix, substitute ('[[Predloga:$1|pomoč]]', template_name), no_cat and '' or substitute ('[[Category:Pages with $1 errors]]', template_name:upper()) })); end params_t[i] = nil; -- unset these as no longer needed params_t.id = nil; local DoiBroken = params_t['doi-broken-date']; -- {{doi}} only local Embargo = params_t['pmc-embargo-date']; -- {{pmc}} only local Class = params_t['class']; -- {{arxiv}} only local AsinTLD = params_t['asin-tld']; -- {{asin}} only ID_list_t, ID_list_coins_t = identifiers.identifier_lists_get (params_t, {DoiBroken = DoiBroken, Embargo = Embargo, Class = Class, ASINTLD = AsinTLD}, {}); -- {} is a placeholder for unused ID_support{} rendered_id = ID_list_t[1]; if utilities.z.error_msgs_t[1] then -- only one error message considered rendered_id = substitute ('$1 $2', { rendered_id, err_message_convert (message_prefix, utilities.z.error_msgs_t[1], template_name, no_cat), }); elseif utilities.z.maint_cats_t[1] then -- only one maint message considered per rendering rendered_id = substitute ('$1 $2', { rendered_id, maint_message_convert (message_prefix, utilities.z.maint_cats_t[1], template_name, no_cat), }); end utilities.z.error_msgs_t = {}; -- reset these utilities.z.maint_cats_t = {}; if (1 ~= i) or ((1 == i) and ('yes' == args_t.plainlink)) then -- no label for 2nd... identifiers; when |plainlink=yes then no label for first identifier; local separator = cfg.id_handlers[template_name:upper()].separator; -- get the identifier label separator rendered_id = rendered_id:gsub ('^%[%[.-|.-%]%]', ''); -- strip cs1-supplied label rendered_id = rendered_id:gsub ('^' .. separator, ''); -- and strip the label separator elseif 1 == i then -- here for first identifier; |plainlink= not set if 'no' == args_t.link then -- |link=no then do not link identifier label rendered_id = rendered_id:gsub ('^%[%[.-|(.-)%]%]', '%1'); -- strip wikilink markup from cs1-supplied label end end table.insert (rendered_ids_t, rendered_id); -- save the rendered identifier i = i + 1; -- bump the indexer until not (args_t[i] or args_t['id' .. i]); -- end of repeat loop local list_separator = ', '; -- identifier separator for a list of identifiers local leadout = args_t.leadout and mw.ustring.gsub (args_t.leadout, '^(%a.*)', ' %1 ') or nil; -- insert leading space if first character is a letter; add trailing space if leadout then -- extra text goes between last two identifiers in the list return render_final (mw.text.listToText (rendered_ids_t, list_separator, leadout)); -- make a list, add templatestyles, and done end return render_final (table.concat (rendered_ids_t, list_separator)); -- make a list, add templatestyles, and done end --[[--------------------------< M A I N >---------------------------------------------------------------------- entry point from an invoke {{#invoke:CS1 identifiers|main|_template=<identifier name>}} ]] local function main (frame) Frame = frame; -- make a copy for rendering final output local args_t = get_args (frame); -- extract the arguments return _main (args_t); -- render the identifier and done end --[[--------------------------< E X P O R T S >---------------------------------------------------------------- ]] return { main = main, -- entry point from an invoke (in a template usually) _main = _main -- entry point when called from another module } td8u6q3i1dn9mssdg14o4wsn853llay 828 604995 6705327 2026-07-01T17:54:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{Lua|Module:Arguments|Module:Citation/CS1/Identifiers|Module:Citation/CS1/Utilities|Module:Citation/CS1/Configuration}} {{Uses TemplateStyles|Module:Citation/CS1/styles.css}} Implements: {{div col}} * {{tl|arxiv}} * <s>{{tl|asin}}</s> * {{tl|bibcode}} * {{tl|biorxiv}} * <s>{{tl|citeseerx}}</s> * {{tl|doi}} * {{tl|hdl}} * {{tl|isbn}} * {{tl|ismn}} * {{tl|issn}} * {{tl|jfm...« 6705327 wikitext text/x-wiki <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{Lua|Module:Arguments|Module:Citation/CS1/Identifiers|Module:Citation/CS1/Utilities|Module:Citation/CS1/Configuration}} {{Uses TemplateStyles|Module:Citation/CS1/styles.css}} Implements: {{div col}} * {{tl|arxiv}} * <s>{{tl|asin}}</s> * {{tl|bibcode}} * {{tl|biorxiv}} * <s>{{tl|citeseerx}}</s> * {{tl|doi}} * {{tl|hdl}} * {{tl|isbn}} * {{tl|ismn}} * {{tl|issn}} * {{tl|jfm}} * <s>{{tl|jstor}}</s> * <s>{{tl|lccn}}</s> * {{tl|medrxiv}} * {{tl|mr}} * <s>{{tl|oclc}}</s> * <s>{{tl|ol}}</s> * {{tl|osti}} * {{tl|pmc}} * {{tl|pmid}} * <s>{{tl|IETF RFC}}</s> * {{tl|sbn}} * {{tl|ssrn}} * {{tl|s2cid}} * {{tl|zbl}} {{div col end}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly> <noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude> fahcf3bwq57wqz1vpvdphbsxoh6ha87 0 604996 6705330 2026-07-01T17:57:19Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kitajski rečni delfin]] na [[Jangceški delfin]]: pogostejše poimenovanje (geslovnik COBISS, Svetovna enciklopedija živali) 6705330 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jangceški delfin]] 0d4p25e88fwxua7icnkc99bi9mc16eb 14 604997 6705340 2026-07-01T18:04:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{polluted category}} {{Tracking category}} {{help desk}} V to kategorijo se samodejno uvrščajo strani in predloge, ki uporabljajo {{tl|ISMN}}. V tej predlogi se parametri ISMN preverjajo glede neveljavnih številk ISMN kot tudi odvečnega besedila, kot so "ISMN", "N/A", "none", pomišljaji (namesto njih uporabite vezaje), mala črka »x« (namesto nje uporabite »X«) in tabulatorji. Sporočila o napakah za napačne številke ISMN so videti takole: <div class...« 6705340 wikitext text/x-wiki {{polluted category}} {{Tracking category}} {{help desk}} V to kategorijo se samodejno uvrščajo strani in predloge, ki uporabljajo {{tl|ISMN}}. V tej predlogi se parametri ISMN preverjajo glede neveljavnih številk ISMN kot tudi odvečnega besedila, kot so "ISMN", "N/A", "none", pomišljaji (namesto njih uporabite vezaje), mala črka »x« (namesto nje uporabite »X«) in tabulatorji. Sporočila o napakah za napačne številke ISMN so videti takole: <div class="error"> Napačen ISMN </div> ===Glejte tudi=== * {{cl|Articles with invalid ISMNs}} * {{cl|Napake CS1: ISMN }} st3tga02fwfny6aymsrajd8hnlqggvb 6705342 6705340 2026-07-01T18:05:00Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Kategorija:Strani z napakami ISMN]] na [[Kategorija:Strani z napakami ISMN]] 6705340 wikitext text/x-wiki {{polluted category}} {{Tracking category}} {{help desk}} V to kategorijo se samodejno uvrščajo strani in predloge, ki uporabljajo {{tl|ISMN}}. V tej predlogi se parametri ISMN preverjajo glede neveljavnih številk ISMN kot tudi odvečnega besedila, kot so "ISMN", "N/A", "none", pomišljaji (namesto njih uporabite vezaje), mala črka »x« (namesto nje uporabite »X«) in tabulatorji. Sporočila o napakah za napačne številke ISMN so videti takole: <div class="error"> Napačen ISMN </div> ===Glejte tudi=== * {{cl|Articles with invalid ISMNs}} * {{cl|Napake CS1: ISMN }} st3tga02fwfny6aymsrajd8hnlqggvb 10 604999 6705347 2026-07-01T18:08:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:ISSN]] 6705347 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:ISSN]] c0m2fnzteyhpu0uq56h09wfma7ndu5f 0 605000 6705365 2026-07-01T19:08:56Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Evrazijski šakal]] na [[Zlati šakal]]: pogostejše ime v slovenskih virih 6705365 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zlati šakal]] oqmp4d7kzkp5pp5wbs4gzzpg3fv0fs2 0 605001 6705394 2026-07-01T20:19:52Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna lisica]] na [[Lisica]] prek preusmeritve: zadostuje; najpogostejše poimenovanje 6705394 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lisica]] sn6j20i9k3e6kdqvhk34d0oewuapz55 0 605002 6705404 2026-07-01T20:52:14Z Yerpo 8417 v delu 6705404 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Gozdni tekači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Lygaeidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[stenice|stenic]], v katero uvrščamo približno tisoč [[vrsta (biologija)|vrst]], združenih v več kot sto [[rod (biologija)|rodov]]. Predstavniki so razširjeni po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |title=Family Lygaeidae - Seed Bugs |url=https://bugguide.net/node/view/129 |website=bugguide.net |accessdate=2026-07-01}}</ref> Klasifikacija je dolgo veljala za problematično; tradicionalno so med gozdne tekače uvrščali več kot 4000 vrst v 15 poddružinah, a je bilo vedno bolj jasno, da je taka skupina [[Parafilija|parafiletska]]. Leta 1997 je entomolog Thomas J. Henry objavil obsežno taksonomsko revizijo, ki je večino takratnih poddružin povzdignila na raven družin, s čimer je bila večina vrst izvzetih iz družine gozdnih tekačev.<ref name="HEI">{{navedi knjigo |first=Sweet |last=Merrill H., II. |chapter=Seed and Chinch Bugs (Lygaeoidea) |editor-last1=Schaeffer |editor-first1=Carl W. |editor-last2=Panizzi |editor-first2=Antônio Ricardo |title=Heteroptera of Economic Importance |year=2000 |url=https://archive.org/details/heteropteraofeco0000unse |publisher=CRC Press |isbn=0-8493-0695-7 |pages=[https://archive.org/details/heteropteraofeco0000unse/page/143 143]}}</ref><ref name="InsEvol">{{navedi knjigo |last1=Grimaldi |first1=David |last2=Engel |first2=Michael S. |year=2005 |title=Evolution of the Insects |url=https://archive.org/details/evolutioninsects00grim |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521821495 |cobiss=55898625 |pages=[https://archive.org/details/evolutioninsects00grim/page/n327 327]}}</ref> == Klasifikacija == Po zdaj veljavni klasifikaciji se gozdni tekači delijo na tri živeče poddružine in eno, opisano po [[fosil]]nih predstavnikih:<ref name=Dellapé2019> {{navedi splet | access-date = 2026-07-01 | title = family Lygaeidae Schilling, 1829 | date = 2019 | last1 = Dellapé | first1 = Pablo M. | last2 = Henry | first2 = Thomas J. | url = http://Lygaeoidea.speciesfile.org/Common/basic/Taxa.aspx?TaxonNameID=1209918 | website = Lygaeoidea Species File }}</ref> * družina Lygaeidae (gozdni tekači) ** poddružina [[Ischnorhynchinae]] ** poddružina [[Lygaeinae]] ** poddružina †[[Lygaenocorinae]] ** poddružina [[Orsillinae]] ** ''Lygaeites'' Heer, 1853 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Lygaeidae|Gozdni tekači}} {{taxonbar|from=Q682987}} [[Kategorija:Gozdni tekači| ]] [[Kategorija:Stenice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] aj5fwyhbt8n2y5zq2oeh2vsh9zxnf3r 0 605003 6705405 2026-07-01T20:52:35Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Gozdni tekači]] 6705405 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gozdni tekači]] 1mpokkwdtrqsu5qvhfnkzsomrm3byjb 0 605004 6705411 2026-07-01T21:19:31Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Evropski dihur]] na [[Navadni dihur]]: po slovenskih virih 6705411 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadni dihur]] g6csgl3tgv0i62u8w5tpk137r4nx5ve 0 605005 6705416 2026-07-01T21:24:17Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1361344064|Messerschmitt Bf 109 variants]]« 6705416 wikitext text/x-wiki {{Glavni članek|Messerschmitt Bf 109}}   Zaradi vsestranskosti [[Messerschmitt Bf 109]] in časa, ki ga je preživel v nemških in tujih letalskih silah, so v [[Nemčija|Nemčiji]] izdelali številne različice, ki so več kot osem let služile [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. Dodatne različice so izdelali tudi v tujini, kar je skupaj znašalo 34.852 izdelanih Bf 109. == Bf 109 Anton == Bf '''109A''' je bila prva različica Bf 109. Oborožitev je bila sprva načrtovana le z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92, nameščenima na pokrovu motorja, vendar pa morda zaradi uvedbe letal [[Hawker Hurricane|Hurricane]] in [[Supermarine Spitfire|Spitfire]], vsakega z osmimi 7,7 mm mitraljezi so bili izvedeni poskusi s tretjim mitraljezom, ki je streljal skozi gred propelerja. V4 in nekatere '''A-0''' je poganjal motor Junkers Jumo 210B s 631 konjskimi močmi, (471&nbsp;kW), ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagnjenjem, vendar je bila proizvodnja spremenjena na 661 konjskega (493&nbsp;kW) Jumo 210D takoj, ko je postal na voljo. A-0 ni bil enotnega tipa; v njegovem videzu je bilo več sprememb. Vidne spremembe so vključevale prezračevalne odprtine/rešetke motorja, pilotske kabine in mitraljeza, lokacija hladilnika [[Motorno olje|olja]] pa je bila večkrat spremenjena, da bi preprečili pregrevanje. Številni od teh Bf 109 A-0 so služili v ''[[Legija Kondor|Legiji Kondor]]'' in so bili pogosto napačno identificirani kot letala serije B, verjetno pa so služili v Španiji s taktičnimi oznakami '''od 6-1''' do '''6–16''' . Enemu A-0, označenemu kot '''6–15''', je zmanjkalo goriva in je bil prisiljen pristati za sovražnikovimi linijami. [[Druga španska republika|Republikanske]] čete so ga 11. novembra 1937 ujele in kasneje premestile v Sovjetsko zvezo na natančnejši pregled. '''6–15''' je vključeval več izboljšav iz proizvodnega programa Bf 109B in je bil pripravljen na uporabo [[Propeler s konstantnimi vrtljaji|propelerja s konstantnimi vrtljaji]], čeprav ta ni bil nameščen. Glede na dokumentacijo RLM je bilo naročenih in dobavljenih 22 letal '''V4''' kot prototip serije A. == Bf 109 Berta == Prvi Bf 109 v serijski proizvodnji je bil Bf '''109B'''. Prva modifikacija, '''B-1''', je bila opremljena s 661 konjskim (493&nbsp;kW) motorjem Jumo 210D, ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagibom. Med proizvodno serijo je bil uveden propeler s konstantnimi vrtljaji, ki je bil pogosto naknadno vgrajen v starejša letala; ta so bila takrat neuradno znana kot '''B-2''' .<gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf_109C-1_1_J_88.jpg|alt=Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 Legion Condor, Spring 1938| Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 [[Legija Kondor]], pomlad 1938 Slika:Bf109C_3Seiten_neu.jpg| Bf 109C-1 </gallery>Bf 109B se je med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] boril pri ''Legiji Kondor'', čeprav je bilo očitno, da je oborožitev še vedno neustrezna. Izdelanih je bilo več letal z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bil ta zelo nezanesljiv, najverjetneje zaradi vibracij motorja in pregrevanja. Zato je bil Bf 109 '''V8''' izdelan za preizkus namestitve dveh dodatnih mitraljezov v krila, vendar so rezultati pokazali, da je krilo treba okrepiti. V naslednjem prototipu '''V9''' sta bila oba krilna mitraljeza zamenjana z 20&nbsp;mm topovama MG FF. Messerschmitt, Fieseler in Erla Maschinenwerke so izdelali skupno 341 letal Bf 109 B-1. == Bf 109 Caesar == Proizvodnja kratkotrajnega Bf '''109C''' se je začela spomladi 1938. 109C je poganjal motor Jumo 210G s 690 konjskih močmi (515&nbsp;kW) z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Druga pomembna sprememba je bilo okrepljeno krilo, ki je zdaj nosilo še dva mitraljeza, skupaj štiri 7,92 mm MG 17. Letala '''C-0''' so bila predprodukcijska letala, '''C-1''' je bila produkcijska različica, '''C-2''' pa eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju. '''C-3''' je bil načrtovan z 20&nbsp;mm topovi MG FF, ki bi nadomestili dva MG 17 v krilih, vendar ni znano, koliko C-3 (če sploh) je bilo izdelanih ali predelanih. '''C-4''' naj bi imel motorni top MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), vendar ta različica ni bila proizvedena. <gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf-109E-3_at_Deutsches_Museum.png| Bf 109E-3, JG 51 ''Mölders'' Slika:Messerschmitt_Bf_109E4.jpg| Bf 109E-4 </gallery>Skupno je bilo izdelanih 58 letal Bf 109C vseh različic. == Bf 109 Dora == Naslednji model, prototip '''V10''', je bil identičen V8, razen motorja Jumo 210G. Prototipi V10, '''V11''', '''V12''' in '''V13''' so bili izdelani z uporabo letal Bf 109B in so testirali motor DB 600A v upanju, da bi izboljšali zmogljivost letala. DB 600A so opustili, saj naj bi bil kmalu na voljo izboljšani [[Daimler-Benz DB 601|DB601]]A z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Bf '''109D''', razvit iz prototipov V10 in V13, je bil standardna različica Bf 109 v uporabi pri ''Luftwaffe'' tik pred začetkom druge svetovne vojne. Kljub temu je bil ta tip med vojno v uporabi le omejeno, saj je bilo vseh 235 Bf 109D, ki so bili na začetku [[Poljska kampanja (1939)|poljske kampanje]] še vedno v uporabi pri Luftwaffe, hitro umaknjenih iz uporabe in nadomeščenih z Bf 109E, razen v nekaterih [[Nočno lovsko letalo|nočnih lovskih]] enotah, kjer so bili nekateri primerki uporabljeni vse do začetka leta 1940. Različice so vključevale modela '''D-0''' in '''D-1''', oba z motorjem Junkers Jumo 210D in oborožena z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92 mm, nameščenima na krilih in dvema, nameščenima na nosu. '''D-2''' je bila eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bila, kot je bilo že prej poskušeno, ta namestitev neuspešna. '''D-3''' je bil podoben C-3, vendar z dvema mitraljezoma MG FF kalibra 20&nbsp;mm v krilih. Focke-Wulf, Erla, Fieseler, Arado in AGO so izdelali skupno 647 letal Bf 109D vseh različic. Messerschmitt je navedel, da je izdelal le štiri letala Bf 109D, verjetno predprodukcijsko serijo D-0, serijska proizvodnja pa je bila prenesena na licencirane proizvajalce. Več letal Bf 109D je bilo prodanih Madžarski. Švica je kupila 10 letal 109D-1 (serijske številke od 2301 do 2310), ki jih je izdelala tovarna Arado-Flugzeugwerke GmbH v Warnemündeju. == Bf 109 Emil == [[Slika:Een_Messerschmitt_Bf_109E_van_4_(S)_LG_2_(Lehrgeschwader_2)_2157_001-051.jpg|sličica|Bf 109E]] === E-0, E-1 === Konec leta 1938 se je začela proizvodnja Bf '''109E'''. Da bi izboljšali zmogljivosti, ki jih je nudil 441–515&nbsp;kW Jumo 210, je bil uporabljen večji in daljši motor [[Daimler-Benz DB 601]]A, kar je dodalo 223&nbsp;kW za ceno dodatnih 181&nbsp;kg. Za razpršitev dodatne toplote, ki jo je ustvarjal DB 601, je bila potrebna veliko večja hladilna površina, kar je privedlo do prve večje prenove osnovnega letala. Povečanje obstoječega hladilnika, nameščenega na nosu, za hlajenje motorja bi ustvarilo dodatno težo in upor, kar bi izničilo nekatere izboljšave zmogljivosti, ki jih je prinesla povečana moč, zato so se odločili, da glavne hladilnike premaknejo na spodnje površine kril tik ob stičišču korena krila in plošče krila, tik pred notranjimi konci zadnjih robov, hladilnik olja pa ostane pod nosom v majhnem, aerodinamičnem kanalu. Nova lega hladilnika je imela tudi učinek uravnoteženja dodatne teže in dolžine DB 601, ki je poganjal težji trikraki propeler, ki ga je izdelalo ''podjetje Vereinigte Deutsche Metallwerke'' (VDM). Za vgradnjo novih radiatorjev so bila krila skoraj v celoti preoblikovana in ojačana, pri čemer je bilo odrezanih več notranjih reber za nosilcem, da bi naredili prostor za kanale radiatorja. Ker so bili radiatorji nameščeni blizu zadnjega roba krila, kar je sovpadalo s povečano hitrostjo pretoka zraka, ki se je pospeševal okoli upogiba krila, je bilo hlajenje učinkovitejše kot pri letalih 109 z motorjem Jumo, a na račun dodatnih kanalov in cevi, ki so bile dovzetne za poškodbe. Spuščeno podvozje je lahko na mokrih letališčih dvigalo blato in naplavine, kar je lahko zamašilo radiatorje. Za testiranje novega 1.085 konjskega (809&nbsp;kW) motorja DB 601A sta bila izdelana še dva prototipa ('''V14''' in '''V15'''), ki sta se razlikovala po oborožitvi. Medtem ko je bil V14 oborožen z dvema mitraljezoma MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in enim 20&nbsp;mm topom MG FF v vsakem krilu, je bil V15 opremljen le z dvema MG 17, nameščenima nad motorjem. Po testnih bojih so V14 ocenili kot bolj obetavnega in naročili so 10 modelov predprodukcijske serije '''E-0'''. Serije različic E-1 in E-3 so bile poslane v Španijo na oceno in so se prvič spopadle v zadnjih fazah španske državljanske vojne. Proizvodna različica '''E-1''' je ohranila dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in dva v krilih. Kasneje so jih veliko predelali v standard oborožitve E-3. '''E-1/B''' je bila majhna serija E-1, ki je postala prvi operativni lovec bombnik Bf 109 ali ''Jagdbomber'' (običajno skrajšano '''Jabo'''). Opremljeni so bili z nosilcem bomb ETC 500, ki je nosil bodisi eno 250&nbsp;kg bombo ali štiri 50&nbsp;kg bombe. E-1 je bil opremljen tudi z merkom Reflexvisier "Revi". Komunikacijska oprema je bila sestavljena iz radijske naprave kratkega dosega FuG 7 ''Funkgerät 7'', učinkovite na dosegu 48–56&nbsp;km. Skupno je bilo izdelanih 1183 letal E-1, od tega 110 E-1/B. === E-2 === Izdelanih je bilo le zelo omejeno število različice '''E-2''', za katero je bil osnova prototip V20. Oborožena je bila z dvema topovoma MG FF, nameščenima na krilih, enim motornim topom MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je povzročal precejšnje težave pri uporabi, in dvema sinhroniziranima mitraljezoma MG 17 na pokrovu motorja. Avgusta 1940 so pri II./ [[Jagdgeschwader 27|JG 27]] uporabljali ta tip. === E-3, E-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_E-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109E-3]] Za izboljšanje zmogljivosti Bf 109E sta bila izdelana zadnja dva prava prototipa ('''V16''' in '''V17'''). Ta sta bila deležna nekaterih strukturnih izboljšav in močnejše oborožitve. Oba sta bila osnova za različico Bf 109 '''E-3'''. E-3 je bil oborožen z dvema topovoma MG 17 nad motorjem in z enim topom MG FF v vsakem krilu. <ref name="hannu">Hannu Valtonen – Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous{{Potrebna stran|date=September 2010}}</ref> Skupno je bilo izdelanih 1276 E-3, vključno z 83 izvoznimi različicami '''E-3a'''. E-3 je nadomestil '''E-4''' (pri čemer je bilo veliko letal nadgrajenih na standarde E-4 od začetka [[Bitka za Britanijo|bitke za Britanijo]]), ki se je razlikoval v nekaterih majhnih podrobnostih, predvsem v uporabi spremenjenega 20&nbsp;mm MG-FF/M topa v krilih in izboljšanem oklepom glave pilota. Z MG FF/M je bilo mogoče izstreliti novo in izboljšano vrsto eksplozivnega naboja, imenovanega minski naboj ({{Jezik|de|Minengeschoß}}), ki je bil izdelan iz vlečenega jekla (enako kot se izdelujejo medeninasti [[Naboj (orožje)|naboji]]) namesto iz litega, kot je bila običajna praksa. To je privedlo do lupine s tanko, a močno steno, ki je imela večjo votlino za shranjevanje veliko večjega eksplozivnega naboja, kot je bilo sicer mogoče. Nova lupina je zahtevala modifikacije mehanizma MG FF zaradi drugačnih karakteristik odboja, od tod tudi oznaka MG FF/M. Predelana je bila tudi kabinska klop v lažje izdelljivo "kvadratno" zasnovo, kar je prav tako pripomoglo k izboljšanju pilotovega vidnega polja. Ta klop, ki je bila naknadno vgrajena tudi v številna letala E-1 in E-3, je ostala večinoma nespremenjena do uvedbe težke varjene klopi na seriji G jeseni 1942. E-4 je bil osnova za vse nadaljnje razvoje Bf 109E. Nekateri modeli E-4 in kasnejši so prejeli dodaten izboljšan 1.159&nbsp;konjski (864&nbsp;kW) motor [[Daimler-Benz DB 601|DB601N]] za visoke višine; te modeli so znani kot E-4/N. Ker je bila prednostna naloga opremljanje Bf 110 s tem motorjem, je bila ena lovska skupina (''gruppe'') predelana v to različico, začenši julija 1940. E-4 je bil na voljo tudi kot lovec-bombnik z opremo, zelo podobno prejšnjemu E-1/B. Znan je bil kot '''E-4/B''' (motor DB 601Aa) in '''E-4/BN''' (motor DB 601N). Skupno je bilo izdelanih 561 vseh različic E-4, vključno s 496 izdelanimi E-4 kot takimi: 250 E-4, 211 E-4/B, 15 E-4/N in 20 E-4/BN. {{Clear}} === E-5, E-6 === E-5 in E-6 sta bili izvidniški različici s kamero, nameščeno za pilotsko kabino. '''E-5''' je bila izvidniška različica letala E-3, '''E-6''' pa izvidniška različica letala E-4/N. Izdelanih je bilo devetindvajset letal E-5 in naročenih devet letal E-6. === E-7 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_drop_tank_Keski-Suomen_ilmailumuseo.JPG|sličica|Standardni 300-litrski rezervoar Luftwaffe za gorivo]] '''E-7''' je bila naslednja večja proizvodna različica, ki je vstopila v uporabo in se udeležila bojnih akcij konec avgusta 1940. Ena od omejitev prejšnjih Bf 109E je bil njihov kratek doseg (660km) in omejena vzdržljivost, saj je bilo letalo prvotno zasnovano kot prestreznik kratkega dosega. <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> E-7 je to težavo odpravil, saj je bil prvi podtip Bf 109, ki je lahko nosil [[odvrgljiv rezervoar]], običajno standardizirani Luftwaffe rezervoar s prostornino 300 L, nameščen na nosilcu na sredinski liniji pod trupom, kar je povečalo njegov doseg na 1325&nbsp;km. Gorivo iz rezervoarja se je črpalo v notranji rezervoar po veliki cevi, ki je potekala navzgor in vzdolž notranje desne stene pilotske kabine, s prozornim kontrolnim steklom, nameščenim v glavnem razponu cevi za gorivo, tako da je pilot lahko zlahka videl pretok goriva in vedel, kdaj je rezervoar prazen. Opcija je bila tudi namestitev bombe in uporaba E-7 kot lovec-bombnik ''Jabo''. Prejšnji podtipi Emil so bili od oktobra 1940 postopoma opremljeni s potrebno opremo za nošenje rezervoarja za gorivo. Zgodnji E-7 so bili opremljeni z 1080 konjskim DB 601A ali 1.175 konjskim DB 601Aa motorjem, medtem ko so pozno proizvedeni prejeli 1.160 konjske DB 601N z izboljšanimi višinskimi zmogljivostmi – slednji je bil označen kot '''E-7/N'''. Skupno je bilo izdelanih 438 letal E-7 vseh različic. === E-8, E-9 === Predzadnji model, '''E-8''', je bila različica E-1 za dolgi doseg z nameščenim rezervoarjem za gorivo E-7. Zadnji model, '''E-9''', je bila izvidniška različica E-7/N, ki je imela rezervoar za gorivo, kamero in le dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm. === Seznam različic "Emil" === {| class="wikitable" |+Bf 109E variants and sub-variants !Model !Oborožitev !Tovor !Motor !Vloga !Opombe |- |{{Brez preloma|'''E-0'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Pred-produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1/B'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |1 × 250 kg bomba<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-1, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />3 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Omejena produkcija z motornim topom, drugače isti kot E-3 |- |{{Brez preloma|'''E-3'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-1, le s topovi v krilih namesto mitraljezov |- |{{Brez preloma|'''E-4'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Strukturne in oklepne izboljšave, "kvadraten" pokrov kokpita, uporaba MG FF/M topov |- |{{Brez preloma|'''E-4 trop'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Tropski lovec |E-4 za uporabo v tropskih regijah |- |{{Brez preloma|'''E-4/B'''}} |{{Brez preloma|2 × 7.92&nbsp;mm [[MG 17]]<br>2 × 20&nbsp;mm [[MG FF|MG FF/M]]}} |{{Brez preloma|1 × 250 kg bomba<br>4 × 50 kg bombe}} |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-4/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601N |Lovec |E-4 z DB601N motorjem |- |{{Brez preloma|'''E-4/BN'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4/N |- |{{Brez preloma|'''E-5'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-3 s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-6'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-4/N s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-7'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-4, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |Podoben E-4/N, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/Z'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |E-7 z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/NZ'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |E-7/N z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/U2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Jurišnik |Različica E-7/N za zemeljski napada z dodatnim oklepom |- |{{Brez preloma|'''E-8'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601A-1 |Lovec dolgega dosega |Različica E-1 za dolge razdalje z uporabo rezervorajev E-7 |- |{{Brez preloma|'''E-9'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-7/N z odvrgljivimi rezervoarji in kamero |} == Bf 109 Friedrich == === Prototipi === [[Slika:Bf109F_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-2]] Razvoj novega letala Bf '''109F''' se je začel leta 1939. Po februarju 1940 je bil za uporabo v Bf 109 razvit izboljšan motor Daimler-Benz [[Daimler-Benz DB 601|DB 601E]]. Inženirji v tovarni Messerschmitt so vzeli dve letali Bf 109 E-1 in vanju namestili ta novi pogonski agregat. Prva dva prototipa, '''V21''' (''Werknummer'' (tovarniška številka) ali W.Nr 5602) in '''V22''' (W.Nr 1800), sta ohranila [[Trapez|trapezno]] obliko krila iz E-1, vendar je bil razpon zmanjšan za 61&nbsp;cm z "prirezom" konic. Sicer pa so krila vključevala spodaj opisane modifikacije hladilnega sistema. '''V22''' je postal tudi testni okvir za predprodukcijski DB 601E. Manjša krila so negativno vplivala na upravljanje, zato je bil '''V23''', ''Stammkennzeichen'' (tovarniška koda) ''CE+BP'', W.Nr 5603, opremljen z novimi, pol- eliptičnimi konicami kril, ki so postale standardna oblika krila za vse prihodnje bojne različice Bf 109. <ref group="Notes">These factory codes were used by all second line aircraft, such as trainers, communication, some Air Service aircraft and others not engaged in operational use.[http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html Stammkennzeichen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140805215423/http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html|date=5 August 2014}}</ref> Četrti prototip, '''V24''' ''VK+AB'', W.Nr 5604, je letel s prirezanimi krili, vendar je imel spremenjen dovod zraka za kompresor v obliki "komolca", ki je bil sčasoma sprejet za proizvodnjo, in globljo kad hladilnika olja pod pokrovom motorja. Pri vseh teh prototipih je bil trup očiščen, pokrov motorja pa spremenjen za izboljšanje aerodinamike. === Aerodinamične izboljšave === V primerjavi s prejšnjim Bf 109 E je bil Bf 109 F aerodinamično precej izboljšan. Pokrov motorja je bil preoblikovan, da je bil bolj gladek in zaobljen. Povečan vrtalnik propelerja, prilagojen tistemu iz novega Messerschmitt Me 210, se je gladko zlival z novim pokrovom. Pod pokrovom je bil prenovljen, bolj aerodinamičen hladilnik olja in okvir. Vgrajen je bil nov izpuh, na kasnejših letalih pa je bil nad levimi stranmi nameščen kovinski ščit, ki je odbijal izpušne pline stran od dovoda zraka kompresorja. Dovod zraka kompresorja je bil od serije F-1 naprej zaobljene oblike "komolca", ki je štrlel dlje v zračni tok. Uporabljen je bil nov, trikraki VDM propeler iz lahke zlitine z zmanjšanim premerom 3 metrov. Nagib propelerja se je spreminjal električno in ga je regulirala enota za konstantno hitrost, na voljo pa je bil ročni preglas. Zahvaljujoč izboljšani aerodinamiki, varčnejšemu motorju in uvedbi različic standardnega 300 L rezervoarja iz lahkih zlitin, je Bf 109 F ponujal precej večji maksimalni doseg 1.700 km v primerjavi z največjim dosegom Bf 109 E, ki je znašal 660 km na notranje gorivo, in dosegom E-7 s 300 L rezervoarjem za gorivo, ki je znašal 1.325 km. <ref>Beim-zeugmeister : Das Leistungsvermögen der Bf 109 F-4 – Britische Testergebnisse.{{Navedi splet|url=http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|title=Beim-Zeugmeister: Seite 15 - Großbritannien Testergebnisse|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090702000808/http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|archivedate=2 July 2009}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> Kupola je ostala skoraj enaka kot pri E-4, čeprav je priročnik za 'F' določal, da je treba sprednjo, spodnjo trikotno ploščo na desni strani zamenjati s kovinsko ploščo z odprtino za izstrelitev signalnih raket. Številna letala F-1 in F-2 so ta del ohranila zastekljen. Na tečajni del kupole je bil, tako kot pri E-4, dodan dvodelni, v celoti kovinski oklepni ščitnik za glavo, čeprav pri nekaterih zgornji del ni bil ukrivljen. Kot dodatna oprema je bilo mogoče namestiti vetrobransko steklo, odporno proti strelom. Rezervoar za gorivo je bil samotesnilni, okoli leta 1942 pa so bili Bf 109 F naknadno opremljeni z dodatnim oklepom iz večplastne plošče iz lahkih zlitin tik za pilotom in rezervoarjem za gorivo. Trup za kupolo se je navzven komaj kaj spremenil. [[Smerno krmilo]] se je nekoliko zmanjšalo, simetrični del krila pa se je spremenil v asimetričnega, kar je ustvarilo bočno vzgonsko silo, ki je rep rahlo zanihala v levo. To je pomagalo povečati učinkovitost krmila in zmanjšalo potrebo po uporabi desnega krmila pri vzletu za preprečevanje navora motorja in propelerja. Z vodoravnih [[Horizontalni stabilizator|horizontalnih stabilizatorjev]] so odstranili vidne opore, in jih premaknili nekoliko pod in pred prvotni položaj. Namestili so pol-zložljivo repno kolo, glavne noge podvozja pa so bile nagnjene naprej za šest stopinj, da bi izboljšali vodljivost na tleh. Ko so bila prva letala F-1 hitro uvedena v uporabo, se je razkrila nepričakovana strukturna napaka krila in repnega dela; nekaj letal je strmoglavilo ali skoraj strmoglavilo, bodisi zaradi gubanja ali zloma površine krila bodisi zaradi odpovedi repne konstrukcije. V eni nesreči je poveljnik JG 2 "Richthofen", [[Wilhelm Balthasar]], izgubil življenje, ko ga je med testnim poletom napadel [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]. Med izmikanjem so se krila odlomila in Balthasar je v strmoglavljenju umrl. Težave s krili so odpravili z nekoliko debelejšimi oblogami kril in ojačanimi nosilci. Opravljeni so bili tudi testi, da bi ugotovili, zakaj so repi odpovedali, in ugotovili, da se je pri določenih nastavitvah motorja visokofrekvenčno [[Vibracija|nihanje]] v nosilcu repa prekrivalo s [[Flažolet|harmoničnimi]] vibracijami motorja; skupni učinek je bil dovolj, da je povzročil strukturno odpoved na pritrdilni točki zadnjega dela trupa na krilce. Na zunanji del trupa sta bili na vsaki strani priviti dve zunanji ojačitveni plošči, kasneje pa je bila konstrukcija ojačana. Krilo je bilo preoblikovano, najbolj očitna sprememba pa so bili novi kvazi-eliptični konci kril in rahlo zmanjšanje aerodinamične površine na 16,05&nbsp;^m². Vgrajene so bile nove prednje robne prekrilnice, ki so bile krajše, vendar so imele nekoliko povečano tetivo, in novi zaobljeni, odstranljivi konci kril, ki so spremenili pogled na krila in nekoliko povečali razpon v primerjavi s serijo E. [[Krilca|Krilca tipa Frise]] so nadomestila navadna krilca prejšnjih modelov. Uporabljen je bil profil 2R₁ z razmerjem med debelino in tetivo 14,2 odstotka pri korenu, ki se je zmanjšalo na 11,35 odstotka pri zadnjem rebru. Kot prej je bil [[Dihedral (aeronavtika)|dihedralni kot]] 6,53°. Hladilniki v krilih so bili plitvejši in nameščeni dlje zadaj na krilu. Nov hladilni sistem je samodejno reguliral termostat s priključenimi vhodnimi in izhodnimi loputami s spremenljivim položajem, ki je uravnotežil najmanjši možni upor z najučinkovitejšim hlajenjem. Razvit je bil nov radiator, plitvejši, a širši od tistega, nameščenega na E. Kanal [[Mejna plast|mejne plasti]] je omogočal stalen pretok zraka skozi profil nad kanalom radiatorja in izstop iz zadnjega roba zgornje deljene lopute. Spodnja deljena loputa je bila mehansko povezana z osrednjo glavno loputo, medtem ko sta bila zgornja deljena loputa in položaj sprednjega roba kadi regulirana s termostatskim ventilom, ki je samodejno nastavil lopute za največjo učinkovitost hlajenja. Leta 1941 so bili uvedeni "izklopni" ventili, ki so pilotu omogočili, da je v primeru poškodbe enega izklopil kateri koli radiator krila; to je omogočilo ohranitev preostale hladilne tekočine in vrnitev poškodovanega letala v bazo. Ventili so bili dostavljeni enotam na fronti kot kompleti, katerih število je bilo iz neznanih razlogov omejeno. Izklopni ventili so bili kasneje tovarniško standardno vgrajeni v serijo Bf 109 G in K. === Oborožitev === Oborožitev Bf 109 F je bila spremenjena in je bila sestavljena iz dveh [[Sinhronizator streljanja|sinhroniziranih]] mitraljezov MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm s po 500 naboji nad motorjem in motornim topom ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je streljal skozi pesto propelerja. Mnenja pilotov o novi oborožitvi so bila mešana: ''nabornik'' [[Adolf Galland]] je kritiziral lahko oborožitev kot neustrezno za povprečnega pilota, ''major'' [[Walter Oesau]] je raje letel z Bf 109 E, ''nabornik'' [[Werner Mölders]] pa je v enojnem sredinskem topu ''Motorkanone'' videl izboljšavo. Ko so bile zgodnje težave z repnim delom odpravljene, so se piloti na splošno strinjali, da je serija F najbolje obvladljiva od vseh serij Bf 109. Mölders je od začetka oktobra 1940 nad Anglijo letel z enim prvih operativnih Bf 109 F-1; pripisujejo mu zasluge za sestrelitev osmih [[Hawker Hurricane|Hurricanov]] in štirih [[Supermarine Spitfire|Spitfirov]], ko je med 11. in 29. oktobrom 1940 letel z letalom ''W.No 5628'', ''Stammkennzeichen'' ''SG+GW.'' <ref>[http://www.luftwaffe.cz/molders.html Mölders victory list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170920222025/http://www.luftwaffe.cz/molders.html|date=20 September 2017}} Retrieved 20 April 2008.</ref> === F-0, F-1, F-2 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-2Trop.jpg|sličica|{{Center|Bf 109 F-2 trop.}}]] Ker DB 601 E še ni bil na voljo v večjih količinah, sta predprodukcijski '''F-0''' (edina različica F s pravokotnim sesalnikom kompresorja) in prva proizvodna serija '''F-1/F-2''' prejela 1.159 konjskega (864&nbsp;kW) DB 601N, ki je poganjal propeler VDM 9-11207. Letali F-0/F-1 in F-2 sta se razlikovala le po oborožitvi; F-1 je bil opremljen z enim 20&nbsp;mm MG FF/M motornim topom s 60 naboji. F-1 je prvič sodeloval v bitki za Britanijo oktobra 1940 z JG 51. Najbolj izkušeni lovski asi, kot je bil Werner Mölders, so bili prvi, ki so oktobra 1940 v boju leteli z Bf 109 F-1. Med avgustom 1940 in februarjem 1941 sta Messerschmitt Regensburg in ''Wiener Neustädter Flugzeugwerke'' (WNF) izdelala skupno 208 letal F-1. [[Slika:Bf_109F-2_Azul.jpg|sličica|{{Center|Messerschmitt Bf 109F-2 iz ''Escuadrilla Azul'', 15. ''Jagdgeschwader'' 51, zima 1942–1943}}]] '''F-2''' je predstavil 15&nbsp;mm Mauser MG 151 top z 200 naboji. Ko je postala na voljo močnejša, 20 mm različica MG 151/20, je bilo z njo na terenu opremljenih več lovcev F-2. Med oktobrom 1940 in avgustom 1941 so podjetja AGO, Arado, Erla, Messerschmitt Regensburg in WNF (Wiener Neustädter Flugzeugwerke) izdelala približno 1230 lovcev F-2. Tropska različica ni bila izdelana, čeprav so bili lovci F-2 na terenu opremljeni s filtri za pesek. Največja hitrost lovcev F-1 in F-2 je bila 615&nbsp;km/h pri nazivni nadmorski višini. * '''F-0''' - predprodukcijsko letalo, izdelano iz letal serije E, Adolf Galland je bil eden redkih, ki je z njim letel v operativni uporabi * '''F-1''' - oborožen z 1 × 20&nbsp;mm MG FF/M ''Motorkanone'' topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 * '''F-2''' - oborožen z 1 × 15&nbsp;mm MG 151 topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 ** F-2 trop (tropska različica, samo kot predelava na terenu) ** F-2/Z (lovec z visoke višine z ojačitvijo GM-1, odpovedan v prid F-4/Z) {{Clear}} === F-3, F-4, F-5, F-6 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109F-4_02.JPG|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-4 v Kanadskem letalskem muzeju, dodeljen Horstu Carganicu leta 1942.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-6.jpg|sličica|Bf 109 F-6.]] 1.332 konjski (993&nbsp;kW) DB 601 E je bil uporabljen v modelih F-3 in F-4 skupaj s propelerjem VDM 9-12010 s širšimi lopaticami za izboljšano zmogljivost na višini. DB 601 E je bil sprva omejen na 1.184&nbsp;konjskih moči, (883&nbsp;kW) pri 2.500 vrt/min, <ref name="Radinger and Otto, p. 19." /> vendar je bila polna nazivna moč 1.350&nbsp;PS pri 2500 vrt/min dovoljena za uporabo do februarja 1942. DB 601 E je kljub izboljšani zmogljivosti deloval na standardno 87 oktansko letalsko gorivo "B-4", medtem ko je prejšnji DB 601 N zahteval 100 oktansko gorivo "C-3". Domneva se, da je Messerschmitt Regensburg med oktobrom 1940 in januarjem 1941 izdelal le 15 primerkov '''F-3.''' Tako kot F-1 je bil tudi F-3 oborožen z 20&nbsp;mm MG-FF/M in dvema mitraljezoma MG 17. Od '''F-4''' naprej je bil kot motorni top uporabljen Mauser MG 151/20 z 200 naboji. Prvi F-4 so dosegli frontne enote junija 1941. Proizvodnja je trajala natanko eno leto, med majem 1941 in majem 1942, pri čemer je bilo izdelanih 1841 vseh različic F-4. Nekateri kasnejši modeli so lahko namestili dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 pod krilom v gondolah s po 135 izstrelki na top. Ti so bili označeni kot F-4/R1 in WNF jih je v prvem četrtletju 1942 izdelal 240. Ta neobvezna dodatna oborožitev je bila standardizirana kot terenski komplet za kasnejše serije G in K. Izdelana je bila tudi posebna višinska različica '''F-4/Z''' z ojačitvijo GM-1. V prvem četrtletju 1942 je bilo izdelanih 544 kosov te serije, ki so bili deležni široke uporabe. Tovarna Erla je v prvi polovici leta 1942 izdelala 576 tropskih '''F-4 trop.''' <ref name="Prien and Rodeike 1995, p. 24" /> Z začetno močjo motorja 1.200&nbsp;PS je bila največja hitrost F-4 (in F-3) 635&nbsp;km/h na nazivni nadmorski višini; z odobritvijo za polno nazivno moč 1.350&nbsp;PS se je največja hitrost povečala na 659&nbsp;km/h pri 6.200&nbsp;m. * '''F-3''' (kot F-1, vendar z motorjem DB 601E z močjo 1350 KM, izdelan v omejenem številu) * '''F-4''' (kot F-2, vendar z motorjem DB 601E, 20&nbsp;mm top MG 151/20 "Motorkanone" nadomesti 15&nbsp;mm top MG 151) ** F-4/R1 (z možnostjo namestitve dveh 20&nbsp;mm topov MG 151/20 v gondolah pod krili) ** F-4/R2 (namenska izvidniška različica, izdelanih 5) ** F-4/R3 (namenska izvidniška različica, izdelanih 36) ** F-4/Z (kot F-4, lovec za visoke nadmorske višine z ojačitvijo GM-1) ** F-4 trop (tropsko lovsko letalo) * '''F-5''' (taktična izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, brez notranjih kamer, piloti so uporabljali ročne kamere, izdelanih omejeno število)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Beaman|first=John R.|title=Messerschmitt Bf 109 in action: Part 2|publisher=Squadron/Signal Publications|year=1983|isbn=0-89747-138-5|location=Carrollton, Texas|pages=16}}</ref> * '''F-6''' (izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, kamera Rb 20/30, Rb 50/30 ali Rb 75/30 za pilotsko kabino, izdelano omejeno število) <ref name=":0" /> ** F-6 trop (vsaj en tropski F-6) <ref name=":0" /> * '''F-8''' (načrtovan, vendar ne zgrajen) {{blockquote|Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.<ref>Spick 2003 {{page needed|date=November 2016}}</ref>}} == Bf 109 Gustav == [[Slika:Bf_109_G-2_trop_RAF_Museum_London.jpg|sličica|Bf 109G-2 trop "Black 6", zdaj na statični razstavi v muzeju RAF Midlands]] Serija Bf 109 G je bila razvita na podlagi večinoma identičnega letala serije F, čeprav so bile razlike v podrobnostih. Spremembe so vključevale ojačano strukturo krila, notranje neprebojno vetrobransko steklo, uporabo težjega, varjenega okvirja za pilotsko kabino in dodaten oklep iz lahke zlitine za rezervoar za gorivo. Prvotno je bilo predvideno, da bi kolesni prostori imeli majhna vratca, ki bi pokrivala zunanji del koles, ko so bila uvlečena. Za vključitev teh vratc so bili zunanji kolesni prostori kvadratni. Na obeh straneh sprednjih pokrovov motorja sta bili dodani dve majhni vhodni odprtini za dodatno hlajenje svečk. Manj očitna razlika je bila opustitev obvodnih odprtin [[Mejna plast|mejne plasti]] na zgornjih loputah hladilnika, značilnost serije F. Kot večina nemških letal, izdelanih med drugo svetovno vojno, je bila tudi serija Bf 109 G zasnovana tako, da se je z večjo vsestranskostjo prilagajala različnim operativnim nalogam; večje modifikacije za izpolnjevanje specifične naloge, kot sta izvidništvo na dolge razdalje ali lovec-bombnik na dolge razdalje, so bile označene z oznako "Rüststand" in so dobile pripono "/R", manjše modifikacije na proizvodni liniji ali med remontom, kot so spremembe opreme, pa so bile narejene s kompleti vnaprej pakiranih delov, znanih kot ''Umrüst-Bausätze'', običajno po naročilu ''podjetja Umbau'' in so dobile pripono "/U". Na voljo so bili tudi terenski kompleti, znani kot ''Rüstsätze'', vendar ti niso spremenili oznake letala. Izdelovali so tudi posebne višinske prestreznike z vbrizgavanjem dušikovega oksida GM-1 in kabinami pod tlakom . [[Slika:Bf109G2.jpg|sličica|Bf 109G-2, muzej ''Wings of Dream'' v São Carlosu v Braziliji]] Zgodnje različice Bf 109G so bile zelo podobne Bf 109 F-4 in so nosile enako osnovno oborožitev, vendar se je z modifikacijami osnovnega trupa, da bi sledili različnim operativnim zahtevam, začela spreminjati v osnovi čista zasnova. Od pomladi 1943 so se pri seriji G pojavile izbokline na pokrovu motorja, ko so bili mitraljezi MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm zamenjani z 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131 ('''od G-5''' naprej) zaradi veliko večjega zaklepa slednjega in na krilih (zaradi večjih pnevmatik), zaradi česar je Bf 109 G-6 dobil vzdevek "Die Beule" ("Izboklina"). Bf 109G se je še naprej izboljševalo: nove pilotske kabine z jasnim pogledom, večja strelna moč v obliki 30&nbsp;mm topov MK 108, ki so bili uvedeni konec leta 1943, leta 1944 pa nov, povečan kompresor v motorju DB 605AS za velike višine, večji vertikalni stabilizator (od G-5 naprej) in ojačanje moči MW 50. [[Erich Hartmann]], najboljši lovski as na svetu, ki je dosegel 352 zmag, je letel samo z Bf 109G, o katerem je dejal: Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.  Od Bf 109 G-5 naprej je bil pogosto vgrajen povečan lesen rep (prepoznaven po višjem vertikalnem stabilizatorju in krmilu z vdolbenim jezičkom za uravnoteženje, namesto po kotni obliki). Ta rep je bil standardiziran na letalih '''G-10''' in '''K-4'''. Čeprav je povečan rep izboljšal upravljanje, zlasti na tleh, je tehtal več kot standardni kovinski rep in je zahteval namestitev protiuteži v nos, kar je povečalo skupno težo te različice. Z Bf 109G je bilo uvedenih več posebnih različic za spopadanje s posebnimi profili misij. Tukaj se lahko omeni lovce-izvidnike dolgega dosega in prestreznike na velikih višinah. Prvi so lahko nosili dva 300&nbsp;L rezervoarja za gorivo, enega pod vsakim krilom; slednji so imeli kabine pod tlakom za udobje pilota in ojačanje z dušikovim oksidom GM-1 za velike višine. Slednji sistem je ob vklopu lahko povečal moč motorja za {{Convert|223|kW|hp|-1|abbr=on}} nad nazivno močjo za povečanje zmogljivosti na visoki nadmorski višini. === Dodatni kompleti === Kompleti ''Rüstsatz'' so bili označeni s črko "R" in rimsko številko. Kompleti ''Rüstsatz'' niso spreminjali tipa letala, zato je Bf 109 G-6 z ''Rüstsatz'' II (50&nbsp;kg bombe) ostal Bf 109 G-6 in ne G-6/R2. Ta je bil namreč izvidniški lovec z MW 50, kot nakazuje večina publikacij. ''Umrüst-Bausatz'', ''Umbau'' ali ''Rüstzustand''  so bili označeni s pripono "/R" ali "/U" in arabsko številko, npr. Bf 109 G-10/'''U4''' . '''Pogosti kompleti ''Rüstsatz'' : Bf 109G''': * '''RI''' (''ETC 501/IX b'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za SC 250 ali SD 250 250&nbsp;kg bombo) * '''R II''' (''ETC 50/VIII d'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za štiri SC 50 50&nbsp;kg bombe) * '''R III''' (''Schloß 503A-1'' nosilec za en odvrgljiv trupni 300 L rezervoar) * '''R IV''' (dve 30&nbsp;mm podkrilne gondoli ''Rheinmetall-Borsig'' MK 108) * '''R VI''' (dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni podvozji s 135 naboji) * '''R VII''' (''Peilrufanlage'') '''Pogoste številke ''Umrüst-Bausatz'' (''Umbau'')''' : * '''U1''' (Messerschmitt P6 obratni propeler za uporabo kot zračan zavora, samo prototipi) * '''U2''' (GM-1 ojačanje, med 1944 nekaj stop predelanih za uporabo MW-50) * '''U3''' (Izvidniška predelava, jeseni 1943 G-6/U3 sprejet kot G-8 produkcijska različica) * '''U4''' (30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'' motorni top) === G-0, G-1, G-2 === [[Slika:Bf_109_Gustav_Rödel.JPG|sličica|[[Gustav Rödel]]<nowiki/>ov Bf 109 G-2 v Luftwaffenmuseum v Berlinu]] Serijo Gustav je začela majhna predprodukcijska serija '''G-0''', ki jo je poganjal motor DB 601E. Prva proizvodna različica, '''G-1''', ki so jo proizvajali od februarja 1942, je bila prvo proizvodno letalo Bf 109 s kabino pod tlakom in je imela motor DB 605. Prepoznalo se jo po majhnem, rogastem dovodu zraka za kompresor kabine tik nad dovodom kompresorja, na levem zgornjem pokrovu motorja. Poleg tega je bila kotna oklepna plošča za pilotovo glavo zamenjana z navpičnim kosom, ki je zapiral zadnji del stransko odpirajoče se kabine. V zgornje vogale tega oklepa so bile nameščene majhne, trikotne oklepne steklene plošče, čeprav so obstajala letala, pri katerih je bila plošča iz masivnega jekla. V vsako ploščo vetrobranskega stekla in odpirajoče se kabine so bile nameščene kapsule s silika gelom, da bi absorbirale morebitno vlago, ki bi se morda ujela v [[Izolacijska zasteklitev|dvojni zasteklitvi]]. Zadnjih 80 izdelanih letal G-1 je bilo lahkih '''G-1/R2'''. V teh letalih GM-1 je bil uporabljen 'ojačanje' z dušikovim oksidom, pilotov hrbtni oklep pa je bil odstranjen, prav tako vsi priključki za rezervoar za gorivo z dolgim dosegom. Znano je, da je nekaj letal G-1, ki so jih je leteli pri I./JG 1, nosilo podkrilne 20&nbsp;mm gondole topa MG 151/20. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-2.jpg|sličica|Bf 109 G-2.]] '''G-2''', čigar proizvodnja se je začela maja 1942, ni imel tlačne kabine in namestitve GM-1. Kar zadeva zmogljivosti, je bil enak G-1. Kupola je imela ponovno eno plast zasteklitve in je vključevala poševni oklep glave, ki se je uporabljal na F-4, čeprav je imel G-2 navpični tip, kot je bil nameščen na G-1. Namestiti je bilo mogoče več ''paketov Rüstsätze'', čeprav njihova namestitev ni spremenila oznake letala. Namesto tega se je pripona "/R" nanašala na ''Rüstzustand'' pri G-2 ali stanje opreme letala, ki je bilo določeno v tovarni in ne na terenu. Obstajala sta dva ''Rüstzustand''-a, načrtovana za G-2: * '''G-2/R1''': lovec-bombnik dolgega dosega. Nosil je bombe do 500&nbsp;kg pod trupom in je imel spremenjen sistem za gorivo s podkrilnimi priključki za 300&nbsp;L rezervni rezervoar. Bf 109G standardno ni imel dovolj oddaljenosti od tal, da bi nosil 500&nbsp;kg bombe, zato je bilo tik za pilotsko kabino dodano odmetljivo pomožno podvozje. Prototip je bil '''FiSk 199.''' Proizvodnja ni znana. * '''G-2/R2''' : izvidniško letalo z GM-1 in kamero. Nosilec in notranje cevi za gorivo za prevoz 300&nbsp;L podtrupnega odvrgljivega rezervoarja so se pogosto uporabljali na letalih G-2, prav tako pa tudi podkrilne gondole z 20 mm topovi MG 151/20 mm. Več letal G-2 je bilo opremljenih z nosilcem za bombe ''ETC 500'', ki je lahko nosil 250&nbsp;kg bombo. Zadnje proizvodne serije G-2, ki sta jih izdelala ''Erla'' in ''Messerschmitt [[Regensburg|Regensburg,]]'' so bile izdelane kot tropska letala (pogosto imenovana '''G-2 trop'''), opremljena s peščenim filtrom na sprednji strani sesalnega dela kompresorja in dvema majhnima kovinskima nosilcema v obliki solze na levi strani trupa, pod pragom pilotske kabine. Ta sta bila uporabljena kot nosilca za posebej zasnovane senčnike (imenovane ''Sonderwerkzeug'' ali ''Posebno orodje''), ki so se uporabljali za senčenje pilotske kabine. Med februarjem in junijem 1942 je bilo izdelanih skupno 167 letal G-1, med majem 1942 in februarjem 1943 1586 letal G-2, še eno letalo G-2 pa je bilo izdelano v Győru na Madžarskem leta 1943. Največja hitrost letala G-2 je bila 537 km/h na morski gladini in 660&nbsp;km/h pri 7.000&nbsp;m nazivne nadmorske višine. Zmogljivost G-1 je bila podobna, vendar je bilo nad nazivno nadmorsko višino mogoče uporabiti sistem GM-1 za zagotavljanje dodatnih 350&nbsp;konjskih moči. Pilot R. Klein je s svojim G-1/R2 dosegel 660&nbsp;km/h pri 12.000&nbsp;m in zgornjo mejo 13.800&nbsp;m. <ref name="Griehl, Manfred p.5" /> Izdelane so bile naslednje različice G-1 in G-2: * '''G-0''' (predprodukcijsko letalo, ki ga je poganjal motor DB 601E) * '''G-1''' (lovsko letalo pod pritiskom, ki ga je poganjal motor DB 605A) ** G-1/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-1/U2 (lovec z GM-1 za visoke višine) * '''G-2''' (lahki lovec) ** G-2/R1 (lovski bombnik dolgega dosega ali ''JaboRei'', z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema za gorivo, 500&nbsp;kg bombo pod trupom in podaljšanim drugim repnim kolesom, edini prototip) ** G-2/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-2 trop (tropsko lovsko letalo) === G-3, G-4 === [[Slika:Me_109_G-4_Speyer.JPG|sličica|Bf 109 G-4 ''W.Nr.'' 19310 v Technikmuseum Speyer]] Septembra 1942 se je pojavil '''G-4''' ; ta različica je bila v vseh pogledih enaka G-2, vključno z zmogljivostjo, le da je bila opremljena z VHF radijskim sprejemnikom FuG 16, ki je zagotavljal veliko jasnejše radijske prenose in imel trikrat večji doseg kot prejšnji HF sprejemniki. Navzven je bilo to mogoče prepoznati po položaju vhoda za anteno trupa, ki je bil premaknjen bolj nazaj, med okvirja sedem in osem na hrbtenici trupa. Zaradi stalnega povečevanja teže modela 109 so od pomladi 1943 uvedli večja 660&nbsp;×&nbsp;160&nbsp;mm glavna kolesa, ki so nadomestila prej uporabljena 650&nbsp;×&nbsp;150&nbsp;mm. Noge podvozja so bile spremenjene tako, da je bila navpična os kolesa skoraj pokončna in ne vzporedna z oleo nogo. Zaradi teh sprememb so na zgornjo površino krila nad kolesnimi vdolbinicami namestili oklepe v obliki solze, da bi se prilagodili zgornjemu delu glavnih koles. Večja kolesa in oklepi so bili pogosto naknadno vgrajeni v letala G-2. <ref group="Notes">Zadnji produkcijski G-2 so bili opremljeni s povečanimi glavnimi in zadnjim kolesom, medtem, ko so prvi G-4 uporabljali manjša kolesa.</ref> Poleg tega je večje 350&nbsp;×&nbsp;135&nbsp;mm repno kolo nadomestilo originalno 290&nbsp;×&nbsp;110&nbsp;mm; večje repno kolo ni več ustrezalo vdolbini, zato je bil mehanizem za umik odklopljen in repno kolo pritrjeno navzdol. Do julija 1943 je bilo izdelanih 1242 letal G-4, v drugi polovici leta pa še štirje v tovarnah v Győru in WNF. Med januarjem in februarjem 1943 je bilo izdelanih 50 primerkov tlačne različice, prav tako pa je bil izdelan tudi '''G-3'''; podoben je bil G-1, čeprav je bil opremljen z isto VHF radijsko postajo FuG 16 kot G-4. Izdelane so bile naslednje različice G-3 in G-4: * '''G-3''' (lovec pod pritiskom, isti kot G-1 z VHF radijsko postajo FuG 16; izdelanih 50 kosov) * '''G-4''' (lovec) ** G-4/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema) ** G-4 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-4/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4y (poveljniško lovsko letalo) === G-5, G-6 === [[Slika:Me109g_cracow_aviation_museum.jpg|sličica|Bf 109 G-6 na ogled v Poljskem letalskem muzeju v [[Krakov|Krakovu]]]] Februarja 1943 je bil predstavljen '''G-6''' s 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131, ki so nadomeščali manjše mitraljeze MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm – navzven je to povzročilo dva ''Beulejeva'' mehurja na zaklepišču topa, kar je zmanjšalo hitrost za 9&nbsp;km/h. Do leta 1944 je bilo izdelanih več kot 12.000 primerkov, čeprav nasprotujoči si tovarniški in RLM zapisi ne omogočajo natančnega štetja. '''G-5''' s kabino pod tlakom je bil identičen G-6. Med majem 1943 in avgustom 1944 je bilo izdelanih skupno 475 primerkov. '''G-5/AS''' je bil opremljen z motorjem DB 605AS za misije na velikih višinah. Različici G-5 in G-6 z motorjem GM-1 sta prejeli dodatno oznako "/U2" in sta bili jasno prepoznavni, saj sta uporabljali spremenjen, aerodinamično čistejši pokrov motorja brez običajnih mehurjev. Različica '''G-6/U4''' je bila oborožena s 30&nbsp;mm topom MK 108, nameščenim kot motorni top, ki je streljal skozi pesto propelerja namesto 20&nbsp;mm topa MG 151/20. G-6 so leta 1943 zelo pogosto videli opremljenega z montažnimi kompleti, ki so se uporabljali za prenašanje bomb ali odvrgljivega rezervoarja, za uporabo kot nočni lovec ali za povečanje strelne moči z dodajanjem raket ali dodatnega topa v gondoli, nameščeni pod krilom. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-6.jpg|sličica|Bf 109 G-6]] Izdelane so bile naslednje različice G-5 in G-6: * '''G-5''' (lovecpod pritiskom) ** G-5/U2 (lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/U2/R2 (izvidniški lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-5y (poveljniški lovec) * '''G-6''' (lahki lovec) ** G-6/R2 (izvidniško lovsko letalo z MW 50) ** G-6/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L odvrgljivima rezervoarjema) ** G-6 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-6/U2 (opremljen z GM-1) ** G-6/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-6/U4 (kot G-6, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone v motorju'') ** G-6y (poveljniško lovsko letalo) ** G-6/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-6/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-6N (nočni lovec, običajno z Rüstsatz VI (dva topova MG 151/20 pod krili) in včasih s FuG 350Z Naxos) ** G-6/U4 N (kot G-6N, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone'') Ena od nadgradenj ofenzivnega orožja leta 1943 za Bf 109G – uporabljena tudi za Fw 190A – je bila taka, v kateri je bil nameščen sistem raketnega orožja težkega kalibra ''Werfer-Granate 21'' z eno izstrelitveno cevjo pod vsako ploščo krila. Rakete, opremljene z masivno 40,8&nbsp;kg bojno glavo, so bile usmerjene s standardnimi reflektorskimi merki Revi in so bile med letom stabilizirane z vrtenjem. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> V nujnih primerih je bilo mogoče cevi odvreči z majhnim eksplozivnim nabojem. <ref name="Vogt 1998, p. 15">Vogt 1998, p. 15.</ref> Namenjena kot orožje za "oddaljeno delovanje", izstreljena z razdalje 1200 metrov in zunaj učinkovitega dosega obrambnih topov formacij, je bila uporabljena proti zavezniškim bombnim formacijam, raketa Wfr. Gr. 21 pa je bila neuradno znana kot BR 21 (Bordrakete 21&nbsp;cm) za Bf 109G-5, G-6 in G-14. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> Orožni sistem je na G-10 prejel oznako ''Rüstsatz'' VII. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> === G-10 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-10.jpg|sličica|Bf 109 G-10 - bodite pozorni na naprej pomaknjen radijski antenski drog pod sprednjim robom levega krila.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109G-10_USAF.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109G-10 v Narodnem muzeju ameriških letalskih sil v Daytonu v Ohiu]] V {{Jezik|de|Luftwaffe}} so ga imenovali "pankrtno letalo tovarne Erla". V knjigi različic letal iz decembra 1944 je bil '''G-10''' letalo Bf 109 G, kombinirano z novim motorjem DB 605 D-2, ustvarjeno za vzdrževanje ravni proizvodnje z minimalnimi motnjami v montažnih linijah, dokler proizvodnja letal serije K ne bi dosegla zadostne ravni. Kljub nakazovanju oznake se je pojavilo v uporabi po G-14 novembra 1944 in v veliki meri nadomestilo prejšnja letala serije G na proizvodnih linijah tovarn Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg. V nasprotju s splošnim prepričanjem G-10 niso bili obnovljena starejša letala, temveč nova proizvodnja. Zgodnja proizvodnja letal G-10 je morda imela dve podatkovni ploščici (eno z žigom G-14), saj so bili te okvirji prvotno namenjeni za montažo letal G-14, vendar so bili preusmerjeni za montažo letal G-10. Najbolj prepoznavna zunanja sprememba je bila uporaba tridelne kabine ''Erla-Haube'' z jasno vidljivostjo, ki je zapolnjevala celotno dolžino kabine za štiridelno vetrobransko enoto, s čimer je bil odpravljen starejši, zadnji fiksni del kabine. Notranje spremembe so vključevale podedovanje novega 2.000 watnega generatorja in motorja DB 605 D-2 letala 109 K. Poleg standardiziranih aerodinamičnih okrovov motorja so bili letala G-10 z motorjem DB605 D-2 serijsko opremljena s sistemom za povečanje pretoka zraka MW-50 (DB 605DM, kasneje 605DB) in so imela večji hladilnik olja Fo 987, nameščen v globljem oklepu. Zaradi povečanega ohišja motorja in povratnih cevi za olje, ki so potekale pred njim, so imela ta letala G-10 tudi majhne mehurčkaste oklepe, vgrajene v spodnje okrove motorja, pred in pod izpušnimi cevi, razen pri letalih, ki jih je izdelala Erla, ki so imela spremenjene okrove brez majhnih izboklin pred izpušnimi cevi. To je postala značilnost letal G-10, ki jih je izdelala Erla. Radijsko antensko ogrodje je bilo odstranjeno tudi z vrha zadnjega dela trupa in zamenjano s standardno pozno-vojno trebušno anteno Luftwaffe pod krilom. Izdelane so bile naslednje različice G-10: * '''G-10''' (lahki lovec z motorjem DB605DM ali DB/DC) ** G-10/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-10/R6 (lovsko letalo za slabo vreme z avtopilotom PKS 12) ** G-10/U4 (kot G-10, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'') To različico je proizvajala le tovarna Wiener Neustadt Werke in je bila uporabljena le na vzhodni fronti leta 1945. Od oktobra 1944 do konca vojne je bilo izdelanih približno 2600 G-10. === G-8 === '''G-8''' je bila namenska izvidniška različica, ki je temeljila na G-6. G-8 je imel pogosto nameščen samo motorni top ali mitraljeze v pokrovu motorja, obstajalo pa je tudi več podvojitev za kratko- ali dolgo-razsežne izvidniške misije s širokim naborm kamer in radijskih naprav, ki so bile na voljo za uporabo. === G-12 === Bf '''109 G-12''' je bila dvosedežna vadbena različica Bf 109. Šlo je za predelavo "vojno utrujenih" ali obnovljenih letal G-4 in G-6. Prostor, potreben za drugo pilotsko kabino, so pridobili z zmanjšanjem notranje prostornine rezervoarja za gorivo na samo 240&nbsp;L, kar pomeni, da je bil 300 L tank uporabljen kot standardna oprema. Ta različica je bila redko oborožena z več kot enim ali dvema mitraljezoma v pokrovu motorja. Zadnja kabina je bila spuščena navzven, da je imel inštruktor, ki je sedel za pilotom učencem v oklepnem sedežu boljši pogled. Zadnja kabina je bila opremljena tudi z osnovno instrumentno ploščo in vsemi krmilnimi elementi leta. === G-14 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-14.jpg|sličica|Bf 109 G-14.]] '''G-14''' je prispel julija 1944 na fronto nad Francijo. Predstavljal je poskus ustvarjanja standardnega tipa, ki je vključeval številne spremembe, ki so bile uvedene med proizvodnjo G-6 in so privedle do množice različic, kar je pestilo decentralizirano množično proizvodnjo. <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> Poskus standardizacije se je izkazal za neuspešnega, <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> vendar je tip na splošno ponujal izboljšane bojne zmogljivosti, saj je [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanje vode]] z MW 50 povečalo moč (kar je povečalo izhodno moč na 1.775&nbsp;konjskih moči, (1.324&nbsp;kW), prav tako je bil Erla Haube z dobro vidljivostjo zdaj standardna vgradnja. Najvišja hitrost je bila 573&nbsp;km/h na morski gladini in 665&nbsp;km/h pri 5&nbsp;km nadmorske višine. Z motorjem za velike višine DB 605ASM je bil izdelan tudi lovec za visoke višine z oznako '''G-14/AS''' . Motor ASM je bil opremljen z večjim kompresorjem in je imel višjo nazivno višino, zato je bila najvišja hitrost G-14/AS 590&nbsp;km/h na morski gladini in 680&nbsp;km/h pri 7,5&nbsp;km nadmorske višine. Vedno večja je bila težnja po uporabi vezanega lesa na nekaterih manj pomembnih delih, npr. na višjem krilu/krmilu, pilotskem sedežu ali instrumentni plošči. Previdna ocena, ki temelji na razpoložljivih evidencah, kaže, da je bilo izdelanih približno 5500 letal G-14 in G-14/AS. Izdelane so bile naslednje različice G-14: * '''G-14''' (lovsko letalo; standardizirani G-6 pozne proizvodnje; motor DB 605AM, MW 50 boost) ** G-14/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605ASM, pospešek MW 50) ** G-14/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-14y (poveljniški lovec) ** G-14/U4 (kot G-14, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone)'' === Pozne proizvodne izboljšave === V letu 1943 so postopoma uvedli številne izboljšave. Da bi povečali vidno polje pilota, so razvili vzglavnik iz oklepnega stekla, tako imenovani ''Galland Panzer'', ki je spomladi 1943 začel nadomeščati zajetno oklepno ploščo. Proti koncu leta se je pojavila tridelna kabina ''Erla Haube'' z jasnim pogledom, poimenovana po podizvajalcu Erla Maschinenwerk, ki je sodeloval pri izdelavi novih in nadgradnji starejših primerkov Bf 109. V povojnih knjigah in periodičnih publikacijah o zahodnem letalstvu so jo pogosto napačno poimenovali "Galland Hood", sčasoma pa je na Bf 109G nadomestila starejšo dvodelno kabino z močnim okvirjem, ki je obsegala desno stransko tečajno glavno kabino s šestimi paneli in tridelno fiksno zadnjo enoto, pritrjeno na trup. Struktura kabine je bila popolnoma preoblikovana, da bi vključevala večjo površino prozornega pleksiglasa; Varjeni okvir za tridelno zasnovo ''Erla Haube'' je bil zmanjšan na minimum in ni bilo več fiksnega zadnjega dela, saj je bila celotna konstrukcija za vetrobranskim steklom na tečajih obrnjena na desno, ko se je odprla. [[Slika:Bf109_G10_Eskorte.jpg|sličica|Bf 109G-10 iz leta 1945, ki je bil del [[Jagdgeschwader 3 »Udet«|JG 3]], ki prikazuje spremenjene linije na zgornjem delu pokrova motorja, ki so nadomestile ''Beulejeve'' mehurčke na zaklepih topa MG 131.]] Pri letalih Bf 109 '''G-10''', '''G-5/AS''', '''G-6/AS''' in '''G-14/AS''' z motorjem AS ter pri '''K-4''' so bili okrovi motorjev izpopolnjeni. Prej ločeni, dodani ''Beulejevi'' mehurji, ki so prej pokrivali žlebove za izrabljene tulce sinhroniziranih topov MG 131, nameščenih na trupu, so bili popolnoma integrirani v zgornje plošče okrova, kar je znatno izboljšalo njihovo aerodinamiko in omogočilo njihovo podaljšanje in povečanje, da so pokrili tako orožje kot nosilce motorja. Začetne prototipne različice so bile simetrične, toda ko so bili nameščeni večji kompresorji, so motorji potrebovali spremenjene zgornje nosilce motorja, da so lahko prosto držali ohišje kompresorja, zato je bila končna oblika novega okrova asimetrična, povečana na levi strani, kjer je bil na motorju DB nameščen kompresor. Na sprednjem delu trupa so bile nameščene tudi posebne aerodinamične plošče. Tako imenovane ''aglomeracije'' je bilo mogoče videti v več različnih vzorcih. Zaradi aerodinamično učinkovitejše oblike v stranskem pogledu na letalih Bf 109 G in K z motorjema DB 605AS in D so bile aglomeracije komaj opazne v primerjavi z opaznimi oblogami, ki so jih nadomestile. Tovarne Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg so proizvajale vsaka svojo različico pokrova motorja. Razlike so bile majhne, vendar skupaj z različnimi kamuflažnimi vzorci, ki so jih uporabljali v vsaki tovarni, omogočajo prepoznavanje podtipov na starih črno-belih fotografijah. Nekatere različice G-6 in kasnejših G-jev so imele višji rep iz lesa in preoblikovano krmilo z vstavljenim krmilom, ki je štrlelo naprej v krilce, kar je izboljšalo stabilnost pri visokih hitrostih. Uvedba WGr. 21&nbsp;cm rakete pod krili in 30&nbsp;mm topa MK 108 je povečalo strelno moč. Nekatere proizvodne serije Bf 109G so bile opremljene z [[Krilca|krilci]] Flettner za zmanjšanje krmilne sile pri visokih hitrostih. Z FuG 16ZY je bila uvedena radionavigacijska metoda, Y-Verfahren (Y-vodenje). Kasnejše različice Bf 109G so bile v bistvu predelane različice osnovnega letala G-6. V začetku leta 1944 so v Bf 109 G-6 uvedli nove motorje z večjimi kompresorji za izboljšano zmogljivost na velikih višinah (DB 605AS) ali z [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanjem vode]] MW-50 za izboljšano zmogljivost na nizkih/srednjih višinah (DB 605AM) ali kombinacijo teh dveh lastnosti (DB 605ASM). Največja hitrost G-5/G-6 je bila 530 km/h na morski gladini in 640&nbsp;km/h pri 6.600&nbsp;m nazivne nadmorske višine. == Bf 109 Heinrich == [[Slika:Bf109H_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109H-1]] Bf '''109 H''' je bil mišljen kot lovec za visoke višine, razvit iz serije F. Razpon kril so z dodatkom novih notranjih plošč s konstantno tetivo povečali na 11,92 m, razširjeni stabilizator pa je ponovno dobil podporno opornico, ki je vodila iz trupa, tako kot modeli od B do E. Največja hitrost je bila 750 km/h na višini 10.100 m. Izdelano je bilo manjše število letal Bf 109 H-1, ki so opravila več poletov nad Veliko Britanijo in Francijo. Načrtovani so bili tudi razvoji Bf 109H-2 in H-5, vendar je bila celotna serija H zaradi težav s tresenjem kril opuščena.. * '''H-0''' (predprodukcijsko letalo, predelano iz F-4/Z z motorjem DB 601E z ojačanjem GM-1) * '''H-1''' (Proizvodna različica, ki je temeljila na letalih G-5 in jo je poganjal motor DB 605A z ojačanjem GM-1) Obstaja zapis o enem samem Bf 109H-1, ''Werknummer'' 110073, ki so ga maja 1944 v ''Fernaufklärungsgruppe 123'' preuredili v fotoizvidniško letalo za dolge razdalje, je vzletel takoj po [[Operacija Overlord|invaziji na Normandijo,]] z eno od misij, namenjenih pregledu celotne francoske obale od Cherbourga do [[Ouistreham|Ouistrehama]] z višine približno 15&nbsp;km, kar se je izkazalo za tik nad dosegljivo zgornjo mejo izbranega letala. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ghostbombers.com/recon/109/bf109h_1.html|title=The Bf 109 H with 5.(F)/123: May–July 1944|last=Nick Beale|year=2008|accessdate=8 December 2010}}</ref>{{Clear}} == Bf 109 Kurfürst == Bf '''109K''' je bil zadnji iz serije, ki je bila v operativni uporabi, in zadnji v evolucijski liniji Bf 109. Serija K je bila odgovor na osupljivo paleto serij, modelov, modifikacijskih kompletov in tovarniških predelav za Bf 109, zaradi katerih je bila proizvodnja in vzdrževanje zapletena in draga – nekaj, česar si Nemčija proti koncu vojne ni mogla privoščiti. RLM je Messerschmittu naročil, naj racionalizira proizvodnjo Bf 109, združi dele in tipe, da bi ustvaril standardni model z bolj zamenljivimi deli in opremo; odpraviti je bilo treba tudi pomanjkljivosti v zasnovi letala. Delo na novi različici se je začelo spomladi 1943, prototip pa je bil pripravljen do jeseni. === K-0, K-1, K-2, K-3 === Predprodukcijsko letalo, '''K-0''', je poganjal motor DB 605DM. Predlagane različice vključujejo '''K-1''', ki naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944. Določeno je bilo, da bo opremljen s kabino pod tlakom, podobno kot G-5. '''K-2''' je bila predlagana različica brez kabine pod tlakom. Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije lovcev '''K-3''', vključno z izvidniško različico '''K-3/R2''' s kabino pod tlakom. === K-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-4_3-seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 K-4]] Serijska proizvodnja serije K se je začela avgusta 1944 z modelom '''K-4''' zaradi sprememb v zasnovi in zamud pri novem motorju DB 605D. K-4 je bila edina različica, ki je bila serijsko proizvedena. Navzven je bilo mogoče serijo K prepoznati po spremembah lokacije lopute za radijsko opremo, ki je bila premaknjena naprej in na višji položaj med okvirjema štiri in pet, ter mesta za polnjenje rezervoarja za gorivo v trupu, ki je bilo premaknjeno naprej na mesto med okvirjema dve in tri. <ref group="Notes">Oblika lopute je bila spremenjena tako, da je bil spodnji rob rahlo nagnjen naprej.</ref> Zanka D/F je bila premaknjena nazaj, da se je namestila med okvirjema tri in štiri na hrbtenici trupa, majhna okrogla plošča nad stopnico na levi strani trupa pa je bila odstranjena. Smerno krmilo je bilo standardno opremljeno s Flettnerjevim jezičkom in dvema fiksnima jezičkoma, čeprav nekateri redki primerki niso bili opremljeni s fiksnima jezičkoma. Vsi K-4 so bili opremljeni z dolgim zložljivim repnim kolesom (350 x 135 mm) z dvema majhnima školjkastima vratcema, ki sta pokrivali vdolbino, ko je bilo repno kolo uvlečeno. Krila so imela velike pravokotne obloge za veliki 660 mm x 190 mm glavni kolesi. Majhna vrata kolesnih prostorov, prvotno načrtovana za serijo G, so bila nameščena na zunanjih koncih kolesnih prostorov in so pokrivala zunanja kolesa, ko so bila uvlečena. Ta vrata so pogosto odstranile enote na prvi bojni črti. Radijska oprema je bila sestavljena iz FuG 16ZY s prestavljeno glavno radijsko anteno, ki je bila potisnjena naprej pod levim krilom iz G-10 in je bila standardno nameščena na letalih serije K. Vgrajena sta bila tudi sistem FuG 25a <nowiki><i id="mwBsM">Erstling</i></nowiki> IFF in oprema FuG 125 <nowiki><i id="mwBsU">Hermine</i></nowiki> D/F. V notranjosti so bile kisikove jeklenke prestavljene iz zadnjega dela trupa na desno krilo. Flettnerjevi jezički za krilca so bili prav tako nameščeni na serijsko proizvedenih letalih, da bi zmanjšali sile krmiljenja, vendar so bili izjemno redki, saj je večina K-4 uporabljala isti sistem krilc kot serija G. Oborožitev K-4 je bila sestavljena iz 30 mm motornega topa MK 108 s 65 naboji in dveh 13 mm MG 131 v nosu s po 300 izstrelki, čeprav so bili nekateri K-4 opremljeni z MG 151/20 kot ''Motorkanone''. Dodatni kompleti opreme (''Rüstsätze''), kot je 300&nbsp;L odvrgljiv rezervoar (R III), bombe do 500 kg (RI), gondoli z 20 mm topom Mauser MG 151/20 (R IV) ali 21 cm rakete ''Wfr.'' ''Gr.'' 21 (kot na modelih Gustav) so lahko nosili po minimalni pripravi; slednji dve so enote Bf 109 v tej fazi vojne redko uporabljale, čeprav so bile III./JG 26 skoraj v celoti opremljene s K-4, ki so bili opremljeni z R IV:  {{blockquote|... očitno so bili vsi K-4, dobavljeni III./JG 26, opremljeni tudi z 20-milimetrskimi topovi v osovraženih podkrilnih gondolah.Georg Genth je redno letel v G-10, občasno pa je letel s K-4. Kot lovsko letalo je imel raje G-10, saj je zajetna oborožitev K-4 močno zmanjšala njegovo manevrsko sposobnost.|Caldwell<ref>Caldwell 1991, p. 292.</ref>}} Težave so bile s 30 mm MK 108 ''Motorkanone'', ki se je med manevriranjem letala v boju pogosto zatikal, zaradi česar se je pilot moral boriti z dvema težkima mitraljezoma MG 131. Vgrajen je bil standardni reflektorski merek Revi 16C, ki naj bi ga nadomestil merek EZ 42 Gyro, vendar se to ni nikoli zgodilo. Serijske K-4 je poganjal motor Daimler-Benz DB 605 DB/DC (zelo zgodnji K-4 so uporabljali prejšnji DM). Motor DB/DC je imel nastavitveni vijak, ki je omogočal uporabo bodisi opreme za vbrizgavanje metanola in vode B4 + MW 50 bodisi goriva C3 (DB 605 DB) ali goriva C3 z MW 50 (DB 605 DC). Motor DB je imel pri uporabi goriva B4 z MW 50 nazivno moč 1600&nbsp;KM pri 6000 m (1160 KM največja neprekinjena moč pri 6600 m) in vzletno moč 1850&nbsp;KM pri 0 m pri največjem polnilnem tlaku 1,8 ata. DB je lahko deloval tudi na gorivo C3 z višjim oktanskim številom, vendar je bila uporaba MW 50 prepovedana. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 81" /> DC je deloval na gorivo C3 in je imel potencial za proizvodnjo 2.000&nbsp;PS pri uporabi goriva C3 z MW 50 in povečanjem 1,98 ata, sicer pa so bile nazivne moči podobne kot pri DB. <ref name="Merm46" /> <ref group="Notes">Zaradi pomanjkanja goriva C3 in drugih težav je bilo dvomljivo, da bi bil pospešek 1,98 ATA kdajkoli operativno uporabljen, razen da ga je preizkusila II./JG 11.</ref> Uporabljen je bil propeler VDM 9-12159A s tremi kraki in 3 m premerom, tako kot pri modelih G-6/AS, G-14/AS in G-10. Dobave so se začele sredi oktobra 1944 in do konca novembra je podjetje Messerschmitt AG iz Regensburga dobavilo 534 primerkov, do konca leta pa 856. Regensburg je do konca marca 1945 dobavil skupno 1593 letal, po tem času pa podatki o proizvodnji manjkajo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2014)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Zaradi tako visoke stopnje proizvodnje je bilo do konca januarja 1945 v prvih bojnih enotah ''Luftwaffe'' na voljo 314 K-4 – približno vsak četrti 109. Končni namen je bil opremiti vse enote Bf 109 z 109K, kar je pomenilo zadnjo fazo razvoja 109 pred dobo reaktivnih letal. Z uporabo MW 50 in maksimalnim pospeškom je bil Bf 109 K-4 najhitrejši 109 v drugi svetovni vojni, saj je dosegel največjo hitrost 710&nbsp;km/h pri 7.500 m nadmorske višine. Brez MW 50 in z uporabo 1,80 ata je K-4 dosegel 670&nbsp;km/h pri 9.000. Začetna višinska razlika je bila 850m /min, brez MW 50 in 1080m/min, z uporabo MW 50. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 36." /> <ref group="Notes">Ob koncu vojne so razvijali izboljšane propelerje, ki bi povečali hitrost na 727 km/h; z eksperimentalno zasnovo propelerja z zasukom nazaj so pričakovali hitrost 741 km/h.</ref> Bf 109 je ostal primerljiv z nasprotnikovimi lovci vse do konca vojne, vendar je slabšanje kakovosti tisočev pilotov začetnikov ''Luftwaffe'', ki so bili v tej fazi vojne prisiljeni v uporabo, pomenilo, da so bile prednosti 109 malo vredne proti številnim dobro izurjenim zavezniškim pilotom. === K-6, K-8, K-10, K-12 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-6.jpg|sličica|Bf 109 K-6.]] Na podlagi letala 109K je bilo zasnovanih še več drugih različic – K-6, K-8, K-10 in K-14. V predlaganem '''K-6''' bi bila oborožitev sestavljena iz dveh 13&nbsp;mm MG 131 nad motorjem, skupaj s 30&nbsp;mm motornim topom MK 108 in notranje nameščen MK 108 v vsakem krilu s 45 po izstrelki na top. Druga možnost je bila, da se MK 108 v krilu nadomestijo z 20&nbsp;mm MG 151/20s, s po 100 izstrelki. Teža oklepa se je povečala na 90 kg. Vzletna teža je bila 3600 kg . Nekaj prototipov K-6 je bilo izdelanih in preizkušenih v centru za testiranje orožja <nowiki><i id="mwB1U">Erprobungstelle</i></nowiki> Tarnewitz na baltski obali. Projektne risbe '''K-8''' prikazujejo letalo serije K, ki ga poganja dvostopenjski motor DB 605L za velike višine, visokohitrostni 30&nbsp;mm MK 103 ''Motorkanone'' in dva 30&nbsp;mm topova MK 108 v krilih; mitraljeza pod pokrovom motorja MG 131 sta bila opuščena. Predlagana različica '''K-10''' je bila podobna K-6, vendar je imela 30&nbsp;mm MK 103M motorni top namesto 30&nbsp;mm MK 108. Predlagana različica '''K-12''' je zrcalila G-12 in bi bila dvosedežno vadbeno letalo. === K-14 === '''K-14''' naj bi poganjal dvostopenjski kompresorski motor DB 605L s štirikrakim propelerjem. Predvidena je bila hitrost 760 km/h in operativna višina 12.000m. Oklep in oborožitev sta bila sicer podobna kot pri K-6. Nekateri viri kažejo na omejeno uporabo K-14, ki je bil namenjen kot težki lovec za visoke višine. Navedeni sta dve letali, dobavljeni II./JG52 pod poveljstvom majorja Wilhelma Batza pozno spomladi 1945, oborožena le z enim 30 mm topom, vendar obstoja te vrste ni mogoče z gotovostjo potrditi. === Seznam različic Kurfürsta === '''Običajni kompleti ''Rüstsatz'', Bf 109K''' * Nosilec za bombe '''''RI''''' ETC 501/IX b ali ''Schloß'' 503 na trebuhu, oprema za vžig in namestitev 250&nbsp;kg ali 500&nbsp;kg bombe * Nosilec '''''R III''''' ''Schloß 503A-1'' za en trupni rezervoar (300&nbsp;L). * Topniška kamera '''''R IV''''' BSK 16 v levem krilu med nosnima rebroma 3 in 4. * '''''R VI''''' dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni topniški podvozji s po 135 naboji. '''Znane različice''' * Predprodukcijsko letalo '''''K-0''''', ki ga je poganjal motor DB 605DM * '''''K-1''''' naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944, in določeno je bilo, da naj bi bil K-1, tako kot G-5, opremljen s kabino pod tlakom. * Predlagana različica '''''K-2''''' brez kabine pod tlakom * Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije '''K''-''3''', ki naj bi bila zgrajena kot lovec, v različici K-3/R2 pa kot izvidniško letalo s kabino pod tlakom. * '''''K-4''''' je edina serijska različica brez kabine pod tlakom, poganja jo motor DB 605DM ali DB/DC * '''''K-6''''' je bila predlagana različica težkega lovca, kot K-4 z ojačanimi krili, ki bi nosila dva dodatna 30&nbsp;mm topova MK 108 in dodatni oklep * Predlagana izvidniška različica '''''K-8''''', oprema podobna kot pri G-8 * Predlagana različica '''''K-10''''', podobna K-6, s topom MK 103M namesto MK 108 * Predlagana različica '''''K-12''''', dvosedežno vadbeno letalo, podobno kot G-12 * Predlagana različica '''''K-14''''', podobna K-6, z motorjem DB 605L == Bf 109 Träger == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_T-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109T-1]] Pred vojno se je ''[[Kriegsmarine]]'' navdušila nad idejo [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Ideje so si izposodili od Britancev in Japoncev ter začeli graditi ''Graf Zeppelin'' kot del obnove mornarice. Letalska skupina za letalonosilko je bila določena z lovci Messerschmitt Bf 109T in strmoglavci [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju 87C]]. Pripona 'T' v nemški rabi označuje ''Trägerflugzeug'' (letalonosilka). Kljub omembam različice Bf '''109 T-0''', ta različica ni nikoli obstajala. Sedem prejšnjih različic (Bf 109 B, Bf 109 C, Bf 109 E) je bilo predelanih v testno letalonosilsko letalo. To je vključevalo dodajanje repnega kavlja, katapultnih elementov in povečanje razpona kril na 11,08 m. Razpon krilc je bil povečan, prav tako kot prekrilca, in hod zakrilc je bil povečan. Krila niso bila predelana tako, da bi se zlagala, saj je bila ladja ''Graf Zeppelin'' zasnovana glede na predvideno letalo, tako da so dvigala lahko sprejela Bf 109T z njegovim 11&nbsp;m razponom kril. Krila bi se lahko za transport ločila od trupa, kot pri vsaki različici Bf 109. Po letalskih preizkusih, zlasti preizkusih s katapulti, naj bi v Fieselerju v Kasselu izdelali 70 '''T-1''' z motorjem DB601N, vendar je bil po izdelavi sedmih T-1 projekt letalonosilke odpovedan. Preostalih 63 od 70 T-1 je bilo izdelanih kot '''T-2''' brez opreme za nosilko, nekateri T-1 pa so bili morda "nadgrajeni" na standard T-2. Ugotovljeno je bilo, da je bila zmogljivost T-2 zelo primerljiva z E-4/N, in zaradi sposobnosti vzleta in pristajanja na krajših razdaljah so bili ti lovci dodeljeni [[Jagdgeschwader 77 »Herz As«|I/JG.77]], ki je bila nameščena na Norveškem na pristajalnih stezah, ki so bile kratke in izpostavljene pogostim močnim bočnim vetrovom. Konec leta 1941 je enota dobila ukaz, naj vrne svoja letala v Nemčijo, in je kot zamenjavo prejela E-3. Oborožitev Bf 109T je bila sestavljena iz dveh 7.92&nbsp;mm mitraljezov MG 17 nad motorjem in enega 20&nbsp;mm topa MG FF/M v vsakem krilu. Zanimanje za ''Graf Zeppelin'' se je obudilo, ko je postala vrednost letalonosilk očitna, in leta 1942 je bila ladja spet v ladjedelnici za dokončanje. Do takrat je bil Bf 109T brezupno zastarel in potrebovali bi novo lovsko letalo. Messerschmitt se je odzval s posodobljeno serijo Me 155A, vendar so bila dela na ladji ponovno odpovedana in Me 155 je bil kasneje preurejen v prestreznik na velikih višinah. Oblikovalsko delo je bilo preneseno na [[Blohm + Voss|Blohm & Voss]], letalo pa je bilo takrat znano kot BV 155. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Leta 1943 so bili letali Bf 109T dodeljeni več vadbenim enotam, nato pa je bila aprila 1943 ustanovljena Jagdstaffel Helgoland , ki je delovala iz Düneja do konca leta 1943, ko se je enota premestila v Listo na jugu Norveške. Enota se je 30. novembra 1943 preimenovala v 11./JG 11 , Bf 109T pa so ostali v uporabi do poletja 1944, nato pa so nekatere uporabljali v vadbenih enotah v Nemčiji. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> == Bf 109 Turbolader == [[Slika:Bf109TL_3Seiten.jpg|sličica|Bf 109TL]] Bf '''109TL''' ({{Jezik|de|Turbolader}}, "[[turbopolnilnik]]") je bil prvič predlagan 22. januarja 1943 na konferenci RLM; takrat so bili dokončani le trije [[Prototip|prototipi]] Me 262. Bf 109TL bi bil rezervno letalo, če Me 262 ne bi prišel v proizvodnjo, ali kot drugo lovsko letalo, ki bi delovalo skupaj z Me 262. Da bi skrajšali čas razvoja, so uporabili različne komponente iz prejšnjih letal. Trup naj bi izviral iz lovca za visoke lete [[Messerschmitt Bf 109|Bf 109H]]/BV 155B (z novim nosnim in repnim delom), krilo iz projekta Me 409, triciklično podvozje pa iz Me 309. Pogonski agregat naj bi bil turboreaktivni motor [[Junkers Jumo 004|Junkers Jumo 004B-1]] (900&nbsp;kgf potiska) ali [[BMW 003]]A (800&nbsp;kgf potiska). Osnovna oborožitev naj bi bila dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 (s 120 izstrelki) in dva topa MK 103, nameščena v nosu. Dodaten predlog sta bila dva topova kalibra 30&nbsp;mmMK 108, ki naj bi bili nameščeni v koreninah kril. Pilotska [[Pilotska kabina|kabina]], uporabljena v prototipih, je bila enaka kot v tipih Bf 109E/G. Ocenili so, da je bila zmogljivost morda boljša od Me 262 zaradi ožjega trupa Bf 109TL, kar je bil rezultat zasnove za visokohitrostno lovsko letalo za velike višine. Bf 109TL je bil deležen intenzivnih raziskav. Do marca 1943 so se odločili, da bodo potrebne številne druge modifikacije komponent, in projekt so opustili, da bi se osredotočili na projekt Me 262. <ref>{{Navedi knjigo|last=Schick|first=Walter|title=Luftwaffe Secret Projects Fighters 1939-1945|year=1997|publisher=Midland Publishing Limited|location=Hinkley|isbn=1-85780-052-4|page=76|last2=Ingolf Meyer}}</ref> == Bf 109 X (batni motor) == Po uspehu demonstracije na srečanju v Zürichu leta 1937 je bil Udet dovzeten za idejo o razvoju izvozne različice Bf 109, vendar z drugačnim motorjem kot DB 601. Izbrani motor je bil Pratt &amp;amp; Whitney R-1830 s 1200 konji. Podjetje Messerschmitt je 13. junija 1938 prejelo pogodbo od RLM/LC za vgradnjo motorja P&W Twin Wasp na Bf 109 V21 (21. prototip) Werknummer 1770 (D-IFKQ). Datum prvega poleta ni znan; ugotovljeno je, da ga je Hermann Wurster krstno poletel v Augsburgu 17. avgusta 1939. Septembra 1940 je bil del DVL (Deutsche Versuchsanstalt für Luftfahrt) v Brauschweig-Völkenrodeju z oznako ''Stammkennzeichen'' KB+II. Njegov konec ni znan. Ko je postal na voljo [[zvezdasti motor]] [[BMW 801]], je bil Bf 109F, Werknummer 5608, klicni znak D-ITXP, predelan v BMW 801 A-0. To letalo je postalo prototip za Bf 109X. Trup je imel širši prečni prerez in nameščena je bila nova kabina. Konice kril so bile podobne tistim pri Bf 109E. Prototip je prvič poletel Flugkapitän Fritz Wendel 2. septembra 1940, testni leti pa so se nadaljevali kljub težavam s pogonskim agregatom BMW 801A. Razvoj je bil ustavljen v začetku leta 1942. == Bf 109 Zwilling == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_Z-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109Z-1]] To eksperimentalno letalo je bilo v bistvu sestavljeno iz dveh trupov Bf 109F, združenih z novim sredinskim delom krila in novim repnim delom, oba s konstantno tetivo, na način, podoben tistemu pri [[North American F-82 Twin Mustang|F-82 Twin Mustang]]. V predprodukcijskem modelu je bila desna pilotska kabina trupa prevlečena, pilot pa je letalo upravljal z leve strani trupa. Dodatne modifikacije so vključevale postavitev glavnih tečajev podvozja bolj navznoter, s tem povezano ojačitev trupa in modifikacije sprednje strukture krila. Predlagane so bile štiri različice tega letala. Ena je bila prestreznik, oborožen s petimi 30&nbsp;mm topovi in do 1.000&nbsp;kg bombne obremenitve, še en [[Lovski bombnik|lovec-bombnik,]] oborožen z dvema topovoma MK 108 in do 1000 kg bomb. Obe letali naj bi poganjal motor DB605. Tretje in četrto sta bila zasnovana na papirju in bi bila podobna prvima dvema letaloma, vendar bi ju poganjal motor Junkers Jumo 213. Bf 109Z je bil predložen na natečaj za ''Schnellstbomber'' novembra 1942, zaradi zmage [[Dornier Do 335 Pfeil|Dornier Do 335]] na natečaju Bf 109Z ni bil izdelan. == Fieseler in Škoda Fisk 199 == {{Razširi razdelek|date=October 2021}}Eksperimentalna različica Bf 109G-2/R1 z dodatnim podvozjem, eno 250&nbsp;kg bombo in dvema rezervoarja za gorivo pod krili. <ref>{{Navedi knjigo|last=Michulec|first=Robert|title=AJ-Press Monografie Lotnicze 44 Me 109 cz.3 Projekty|year=2000|location=Gdansk|isbn=8386208678}}</ref> == Razvoj po drugi svetovni vojni == === Češkoslovaška proizvodnja === [[Slika:Avia_S-199_(Czech_version_Messerschmitt_Bf_109)_(UF_25)_pic2.JPG|sličica|Avia S-199 v letalskem muzeju Kbely, 2012]] Po vojni so na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] izdelali nekaj Bf 109 kot Avia S-99 in Avia S-199 . To so bili predelani Bf 109 G-14, slednji z manj zmogljivim motorjem Junkers Jumo 211F, zaradi česar je imelo letalo izjemno slabe letne lastnosti in je bilo nagnjeno k strmoglavljenju med pristanki. Kot je bilo že omenjeno, so češki piloti, ki so prej leteli s [[Supermarine Spitfire|Spitfiri]] za [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF,]] letalu dali vzdevek ''Mezek'' ("Mula"). Leta 1952 so jih na fronti nadomestila sovjetska reaktivna letala, vendar so kot vadbena letala letela še pet let. Nekaj letal S-199 je bilo prodanih [[Izrael|Izraelu]], kjer so jih poimenovali Sakeen, in so predstavljali osnovo za nastajajoče izraelske zračne sile. {{Clear}} === Španska proizvodnja === [[Slika:Hispano_Aviación_Ha_1112_Buchon.jpeg|sličica|Hispano Aviación HA-1112 ''Buchon'', druga in zadnja španska različica, ki jo je zgradil Hispano Aviación]] V Španiji sta bili licenčno izdelani dve različici Bf 109G-2, Hispano Aviación HA-1112 "Tripala" in "Buchón", prva z motorjem [[Hispano-Suiza]], druga pa z istimi motorji [[Rolls-Royce Merlin]], ki so poganjali Spitfire. Mnoga od teh letal so bila uporabljena v gledališke namene, kjer so v ''bitki za Britanijo in letalstvu'' Tuskegee (precej očitno zaradi zelo značilnih spodnjih odprtin za zrak, ki so jih predpisovali motorji RR Merlin) pozirala kot "Emili" oziroma "''Gustavi''". Te modifikacije so bile izvedene v tovarni Hispano Aviación v [[Sevilla|Sevilli]] Nemčija se je strinjala, da bo Španiji prepustila 25 nesestavljenih Bf 109 G-2, da bi se Španci lažje seznanili s tem tipom. Krila in trup so prispeli, motorji pa ne, zato so Španci vgradili francoski motor Hispano-Suiza, nato pa so vse do leta 1956 vgradili še motorje Rolls-Royce Merlin. Nekaj jih je bilo še vedno v aktivni uporabi do poznih šestdesetih let. Ha 1112 so proizvajali do leta 1958. == Sklici == === Opombe ===  {{Seznam opomb}} === Navedbe === <references /> === Bibliografijea === * Beale, Nick, Ferdinando D'Amico and Gabriele Valentini. ''Air War Italy: Axis Air Forces from Liberation of Rome to the Surrender''. Shrewsbury, UK: Airlife, 1996. {{ISBN|1-85310-252-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85310-252-0|<bdi>1-85310-252-0</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. and Jerry L. Campbell. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 1''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1980. {{ISBN|0-89747-106-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-106-7|<bdi>0-89747-106-7</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 2''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1983. {{ISBN|0-89747-138-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-138-5|<bdi>0-89747-138-5</bdi>]]. * Boyne, Walter J. ''Clash of Wings.'' New York: Simon & Schuster, 1994. {{ISBN|0-684-83915-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-684-83915-6|<bdi>0-684-83915-6</bdi>]]. * Bergström, Christer. ''Barbarossa – The Air Battle: July–December 1941''. London: Chevron/Ian Allan, 2007. {{ISBN|978-1-85780-270-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-270-2|<bdi>978-1-85780-270-2</bdi>]]. * Bergström, Christer and Martin Pegg. ''Jagdwaffe:The War in Russia, January–October 1942.'' Luftwaffe Colours, Volume 3 Section 4. London: Classic Colours Publications, 2003. {{ISBN|1-903223-23-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-23-7|<bdi>1-903223-23-7</bdi>]]. * Burke, Stephen. ''Without Wings: The Story of Hitler's Aircraft Carrier''. Oxford, UK: Trafford Publishing, 2007. {{ISBN|1-4251-2216-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4251-2216-7|<bdi>1-4251-2216-7</bdi>]]. * Caidin, Martin. ''Me 109 – Willy Messerschmitt's Peerless Fighter'' (Ballantine's illustrated history of World War II. Weapons book no. 4). New York: Ballantine Books, USA, 1968. {{ISBN|0-345-01691-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-345-01691-2|<bdi>0-345-01691-2</bdi>]]. * Caldwell, Donald L. ''JG 26: Top Guns of the Luftwaffe''. New York: Ballantine Books, 1991. {{ISBN|0-8041-1050-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-8041-1050-6|<bdi>0-8041-1050-6</bdi>]]. * Craig, James F. ''The Messerschmitt Bf.109''. New York: Arco Publishing Company, 1968. * Cross, Roy and Gerald Scarborough. ''Messerschmitt Bf 109, Versions B-E''. London: Patrick Stevens, 1976. {{ISBN|0-85059-106-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85059-106-6|<bdi>0-85059-106-6</bdi>]]. * ''Dimensione Cielo: Caccia Assalto 3, Aerei Italiani nella 2a Guerra Mondiale'' (in Italian). Roma: Edizioni Bizzarri, 1972. * Ebert, Hans A., Johann B. Kaiser and Klaus Peters. ''Willy Messerschmitt: Pioneer of Aviation'' (The History of German Aviation Design). Atglen, PA: Schiffer Books, 2000. {{ISBN|0-7643-0727-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-0727-4|<bdi>0-7643-0727-4</bdi>]]. * Feist, Uwe. ''The Fighting Me 109''. London: Arms and Armour Press, 1993, {{ISBN|1-85409-209-X}}. * Fernández-Sommerau, Marco. ''Messerschmitt Bf 109 Recognition Manual''. Hersham, Surrey, UK: Classic Publications, 2004. {{ISBN|1-903223-27-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-27-X|<bdi>1-903223-27-X</bdi>]]. * Glancey, Jonathan. ''Spitfire: The Illustrated Biography''. London: Atlantic Books, 2006. {{ISBN|978-1-84354-528-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84354-528-6|<bdi>978-1-84354-528-6</bdi>]]. * Green, William. ''Messerschmitt Bf 109: The Augsburg Eagle; A Documentary History''. London: Macdonald and Jane's Publishing Group Ltd., 1980. {{ISBN|0-7106-0005-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7106-0005-4|<bdi>0-7106-0005-4</bdi>]]. * Griehl, Manfred. ''Das geheime Typenbuch der deutschen Luftwaffe: Geheime Kommandosache 8531/44 gKdos''. Friedberg, Germany: Podzun-Pallas Verlag, 2004. {{ISBN|978-3-7909-0775-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-3-7909-0775-9|<bdi>978-3-7909-0775-9</bdi>]]. * Griehl, Manfred.''Flugzeug Profile. No. 5 – Messerschmitt Bf 109G/K''.Rheinfelden, Germany: BPV Medien Vertrieb GmbH & Co KG, 1987. * Hitchcock, Thomas H. ''Messerschmitt 'O-Nine' Gallery''. Chicago: Monogram Aviation Publications, 1973. {{ISBN|978-0-914144-00-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-914144-00-7|<bdi>978-0-914144-00-7</bdi>]]. * Hitchcock, Thomas H. ''Monogram Close-Up Number 9:Bf 109F''.Sturbridge, Mass: Monogram Aviation Publications, 1990. {{ISBN|0-914144-20-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-914144-20-0|<bdi>0-914144-20-0</bdi>]] * Hooton, Edward R. ''Blitzkrieg in the West, 1939 -1940 (Luftwaffe at War: 2)''. Hersham, Surrey, UK: Midland Publishing, 2007. {{ISBN|978-1-85780-272-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-272-6|<bdi>978-1-85780-272-6</bdi>]]. * Kobel, Franz and Jakob Maria Mathmann. ''Bf 109''. Atglen, PA: Schiffer Publishing, 1997. {{ISBN|0-88740-919-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-919-9|<bdi>0-88740-919-9</bdi>]]. * Mankau, Heinz and Peter Petrick.'' Messerschmitt Bf 110, Me 210, Me 410''. Raumfahrt, Germany: Aviatic Verlag, 2001. {{ISBN|3-925505-62-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-62-8|<bdi>3-925505-62-8</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Messerschmitt Bf 109T "Die Jäger der Graf Zeppelin"''. Gilching, Germany: Marshall-Verlag, 2002. {{ISBN|3-00-008220-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-00-008220-4|<bdi>3-00-008220-4</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Sea Eagles – The Messerschmitt Bf 109T''. Walton on Thames, Surrey, UK: Air Research Publications, 1994. {{ISBN|1-871187-23-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-871187-23-0|<bdi>1-871187-23-0</bdi>]]. * Mason, Francis K. ''Messerschmitt Bf 109B, C, D, E in Luftwaffe & Foreign service.'' London, UK: Osprey Publishing Limited, 1973. {{ISBN|0-85045-152-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85045-152-3|<bdi>0-85045-152-3</bdi>]]. * Massimello, Giovanni and Giorgio Apostolo. ''Italian Aces of World War Two''. Oxford/New York, Osprey Publishing, 2000. {{ISBN|978-1-84176-078-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-078-0|<bdi>978-1-84176-078-0</bdi>]]. * Mermet, Jean-Claude. ''Messerschmitt Bf 109 G-1 through K-4. Engines and Fittings.'' Marnaz, France: Jean Claude Mermet SA, 1999. * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109G; technisch Kompendium, Handbücher, Ersatztelliste, Bewaffnung Bedienungsvorschrift/Fl, Bordfunkanlage, Lehrbildreihe; 1942/1944. [Elektronische Resource] (Reprint)'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-13-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-13-5|<bdi>3-939847-13-5</bdi>]] . * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109K; technisch Kompendium, Handbüch, Ersatztelliste, Rep.-Answeisung, Bewaffnung Bedienungsvorschrift; 1943–1944. [Elektronische Resource] (Reprint).'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-14-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-14-3|<bdi>3-939847-14-3</bdi>]]. * Morgan, Eric B and Edward Shacklady. ''Spitfire: The History.'' Stamford: Key Books Ltd, 2000. {{ISBN|0-946219-48-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946219-48-6|<bdi>0-946219-48-6</bdi>]]. * Neulen, Hans Werner. ''In the Skies of Europe.'' Ramsbury, Marlborough, UK: The Crowood Press, 2000. {{ISBN|1-86126-799-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-86126-799-1|<bdi>1-86126-799-1</bdi>]]. * Nowarra, Heinz. ''Die Deutsche Luftrustung 1933–1945, Band 3: Flugzeugtypen Henschel – Messerschmitt''. Koblenz, Germany: Bernard & Graefe, 1993. {{ISBN|3-7637-5467-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-7637-5467-9|<bdi>3-7637-5467-9</bdi>]]. * Osché, Philippe (translated by Patrick Laureau). ''The Messerschmitt Bf 109 in Swiss Service''. Boulogne sur Mer, France: Lela Presse, 1996. {{ISBN|2-914017-31-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/2-914017-31-6|<bdi>2-914017-31-6</bdi>]]. * Poruba, T and A Janda. ''Messerschmitt Bf 109K''. Hradec Králové, Czech Republic: JaPo, 1997. * Prien, Jochen and Peter Rodeike. ''Messerschmitt Bf 109 F, G & K Series – An Illustrated Study''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1995. {{ISBN|0-88740-424-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-424-3|<bdi>0-88740-424-3</bdi>]]. * Price, Alfred. ''Spitfire Mk. I/II Aces (Osprey's Aircraft of the Aces)''. London: Osprey, 1996. {{ISBN|84-8372-207-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/84-8372-207-0|<bdi>84-8372-207-0</bdi>]]. * Punka, György. ''"A Messzer": Bf 109s in the Royal Hungarian "Honvéd" Air Force''. Budapest, Hungary: OMIKK, 1995. {{ISBN|963-593-208-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/963-593-208-1|<bdi>963-593-208-1</bdi>]]. * Radinger, Willy and Walter Schick. ''Messerschmitt Me 109 (Alle Varianten: vion Bf (Me) 109A bis Me 109E)''. Oberhaching, Germany: Aviatic Verlag GmbH, 1997. {{ISBN|3-925505-32-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-32-6|<bdi>3-925505-32-6</bdi>]]. * Radinger, Willy and Wolfgang Otto. ''Messerschmitt Bf 109 F-K – Development, testing, production''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1999. {{ISBN|0-7643-1023-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-1023-2|<bdi>0-7643-1023-2</bdi>]]. * Rimmell, Ray. ''ME 109: Messerschmitt Bf 109E''. Chipping Ongar, Essex, UK: Linewrights Ltd., 1986. {{ISBN|0-946958-18-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946958-18-1|<bdi>0-946958-18-1</bdi>]]. * Ritger, Lynn. ''Meserschmitt Bf 109 Prototype to 'E' Variants.'' Bedford, UK: SAM Publications, 2006. {{ISBN|978-0-9551858-0-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-9551858-0-9|<bdi>978-0-9551858-0-9</bdi>]]. * Savic, D. and B. Ciglic. ''Croatian Aces of World War II (Osprey Aircraft of the Aces 49)''. Oxford, UK: Oxford, 2002. {{ISBN|1-84176-435-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84176-435-3|<bdi>1-84176-435-3</bdi>]]. * Scutts, Jerry. ''Bf 109 Aces of North Africa and the Mediterranean''. Oxford: Osprey Publishing, 1994. {{ISBN|1-85532-448-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-448-2|<bdi>1-85532-448-2</bdi>]], {{ISBN|978-1-85532-448-0}}. * Shores, C., B. Cull and N. Malizia. ''Air War for Yugoslavia, Greece & Crete – 1940–41''. London: Grub Street, 1987. {{ISBN|0-948817-07-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-948817-07-0|<bdi>0-948817-07-0</bdi>]]. * Starr, Chris. "Developing Power: Daimler-Benz and the Messerschmitt Bf 109." ''Aeroplane'' magazine, Volume 33, No. 5, Issue No 385, May 2005. London: IPC Media Ltd. * Stenman, Kari and Kalevi Keskinen. ''Finnish Aces of World War 2 (Osprey Aircraft of the Aces 23)''. London: Osprey Publishing Limited, 1998. {{ISBN|1-85532-783-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-783-X|<bdi>1-85532-783-X</bdi>]]. * Taylor, John W.R. "Messerschmitt Bf 109." ''Combat Aircraft of the World from 1909 to the present''. New York: G.P. Putnam's Sons, 1969. {{ISBN|0-425-03633-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-425-03633-2|<bdi>0-425-03633-2</bdi>]]. * U.S. Army Air Force. ''German Aircraft and Armament: Informational Intelligence, Summary No. 44-32, October 1944 (Informational Intelligence Summary)''. New York: Brassey's Inc., 2000 (first edition 1944). {{ISBN|1-57488-291-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-57488-291-0|<bdi>1-57488-291-0</bdi>]]. * Valtonen, Hannu. ''Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous (Messerschmitt Bf 109 and the German war economy).'' Helsinki, Finland: Keski-Suomen Ilmailumuseo (Central Finnish Aviation Museum), 1999. {{ISBN|978-951-95688-7-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-951-95688-7-4|<bdi>978-951-95688-7-4</bdi>]]. * Vogt, Harald. ''Messerschmitt Bf 109 G/K Rüstsatze. Flugzeug Profile 21''. Illertissen, Flugzeug Publikations GmbH. * Wagner, Ray and Heinz Nowarra. ''German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945''. New York: Doubleday, 1971. * Weal, John. ''Bf 109 Aces of the Russian Front''. Oxford: Osprey, 2001. {{ISBN|978-1-84176-084-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-084-1|<bdi>978-1-84176-084-1</bdi>]]. * Weal, John. ''BF 109D/E Aces 1939–41''. Oxford: Osprey, 1996. {{ISBN|978-1-85532-487-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-487-9|<bdi>978-1-85532-487-9</bdi>]]. * Weal, John. ''Bf 109F/G/K Aces of the Western Front''. Oxford: Osprey, 2000. {{ISBN|978-1-85532-905-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-905-8|<bdi>978-1-85532-905-8</bdi>]]. * {{Navedi časopis|last=Willigenburg|first=Henk van|date=March–April 2001|title=Graft Zeppelin Afloat|journal=Air Enthusiast|issue=92|pages=59–65|issn=0143-5450}} * Winchester, Jim. "Messerschmitt Bf 109." ''Aircraft of World War II: The Aviation Factfile''. Kent, UK: Grange Books, 2004. {{ISBN|1-84013-639-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84013-639-1|<bdi>1-84013-639-1</bdi>]]. == Nadaljnje branje == * Aakra, Kjetil in Kjæraas, Arild. ''Messerschmitt Bf 109T: Kamuflaža in oznake'' . Profili na Norveškem št. 3. Norveška: Proinor, 2004. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/82-92542-02-7|<bdi>82-92542-02-7</bdi>]] . * Gil Martinez, Eduardo Manuel. ''Hispano Aviacion HA-1112'' . Monografije št. 67. Poljska: Kagero, 2019. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-83-66148-33-8|<bdi>978-83-66148-33-8</bdi>]] . * Yofe, Alex in Nyveen, Lawrence. ''Avia S-199 v izraelskih zračnih silah: 1948–1950'' . ZDA: White Crow Publications, 2007. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-9774627-1-4|<bdi>0-9774627-1-4</bdi>]] . == Zunanje povezave == {{Zbirka|Messerschmitt Bf 109}} * [http://www.messerschmitt-bf109.de Različice letal Bf 109] * [http://109lair.hobbyvista.com Brlog 109] * [http://www.beim-zeugmeister.de/ Dokumenti 109F-4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220117135310/http://www.beim-zeugmeister.de/|date=17 January 2022}} * [https://web.archive.org/web/20070514042952/http://www.plastikowe.pl/galerie/lotnictwo/bf-109g-5 Fotografija "ogled" Messerschmitta Bf 109G-5] * [http://www.kurfurst.org/ Vir o zmogljivosti Messerschmitta Bf 109.] * [http://www.virtualpilots.fi/feature/articles/109myths/ Messerschmitt 109 – miti proti dejstvom. Mnenja pilotov, ki so leteli z Bf 109] . * [http://www.j-aircraft.com/captured/testedby/me109/me109.htm Japonska vojska je na Japonskem preizkusila letalo Messerschmitt Bf 109 E.] * [http://109lair.hobbyvista.com/articles/camo/bob/bob_camo.htm Oznake BF-109 1939–1940 {Samo referenca}] {{Messerschmitt}}{{Letalske oznake RLM}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] i20tthas3p874fv3wukph8hniubc55x 6705417 6705416 2026-07-01T21:25:26Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1361344064|Messerschmitt Bf 109 variants]]« 6705417 wikitext text/x-wiki {{Glavni članek|Messerschmitt Bf 109}}   Zaradi vsestranskosti [[Messerschmitt Bf 109]] in časa, ki ga je preživel v nemških in tujih letalskih silah, so v [[Nemčija|Nemčiji]] izdelali številne različice, ki so več kot osem let služile [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. Dodatne različice so izdelali tudi v tujini, kar je skupaj znašalo 34.852 izdelanih Bf 109. == Bf 109 Anton == Bf '''109A''' je bila prva različica Bf 109. Oborožitev je bila sprva načrtovana le z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92, nameščenima na pokrovu motorja, vendar pa morda zaradi uvedbe letal [[Hawker Hurricane|Hurricane]] in [[Supermarine Spitfire|Spitfire]], vsakega z osmimi 7,7 mm mitraljezi so bili izvedeni poskusi s tretjim mitraljezom, ki je streljal skozi gred propelerja. V4 in nekatere '''A-0''' je poganjal motor Junkers Jumo 210B s 631 konjskimi močmi, (471&nbsp;kW), ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagnjenjem, vendar je bila proizvodnja spremenjena na 661 konjskega (493&nbsp;kW) Jumo 210D takoj, ko je postal na voljo. A-0 ni bil enotnega tipa; v njegovem videzu je bilo več sprememb. Vidne spremembe so vključevale prezračevalne odprtine/rešetke motorja, pilotske kabine in mitraljeza, lokacija hladilnika [[Motorno olje|olja]] pa je bila večkrat spremenjena, da bi preprečili pregrevanje. Številni od teh Bf 109 A-0 so služili v ''[[Legija Kondor|Legiji Kondor]]'' in so bili pogosto napačno identificirani kot letala serije B, verjetno pa so služili v Španiji s taktičnimi oznakami '''od 6-1''' do '''6–16''' . Enemu A-0, označenemu kot '''6–15''', je zmanjkalo goriva in je bil prisiljen pristati za sovražnikovimi linijami. [[Druga španska republika|Republikanske]] čete so ga 11. novembra 1937 ujele in kasneje premestile v Sovjetsko zvezo na natančnejši pregled. '''6–15''' je vključeval več izboljšav iz proizvodnega programa Bf 109B in je bil pripravljen na uporabo [[Propeler s konstantnimi vrtljaji|propelerja s konstantnimi vrtljaji]], čeprav ta ni bil nameščen. Glede na dokumentacijo RLM je bilo naročenih in dobavljenih 22 letal '''V4''' kot prototip serije A. == Bf 109 Berta == Prvi Bf 109 v serijski proizvodnji je bil Bf '''109B'''. Prva modifikacija, '''B-1''', je bila opremljena s 661 konjskim (493&nbsp;kW) motorjem Jumo 210D, ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagibom. Med proizvodno serijo je bil uveden propeler s konstantnimi vrtljaji, ki je bil pogosto naknadno vgrajen v starejša letala; ta so bila takrat neuradno znana kot '''B-2''' .<gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf_109C-1_1_J_88.jpg|alt=Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 Legion Condor, Spring 1938| Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 [[Legija Kondor]], pomlad 1938 Slika:Bf109C_3Seiten_neu.jpg| Bf 109C-1 </gallery>Bf 109B se je med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] boril pri ''Legiji Kondor'', čeprav je bilo očitno, da je oborožitev še vedno neustrezna. Izdelanih je bilo več letal z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bil ta zelo nezanesljiv, najverjetneje zaradi vibracij motorja in pregrevanja. Zato je bil Bf 109 '''V8''' izdelan za preizkus namestitve dveh dodatnih mitraljezov v krila, vendar so rezultati pokazali, da je krilo treba okrepiti. V naslednjem prototipu '''V9''' sta bila oba krilna mitraljeza zamenjana z 20&nbsp;mm topovama MG FF. Messerschmitt, Fieseler in Erla Maschinenwerke so izdelali skupno 341 letal Bf 109 B-1. == Bf 109 Caesar == Proizvodnja kratkotrajnega Bf '''109C''' se je začela spomladi 1938. 109C je poganjal motor Jumo 210G s 690 konjskih močmi (515&nbsp;kW) z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Druga pomembna sprememba je bilo okrepljeno krilo, ki je zdaj nosilo še dva mitraljeza, skupaj štiri 7,92 mm MG 17. Letala '''C-0''' so bila predprodukcijska letala, '''C-1''' je bila produkcijska različica, '''C-2''' pa eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju. '''C-3''' je bil načrtovan z 20&nbsp;mm topovi MG FF, ki bi nadomestili dva MG 17 v krilih, vendar ni znano, koliko C-3 (če sploh) je bilo izdelanih ali predelanih. '''C-4''' naj bi imel motorni top MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), vendar ta različica ni bila proizvedena. <gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf-109E-3_at_Deutsches_Museum.png| Bf 109E-3, JG 51 ''Mölders'' Slika:Messerschmitt_Bf_109E4.jpg| Bf 109E-4 </gallery>Skupno je bilo izdelanih 58 letal Bf 109C vseh različic. == Bf 109 Dora == Naslednji model, prototip '''V10''', je bil identičen V8, razen motorja Jumo 210G. Prototipi V10, '''V11''', '''V12''' in '''V13''' so bili izdelani z uporabo letal Bf 109B in so testirali motor DB 600A v upanju, da bi izboljšali zmogljivost letala. DB 600A so opustili, saj naj bi bil kmalu na voljo izboljšani [[Daimler-Benz DB 601|DB601]]A z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Bf '''109D''', razvit iz prototipov V10 in V13, je bil standardna različica Bf 109 v uporabi pri ''Luftwaffe'' tik pred začetkom druge svetovne vojne. Kljub temu je bil ta tip med vojno v uporabi le omejeno, saj je bilo vseh 235 Bf 109D, ki so bili na začetku [[Poljska kampanja (1939)|poljske kampanje]] še vedno v uporabi pri Luftwaffe, hitro umaknjenih iz uporabe in nadomeščenih z Bf 109E, razen v nekaterih [[Nočno lovsko letalo|nočnih lovskih]] enotah, kjer so bili nekateri primerki uporabljeni vse do začetka leta 1940. Različice so vključevale modela '''D-0''' in '''D-1''', oba z motorjem Junkers Jumo 210D in oborožena z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92 mm, nameščenima na krilih in dvema, nameščenima na nosu. '''D-2''' je bila eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bila, kot je bilo že prej poskušeno, ta namestitev neuspešna. '''D-3''' je bil podoben C-3, vendar z dvema mitraljezoma MG FF kalibra 20&nbsp;mm v krilih. Focke-Wulf, Erla, Fieseler, Arado in AGO so izdelali skupno 647 letal Bf 109D vseh različic. Messerschmitt je navedel, da je izdelal le štiri letala Bf 109D, verjetno predprodukcijsko serijo D-0, serijska proizvodnja pa je bila prenesena na licencirane proizvajalce. Več letal Bf 109D je bilo prodanih Madžarski. Švica je kupila 10 letal 109D-1 (serijske številke od 2301 do 2310), ki jih je izdelala tovarna Arado-Flugzeugwerke GmbH v Warnemündeju. == Bf 109 Emil == [[Slika:Een_Messerschmitt_Bf_109E_van_4_(S)_LG_2_(Lehrgeschwader_2)_2157_001-051.jpg|sličica|Bf 109E]] === E-0, E-1 === Konec leta 1938 se je začela proizvodnja Bf '''109E'''. Da bi izboljšali zmogljivosti, ki jih je nudil 441–515&nbsp;kW Jumo 210, je bil uporabljen večji in daljši motor [[Daimler-Benz DB 601]]A, kar je dodalo 223&nbsp;kW za ceno dodatnih 181&nbsp;kg. Za razpršitev dodatne toplote, ki jo je ustvarjal DB 601, je bila potrebna veliko večja hladilna površina, kar je privedlo do prve večje prenove osnovnega letala. Povečanje obstoječega hladilnika, nameščenega na nosu, za hlajenje motorja bi ustvarilo dodatno težo in upor, kar bi izničilo nekatere izboljšave zmogljivosti, ki jih je prinesla povečana moč, zato so se odločili, da glavne hladilnike premaknejo na spodnje površine kril tik ob stičišču korena krila in plošče krila, tik pred notranjimi konci zadnjih robov, hladilnik olja pa ostane pod nosom v majhnem, aerodinamičnem kanalu. Nova lega hladilnika je imela tudi učinek uravnoteženja dodatne teže in dolžine DB 601, ki je poganjal težji trikraki propeler, ki ga je izdelalo ''podjetje Vereinigte Deutsche Metallwerke'' (VDM). Za vgradnjo novih radiatorjev so bila krila skoraj v celoti preoblikovana in ojačana, pri čemer je bilo odrezanih več notranjih reber za nosilcem, da bi naredili prostor za kanale radiatorja. Ker so bili radiatorji nameščeni blizu zadnjega roba krila, kar je sovpadalo s povečano hitrostjo pretoka zraka, ki se je pospeševal okoli upogiba krila, je bilo hlajenje učinkovitejše kot pri letalih 109 z motorjem Jumo, a na račun dodatnih kanalov in cevi, ki so bile dovzetne za poškodbe. Spuščeno podvozje je lahko na mokrih letališčih dvigalo blato in naplavine, kar je lahko zamašilo radiatorje. Za testiranje novega 1.085 konjskega (809&nbsp;kW) motorja DB 601A sta bila izdelana še dva prototipa ('''V14''' in '''V15'''), ki sta se razlikovala po oborožitvi. Medtem ko je bil V14 oborožen z dvema mitraljezoma MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in enim 20&nbsp;mm topom MG FF v vsakem krilu, je bil V15 opremljen le z dvema MG 17, nameščenima nad motorjem. Po testnih bojih so V14 ocenili kot bolj obetavnega in naročili so 10 modelov predprodukcijske serije '''E-0'''. Serije različic E-1 in E-3 so bile poslane v Španijo na oceno in so se prvič spopadle v zadnjih fazah španske državljanske vojne. Proizvodna različica '''E-1''' je ohranila dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in dva v krilih. Kasneje so jih veliko predelali v standard oborožitve E-3. '''E-1/B''' je bila majhna serija E-1, ki je postala prvi operativni lovec bombnik Bf 109 ali ''Jagdbomber'' (običajno skrajšano '''Jabo'''). Opremljeni so bili z nosilcem bomb ETC 500, ki je nosil bodisi eno 250&nbsp;kg bombo ali štiri 50&nbsp;kg bombe. E-1 je bil opremljen tudi z merkom Reflexvisier "Revi". Komunikacijska oprema je bila sestavljena iz radijske naprave kratkega dosega FuG 7 ''Funkgerät 7'', učinkovite na dosegu 48–56&nbsp;km. Skupno je bilo izdelanih 1183 letal E-1, od tega 110 E-1/B. === E-2 === Izdelanih je bilo le zelo omejeno število različice '''E-2''', za katero je bil osnova prototip V20. Oborožena je bila z dvema topovoma MG FF, nameščenima na krilih, enim motornim topom MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je povzročal precejšnje težave pri uporabi, in dvema sinhroniziranima mitraljezoma MG 17 na pokrovu motorja. Avgusta 1940 so pri II./ [[Jagdgeschwader 27|JG 27]] uporabljali ta tip. === E-3, E-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_E-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109E-3]] Za izboljšanje zmogljivosti Bf 109E sta bila izdelana zadnja dva prava prototipa ('''V16''' in '''V17'''). Ta sta bila deležna nekaterih strukturnih izboljšav in močnejše oborožitve. Oba sta bila osnova za različico Bf 109 '''E-3'''. E-3 je bil oborožen z dvema topovoma MG 17 nad motorjem in z enim topom MG FF v vsakem krilu. <ref name="hannu">Hannu Valtonen – Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous{{Potrebna stran|date=September 2010}}</ref> Skupno je bilo izdelanih 1276 E-3, vključno z 83 izvoznimi različicami '''E-3a'''. E-3 je nadomestil '''E-4''' (pri čemer je bilo veliko letal nadgrajenih na standarde E-4 od začetka [[Bitka za Britanijo|bitke za Britanijo]]), ki se je razlikoval v nekaterih majhnih podrobnostih, predvsem v uporabi spremenjenega 20&nbsp;mm MG-FF/M topa v krilih in izboljšanem oklepom glave pilota. Z MG FF/M je bilo mogoče izstreliti novo in izboljšano vrsto eksplozivnega naboja, imenovanega minski naboj ({{Jezik|de|Minengeschoß}}), ki je bil izdelan iz vlečenega jekla (enako kot se izdelujejo medeninasti [[Naboj (orožje)|naboji]]) namesto iz litega, kot je bila običajna praksa. To je privedlo do lupine s tanko, a močno steno, ki je imela večjo votlino za shranjevanje veliko večjega eksplozivnega naboja, kot je bilo sicer mogoče. Nova lupina je zahtevala modifikacije mehanizma MG FF zaradi drugačnih karakteristik odboja, od tod tudi oznaka MG FF/M. Predelana je bila tudi kabinska klop v lažje izdelljivo "kvadratno" zasnovo, kar je prav tako pripomoglo k izboljšanju pilotovega vidnega polja. Ta klop, ki je bila naknadno vgrajena tudi v številna letala E-1 in E-3, je ostala večinoma nespremenjena do uvedbe težke varjene klopi na seriji G jeseni 1942. E-4 je bil osnova za vse nadaljnje razvoje Bf 109E. Nekateri modeli E-4 in kasnejši so prejeli dodaten izboljšan 1.159&nbsp;konjski (864&nbsp;kW) motor [[Daimler-Benz DB 601|DB601N]] za visoke višine; te modeli so znani kot E-4/N. Ker je bila prednostna naloga opremljanje Bf 110 s tem motorjem, je bila ena lovska skupina (''gruppe'') predelana v to različico, začenši julija 1940. E-4 je bil na voljo tudi kot lovec-bombnik z opremo, zelo podobno prejšnjemu E-1/B. Znan je bil kot '''E-4/B''' (motor DB 601Aa) in '''E-4/BN''' (motor DB 601N). Skupno je bilo izdelanih 561 vseh različic E-4, vključno s 496 izdelanimi E-4 kot takimi: 250 E-4, 211 E-4/B, 15 E-4/N in 20 E-4/BN. {{Clear}} === E-5, E-6 === E-5 in E-6 sta bili izvidniški različici s kamero, nameščeno za pilotsko kabino. '''E-5''' je bila izvidniška različica letala E-3, '''E-6''' pa izvidniška različica letala E-4/N. Izdelanih je bilo devetindvajset letal E-5 in naročenih devet letal E-6. === E-7 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_drop_tank_Keski-Suomen_ilmailumuseo.JPG|sličica|Standardni 300-litrski rezervoar Luftwaffe za gorivo]] '''E-7''' je bila naslednja večja proizvodna različica, ki je vstopila v uporabo in se udeležila bojnih akcij konec avgusta 1940. Ena od omejitev prejšnjih Bf 109E je bil njihov kratek doseg (660km) in omejena vzdržljivost, saj je bilo letalo prvotno zasnovano kot prestreznik kratkega dosega. <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> E-7 je to težavo odpravil, saj je bil prvi podtip Bf 109, ki je lahko nosil [[odvrgljiv rezervoar]], običajno standardizirani Luftwaffe rezervoar s prostornino 300 L, nameščen na nosilcu na sredinski liniji pod trupom, kar je povečalo njegov doseg na 1325&nbsp;km. Gorivo iz rezervoarja se je črpalo v notranji rezervoar po veliki cevi, ki je potekala navzgor in vzdolž notranje desne stene pilotske kabine, s prozornim kontrolnim steklom, nameščenim v glavnem razponu cevi za gorivo, tako da je pilot lahko zlahka videl pretok goriva in vedel, kdaj je rezervoar prazen. Opcija je bila tudi namestitev bombe in uporaba E-7 kot lovec-bombnik ''Jabo''. Prejšnji podtipi Emil so bili od oktobra 1940 postopoma opremljeni s potrebno opremo za nošenje rezervoarja za gorivo. Zgodnji E-7 so bili opremljeni z 1080 konjskim DB 601A ali 1.175 konjskim DB 601Aa motorjem, medtem ko so pozno proizvedeni prejeli 1.160 konjske DB 601N z izboljšanimi višinskimi zmogljivostmi – slednji je bil označen kot '''E-7/N'''. Skupno je bilo izdelanih 438 letal E-7 vseh različic. === E-8, E-9 === Predzadnji model, '''E-8''', je bila različica E-1 za dolgi doseg z nameščenim rezervoarjem za gorivo E-7. Zadnji model, '''E-9''', je bila izvidniška različica E-7/N, ki je imela rezervoar za gorivo, kamero in le dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm. === Seznam različic "Emil" === {| class="wikitable" |+Bf 109E variants and sub-variants !Model !Oborožitev !Tovor !Motor !Vloga !Opombe |- |{{Brez preloma|'''E-0'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Pred-produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1/B'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |1 × 250 kg bomba<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-1, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />3 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Omejena produkcija z motornim topom, drugače isti kot E-3 |- |{{Brez preloma|'''E-3'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-1, le s topovi v krilih namesto mitraljezov |- |{{Brez preloma|'''E-4'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Strukturne in oklepne izboljšave, "kvadraten" pokrov kokpita, uporaba MG FF/M topov |- |{{Brez preloma|'''E-4 trop'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Tropski lovec |E-4 za uporabo v tropskih regijah |- |{{Brez preloma|'''E-4/B'''}} |{{Brez preloma|2 × 7.92&nbsp;mm [[MG 17]]<br>2 × 20&nbsp;mm [[MG FF|MG FF/M]]}} |{{Brez preloma|1 × 250 kg bomba<br>4 × 50 kg bombe}} |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-4/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601N |Lovec |E-4 z DB601N motorjem |- |{{Brez preloma|'''E-4/BN'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4/N |- |{{Brez preloma|'''E-5'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-3 s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-6'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-4/N s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-7'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-4, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |Podoben E-4/N, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/Z'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |E-7 z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/NZ'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |E-7/N z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/U2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Jurišnik |Različica E-7/N za zemeljski napada z dodatnim oklepom |- |{{Brez preloma|'''E-8'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601A-1 |Lovec dolgega dosega |Različica E-1 za dolge razdalje z uporabo rezervorajev E-7 |- |{{Brez preloma|'''E-9'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-7/N z odvrgljivimi rezervoarji in kamero |} == Bf 109 Friedrich == === Prototipi === [[Slika:Bf109F_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-2]] Razvoj novega letala Bf '''109F''' se je začel leta 1939. Po februarju 1940 je bil za uporabo v Bf 109 razvit izboljšan motor Daimler-Benz [[Daimler-Benz DB 601|DB 601E]]. Inženirji v tovarni Messerschmitt so vzeli dve letali Bf 109 E-1 in vanju namestili ta novi pogonski agregat. Prva dva prototipa, '''V21''' (''Werknummer'' (tovarniška številka) ali W.Nr 5602) in '''V22''' (W.Nr 1800), sta ohranila [[Trapez|trapezno]] obliko krila iz E-1, vendar je bil razpon zmanjšan za 61&nbsp;cm z "prirezom" konic. Sicer pa so krila vključevala spodaj opisane modifikacije hladilnega sistema. '''V22''' je postal tudi testni okvir za predprodukcijski DB 601E. Manjša krila so negativno vplivala na upravljanje, zato je bil '''V23''', ''Stammkennzeichen'' (tovarniška koda) ''CE+BP'', W.Nr 5603, opremljen z novimi, pol- eliptičnimi konicami kril, ki so postale standardna oblika krila za vse prihodnje bojne različice Bf 109. <ref group="Notes">These factory codes were used by all second line aircraft, such as trainers, communication, some Air Service aircraft and others not engaged in operational use.[http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html Stammkennzeichen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140805215423/http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html|date=5 August 2014}}</ref> Četrti prototip, '''V24''' ''VK+AB'', W.Nr 5604, je letel s prirezanimi krili, vendar je imel spremenjen dovod zraka za kompresor v obliki "komolca", ki je bil sčasoma sprejet za proizvodnjo, in globljo kad hladilnika olja pod pokrovom motorja. Pri vseh teh prototipih je bil trup očiščen, pokrov motorja pa spremenjen za izboljšanje aerodinamike. === Aerodinamične izboljšave === V primerjavi s prejšnjim Bf 109 E je bil Bf 109 F aerodinamično precej izboljšan. Pokrov motorja je bil preoblikovan, da je bil bolj gladek in zaobljen. Povečan vrtalnik propelerja, prilagojen tistemu iz novega Messerschmitt Me 210, se je gladko zlival z novim pokrovom. Pod pokrovom je bil prenovljen, bolj aerodinamičen hladilnik olja in okvir. Vgrajen je bil nov izpuh, na kasnejših letalih pa je bil nad levimi stranmi nameščen kovinski ščit, ki je odbijal izpušne pline stran od dovoda zraka kompresorja. Dovod zraka kompresorja je bil od serije F-1 naprej zaobljene oblike "komolca", ki je štrlel dlje v zračni tok. Uporabljen je bil nov, trikraki VDM propeler iz lahke zlitine z zmanjšanim premerom 3 metrov. Nagib propelerja se je spreminjal električno in ga je regulirala enota za konstantno hitrost, na voljo pa je bil ročni preglas. Zahvaljujoč izboljšani aerodinamiki, varčnejšemu motorju in uvedbi različic standardnega 300 L rezervoarja iz lahkih zlitin, je Bf 109 F ponujal precej večji maksimalni doseg 1.700 km v primerjavi z največjim dosegom Bf 109 E, ki je znašal 660 km na notranje gorivo, in dosegom E-7 s 300 L rezervoarjem za gorivo, ki je znašal 1.325 km. <ref>Beim-zeugmeister : Das Leistungsvermögen der Bf 109 F-4 – Britische Testergebnisse.{{Navedi splet|url=http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|title=Beim-Zeugmeister: Seite 15 - Großbritannien Testergebnisse|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090702000808/http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|archivedate=2 July 2009}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> Kupola je ostala skoraj enaka kot pri E-4, čeprav je priročnik za 'F' določal, da je treba sprednjo, spodnjo trikotno ploščo na desni strani zamenjati s kovinsko ploščo z odprtino za izstrelitev signalnih raket. Številna letala F-1 in F-2 so ta del ohranila zastekljen. Na tečajni del kupole je bil, tako kot pri E-4, dodan dvodelni, v celoti kovinski oklepni ščitnik za glavo, čeprav pri nekaterih zgornji del ni bil ukrivljen. Kot dodatna oprema je bilo mogoče namestiti vetrobransko steklo, odporno proti strelom. Rezervoar za gorivo je bil samotesnilni, okoli leta 1942 pa so bili Bf 109 F naknadno opremljeni z dodatnim oklepom iz večplastne plošče iz lahkih zlitin tik za pilotom in rezervoarjem za gorivo. Trup za kupolo se je navzven komaj kaj spremenil. [[Smerno krmilo]] se je nekoliko zmanjšalo, simetrični del krila pa se je spremenil v asimetričnega, kar je ustvarilo bočno vzgonsko silo, ki je rep rahlo zanihala v levo. To je pomagalo povečati učinkovitost krmila in zmanjšalo potrebo po uporabi desnega krmila pri vzletu za preprečevanje navora motorja in propelerja. Z vodoravnih [[Horizontalni stabilizator|horizontalnih stabilizatorjev]] so odstranili vidne opore, in jih premaknili nekoliko pod in pred prvotni položaj. Namestili so pol-zložljivo repno kolo, glavne noge podvozja pa so bile nagnjene naprej za šest stopinj, da bi izboljšali vodljivost na tleh. Ko so bila prva letala F-1 hitro uvedena v uporabo, se je razkrila nepričakovana strukturna napaka krila in repnega dela; nekaj letal je strmoglavilo ali skoraj strmoglavilo, bodisi zaradi gubanja ali zloma površine krila bodisi zaradi odpovedi repne konstrukcije. V eni nesreči je poveljnik JG 2 "Richthofen", [[Wilhelm Balthasar]], izgubil življenje, ko ga je med testnim poletom napadel [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]. Med izmikanjem so se krila odlomila in Balthasar je v strmoglavljenju umrl. Težave s krili so odpravili z nekoliko debelejšimi oblogami kril in ojačanimi nosilci. Opravljeni so bili tudi testi, da bi ugotovili, zakaj so repi odpovedali, in ugotovili, da se je pri določenih nastavitvah motorja visokofrekvenčno [[Vibracija|nihanje]] v nosilcu repa prekrivalo s [[Flažolet|harmoničnimi]] vibracijami motorja; skupni učinek je bil dovolj, da je povzročil strukturno odpoved na pritrdilni točki zadnjega dela trupa na krilce. Na zunanji del trupa sta bili na vsaki strani priviti dve zunanji ojačitveni plošči, kasneje pa je bila konstrukcija ojačana. Krilo je bilo preoblikovano, najbolj očitna sprememba pa so bili novi kvazi-eliptični konci kril in rahlo zmanjšanje aerodinamične površine na 16,05&nbsp;^m². Vgrajene so bile nove prednje robne prekrilnice, ki so bile krajše, vendar so imele nekoliko povečano tetivo, in novi zaobljeni, odstranljivi konci kril, ki so spremenili pogled na krila in nekoliko povečali razpon v primerjavi s serijo E. [[Krilca|Krilca tipa Frise]] so nadomestila navadna krilca prejšnjih modelov. Uporabljen je bil profil 2R₁ z razmerjem med debelino in tetivo 14,2 odstotka pri korenu, ki se je zmanjšalo na 11,35 odstotka pri zadnjem rebru. Kot prej je bil [[Dihedral (aeronavtika)|dihedralni kot]] 6,53°. Hladilniki v krilih so bili plitvejši in nameščeni dlje zadaj na krilu. Nov hladilni sistem je samodejno reguliral termostat s priključenimi vhodnimi in izhodnimi loputami s spremenljivim položajem, ki je uravnotežil najmanjši možni upor z najučinkovitejšim hlajenjem. Razvit je bil nov radiator, plitvejši, a širši od tistega, nameščenega na E. Kanal [[Mejna plast|mejne plasti]] je omogočal stalen pretok zraka skozi profil nad kanalom radiatorja in izstop iz zadnjega roba zgornje deljene lopute. Spodnja deljena loputa je bila mehansko povezana z osrednjo glavno loputo, medtem ko sta bila zgornja deljena loputa in položaj sprednjega roba kadi regulirana s termostatskim ventilom, ki je samodejno nastavil lopute za največjo učinkovitost hlajenja. Leta 1941 so bili uvedeni "izklopni" ventili, ki so pilotu omogočili, da je v primeru poškodbe enega izklopil kateri koli radiator krila; to je omogočilo ohranitev preostale hladilne tekočine in vrnitev poškodovanega letala v bazo. Ventili so bili dostavljeni enotam na fronti kot kompleti, katerih število je bilo iz neznanih razlogov omejeno. Izklopni ventili so bili kasneje tovarniško standardno vgrajeni v serijo Bf 109 G in K. === Oborožitev === Oborožitev Bf 109 F je bila spremenjena in je bila sestavljena iz dveh [[Sinhronizator streljanja|sinhroniziranih]] mitraljezov MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm s po 500 naboji nad motorjem in motornim topom ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je streljal skozi pesto propelerja. Mnenja pilotov o novi oborožitvi so bila mešana: ''nabornik'' [[Adolf Galland]] je kritiziral lahko oborožitev kot neustrezno za povprečnega pilota, ''major'' [[Walter Oesau]] je raje letel z Bf 109 E, ''nabornik'' [[Werner Mölders]] pa je v enojnem sredinskem topu ''Motorkanone'' videl izboljšavo. Ko so bile zgodnje težave z repnim delom odpravljene, so se piloti na splošno strinjali, da je serija F najbolje obvladljiva od vseh serij Bf 109. Mölders je od začetka oktobra 1940 nad Anglijo letel z enim prvih operativnih Bf 109 F-1; pripisujejo mu zasluge za sestrelitev osmih [[Hawker Hurricane|Hurricanov]] in štirih [[Supermarine Spitfire|Spitfirov]], ko je med 11. in 29. oktobrom 1940 letel z letalom ''W.No 5628'', ''Stammkennzeichen'' ''SG+GW.'' <ref>[http://www.luftwaffe.cz/molders.html Mölders victory list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170920222025/http://www.luftwaffe.cz/molders.html|date=20 September 2017}} Retrieved 20 April 2008.</ref> === F-0, F-1, F-2 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-2Trop.jpg|sličica|{{Center|Bf 109 F-2 trop.}}]] Ker DB 601 E še ni bil na voljo v večjih količinah, sta predprodukcijski '''F-0''' (edina različica F s pravokotnim sesalnikom kompresorja) in prva proizvodna serija '''F-1/F-2''' prejela 1.159 konjskega (864&nbsp;kW) DB 601N, ki je poganjal propeler VDM 9-11207. Letali F-0/F-1 in F-2 sta se razlikovala le po oborožitvi; F-1 je bil opremljen z enim 20&nbsp;mm MG FF/M motornim topom s 60 naboji. F-1 je prvič sodeloval v bitki za Britanijo oktobra 1940 z JG 51. Najbolj izkušeni lovski asi, kot je bil Werner Mölders, so bili prvi, ki so oktobra 1940 v boju leteli z Bf 109 F-1. Med avgustom 1940 in februarjem 1941 sta Messerschmitt Regensburg in ''Wiener Neustädter Flugzeugwerke'' (WNF) izdelala skupno 208 letal F-1. [[Slika:Bf_109F-2_Azul.jpg|sličica|{{Center|Messerschmitt Bf 109F-2 iz ''Escuadrilla Azul'', 15. ''Jagdgeschwader'' 51, zima 1942–1943}}]] '''F-2''' je predstavil 15&nbsp;mm Mauser MG 151 top z 200 naboji. Ko je postala na voljo močnejša, 20 mm različica MG 151/20, je bilo z njo na terenu opremljenih več lovcev F-2. Med oktobrom 1940 in avgustom 1941 so podjetja AGO, Arado, Erla, Messerschmitt Regensburg in WNF (Wiener Neustädter Flugzeugwerke) izdelala približno 1230 lovcev F-2. Tropska različica ni bila izdelana, čeprav so bili lovci F-2 na terenu opremljeni s filtri za pesek. Največja hitrost lovcev F-1 in F-2 je bila 615&nbsp;km/h pri nazivni nadmorski višini. * '''F-0''' - predprodukcijsko letalo, izdelano iz letal serije E, Adolf Galland je bil eden redkih, ki je z njim letel v operativni uporabi * '''F-1''' - oborožen z 1 × 20&nbsp;mm MG FF/M ''Motorkanone'' topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 * '''F-2''' - oborožen z 1 × 15&nbsp;mm MG 151 topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 ** F-2 trop (tropska različica, samo kot predelava na terenu) ** F-2/Z (lovec z visoke višine z ojačitvijo GM-1, odpovedan v prid F-4/Z) {{Clear}} === F-3, F-4, F-5, F-6 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109F-4_02.JPG|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-4 v Kanadskem letalskem muzeju, dodeljen Horstu Carganicu leta 1942.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-6.jpg|sličica|Bf 109 F-6.]] 1.332 konjski (993&nbsp;kW) DB 601 E je bil uporabljen v modelih F-3 in F-4 skupaj s propelerjem VDM 9-12010 s širšimi lopaticami za izboljšano zmogljivost na višini. DB 601 E je bil sprva omejen na 1.184&nbsp;konjskih moči, (883&nbsp;kW) pri 2.500 vrt/min, <ref name="Radinger and Otto, p. 19." /> vendar je bila polna nazivna moč 1.350&nbsp;PS pri 2500 vrt/min dovoljena za uporabo do februarja 1942. DB 601 E je kljub izboljšani zmogljivosti deloval na standardno 87 oktansko letalsko gorivo "B-4", medtem ko je prejšnji DB 601 N zahteval 100 oktansko gorivo "C-3". Domneva se, da je Messerschmitt Regensburg med oktobrom 1940 in januarjem 1941 izdelal le 15 primerkov '''F-3.''' Tako kot F-1 je bil tudi F-3 oborožen z 20&nbsp;mm MG-FF/M in dvema mitraljezoma MG 17. Od '''F-4''' naprej je bil kot motorni top uporabljen Mauser MG 151/20 z 200 naboji. Prvi F-4 so dosegli frontne enote junija 1941. Proizvodnja je trajala natanko eno leto, med majem 1941 in majem 1942, pri čemer je bilo izdelanih 1841 vseh različic F-4. Nekateri kasnejši modeli so lahko namestili dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 pod krilom v gondolah s po 135 izstrelki na top. Ti so bili označeni kot F-4/R1 in WNF jih je v prvem četrtletju 1942 izdelal 240. Ta neobvezna dodatna oborožitev je bila standardizirana kot terenski komplet za kasnejše serije G in K. Izdelana je bila tudi posebna višinska različica '''F-4/Z''' z ojačitvijo GM-1. V prvem četrtletju 1942 je bilo izdelanih 544 kosov te serije, ki so bili deležni široke uporabe. Tovarna Erla je v prvi polovici leta 1942 izdelala 576 tropskih '''F-4 trop.''' <ref name="Prien and Rodeike 1995, p. 24" /> Z začetno močjo motorja 1.200&nbsp;PS je bila največja hitrost F-4 (in F-3) 635&nbsp;km/h na nazivni nadmorski višini; z odobritvijo za polno nazivno moč 1.350&nbsp;PS se je največja hitrost povečala na 659&nbsp;km/h pri 6.200&nbsp;m. * '''F-3''' (kot F-1, vendar z motorjem DB 601E z močjo 1350 KM, izdelan v omejenem številu) * '''F-4''' (kot F-2, vendar z motorjem DB 601E, 20&nbsp;mm top MG 151/20 "Motorkanone" nadomesti 15&nbsp;mm top MG 151) ** F-4/R1 (z možnostjo namestitve dveh 20&nbsp;mm topov MG 151/20 v gondolah pod krili) ** F-4/R2 (namenska izvidniška različica, izdelanih 5) ** F-4/R3 (namenska izvidniška različica, izdelanih 36) ** F-4/Z (kot F-4, lovec za visoke nadmorske višine z ojačitvijo GM-1) ** F-4 trop (tropsko lovsko letalo) * '''F-5''' (taktična izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, brez notranjih kamer, piloti so uporabljali ročne kamere, izdelanih omejeno število)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Beaman|first=John R.|title=Messerschmitt Bf 109 in action: Part 2|publisher=Squadron/Signal Publications|year=1983|isbn=0-89747-138-5|location=Carrollton, Texas|pages=16}}</ref> * '''F-6''' (izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, kamera Rb 20/30, Rb 50/30 ali Rb 75/30 za pilotsko kabino, izdelano omejeno število) <ref name=":0" /> ** F-6 trop (vsaj en tropski F-6) <ref name=":0" /> * '''F-8''' (načrtovan, vendar ne zgrajen) {{blockquote|Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.<ref>Spick 2003 {{page needed|date=November 2016}}</ref>}} == Bf 109 Gustav == [[Slika:Bf_109_G-2_trop_RAF_Museum_London.jpg|sličica|Bf 109G-2 trop "Black 6", zdaj na statični razstavi v muzeju RAF Midlands]] Serija Bf 109 G je bila razvita na podlagi večinoma identičnega letala serije F, čeprav so bile razlike v podrobnostih. Spremembe so vključevale ojačano strukturo krila, notranje neprebojno vetrobransko steklo, uporabo težjega, varjenega okvirja za pilotsko kabino in dodaten oklep iz lahke zlitine za rezervoar za gorivo. Prvotno je bilo predvideno, da bi kolesni prostori imeli majhna vratca, ki bi pokrivala zunanji del koles, ko so bila uvlečena. Za vključitev teh vratc so bili zunanji kolesni prostori kvadratni. Na obeh straneh sprednjih pokrovov motorja sta bili dodani dve majhni vhodni odprtini za dodatno hlajenje svečk. Manj očitna razlika je bila opustitev obvodnih odprtin [[Mejna plast|mejne plasti]] na zgornjih loputah hladilnika, značilnost serije F. Kot večina nemških letal, izdelanih med drugo svetovno vojno, je bila tudi serija Bf 109 G zasnovana tako, da se je z večjo vsestranskostjo prilagajala različnim operativnim nalogam; večje modifikacije za izpolnjevanje specifične naloge, kot sta izvidništvo na dolge razdalje ali lovec-bombnik na dolge razdalje, so bile označene z oznako "Rüststand" in so dobile pripono "/R", manjše modifikacije na proizvodni liniji ali med remontom, kot so spremembe opreme, pa so bile narejene s kompleti vnaprej pakiranih delov, znanih kot ''Umrüst-Bausätze'', običajno po naročilu ''podjetja Umbau'' in so dobile pripono "/U". Na voljo so bili tudi terenski kompleti, znani kot ''Rüstsätze'', vendar ti niso spremenili oznake letala. Izdelovali so tudi posebne višinske prestreznike z vbrizgavanjem dušikovega oksida GM-1 in kabinami pod tlakom . [[Slika:Bf109G2.jpg|sličica|Bf 109G-2, muzej ''Wings of Dream'' v São Carlosu v Braziliji]] Zgodnje različice Bf 109G so bile zelo podobne Bf 109 F-4 in so nosile enako osnovno oborožitev, vendar se je z modifikacijami osnovnega trupa, da bi sledili različnim operativnim zahtevam, začela spreminjati v osnovi čista zasnova. Od pomladi 1943 so se pri seriji G pojavile izbokline na pokrovu motorja, ko so bili mitraljezi MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm zamenjani z 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131 ('''od G-5''' naprej) zaradi veliko večjega zaklepa slednjega in na krilih (zaradi večjih pnevmatik), zaradi česar je Bf 109 G-6 dobil vzdevek "Die Beule" ("Izboklina"). Bf 109G se je še naprej izboljševalo: nove pilotske kabine z jasnim pogledom, večja strelna moč v obliki 30&nbsp;mm topov MK 108, ki so bili uvedeni konec leta 1943, leta 1944 pa nov, povečan kompresor v motorju DB 605AS za velike višine, večji vertikalni stabilizator (od G-5 naprej) in ojačanje moči MW 50. [[Erich Hartmann]], najboljši lovski as na svetu, ki je dosegel 352 zmag, je letel samo z Bf 109G, o katerem je dejal: Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.  Od Bf 109 G-5 naprej je bil pogosto vgrajen povečan lesen rep (prepoznaven po višjem vertikalnem stabilizatorju in krmilu z vdolbenim jezičkom za uravnoteženje, namesto po kotni obliki). Ta rep je bil standardiziran na letalih '''G-10''' in '''K-4'''. Čeprav je povečan rep izboljšal upravljanje, zlasti na tleh, je tehtal več kot standardni kovinski rep in je zahteval namestitev protiuteži v nos, kar je povečalo skupno težo te različice. Z Bf 109G je bilo uvedenih več posebnih različic za spopadanje s posebnimi profili misij. Tukaj se lahko omeni lovce-izvidnike dolgega dosega in prestreznike na velikih višinah. Prvi so lahko nosili dva 300&nbsp;L rezervoarja za gorivo, enega pod vsakim krilom; slednji so imeli kabine pod tlakom za udobje pilota in ojačanje z dušikovim oksidom GM-1 za velike višine. Slednji sistem je ob vklopu lahko povečal moč motorja za {{Convert|223|kW|hp|-1|abbr=on}} nad nazivno močjo za povečanje zmogljivosti na visoki nadmorski višini. === Dodatni kompleti === Kompleti ''Rüstsatz'' so bili označeni s črko "R" in rimsko številko. Kompleti ''Rüstsatz'' niso spreminjali tipa letala, zato je Bf 109 G-6 z ''Rüstsatz'' II (50&nbsp;kg bombe) ostal Bf 109 G-6 in ne G-6/R2. Ta je bil namreč izvidniški lovec z MW 50, kot nakazuje večina publikacij. ''Umrüst-Bausatz'', ''Umbau'' ali ''Rüstzustand''  so bili označeni s pripono "/R" ali "/U" in arabsko številko, npr. Bf 109 G-10/'''U4''' . '''Pogosti kompleti ''Rüstsatz'' : Bf 109G''': * '''RI''' (''ETC 501/IX b'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za SC 250 ali SD 250 250&nbsp;kg bombo) * '''R II''' (''ETC 50/VIII d'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za štiri SC 50 50&nbsp;kg bombe) * '''R III''' (''Schloß 503A-1'' nosilec za en odvrgljiv trupni 300 L rezervoar) * '''R IV''' (dve 30&nbsp;mm podkrilne gondoli ''Rheinmetall-Borsig'' MK 108) * '''R VI''' (dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni podvozji s 135 naboji) * '''R VII''' (''Peilrufanlage'') '''Pogoste številke ''Umrüst-Bausatz'' (''Umbau'')''' : * '''U1''' (Messerschmitt P6 obratni propeler za uporabo kot zračan zavora, samo prototipi) * '''U2''' (GM-1 ojačanje, med 1944 nekaj stop predelanih za uporabo MW-50) * '''U3''' (Izvidniška predelava, jeseni 1943 G-6/U3 sprejet kot G-8 produkcijska različica) * '''U4''' (30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'' motorni top) === G-0, G-1, G-2 === [[Slika:Bf_109_Gustav_Rödel.JPG|sličica|[[Gustav Rödel]]<nowiki/>ov Bf 109 G-2 v Luftwaffenmuseum v Berlinu]] Serijo Gustav je začela majhna predprodukcijska serija '''G-0''', ki jo je poganjal motor DB 601E. Prva proizvodna različica, '''G-1''', ki so jo proizvajali od februarja 1942, je bila prvo proizvodno letalo Bf 109 s kabino pod tlakom in je imela motor DB 605. Prepoznalo se jo po majhnem, rogastem dovodu zraka za kompresor kabine tik nad dovodom kompresorja, na levem zgornjem pokrovu motorja. Poleg tega je bila kotna oklepna plošča za pilotovo glavo zamenjana z navpičnim kosom, ki je zapiral zadnji del stransko odpirajoče se kabine. V zgornje vogale tega oklepa so bile nameščene majhne, trikotne oklepne steklene plošče, čeprav so obstajala letala, pri katerih je bila plošča iz masivnega jekla. V vsako ploščo vetrobranskega stekla in odpirajoče se kabine so bile nameščene kapsule s silika gelom, da bi absorbirale morebitno vlago, ki bi se morda ujela v [[Izolacijska zasteklitev|dvojni zasteklitvi]]. Zadnjih 80 izdelanih letal G-1 je bilo lahkih '''G-1/R2'''. V teh letalih GM-1 je bil uporabljen 'ojačanje' z dušikovim oksidom, pilotov hrbtni oklep pa je bil odstranjen, prav tako vsi priključki za rezervoar za gorivo z dolgim dosegom. Znano je, da je nekaj letal G-1, ki so jih je leteli pri I./JG 1, nosilo podkrilne 20&nbsp;mm gondole topa MG 151/20. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-2.jpg|sličica|Bf 109 G-2.]] '''G-2''', čigar proizvodnja se je začela maja 1942, ni imel tlačne kabine in namestitve GM-1. Kar zadeva zmogljivosti, je bil enak G-1. Kupola je imela ponovno eno plast zasteklitve in je vključevala poševni oklep glave, ki se je uporabljal na F-4, čeprav je imel G-2 navpični tip, kot je bil nameščen na G-1. Namestiti je bilo mogoče več ''paketov Rüstsätze'', čeprav njihova namestitev ni spremenila oznake letala. Namesto tega se je pripona "/R" nanašala na ''Rüstzustand'' pri G-2 ali stanje opreme letala, ki je bilo določeno v tovarni in ne na terenu. Obstajala sta dva ''Rüstzustand''-a, načrtovana za G-2: * '''G-2/R1''': lovec-bombnik dolgega dosega. Nosil je bombe do 500&nbsp;kg pod trupom in je imel spremenjen sistem za gorivo s podkrilnimi priključki za 300&nbsp;L rezervni rezervoar. Bf 109G standardno ni imel dovolj oddaljenosti od tal, da bi nosil 500&nbsp;kg bombe, zato je bilo tik za pilotsko kabino dodano odmetljivo pomožno podvozje. Prototip je bil '''FiSk 199.''' Proizvodnja ni znana. * '''G-2/R2''' : izvidniško letalo z GM-1 in kamero. Nosilec in notranje cevi za gorivo za prevoz 300&nbsp;L podtrupnega odvrgljivega rezervoarja so se pogosto uporabljali na letalih G-2, prav tako pa tudi podkrilne gondole z 20 mm topovi MG 151/20 mm. Več letal G-2 je bilo opremljenih z nosilcem za bombe ''ETC 500'', ki je lahko nosil 250&nbsp;kg bombo. Zadnje proizvodne serije G-2, ki sta jih izdelala ''Erla'' in ''Messerschmitt [[Regensburg|Regensburg,]]'' so bile izdelane kot tropska letala (pogosto imenovana '''G-2 trop'''), opremljena s peščenim filtrom na sprednji strani sesalnega dela kompresorja in dvema majhnima kovinskima nosilcema v obliki solze na levi strani trupa, pod pragom pilotske kabine. Ta sta bila uporabljena kot nosilca za posebej zasnovane senčnike (imenovane ''Sonderwerkzeug'' ali ''Posebno orodje''), ki so se uporabljali za senčenje pilotske kabine. Med februarjem in junijem 1942 je bilo izdelanih skupno 167 letal G-1, med majem 1942 in februarjem 1943 1586 letal G-2, še eno letalo G-2 pa je bilo izdelano v Győru na Madžarskem leta 1943. Največja hitrost letala G-2 je bila 537 km/h na morski gladini in 660&nbsp;km/h pri 7.000&nbsp;m nazivne nadmorske višine. Zmogljivost G-1 je bila podobna, vendar je bilo nad nazivno nadmorsko višino mogoče uporabiti sistem GM-1 za zagotavljanje dodatnih 350&nbsp;konjskih moči. Pilot R. Klein je s svojim G-1/R2 dosegel 660&nbsp;km/h pri 12.000&nbsp;m in zgornjo mejo 13.800&nbsp;m. <ref name="Griehl, Manfred p.5" /> Izdelane so bile naslednje različice G-1 in G-2: * '''G-0''' (predprodukcijsko letalo, ki ga je poganjal motor DB 601E) * '''G-1''' (lovsko letalo pod pritiskom, ki ga je poganjal motor DB 605A) ** G-1/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-1/U2 (lovec z GM-1 za visoke višine) * '''G-2''' (lahki lovec) ** G-2/R1 (lovski bombnik dolgega dosega ali ''JaboRei'', z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema za gorivo, 500&nbsp;kg bombo pod trupom in podaljšanim drugim repnim kolesom, edini prototip) ** G-2/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-2 trop (tropsko lovsko letalo) === G-3, G-4 === [[Slika:Me_109_G-4_Speyer.JPG|sličica|Bf 109 G-4 ''W.Nr.'' 19310 v Technikmuseum Speyer]] Septembra 1942 se je pojavil '''G-4''' ; ta različica je bila v vseh pogledih enaka G-2, vključno z zmogljivostjo, le da je bila opremljena z VHF radijskim sprejemnikom FuG 16, ki je zagotavljal veliko jasnejše radijske prenose in imel trikrat večji doseg kot prejšnji HF sprejemniki. Navzven je bilo to mogoče prepoznati po položaju vhoda za anteno trupa, ki je bil premaknjen bolj nazaj, med okvirja sedem in osem na hrbtenici trupa. Zaradi stalnega povečevanja teže modela 109 so od pomladi 1943 uvedli večja 660&nbsp;×&nbsp;160&nbsp;mm glavna kolesa, ki so nadomestila prej uporabljena 650&nbsp;×&nbsp;150&nbsp;mm. Noge podvozja so bile spremenjene tako, da je bila navpična os kolesa skoraj pokončna in ne vzporedna z oleo nogo. Zaradi teh sprememb so na zgornjo površino krila nad kolesnimi vdolbinicami namestili oklepe v obliki solze, da bi se prilagodili zgornjemu delu glavnih koles. Večja kolesa in oklepi so bili pogosto naknadno vgrajeni v letala G-2. <ref group="Notes">Zadnji produkcijski G-2 so bili opremljeni s povečanimi glavnimi in zadnjim kolesom, medtem, ko so prvi G-4 uporabljali manjša kolesa.</ref> Poleg tega je večje 350&nbsp;×&nbsp;135&nbsp;mm repno kolo nadomestilo originalno 290&nbsp;×&nbsp;110&nbsp;mm; večje repno kolo ni več ustrezalo vdolbini, zato je bil mehanizem za umik odklopljen in repno kolo pritrjeno navzdol. Do julija 1943 je bilo izdelanih 1242 letal G-4, v drugi polovici leta pa še štirje v tovarnah v Győru in WNF. Med januarjem in februarjem 1943 je bilo izdelanih 50 primerkov tlačne različice, prav tako pa je bil izdelan tudi '''G-3'''; podoben je bil G-1, čeprav je bil opremljen z isto VHF radijsko postajo FuG 16 kot G-4. Izdelane so bile naslednje različice G-3 in G-4: * '''G-3''' (lovec pod pritiskom, isti kot G-1 z VHF radijsko postajo FuG 16; izdelanih 50 kosov) * '''G-4''' (lovec) ** G-4/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema) ** G-4 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-4/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4y (poveljniško lovsko letalo) === G-5, G-6 === [[Slika:Me109g_cracow_aviation_museum.jpg|sličica|Bf 109 G-6 na ogled v Poljskem letalskem muzeju v [[Krakov|Krakovu]]]] Februarja 1943 je bil predstavljen '''G-6''' s 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131, ki so nadomeščali manjše mitraljeze MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm – navzven je to povzročilo dva ''Beulejeva'' mehurja na zaklepišču topa, kar je zmanjšalo hitrost za 9&nbsp;km/h. Do leta 1944 je bilo izdelanih več kot 12.000 primerkov, čeprav nasprotujoči si tovarniški in RLM zapisi ne omogočajo natančnega štetja. '''G-5''' s kabino pod tlakom je bil identičen G-6. Med majem 1943 in avgustom 1944 je bilo izdelanih skupno 475 primerkov. '''G-5/AS''' je bil opremljen z motorjem DB 605AS za misije na velikih višinah. Različici G-5 in G-6 z motorjem GM-1 sta prejeli dodatno oznako "/U2" in sta bili jasno prepoznavni, saj sta uporabljali spremenjen, aerodinamično čistejši pokrov motorja brez običajnih mehurjev. Različica '''G-6/U4''' je bila oborožena s 30&nbsp;mm topom MK 108, nameščenim kot motorni top, ki je streljal skozi pesto propelerja namesto 20&nbsp;mm topa MG 151/20. G-6 so leta 1943 zelo pogosto videli opremljenega z montažnimi kompleti, ki so se uporabljali za prenašanje bomb ali odvrgljivega rezervoarja, za uporabo kot nočni lovec ali za povečanje strelne moči z dodajanjem raket ali dodatnega topa v gondoli, nameščeni pod krilom. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-6.jpg|sličica|Bf 109 G-6]] Izdelane so bile naslednje različice G-5 in G-6: * '''G-5''' (lovecpod pritiskom) ** G-5/U2 (lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/U2/R2 (izvidniški lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-5y (poveljniški lovec) * '''G-6''' (lahki lovec) ** G-6/R2 (izvidniško lovsko letalo z MW 50) ** G-6/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L odvrgljivima rezervoarjema) ** G-6 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-6/U2 (opremljen z GM-1) ** G-6/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-6/U4 (kot G-6, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone v motorju'') ** G-6y (poveljniško lovsko letalo) ** G-6/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-6/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-6N (nočni lovec, običajno z Rüstsatz VI (dva topova MG 151/20 pod krili) in včasih s FuG 350Z Naxos) ** G-6/U4 N (kot G-6N, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone'') Ena od nadgradenj ofenzivnega orožja leta 1943 za Bf 109G – uporabljena tudi za Fw 190A – je bila taka, v kateri je bil nameščen sistem raketnega orožja težkega kalibra ''Werfer-Granate 21'' z eno izstrelitveno cevjo pod vsako ploščo krila. Rakete, opremljene z masivno 40,8&nbsp;kg bojno glavo, so bile usmerjene s standardnimi reflektorskimi merki Revi in so bile med letom stabilizirane z vrtenjem. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> V nujnih primerih je bilo mogoče cevi odvreči z majhnim eksplozivnim nabojem. <ref name="Vogt 1998, p. 15">Vogt 1998, p. 15.</ref> Namenjena kot orožje za "oddaljeno delovanje", izstreljena z razdalje 1200 metrov in zunaj učinkovitega dosega obrambnih topov formacij, je bila uporabljena proti zavezniškim bombnim formacijam, raketa Wfr. Gr. 21 pa je bila neuradno znana kot BR 21 (Bordrakete 21&nbsp;cm) za Bf 109G-5, G-6 in G-14. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> Orožni sistem je na G-10 prejel oznako ''Rüstsatz'' VII. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> === G-10 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-10.jpg|sličica|Bf 109 G-10 - bodite pozorni na naprej pomaknjen radijski antenski drog pod sprednjim robom levega krila.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109G-10_USAF.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109G-10 v Narodnem muzeju ameriških letalskih sil v Daytonu v Ohiu]] V {{Jezik|de|Luftwaffe}} so ga imenovali "pankrtno letalo tovarne Erla". V knjigi različic letal iz decembra 1944 je bil '''G-10''' letalo Bf 109 G, kombinirano z novim motorjem DB 605 D-2, ustvarjeno za vzdrževanje ravni proizvodnje z minimalnimi motnjami v montažnih linijah, dokler proizvodnja letal serije K ne bi dosegla zadostne ravni. Kljub nakazovanju oznake se je pojavilo v uporabi po G-14 novembra 1944 in v veliki meri nadomestilo prejšnja letala serije G na proizvodnih linijah tovarn Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg. V nasprotju s splošnim prepričanjem G-10 niso bili obnovljena starejša letala, temveč nova proizvodnja. Zgodnja proizvodnja letal G-10 je morda imela dve podatkovni ploščici (eno z žigom G-14), saj so bili te okvirji prvotno namenjeni za montažo letal G-14, vendar so bili preusmerjeni za montažo letal G-10. Najbolj prepoznavna zunanja sprememba je bila uporaba tridelne kabine ''Erla-Haube'' z jasno vidljivostjo, ki je zapolnjevala celotno dolžino kabine za štiridelno vetrobransko enoto, s čimer je bil odpravljen starejši, zadnji fiksni del kabine. Notranje spremembe so vključevale podedovanje novega 2.000 watnega generatorja in motorja DB 605 D-2 letala 109 K. Poleg standardiziranih aerodinamičnih okrovov motorja so bili letala G-10 z motorjem DB605 D-2 serijsko opremljena s sistemom za povečanje pretoka zraka MW-50 (DB 605DM, kasneje 605DB) in so imela večji hladilnik olja Fo 987, nameščen v globljem oklepu. Zaradi povečanega ohišja motorja in povratnih cevi za olje, ki so potekale pred njim, so imela ta letala G-10 tudi majhne mehurčkaste oklepe, vgrajene v spodnje okrove motorja, pred in pod izpušnimi cevi, razen pri letalih, ki jih je izdelala Erla, ki so imela spremenjene okrove brez majhnih izboklin pred izpušnimi cevi. To je postala značilnost letal G-10, ki jih je izdelala Erla. Radijsko antensko ogrodje je bilo odstranjeno tudi z vrha zadnjega dela trupa in zamenjano s standardno pozno-vojno trebušno anteno Luftwaffe pod krilom. Izdelane so bile naslednje različice G-10: * '''G-10''' (lahki lovec z motorjem DB605DM ali DB/DC) ** G-10/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-10/R6 (lovsko letalo za slabo vreme z avtopilotom PKS 12) ** G-10/U4 (kot G-10, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'') To različico je proizvajala le tovarna Wiener Neustadt Werke in je bila uporabljena le na vzhodni fronti leta 1945. Od oktobra 1944 do konca vojne je bilo izdelanih približno 2600 G-10. === G-8 === '''G-8''' je bila namenska izvidniška različica, ki je temeljila na G-6. G-8 je imel pogosto nameščen samo motorni top ali mitraljeze v pokrovu motorja, obstajalo pa je tudi več podvojitev za kratko- ali dolgo-razsežne izvidniške misije s širokim naborm kamer in radijskih naprav, ki so bile na voljo za uporabo. === G-12 === Bf '''109 G-12''' je bila dvosedežna vadbena različica Bf 109. Šlo je za predelavo "vojno utrujenih" ali obnovljenih letal G-4 in G-6. Prostor, potreben za drugo pilotsko kabino, so pridobili z zmanjšanjem notranje prostornine rezervoarja za gorivo na samo 240&nbsp;L, kar pomeni, da je bil 300 L tank uporabljen kot standardna oprema. Ta različica je bila redko oborožena z več kot enim ali dvema mitraljezoma v pokrovu motorja. Zadnja kabina je bila spuščena navzven, da je imel inštruktor, ki je sedel za pilotom učencem v oklepnem sedežu boljši pogled. Zadnja kabina je bila opremljena tudi z osnovno instrumentno ploščo in vsemi krmilnimi elementi leta. === G-14 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-14.jpg|sličica|Bf 109 G-14.]] '''G-14''' je prispel julija 1944 na fronto nad Francijo. Predstavljal je poskus ustvarjanja standardnega tipa, ki je vključeval številne spremembe, ki so bile uvedene med proizvodnjo G-6 in so privedle do množice različic, kar je pestilo decentralizirano množično proizvodnjo. <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> Poskus standardizacije se je izkazal za neuspešnega, <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> vendar je tip na splošno ponujal izboljšane bojne zmogljivosti, saj je [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanje vode]] z MW 50 povečalo moč (kar je povečalo izhodno moč na 1.775&nbsp;konjskih moči, (1.324&nbsp;kW), prav tako je bil Erla Haube z dobro vidljivostjo zdaj standardna vgradnja. Najvišja hitrost je bila 573&nbsp;km/h na morski gladini in 665&nbsp;km/h pri 5&nbsp;km nadmorske višine. Z motorjem za velike višine DB 605ASM je bil izdelan tudi lovec za visoke višine z oznako '''G-14/AS''' . Motor ASM je bil opremljen z večjim kompresorjem in je imel višjo nazivno višino, zato je bila najvišja hitrost G-14/AS 590&nbsp;km/h na morski gladini in 680&nbsp;km/h pri 7,5&nbsp;km nadmorske višine. Vedno večja je bila težnja po uporabi vezanega lesa na nekaterih manj pomembnih delih, npr. na višjem krilu/krmilu, pilotskem sedežu ali instrumentni plošči. Previdna ocena, ki temelji na razpoložljivih evidencah, kaže, da je bilo izdelanih približno 5500 letal G-14 in G-14/AS. Izdelane so bile naslednje različice G-14: * '''G-14''' (lovsko letalo; standardizirani G-6 pozne proizvodnje; motor DB 605AM, MW 50 boost) ** G-14/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605ASM, pospešek MW 50) ** G-14/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-14y (poveljniški lovec) ** G-14/U4 (kot G-14, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone)'' === Pozne proizvodne izboljšave === V letu 1943 so postopoma uvedli številne izboljšave. Da bi povečali vidno polje pilota, so razvili vzglavnik iz oklepnega stekla, tako imenovani ''Galland Panzer'', ki je spomladi 1943 začel nadomeščati zajetno oklepno ploščo. Proti koncu leta se je pojavila tridelna kabina ''Erla Haube'' z jasnim pogledom, poimenovana po podizvajalcu Erla Maschinenwerk, ki je sodeloval pri izdelavi novih in nadgradnji starejših primerkov Bf 109. V povojnih knjigah in periodičnih publikacijah o zahodnem letalstvu so jo pogosto napačno poimenovali "Galland Hood", sčasoma pa je na Bf 109G nadomestila starejšo dvodelno kabino z močnim okvirjem, ki je obsegala desno stransko tečajno glavno kabino s šestimi paneli in tridelno fiksno zadnjo enoto, pritrjeno na trup. Struktura kabine je bila popolnoma preoblikovana, da bi vključevala večjo površino prozornega pleksiglasa; Varjeni okvir za tridelno zasnovo ''Erla Haube'' je bil zmanjšan na minimum in ni bilo več fiksnega zadnjega dela, saj je bila celotna konstrukcija za vetrobranskim steklom na tečajih obrnjena na desno, ko se je odprla. [[Slika:Bf109_G10_Eskorte.jpg|sličica|Bf 109G-10 iz leta 1945, ki je bil del [[Jagdgeschwader 3 »Udet«|JG 3]], ki prikazuje spremenjene linije na zgornjem delu pokrova motorja, ki so nadomestile ''Beulejeve'' mehurčke na zaklepih topa MG 131.]] Pri letalih Bf 109 '''G-10''', '''G-5/AS''', '''G-6/AS''' in '''G-14/AS''' z motorjem AS ter pri '''K-4''' so bili okrovi motorjev izpopolnjeni. Prej ločeni, dodani ''Beulejevi'' mehurji, ki so prej pokrivali žlebove za izrabljene tulce sinhroniziranih topov MG 131, nameščenih na trupu, so bili popolnoma integrirani v zgornje plošče okrova, kar je znatno izboljšalo njihovo aerodinamiko in omogočilo njihovo podaljšanje in povečanje, da so pokrili tako orožje kot nosilce motorja. Začetne prototipne različice so bile simetrične, toda ko so bili nameščeni večji kompresorji, so motorji potrebovali spremenjene zgornje nosilce motorja, da so lahko prosto držali ohišje kompresorja, zato je bila končna oblika novega okrova asimetrična, povečana na levi strani, kjer je bil na motorju DB nameščen kompresor. Na sprednjem delu trupa so bile nameščene tudi posebne aerodinamične plošče. Tako imenovane ''aglomeracije'' je bilo mogoče videti v več različnih vzorcih. Zaradi aerodinamično učinkovitejše oblike v stranskem pogledu na letalih Bf 109 G in K z motorjema DB 605AS in D so bile aglomeracije komaj opazne v primerjavi z opaznimi oblogami, ki so jih nadomestile. Tovarne Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg so proizvajale vsaka svojo različico pokrova motorja. Razlike so bile majhne, vendar skupaj z različnimi kamuflažnimi vzorci, ki so jih uporabljali v vsaki tovarni, omogočajo prepoznavanje podtipov na starih črno-belih fotografijah. Nekatere različice G-6 in kasnejših G-jev so imele višji rep iz lesa in preoblikovano krmilo z vstavljenim krmilom, ki je štrlelo naprej v krilce, kar je izboljšalo stabilnost pri visokih hitrostih. Uvedba WGr. 21&nbsp;cm rakete pod krili in 30&nbsp;mm topa MK 108 je povečalo strelno moč. Nekatere proizvodne serije Bf 109G so bile opremljene z [[Krilca|krilci]] Flettner za zmanjšanje krmilne sile pri visokih hitrostih. Z FuG 16ZY je bila uvedena radionavigacijska metoda, Y-Verfahren (Y-vodenje). Kasnejše različice Bf 109G so bile v bistvu predelane različice osnovnega letala G-6. V začetku leta 1944 so v Bf 109 G-6 uvedli nove motorje z večjimi kompresorji za izboljšano zmogljivost na velikih višinah (DB 605AS) ali z [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanjem vode]] MW-50 za izboljšano zmogljivost na nizkih/srednjih višinah (DB 605AM) ali kombinacijo teh dveh lastnosti (DB 605ASM). Največja hitrost G-5/G-6 je bila 530 km/h na morski gladini in 640&nbsp;km/h pri 6.600&nbsp;m nazivne nadmorske višine. == Bf 109 Heinrich == [[Slika:Bf109H_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109H-1]] Bf '''109 H''' je bil mišljen kot lovec za visoke višine, razvit iz serije F. Razpon kril so z dodatkom novih notranjih plošč s konstantno tetivo povečali na 11,92 m, razširjeni stabilizator pa je ponovno dobil podporno opornico, ki je vodila iz trupa, tako kot modeli od B do E. Največja hitrost je bila 750 km/h na višini 10.100 m. Izdelano je bilo manjše število letal Bf 109 H-1, ki so opravila več poletov nad Veliko Britanijo in Francijo. Načrtovani so bili tudi razvoji Bf 109H-2 in H-5, vendar je bila celotna serija H zaradi težav s tresenjem kril opuščena.. * '''H-0''' (predprodukcijsko letalo, predelano iz F-4/Z z motorjem DB 601E z ojačanjem GM-1) * '''H-1''' (Proizvodna različica, ki je temeljila na letalih G-5 in jo je poganjal motor DB 605A z ojačanjem GM-1) Obstaja zapis o enem samem Bf 109H-1, ''Werknummer'' 110073, ki so ga maja 1944 v ''Fernaufklärungsgruppe 123'' preuredili v fotoizvidniško letalo za dolge razdalje, je vzletel takoj po [[Operacija Overlord|invaziji na Normandijo,]] z eno od misij, namenjenih pregledu celotne francoske obale od Cherbourga do [[Ouistreham|Ouistrehama]] z višine približno 15&nbsp;km, kar se je izkazalo za tik nad dosegljivo zgornjo mejo izbranega letala. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ghostbombers.com/recon/109/bf109h_1.html|title=The Bf 109 H with 5.(F)/123: May–July 1944|last=Nick Beale|year=2008|accessdate=8 December 2010}}</ref>{{Clear}} == Bf 109 Kurfürst == Bf '''109K''' je bil zadnji iz serije, ki je bila v operativni uporabi, in zadnji v evolucijski liniji Bf 109. Serija K je bila odgovor na osupljivo paleto serij, modelov, modifikacijskih kompletov in tovarniških predelav za Bf 109, zaradi katerih je bila proizvodnja in vzdrževanje zapletena in draga – nekaj, česar si Nemčija proti koncu vojne ni mogla privoščiti. RLM je Messerschmittu naročil, naj racionalizira proizvodnjo Bf 109, združi dele in tipe, da bi ustvaril standardni model z bolj zamenljivimi deli in opremo; odpraviti je bilo treba tudi pomanjkljivosti v zasnovi letala. Delo na novi različici se je začelo spomladi 1943, prototip pa je bil pripravljen do jeseni. === K-0, K-1, K-2, K-3 === Predprodukcijsko letalo, '''K-0''', je poganjal motor DB 605DM. Predlagane različice vključujejo '''K-1''', ki naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944. Določeno je bilo, da bo opremljen s kabino pod tlakom, podobno kot G-5. '''K-2''' je bila predlagana različica brez kabine pod tlakom. Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije lovcev '''K-3''', vključno z izvidniško različico '''K-3/R2''' s kabino pod tlakom. === K-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-4_3-seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 K-4]] Serijska proizvodnja serije K se je začela avgusta 1944 z modelom '''K-4''' zaradi sprememb v zasnovi in zamud pri novem motorju DB 605D. K-4 je bila edina različica, ki je bila serijsko proizvedena. Navzven je bilo mogoče serijo K prepoznati po spremembah lokacije lopute za radijsko opremo, ki je bila premaknjena naprej in na višji položaj med okvirjema štiri in pet, ter mesta za polnjenje rezervoarja za gorivo v trupu, ki je bilo premaknjeno naprej na mesto med okvirjema dve in tri. <ref group="Notes">Oblika lopute je bila spremenjena tako, da je bil spodnji rob rahlo nagnjen naprej.</ref> Zanka D/F je bila premaknjena nazaj, da se je namestila med okvirjema tri in štiri na hrbtenici trupa, majhna okrogla plošča nad stopnico na levi strani trupa pa je bila odstranjena. Smerno krmilo je bilo standardno opremljeno s Flettnerjevim jezičkom in dvema fiksnima jezičkoma, čeprav nekateri redki primerki niso bili opremljeni s fiksnima jezičkoma. Vsi K-4 so bili opremljeni z dolgim zložljivim repnim kolesom (350 x 135 mm) z dvema majhnima školjkastima vratcema, ki sta pokrivali vdolbino, ko je bilo repno kolo uvlečeno. Krila so imela velike pravokotne obloge za veliki 660 mm x 190 mm glavni kolesi. Majhna vrata kolesnih prostorov, prvotno načrtovana za serijo G, so bila nameščena na zunanjih koncih kolesnih prostorov in so pokrivala zunanja kolesa, ko so bila uvlečena. Ta vrata so pogosto odstranile enote na prvi bojni črti. Radijska oprema je bila sestavljena iz FuG 16ZY s prestavljeno glavno radijsko anteno, ki je bila potisnjena naprej pod levim krilom iz G-10 in je bila standardno nameščena na letalih serije K. Vgrajena sta bila tudi sistem FuG 25a <nowiki><i id="mwBsM">Erstling</i></nowiki> IFF in oprema FuG 125 <nowiki><i id="mwBsU">Hermine</i></nowiki> D/F. V notranjosti so bile kisikove jeklenke prestavljene iz zadnjega dela trupa na desno krilo. Flettnerjevi jezički za krilca so bili prav tako nameščeni na serijsko proizvedenih letalih, da bi zmanjšali sile krmiljenja, vendar so bili izjemno redki, saj je večina K-4 uporabljala isti sistem krilc kot serija G. Oborožitev K-4 je bila sestavljena iz 30 mm motornega topa MK 108 s 65 naboji in dveh 13 mm MG 131 v nosu s po 300 izstrelki, čeprav so bili nekateri K-4 opremljeni z MG 151/20 kot ''Motorkanone''. Dodatni kompleti opreme (''Rüstsätze''), kot je 300&nbsp;L odvrgljiv rezervoar (R III), bombe do 500 kg (RI), gondoli z 20 mm topom Mauser MG 151/20 (R IV) ali 21 cm rakete ''Wfr.'' ''Gr.'' 21 (kot na modelih Gustav) so lahko nosili po minimalni pripravi; slednji dve so enote Bf 109 v tej fazi vojne redko uporabljale, čeprav so bile III./JG 26 skoraj v celoti opremljene s K-4, ki so bili opremljeni z R IV:  {{blockquote|... očitno so bili vsi K-4, dobavljeni III./JG 26, opremljeni tudi z 20-milimetrskimi topovi v osovraženih podkrilnih gondolah.Georg Genth je redno letel v G-10, občasno pa je letel s K-4. Kot lovsko letalo je imel raje G-10, saj je zajetna oborožitev K-4 močno zmanjšala njegovo manevrsko sposobnost.|Caldwell<ref>Caldwell 1991, p. 292.</ref>}} Težave so bile s 30 mm MK 108 ''Motorkanone'', ki se je med manevriranjem letala v boju pogosto zatikal, zaradi česar se je pilot moral boriti z dvema težkima mitraljezoma MG 131. Vgrajen je bil standardni reflektorski merek Revi 16C, ki naj bi ga nadomestil merek EZ 42 Gyro, vendar se to ni nikoli zgodilo. Serijske K-4 je poganjal motor Daimler-Benz DB 605 DB/DC (zelo zgodnji K-4 so uporabljali prejšnji DM). Motor DB/DC je imel nastavitveni vijak, ki je omogočal uporabo bodisi opreme za vbrizgavanje metanola in vode B4 + MW 50 bodisi goriva C3 (DB 605 DB) ali goriva C3 z MW 50 (DB 605 DC). Motor DB je imel pri uporabi goriva B4 z MW 50 nazivno moč 1600&nbsp;KM pri 6000 m (1160 KM največja neprekinjena moč pri 6600 m) in vzletno moč 1850&nbsp;KM pri 0 m pri največjem polnilnem tlaku 1,8 ata. DB je lahko deloval tudi na gorivo C3 z višjim oktanskim številom, vendar je bila uporaba MW 50 prepovedana. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 81" /> DC je deloval na gorivo C3 in je imel potencial za proizvodnjo 2.000&nbsp;PS pri uporabi goriva C3 z MW 50 in povečanjem 1,98 ata, sicer pa so bile nazivne moči podobne kot pri DB. <ref name="Merm46" /> <ref group="Notes">Zaradi pomanjkanja goriva C3 in drugih težav je bilo dvomljivo, da bi bil pospešek 1,98 ATA kdajkoli operativno uporabljen, razen da ga je preizkusila II./JG 11.</ref> Uporabljen je bil propeler VDM 9-12159A s tremi kraki in 3 m premerom, tako kot pri modelih G-6/AS, G-14/AS in G-10. Dobave so se začele sredi oktobra 1944 in do konca novembra je podjetje Messerschmitt AG iz Regensburga dobavilo 534 primerkov, do konca leta pa 856. Regensburg je do konca marca 1945 dobavil skupno 1593 letal, po tem času pa podatki o proizvodnji manjkajo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2014)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Zaradi tako visoke stopnje proizvodnje je bilo do konca januarja 1945 v prvih bojnih enotah ''Luftwaffe'' na voljo 314 K-4 – približno vsak četrti 109. Končni namen je bil opremiti vse enote Bf 109 z 109K, kar je pomenilo zadnjo fazo razvoja 109 pred dobo reaktivnih letal. Z uporabo MW 50 in maksimalnim pospeškom je bil Bf 109 K-4 najhitrejši 109 v drugi svetovni vojni, saj je dosegel največjo hitrost 710&nbsp;km/h pri 7.500 m nadmorske višine. Brez MW 50 in z uporabo 1,80 ata je K-4 dosegel 670&nbsp;km/h pri 9.000. Začetna višinska razlika je bila 850m /min, brez MW 50 in 1080m/min, z uporabo MW 50. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 36." /> <ref group="Notes">Ob koncu vojne so razvijali izboljšane propelerje, ki bi povečali hitrost na 727 km/h; z eksperimentalno zasnovo propelerja z zasukom nazaj so pričakovali hitrost 741 km/h.</ref> Bf 109 je ostal primerljiv z nasprotnikovimi lovci vse do konca vojne, vendar je slabšanje kakovosti tisočev pilotov začetnikov ''Luftwaffe'', ki so bili v tej fazi vojne prisiljeni v uporabo, pomenilo, da so bile prednosti 109 malo vredne proti številnim dobro izurjenim zavezniškim pilotom. === K-6, K-8, K-10, K-12 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-6.jpg|sličica|Bf 109 K-6.]] Na podlagi letala 109K je bilo zasnovanih še več drugih različic – K-6, K-8, K-10 in K-14. V predlaganem '''K-6''' bi bila oborožitev sestavljena iz dveh 13&nbsp;mm MG 131 nad motorjem, skupaj s 30&nbsp;mm motornim topom MK 108 in notranje nameščen MK 108 v vsakem krilu s 45 po izstrelki na top. Druga možnost je bila, da se MK 108 v krilu nadomestijo z 20&nbsp;mm MG 151/20s, s po 100 izstrelki. Teža oklepa se je povečala na 90 kg. Vzletna teža je bila 3600 kg . Nekaj prototipov K-6 je bilo izdelanih in preizkušenih v centru za testiranje orožja <nowiki><i id="mwB1U">Erprobungstelle</i></nowiki> Tarnewitz na baltski obali. Projektne risbe '''K-8''' prikazujejo letalo serije K, ki ga poganja dvostopenjski motor DB 605L za velike višine, visokohitrostni 30&nbsp;mm MK 103 ''Motorkanone'' in dva 30&nbsp;mm topova MK 108 v krilih; mitraljeza pod pokrovom motorja MG 131 sta bila opuščena. Predlagana različica '''K-10''' je bila podobna K-6, vendar je imela 30&nbsp;mm MK 103M motorni top namesto 30&nbsp;mm MK 108. Predlagana različica '''K-12''' je zrcalila G-12 in bi bila dvosedežno vadbeno letalo. === K-14 === '''K-14''' naj bi poganjal dvostopenjski kompresorski motor DB 605L s štirikrakim propelerjem. Predvidena je bila hitrost 760 km/h in operativna višina 12.000m. Oklep in oborožitev sta bila sicer podobna kot pri K-6. Nekateri viri kažejo na omejeno uporabo K-14, ki je bil namenjen kot težki lovec za visoke višine. Navedeni sta dve letali, dobavljeni II./JG52 pod poveljstvom majorja Wilhelma Batza pozno spomladi 1945, oborožena le z enim 30 mm topom, vendar obstoja te vrste ni mogoče z gotovostjo potrditi. === Seznam različic Kurfürsta === '''Običajni kompleti ''Rüstsatz'', Bf 109K''' * Nosilec za bombe '''''RI''''' ETC 501/IX b ali ''Schloß'' 503 na trebuhu, oprema za vžig in namestitev 250&nbsp;kg ali 500&nbsp;kg bombe * Nosilec '''''R III''''' ''Schloß 503A-1'' za en trupni rezervoar (300&nbsp;L). * Topniška kamera '''''R IV''''' BSK 16 v levem krilu med nosnima rebroma 3 in 4. * '''''R VI''''' dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni topniški podvozji s po 135 naboji. '''Znane različice''' * Predprodukcijsko letalo '''''K-0''''', ki ga je poganjal motor DB 605DM * '''''K-1''''' naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944, in določeno je bilo, da naj bi bil K-1, tako kot G-5, opremljen s kabino pod tlakom. * Predlagana različica '''''K-2''''' brez kabine pod tlakom * Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije '''K''-''3''', ki naj bi bila zgrajena kot lovec, v različici K-3/R2 pa kot izvidniško letalo s kabino pod tlakom. * '''''K-4''''' je edina serijska različica brez kabine pod tlakom, poganja jo motor DB 605DM ali DB/DC * '''''K-6''''' je bila predlagana različica težkega lovca, kot K-4 z ojačanimi krili, ki bi nosila dva dodatna 30&nbsp;mm topova MK 108 in dodatni oklep * Predlagana izvidniška različica '''''K-8''''', oprema podobna kot pri G-8 * Predlagana različica '''''K-10''''', podobna K-6, s topom MK 103M namesto MK 108 * Predlagana različica '''''K-12''''', dvosedežno vadbeno letalo, podobno kot G-12 * Predlagana različica '''''K-14''''', podobna K-6, z motorjem DB 605L == Bf 109 Träger == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_T-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109T-1]] Pred vojno se je ''[[Kriegsmarine]]'' navdušila nad idejo [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Ideje so si izposodili od Britancev in Japoncev ter začeli graditi ''Graf Zeppelin'' kot del obnove mornarice. Letalska skupina za letalonosilko je bila določena z lovci Messerschmitt Bf 109T in strmoglavci [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju 87C]]. Pripona 'T' v nemški rabi označuje ''Trägerflugzeug'' (letalonosilka). Kljub omembam različice Bf '''109 T-0''', ta različica ni nikoli obstajala. Sedem prejšnjih različic (Bf 109 B, Bf 109 C, Bf 109 E) je bilo predelanih v testno letalonosilsko letalo. To je vključevalo dodajanje repnega kavlja, katapultnih elementov in povečanje razpona kril na 11,08 m. Razpon krilc je bil povečan, prav tako kot prekrilca, in hod zakrilc je bil povečan. Krila niso bila predelana tako, da bi se zlagala, saj je bila ladja ''Graf Zeppelin'' zasnovana glede na predvideno letalo, tako da so dvigala lahko sprejela Bf 109T z njegovim 11&nbsp;m razponom kril. Krila bi se lahko za transport ločila od trupa, kot pri vsaki različici Bf 109. Po letalskih preizkusih, zlasti preizkusih s katapulti, naj bi v Fieselerju v Kasselu izdelali 70 '''T-1''' z motorjem DB601N, vendar je bil po izdelavi sedmih T-1 projekt letalonosilke odpovedan. Preostalih 63 od 70 T-1 je bilo izdelanih kot '''T-2''' brez opreme za nosilko, nekateri T-1 pa so bili morda "nadgrajeni" na standard T-2. Ugotovljeno je bilo, da je bila zmogljivost T-2 zelo primerljiva z E-4/N, in zaradi sposobnosti vzleta in pristajanja na krajših razdaljah so bili ti lovci dodeljeni [[Jagdgeschwader 77 »Herz As«|I/JG.77]], ki je bila nameščena na Norveškem na pristajalnih stezah, ki so bile kratke in izpostavljene pogostim močnim bočnim vetrovom. Konec leta 1941 je enota dobila ukaz, naj vrne svoja letala v Nemčijo, in je kot zamenjavo prejela E-3. Oborožitev Bf 109T je bila sestavljena iz dveh 7.92&nbsp;mm mitraljezov MG 17 nad motorjem in enega 20&nbsp;mm topa MG FF/M v vsakem krilu. Zanimanje za ''Graf Zeppelin'' se je obudilo, ko je postala vrednost letalonosilk očitna, in leta 1942 je bila ladja spet v ladjedelnici za dokončanje. Do takrat je bil Bf 109T brezupno zastarel in potrebovali bi novo lovsko letalo. Messerschmitt se je odzval s posodobljeno serijo Me 155A, vendar so bila dela na ladji ponovno odpovedana in Me 155 je bil kasneje preurejen v prestreznik na velikih višinah. Oblikovalsko delo je bilo preneseno na [[Blohm + Voss|Blohm & Voss]], letalo pa je bilo takrat znano kot BV 155. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Leta 1943 so bili letali Bf 109T dodeljeni več vadbenim enotam, nato pa je bila aprila 1943 ustanovljena Jagdstaffel Helgoland , ki je delovala iz Düneja do konca leta 1943, ko se je enota premestila v Listo na jugu Norveške. Enota se je 30. novembra 1943 preimenovala v 11./JG 11 , Bf 109T pa so ostali v uporabi do poletja 1944, nato pa so nekatere uporabljali v vadbenih enotah v Nemčiji. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> == Bf 109 Turbolader == [[Slika:Bf109TL_3Seiten.jpg|sličica|Bf 109TL]] Bf '''109TL''' ({{Jezik|de|Turbolader}}, "[[turbopolnilnik]]") je bil prvič predlagan 22. januarja 1943 na konferenci RLM; takrat so bili dokončani le trije [[Prototip|prototipi]] Me 262. Bf 109TL bi bil rezervno letalo, če Me 262 ne bi prišel v proizvodnjo, ali kot drugo lovsko letalo, ki bi delovalo skupaj z Me 262. Da bi skrajšali čas razvoja, so uporabili različne komponente iz prejšnjih letal. Trup naj bi izviral iz lovca za visoke lete [[Messerschmitt Bf 109|Bf 109H]]/BV 155B (z novim nosnim in repnim delom), krilo iz projekta Me 409, triciklično podvozje pa iz Me 309. Pogonski agregat naj bi bil turboreaktivni motor [[Junkers Jumo 004|Junkers Jumo 004B-1]] (900&nbsp;kgf potiska) ali [[BMW 003]]A (800&nbsp;kgf potiska). Osnovna oborožitev naj bi bila dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 (s 120 izstrelki) in dva topa MK 103, nameščena v nosu. Dodaten predlog sta bila dva topova kalibra 30&nbsp;mmMK 108, ki naj bi bili nameščeni v koreninah kril. Pilotska [[Pilotska kabina|kabina]], uporabljena v prototipih, je bila enaka kot v tipih Bf 109E/G. Ocenili so, da je bila zmogljivost morda boljša od Me 262 zaradi ožjega trupa Bf 109TL, kar je bil rezultat zasnove za visokohitrostno lovsko letalo za velike višine. Bf 109TL je bil deležen intenzivnih raziskav. Do marca 1943 so se odločili, da bodo potrebne številne druge modifikacije komponent, in projekt so opustili, da bi se osredotočili na projekt Me 262. <ref>{{Navedi knjigo|last=Schick|first=Walter|title=Luftwaffe Secret Projects Fighters 1939-1945|year=1997|publisher=Midland Publishing Limited|location=Hinkley|isbn=1-85780-052-4|page=76|last2=Ingolf Meyer}}</ref> == Bf 109 X (batni motor) == Po uspehu demonstracije na srečanju v Zürichu leta 1937 je bil Udet dovzeten za idejo o razvoju izvozne različice Bf 109, vendar z drugačnim motorjem kot DB 601. Izbrani motor je bil Pratt &amp;amp; Whitney R-1830 s 1200 konji. Podjetje Messerschmitt je 13. junija 1938 prejelo pogodbo od RLM/LC za vgradnjo motorja P&W Twin Wasp na Bf 109 V21 (21. prototip) Werknummer 1770 (D-IFKQ). Datum prvega poleta ni znan; ugotovljeno je, da ga je Hermann Wurster krstno poletel v Augsburgu 17. avgusta 1939. Septembra 1940 je bil del DVL (Deutsche Versuchsanstalt für Luftfahrt) v Brauschweig-Völkenrodeju z oznako ''Stammkennzeichen'' KB+II. Njegov konec ni znan. Ko je postal na voljo [[zvezdasti motor]] [[BMW 801]], je bil Bf 109F, Werknummer 5608, klicni znak D-ITXP, predelan v BMW 801 A-0. To letalo je postalo prototip za Bf 109X. Trup je imel širši prečni prerez in nameščena je bila nova kabina. Konice kril so bile podobne tistim pri Bf 109E. Prototip je prvič poletel Flugkapitän Fritz Wendel 2. septembra 1940, testni leti pa so se nadaljevali kljub težavam s pogonskim agregatom BMW 801A. Razvoj je bil ustavljen v začetku leta 1942. == Bf 109 Zwilling == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_Z-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109Z-1]] To eksperimentalno letalo je bilo v bistvu sestavljeno iz dveh trupov Bf 109F, združenih z novim sredinskim delom krila in novim repnim delom, oba s konstantno tetivo, na način, podoben tistemu pri [[North American F-82 Twin Mustang|F-82 Twin Mustang]]. V predprodukcijskem modelu je bila desna pilotska kabina trupa prevlečena, pilot pa je letalo upravljal z leve strani trupa. Dodatne modifikacije so vključevale postavitev glavnih tečajev podvozja bolj navznoter, s tem povezano ojačitev trupa in modifikacije sprednje strukture krila. Predlagane so bile štiri različice tega letala. Ena je bila prestreznik, oborožen s petimi 30&nbsp;mm topovi in do 1.000&nbsp;kg bombne obremenitve, še en [[Lovski bombnik|lovec-bombnik,]] oborožen z dvema topovoma MK 108 in do 1000 kg bomb. Obe letali naj bi poganjal motor DB605. Tretje in četrto sta bila zasnovana na papirju in bi bila podobna prvima dvema letaloma, vendar bi ju poganjal motor Junkers Jumo 213. Bf 109Z je bil predložen na natečaj za ''Schnellstbomber'' novembra 1942, zaradi zmage [[Dornier Do 335 Pfeil|Dornier Do 335]] na natečaju Bf 109Z ni bil izdelan. == Fieseler in Škoda Fisk 199 == {{Razširi razdelek|date=October 2021}}Eksperimentalna različica Bf 109G-2/R1 z dodatnim podvozjem, eno 250&nbsp;kg bombo in dvema rezervoarja za gorivo pod krili. <ref>{{Navedi knjigo|last=Michulec|first=Robert|title=AJ-Press Monografie Lotnicze 44 Me 109 cz.3 Projekty|year=2000|location=Gdansk|isbn=8386208678}}</ref> == Razvoj po drugi svetovni vojni == === Češkoslovaška proizvodnja === [[Slika:Avia_S-199_(Czech_version_Messerschmitt_Bf_109)_(UF_25)_pic2.JPG|sličica|Avia S-199 v letalskem muzeju Kbely, 2012]] Po vojni so na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] izdelali nekaj Bf 109 kot Avia S-99 in Avia S-199 . To so bili predelani Bf 109 G-14, slednji z manj zmogljivim motorjem Junkers Jumo 211F, zaradi česar je imelo letalo izjemno slabe letne lastnosti in je bilo nagnjeno k strmoglavljenju med pristanki. Kot je bilo že omenjeno, so češki piloti, ki so prej leteli s [[Supermarine Spitfire|Spitfiri]] za [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF,]] letalu dali vzdevek ''Mezek'' ("Mula"). Leta 1952 so jih na fronti nadomestila sovjetska reaktivna letala, vendar so kot vadbena letala letela še pet let. Nekaj letal S-199 je bilo prodanih [[Izrael|Izraelu]], kjer so jih poimenovali Sakeen, in so predstavljali osnovo za nastajajoče izraelske zračne sile. {{Clear}} === Španska proizvodnja === [[Slika:Hispano_Aviación_Ha_1112_Buchon.jpeg|sličica|Hispano Aviación HA-1112 ''Buchon'', druga in zadnja španska različica, ki jo je zgradil Hispano Aviación]] V Španiji sta bili licenčno izdelani dve različici Bf 109G-2, Hispano Aviación HA-1112 "Tripala" in "Buchón", prva z motorjem [[Hispano-Suiza]], druga pa z istimi motorji [[Rolls-Royce Merlin]], ki so poganjali Spitfire. Mnoga od teh letal so bila uporabljena v gledališke namene, kjer so v ''bitki za Britanijo in letalstvu'' Tuskegee (precej očitno zaradi zelo značilnih spodnjih odprtin za zrak, ki so jih predpisovali motorji RR Merlin) pozirala kot "Emili" oziroma "''Gustavi''". Te modifikacije so bile izvedene v tovarni Hispano Aviación v [[Sevilla|Sevilli]] Nemčija se je strinjala, da bo Španiji prepustila 25 nesestavljenih Bf 109 G-2, da bi se Španci lažje seznanili s tem tipom. Krila in trup so prispeli, motorji pa ne, zato so Španci vgradili francoski motor Hispano-Suiza, nato pa so vse do leta 1956 vgradili še motorje Rolls-Royce Merlin. Nekaj jih je bilo še vedno v aktivni uporabi do poznih šestdesetih let. Ha 1112 so proizvajali do leta 1958. == Sklici == === Opombe ===  {{Seznam opomb}}{{Reflist|group="Notes"}} === Navedbe === <references /> === Bibliografijea === * Beale, Nick, Ferdinando D'Amico and Gabriele Valentini. ''Air War Italy: Axis Air Forces from Liberation of Rome to the Surrender''. Shrewsbury, UK: Airlife, 1996. {{ISBN|1-85310-252-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85310-252-0|<bdi>1-85310-252-0</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. and Jerry L. Campbell. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 1''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1980. {{ISBN|0-89747-106-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-106-7|<bdi>0-89747-106-7</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 2''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1983. {{ISBN|0-89747-138-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-138-5|<bdi>0-89747-138-5</bdi>]]. * Boyne, Walter J. ''Clash of Wings.'' New York: Simon & Schuster, 1994. {{ISBN|0-684-83915-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-684-83915-6|<bdi>0-684-83915-6</bdi>]]. * Bergström, Christer. ''Barbarossa – The Air Battle: July–December 1941''. London: Chevron/Ian Allan, 2007. {{ISBN|978-1-85780-270-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-270-2|<bdi>978-1-85780-270-2</bdi>]]. * Bergström, Christer and Martin Pegg. ''Jagdwaffe:The War in Russia, January–October 1942.'' Luftwaffe Colours, Volume 3 Section 4. London: Classic Colours Publications, 2003. {{ISBN|1-903223-23-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-23-7|<bdi>1-903223-23-7</bdi>]]. * Burke, Stephen. ''Without Wings: The Story of Hitler's Aircraft Carrier''. Oxford, UK: Trafford Publishing, 2007. {{ISBN|1-4251-2216-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4251-2216-7|<bdi>1-4251-2216-7</bdi>]]. * Caidin, Martin. ''Me 109 – Willy Messerschmitt's Peerless Fighter'' (Ballantine's illustrated history of World War II. Weapons book no. 4). New York: Ballantine Books, USA, 1968. {{ISBN|0-345-01691-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-345-01691-2|<bdi>0-345-01691-2</bdi>]]. * Caldwell, Donald L. ''JG 26: Top Guns of the Luftwaffe''. New York: Ballantine Books, 1991. {{ISBN|0-8041-1050-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-8041-1050-6|<bdi>0-8041-1050-6</bdi>]]. * Craig, James F. ''The Messerschmitt Bf.109''. New York: Arco Publishing Company, 1968. * Cross, Roy and Gerald Scarborough. ''Messerschmitt Bf 109, Versions B-E''. London: Patrick Stevens, 1976. {{ISBN|0-85059-106-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85059-106-6|<bdi>0-85059-106-6</bdi>]]. * ''Dimensione Cielo: Caccia Assalto 3, Aerei Italiani nella 2a Guerra Mondiale'' (in Italian). Roma: Edizioni Bizzarri, 1972. * Ebert, Hans A., Johann B. Kaiser and Klaus Peters. ''Willy Messerschmitt: Pioneer of Aviation'' (The History of German Aviation Design). Atglen, PA: Schiffer Books, 2000. {{ISBN|0-7643-0727-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-0727-4|<bdi>0-7643-0727-4</bdi>]]. * Feist, Uwe. ''The Fighting Me 109''. London: Arms and Armour Press, 1993, {{ISBN|1-85409-209-X}}. * Fernández-Sommerau, Marco. ''Messerschmitt Bf 109 Recognition Manual''. Hersham, Surrey, UK: Classic Publications, 2004. {{ISBN|1-903223-27-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-27-X|<bdi>1-903223-27-X</bdi>]]. * Glancey, Jonathan. ''Spitfire: The Illustrated Biography''. London: Atlantic Books, 2006. {{ISBN|978-1-84354-528-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84354-528-6|<bdi>978-1-84354-528-6</bdi>]]. * Green, William. ''Messerschmitt Bf 109: The Augsburg Eagle; A Documentary History''. London: Macdonald and Jane's Publishing Group Ltd., 1980. {{ISBN|0-7106-0005-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7106-0005-4|<bdi>0-7106-0005-4</bdi>]]. * Griehl, Manfred. ''Das geheime Typenbuch der deutschen Luftwaffe: Geheime Kommandosache 8531/44 gKdos''. Friedberg, Germany: Podzun-Pallas Verlag, 2004. {{ISBN|978-3-7909-0775-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-3-7909-0775-9|<bdi>978-3-7909-0775-9</bdi>]]. * Griehl, Manfred.''Flugzeug Profile. No. 5 – Messerschmitt Bf 109G/K''.Rheinfelden, Germany: BPV Medien Vertrieb GmbH & Co KG, 1987. * Hitchcock, Thomas H. ''Messerschmitt 'O-Nine' Gallery''. Chicago: Monogram Aviation Publications, 1973. {{ISBN|978-0-914144-00-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-914144-00-7|<bdi>978-0-914144-00-7</bdi>]]. * Hitchcock, Thomas H. ''Monogram Close-Up Number 9:Bf 109F''.Sturbridge, Mass: Monogram Aviation Publications, 1990. {{ISBN|0-914144-20-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-914144-20-0|<bdi>0-914144-20-0</bdi>]] * Hooton, Edward R. ''Blitzkrieg in the West, 1939 -1940 (Luftwaffe at War: 2)''. Hersham, Surrey, UK: Midland Publishing, 2007. {{ISBN|978-1-85780-272-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-272-6|<bdi>978-1-85780-272-6</bdi>]]. * Kobel, Franz and Jakob Maria Mathmann. ''Bf 109''. Atglen, PA: Schiffer Publishing, 1997. {{ISBN|0-88740-919-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-919-9|<bdi>0-88740-919-9</bdi>]]. * Mankau, Heinz and Peter Petrick.'' Messerschmitt Bf 110, Me 210, Me 410''. Raumfahrt, Germany: Aviatic Verlag, 2001. {{ISBN|3-925505-62-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-62-8|<bdi>3-925505-62-8</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Messerschmitt Bf 109T "Die Jäger der Graf Zeppelin"''. Gilching, Germany: Marshall-Verlag, 2002. {{ISBN|3-00-008220-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-00-008220-4|<bdi>3-00-008220-4</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Sea Eagles – The Messerschmitt Bf 109T''. Walton on Thames, Surrey, UK: Air Research Publications, 1994. {{ISBN|1-871187-23-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-871187-23-0|<bdi>1-871187-23-0</bdi>]]. * Mason, Francis K. ''Messerschmitt Bf 109B, C, D, E in Luftwaffe & Foreign service.'' London, UK: Osprey Publishing Limited, 1973. {{ISBN|0-85045-152-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85045-152-3|<bdi>0-85045-152-3</bdi>]]. * Massimello, Giovanni and Giorgio Apostolo. ''Italian Aces of World War Two''. Oxford/New York, Osprey Publishing, 2000. {{ISBN|978-1-84176-078-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-078-0|<bdi>978-1-84176-078-0</bdi>]]. * Mermet, Jean-Claude. ''Messerschmitt Bf 109 G-1 through K-4. Engines and Fittings.'' Marnaz, France: Jean Claude Mermet SA, 1999. * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109G; technisch Kompendium, Handbücher, Ersatztelliste, Bewaffnung Bedienungsvorschrift/Fl, Bordfunkanlage, Lehrbildreihe; 1942/1944. [Elektronische Resource] (Reprint)'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-13-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-13-5|<bdi>3-939847-13-5</bdi>]] . * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109K; technisch Kompendium, Handbüch, Ersatztelliste, Rep.-Answeisung, Bewaffnung Bedienungsvorschrift; 1943–1944. [Elektronische Resource] (Reprint).'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-14-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-14-3|<bdi>3-939847-14-3</bdi>]]. * Morgan, Eric B and Edward Shacklady. ''Spitfire: The History.'' Stamford: Key Books Ltd, 2000. {{ISBN|0-946219-48-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946219-48-6|<bdi>0-946219-48-6</bdi>]]. * Neulen, Hans Werner. ''In the Skies of Europe.'' Ramsbury, Marlborough, UK: The Crowood Press, 2000. {{ISBN|1-86126-799-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-86126-799-1|<bdi>1-86126-799-1</bdi>]]. * Nowarra, Heinz. ''Die Deutsche Luftrustung 1933–1945, Band 3: Flugzeugtypen Henschel – Messerschmitt''. Koblenz, Germany: Bernard & Graefe, 1993. {{ISBN|3-7637-5467-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-7637-5467-9|<bdi>3-7637-5467-9</bdi>]]. * Osché, Philippe (translated by Patrick Laureau). ''The Messerschmitt Bf 109 in Swiss Service''. Boulogne sur Mer, France: Lela Presse, 1996. {{ISBN|2-914017-31-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/2-914017-31-6|<bdi>2-914017-31-6</bdi>]]. * Poruba, T and A Janda. ''Messerschmitt Bf 109K''. Hradec Králové, Czech Republic: JaPo, 1997. * Prien, Jochen and Peter Rodeike. ''Messerschmitt Bf 109 F, G & K Series – An Illustrated Study''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1995. {{ISBN|0-88740-424-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-424-3|<bdi>0-88740-424-3</bdi>]]. * Price, Alfred. ''Spitfire Mk. I/II Aces (Osprey's Aircraft of the Aces)''. London: Osprey, 1996. {{ISBN|84-8372-207-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/84-8372-207-0|<bdi>84-8372-207-0</bdi>]]. * Punka, György. ''"A Messzer": Bf 109s in the Royal Hungarian "Honvéd" Air Force''. Budapest, Hungary: OMIKK, 1995. {{ISBN|963-593-208-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/963-593-208-1|<bdi>963-593-208-1</bdi>]]. * Radinger, Willy and Walter Schick. ''Messerschmitt Me 109 (Alle Varianten: vion Bf (Me) 109A bis Me 109E)''. Oberhaching, Germany: Aviatic Verlag GmbH, 1997. {{ISBN|3-925505-32-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-32-6|<bdi>3-925505-32-6</bdi>]]. * Radinger, Willy and Wolfgang Otto. ''Messerschmitt Bf 109 F-K – Development, testing, production''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1999. {{ISBN|0-7643-1023-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-1023-2|<bdi>0-7643-1023-2</bdi>]]. * Rimmell, Ray. ''ME 109: Messerschmitt Bf 109E''. Chipping Ongar, Essex, UK: Linewrights Ltd., 1986. {{ISBN|0-946958-18-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946958-18-1|<bdi>0-946958-18-1</bdi>]]. * Ritger, Lynn. ''Meserschmitt Bf 109 Prototype to 'E' Variants.'' Bedford, UK: SAM Publications, 2006. {{ISBN|978-0-9551858-0-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-9551858-0-9|<bdi>978-0-9551858-0-9</bdi>]]. * Savic, D. and B. Ciglic. ''Croatian Aces of World War II (Osprey Aircraft of the Aces 49)''. Oxford, UK: Oxford, 2002. {{ISBN|1-84176-435-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84176-435-3|<bdi>1-84176-435-3</bdi>]]. * Scutts, Jerry. ''Bf 109 Aces of North Africa and the Mediterranean''. Oxford: Osprey Publishing, 1994. {{ISBN|1-85532-448-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-448-2|<bdi>1-85532-448-2</bdi>]], {{ISBN|978-1-85532-448-0}}. * Shores, C., B. Cull and N. Malizia. ''Air War for Yugoslavia, Greece & Crete – 1940–41''. London: Grub Street, 1987. {{ISBN|0-948817-07-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-948817-07-0|<bdi>0-948817-07-0</bdi>]]. * Starr, Chris. "Developing Power: Daimler-Benz and the Messerschmitt Bf 109." ''Aeroplane'' magazine, Volume 33, No. 5, Issue No 385, May 2005. London: IPC Media Ltd. * Stenman, Kari and Kalevi Keskinen. ''Finnish Aces of World War 2 (Osprey Aircraft of the Aces 23)''. London: Osprey Publishing Limited, 1998. {{ISBN|1-85532-783-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-783-X|<bdi>1-85532-783-X</bdi>]]. * Taylor, John W.R. "Messerschmitt Bf 109." ''Combat Aircraft of the World from 1909 to the present''. New York: G.P. Putnam's Sons, 1969. {{ISBN|0-425-03633-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-425-03633-2|<bdi>0-425-03633-2</bdi>]]. * U.S. Army Air Force. ''German Aircraft and Armament: Informational Intelligence, Summary No. 44-32, October 1944 (Informational Intelligence Summary)''. New York: Brassey's Inc., 2000 (first edition 1944). {{ISBN|1-57488-291-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-57488-291-0|<bdi>1-57488-291-0</bdi>]]. * Valtonen, Hannu. ''Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous (Messerschmitt Bf 109 and the German war economy).'' Helsinki, Finland: Keski-Suomen Ilmailumuseo (Central Finnish Aviation Museum), 1999. {{ISBN|978-951-95688-7-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-951-95688-7-4|<bdi>978-951-95688-7-4</bdi>]]. * Vogt, Harald. ''Messerschmitt Bf 109 G/K Rüstsatze. Flugzeug Profile 21''. Illertissen, Flugzeug Publikations GmbH. * Wagner, Ray and Heinz Nowarra. ''German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945''. New York: Doubleday, 1971. * Weal, John. ''Bf 109 Aces of the Russian Front''. Oxford: Osprey, 2001. {{ISBN|978-1-84176-084-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-084-1|<bdi>978-1-84176-084-1</bdi>]]. * Weal, John. ''BF 109D/E Aces 1939–41''. Oxford: Osprey, 1996. {{ISBN|978-1-85532-487-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-487-9|<bdi>978-1-85532-487-9</bdi>]]. * Weal, John. ''Bf 109F/G/K Aces of the Western Front''. Oxford: Osprey, 2000. {{ISBN|978-1-85532-905-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-905-8|<bdi>978-1-85532-905-8</bdi>]]. * {{Navedi časopis|last=Willigenburg|first=Henk van|date=March–April 2001|title=Graft Zeppelin Afloat|journal=Air Enthusiast|issue=92|pages=59–65|issn=0143-5450}} * Winchester, Jim. "Messerschmitt Bf 109." ''Aircraft of World War II: The Aviation Factfile''. Kent, UK: Grange Books, 2004. {{ISBN|1-84013-639-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84013-639-1|<bdi>1-84013-639-1</bdi>]]. == Nadaljnje branje == * Aakra, Kjetil in Kjæraas, Arild. ''Messerschmitt Bf 109T: Kamuflaža in oznake'' . Profili na Norveškem št. 3. Norveška: Proinor, 2004. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/82-92542-02-7|<bdi>82-92542-02-7</bdi>]] . * Gil Martinez, Eduardo Manuel. ''Hispano Aviacion HA-1112'' . Monografije št. 67. Poljska: Kagero, 2019. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-83-66148-33-8|<bdi>978-83-66148-33-8</bdi>]] . * Yofe, Alex in Nyveen, Lawrence. ''Avia S-199 v izraelskih zračnih silah: 1948–1950'' . ZDA: White Crow Publications, 2007. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-9774627-1-4|<bdi>0-9774627-1-4</bdi>]] . == Zunanje povezave == {{Zbirka|Messerschmitt Bf 109}} * [http://www.messerschmitt-bf109.de Različice letal Bf 109] * [http://109lair.hobbyvista.com Brlog 109] * [http://www.beim-zeugmeister.de/ Dokumenti 109F-4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220117135310/http://www.beim-zeugmeister.de/|date=17 January 2022}} * [https://web.archive.org/web/20070514042952/http://www.plastikowe.pl/galerie/lotnictwo/bf-109g-5 Fotografija "ogled" Messerschmitta Bf 109G-5] * [http://www.kurfurst.org/ Vir o zmogljivosti Messerschmitta Bf 109.] * [http://www.virtualpilots.fi/feature/articles/109myths/ Messerschmitt 109 – miti proti dejstvom. Mnenja pilotov, ki so leteli z Bf 109] . * [http://www.j-aircraft.com/captured/testedby/me109/me109.htm Japonska vojska je na Japonskem preizkusila letalo Messerschmitt Bf 109 E.] * [http://109lair.hobbyvista.com/articles/camo/bob/bob_camo.htm Oznake BF-109 1939–1940 {Samo referenca}] {{Messerschmitt}}{{Letalske oznake RLM}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0yff1t5620r9qgmgma8hp3hy8gkim9b 6705418 6705417 2026-07-01T21:26:56Z Rastofan 255314 /* Sklici */ 6705418 wikitext text/x-wiki {{Glavni članek|Messerschmitt Bf 109}}   Zaradi vsestranskosti [[Messerschmitt Bf 109]] in časa, ki ga je preživel v nemških in tujih letalskih silah, so v [[Nemčija|Nemčiji]] izdelali številne različice, ki so več kot osem let služile [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. Dodatne različice so izdelali tudi v tujini, kar je skupaj znašalo 34.852 izdelanih Bf 109. == Bf 109 Anton == Bf '''109A''' je bila prva različica Bf 109. Oborožitev je bila sprva načrtovana le z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92, nameščenima na pokrovu motorja, vendar pa morda zaradi uvedbe letal [[Hawker Hurricane|Hurricane]] in [[Supermarine Spitfire|Spitfire]], vsakega z osmimi 7,7 mm mitraljezi so bili izvedeni poskusi s tretjim mitraljezom, ki je streljal skozi gred propelerja. V4 in nekatere '''A-0''' je poganjal motor Junkers Jumo 210B s 631 konjskimi močmi, (471&nbsp;kW), ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagnjenjem, vendar je bila proizvodnja spremenjena na 661 konjskega (493&nbsp;kW) Jumo 210D takoj, ko je postal na voljo. A-0 ni bil enotnega tipa; v njegovem videzu je bilo več sprememb. Vidne spremembe so vključevale prezračevalne odprtine/rešetke motorja, pilotske kabine in mitraljeza, lokacija hladilnika [[Motorno olje|olja]] pa je bila večkrat spremenjena, da bi preprečili pregrevanje. Številni od teh Bf 109 A-0 so služili v ''[[Legija Kondor|Legiji Kondor]]'' in so bili pogosto napačno identificirani kot letala serije B, verjetno pa so služili v Španiji s taktičnimi oznakami '''od 6-1''' do '''6–16''' . Enemu A-0, označenemu kot '''6–15''', je zmanjkalo goriva in je bil prisiljen pristati za sovražnikovimi linijami. [[Druga španska republika|Republikanske]] čete so ga 11. novembra 1937 ujele in kasneje premestile v Sovjetsko zvezo na natančnejši pregled. '''6–15''' je vključeval več izboljšav iz proizvodnega programa Bf 109B in je bil pripravljen na uporabo [[Propeler s konstantnimi vrtljaji|propelerja s konstantnimi vrtljaji]], čeprav ta ni bil nameščen. Glede na dokumentacijo RLM je bilo naročenih in dobavljenih 22 letal '''V4''' kot prototip serije A. == Bf 109 Berta == Prvi Bf 109 v serijski proizvodnji je bil Bf '''109B'''. Prva modifikacija, '''B-1''', je bila opremljena s 661 konjskim (493&nbsp;kW) motorjem Jumo 210D, ki je poganjal dvokraki propeler s fiksnim nagibom. Med proizvodno serijo je bil uveden propeler s konstantnimi vrtljaji, ki je bil pogosto naknadno vgrajen v starejša letala; ta so bila takrat neuradno znana kot '''B-2''' .<gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf_109C-1_1_J_88.jpg|alt=Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 Legion Condor, Spring 1938| Bf 109C-1, 6-47, 1.J/88 [[Legija Kondor]], pomlad 1938 Slika:Bf109C_3Seiten_neu.jpg| Bf 109C-1 </gallery>Bf 109B se je med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] boril pri ''Legiji Kondor'', čeprav je bilo očitno, da je oborožitev še vedno neustrezna. Izdelanih je bilo več letal z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bil ta zelo nezanesljiv, najverjetneje zaradi vibracij motorja in pregrevanja. Zato je bil Bf 109 '''V8''' izdelan za preizkus namestitve dveh dodatnih mitraljezov v krila, vendar so rezultati pokazali, da je krilo treba okrepiti. V naslednjem prototipu '''V9''' sta bila oba krilna mitraljeza zamenjana z 20&nbsp;mm topovama MG FF. Messerschmitt, Fieseler in Erla Maschinenwerke so izdelali skupno 341 letal Bf 109 B-1. == Bf 109 Caesar == Proizvodnja kratkotrajnega Bf '''109C''' se je začela spomladi 1938. 109C je poganjal motor Jumo 210G s 690 konjskih močmi (515&nbsp;kW) z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Druga pomembna sprememba je bilo okrepljeno krilo, ki je zdaj nosilo še dva mitraljeza, skupaj štiri 7,92 mm MG 17. Letala '''C-0''' so bila predprodukcijska letala, '''C-1''' je bila produkcijska različica, '''C-2''' pa eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju. '''C-3''' je bil načrtovan z 20&nbsp;mm topovi MG FF, ki bi nadomestili dva MG 17 v krilih, vendar ni znano, koliko C-3 (če sploh) je bilo izdelanih ali predelanih. '''C-4''' naj bi imel motorni top MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), vendar ta različica ni bila proizvedena. <gallery widths="150" heights="110"> Slika:Bf-109E-3_at_Deutsches_Museum.png| Bf 109E-3, JG 51 ''Mölders'' Slika:Messerschmitt_Bf_109E4.jpg| Bf 109E-4 </gallery>Skupno je bilo izdelanih 58 letal Bf 109C vseh različic. == Bf 109 Dora == Naslednji model, prototip '''V10''', je bil identičen V8, razen motorja Jumo 210G. Prototipi V10, '''V11''', '''V12''' in '''V13''' so bili izdelani z uporabo letal Bf 109B in so testirali motor DB 600A v upanju, da bi izboljšali zmogljivost letala. DB 600A so opustili, saj naj bi bil kmalu na voljo izboljšani [[Daimler-Benz DB 601|DB601]]A z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Bf '''109D''', razvit iz prototipov V10 in V13, je bil standardna različica Bf 109 v uporabi pri ''Luftwaffe'' tik pred začetkom druge svetovne vojne. Kljub temu je bil ta tip med vojno v uporabi le omejeno, saj je bilo vseh 235 Bf 109D, ki so bili na začetku [[Poljska kampanja (1939)|poljske kampanje]] še vedno v uporabi pri Luftwaffe, hitro umaknjenih iz uporabe in nadomeščenih z Bf 109E, razen v nekaterih [[Nočno lovsko letalo|nočnih lovskih]] enotah, kjer so bili nekateri primerki uporabljeni vse do začetka leta 1940. Različice so vključevale modela '''D-0''' in '''D-1''', oba z motorjem Junkers Jumo 210D in oborožena z dvema mitraljezoma MG-17 kalibra 7,92 mm, nameščenima na krilih in dvema, nameščenima na nosu. '''D-2''' je bila eksperimentalna različica z mitraljezom, nameščenim na motorju, vendar je bila, kot je bilo že prej poskušeno, ta namestitev neuspešna. '''D-3''' je bil podoben C-3, vendar z dvema mitraljezoma MG FF kalibra 20&nbsp;mm v krilih. Focke-Wulf, Erla, Fieseler, Arado in AGO so izdelali skupno 647 letal Bf 109D vseh različic. Messerschmitt je navedel, da je izdelal le štiri letala Bf 109D, verjetno predprodukcijsko serijo D-0, serijska proizvodnja pa je bila prenesena na licencirane proizvajalce. Več letal Bf 109D je bilo prodanih Madžarski. Švica je kupila 10 letal 109D-1 (serijske številke od 2301 do 2310), ki jih je izdelala tovarna Arado-Flugzeugwerke GmbH v Warnemündeju. == Bf 109 Emil == [[Slika:Een_Messerschmitt_Bf_109E_van_4_(S)_LG_2_(Lehrgeschwader_2)_2157_001-051.jpg|sličica|Bf 109E]] === E-0, E-1 === Konec leta 1938 se je začela proizvodnja Bf '''109E'''. Da bi izboljšali zmogljivosti, ki jih je nudil 441–515&nbsp;kW Jumo 210, je bil uporabljen večji in daljši motor [[Daimler-Benz DB 601]]A, kar je dodalo 223&nbsp;kW za ceno dodatnih 181&nbsp;kg. Za razpršitev dodatne toplote, ki jo je ustvarjal DB 601, je bila potrebna veliko večja hladilna površina, kar je privedlo do prve večje prenove osnovnega letala. Povečanje obstoječega hladilnika, nameščenega na nosu, za hlajenje motorja bi ustvarilo dodatno težo in upor, kar bi izničilo nekatere izboljšave zmogljivosti, ki jih je prinesla povečana moč, zato so se odločili, da glavne hladilnike premaknejo na spodnje površine kril tik ob stičišču korena krila in plošče krila, tik pred notranjimi konci zadnjih robov, hladilnik olja pa ostane pod nosom v majhnem, aerodinamičnem kanalu. Nova lega hladilnika je imela tudi učinek uravnoteženja dodatne teže in dolžine DB 601, ki je poganjal težji trikraki propeler, ki ga je izdelalo ''podjetje Vereinigte Deutsche Metallwerke'' (VDM). Za vgradnjo novih radiatorjev so bila krila skoraj v celoti preoblikovana in ojačana, pri čemer je bilo odrezanih več notranjih reber za nosilcem, da bi naredili prostor za kanale radiatorja. Ker so bili radiatorji nameščeni blizu zadnjega roba krila, kar je sovpadalo s povečano hitrostjo pretoka zraka, ki se je pospeševal okoli upogiba krila, je bilo hlajenje učinkovitejše kot pri letalih 109 z motorjem Jumo, a na račun dodatnih kanalov in cevi, ki so bile dovzetne za poškodbe. Spuščeno podvozje je lahko na mokrih letališčih dvigalo blato in naplavine, kar je lahko zamašilo radiatorje. Za testiranje novega 1.085 konjskega (809&nbsp;kW) motorja DB 601A sta bila izdelana še dva prototipa ('''V14''' in '''V15'''), ki sta se razlikovala po oborožitvi. Medtem ko je bil V14 oborožen z dvema mitraljezoma MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in enim 20&nbsp;mm topom MG FF v vsakem krilu, je bil V15 opremljen le z dvema MG 17, nameščenima nad motorjem. Po testnih bojih so V14 ocenili kot bolj obetavnega in naročili so 10 modelov predprodukcijske serije '''E-0'''. Serije različic E-1 in E-3 so bile poslane v Španijo na oceno in so se prvič spopadle v zadnjih fazah španske državljanske vojne. Proizvodna različica '''E-1''' je ohranila dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm nad motorjem in dva v krilih. Kasneje so jih veliko predelali v standard oborožitve E-3. '''E-1/B''' je bila majhna serija E-1, ki je postala prvi operativni lovec bombnik Bf 109 ali ''Jagdbomber'' (običajno skrajšano '''Jabo'''). Opremljeni so bili z nosilcem bomb ETC 500, ki je nosil bodisi eno 250&nbsp;kg bombo ali štiri 50&nbsp;kg bombe. E-1 je bil opremljen tudi z merkom Reflexvisier "Revi". Komunikacijska oprema je bila sestavljena iz radijske naprave kratkega dosega FuG 7 ''Funkgerät 7'', učinkovite na dosegu 48–56&nbsp;km. Skupno je bilo izdelanih 1183 letal E-1, od tega 110 E-1/B. === E-2 === Izdelanih je bilo le zelo omejeno število različice '''E-2''', za katero je bil osnova prototip V20. Oborožena je bila z dvema topovoma MG FF, nameščenima na krilih, enim motornim topom MG FF ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je povzročal precejšnje težave pri uporabi, in dvema sinhroniziranima mitraljezoma MG 17 na pokrovu motorja. Avgusta 1940 so pri II./ [[Jagdgeschwader 27|JG 27]] uporabljali ta tip. === E-3, E-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_E-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109E-3]] Za izboljšanje zmogljivosti Bf 109E sta bila izdelana zadnja dva prava prototipa ('''V16''' in '''V17'''). Ta sta bila deležna nekaterih strukturnih izboljšav in močnejše oborožitve. Oba sta bila osnova za različico Bf 109 '''E-3'''. E-3 je bil oborožen z dvema topovoma MG 17 nad motorjem in z enim topom MG FF v vsakem krilu. <ref name="hannu">Hannu Valtonen – Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous{{Potrebna stran|date=September 2010}}</ref> Skupno je bilo izdelanih 1276 E-3, vključno z 83 izvoznimi različicami '''E-3a'''. E-3 je nadomestil '''E-4''' (pri čemer je bilo veliko letal nadgrajenih na standarde E-4 od začetka [[Bitka za Britanijo|bitke za Britanijo]]), ki se je razlikoval v nekaterih majhnih podrobnostih, predvsem v uporabi spremenjenega 20&nbsp;mm MG-FF/M topa v krilih in izboljšanem oklepom glave pilota. Z MG FF/M je bilo mogoče izstreliti novo in izboljšano vrsto eksplozivnega naboja, imenovanega minski naboj ({{Jezik|de|Minengeschoß}}), ki je bil izdelan iz vlečenega jekla (enako kot se izdelujejo medeninasti [[Naboj (orožje)|naboji]]) namesto iz litega, kot je bila običajna praksa. To je privedlo do lupine s tanko, a močno steno, ki je imela večjo votlino za shranjevanje veliko večjega eksplozivnega naboja, kot je bilo sicer mogoče. Nova lupina je zahtevala modifikacije mehanizma MG FF zaradi drugačnih karakteristik odboja, od tod tudi oznaka MG FF/M. Predelana je bila tudi kabinska klop v lažje izdelljivo "kvadratno" zasnovo, kar je prav tako pripomoglo k izboljšanju pilotovega vidnega polja. Ta klop, ki je bila naknadno vgrajena tudi v številna letala E-1 in E-3, je ostala večinoma nespremenjena do uvedbe težke varjene klopi na seriji G jeseni 1942. E-4 je bil osnova za vse nadaljnje razvoje Bf 109E. Nekateri modeli E-4 in kasnejši so prejeli dodaten izboljšan 1.159&nbsp;konjski (864&nbsp;kW) motor [[Daimler-Benz DB 601|DB601N]] za visoke višine; te modeli so znani kot E-4/N. Ker je bila prednostna naloga opremljanje Bf 110 s tem motorjem, je bila ena lovska skupina (''gruppe'') predelana v to različico, začenši julija 1940. E-4 je bil na voljo tudi kot lovec-bombnik z opremo, zelo podobno prejšnjemu E-1/B. Znan je bil kot '''E-4/B''' (motor DB 601Aa) in '''E-4/BN''' (motor DB 601N). Skupno je bilo izdelanih 561 vseh različic E-4, vključno s 496 izdelanimi E-4 kot takimi: 250 E-4, 211 E-4/B, 15 E-4/N in 20 E-4/BN. {{Clear}} === E-5, E-6 === E-5 in E-6 sta bili izvidniški različici s kamero, nameščeno za pilotsko kabino. '''E-5''' je bila izvidniška različica letala E-3, '''E-6''' pa izvidniška različica letala E-4/N. Izdelanih je bilo devetindvajset letal E-5 in naročenih devet letal E-6. === E-7 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_drop_tank_Keski-Suomen_ilmailumuseo.JPG|sličica|Standardni 300-litrski rezervoar Luftwaffe za gorivo]] '''E-7''' je bila naslednja večja proizvodna različica, ki je vstopila v uporabo in se udeležila bojnih akcij konec avgusta 1940. Ena od omejitev prejšnjih Bf 109E je bil njihov kratek doseg (660km) in omejena vzdržljivost, saj je bilo letalo prvotno zasnovano kot prestreznik kratkega dosega. <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> E-7 je to težavo odpravil, saj je bil prvi podtip Bf 109, ki je lahko nosil [[odvrgljiv rezervoar]], običajno standardizirani Luftwaffe rezervoar s prostornino 300 L, nameščen na nosilcu na sredinski liniji pod trupom, kar je povečalo njegov doseg na 1325&nbsp;km. Gorivo iz rezervoarja se je črpalo v notranji rezervoar po veliki cevi, ki je potekala navzgor in vzdolž notranje desne stene pilotske kabine, s prozornim kontrolnim steklom, nameščenim v glavnem razponu cevi za gorivo, tako da je pilot lahko zlahka videl pretok goriva in vedel, kdaj je rezervoar prazen. Opcija je bila tudi namestitev bombe in uporaba E-7 kot lovec-bombnik ''Jabo''. Prejšnji podtipi Emil so bili od oktobra 1940 postopoma opremljeni s potrebno opremo za nošenje rezervoarja za gorivo. Zgodnji E-7 so bili opremljeni z 1080 konjskim DB 601A ali 1.175 konjskim DB 601Aa motorjem, medtem ko so pozno proizvedeni prejeli 1.160 konjske DB 601N z izboljšanimi višinskimi zmogljivostmi – slednji je bil označen kot '''E-7/N'''. Skupno je bilo izdelanih 438 letal E-7 vseh različic. === E-8, E-9 === Predzadnji model, '''E-8''', je bila različica E-1 za dolgi doseg z nameščenim rezervoarjem za gorivo E-7. Zadnji model, '''E-9''', je bila izvidniška različica E-7/N, ki je imela rezervoar za gorivo, kamero in le dva mitraljeza MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm. === Seznam različic "Emil" === {| class="wikitable" |+Bf 109E variants and sub-variants !Model !Oborožitev !Tovor !Motor !Vloga !Opombe |- |{{Brez preloma|'''E-0'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Pred-produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Produkcijsko letalo |- |{{Brez preloma|'''E-1/B'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |1 × 250 kg bomba<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-1, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />3 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601A-1 |Lovec |Omejena produkcija z motornim topom, drugače isti kot E-3 |- |{{Brez preloma|'''E-3'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-1, le s topovi v krilih namesto mitraljezov |- |{{Brez preloma|'''E-4'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Strukturne in oklepne izboljšave, "kvadraten" pokrov kokpita, uporaba MG FF/M topov |- |{{Brez preloma|'''E-4 trop'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Tropski lovec |E-4 za uporabo v tropskih regijah |- |{{Brez preloma|'''E-4/B'''}} |{{Brez preloma|2 × 7.92&nbsp;mm [[MG 17]]<br>2 × 20&nbsp;mm [[MG FF|MG FF/M]]}} |{{Brez preloma|1 × 250 kg bomba<br>4 × 50 kg bombe}} |DB&nbsp;601Aa |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4, po navadi z DB 601Aa |- |{{Brez preloma|'''E-4/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601N |Lovec |E-4 z DB601N motorjem |- |{{Brez preloma|'''E-4/BN'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Lovec-bombnik |Lovec-bombnik različica E-4/N |- |{{Brez preloma|'''E-5'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-3 s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-6'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |– |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-4/N s kamero |- |{{Brez preloma|'''E-7'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601Aa |Lovec |Podoben E-4, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/N'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |Podoben E-4/N, le da z odvrgljivim rezervoarjem |- |{{Brez preloma|'''E-7/Z'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |– |DB&nbsp;601Aa |Lovec |E-7 z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/NZ'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec |E-7/N z dodatnim GM-1 sistemom za vbrizgavanje [[Didušikov oksid|didušikovega oksida]] |- |{{Brez preloma|'''E-7/U2'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17<br />2 × 20&nbsp;mm MG FF/M |1 × 250 kg bombe<br />4 × 50 kg bombe |DB&nbsp;601N |Jurišnik |Različica E-7/N za zemeljski napada z dodatnim oklepom |- |{{Brez preloma|'''E-8'''}} |4 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601A-1 |Lovec dolgega dosega |Različica E-1 za dolge razdalje z uporabo rezervorajev E-7 |- |{{Brez preloma|'''E-9'''}} |2 × 7.92&nbsp;mm MG 17 |300 L [[odvrgljiv rezervoar]] |DB&nbsp;601N |Lovec izvidnik |Izvidniška različica E-7/N z odvrgljivimi rezervoarji in kamero |} == Bf 109 Friedrich == === Prototipi === [[Slika:Bf109F_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-2]] Razvoj novega letala Bf '''109F''' se je začel leta 1939. Po februarju 1940 je bil za uporabo v Bf 109 razvit izboljšan motor Daimler-Benz [[Daimler-Benz DB 601|DB 601E]]. Inženirji v tovarni Messerschmitt so vzeli dve letali Bf 109 E-1 in vanju namestili ta novi pogonski agregat. Prva dva prototipa, '''V21''' (''Werknummer'' (tovarniška številka) ali W.Nr 5602) in '''V22''' (W.Nr 1800), sta ohranila [[Trapez|trapezno]] obliko krila iz E-1, vendar je bil razpon zmanjšan za 61&nbsp;cm z "prirezom" konic. Sicer pa so krila vključevala spodaj opisane modifikacije hladilnega sistema. '''V22''' je postal tudi testni okvir za predprodukcijski DB 601E. Manjša krila so negativno vplivala na upravljanje, zato je bil '''V23''', ''Stammkennzeichen'' (tovarniška koda) ''CE+BP'', W.Nr 5603, opremljen z novimi, pol- eliptičnimi konicami kril, ki so postale standardna oblika krila za vse prihodnje bojne različice Bf 109. <ref group="Notes">Te tovarniške kode so uporabljala vsa letala druge linije, kot so trenažna letala, komunikacijska letala, nekatera letala zračnih storitev in druga, ki niso bila v operativni uporabi..[http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html Stammkennzeichen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140805215423/http://www.luftwaffe-experten.org/stammkennzeichen.html|date=5 August 2014}}</ref> Četrti prototip, '''V24''' ''VK+AB'', W.Nr 5604, je letel s prirezanimi krili, vendar je imel spremenjen dovod zraka za kompresor v obliki "komolca", ki je bil sčasoma sprejet za proizvodnjo, in globljo kad hladilnika olja pod pokrovom motorja. Pri vseh teh prototipih je bil trup očiščen, pokrov motorja pa spremenjen za izboljšanje aerodinamike. === Aerodinamične izboljšave === V primerjavi s prejšnjim Bf 109 E je bil Bf 109 F aerodinamično precej izboljšan. Pokrov motorja je bil preoblikovan, da je bil bolj gladek in zaobljen. Povečan vrtalnik propelerja, prilagojen tistemu iz novega Messerschmitt Me 210, se je gladko zlival z novim pokrovom. Pod pokrovom je bil prenovljen, bolj aerodinamičen hladilnik olja in okvir. Vgrajen je bil nov izpuh, na kasnejših letalih pa je bil nad levimi stranmi nameščen kovinski ščit, ki je odbijal izpušne pline stran od dovoda zraka kompresorja. Dovod zraka kompresorja je bil od serije F-1 naprej zaobljene oblike "komolca", ki je štrlel dlje v zračni tok. Uporabljen je bil nov, trikraki VDM propeler iz lahke zlitine z zmanjšanim premerom 3 metrov. Nagib propelerja se je spreminjal električno in ga je regulirala enota za konstantno hitrost, na voljo pa je bil ročni preglas. Zahvaljujoč izboljšani aerodinamiki, varčnejšemu motorju in uvedbi različic standardnega 300 L rezervoarja iz lahkih zlitin, je Bf 109 F ponujal precej večji maksimalni doseg 1.700 km v primerjavi z največjim dosegom Bf 109 E, ki je znašal 660 km na notranje gorivo, in dosegom E-7 s 300 L rezervoarjem za gorivo, ki je znašal 1.325 km. <ref>Beim-zeugmeister : Das Leistungsvermögen der Bf 109 F-4 – Britische Testergebnisse.{{Navedi splet|url=http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|title=Beim-Zeugmeister: Seite 15 - Großbritannien Testergebnisse|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090702000808/http://www.beim-zeugmeister.de/zeugmeister/index.php?id=32|archivedate=2 July 2009}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Wagner|first=Ray|last2=Nowarra|first2=Heinz|date=1971|title=German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945|location=New York City|publisher=Doubleday & Company|page=229}}</ref> Kupola je ostala skoraj enaka kot pri E-4, čeprav je priročnik za 'F' določal, da je treba sprednjo, spodnjo trikotno ploščo na desni strani zamenjati s kovinsko ploščo z odprtino za izstrelitev signalnih raket. Številna letala F-1 in F-2 so ta del ohranila zastekljen. Na tečajni del kupole je bil, tako kot pri E-4, dodan dvodelni, v celoti kovinski oklepni ščitnik za glavo, čeprav pri nekaterih zgornji del ni bil ukrivljen. Kot dodatna oprema je bilo mogoče namestiti vetrobransko steklo, odporno proti strelom. Rezervoar za gorivo je bil samotesnilni, okoli leta 1942 pa so bili Bf 109 F naknadno opremljeni z dodatnim oklepom iz večplastne plošče iz lahkih zlitin tik za pilotom in rezervoarjem za gorivo. Trup za kupolo se je navzven komaj kaj spremenil. [[Smerno krmilo]] se je nekoliko zmanjšalo, simetrični del krila pa se je spremenil v asimetričnega, kar je ustvarilo bočno vzgonsko silo, ki je rep rahlo zanihala v levo. To je pomagalo povečati učinkovitost krmila in zmanjšalo potrebo po uporabi desnega krmila pri vzletu za preprečevanje navora motorja in propelerja. Z vodoravnih [[Horizontalni stabilizator|horizontalnih stabilizatorjev]] so odstranili vidne opore, in jih premaknili nekoliko pod in pred prvotni položaj. Namestili so pol-zložljivo repno kolo, glavne noge podvozja pa so bile nagnjene naprej za šest stopinj, da bi izboljšali vodljivost na tleh. Ko so bila prva letala F-1 hitro uvedena v uporabo, se je razkrila nepričakovana strukturna napaka krila in repnega dela; nekaj letal je strmoglavilo ali skoraj strmoglavilo, bodisi zaradi gubanja ali zloma površine krila bodisi zaradi odpovedi repne konstrukcije. V eni nesreči je poveljnik JG 2 "Richthofen", [[Wilhelm Balthasar]], izgubil življenje, ko ga je med testnim poletom napadel [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]. Med izmikanjem so se krila odlomila in Balthasar je v strmoglavljenju umrl. Težave s krili so odpravili z nekoliko debelejšimi oblogami kril in ojačanimi nosilci. Opravljeni so bili tudi testi, da bi ugotovili, zakaj so repi odpovedali, in ugotovili, da se je pri določenih nastavitvah motorja visokofrekvenčno [[Vibracija|nihanje]] v nosilcu repa prekrivalo s [[Flažolet|harmoničnimi]] vibracijami motorja; skupni učinek je bil dovolj, da je povzročil strukturno odpoved na pritrdilni točki zadnjega dela trupa na krilce. Na zunanji del trupa sta bili na vsaki strani priviti dve zunanji ojačitveni plošči, kasneje pa je bila konstrukcija ojačana. Krilo je bilo preoblikovano, najbolj očitna sprememba pa so bili novi kvazi-eliptični konci kril in rahlo zmanjšanje aerodinamične površine na 16,05&nbsp;^m². Vgrajene so bile nove prednje robne prekrilnice, ki so bile krajše, vendar so imele nekoliko povečano tetivo, in novi zaobljeni, odstranljivi konci kril, ki so spremenili pogled na krila in nekoliko povečali razpon v primerjavi s serijo E. [[Krilca|Krilca tipa Frise]] so nadomestila navadna krilca prejšnjih modelov. Uporabljen je bil profil 2R₁ z razmerjem med debelino in tetivo 14,2 odstotka pri korenu, ki se je zmanjšalo na 11,35 odstotka pri zadnjem rebru. Kot prej je bil [[Dihedral (aeronavtika)|dihedralni kot]] 6,53°. Hladilniki v krilih so bili plitvejši in nameščeni dlje zadaj na krilu. Nov hladilni sistem je samodejno reguliral termostat s priključenimi vhodnimi in izhodnimi loputami s spremenljivim položajem, ki je uravnotežil najmanjši možni upor z najučinkovitejšim hlajenjem. Razvit je bil nov radiator, plitvejši, a širši od tistega, nameščenega na E. Kanal [[Mejna plast|mejne plasti]] je omogočal stalen pretok zraka skozi profil nad kanalom radiatorja in izstop iz zadnjega roba zgornje deljene lopute. Spodnja deljena loputa je bila mehansko povezana z osrednjo glavno loputo, medtem ko sta bila zgornja deljena loputa in položaj sprednjega roba kadi regulirana s termostatskim ventilom, ki je samodejno nastavil lopute za največjo učinkovitost hlajenja. Leta 1941 so bili uvedeni "izklopni" ventili, ki so pilotu omogočili, da je v primeru poškodbe enega izklopil kateri koli radiator krila; to je omogočilo ohranitev preostale hladilne tekočine in vrnitev poškodovanega letala v bazo. Ventili so bili dostavljeni enotam na fronti kot kompleti, katerih število je bilo iz neznanih razlogov omejeno. Izklopni ventili so bili kasneje tovarniško standardno vgrajeni v serijo Bf 109 G in K. === Oborožitev === Oborožitev Bf 109 F je bila spremenjena in je bila sestavljena iz dveh [[Sinhronizator streljanja|sinhroniziranih]] mitraljezov MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm s po 500 naboji nad motorjem in motornim topom ({{Langx|de|Motorkanone}}), ki je streljal skozi pesto propelerja. Mnenja pilotov o novi oborožitvi so bila mešana: ''nabornik'' [[Adolf Galland]] je kritiziral lahko oborožitev kot neustrezno za povprečnega pilota, ''major'' [[Walter Oesau]] je raje letel z Bf 109 E, ''nabornik'' [[Werner Mölders]] pa je v enojnem sredinskem topu ''Motorkanone'' videl izboljšavo. Ko so bile zgodnje težave z repnim delom odpravljene, so se piloti na splošno strinjali, da je serija F najbolje obvladljiva od vseh serij Bf 109. Mölders je od začetka oktobra 1940 nad Anglijo letel z enim prvih operativnih Bf 109 F-1; pripisujejo mu zasluge za sestrelitev osmih [[Hawker Hurricane|Hurricanov]] in štirih [[Supermarine Spitfire|Spitfirov]], ko je med 11. in 29. oktobrom 1940 letel z letalom ''W.No 5628'', ''Stammkennzeichen'' ''SG+GW.'' <ref>[http://www.luftwaffe.cz/molders.html Mölders victory list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170920222025/http://www.luftwaffe.cz/molders.html|date=20 September 2017}} Retrieved 20 April 2008.</ref> === F-0, F-1, F-2 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-2Trop.jpg|sličica|{{Center|Bf 109 F-2 trop.}}]] Ker DB 601 E še ni bil na voljo v večjih količinah, sta predprodukcijski '''F-0''' (edina različica F s pravokotnim sesalnikom kompresorja) in prva proizvodna serija '''F-1/F-2''' prejela 1.159 konjskega (864&nbsp;kW) DB 601N, ki je poganjal propeler VDM 9-11207. Letali F-0/F-1 in F-2 sta se razlikovala le po oborožitvi; F-1 je bil opremljen z enim 20&nbsp;mm MG FF/M motornim topom s 60 naboji. F-1 je prvič sodeloval v bitki za Britanijo oktobra 1940 z JG 51. Najbolj izkušeni lovski asi, kot je bil Werner Mölders, so bili prvi, ki so oktobra 1940 v boju leteli z Bf 109 F-1. Med avgustom 1940 in februarjem 1941 sta Messerschmitt Regensburg in ''Wiener Neustädter Flugzeugwerke'' (WNF) izdelala skupno 208 letal F-1. [[Slika:Bf_109F-2_Azul.jpg|sličica|{{Center|Messerschmitt Bf 109F-2 iz ''Escuadrilla Azul'', 15. ''Jagdgeschwader'' 51, zima 1942–1943}}]] '''F-2''' je predstavil 15&nbsp;mm Mauser MG 151 top z 200 naboji. Ko je postala na voljo močnejša, 20 mm različica MG 151/20, je bilo z njo na terenu opremljenih več lovcev F-2. Med oktobrom 1940 in avgustom 1941 so podjetja AGO, Arado, Erla, Messerschmitt Regensburg in WNF (Wiener Neustädter Flugzeugwerke) izdelala približno 1230 lovcev F-2. Tropska različica ni bila izdelana, čeprav so bili lovci F-2 na terenu opremljeni s filtri za pesek. Največja hitrost lovcev F-1 in F-2 je bila 615&nbsp;km/h pri nazivni nadmorski višini. * '''F-0''' - predprodukcijsko letalo, izdelano iz letal serije E, Adolf Galland je bil eden redkih, ki je z njim letel v operativni uporabi * '''F-1''' - oborožen z 1 × 20&nbsp;mm MG FF/M ''Motorkanone'' topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 * '''F-2''' - oborožen z 1 × 15&nbsp;mm MG 151 topom in 2 × 7,92&nbsp;mm mitraljezoma MG 17 ** F-2 trop (tropska različica, samo kot predelava na terenu) ** F-2/Z (lovec z visoke višine z ojačitvijo GM-1, odpovedan v prid F-4/Z) {{Clear}} === F-3, F-4, F-5, F-6 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109F-4_02.JPG|sličica|Messerschmitt Bf 109 F-4 v Kanadskem letalskem muzeju, dodeljen Horstu Carganicu leta 1942.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_F-6.jpg|sličica|Bf 109 F-6.]] 1.332 konjski (993&nbsp;kW) DB 601 E je bil uporabljen v modelih F-3 in F-4 skupaj s propelerjem VDM 9-12010 s širšimi lopaticami za izboljšano zmogljivost na višini. DB 601 E je bil sprva omejen na 1.184&nbsp;konjskih moči, (883&nbsp;kW) pri 2.500 vrt/min, <ref name="Radinger and Otto, p. 19." /> vendar je bila polna nazivna moč 1.350&nbsp;PS pri 2500 vrt/min dovoljena za uporabo do februarja 1942. DB 601 E je kljub izboljšani zmogljivosti deloval na standardno 87 oktansko letalsko gorivo "B-4", medtem ko je prejšnji DB 601 N zahteval 100 oktansko gorivo "C-3". Domneva se, da je Messerschmitt Regensburg med oktobrom 1940 in januarjem 1941 izdelal le 15 primerkov '''F-3.''' Tako kot F-1 je bil tudi F-3 oborožen z 20&nbsp;mm MG-FF/M in dvema mitraljezoma MG 17. Od '''F-4''' naprej je bil kot motorni top uporabljen Mauser MG 151/20 z 200 naboji. Prvi F-4 so dosegli frontne enote junija 1941. Proizvodnja je trajala natanko eno leto, med majem 1941 in majem 1942, pri čemer je bilo izdelanih 1841 vseh različic F-4. Nekateri kasnejši modeli so lahko namestili dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 pod krilom v gondolah s po 135 izstrelki na top. Ti so bili označeni kot F-4/R1 in WNF jih je v prvem četrtletju 1942 izdelal 240. Ta neobvezna dodatna oborožitev je bila standardizirana kot terenski komplet za kasnejše serije G in K. Izdelana je bila tudi posebna višinska različica '''F-4/Z''' z ojačitvijo GM-1. V prvem četrtletju 1942 je bilo izdelanih 544 kosov te serije, ki so bili deležni široke uporabe. Tovarna Erla je v prvi polovici leta 1942 izdelala 576 tropskih '''F-4 trop.''' <ref name="Prien and Rodeike 1995, p. 24" /> Z začetno močjo motorja 1.200&nbsp;PS je bila največja hitrost F-4 (in F-3) 635&nbsp;km/h na nazivni nadmorski višini; z odobritvijo za polno nazivno moč 1.350&nbsp;PS se je največja hitrost povečala na 659&nbsp;km/h pri 6.200&nbsp;m. * '''F-3''' (kot F-1, vendar z motorjem DB 601E z močjo 1350 KM, izdelan v omejenem številu) * '''F-4''' (kot F-2, vendar z motorjem DB 601E, 20&nbsp;mm top MG 151/20 "Motorkanone" nadomesti 15&nbsp;mm top MG 151) ** F-4/R1 (z možnostjo namestitve dveh 20&nbsp;mm topov MG 151/20 v gondolah pod krili) ** F-4/R2 (namenska izvidniška različica, izdelanih 5) ** F-4/R3 (namenska izvidniška različica, izdelanih 36) ** F-4/Z (kot F-4, lovec za visoke nadmorske višine z ojačitvijo GM-1) ** F-4 trop (tropsko lovsko letalo) * '''F-5''' (taktična izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, brez notranjih kamer, piloti so uporabljali ročne kamere, izdelanih omejeno število)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Beaman|first=John R.|title=Messerschmitt Bf 109 in action: Part 2|publisher=Squadron/Signal Publications|year=1983|isbn=0-89747-138-5|location=Carrollton, Texas|pages=16}}</ref> * '''F-6''' (izvidniška različica, dva mitraljeza MG 17, kamera Rb 20/30, Rb 50/30 ali Rb 75/30 za pilotsko kabino, izdelano omejeno število) <ref name=":0" /> ** F-6 trop (vsaj en tropski F-6) <ref name=":0" /> * '''F-8''' (načrtovan, vendar ne zgrajen) {{blockquote|Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.<ref>Spick 2003 {{page needed|date=November 2016}}</ref>}} == Bf 109 Gustav == [[Slika:Bf_109_G-2_trop_RAF_Museum_London.jpg|sličica|Bf 109G-2 trop "Black 6", zdaj na statični razstavi v muzeju RAF Midlands]] Serija Bf 109 G je bila razvita na podlagi večinoma identičnega letala serije F, čeprav so bile razlike v podrobnostih. Spremembe so vključevale ojačano strukturo krila, notranje neprebojno vetrobransko steklo, uporabo težjega, varjenega okvirja za pilotsko kabino in dodaten oklep iz lahke zlitine za rezervoar za gorivo. Prvotno je bilo predvideno, da bi kolesni prostori imeli majhna vratca, ki bi pokrivala zunanji del koles, ko so bila uvlečena. Za vključitev teh vratc so bili zunanji kolesni prostori kvadratni. Na obeh straneh sprednjih pokrovov motorja sta bili dodani dve majhni vhodni odprtini za dodatno hlajenje svečk. Manj očitna razlika je bila opustitev obvodnih odprtin [[Mejna plast|mejne plasti]] na zgornjih loputah hladilnika, značilnost serije F. Kot večina nemških letal, izdelanih med drugo svetovno vojno, je bila tudi serija Bf 109 G zasnovana tako, da se je z večjo vsestranskostjo prilagajala različnim operativnim nalogam; večje modifikacije za izpolnjevanje specifične naloge, kot sta izvidništvo na dolge razdalje ali lovec-bombnik na dolge razdalje, so bile označene z oznako "Rüststand" in so dobile pripono "/R", manjše modifikacije na proizvodni liniji ali med remontom, kot so spremembe opreme, pa so bile narejene s kompleti vnaprej pakiranih delov, znanih kot ''Umrüst-Bausätze'', običajno po naročilu ''podjetja Umbau'' in so dobile pripono "/U". Na voljo so bili tudi terenski kompleti, znani kot ''Rüstsätze'', vendar ti niso spremenili oznake letala. Izdelovali so tudi posebne višinske prestreznike z vbrizgavanjem dušikovega oksida GM-1 in kabinami pod tlakom . [[Slika:Bf109G2.jpg|sličica|Bf 109G-2, muzej ''Wings of Dream'' v São Carlosu v Braziliji]] Zgodnje različice Bf 109G so bile zelo podobne Bf 109 F-4 in so nosile enako osnovno oborožitev, vendar se je z modifikacijami osnovnega trupa, da bi sledili različnim operativnim zahtevam, začela spreminjati v osnovi čista zasnova. Od pomladi 1943 so se pri seriji G pojavile izbokline na pokrovu motorja, ko so bili mitraljezi MG 17 kalibra 7.92&nbsp;mm zamenjani z 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131 ('''od G-5''' naprej) zaradi veliko večjega zaklepa slednjega in na krilih (zaradi večjih pnevmatik), zaradi česar je Bf 109 G-6 dobil vzdevek "Die Beule" ("Izboklina"). Bf 109G se je še naprej izboljševalo: nove pilotske kabine z jasnim pogledom, večja strelna moč v obliki 30&nbsp;mm topov MK 108, ki so bili uvedeni konec leta 1943, leta 1944 pa nov, povečan kompresor v motorju DB 605AS za velike višine, večji vertikalni stabilizator (od G-5 naprej) in ojačanje moči MW 50. [[Erich Hartmann]], najboljši lovski as na svetu, ki je dosegel 352 zmag, je letel samo z Bf 109G, o katerem je dejal: Bil je zelo okreten in enostaven za upravljanje. Zelo hitro je pospešil, že če si se malo spustil. In pri akrobatskem manevru si se lahko v 109 zavrtel in zelo enostavno izstopil iz vrtenja. Edine težave so se pojavljale med vzletom. Imel je močan motor in majhno podvozje z ozkim tekalnim kolotekom. Če si prehitro vzletel, se je obrnil za devetdeset stopinj. Pri vzletih smo izgubili veliko pilotov.  Od Bf 109 G-5 naprej je bil pogosto vgrajen povečan lesen rep (prepoznaven po višjem vertikalnem stabilizatorju in krmilu z vdolbenim jezičkom za uravnoteženje, namesto po kotni obliki). Ta rep je bil standardiziran na letalih '''G-10''' in '''K-4'''. Čeprav je povečan rep izboljšal upravljanje, zlasti na tleh, je tehtal več kot standardni kovinski rep in je zahteval namestitev protiuteži v nos, kar je povečalo skupno težo te različice. Z Bf 109G je bilo uvedenih več posebnih različic za spopadanje s posebnimi profili misij. Tukaj se lahko omeni lovce-izvidnike dolgega dosega in prestreznike na velikih višinah. Prvi so lahko nosili dva 300&nbsp;L rezervoarja za gorivo, enega pod vsakim krilom; slednji so imeli kabine pod tlakom za udobje pilota in ojačanje z dušikovim oksidom GM-1 za velike višine. Slednji sistem je ob vklopu lahko povečal moč motorja za {{Convert|223|kW|hp|-1|abbr=on}} nad nazivno močjo za povečanje zmogljivosti na visoki nadmorski višini. === Dodatni kompleti === Kompleti ''Rüstsatz'' so bili označeni s črko "R" in rimsko številko. Kompleti ''Rüstsatz'' niso spreminjali tipa letala, zato je Bf 109 G-6 z ''Rüstsatz'' II (50&nbsp;kg bombe) ostal Bf 109 G-6 in ne G-6/R2. Ta je bil namreč izvidniški lovec z MW 50, kot nakazuje večina publikacij. ''Umrüst-Bausatz'', ''Umbau'' ali ''Rüstzustand''  so bili označeni s pripono "/R" ali "/U" in arabsko številko, npr. Bf 109 G-10/'''U4''' . '''Pogosti kompleti ''Rüstsatz'' : Bf 109G''': * '''RI''' (''ETC 501/IX b'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za SC 250 ali SD 250 250&nbsp;kg bombo) * '''R II''' (''ETC 50/VIII d'' nosilec za bombe pod trupom, oprema za štiri SC 50 50&nbsp;kg bombe) * '''R III''' (''Schloß 503A-1'' nosilec za en odvrgljiv trupni 300 L rezervoar) * '''R IV''' (dve 30&nbsp;mm podkrilne gondoli ''Rheinmetall-Borsig'' MK 108) * '''R VI''' (dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni podvozji s 135 naboji) * '''R VII''' (''Peilrufanlage'') '''Pogoste številke ''Umrüst-Bausatz'' (''Umbau'')''' : * '''U1''' (Messerschmitt P6 obratni propeler za uporabo kot zračan zavora, samo prototipi) * '''U2''' (GM-1 ojačanje, med 1944 nekaj stop predelanih za uporabo MW-50) * '''U3''' (Izvidniška predelava, jeseni 1943 G-6/U3 sprejet kot G-8 produkcijska različica) * '''U4''' (30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'' motorni top) === G-0, G-1, G-2 === [[Slika:Bf_109_Gustav_Rödel.JPG|sličica|[[Gustav Rödel]]<nowiki/>ov Bf 109 G-2 v Luftwaffenmuseum v Berlinu]] Serijo Gustav je začela majhna predprodukcijska serija '''G-0''', ki jo je poganjal motor DB 601E. Prva proizvodna različica, '''G-1''', ki so jo proizvajali od februarja 1942, je bila prvo proizvodno letalo Bf 109 s kabino pod tlakom in je imela motor DB 605. Prepoznalo se jo po majhnem, rogastem dovodu zraka za kompresor kabine tik nad dovodom kompresorja, na levem zgornjem pokrovu motorja. Poleg tega je bila kotna oklepna plošča za pilotovo glavo zamenjana z navpičnim kosom, ki je zapiral zadnji del stransko odpirajoče se kabine. V zgornje vogale tega oklepa so bile nameščene majhne, trikotne oklepne steklene plošče, čeprav so obstajala letala, pri katerih je bila plošča iz masivnega jekla. V vsako ploščo vetrobranskega stekla in odpirajoče se kabine so bile nameščene kapsule s silika gelom, da bi absorbirale morebitno vlago, ki bi se morda ujela v [[Izolacijska zasteklitev|dvojni zasteklitvi]]. Zadnjih 80 izdelanih letal G-1 je bilo lahkih '''G-1/R2'''. V teh letalih GM-1 je bil uporabljen 'ojačanje' z dušikovim oksidom, pilotov hrbtni oklep pa je bil odstranjen, prav tako vsi priključki za rezervoar za gorivo z dolgim dosegom. Znano je, da je nekaj letal G-1, ki so jih je leteli pri I./JG 1, nosilo podkrilne 20&nbsp;mm gondole topa MG 151/20. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-2.jpg|sličica|Bf 109 G-2.]] '''G-2''', čigar proizvodnja se je začela maja 1942, ni imel tlačne kabine in namestitve GM-1. Kar zadeva zmogljivosti, je bil enak G-1. Kupola je imela ponovno eno plast zasteklitve in je vključevala poševni oklep glave, ki se je uporabljal na F-4, čeprav je imel G-2 navpični tip, kot je bil nameščen na G-1. Namestiti je bilo mogoče več ''paketov Rüstsätze'', čeprav njihova namestitev ni spremenila oznake letala. Namesto tega se je pripona "/R" nanašala na ''Rüstzustand'' pri G-2 ali stanje opreme letala, ki je bilo določeno v tovarni in ne na terenu. Obstajala sta dva ''Rüstzustand''-a, načrtovana za G-2: * '''G-2/R1''': lovec-bombnik dolgega dosega. Nosil je bombe do 500&nbsp;kg pod trupom in je imel spremenjen sistem za gorivo s podkrilnimi priključki za 300&nbsp;L rezervni rezervoar. Bf 109G standardno ni imel dovolj oddaljenosti od tal, da bi nosil 500&nbsp;kg bombe, zato je bilo tik za pilotsko kabino dodano odmetljivo pomožno podvozje. Prototip je bil '''FiSk 199.''' Proizvodnja ni znana. * '''G-2/R2''' : izvidniško letalo z GM-1 in kamero. Nosilec in notranje cevi za gorivo za prevoz 300&nbsp;L podtrupnega odvrgljivega rezervoarja so se pogosto uporabljali na letalih G-2, prav tako pa tudi podkrilne gondole z 20 mm topovi MG 151/20 mm. Več letal G-2 je bilo opremljenih z nosilcem za bombe ''ETC 500'', ki je lahko nosil 250&nbsp;kg bombo. Zadnje proizvodne serije G-2, ki sta jih izdelala ''Erla'' in ''Messerschmitt [[Regensburg|Regensburg,]]'' so bile izdelane kot tropska letala (pogosto imenovana '''G-2 trop'''), opremljena s peščenim filtrom na sprednji strani sesalnega dela kompresorja in dvema majhnima kovinskima nosilcema v obliki solze na levi strani trupa, pod pragom pilotske kabine. Ta sta bila uporabljena kot nosilca za posebej zasnovane senčnike (imenovane ''Sonderwerkzeug'' ali ''Posebno orodje''), ki so se uporabljali za senčenje pilotske kabine. Med februarjem in junijem 1942 je bilo izdelanih skupno 167 letal G-1, med majem 1942 in februarjem 1943 1586 letal G-2, še eno letalo G-2 pa je bilo izdelano v Győru na Madžarskem leta 1943. Največja hitrost letala G-2 je bila 537 km/h na morski gladini in 660&nbsp;km/h pri 7.000&nbsp;m nazivne nadmorske višine. Zmogljivost G-1 je bila podobna, vendar je bilo nad nazivno nadmorsko višino mogoče uporabiti sistem GM-1 za zagotavljanje dodatnih 350&nbsp;konjskih moči. Pilot R. Klein je s svojim G-1/R2 dosegel 660&nbsp;km/h pri 12.000&nbsp;m in zgornjo mejo 13.800&nbsp;m. <ref name="Griehl, Manfred p.5" /> Izdelane so bile naslednje različice G-1 in G-2: * '''G-0''' (predprodukcijsko letalo, ki ga je poganjal motor DB 601E) * '''G-1''' (lovsko letalo pod pritiskom, ki ga je poganjal motor DB 605A) ** G-1/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-1/U2 (lovec z GM-1 za visoke višine) * '''G-2''' (lahki lovec) ** G-2/R1 (lovski bombnik dolgega dosega ali ''JaboRei'', z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema za gorivo, 500&nbsp;kg bombo pod trupom in podaljšanim drugim repnim kolesom, edini prototip) ** G-2/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-2 trop (tropsko lovsko letalo) === G-3, G-4 === [[Slika:Me_109_G-4_Speyer.JPG|sličica|Bf 109 G-4 ''W.Nr.'' 19310 v Technikmuseum Speyer]] Septembra 1942 se je pojavil '''G-4''' ; ta različica je bila v vseh pogledih enaka G-2, vključno z zmogljivostjo, le da je bila opremljena z VHF radijskim sprejemnikom FuG 16, ki je zagotavljal veliko jasnejše radijske prenose in imel trikrat večji doseg kot prejšnji HF sprejemniki. Navzven je bilo to mogoče prepoznati po položaju vhoda za anteno trupa, ki je bil premaknjen bolj nazaj, med okvirja sedem in osem na hrbtenici trupa. Zaradi stalnega povečevanja teže modela 109 so od pomladi 1943 uvedli večja 660&nbsp;×&nbsp;160&nbsp;mm glavna kolesa, ki so nadomestila prej uporabljena 650&nbsp;×&nbsp;150&nbsp;mm. Noge podvozja so bile spremenjene tako, da je bila navpična os kolesa skoraj pokončna in ne vzporedna z oleo nogo. Zaradi teh sprememb so na zgornjo površino krila nad kolesnimi vdolbinicami namestili oklepe v obliki solze, da bi se prilagodili zgornjemu delu glavnih koles. Večja kolesa in oklepi so bili pogosto naknadno vgrajeni v letala G-2. <ref group="Notes">Zadnji produkcijski G-2 so bili opremljeni s povečanimi glavnimi in zadnjim kolesom, medtem, ko so prvi G-4 uporabljali manjša kolesa.</ref> Poleg tega je večje 350&nbsp;×&nbsp;135&nbsp;mm repno kolo nadomestilo originalno 290&nbsp;×&nbsp;110&nbsp;mm; večje repno kolo ni več ustrezalo vdolbini, zato je bil mehanizem za umik odklopljen in repno kolo pritrjeno navzdol. Do julija 1943 je bilo izdelanih 1242 letal G-4, v drugi polovici leta pa še štirje v tovarnah v Győru in WNF. Med januarjem in februarjem 1943 je bilo izdelanih 50 primerkov tlačne različice, prav tako pa je bil izdelan tudi '''G-3'''; podoben je bil G-1, čeprav je bil opremljen z isto VHF radijsko postajo FuG 16 kot G-4. Izdelane so bile naslednje različice G-3 in G-4: * '''G-3''' (lovec pod pritiskom, isti kot G-1 z VHF radijsko postajo FuG 16; izdelanih 50 kosov) * '''G-4''' (lovec) ** G-4/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L podkrilnima rezervoarjema) ** G-4 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-4/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-4y (poveljniško lovsko letalo) === G-5, G-6 === [[Slika:Me109g_cracow_aviation_museum.jpg|sličica|Bf 109 G-6 na ogled v Poljskem letalskem muzeju v [[Krakov|Krakovu]]]] Februarja 1943 je bil predstavljen '''G-6''' s 13&nbsp;mm mitraljezi MG 131, ki so nadomeščali manjše mitraljeze MG 17 kalibra 7,92&nbsp;mm – navzven je to povzročilo dva ''Beulejeva'' mehurja na zaklepišču topa, kar je zmanjšalo hitrost za 9&nbsp;km/h. Do leta 1944 je bilo izdelanih več kot 12.000 primerkov, čeprav nasprotujoči si tovarniški in RLM zapisi ne omogočajo natančnega štetja. '''G-5''' s kabino pod tlakom je bil identičen G-6. Med majem 1943 in avgustom 1944 je bilo izdelanih skupno 475 primerkov. '''G-5/AS''' je bil opremljen z motorjem DB 605AS za misije na velikih višinah. Različici G-5 in G-6 z motorjem GM-1 sta prejeli dodatno oznako "/U2" in sta bili jasno prepoznavni, saj sta uporabljali spremenjen, aerodinamično čistejši pokrov motorja brez običajnih mehurjev. Različica '''G-6/U4''' je bila oborožena s 30&nbsp;mm topom MK 108, nameščenim kot motorni top, ki je streljal skozi pesto propelerja namesto 20&nbsp;mm topa MG 151/20. G-6 so leta 1943 zelo pogosto videli opremljenega z montažnimi kompleti, ki so se uporabljali za prenašanje bomb ali odvrgljivega rezervoarja, za uporabo kot nočni lovec ali za povečanje strelne moči z dodajanjem raket ali dodatnega topa v gondoli, nameščeni pod krilom. [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-6.jpg|sličica|Bf 109 G-6]] Izdelane so bile naslednje različice G-5 in G-6: * '''G-5''' (lovecpod pritiskom) ** G-5/U2 (lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/U2/R2 (izvidniški lovec za velike višine z ojačitvijo GM-1) ** G-5/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-5y (poveljniški lovec) * '''G-6''' (lahki lovec) ** G-6/R2 (izvidniško lovsko letalo z MW 50) ** G-6/R3 (lovsko letalo dolgega dosega z dvema 300&nbsp;L odvrgljivima rezervoarjema) ** G-6 trop (tropsko lovsko letalo) ** G-6/U2 (opremljen z GM-1) ** G-6/U3 (izvidniško lovsko letalo) ** G-6/U4 (kot G-6, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone v motorju'') ** G-6y (poveljniško lovsko letalo) ** G-6/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605AS) ** G-6/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-6N (nočni lovec, običajno z Rüstsatz VI (dva topova MG 151/20 pod krili) in včasih s FuG 350Z Naxos) ** G-6/U4 N (kot G-6N, vendar s 30&nbsp;mm topom MK 108 ''Motorkanone'') Ena od nadgradenj ofenzivnega orožja leta 1943 za Bf 109G – uporabljena tudi za Fw 190A – je bila taka, v kateri je bil nameščen sistem raketnega orožja težkega kalibra ''Werfer-Granate 21'' z eno izstrelitveno cevjo pod vsako ploščo krila. Rakete, opremljene z masivno 40,8&nbsp;kg bojno glavo, so bile usmerjene s standardnimi reflektorskimi merki Revi in so bile med letom stabilizirane z vrtenjem. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> V nujnih primerih je bilo mogoče cevi odvreči z majhnim eksplozivnim nabojem. <ref name="Vogt 1998, p. 15">Vogt 1998, p. 15.</ref> Namenjena kot orožje za "oddaljeno delovanje", izstreljena z razdalje 1200 metrov in zunaj učinkovitega dosega obrambnih topov formacij, je bila uporabljena proti zavezniškim bombnim formacijam, raketa Wfr. Gr. 21 pa je bila neuradno znana kot BR 21 (Bordrakete 21&nbsp;cm) za Bf 109G-5, G-6 in G-14. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> Orožni sistem je na G-10 prejel oznako ''Rüstsatz'' VII. <ref name="Vogt 1998, p. 15" /> === G-10 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-10.jpg|sličica|Bf 109 G-10 - bodite pozorni na naprej pomaknjen radijski antenski drog pod sprednjim robom levega krila.]] [[Slika:Messerschmitt_Bf_109G-10_USAF.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109G-10 v Narodnem muzeju ameriških letalskih sil v Daytonu v Ohiu]] V {{Jezik|de|Luftwaffe}} so ga imenovali "pankrtno letalo tovarne Erla". V knjigi različic letal iz decembra 1944 je bil '''G-10''' letalo Bf 109 G, kombinirano z novim motorjem DB 605 D-2, ustvarjeno za vzdrževanje ravni proizvodnje z minimalnimi motnjami v montažnih linijah, dokler proizvodnja letal serije K ne bi dosegla zadostne ravni. Kljub nakazovanju oznake se je pojavilo v uporabi po G-14 novembra 1944 in v veliki meri nadomestilo prejšnja letala serije G na proizvodnih linijah tovarn Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg. V nasprotju s splošnim prepričanjem G-10 niso bili obnovljena starejša letala, temveč nova proizvodnja. Zgodnja proizvodnja letal G-10 je morda imela dve podatkovni ploščici (eno z žigom G-14), saj so bili te okvirji prvotno namenjeni za montažo letal G-14, vendar so bili preusmerjeni za montažo letal G-10. Najbolj prepoznavna zunanja sprememba je bila uporaba tridelne kabine ''Erla-Haube'' z jasno vidljivostjo, ki je zapolnjevala celotno dolžino kabine za štiridelno vetrobransko enoto, s čimer je bil odpravljen starejši, zadnji fiksni del kabine. Notranje spremembe so vključevale podedovanje novega 2.000 watnega generatorja in motorja DB 605 D-2 letala 109 K. Poleg standardiziranih aerodinamičnih okrovov motorja so bili letala G-10 z motorjem DB605 D-2 serijsko opremljena s sistemom za povečanje pretoka zraka MW-50 (DB 605DM, kasneje 605DB) in so imela večji hladilnik olja Fo 987, nameščen v globljem oklepu. Zaradi povečanega ohišja motorja in povratnih cevi za olje, ki so potekale pred njim, so imela ta letala G-10 tudi majhne mehurčkaste oklepe, vgrajene v spodnje okrove motorja, pred in pod izpušnimi cevi, razen pri letalih, ki jih je izdelala Erla, ki so imela spremenjene okrove brez majhnih izboklin pred izpušnimi cevi. To je postala značilnost letal G-10, ki jih je izdelala Erla. Radijsko antensko ogrodje je bilo odstranjeno tudi z vrha zadnjega dela trupa in zamenjano s standardno pozno-vojno trebušno anteno Luftwaffe pod krilom. Izdelane so bile naslednje različice G-10: * '''G-10''' (lahki lovec z motorjem DB605DM ali DB/DC) ** G-10/R2 (izvidniško lovsko letalo) ** G-10/R6 (lovsko letalo za slabo vreme z avtopilotom PKS 12) ** G-10/U4 (kot G-10, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone'') To različico je proizvajala le tovarna Wiener Neustadt Werke in je bila uporabljena le na vzhodni fronti leta 1945. Od oktobra 1944 do konca vojne je bilo izdelanih približno 2600 G-10. === G-8 === '''G-8''' je bila namenska izvidniška različica, ki je temeljila na G-6. G-8 je imel pogosto nameščen samo motorni top ali mitraljeze v pokrovu motorja, obstajalo pa je tudi več podvojitev za kratko- ali dolgo-razsežne izvidniške misije s širokim naborm kamer in radijskih naprav, ki so bile na voljo za uporabo. === G-12 === Bf '''109 G-12''' je bila dvosedežna vadbena različica Bf 109. Šlo je za predelavo "vojno utrujenih" ali obnovljenih letal G-4 in G-6. Prostor, potreben za drugo pilotsko kabino, so pridobili z zmanjšanjem notranje prostornine rezervoarja za gorivo na samo 240&nbsp;L, kar pomeni, da je bil 300 L tank uporabljen kot standardna oprema. Ta različica je bila redko oborožena z več kot enim ali dvema mitraljezoma v pokrovu motorja. Zadnja kabina je bila spuščena navzven, da je imel inštruktor, ki je sedel za pilotom učencem v oklepnem sedežu boljši pogled. Zadnja kabina je bila opremljena tudi z osnovno instrumentno ploščo in vsemi krmilnimi elementi leta. === G-14 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_G-14.jpg|sličica|Bf 109 G-14.]] '''G-14''' je prispel julija 1944 na fronto nad Francijo. Predstavljal je poskus ustvarjanja standardnega tipa, ki je vključeval številne spremembe, ki so bile uvedene med proizvodnjo G-6 in so privedle do množice različic, kar je pestilo decentralizirano množično proizvodnjo. <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> Poskus standardizacije se je izkazal za neuspešnega, <ref name="Prien and Rodeike p. 144" /> vendar je tip na splošno ponujal izboljšane bojne zmogljivosti, saj je [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanje vode]] z MW 50 povečalo moč (kar je povečalo izhodno moč na 1.775&nbsp;konjskih moči, (1.324&nbsp;kW), prav tako je bil Erla Haube z dobro vidljivostjo zdaj standardna vgradnja. Najvišja hitrost je bila 573&nbsp;km/h na morski gladini in 665&nbsp;km/h pri 5&nbsp;km nadmorske višine. Z motorjem za velike višine DB 605ASM je bil izdelan tudi lovec za visoke višine z oznako '''G-14/AS''' . Motor ASM je bil opremljen z večjim kompresorjem in je imel višjo nazivno višino, zato je bila najvišja hitrost G-14/AS 590&nbsp;km/h na morski gladini in 680&nbsp;km/h pri 7,5&nbsp;km nadmorske višine. Vedno večja je bila težnja po uporabi vezanega lesa na nekaterih manj pomembnih delih, npr. na višjem krilu/krmilu, pilotskem sedežu ali instrumentni plošči. Previdna ocena, ki temelji na razpoložljivih evidencah, kaže, da je bilo izdelanih približno 5500 letal G-14 in G-14/AS. Izdelane so bile naslednje različice G-14: * '''G-14''' (lovsko letalo; standardizirani G-6 pozne proizvodnje; motor DB 605AM, MW 50 boost) ** G-14/AS (lovec za velike višine z motorjem DB 605ASM, pospešek MW 50) ** G-14/ASy (poveljniški lovec za velike višine) ** G-14y (poveljniški lovec) ** G-14/U4 (kot G-14, vendar s 30&nbsp;mm MK 108 ''Motorkanone)'' === Pozne proizvodne izboljšave === V letu 1943 so postopoma uvedli številne izboljšave. Da bi povečali vidno polje pilota, so razvili vzglavnik iz oklepnega stekla, tako imenovani ''Galland Panzer'', ki je spomladi 1943 začel nadomeščati zajetno oklepno ploščo. Proti koncu leta se je pojavila tridelna kabina ''Erla Haube'' z jasnim pogledom, poimenovana po podizvajalcu Erla Maschinenwerk, ki je sodeloval pri izdelavi novih in nadgradnji starejših primerkov Bf 109. V povojnih knjigah in periodičnih publikacijah o zahodnem letalstvu so jo pogosto napačno poimenovali "Galland Hood", sčasoma pa je na Bf 109G nadomestila starejšo dvodelno kabino z močnim okvirjem, ki je obsegala desno stransko tečajno glavno kabino s šestimi paneli in tridelno fiksno zadnjo enoto, pritrjeno na trup. Struktura kabine je bila popolnoma preoblikovana, da bi vključevala večjo površino prozornega pleksiglasa; Varjeni okvir za tridelno zasnovo ''Erla Haube'' je bil zmanjšan na minimum in ni bilo več fiksnega zadnjega dela, saj je bila celotna konstrukcija za vetrobranskim steklom na tečajih obrnjena na desno, ko se je odprla. [[Slika:Bf109_G10_Eskorte.jpg|sličica|Bf 109G-10 iz leta 1945, ki je bil del [[Jagdgeschwader 3 »Udet«|JG 3]], ki prikazuje spremenjene linije na zgornjem delu pokrova motorja, ki so nadomestile ''Beulejeve'' mehurčke na zaklepih topa MG 131.]] Pri letalih Bf 109 '''G-10''', '''G-5/AS''', '''G-6/AS''' in '''G-14/AS''' z motorjem AS ter pri '''K-4''' so bili okrovi motorjev izpopolnjeni. Prej ločeni, dodani ''Beulejevi'' mehurji, ki so prej pokrivali žlebove za izrabljene tulce sinhroniziranih topov MG 131, nameščenih na trupu, so bili popolnoma integrirani v zgornje plošče okrova, kar je znatno izboljšalo njihovo aerodinamiko in omogočilo njihovo podaljšanje in povečanje, da so pokrili tako orožje kot nosilce motorja. Začetne prototipne različice so bile simetrične, toda ko so bili nameščeni večji kompresorji, so motorji potrebovali spremenjene zgornje nosilce motorja, da so lahko prosto držali ohišje kompresorja, zato je bila končna oblika novega okrova asimetrična, povečana na levi strani, kjer je bil na motorju DB nameščen kompresor. Na sprednjem delu trupa so bile nameščene tudi posebne aerodinamične plošče. Tako imenovane ''aglomeracije'' je bilo mogoče videti v več različnih vzorcih. Zaradi aerodinamično učinkovitejše oblike v stranskem pogledu na letalih Bf 109 G in K z motorjema DB 605AS in D so bile aglomeracije komaj opazne v primerjavi z opaznimi oblogami, ki so jih nadomestile. Tovarne Erla, WNF in Messerschmitt Regensburg so proizvajale vsaka svojo različico pokrova motorja. Razlike so bile majhne, vendar skupaj z različnimi kamuflažnimi vzorci, ki so jih uporabljali v vsaki tovarni, omogočajo prepoznavanje podtipov na starih črno-belih fotografijah. Nekatere različice G-6 in kasnejših G-jev so imele višji rep iz lesa in preoblikovano krmilo z vstavljenim krmilom, ki je štrlelo naprej v krilce, kar je izboljšalo stabilnost pri visokih hitrostih. Uvedba WGr. 21&nbsp;cm rakete pod krili in 30&nbsp;mm topa MK 108 je povečalo strelno moč. Nekatere proizvodne serije Bf 109G so bile opremljene z [[Krilca|krilci]] Flettner za zmanjšanje krmilne sile pri visokih hitrostih. Z FuG 16ZY je bila uvedena radionavigacijska metoda, Y-Verfahren (Y-vodenje). Kasnejše različice Bf 109G so bile v bistvu predelane različice osnovnega letala G-6. V začetku leta 1944 so v Bf 109 G-6 uvedli nove motorje z večjimi kompresorji za izboljšano zmogljivost na velikih višinah (DB 605AS) ali z [[Vbrizgavanje vode v motor|vbrizgavanjem vode]] MW-50 za izboljšano zmogljivost na nizkih/srednjih višinah (DB 605AM) ali kombinacijo teh dveh lastnosti (DB 605ASM). Največja hitrost G-5/G-6 je bila 530 km/h na morski gladini in 640&nbsp;km/h pri 6.600&nbsp;m nazivne nadmorske višine. == Bf 109 Heinrich == [[Slika:Bf109H_3Seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109H-1]] Bf '''109 H''' je bil mišljen kot lovec za visoke višine, razvit iz serije F. Razpon kril so z dodatkom novih notranjih plošč s konstantno tetivo povečali na 11,92 m, razširjeni stabilizator pa je ponovno dobil podporno opornico, ki je vodila iz trupa, tako kot modeli od B do E. Največja hitrost je bila 750 km/h na višini 10.100 m. Izdelano je bilo manjše število letal Bf 109 H-1, ki so opravila več poletov nad Veliko Britanijo in Francijo. Načrtovani so bili tudi razvoji Bf 109H-2 in H-5, vendar je bila celotna serija H zaradi težav s tresenjem kril opuščena.. * '''H-0''' (predprodukcijsko letalo, predelano iz F-4/Z z motorjem DB 601E z ojačanjem GM-1) * '''H-1''' (Proizvodna različica, ki je temeljila na letalih G-5 in jo je poganjal motor DB 605A z ojačanjem GM-1) Obstaja zapis o enem samem Bf 109H-1, ''Werknummer'' 110073, ki so ga maja 1944 v ''Fernaufklärungsgruppe 123'' preuredili v fotoizvidniško letalo za dolge razdalje, je vzletel takoj po [[Operacija Overlord|invaziji na Normandijo,]] z eno od misij, namenjenih pregledu celotne francoske obale od Cherbourga do [[Ouistreham|Ouistrehama]] z višine približno 15&nbsp;km, kar se je izkazalo za tik nad dosegljivo zgornjo mejo izbranega letala. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ghostbombers.com/recon/109/bf109h_1.html|title=The Bf 109 H with 5.(F)/123: May–July 1944|last=Nick Beale|year=2008|accessdate=8 December 2010}}</ref>{{Clear}} == Bf 109 Kurfürst == Bf '''109K''' je bil zadnji iz serije, ki je bila v operativni uporabi, in zadnji v evolucijski liniji Bf 109. Serija K je bila odgovor na osupljivo paleto serij, modelov, modifikacijskih kompletov in tovarniških predelav za Bf 109, zaradi katerih je bila proizvodnja in vzdrževanje zapletena in draga – nekaj, česar si Nemčija proti koncu vojne ni mogla privoščiti. RLM je Messerschmittu naročil, naj racionalizira proizvodnjo Bf 109, združi dele in tipe, da bi ustvaril standardni model z bolj zamenljivimi deli in opremo; odpraviti je bilo treba tudi pomanjkljivosti v zasnovi letala. Delo na novi različici se je začelo spomladi 1943, prototip pa je bil pripravljen do jeseni. === K-0, K-1, K-2, K-3 === Predprodukcijsko letalo, '''K-0''', je poganjal motor DB 605DM. Predlagane različice vključujejo '''K-1''', ki naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944. Določeno je bilo, da bo opremljen s kabino pod tlakom, podobno kot G-5. '''K-2''' je bila predlagana različica brez kabine pod tlakom. Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije lovcev '''K-3''', vključno z izvidniško različico '''K-3/R2''' s kabino pod tlakom. === K-4 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-4_3-seiten_neu.jpg|sličica|Messerschmitt Bf 109 K-4]] Serijska proizvodnja serije K se je začela avgusta 1944 z modelom '''K-4''' zaradi sprememb v zasnovi in zamud pri novem motorju DB 605D. K-4 je bila edina različica, ki je bila serijsko proizvedena. Navzven je bilo mogoče serijo K prepoznati po spremembah lokacije lopute za radijsko opremo, ki je bila premaknjena naprej in na višji položaj med okvirjema štiri in pet, ter mesta za polnjenje rezervoarja za gorivo v trupu, ki je bilo premaknjeno naprej na mesto med okvirjema dve in tri. <ref group="Notes">Oblika lopute je bila spremenjena tako, da je bil spodnji rob rahlo nagnjen naprej.</ref> Zanka D/F je bila premaknjena nazaj, da se je namestila med okvirjema tri in štiri na hrbtenici trupa, majhna okrogla plošča nad stopnico na levi strani trupa pa je bila odstranjena. Smerno krmilo je bilo standardno opremljeno s Flettnerjevim jezičkom in dvema fiksnima jezičkoma, čeprav nekateri redki primerki niso bili opremljeni s fiksnima jezičkoma. Vsi K-4 so bili opremljeni z dolgim zložljivim repnim kolesom (350 x 135 mm) z dvema majhnima školjkastima vratcema, ki sta pokrivali vdolbino, ko je bilo repno kolo uvlečeno. Krila so imela velike pravokotne obloge za veliki 660 mm x 190 mm glavni kolesi. Majhna vrata kolesnih prostorov, prvotno načrtovana za serijo G, so bila nameščena na zunanjih koncih kolesnih prostorov in so pokrivala zunanja kolesa, ko so bila uvlečena. Ta vrata so pogosto odstranile enote na prvi bojni črti. Radijska oprema je bila sestavljena iz FuG 16ZY s prestavljeno glavno radijsko anteno, ki je bila potisnjena naprej pod levim krilom iz G-10 in je bila standardno nameščena na letalih serije K. Vgrajena sta bila tudi sistem FuG 25a <nowiki><i id="mwBsM">Erstling</i></nowiki> IFF in oprema FuG 125 <nowiki><i id="mwBsU">Hermine</i></nowiki> D/F. V notranjosti so bile kisikove jeklenke prestavljene iz zadnjega dela trupa na desno krilo. Flettnerjevi jezički za krilca so bili prav tako nameščeni na serijsko proizvedenih letalih, da bi zmanjšali sile krmiljenja, vendar so bili izjemno redki, saj je večina K-4 uporabljala isti sistem krilc kot serija G. Oborožitev K-4 je bila sestavljena iz 30 mm motornega topa MK 108 s 65 naboji in dveh 13 mm MG 131 v nosu s po 300 izstrelki, čeprav so bili nekateri K-4 opremljeni z MG 151/20 kot ''Motorkanone''. Dodatni kompleti opreme (''Rüstsätze''), kot je 300&nbsp;L odvrgljiv rezervoar (R III), bombe do 500 kg (RI), gondoli z 20 mm topom Mauser MG 151/20 (R IV) ali 21 cm rakete ''Wfr.'' ''Gr.'' 21 (kot na modelih Gustav) so lahko nosili po minimalni pripravi; slednji dve so enote Bf 109 v tej fazi vojne redko uporabljale, čeprav so bile III./JG 26 skoraj v celoti opremljene s K-4, ki so bili opremljeni z R IV:  {{blockquote|... očitno so bili vsi K-4, dobavljeni III./JG 26, opremljeni tudi z 20-milimetrskimi topovi v osovraženih podkrilnih gondolah.Georg Genth je redno letel v G-10, občasno pa je letel s K-4. Kot lovsko letalo je imel raje G-10, saj je zajetna oborožitev K-4 močno zmanjšala njegovo manevrsko sposobnost.|Caldwell<ref>Caldwell 1991, p. 292.</ref>}} Težave so bile s 30 mm MK 108 ''Motorkanone'', ki se je med manevriranjem letala v boju pogosto zatikal, zaradi česar se je pilot moral boriti z dvema težkima mitraljezoma MG 131. Vgrajen je bil standardni reflektorski merek Revi 16C, ki naj bi ga nadomestil merek EZ 42 Gyro, vendar se to ni nikoli zgodilo. Serijske K-4 je poganjal motor Daimler-Benz DB 605 DB/DC (zelo zgodnji K-4 so uporabljali prejšnji DM). Motor DB/DC je imel nastavitveni vijak, ki je omogočal uporabo bodisi opreme za vbrizgavanje metanola in vode B4 + MW 50 bodisi goriva C3 (DB 605 DB) ali goriva C3 z MW 50 (DB 605 DC). Motor DB je imel pri uporabi goriva B4 z MW 50 nazivno moč 1600&nbsp;KM pri 6000 m (1160 KM največja neprekinjena moč pri 6600 m) in vzletno moč 1850&nbsp;KM pri 0 m pri največjem polnilnem tlaku 1,8 ata. DB je lahko deloval tudi na gorivo C3 z višjim oktanskim številom, vendar je bila uporaba MW 50 prepovedana. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 81" /> DC je deloval na gorivo C3 in je imel potencial za proizvodnjo 2.000&nbsp;PS pri uporabi goriva C3 z MW 50 in povečanjem 1,98 ata, sicer pa so bile nazivne moči podobne kot pri DB. <ref name="Merm46" /> <ref group="Notes">Zaradi pomanjkanja goriva C3 in drugih težav je bilo dvomljivo, da bi bil pospešek 1,98 ATA kdajkoli operativno uporabljen, razen da ga je preizkusila II./JG 11.</ref> Uporabljen je bil propeler VDM 9-12159A s tremi kraki in 3 m premerom, tako kot pri modelih G-6/AS, G-14/AS in G-10. Dobave so se začele sredi oktobra 1944 in do konca novembra je podjetje Messerschmitt AG iz Regensburga dobavilo 534 primerkov, do konca leta pa 856. Regensburg je do konca marca 1945 dobavil skupno 1593 letal, po tem času pa podatki o proizvodnji manjkajo. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2014)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Zaradi tako visoke stopnje proizvodnje je bilo do konca januarja 1945 v prvih bojnih enotah ''Luftwaffe'' na voljo 314 K-4 – približno vsak četrti 109. Končni namen je bil opremiti vse enote Bf 109 z 109K, kar je pomenilo zadnjo fazo razvoja 109 pred dobo reaktivnih letal. Z uporabo MW 50 in maksimalnim pospeškom je bil Bf 109 K-4 najhitrejši 109 v drugi svetovni vojni, saj je dosegel največjo hitrost 710&nbsp;km/h pri 7.500 m nadmorske višine. Brez MW 50 in z uporabo 1,80 ata je K-4 dosegel 670&nbsp;km/h pri 9.000. Začetna višinska razlika je bila 850m /min, brez MW 50 in 1080m/min, z uporabo MW 50. <ref name="Poruba and Janda 1997, p. 36." /> <ref group="Notes">Ob koncu vojne so razvijali izboljšane propelerje, ki bi povečali hitrost na 727 km/h; z eksperimentalno zasnovo propelerja z zasukom nazaj so pričakovali hitrost 741 km/h.</ref> Bf 109 je ostal primerljiv z nasprotnikovimi lovci vse do konca vojne, vendar je slabšanje kakovosti tisočev pilotov začetnikov ''Luftwaffe'', ki so bili v tej fazi vojne prisiljeni v uporabo, pomenilo, da so bile prednosti 109 malo vredne proti številnim dobro izurjenim zavezniškim pilotom. === K-6, K-8, K-10, K-12 === [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_K-6.jpg|sličica|Bf 109 K-6.]] Na podlagi letala 109K je bilo zasnovanih še več drugih različic – K-6, K-8, K-10 in K-14. V predlaganem '''K-6''' bi bila oborožitev sestavljena iz dveh 13&nbsp;mm MG 131 nad motorjem, skupaj s 30&nbsp;mm motornim topom MK 108 in notranje nameščen MK 108 v vsakem krilu s 45 po izstrelki na top. Druga možnost je bila, da se MK 108 v krilu nadomestijo z 20&nbsp;mm MG 151/20s, s po 100 izstrelki. Teža oklepa se je povečala na 90 kg. Vzletna teža je bila 3600 kg . Nekaj prototipov K-6 je bilo izdelanih in preizkušenih v centru za testiranje orožja <nowiki><i id="mwB1U">Erprobungstelle</i></nowiki> Tarnewitz na baltski obali. Projektne risbe '''K-8''' prikazujejo letalo serije K, ki ga poganja dvostopenjski motor DB 605L za velike višine, visokohitrostni 30&nbsp;mm MK 103 ''Motorkanone'' in dva 30&nbsp;mm topova MK 108 v krilih; mitraljeza pod pokrovom motorja MG 131 sta bila opuščena. Predlagana različica '''K-10''' je bila podobna K-6, vendar je imela 30&nbsp;mm MK 103M motorni top namesto 30&nbsp;mm MK 108. Predlagana različica '''K-12''' je zrcalila G-12 in bi bila dvosedežno vadbeno letalo. === K-14 === '''K-14''' naj bi poganjal dvostopenjski kompresorski motor DB 605L s štirikrakim propelerjem. Predvidena je bila hitrost 760 km/h in operativna višina 12.000m. Oklep in oborožitev sta bila sicer podobna kot pri K-6. Nekateri viri kažejo na omejeno uporabo K-14, ki je bil namenjen kot težki lovec za visoke višine. Navedeni sta dve letali, dobavljeni II./JG52 pod poveljstvom majorja Wilhelma Batza pozno spomladi 1945, oborožena le z enim 30 mm topom, vendar obstoja te vrste ni mogoče z gotovostjo potrditi. === Seznam različic Kurfürsta === '''Običajni kompleti ''Rüstsatz'', Bf 109K''' * Nosilec za bombe '''''RI''''' ETC 501/IX b ali ''Schloß'' 503 na trebuhu, oprema za vžig in namestitev 250&nbsp;kg ali 500&nbsp;kg bombe * Nosilec '''''R III''''' ''Schloß 503A-1'' za en trupni rezervoar (300&nbsp;L). * Topniška kamera '''''R IV''''' BSK 16 v levem krilu med nosnima rebroma 3 in 4. * '''''R VI''''' dve 20&nbsp;mm ''Mauser'' MG 151/20 podkrilni topniški podvozji s po 135 naboji. '''Znane različice''' * Predprodukcijsko letalo '''''K-0''''', ki ga je poganjal motor DB 605DM * '''''K-1''''' naj bi nadomestil G-5, ki je bil v proizvodnji v Erli od julija 1944, in določeno je bilo, da naj bi bil K-1, tako kot G-5, opremljen s kabino pod tlakom. * Predlagana različica '''''K-2''''' brez kabine pod tlakom * Načrtovana je bila tudi serijska proizvodnja serije '''K''-''3''', ki naj bi bila zgrajena kot lovec, v različici K-3/R2 pa kot izvidniško letalo s kabino pod tlakom. * '''''K-4''''' je edina serijska različica brez kabine pod tlakom, poganja jo motor DB 605DM ali DB/DC * '''''K-6''''' je bila predlagana različica težkega lovca, kot K-4 z ojačanimi krili, ki bi nosila dva dodatna 30&nbsp;mm topova MK 108 in dodatni oklep * Predlagana izvidniška različica '''''K-8''''', oprema podobna kot pri G-8 * Predlagana različica '''''K-10''''', podobna K-6, s topom MK 103M namesto MK 108 * Predlagana različica '''''K-12''''', dvosedežno vadbeno letalo, podobno kot G-12 * Predlagana različica '''''K-14''''', podobna K-6, z motorjem DB 605L == Bf 109 Träger == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_T-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109T-1]] Pred vojno se je ''[[Kriegsmarine]]'' navdušila nad idejo [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Ideje so si izposodili od Britancev in Japoncev ter začeli graditi ''Graf Zeppelin'' kot del obnove mornarice. Letalska skupina za letalonosilko je bila določena z lovci Messerschmitt Bf 109T in strmoglavci [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju 87C]]. Pripona 'T' v nemški rabi označuje ''Trägerflugzeug'' (letalonosilka). Kljub omembam različice Bf '''109 T-0''', ta različica ni nikoli obstajala. Sedem prejšnjih različic (Bf 109 B, Bf 109 C, Bf 109 E) je bilo predelanih v testno letalonosilsko letalo. To je vključevalo dodajanje repnega kavlja, katapultnih elementov in povečanje razpona kril na 11,08 m. Razpon krilc je bil povečan, prav tako kot prekrilca, in hod zakrilc je bil povečan. Krila niso bila predelana tako, da bi se zlagala, saj je bila ladja ''Graf Zeppelin'' zasnovana glede na predvideno letalo, tako da so dvigala lahko sprejela Bf 109T z njegovim 11&nbsp;m razponom kril. Krila bi se lahko za transport ločila od trupa, kot pri vsaki različici Bf 109. Po letalskih preizkusih, zlasti preizkusih s katapulti, naj bi v Fieselerju v Kasselu izdelali 70 '''T-1''' z motorjem DB601N, vendar je bil po izdelavi sedmih T-1 projekt letalonosilke odpovedan. Preostalih 63 od 70 T-1 je bilo izdelanih kot '''T-2''' brez opreme za nosilko, nekateri T-1 pa so bili morda "nadgrajeni" na standard T-2. Ugotovljeno je bilo, da je bila zmogljivost T-2 zelo primerljiva z E-4/N, in zaradi sposobnosti vzleta in pristajanja na krajših razdaljah so bili ti lovci dodeljeni [[Jagdgeschwader 77 »Herz As«|I/JG.77]], ki je bila nameščena na Norveškem na pristajalnih stezah, ki so bile kratke in izpostavljene pogostim močnim bočnim vetrovom. Konec leta 1941 je enota dobila ukaz, naj vrne svoja letala v Nemčijo, in je kot zamenjavo prejela E-3. Oborožitev Bf 109T je bila sestavljena iz dveh 7.92&nbsp;mm mitraljezov MG 17 nad motorjem in enega 20&nbsp;mm topa MG FF/M v vsakem krilu. Zanimanje za ''Graf Zeppelin'' se je obudilo, ko je postala vrednost letalonosilk očitna, in leta 1942 je bila ladja spet v ladjedelnici za dokončanje. Do takrat je bil Bf 109T brezupno zastarel in potrebovali bi novo lovsko letalo. Messerschmitt se je odzval s posodobljeno serijo Me 155A, vendar so bila dela na ladji ponovno odpovedana in Me 155 je bil kasneje preurejen v prestreznik na velikih višinah. Oblikovalsko delo je bilo preneseno na [[Blohm + Voss|Blohm & Voss]], letalo pa je bilo takrat znano kot BV 155. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Leta 1943 so bili letali Bf 109T dodeljeni več vadbenim enotam, nato pa je bila aprila 1943 ustanovljena Jagdstaffel Helgoland , ki je delovala iz Düneja do konca leta 1943, ko se je enota premestila v Listo na jugu Norveške. Enota se je 30. novembra 1943 preimenovala v 11./JG 11 , Bf 109T pa so ostali v uporabi do poletja 1944, nato pa so nekatere uporabljali v vadbenih enotah v Nemčiji. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> == Bf 109 Turbolader == [[Slika:Bf109TL_3Seiten.jpg|sličica|Bf 109TL]] Bf '''109TL''' ({{Jezik|de|Turbolader}}, "[[turbopolnilnik]]") je bil prvič predlagan 22. januarja 1943 na konferenci RLM; takrat so bili dokončani le trije [[Prototip|prototipi]] Me 262. Bf 109TL bi bil rezervno letalo, če Me 262 ne bi prišel v proizvodnjo, ali kot drugo lovsko letalo, ki bi delovalo skupaj z Me 262. Da bi skrajšali čas razvoja, so uporabili različne komponente iz prejšnjih letal. Trup naj bi izviral iz lovca za visoke lete [[Messerschmitt Bf 109|Bf 109H]]/BV 155B (z novim nosnim in repnim delom), krilo iz projekta Me 409, triciklično podvozje pa iz Me 309. Pogonski agregat naj bi bil turboreaktivni motor [[Junkers Jumo 004|Junkers Jumo 004B-1]] (900&nbsp;kgf potiska) ali [[BMW 003]]A (800&nbsp;kgf potiska). Osnovna oborožitev naj bi bila dva 20&nbsp;mm topova MG 151/20 (s 120 izstrelki) in dva topa MK 103, nameščena v nosu. Dodaten predlog sta bila dva topova kalibra 30&nbsp;mmMK 108, ki naj bi bili nameščeni v koreninah kril. Pilotska [[Pilotska kabina|kabina]], uporabljena v prototipih, je bila enaka kot v tipih Bf 109E/G. Ocenili so, da je bila zmogljivost morda boljša od Me 262 zaradi ožjega trupa Bf 109TL, kar je bil rezultat zasnove za visokohitrostno lovsko letalo za velike višine. Bf 109TL je bil deležen intenzivnih raziskav. Do marca 1943 so se odločili, da bodo potrebne številne druge modifikacije komponent, in projekt so opustili, da bi se osredotočili na projekt Me 262. <ref>{{Navedi knjigo|last=Schick|first=Walter|title=Luftwaffe Secret Projects Fighters 1939-1945|year=1997|publisher=Midland Publishing Limited|location=Hinkley|isbn=1-85780-052-4|page=76|last2=Ingolf Meyer}}</ref> == Bf 109 X (batni motor) == Po uspehu demonstracije na srečanju v Zürichu leta 1937 je bil Udet dovzeten za idejo o razvoju izvozne različice Bf 109, vendar z drugačnim motorjem kot DB 601. Izbrani motor je bil Pratt &amp;amp; Whitney R-1830 s 1200 konji. Podjetje Messerschmitt je 13. junija 1938 prejelo pogodbo od RLM/LC za vgradnjo motorja P&W Twin Wasp na Bf 109 V21 (21. prototip) Werknummer 1770 (D-IFKQ). Datum prvega poleta ni znan; ugotovljeno je, da ga je Hermann Wurster krstno poletel v Augsburgu 17. avgusta 1939. Septembra 1940 je bil del DVL (Deutsche Versuchsanstalt für Luftfahrt) v Brauschweig-Völkenrodeju z oznako ''Stammkennzeichen'' KB+II. Njegov konec ni znan. Ko je postal na voljo [[zvezdasti motor]] [[BMW 801]], je bil Bf 109F, Werknummer 5608, klicni znak D-ITXP, predelan v BMW 801 A-0. To letalo je postalo prototip za Bf 109X. Trup je imel širši prečni prerez in nameščena je bila nova kabina. Konice kril so bile podobne tistim pri Bf 109E. Prototip je prvič poletel Flugkapitän Fritz Wendel 2. septembra 1940, testni leti pa so se nadaljevali kljub težavam s pogonskim agregatom BMW 801A. Razvoj je bil ustavljen v začetku leta 1942. == Bf 109 Zwilling == [[Slika:Messerschmitt_Bf_109_Z-1_3-seiten_neu.jpg|sličica|Bf 109Z-1]] To eksperimentalno letalo je bilo v bistvu sestavljeno iz dveh trupov Bf 109F, združenih z novim sredinskim delom krila in novim repnim delom, oba s konstantno tetivo, na način, podoben tistemu pri [[North American F-82 Twin Mustang|F-82 Twin Mustang]]. V predprodukcijskem modelu je bila desna pilotska kabina trupa prevlečena, pilot pa je letalo upravljal z leve strani trupa. Dodatne modifikacije so vključevale postavitev glavnih tečajev podvozja bolj navznoter, s tem povezano ojačitev trupa in modifikacije sprednje strukture krila. Predlagane so bile štiri različice tega letala. Ena je bila prestreznik, oborožen s petimi 30&nbsp;mm topovi in do 1.000&nbsp;kg bombne obremenitve, še en [[Lovski bombnik|lovec-bombnik,]] oborožen z dvema topovoma MK 108 in do 1000 kg bomb. Obe letali naj bi poganjal motor DB605. Tretje in četrto sta bila zasnovana na papirju in bi bila podobna prvima dvema letaloma, vendar bi ju poganjal motor Junkers Jumo 213. Bf 109Z je bil predložen na natečaj za ''Schnellstbomber'' novembra 1942, zaradi zmage [[Dornier Do 335 Pfeil|Dornier Do 335]] na natečaju Bf 109Z ni bil izdelan. == Fieseler in Škoda Fisk 199 == {{Razširi razdelek|date=October 2021}}Eksperimentalna različica Bf 109G-2/R1 z dodatnim podvozjem, eno 250&nbsp;kg bombo in dvema rezervoarja za gorivo pod krili. <ref>{{Navedi knjigo|last=Michulec|first=Robert|title=AJ-Press Monografie Lotnicze 44 Me 109 cz.3 Projekty|year=2000|location=Gdansk|isbn=8386208678}}</ref> == Razvoj po drugi svetovni vojni == === Češkoslovaška proizvodnja === [[Slika:Avia_S-199_(Czech_version_Messerschmitt_Bf_109)_(UF_25)_pic2.JPG|sličica|Avia S-199 v letalskem muzeju Kbely, 2012]] Po vojni so na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] izdelali nekaj Bf 109 kot Avia S-99 in Avia S-199 . To so bili predelani Bf 109 G-14, slednji z manj zmogljivim motorjem Junkers Jumo 211F, zaradi česar je imelo letalo izjemno slabe letne lastnosti in je bilo nagnjeno k strmoglavljenju med pristanki. Kot je bilo že omenjeno, so češki piloti, ki so prej leteli s [[Supermarine Spitfire|Spitfiri]] za [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF,]] letalu dali vzdevek ''Mezek'' ("Mula"). Leta 1952 so jih na fronti nadomestila sovjetska reaktivna letala, vendar so kot vadbena letala letela še pet let. Nekaj letal S-199 je bilo prodanih [[Izrael|Izraelu]], kjer so jih poimenovali Sakeen, in so predstavljali osnovo za nastajajoče izraelske zračne sile. {{Clear}} === Španska proizvodnja === [[Slika:Hispano_Aviación_Ha_1112_Buchon.jpeg|sličica|Hispano Aviación HA-1112 ''Buchon'', druga in zadnja španska različica, ki jo je zgradil Hispano Aviación]] V Španiji sta bili licenčno izdelani dve različici Bf 109G-2, Hispano Aviación HA-1112 "Tripala" in "Buchón", prva z motorjem [[Hispano-Suiza]], druga pa z istimi motorji [[Rolls-Royce Merlin]], ki so poganjali Spitfire. Mnoga od teh letal so bila uporabljena v gledališke namene, kjer so v ''bitki za Britanijo in letalstvu'' Tuskegee (precej očitno zaradi zelo značilnih spodnjih odprtin za zrak, ki so jih predpisovali motorji RR Merlin) pozirala kot "Emili" oziroma "''Gustavi''". Te modifikacije so bile izvedene v tovarni Hispano Aviación v [[Sevilla|Sevilli]] Nemčija se je strinjala, da bo Španiji prepustila 25 nesestavljenih Bf 109 G-2, da bi se Španci lažje seznanili s tem tipom. Krila in trup so prispeli, motorji pa ne, zato so Španci vgradili francoski motor Hispano-Suiza, nato pa so vse do leta 1956 vgradili še motorje Rolls-Royce Merlin. Nekaj jih je bilo še vedno v aktivni uporabi do poznih šestdesetih let. Ha 1112 so proizvajali do leta 1958. {{Clear}} == Sklici == === Opombe === {{Reflist|group="Notes"}} === Navedbe === <references /> === Bibliografijea === * Beale, Nick, Ferdinando D'Amico and Gabriele Valentini. ''Air War Italy: Axis Air Forces from Liberation of Rome to the Surrender''. Shrewsbury, UK: Airlife, 1996. {{ISBN|1-85310-252-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85310-252-0|<bdi>1-85310-252-0</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. and Jerry L. Campbell. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 1''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1980. {{ISBN|0-89747-106-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-106-7|<bdi>0-89747-106-7</bdi>]]. * Beaman, John R. Jr. ''Messerschmitt Bf 109 in action, Part 2''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1983. {{ISBN|0-89747-138-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-89747-138-5|<bdi>0-89747-138-5</bdi>]]. * Boyne, Walter J. ''Clash of Wings.'' New York: Simon & Schuster, 1994. {{ISBN|0-684-83915-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-684-83915-6|<bdi>0-684-83915-6</bdi>]]. * Bergström, Christer. ''Barbarossa – The Air Battle: July–December 1941''. London: Chevron/Ian Allan, 2007. {{ISBN|978-1-85780-270-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-270-2|<bdi>978-1-85780-270-2</bdi>]]. * Bergström, Christer and Martin Pegg. ''Jagdwaffe:The War in Russia, January–October 1942.'' Luftwaffe Colours, Volume 3 Section 4. London: Classic Colours Publications, 2003. {{ISBN|1-903223-23-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-23-7|<bdi>1-903223-23-7</bdi>]]. * Burke, Stephen. ''Without Wings: The Story of Hitler's Aircraft Carrier''. Oxford, UK: Trafford Publishing, 2007. {{ISBN|1-4251-2216-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4251-2216-7|<bdi>1-4251-2216-7</bdi>]]. * Caidin, Martin. ''Me 109 – Willy Messerschmitt's Peerless Fighter'' (Ballantine's illustrated history of World War II. Weapons book no. 4). New York: Ballantine Books, USA, 1968. {{ISBN|0-345-01691-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-345-01691-2|<bdi>0-345-01691-2</bdi>]]. * Caldwell, Donald L. ''JG 26: Top Guns of the Luftwaffe''. New York: Ballantine Books, 1991. {{ISBN|0-8041-1050-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-8041-1050-6|<bdi>0-8041-1050-6</bdi>]]. * Craig, James F. ''The Messerschmitt Bf.109''. New York: Arco Publishing Company, 1968. * Cross, Roy and Gerald Scarborough. ''Messerschmitt Bf 109, Versions B-E''. London: Patrick Stevens, 1976. {{ISBN|0-85059-106-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85059-106-6|<bdi>0-85059-106-6</bdi>]]. * ''Dimensione Cielo: Caccia Assalto 3, Aerei Italiani nella 2a Guerra Mondiale'' (in Italian). Roma: Edizioni Bizzarri, 1972. * Ebert, Hans A., Johann B. Kaiser and Klaus Peters. ''Willy Messerschmitt: Pioneer of Aviation'' (The History of German Aviation Design). Atglen, PA: Schiffer Books, 2000. {{ISBN|0-7643-0727-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-0727-4|<bdi>0-7643-0727-4</bdi>]]. * Feist, Uwe. ''The Fighting Me 109''. London: Arms and Armour Press, 1993, {{ISBN|1-85409-209-X}}. * Fernández-Sommerau, Marco. ''Messerschmitt Bf 109 Recognition Manual''. Hersham, Surrey, UK: Classic Publications, 2004. {{ISBN|1-903223-27-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-903223-27-X|<bdi>1-903223-27-X</bdi>]]. * Glancey, Jonathan. ''Spitfire: The Illustrated Biography''. London: Atlantic Books, 2006. {{ISBN|978-1-84354-528-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84354-528-6|<bdi>978-1-84354-528-6</bdi>]]. * Green, William. ''Messerschmitt Bf 109: The Augsburg Eagle; A Documentary History''. London: Macdonald and Jane's Publishing Group Ltd., 1980. {{ISBN|0-7106-0005-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7106-0005-4|<bdi>0-7106-0005-4</bdi>]]. * Griehl, Manfred. ''Das geheime Typenbuch der deutschen Luftwaffe: Geheime Kommandosache 8531/44 gKdos''. Friedberg, Germany: Podzun-Pallas Verlag, 2004. {{ISBN|978-3-7909-0775-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-3-7909-0775-9|<bdi>978-3-7909-0775-9</bdi>]]. * Griehl, Manfred.''Flugzeug Profile. No. 5 – Messerschmitt Bf 109G/K''.Rheinfelden, Germany: BPV Medien Vertrieb GmbH & Co KG, 1987. * Hitchcock, Thomas H. ''Messerschmitt 'O-Nine' Gallery''. Chicago: Monogram Aviation Publications, 1973. {{ISBN|978-0-914144-00-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-914144-00-7|<bdi>978-0-914144-00-7</bdi>]]. * Hitchcock, Thomas H. ''Monogram Close-Up Number 9:Bf 109F''.Sturbridge, Mass: Monogram Aviation Publications, 1990. {{ISBN|0-914144-20-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-914144-20-0|<bdi>0-914144-20-0</bdi>]] * Hooton, Edward R. ''Blitzkrieg in the West, 1939 -1940 (Luftwaffe at War: 2)''. Hersham, Surrey, UK: Midland Publishing, 2007. {{ISBN|978-1-85780-272-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85780-272-6|<bdi>978-1-85780-272-6</bdi>]]. * Kobel, Franz and Jakob Maria Mathmann. ''Bf 109''. Atglen, PA: Schiffer Publishing, 1997. {{ISBN|0-88740-919-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-919-9|<bdi>0-88740-919-9</bdi>]]. * Mankau, Heinz and Peter Petrick.'' Messerschmitt Bf 110, Me 210, Me 410''. Raumfahrt, Germany: Aviatic Verlag, 2001. {{ISBN|3-925505-62-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-62-8|<bdi>3-925505-62-8</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Messerschmitt Bf 109T "Die Jäger der Graf Zeppelin"''. Gilching, Germany: Marshall-Verlag, 2002. {{ISBN|3-00-008220-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-00-008220-4|<bdi>3-00-008220-4</bdi>]]. * Marshall, Francis L. ''Sea Eagles – The Messerschmitt Bf 109T''. Walton on Thames, Surrey, UK: Air Research Publications, 1994. {{ISBN|1-871187-23-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-871187-23-0|<bdi>1-871187-23-0</bdi>]]. * Mason, Francis K. ''Messerschmitt Bf 109B, C, D, E in Luftwaffe & Foreign service.'' London, UK: Osprey Publishing Limited, 1973. {{ISBN|0-85045-152-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-85045-152-3|<bdi>0-85045-152-3</bdi>]]. * Massimello, Giovanni and Giorgio Apostolo. ''Italian Aces of World War Two''. Oxford/New York, Osprey Publishing, 2000. {{ISBN|978-1-84176-078-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-078-0|<bdi>978-1-84176-078-0</bdi>]]. * Mermet, Jean-Claude. ''Messerschmitt Bf 109 G-1 through K-4. Engines and Fittings.'' Marnaz, France: Jean Claude Mermet SA, 1999. * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109G; technisch Kompendium, Handbücher, Ersatztelliste, Bewaffnung Bedienungsvorschrift/Fl, Bordfunkanlage, Lehrbildreihe; 1942/1944. [Elektronische Resource] (Reprint)'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-13-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-13-5|<bdi>3-939847-13-5</bdi>]] . * Messerschmitt AG. ''Messerschmitt Bf 109K; technisch Kompendium, Handbüch, Ersatztelliste, Rep.-Answeisung, Bewaffnung Bedienungsvorschrift; 1943–1944. [Elektronische Resource] (Reprint).'' Ludwigsburg, Germany: Luftfahrt-Archiv, 2006. {{ISBN|3-939847-14-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-939847-14-3|<bdi>3-939847-14-3</bdi>]]. * Morgan, Eric B and Edward Shacklady. ''Spitfire: The History.'' Stamford: Key Books Ltd, 2000. {{ISBN|0-946219-48-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946219-48-6|<bdi>0-946219-48-6</bdi>]]. * Neulen, Hans Werner. ''In the Skies of Europe.'' Ramsbury, Marlborough, UK: The Crowood Press, 2000. {{ISBN|1-86126-799-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-86126-799-1|<bdi>1-86126-799-1</bdi>]]. * Nowarra, Heinz. ''Die Deutsche Luftrustung 1933–1945, Band 3: Flugzeugtypen Henschel – Messerschmitt''. Koblenz, Germany: Bernard & Graefe, 1993. {{ISBN|3-7637-5467-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-7637-5467-9|<bdi>3-7637-5467-9</bdi>]]. * Osché, Philippe (translated by Patrick Laureau). ''The Messerschmitt Bf 109 in Swiss Service''. Boulogne sur Mer, France: Lela Presse, 1996. {{ISBN|2-914017-31-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/2-914017-31-6|<bdi>2-914017-31-6</bdi>]]. * Poruba, T and A Janda. ''Messerschmitt Bf 109K''. Hradec Králové, Czech Republic: JaPo, 1997. * Prien, Jochen and Peter Rodeike. ''Messerschmitt Bf 109 F, G & K Series – An Illustrated Study''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1995. {{ISBN|0-88740-424-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-88740-424-3|<bdi>0-88740-424-3</bdi>]]. * Price, Alfred. ''Spitfire Mk. I/II Aces (Osprey's Aircraft of the Aces)''. London: Osprey, 1996. {{ISBN|84-8372-207-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/84-8372-207-0|<bdi>84-8372-207-0</bdi>]]. * Punka, György. ''"A Messzer": Bf 109s in the Royal Hungarian "Honvéd" Air Force''. Budapest, Hungary: OMIKK, 1995. {{ISBN|963-593-208-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/963-593-208-1|<bdi>963-593-208-1</bdi>]]. * Radinger, Willy and Walter Schick. ''Messerschmitt Me 109 (Alle Varianten: vion Bf (Me) 109A bis Me 109E)''. Oberhaching, Germany: Aviatic Verlag GmbH, 1997. {{ISBN|3-925505-32-6}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/3-925505-32-6|<bdi>3-925505-32-6</bdi>]]. * Radinger, Willy and Wolfgang Otto. ''Messerschmitt Bf 109 F-K – Development, testing, production''. Atglen, PA: Schiffer Publishing Ltd., 1999. {{ISBN|0-7643-1023-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7643-1023-2|<bdi>0-7643-1023-2</bdi>]]. * Rimmell, Ray. ''ME 109: Messerschmitt Bf 109E''. Chipping Ongar, Essex, UK: Linewrights Ltd., 1986. {{ISBN|0-946958-18-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-946958-18-1|<bdi>0-946958-18-1</bdi>]]. * Ritger, Lynn. ''Meserschmitt Bf 109 Prototype to 'E' Variants.'' Bedford, UK: SAM Publications, 2006. {{ISBN|978-0-9551858-0-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-0-9551858-0-9|<bdi>978-0-9551858-0-9</bdi>]]. * Savic, D. and B. Ciglic. ''Croatian Aces of World War II (Osprey Aircraft of the Aces 49)''. Oxford, UK: Oxford, 2002. {{ISBN|1-84176-435-3}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84176-435-3|<bdi>1-84176-435-3</bdi>]]. * Scutts, Jerry. ''Bf 109 Aces of North Africa and the Mediterranean''. Oxford: Osprey Publishing, 1994. {{ISBN|1-85532-448-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-448-2|<bdi>1-85532-448-2</bdi>]], {{ISBN|978-1-85532-448-0}}. * Shores, C., B. Cull and N. Malizia. ''Air War for Yugoslavia, Greece & Crete – 1940–41''. London: Grub Street, 1987. {{ISBN|0-948817-07-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-948817-07-0|<bdi>0-948817-07-0</bdi>]]. * Starr, Chris. "Developing Power: Daimler-Benz and the Messerschmitt Bf 109." ''Aeroplane'' magazine, Volume 33, No. 5, Issue No 385, May 2005. London: IPC Media Ltd. * Stenman, Kari and Kalevi Keskinen. ''Finnish Aces of World War 2 (Osprey Aircraft of the Aces 23)''. London: Osprey Publishing Limited, 1998. {{ISBN|1-85532-783-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-783-X|<bdi>1-85532-783-X</bdi>]]. * Taylor, John W.R. "Messerschmitt Bf 109." ''Combat Aircraft of the World from 1909 to the present''. New York: G.P. Putnam's Sons, 1969. {{ISBN|0-425-03633-2}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-425-03633-2|<bdi>0-425-03633-2</bdi>]]. * U.S. Army Air Force. ''German Aircraft and Armament: Informational Intelligence, Summary No. 44-32, October 1944 (Informational Intelligence Summary)''. New York: Brassey's Inc., 2000 (first edition 1944). {{ISBN|1-57488-291-0}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-57488-291-0|<bdi>1-57488-291-0</bdi>]]. * Valtonen, Hannu. ''Messerschmitt Bf 109 ja saksan sotatalous (Messerschmitt Bf 109 and the German war economy).'' Helsinki, Finland: Keski-Suomen Ilmailumuseo (Central Finnish Aviation Museum), 1999. {{ISBN|978-951-95688-7-4}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-951-95688-7-4|<bdi>978-951-95688-7-4</bdi>]]. * Vogt, Harald. ''Messerschmitt Bf 109 G/K Rüstsatze. Flugzeug Profile 21''. Illertissen, Flugzeug Publikations GmbH. * Wagner, Ray and Heinz Nowarra. ''German Combat Planes: A Comprehensive Survey and History of the Development of German Military Aircraft from 1914 to 1945''. New York: Doubleday, 1971. * Weal, John. ''Bf 109 Aces of the Russian Front''. Oxford: Osprey, 2001. {{ISBN|978-1-84176-084-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-84176-084-1|<bdi>978-1-84176-084-1</bdi>]]. * Weal, John. ''BF 109D/E Aces 1939–41''. Oxford: Osprey, 1996. {{ISBN|978-1-85532-487-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-487-9|<bdi>978-1-85532-487-9</bdi>]]. * Weal, John. ''Bf 109F/G/K Aces of the Western Front''. Oxford: Osprey, 2000. {{ISBN|978-1-85532-905-8}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-85532-905-8|<bdi>978-1-85532-905-8</bdi>]]. * {{Navedi časopis|last=Willigenburg|first=Henk van|date=March–April 2001|title=Graft Zeppelin Afloat|journal=Air Enthusiast|issue=92|pages=59–65|issn=0143-5450}} * Winchester, Jim. "Messerschmitt Bf 109." ''Aircraft of World War II: The Aviation Factfile''. Kent, UK: Grange Books, 2004. {{ISBN|1-84013-639-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-84013-639-1|<bdi>1-84013-639-1</bdi>]]. == Nadaljnje branje == * Aakra, Kjetil in Kjæraas, Arild. ''Messerschmitt Bf 109T: Kamuflaža in oznake'' . Profili na Norveškem št. 3. Norveška: Proinor, 2004. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/82-92542-02-7|<bdi>82-92542-02-7</bdi>]] . * Gil Martinez, Eduardo Manuel. ''Hispano Aviacion HA-1112'' . Monografije št. 67. Poljska: Kagero, 2019. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-83-66148-33-8|<bdi>978-83-66148-33-8</bdi>]] . * Yofe, Alex in Nyveen, Lawrence. ''Avia S-199 v izraelskih zračnih silah: 1948–1950'' . ZDA: White Crow Publications, 2007. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-9774627-1-4|<bdi>0-9774627-1-4</bdi>]] . == Zunanje povezave == {{Zbirka|Messerschmitt Bf 109}} * [http://www.messerschmitt-bf109.de Različice letal Bf 109] * [http://109lair.hobbyvista.com Brlog 109] * [http://www.beim-zeugmeister.de/ Dokumenti 109F-4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220117135310/http://www.beim-zeugmeister.de/|date=17 January 2022}} * [https://web.archive.org/web/20070514042952/http://www.plastikowe.pl/galerie/lotnictwo/bf-109g-5 Fotografija "ogled" Messerschmitta Bf 109G-5] * [http://www.kurfurst.org/ Vir o zmogljivosti Messerschmitta Bf 109.] * [http://www.virtualpilots.fi/feature/articles/109myths/ Messerschmitt 109 – miti proti dejstvom. Mnenja pilotov, ki so leteli z Bf 109] . * [http://www.j-aircraft.com/captured/testedby/me109/me109.htm Japonska vojska je na Japonskem preizkusila letalo Messerschmitt Bf 109 E.] * [http://109lair.hobbyvista.com/articles/camo/bob/bob_camo.htm Oznake BF-109 1939–1940 {Samo referenca}] {{Messerschmitt}}{{Letalske oznake RLM}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 8fepf2sbqvng1ytgs5qa3ay2nde17jk 1 605006 6705422 2026-07-01T21:38:19Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705422 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605007 6705426 2026-07-01T21:40:32Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705426 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605008 6705427 2026-07-01T21:40:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705427 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605009 6705428 2026-07-01T21:40:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705428 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605010 6705429 2026-07-01T21:40:46Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705429 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 605011 6705434 2026-07-01T22:13:30Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika podlasica]] na [[Hermelin]] prek preusmeritve: pogostejše ime; https://www.eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:faunaeur.org:taxname:305315 6705434 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hermelin]] meyccbr3gir2i0uh1ijoljrujydm0pk 1 605012 6705448 2026-07-02T04:35:58Z Stebunik 55592 nova stran z vsebino: »== Plagijat? == Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj obtoževal.--~~~~« 6705448 wikitext text/x-wiki == Plagijat? == Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj obtoževal.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 06:35, 2. julij 2026 (CEST) nqlidarqy1629fql2sqfezdbot68ral 6705449 6705448 2026-07-02T04:39:23Z Stebunik 55592 6705449 wikitext text/x-wiki == Plagijat? == Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 06:35, 2. julij 2026 (CEST) akcbxtwrb6cqmtgp5zd0jxgf05n3rz0 6705450 6705449 2026-07-02T04:41:32Z Stebunik 55592 6705450 wikitext text/x-wiki == Plagijat? == Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref>.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 06:35, 2. julij 2026 (CEST) 13lzxpy1bszlwghh7mdq54sn5jp3wda 6705453 6705450 2026-07-02T04:46:00Z Stebunik 55592 /* Plagijat? */ 6705453 wikitext text/x-wiki == Plagijat? == Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil. Poleg tega domnevajo, da mu je bil cilj tudi "rušenje ustavnog poretka SFR Jugoslavije", kar je kmalu nato tudi v resnici sledilo.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref>.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 06:35, 2. julij 2026 (CEST) 0frvj8oisgqbr6fnikr2h4bz9a93r8m 14 605013 6705479 2026-07-02T06:44:33Z Sporti 5955 n 6705479 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Azul Claro Numazu]]ja}} [[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu na Japonskem|Azul Claro Numazu]] [[Kategorija:Azul Claro Numazu]] 7gdekgqh92xzxvxfqqul682x0rj4m0y 14 605014 6705480 2026-07-02T06:47:05Z Sporti 5955 n 6705480 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Japonski nogometni klubi]] 8kf0gef54kpto1mnm1vz4n0e0cm8sh4 0 605015 6705516 2026-07-02T08:27:19Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Padriče''' (''Padriciano'' v italijanščini) so manjše naselje na [[Tržaški Kras|tržaškem Krasu]], ki leži na 360 metrih nadmorske višine na cesti 5,6 km od [[Trst|Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Percorsi in Provincia di Trieste|url=https://www.percorsiprovinciats.it/dettaglio_punto/492|website=www.percorsiprovinciats.it|accessdate=2026-07-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Padriče na zemljevidu, Italija, lokacija|url=https://si.toponavi...« 6705516 wikitext text/x-wiki '''Padriče''' (''Padriciano'' v italijanščini) so manjše naselje na [[Tržaški Kras|tržaškem Krasu]], ki leži na 360 metrih nadmorske višine na cesti 5,6 km od [[Trst|Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Percorsi in Provincia di Trieste|url=https://www.percorsiprovinciats.it/dettaglio_punto/492|website=www.percorsiprovinciats.it|accessdate=2026-07-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Padriče na zemljevidu, Italija, lokacija|url=https://si.toponavi.com/196842|website=si.toponavi.com|accessdate=2026-07-02}}</ref> == Zgodovina == Ime Padriče verjetno izhaja od besede Podgrič, nekateri pa razlagajo, da bi ime zaselka bilo zaradi prvega večjega gospodarja v 17. stoletju, Tomas Padrichar, ki je posestvo kupil leta 1619 od Benediktninskih nun iz Trsta.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-12-20|title=Padriciano|url=https://it.wikipedia.org/w/index.php?title=Padriciano&oldid=148569413|language=it}}</ref> Zgodovinsko je v vasi dokumentiran priimek [[Grgič]] že leta 1584, ki velja za leto ustanovitve zaselka. Leta 1898 so domačini z lastnimi močmi zgradili cerkev (združili so se v Gozdarsko zadrugo), ki je posvečena svetima Cirilu in Metodu. Pred priključitvijo k Italiji leta 1918 je vas Padriče naseljevala velika večina Slovencev; po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 1911 v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je bilo 97,3 % prebivalstva slovenskega materinega jezika, v popisu leta 1900 pa je bilo 254 prebivalcev v vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://sistory.si/publication/34847|website=sistory.si|accessdate=2026-07-02}}</ref> Po drugi svetovni vojni so v Padričah postavili velik zbirni center za italijanske pribežnike, ki je nehal delovati v 70-ih letih.<ref>{{Navedi splet|title=Storia - C.R.P. Padriciano - Museo Centro Raccolta Profughi di Padriciano|url=https://www.padriciano.org/storia/|accessdate=2026-07-02|language=it-IT}}</ref> V vasi deluje [[Športno združenje Gaja]], ki je osrednje društvo za tenis v pokrajini. [[Svobodno tržaško ozemlje|Anglo-američani]], ki so upravljali mesto [[Trst]] po drugi svetovni vojni, so v bližini Padrič zgradili igrišče za golf, ki so ga leta 1955 (ko je prešlo [[Svobodno tržaško ozemlje]] pod upravo [[Republika Italija|Republike Italije]]) prevzeli nekateri tržaški navdušenci. Igrišče je bilo prvo golf igrišče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski krajini]] in ima 18 lukenj. Danes je igrišče primerno za igralce vseh starosti, saj v golf klubu pripravljajo tudi tečaje za nevešče igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Storia - Golf Club Trieste|url=https://golfclubtrieste.net/storia/|accessdate=2026-07-02|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zimski golf: Padriče {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/golf_za_vse/zimski-golf-padrice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-02|language=sl}}</ref> Leta 1978 so v Padričah zgradili "AREA Science Park", ki je največje znanstveno središče v Italiji.<ref>{{Navedi splet|title=Benvenuti in Area Science Park {{!}} A world in progress|url=https://www.areasciencepark.it/|website=Area Science Park|accessdate=2026-07-02|language=it-IT}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] qn9pgmdqnhjbekmazj2m7pfixc6ngvz 2 605016 6705531 2026-07-02T09:56:34Z Stebunik 55592 ustvarjam na peskovniku članek Hamdija Pozderac 6705531 wikitext text/x-wiki ==1sl Hamdija Pozderac multi okno 2.vii.2026== ===2sl Hamdija Pozderac članek 2.vii.2026=== {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Hamdija Pozderac | image = Hamdija Pozderac.jpg | image_size = 200px | caption = | office = 16. [[Predsedništvo Jugoslavije|Podpredsednik Jugoslavije]] | term_start = [[15. maj]] [[1987]] | term_end = [[23. september]] [[1987]] | president = [[Lazar Mojsov]] | predecessor = Lazar Mojsov | successor = [[Raif Dizdarević]] | office1 = 3. [[Seznam članov Predsedstva Jugoslavije|Član predsedstva Jugoslavije]] | term_start1 = [[15. maj]] [[1986]] | term_end1 = [[23. september]] [[1987]] | predecessor1 = [[Branko Mikulić]] | successor1 = [[Mato Andrić]] (vršilec dolžnosti) <br> Raif Dizdarević | office2 = 5. [[Zveza komunistov Bosne in Hercegovine|Predsednik ZK BiH]] | term_start2 = [[20. maj]] [[1982]] | term_end2 = [[28. maj]] [[1984]] | predecessor2 = [[Nikola Stojanović | successor2 = Mato Andrić | office3 = 4. [[Predsedništvo Bosne in Hercegovine|Predsednik predsedstva BiH]] | term_start3 = [[30. julij]] [[1971]] | term_end3 = [[maj]] [[1974]] | prime_minister3 = [[Dragutin Kosovac]] | predecessor3 = [[Džemal Bijedić]] | successor3 = [[Ratomir Dugonjić]] {{small|(kot predsednik predsedstva)}} | birth_date = {{Birth date|1924|01|15|df=y}} | birth_place = [[Cazin]], [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov]] | death_date = {{Death date and age|1988|04|07|1924|01|15|df=y}} | death_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveza komunistov]] }} En: {{Short description|Yugoslav politician}} {{Distinguish|Hakija Pozderac}} {{Use dmy dates|date=October 2023}} {{Infobox officeholder | name = Hamdija Pozderac | image = Hamdija Pozderac.jpg | image_size = 200px | caption = | office = 16th [[Vice President of the Presidency of Yugoslavia]] | term_start = 15 May 1987 | term_end = 23 September 1987 | president = [[Lazar Mojsov]] | predecessor = Lazar Mojsov | successor = [[Raif Dizdarević]] | office1 = 3rd [[List of members of the Presidency of Yugoslavia#List|Member of the Presidency of Yugoslavia for SR Bosnia and Herzegovina]] | term_start1 = 15 May 1986 | term_end1 = 23 September 1987 | predecessor1 = [[Branko Mikulić]] | successor1 = Mato Andrić (Acting) <br> Raif Dizdarević | office2 = 5th [[President of the League of Communists of Bosnia and Herzegovina]] | term_start2 = 20 May 1982 | term_end2 = 28 May 1984 | predecessor2 = Nikola Stojanović | successor2 = Mato Andrić | office3 = 4th [[Chairman of the Presidency of Bosnia and Herzegovina#List of Chairpersons|President of the People's Assembly of SR Bosnia and Herzegovina]] | term_start3 = 30 July 1971 | term_end3 = May 1974 | prime_minister3 = Dragutin Kosovac | predecessor3 = [[Džemal Bijedić]] | successor3 = [[Ratomir Dugonjić]] {{small|(as President of the Presidency)}} | birth_date = {{Birth date|1924|01|15|df=y}} | birth_place = [[Cazin]], [[Kingdom of Yugoslavia|Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes]] | death_date = {{Death date and age|1988|04|07|1924|01|15|df=y}} | death_place = [[Sarajevo]], [[Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina|SR Bosnia and Herzegovina]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|SFR Yugoslavia]] | party = [[League of Communists of Yugoslavia|League of Communists]] }} {{Yugoslav Socialism|expanded=People}} '''Hamdija Pozderac''' (15 January 1924 – 6 April 1988) was a Yugoslav [[Bosniaks|Bosniak]] [[Communism|communist]] politician from [[Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina|SR Bosnia and Herzegovina]]. He was the 4th [[Chairman of the Presidency of Bosnia and Herzegovina#List of Chairpersons|President of the People's Assembly of SR Bosnia and Herzegovina]] from 1971 to 1974. Pozderac was also a [[List of members of the Presidency of Yugoslavia#List|member of the Presidency of Yugoslavia for SR Bosnia and Herzegovina]] from 1986 to 1987, and served as [[President of the League of Communists of Bosnia and Herzegovina]] from 1982 to 1984. He was forced to resign from politics due to a corruption scandal in September 1987. Pozderac was considered one of the most influential and powerful politicians in Bosnia and Herzegovina during the [[Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina|communist era]]. His removal from the political scene in the late 1980s is today considered one of the most controversial events that preceded the [[Bosnian War]]. Pozderac was removed due to the [[Agrokomerc#The Affair|Agrokomerc Affair]] of 1987, which the Yugoslav press compared to the American [[Watergate scandal]].<ref>{{cite web|url=http://www.bosnia.org.uk/bosrep/report_format.cfm?articleid=1060&reportid=163|title=Ally of Bosnia's unity|last=Stojić|first=Mile|year=2004|publisher=Bosnian Institute|access-date=11 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110607142651/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/report_format.cfm?articleid=1060&reportid=163|archive-date=7 June 2011|url-status=dead}}</ref> ==Early life== Pozderac was born in [[Cazin]] to an established [[Bosniaks|Bosnian Muslim]] family which exerted strong influence in the westernmost part of the Bosnian region of [[Bosanska Krajina]] known for its strong resistance to the fascist [[Independent State of Croatia]] regime during [[World War II]]. During the war, he joined the illegal Alliance of Communist Youth of Yugoslavia (SKOJ) and the anti-fascist [[Yugoslav Partisans|Partisan]] movement. He held various military and public posts in the Bosanska Krajina region during the war and was ordained with several military and public honors. Following the advent of [[Communism|communist rule]], the Pozderac family affirmed its strong position in Yugoslav politics with [[Nurija Pozderac]] and Hamdija's brother, [[Hakija Pozderac|Hakija]], both of whom held high positions in the Yugoslav government during and after World War II. His younger sister Hasnija was a Mayor of Cazin and also a prominent political figure.<ref>https://gradcazin.gov.ba/prethodni-mandati-predsjedavajuceg-opstinskoggradsko-vijeca</ref> Pozderac was a close ally of [[Josip Broz Tito]], [[President of Yugoslavia]] for 27 years.{{Citation needed|date=February 2020}} ==Education== Pozderac was highly educated, holding a philosophy degree from the [[University of Belgrade]]. He studied in [[Moscow]], published several sociological studies, and was a professor of political science at the [[University of Sarajevo]]. ==Political activity== Pozderac's politics centred on his involvement in the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist Party of Yugoslavia]] that he ideologically followed. He held various high positions in the government of [[Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina|SR Bosnia and Herzegovina]] and [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|SFR Yugoslavia]] in the 1970s and 1980s. He exerted considerable influence on the politics of the communist party. He was president of the Federal Constitutional Commission of Yugoslavia, which he held for nearly 20 years. His political ascendance began with the economic revitalisation of the [[Bosanska Krajina]] region, which was impoverished in the SR Bosnia and Herzegovina. Pozderac provided political backing to [[Agrokomerc]], a small local food manufacturer that would later become one of the largest food manufacturing corporations in the former Yugoslavia. Agrokomerc proved to be the key to the economic prosperity of the region. {{Citation needed|date=February 2020}} While his primary goal was economic reform of then impoverished SR Bosnia and Herzegovina, which he relatively successfully implemented, Pozderac also played an important role in confronting [[Serbian nationalism|nationalists from Serbia]] through a series of controversial and risky political moves. The reason he is today considered one of the most important Bosnian politicians is his significant role in constitutional amendments in the 1970s, which recognised [[Bosniaks|Bosnian Muslims]] as one of the constituent ethnic groups of SR Bosnia and Herzegovina and SFR Yugoslavia. Although his political orientation was left of centre, and while he continually confronted nationalist politics of ethnic groups in former Yugoslavia, Pozderac inevitably contributed to the establishment of the process that led to the emergence of the modern Bosniak nation.{{Citation needed|date=February 2020}} A series of political attacks were reportedly staged against Pozderac by the Serbian lobby in Bosnia, who tried to discredit and remove him from the political scene. One attempt was made by [[Vojislav Šešelj]] in the early 1980s, who learned that one of the students of Pozderac at the [[University of Sarajevo]] plagiarized portions of his dissertation, but was not punished for by Pozderac. Because the student [[Brano Miljuš]] was a high-ranking individual within the Communist party, controversy ensued but Šešelj's efforts were ultimately unsuccessful.<ref>{{cite web|url=http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|title=Analysis and Studies About The War Against Bosnia; The War in Bosnia - part two; Chapter 2; Bosnia-Herzegovina Within Yugoslavia; Bosnia-Herzegovina before the "Agrokomerc Affair"|last=Borogovac|first=Muhamed|year=1997|publisher=Bosanski Kongres|access-date=10 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108095648/http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|archive-date=8 January 2010}}</ref> ===Sarajevo process=== The most controversial process, however, was the so-called "Sarajevo process" in 1983. The Sarajevo process centred on convicting [[Alija Izetbegović]] for having written the ''[[Islamic Declaration]]''. Pozderac reaffirmed his political opposition to Serbian nationalism and in particular to the politics of [[Slobodan Milošević]], who was allegedly seeking to revert the constitutional amendments of the 1970s that awarded the [[Muslims (ethnic group)|Muslims]] the status of a constituent ethnicity. The "Sarajevo process" backfired as the Serbian lobby insisted that Bosnia was a "dark [[vilayet]]" where all those who oppose the government will be prosecuted and where Bosnian Muslim communists were prosecuting [[Muslims|Muslim believers]]. Others interpreted the "Sarajevo process" as Pozderac's way of removing political amateurs who could end up disrupting the process of Bosnian [[independence]].<ref>{{cite web|url=http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|title=Analysis and Studies About The War Against Bosnia; The War in Bosnia - part two; Chapter 2; Bosnia-Herzegovina Within Yugoslavia; Bosnia-Herzegovina before the "Agrokomerc Affair"|last=Borogovac|first=Muhamed|year=1997|publisher=Bosanski Kongres|access-date=10 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108095648/http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|archive-date=8 January 2010}}</ref> Izetbegović would later supersede Pozderac becoming the [[Chairman of the Presidency of Bosnia and Herzegovina|President of the Presidency of SR Bosnia and Herzegovina]] in 1990.<ref>{{cite web|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0SOR/is_3_64/ai_109568881|title=Crosses of Blood: Sacred Space, Religion, and Violence in Bosnia-Hercegovina|last=Sells|first=Michael|year=2003|publisher=Oxford University Press|access-date=11 May 2010}}</ref> ===Agrokomerc Affair=== Attacks on Pozderac culminated with the "[[Agrokomerc#The Affair|Agrokomerc Affair]]" that began in 1987. In the 1980s [[Agrokomerc]], one of the leading food manufacturers, was engulfed in questionable banking deals where the corporation issued numerous high interest [[promissory note]]s without the proper financial equity. Such practices were reportedly common within the Yugoslav system. The difference with Agrokomerc was that the director of the corporation, [[Fikret Abdić]], lost the sense of scale as the corporation issued in excess of $500 million in "worthless" promissory notes. The problem became more acute as the press reported on it as the biggest economic affair in former Yugoslavia triggering the 250% [[Hyperinflation in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia|inflation rate in Yugoslavia]]. Pozderac, who contributed to the initial growth of Agrokomerc, was indicted of being aware of the financial dealings of the company. However such accusations were never proven. The political blow to Pozderac came from Abdić's statement that he was in possession of audio tapes with conversations that would prove Pozderac's involvement in the scandal. While tapes were never actually presented, the political pressure on Pozderac culminated in September 1987, at which point he resigned from [[politics]].<ref>{{cite web|url=http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|title=Analysis and Studies About The War Against Bosnia; The War in Bosnia - part two; Chapter 2; Bosnia-Herzegovina Within Yugoslavia; Bosnia-Herzegovina before the "Agrokomerc Affair"|last=Borogovac|first=Muhamed|year=1997|publisher=Bosanski Kongres|access-date=10 June 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108095648/http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html|archive-date=8 January 2010}}</ref> Abdić would later join Alija Izetbegović in 1990 to form the [[Party of Democratic Action]] (SDA) and win the popular vote for the [[Presidency of Bosnia and Herzegovina]] in the [[1990 Bosnian general election]]. ==Legacy== Historical significance of Pozderac for the [[history of Bosnia and Herzegovina]] is today still debated among historians. He is criticized for his ideological following of the [[Communism|communist]] doctrines and for setting processes that did not honor certain liberties viewed in the [[western world]] as the core [[Democracy|democratic]] principles, such as the [[freedom of speech]]. He was also criticized for being a cog of [[nepotism]] and although he did not subscribe to that tactic himself he certainly took advantage of it. As a result, Pozderac was criticized for contributing to the continued presence of Pozderac family on the political scene in [[Bosnia and Herzegovina]]. One however needs to view these issues from the context within which Pozderac operated. Being part of the communist system, Pozderac saw political ascendance possible only within the system. If one adds to this, the [[patriarch]]ic nature of the [[Balkans]], his strong leadership was proven to be the only potent power that could make the difference in [[Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina|SR Bosnia and Herzegovina]] of the [[communist era]]. He was the follower of the conviction that political, legal, philosophical, religious, literary, artistic and other progress is based on the economic progress. Pozderac is credited for implementing processes that led the [[Economy of Bosnia and Herzegovina|economic revitalization of Bosnia and Herzegovina]], which contributed to strengthening the cultural independence and identity Bosnia within [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]. Pozderac cannot be viewed as a movement leader but as a patient and principled [[politician]] who saw the opportunity for change by working within the system. His legacy certainly can be credited with contributions to the constitutional recognition of [[Muslims (ethnic group)|Muslims]] (historically revived as [[Bosniaks]] in 1993) as a constituent people within Bosnia and Herzegovina, along with the already recognised [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] and [[Serbs of Bosnia and Herzegovina|Serbs]], and his persistent position in protecting those rights. He has also continually worked on protection of the sovereignty of Bosnia and Herzegovina within Yugoslavia and while he did begin some processes for which he would be criticized, many consider that without his involvement in the Yugoslav politics at the time, Bosnia may have not had the political nor other potency to pursue to [[1992 Bosnian independence referendum|independence]] in the 1990s.<ref>{{cite web |url=http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html |title=Analysis and Studies About The War Against Bosnia; The War in Bosnia - part two; Chapter 2; Bosnia-Herzegovina Within Yugoslavia; Bosnia-Herzegovina before the "Agrokomerc Affair" |last=Borogovac |first=Muhamed |year=1997 |publisher=Bosanski Kongres |access-date=10 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108095648/http://www.hdmagazine.com/bosnia/articles/book-2.html |archive-date=8 January 2010 }}</ref> ==References== {{Reflist}} ==External links== *[http://www.country-data.com/cgi-bin/query/r-14905.html Bosnia in 1980s] *[http://www.aimpress.ch/dyn/trae/archive/data/200108/10807-001-trae-sar.htm "A Man who Divided the People of Krajina - The Beginning of Fikret Abdic's Trial in Karlovac"] *[https://web.archive.org/web/20050111214107/http://www.time.com/time/archive/preview/0,10987,965639,00.html 1987 ''Time'' magazine article about the Agrokomerc scandal] {{Presidency of SFRY (1984-1989)}} {{Bosnian President}} {{SKBiH Chairman}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Pozderac, Hamdija}} [[Category:1924 births]] [[Category:1988 deaths]] [[Category:People from Cazin]] [[Category:Pozderac family|Hamdija]] [[Category:Ethnic Muslims of Yugoslavia]] [[Category:Yugoslav politicians]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Philosophy alumni]] [[Category:League of Communists of Bosnia and Herzegovina politicians]] [[Category:Bosnia and Herzegovina people of World War II]] [[Category:Members of the Presidency of the 11th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Members of the Presidency of the 12th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Ex officio members of the Presidency of the 11th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Ex officio members of the Presidency of the 12th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Members of the Central Committee of the 11th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Members of the Central Committee of the 12th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Members of the Central Committee of the 13th Congress of the League of Communists of Yugoslavia]] [[Category:Members of the Central Committee of the 4th Congress of the League of Communists of Bosnia and Herzegovina]] [[Category:Members of the Central Committee of the 5th Congress of the League of Communists of Bosnia and Herzegovina]] [[Category:Presidency of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia members]] [[Category:Chairmen of the Presidency of Bosnia and Herzegovina]] [[Category:Recipients of the Order of the Hero of Socialist Labour]] Bs: {{Infokutija politički vođa | ime = Hamdija Pozderac | slika = Hamdija_Pozderac.png | redoslijed = [[Spisak predsjednika Bosne i Hercegovine|Predsjednik SR Bosne i Hercegovine]] | vrijeme_na_vlasti = 30. juli 1971 – maj 1974. | prethodnik = [[Džemal Bijedić]] | nasljednik = [[Ratomir Dugonjić]] | redoslijed2 = Predsjednik [[Savez komunista Bosne i Hercegovine|Saveza komunista Bosne i Hercegovine]] | vrijeme_na_vlasti2 = | prethodnik2 = [[Nikola Stojanović (političar)|Nikola Stojanović]] | nasljednik2 = [[Mato Andrić]] | redoslijed3 = | vrijeme_na_vlasti3 = | prethodnik3 = | nasljednik3 = | datum_rođenja = 15. januar 1924 | mjesto_rođenja = [[Cazin]], [[Kraljevina SHS]] | datum_smrti = {{Datum smrti i godine|1988|04|06|1924|01|15}} | mjesto_smrti = [[Sarajevo]], [[Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | puno_ime = | nacionalnost = [[Jugoslaveni|Jugoslaven]] | politička_stranka = [[Savez komunista Jugoslavije]] | supruga = | djeca = | obrazovanje = | vjera = [[Islam]] | potpis = | web_stranica = | slika_veličina = 200px }} '''Hamdija Pozderac''' ([[Cazin]], 15. januar 1924 – [[Sarajevo]], 6. april 1988) bio je [[Bosna i Hercegovina|bosanskohercegovački]] političar, predsjednik predsjedništva [[Socijalistička Republika Bosna i Hercegovina|SR Bosne i Hercegovine]] i predsjednik ustavne komisije SFRJ 1970-ih i 80-ih godina. == Biografija == Hamdija Pozderac imao je tri brata Hakija, Sakib i Ismet, te četiri sestre Bekira, Fatima, Sadeta i Zuhra. Još za vrijeme svog srednjoškolskog obrazovanja se uključio u rad tada ilegalne organizacije [[Savez komunističke omladine Jugoslavije|SKOJ]]-a, a u tokove [[Narodnooslobodilačka borba Jugoslavije|narodnooslobodilačkog rata]] se uključio 1941. godine, te obavljao niz važnih funkcija i vojnih dužnosti. U [[8. krajiška narodnooslobodilačka udarna brigada|8. krajiškoj narodnooslobodilačkoj udarnoj brigadi]] bio je sekretar bataljonskog i brigadnog komiteta SKOJ-a, a zatim član Oblasnog komiteta [[Ujedinjeni savez antifašističke omladine Jugoslavije|USAOJ]]-a i SKOJ-a za [[Bosanska krajina|Bosansku krajinu]]. Početkom 1944. godine postao je sekretar Okružnog komiteta SKOJ-a i član Okružnog komiteta [[Savez komunista Jugoslavije|KPJ]] [[Bihać]]. Poslije rata je obavljao niz partijskih i državnih dužnosti. Od 1965. godine bio je član CKSKBiH. Bio je poslanik Prosvjetno-kulturnog vijeća Skupštine SRBiH, od 1971-74. predsjednik Predsjedništva Bosne i Hercegovine, a od 1971-78. godine predsjednik [[Skupština SRBiH|Skupštine SRBiH]]. Bio je član [[Izvršni komitet CKSKBiH|Izvršnog komiteta CKSKBiH]] i sekretar Sekretarijata, a dugo vremena je bio član Predsjedništva CKSKJ i predsjednik CKSKBiH. Na kraju svoje političke karijere bio je i član [[Predsjedništvo SFRJ|Predsjedništva SFRJ]], a kada je trebao biti izabran za predsjednika Predsjedništva, dao je ostavku zbog umiješanosti u [[Afera Agrokomerc|Aferu Agrokomerc]] i da se povuče iz političkog života [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Završio je Visoku partijsku školu u [[Moskva|Moskvi]], te [[Filozofski fakultet Univerziteta u Beogradu|Filozofski fakultet]] u [[Univerzitet u Beogradu|Univerziteta u Beogradu]] 1959. godine. Izdao je niz publicističkih i naučnih djela, a od 1961. godine je predavao opštu sociologiju na [[Fakultet političkih nauka u Sarajevu|Fakultetu političkih nauka u Sarajevu]]. Umro je u aprilu 1988. godine u [[Klinički centar Univerziteta u Sarajevu|Kliničkom centru]] bolnice Koševo u Sarajevu, pod nerazjašnjenim okolnostima.<ref>{{Cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2018/2/24/pozderci-najmocnija-komunisticka-politicka-dinastija|title=Pozderci – najmoćnija komunistička politička dinastija|last=Agić|first=Jasmin|website=Al Jazeera Balkans|language=bs|access-date=14. 5. 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://stav.ba/vijest/zivot-i-smrt-hamdije-pozderca-i-dalje-su-kontroverza/16287|title=Život i smrt Hamdije Pozderca i dalje su kontroverza|website=stav.ba|language=en|access-date=14. 5. 2025}}</ref> == Uloga u politici BiH == Hamdija Pozderac se, u svom odnosu prema Bosni i Hercegovini, protivio svemu što je imalo predznak samo jedne nacije. Ono zbog čega je bio često kritikovan jeste bilo njegovo protivljenje boljem organizovanju [[Muslimani (narod)|Muslimana]], ali je to, posljedica njegovog stalnog insistiranja na zajedničkoj izgradnji i organizovanju. To je ponekad imalo loš odraz na politiku prema Muslimanima, ali se u svakom pogledu pozitivno odrazilo na sprječavanje srpskih i hrvatskih nacionalista od većeg širenja u Bosni. Njegovo uklanjanje sa političke scene Jugoslavije se može jedino dovesti u vezu sa njegovim insistiranjem, kao predsjednika Ustavne komisije Skupštine Jugoslavije, na nemijenjanju osnovnih načela Ustava iz 1974, koji su dali Muslimanima ([[Bošnjaci]]ma) status naroda unutar SFRJ.<ref>[http://www.vakat.ba/index.php/vijesti/kultura/item/8039-godisnjica-hamdija-pozderac-je-smetao-mnogima Godišnjica: Hamdija Pozderac je smetao mnogima]{{Mrtav link|datum=Oktobar 2019 |bot=InternetArchiveBot }}''vakat.ba'',objavljeno 7. 4.2014;pristupljeno: 19.12.2014 {{bs simbol}}</ref> ===Kontroverza oko plagijata=== [[Vojislav Šešelj]] napada 1979. Hamdiju Pozderca, nakon što je tobože otkrio plagijat u doktorskoj disetraciji Branka Miljuša. Napad nije uspio i sam Šešelj je kasnije izjavio da je time želio skrenuti pažnju [[Centralni komitet|CK]] od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {{Citat|To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom [[Nedjeljne informativne novine|Ninu]], pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6 Mart 2016 }}''orbus.ba'', pristupljeno 7. 2.2015</ref>|[[Vojislav Šešelj]]}} === Afera Agrokomerc === {{Glavni|Afera Agrokomerc}} Godine 1987, počinje ''afera Agrokomerc'', koja je znatno pogodila rukovodstvo SR BiH. Preduzeće [[Agrokomerc]] izdavalo je [[Mjenica|mjenice]] bez pokrića. [[Fikret Abdić]], [[Hakija Pozderac]], [[Ibrahim Mujić]] i drugi se hapse pod optužbom kontrarevolucionarnog djelovanja prema članu 114. Krivičnog zakona SFRJ. Mediji u [[Socijalistička Republika Srbija|SR Srbiji]] opširno su izvještavali o aferi. U drugim republikama , s izuzetkom [[Socijalistička Republika Slovenija|SR Slovenije]], se uopće nije osvrtalo na slučaj Agrokomerca. Jedan od glavnih zagovarača, koji su zahtijevali Hamdijinu ostavku, bio je [[Vojislav Šešelj]]. Hamdija Pozderac podnosi 12. septembra 1987. ostavku, a brat [[Hakija Pozderac|Hakija]] izlazi iz zatvora. Nakon što s njegova braća izgubila politički utjecaj, [[Sakib Pozderac]] general [[Teritorijalna odbrana Bosne i Hercegovine|TO BiH]] u periodu 1986-88, uklanja se s položaja. == Nagrade <ref name="rs"/> == * [[Partizanska spomenica 1941.]] * [[Orden za hrabrost]] * [[Orden zasluga za narod]] * [[Orden bratstva i jedinstva]] * [[Orden Republike]] * [[Orden jugoslovenske zastave sa lentom]] * [[Orden junaka socijalističkog rada]] * [[Nagrada ZAVNOBiH]]-a === Zanimljivosti === [[Nurija Pozderac|Nurija]] i [[Devleta Pozderac]], Hamdijini preci koji su tokom Drugog Svjetskog rata spasili veliki broj [[Jevreji|Jevreja]], nagrađeni su 2013. posthumno s "Pravednik među nacijama" od [[izrael]]ske vlade.<ref>[[Dženana Karabegović]], [http://www.slobodnaevropa.org/content/nagrada-pozdercima-pravednici-mdju-nacijama/24932965.html Bosna i Hercegovina - Porodica Pozderac ponosna na izraelsko priznanje za pretke ]''slobodnaevropa.org'',objavljeno 19. 3.2013;pristupljeno: 5.12.2014 {{bs simbol}}</ref> == Također pogledajte == *[[Spisak predsjednika Bosne i Hercegovine]] == Reference == {{refspisak}} == Vanjski linkovi == {{wikicitat|Hamdija Pozderac}} * [https://web.archive.org/web/20160304205339/http://abunodisceomnes.wellcomecollection.org/wp-content/uploads/2015/03/Chronology-of-War-19-December-1992-Oslobodjenje-Press-Clippings-Source-Media-Center-02.pdf Umro general Sakib Pozderac iz - Hronologija rata u BiH 19.12.1992 arhiv] * [http://www.sutra.ba/m/novost/25049/Hamdija-Pozderac-rtva-nacionalista Hamdija Pozderac žrtva nacionalista] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211020233026/http://www.sutra.ba/m/novost/25049/Hamdija-Pozderac-rtva-nacionalista |date=20. 10. 2021 }} {{Predsjednici SR Bosne i Hercegovine}} {{Predsjednici CK SK BiH}} {{DEFAULTSORT:Pozderac, Hamdija}} [[Kategorija:Bosanskohercegovački političari]] [[Kategorija:Biografije, Cazin]] [[Kategorija:Rođeni 1924.]] [[Kategorija:Umrli 1988.]] [[Kategorija:Predsjednici Skupštine SR Bosne i Hercegovine]] Hr: {{Infookvir političar |ime = Hamdija [[Pozderac]] |slika = Hamija Pozderac.jpg |veličina = 220px |opis slike = |malaslika = |opis male slike = |datum rođenja = [[15. siječnja]] [[1924.]] |mjesto rođenja = [[Cazin]] |datum smrti = [[6. travnja]] [[1988.]] |mjesto smrti = [[Sarajevo]] |položaj = 16. [[Predsjednici Predsjedništva Jugoslavije|potpredsjednik Predsjedništva <br> SFR Jugoslavije]] |mandat_start = 1987. |mandat_kraj = 1987. |potpredsjednik = |potpremijer = |zamjenik = |premijer = |predsjednik = |prethodnik = [[Lazar Mojsov]] |nasljednik = [[Raif Dizdarević]] |čin2 = 3. [[Predsjednici Predsjedništva Jugoslavije|član Predsjedništva SFR Jugoslavije <br> iz Bosne i Hercegovine]] |mandat_start2 = 1986. |mandat_kraj2 = 1987. |potpredsjednik2 = |potpremijer2 = |zamjenik2 = |premijer2 = |predsjednik2 = |prethodnik2 = [[Branko Mikulić]] |nasljednik2 = [[Mato Andrić (političar)|Mato Andrić]] |čin3 = 7. [[Dodatak:Popis lidera Saveza komunista Bosne i Hercegovine|predsjedatelj Predsjedništva Centralnog komiteta Saveza komunista Bosne i Hercegovine]] |mandat_start3 = 1982. |mandat_kraj3 = 1984. |potpredsjednik3 = |potpremijer3 = |zamjenik3 = |premijer3 = |predsjednik3 = |prethodnik3 = Nikola Stojanović (kao sekretar Centralnog komiteta SK BiH) |nasljednik3 = [[Mato Andrić (političar)|Mato Andrić]] |čin4 = 4. [[Socijalistička Republika Bosna i Hercegovina|predsjednik Narodne skupštine <br> SR Bosne i Hercegovine]] |mandat_start4 = 1971. |mandat_kraj4 = 1974. |potpredsjednik4 = |potpremijer4 = |zamjenik4 = |premijer4 = |predsjednik4 = |prethodnik4 = [[Džemal Bijedić]] |nasljednik4 = Ratomir Dugonjić (kao predsjednik Predsjedništva SR BiH) |stranka = [[Savez komunista Jugoslavije]] |supruga = |zanimanje = političar, sociolog |fusnote = }} '''Hamdija Pozderac''' ([[Cazin]], [[15. siječnja]] [[1924.]] – [[Sarajevo]], [[6. travnja]] [[1988.]]), bosanskohercegovački sociolog i političar. Bio je jedan od najznačajnijih i najutjecajnijih [[Bošnjaci|bošnjačkih]] osoba [[20. stoljeće|20. stoljeća]]. Smatra se ocem [[Bošnjaci|bošnjačke]] nacije i prvom žrtvom velikosrpske agresije na Bosnu i Hercegovinu.<ref name="#1">{{cite web |url=https://www.krug99.ba/14776-2/ |title=Hamdija Pozderac – Istaknuti borac za bošnjačku naciju i državu BiH |publisher=krug99.ba |date=5. kolovoza 2017. |accessdate=2020-12-30}}</ref> Brat je [[Hakija Pozderac|Hakiji]] i [[Sakib Pozderac|Sakibu Pozdercu]]. == Životopis == [[Slika:Hamdija Pozderac1.jpg|270px|thumb|lijevo|Hamdija Pozderac]] [[Slika:Pozderac Dizdarević.jpg|270px|thumb|lijevo|Hamdija Pozderac i Nijaz Dizdarević]] Potječe iz muslimanske obitelji Mehmeda (Mehe) i Safije Pozderac. Imao je tri brata ([[Hakija Pozderac|Hakiju]], [[Sakib Pozderac|Sakiba]] i Ismeta), te četiri sestre (Bekiru, Fatimu, Hasniju i Zuhru). Još za vrijeme srednjoškolskog obrazovanja uključio se u rad tada ilegalne organizacije [[SKOJ]]-a, a u tokove [[NOR|narodnooslobodilačkog rata]] se uključio 1941. godine, te obavljao niz važnih funkcija i vojnih dužnosti. U 8. krajiškoj narodnooslobodilačkoj udarnoj brigadi bio je sekretar bataljonskog i brigadnog komiteta SKOJ-a, a zatim član Oblasnog komiteta USAOJ-a i SKOJ-a za [[Bosanska krajina|Bosansku krajinu]]. Početkom 1944. godine postao je sekretar Okružnog komiteta SKOJ-a i član Okružnog komiteta [[KPJ]] [[Bihać]]. Poslije rata je obavljao niz partijskih i državnih dužnosti. Završio je Visoku partijsku školu u [[Moskva|Moskvi]], te [[Filozofski fakultet Univerziteta u Beogradu|Filozofski fakultet]] u [[Sveučilište u Beogradu|Sveučilišta u Beogradu]] 1959. godine. Od 1961. godine predavao je opću sociologiju na [[Fakultet političkih znanosti u Sarajevu|Fakultetu političkih znanosti u Sarajevu]]. Od 1965. godine je bio član Centralnog komiteta Saveza komunista Bosne i Hercegovine. Bio je poslanik Prosvjetno-kulturnog vijeća Skupštine SR BiH, a od 1971. do 1974. predsjednik Narodne skupštine Bosne i Hercegovine. Bio je član Izvršnog komiteta Centalnog komitete SKBiH i sekretar Sekretarijata, a dugo vremena je bio član Predsjedništva Centralnog komiteta SKJ i predsjedatelj Predsjedništva Centralnog komiteta SKBiH od 1982. do 1984. godine. Na kraju svoje političke karijere bio je i član [[Predsjedništvo SFRJ|Predsjedništva SFRJ]] od 1986. do 1987. godine, a kada je trebao biti izabran za predsjednika Predsjedništva bio je prisiljen da da ostavku zbog umiješanosti u Aferu Agrokomerc. Nakon toga se povukao iz političkog života [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslavije]]. Prve pukotine u bosanskohercegovačkom političkom bloku pojavljuju se pogibijom [[Džemal Bijedić|Džemala Bijedića]] 1977. godine. No, problemi za Bosnu i Hercegovinu počinju nakon smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] i skorog dolaska [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] na vlast kao i njegove pozicije neograničene moći. Već sljedeće godine počinje potkopavanje političkog jedinstva Bosne i Hercegovine. Godine 1987. dolazi do Afere Agrokomerc, koja je znatno pogodila rukovodstvo SR BiH. Poduzeće [[Agrokomerc]] izdavalo je [[Mjenica|mjenice]] bez pokrića. [[Fikret Abdić]], [[Hakija Pozderac]], Ibrahim Mujić i drugi su uhićeni pod optužbom kontrarevolucionarnog djelovanja prema članu 114. Kaznenog zakona SFRJ. Mediji u [[SR Srbija|SR Srbiji]] opširno su izvještavali o toj aferi. Jedan od glavnih zagovarača, koji su zahtijevali ostavku Hamdije Pozderca, bio je [[Vojislav Šešelj]]. Hamdija Pozderac je podnio ostavku 12. rujna 1987. godine. Nakon što su njegova braća izgubila politički utjecaj, [[Sakib Pozderac]] koji je bio general [[TO BiH|Teritorijalne obrane BiH]] od 1986. do 1988. godine biva uklonjen s položaja. [[Slika:Hamdija Pozderac Raif Dizdarević.jpg|270px|thumb|desno|Hamdija Pozderac i [[Raif Dizdarević]]]] [[Slika:Hamdija Pozderac sahrana.jpg|270px|thumb|desno|Pokop Hamdije Pozderca u Sarajevu]] Uklanjanje Hamdije Pozderca s političke scene SFR Jugoslavije, može se dovesti u vezu s njegovim insistiranjem, kao predsjednika Ustavne komisije Skupštine Jugoslavije, na ne mijenjanju osnovnih načela Ustava iz 1974. godine, koja bi značila ukidanje autonomije za autonomne pokrajine [[Socijalistička Autonomna Pokrajina Vojvodina|Vojvodinu]] i [[Socijalistička Autonomna Pokrajina Kosovo|Kosovo]]. Često je bio meta velikosrpskih krugova, pa se smatra, da je bio žrtva političkog obračuna u osvit agresije na Bosnu i Hercegovinu, s jasnim ciljem slabljenja zemlje.<ref name="#2">{{cite web |url=https://radiosarajevo.ba/metromahala/lica/je-li-hamdija-pozderac-ubijen-u-osvit-agresije-na-bih/332706 |title=Tri decenije od smrti / Je li Hamdija Pozderac ubijen u osvit agresije na BiH? |publisher=radiosarajevo.ba |date=5. kolovoza 2017. |accessdate=2020-12-30}}</ref> Tako je [[Vojislav Šešelj]] još 1979. napadao Hamdiju Pozderca, nakon što je navodno otkrio plagijat u jednom magistarskom radu. Šešelj je kasnije izjavio da je time želio skrenuti pozornost [[Centralni komitet|Centralnog komiteta SKJ]] od Nenada Kecmanovića. {{Citat|To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom NIN-u, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.<ref name="#2"/>| Vojislav Šešelj}} Hamdija Pozderac preminuo je 6. travnja 1988. godine u Sarajevu. Njegova smrt još uvijek se smatra nerazjašnjenom, pogotovo zbog događaja koji su uslijedili nakon njegove smrti kada je uslijedila takozvana afera Neum. Tada je uklonjen još jedan dio političara koji su tijekom 1970-ih i 1980-ih snažno radili na afirmaciji Bosne i Hercegovine. Danas se sjećanje na Hamdiju Pozderca čuva i u nazivu jedne sarajevske ulice s njegovim imenom. == Rušenje Pozderca == Hamdija Pozderac je podržao [[Sarajevski proces 1983.|proces protiv "muslimanskih intelektualaca"]] iz 1983. godine, s [[Alija Izetbegović|Alijom Izetbegovićem]] kao prvooptuženim. Interesantno je da je Pozderac označavan kao fundamentalista od istih srbijanskih desničara koji su pisali peticiju da se "muslimanski intelektualci" puste iz zatvora i da je [[Vojislav Šešelj]] koji ga je mrzio preko svoje izdavačke kuće "Srpska reč" tiskao Izetbegovićevu [[Islamska deklaracija|Islamsku deklaraciju]].<ref name="#3">{{cite web |url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/1509/bosnjachki_kennedyjevi_chudesna_historija_porodice_pozderac.html |title=Bošnjački Kennedyjevi: Čudesna historija porodice Pozderac |publisher=slobodna-bosna.ba |date=5. kolovoza 2017. |accessdate=2020-12-30}}</ref> Godine 1987. Afera Agrokomerc je bila maska za udar na Hamdiju Pozderca. Proces protiv ravnatelja Agrokomerca [[Fikret Abdić|Fikreta Abdića]] koji je obuhvatio i Hamdijinog brata [[Hakija Pozderac|Hakiju]], uzdrmao je cijelu Jugoslaviju. Prema uputama iz Beograda, bosanskohercegovački su čelnici tražili da Hamdija podnese ostavku, što je odbijao, tvrdeći da nije kriv. Na pauzi sjednice Centralnog komiteta SKBiH na kojoj je Pozderac odbijao dati ostavku, pozvan je u ured predsjedavajućeg Milana Uzelca. [[Nijaz Duraković]] je kobni dijalog opisao riječima: "Kada je izašao iz njegovog kabineta, Hamdija je bio blijed kao krpa i jedva je došao do govornice da bi rekao kako podnosi ostavku. Ne znam na koji je način Pozderac slomljen... Znam da je policija u to vrijeme prisluškivala većinu funkcionera. Uvjeren sam da su prisluškivali i Hamdiju. Tada sam se jedini put u životu stvarno prepao: ko stvarno vlada državom, ako se ne vjeruje prvom čovjeku te države?!" [[Hakija Pozderac]] je neposredno pred početak [[Rat u Bosni i Hercegovini|rata]] novinaru Senadu Avdiću ispričao što se tog dana dogodilo u Sarajevu: "Toga dana sam bio kod Hamdije kući i dogovorili smo se da idemo ručati na Stojčevcu. Hamdija je rekao da će na petnaestak minuta skoknuti do Milana Uzelca. Bio je prilično veseo kada je otišao. Ali, nije se vratio ni za petnaest minuta, ni za sat, ni za dva, ni za tri. Nakon pet-šest sati vratio se sav skršen. Trebalo mu je pola sata da se sabere i ispriča šta se desilo. A desilo se to da ga je Uzelac optuživao za Agrokomercove mućke i vezu s Fikretom (Abdićem). Kada bi Hamdo rekao da to nije tačno, Uzelac mu je puštao snimke razgovora. 'Pa bolan, Milane, jeste li vi to mene svugdje prisluškivali, i u kući, i u kabinetu u Beogradu, i u kafani?' 'Jesmo', odgovorio je Uzelac, 'svugdje smo te prisluškivali' 'I u hali?', pitao je Hamdo. 'I u hali' kazao mu je Uzelac. 'E pa nađi tu traku iz hale da čuješ kako pravi Krajišnik prdi!', rekao je Hamdija i napustio zgradu Centalnog komiteta."<ref name="#3"/> == Priznanja == {{Refbegin|2}} * [[Datoteka:Commemorative Medal of the Partisans - 1941 RIB.png|50px]] [[Partizanska spomenica 1941.]] * [[Datoteka:Order_for_courageousness_Rib.png|50px]] [[Orden za hrabrost]] * [[Datoteka:Order of merits for the people with silver rays RIB.gif|50px]] [[Orden zasluga za narod]] * [[Datoteka:Order of the brotherhood and unity with silver wreath RIB.gif|50px]] [[Orden bratstva i jedinstva]] sa zlatnim vijencem * [[Datoteka:Orden Republike sa zlatnim vijencem (mala oznaka).png|50px]] [[Orden Republike]] * [[Datoteka:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|50px]] Orden jugoslavenske zastave s lentom * [[Datoteka:Order of the Hero of socialist labour Rib.png|50px]] [[Orden junaka socijalističkog rada]] * Nagrada ZAVNOBiH-a {{Refend}} == Djela == {{Refbegin|2}} === Autor === * ''Stvaranje i razvoj Socijalističke Republike Bosne i Hercegovine'' (Sarajevo, 1975) * ''Prilog proučavanju nacionalnih odnosa i socijalističkog zajedništva'' (Sarajevo, 1978) * ''Nacionalni odnosi u socijalističkom samoupravnom društvu'' (Beograd, 1980) * ''U kontinuitetu revolucije'' (Sarajevo, 1980) * ''Dogovaranje i sporazumevanje u federaciji'' (Sarajevo, 1981) * ''Savez komunista vodeća snaga društva'' (Sarajevo, 1984) * ''U susret Trinaestom kongresu SKJ'' (Banja Luka, 1985) * ''O aktuelnim pitanjima političkog sistema'' (Beograd, 1985) * ''Od istorijske ka konkretnoj inicijativi: putevi osavremenjavanja, demokratizacije odnosa i efikasnosti djelovanja Saveza komunista u jugoslovenskom društvu'' (Sarajevo, 1986) * ''Državnost i nacionalnost BiH'' (Bihać, 2008) === O Pozdercu === * Afera Agrokomerc i smrt Hamdije Pozderca'' (Sarajevo, 2008) – [[Muhamed Filipović]] * Hamdija Pozderac - žrtva vremena'' (Sarajevo, 2010) – Safet Hrnjica {{Refend}} == Citati == {{Citat|Ne daju bosanstvo, nude [[Bošnjaci|muslimanstvo]]... Da prihvatimo i to što nude, makar i pogrješno ime, ali ćemo otvoriti proces..|Hamdija Pozderac u razgovoru s [[Josip Broz Tito|Titom]] o ustavnim reformama 1971. godine}} {{Citat|To zašto [[Bošnjaci|Muslimani]] nisu prije priznati kao nacija je isto da si me pitao zašto [[Ban Kulin|Kulin ban]] nije uveo samoupravljanje. A što se tiče imena, oni moćniji politički i umno od nas nam nisu dali ime ni Bosanac, a ni Bošnjak, a nama je bolan zemljače bilo važno da nas priznaju pod bilo kojim imenom i da nas u Ustav stave, a ime je lako promijeniti kada se za to stvore uslovi, to je stvar plebiscita i bit će lakše kasnije, kada se za to stvore uslovi, riješavati pitanje promjene imena, nego i imena i naroda i nacije zajedno i odjednom. Uostalom, samo ime i nije sada najvažnija stvar. Tebi je sada ime Alaga, ako bi promijenio ime, u naprimjer, u Mujaga, pošto je u nas Krajišnika i to ime veoma često, bili se time kod tebe išta promijenilo i bili se ti kao biće drukčije osjećao, kad se po tvom rodnom listu zna, ko si, šta si, ko ti je babo, a ko mater. Važno je šta se pod tim imenom podrazumijeva i šta to konačno znači, za jedan narod, tek onda kada se ozvaniči u Ustavu i u zakone unese. Eto vas mlađih, nastavite sa istraživanjima i dokazivanjima, moja generacija nije mogla više.<ref name="#1"/> |Hamdija Pozderac jednom studentu}} {{Citat|I [[Bošnjaci|Muslimani]] i [[Srbi Bosne i Hercegovine|Srbi]] i [[Hrvati Bosne i Hercegovine|Hrvati]], kao i pripadnici drugih naroda i narodnosti koje žive u Bosni i Hercegovini, osiguravaju i ostvaruju u njoj svoj nacionalni identitet i punu afirmaciju nacionalnih vrijednosti. Upravo iz tih razloga, iako se [[Bosna i Hercegovina]] ne definira kao nacionalna država u klasičnom smislu, ona je i uistinu i nacionalna država i za Srbe, i za Hrvate, i za Muslimane i za pripadnike drugih naroda i narodnosti koji žive na njenom tlu.|Hamdija Pozderac u glavnom referatu na proglašenju Ustava 1971. godine}} {{Citat|On mene mrzi zato što sam [[Bošnjaci|Musliman]] - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.|Hamdija Pozderac o [[Vojislav Šešelj|Vojislavu Šešelju]], 1980.}} == Izvori == {{izvori|30em}} == Vanjske povezice == * [https://radiosarajevo.ba/metromahala/lica/je-li-hamdija-pozderac-ubijen-u-osvit-agresije-na-bih/332706 Tri decenije od smrti / Je li Hamdija Pozderac ubijen u osvit agresije na BiH?] * [http://www.sutra.ba/m/novost/25049/Hamdija-Pozderac-rtva-nacionalista Hamdija Pozderac, žrtva nacionalista] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211020233026/http://www.sutra.ba/m/novost/25049/Hamdija-Pozderac-rtva-nacionalista |date=20. listopada 2021. }} {{niz| prethodi= [[Lazar Mojsov]]| sredina= [[Predsjednici Predsjedništva Jugoslavije|Potpredsjednik Predsjedništva SFR Jugoslavije]]<br>[[1987.]] — [[1987.]] | slijedi= [[Raif Dizdarević]] }} {{niz| prethodi= [[Branko Mikulić]]| sredina= [[Predsjednici Predsjedništva Jugoslavije|Član Predsjedništva SFR Jugoslavije <br> iz Bosne i Hercegovine]]<br>[[1986.]] — [[1987.]] | slijedi= [[Mato Andrić (političar)|Mato Andrić]] }} {{niz| prethodi= Nikola Stojanović <br> (kao sekretar Centralnog komiteta SK BiH)| sredina= [[Dodatak:Popis lidera Saveza komunista Bosne i Hercegovine|Predsjedatelj Predsjedništva Centralnog komiteta Saveza komunista <br> Bosne i Hercegovine]]<br>[[1982.]] — [[1984.]] | slijedi= [[Mato Andrić (političar)|Mato Andrić]] }} {{niz| prethodi= [[Džemal Bijedić]]| sredina= [[Socijalistička Republika Bosna i Hercegovina|Predsjednik Narodne skupštine <br> SR Bosne i Hercegovine]]<br>[[1971.]] — [[1974.]] | slijedi= Ratomir Dugonjić <br> (kao predsjednik Predsjedništva SR BiH) }} {{Predsjednici Narodne skupštine SRBiH}} {{Sekretari Centralnog komiteta SKBiH}} {{GLAVNIRASPORED:Pozderac, Hamdija}} [[Kategorija:Životopisi, Cazin]] [[Kategorija:Pozderci]] [[Kategorija:Bošnjački političari]] Sr: {{Политичар | слика = Hamdija_Pozderac.jpg | датум_рођења = {{Датум рођења|1924|1|15}} | место_рођења =[[Цазин]] | држава_рођења = [[Краљевина СХС]] | датум_смрти = {{Датум смрти|1988|4|6|1924|1|15}} | место_смрти =[[Сарајево]], [[Социјалистичка Република Босна и Херцеговина|СР Босна и Херцеговина]] | држава_смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | породица = [[породица Поздерац|Поздерац]] | партија = [[КПЈ]] (1943) | module = {{Војно лице | embed = yes | рат = [[Народноослободилачка борба народа Југославије|Народноослободилачка борба]] | служба = [[Народноослободилачка војска Југославије|НОВ и ПО Југославије]] | године службе = [[1941]]—[[1945]]. }} | функција_1 = Председник Скупштине СР БиХ | почетак_функције_1 = [[1971]] | крај_функције_1 = [[1978]]. | претходник_1 = [[Џемал Биједић]] | наследник_1 = [[Ратко Дугоњић]] | функција_2 = Председник Председништва ЦК СК БиХ | почетак_функције_2 = [[1983]] | крај_функције_2 = [[1984]]. | претходник_2 = [[Никола Стојановић (политичар)|Никола Стојановић]] | наследник_2 = [[Мато Андрић]] | одликовања = {{ublist | <center>{{Орден јунака социјалистичког рада}}</center> | <center>{{Орден југословенске заставе(СФРЈ)1}}{{nbsp3}}{{Орден републике1}}{{nbsp3}}{{Орден заслуга за народ1}}</center> | <center>{{Орден братства и јединства1}}{{nbsp3}}{{Орден за храброст}}{{nbsp3}}{{Партизанска споменица 1941.}}</center> }} }} '''Хамдија Поздерац''' ([[Цазин]], [[15. јануар]] [[1924]] — [[Сарајево]], [[6. април]] [[1988]]) био је учесник [[Народноослободилачка борба народа Југославије|Народноослободилачке борбе]], друштвено-политички радник [[Социјалистичка Република Босна и Херцеговина|СР Босне и Херцеговине]] и [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославије]] и [[орден јунака социјалистичког рада|јунак социјалистичког рада]]. == Биографија == Рођен је [[15. јануар]]а [[1924]]. године у [[Цазин]]у, и то под именом Мухамед. Имао је три брата ([[Хакија Поздерац|Хакију]], Сакиба и Исмета) и четири сестре (Бекиру, Фатиму, Хаснију и Зухру). У средњој школи се укључио у рад, тада илегалне, организације [[Савез комунистичке омладине Југославије|Савеза комунистичке омладине Југославије]] (СКОЈ). Учесник је [[Народноослободилачка борба народа Југославије|Народноослободилачког рата]] од [[1941]]. године. У [[Осма крајишка ударна бригада|Осмој крајишкој ударној бригади]] био је секретар батаљонског и бригадног комитета СКОЈ-а, а затим члан Обласног комитета [[Уједињени савез антифашистичке омладине Југославије|УСАОЈ]]-а и СКОЈ-а за [[Босанска Крајина|Босанску крајину]]. У чланство [[Савез комуниста Југославије|Комунистичке партије Југославије]] (КПЈ) примљен је [[1943]]. године. Почетком [[1944]]. године постао је секретар Окружног комитета СКОЈ-а и члан Окружног комитета КПЈ за Бихаћ. Завршио је Високу партијску школу у [[Москва|Москви]] и [[Филозофски факултет Универзитета у Београду|Филозофски факултет]] у [[Београд]]у, [[1959]]. године. Издао је низ публицистичких и научних дела, а од [[1961]]. године је предавао општу социологију на Факултету политичких наука у [[Сарајево|Сарајеву]]. После ослобођења [[Југославија|Југославије]], обављао одговорне партијско-државне дужности. Био је председник [[Скупштина СР Босне и Херцеговине|Скупштине СР Босне и Херцеговине]], од [[1971]]. до [[1978]]. године Члан [[Централни комитет Савеза комуниста Босне и Херцеговине|Централног комитета Савеза комуниста Босне и Херцеговине]], био је од [[1965]]. године, а касније је био и члан Извршног комитета ЦК СК БиХ и председник Председништва ЦК СК БиХ, од [[1983]]. до [[1984]]. године. Био је и члан Председништва [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]]. Биран је за народног посланика Републичке скупштине Босне и Херцеговине. Скупштина БиХ га је у јуну 1986. изабрала за члана [[Председништво СФРЈ|Председништва СФРЈ]] из те републике,<ref>„Хамдија Поздерац члан Предсједништва СФРЈ”, Борба, 24. јун 1986.</ref> као замену за [[Бранко Микулић|Бранка Микулића]] који је отишао на чело [[Савезно извршно веће|Савезног извршног већа]] - пред Савезном скупштином је дао „свечану изјаву” 24. јула. Убрзо након избијања „[[афера Агрокомерц|афере Агрокомерц]]“, у септембру 1987. подноси оставку и повлачи се из политичког живота (у председништву га замењује [[Раиф Диздаревић]], који у мају 1988. преузима једногодишње председавање тим телом). Преминуо је 6. априла 1988. у Клиничко-болничком центру „Кошево“ у [[Сарајево|Сарајеву]],<ref>{{Cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/picture/page?pid=FID-0001-IMAGE&issue=UB_00064_19880407&quality=&doctype=Newspaper|title=Umro Hamdija Pozderac|publisher=[[Борба (новине)|Борба]]|website=istorijskenovine.unilib.rs|date=7. 4. 1988|pages=1}}</ref> сахрањен је два дана касније на Новом градском гробљу у Сарајеву.<ref>{{Cite web|url=https://istorijskenovine.unilib.rs/view/picture/page?pid=FID-0007-IMAGE&issue=UB_00064_19880409&quality=&doctype=Newspaper|title=Sahranjen Hamdija Pozderac|publisher=[[Борба (новине)|Borba]]|website=istorijskenovine.unilib.rs|date=9. 4. 1988|pages=7}}</ref> Носилац је [[Партизанска споменица 1941.|Партизанске споменице 1941.]] и других [[Ордени и медаље СФРЈ|југословенских одликовања]], међу којима су — [[Орден јунака социјалистичког рада]], [[Орден југословенске заставе|Орден југословенске заставе са лентом]], [[Орден Републике|Орден Републике са златним венцем]], [[Орден заслуга за народ|Орден заслуга за народ са златном звездом]], [[Орден братства и јединства|Орден братства и јединства са златним венцем]] и [[Орден за храброст]]. Добитник је [[Награда ЗАВНОБИХ-а|Награде ЗАВНОБиХ]]. == Види још == * [[Породица Поздерац]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == {{Литература}} * {{Cite book|ref={{harvid|Ko je ko|1970}}|title=Ko je ko u Jugoslaviji — jugoslovenski savremenici|year=1970|publisher=Hronometar|location=Beograd|id=}} {{COBISS|ID=4897031}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == {{Лидери Савеза комуниста Босне и Херцеговине}} {{Председници Скупштине СР Босне и Херцеговине}} {{Председници СР БиХ}} {{Подножје|Биографија|Народноослободилачка борба|Социјалистичка Федеративна Република Југославија}} {{СОРТИРАЊЕ:Поздерац, Хамдија}} [[Категорија:Рођени 1924.]] [[Категорија:Умрли 1988.]] [[Категорија:Цазинци]] [[Категорија:Муслимани (народ)]] [[Категорија:Комунисти Босне и Херцеговине]] [[Категорија:Чланови Централног комитета СКЈ]] [[Категорија:Југословенски партизани]] [[Категорија:Омладина у Народноослободилачкој борби]] [[Категорија:Носиоци Партизанске споменице 1941.]] [[Категорија:Јунаци социјалистичког рада]] [[Категорија:Друштвено-политички радници СФРЈ]] [[Категорија:Друштвено-политички радници СР БиХ]] [[Категорија:Посланици Скупштине СР БиХ]] [[Категорија:Чланови Председништва СФРЈ]] [[Категорија:Председници СР Босне и Херцеговине]] [[Категорија:Чланови Председништва ЦК СКЈ]] [[Категорија:Добитници Награде ЗАВНОБиХ-а]] [[Категорија:Сахрањени у Сарајеву]] [[Категорија:Чланови Централног одбора УСАОЈ]] [[Категорија:Носиоци Ордена Републике]] 2649u8aa1ztgzauoa9acohanpm2x1bb 0 605017 6705536 2026-07-02T10:37:48Z Romanm 13 preusmeritev na [[Aci Bertoncelj]] 6705536 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Aci Bertoncelj]] 798qi7pzsl1ncss67t4zjhjdvhzyabi 0 605018 6705537 2026-07-02T10:38:09Z Romanm 13 preusmeritev na [[Aci Bertoncelj]] 6705537 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Aci Bertoncelj]] 798qi7pzsl1ncss67t4zjhjdvhzyabi 0 605019 6705541 2026-07-02T10:54:05Z Romanm 13 preusmeritev na [[Padriče]] 6705541 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Padriče]] 85gr5t2mekbtxd1llltxuogn6yit0ru 1 605021 6705554 2026-07-02T11:22:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705554 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605022 6705565 2026-07-02T11:25:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705565 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605023 6705566 2026-07-02T11:25:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705566 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605024 6705567 2026-07-02T11:25:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705567 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605025 6705568 2026-07-02T11:25:42Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705568 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605026 6705569 2026-07-02T11:25:45Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705569 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605027 6705570 2026-07-02T11:25:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705570 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605028 6705571 2026-07-02T11:25:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6705571 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 605029 6705576 2026-07-02T11:35:47Z VidicK01 193275 novo, začetek 6705576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Marjeta Šmid |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[FOKUS Marka Lotriča]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Marjeta Šmid''', [[Slovenci|slovenska]] [[ravnatelj]]ica, [[profesor]]ica in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]]; * [[16. januar]] [[1965]], [[Selca]]. Je poslanka aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Obiskovala je [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazijo Škofja Loka]] in nato [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto v Ljubljani]], kjer je z diplomo leta 1996 pridobila naziv profesorica defektologije za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marjeta Šmid {{!}} SCPI|url=https://scpi.splet.arnes.si/zaposleni/marjeta-smid/|accessdate=2026-07-02|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P464&mandatId=10|title=mag. Marjeta Šmid|accessdate=2026-07-02|website=dz-rs.si}}</ref> Dve leti kasneje je na isti fakulteti z nalogo ''Sublimacija v obdobju sekundarne socializacije'' zaključila še magistrski študij in postala magistrica znanosti s področja defektologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2571337|title=Sublimacija v obdobju sekundarne socializacije : magistrska naloga|accessdate=2026-07-02|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk - Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča|accessdate=2026-07-02|website=dvk-rs.si}}</ref> == Kariera == Pred vstopom v politiko je bila dolga leta ravnateljica Osnovne šole Jela Janežiča Škofja Loka, šole s prilagojenim programom.<ref name=":0" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča]] kandidirala za poslanko Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Prihodnost v povezovanju|url=https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/prihodnost-v-povezovanju-341280/|website=www.gorenjskiglas.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-07-02|language=sl}}</ref> V domačem volilnem okraju Škofja Loka 1 je prejela 2.108 glasov (14,96 %) in osvojila poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-02|website=dvk-rs.si}}</ref> Bila je najuspešnejša kandidatka stranke FOKUS na skupni listi ter edina, ki ji je v kvoti stranke uspel preboj v parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-02|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: V poslanske klopi tudi ravnateljica Marjeta Šmid|url=https://www.radio-sora.si//novice/volitve-2026:-v-poslanske-klopi-tudi-ravnateljica-marjeta-smid/59604|website=Radio Sora - Škofja Loka|accessdate=2026-07-02|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Marjeta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] fbev9xtqg2cxb28lpjwejvrgj63nnsc