Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.10 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 762 0 2222 6708794 4715522 2026-07-09T11:33:34Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6708794 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 762''' ('''[[rimske številke|DCCLXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[Abasidi|Abasidski]] [[kalif]] Al Mansur je ustanovil [[Bagdad]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Vineh]], bolgarski kan (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 762|*]] 4ayw4vsdz0a4f6qh6ird0muc5o6x4m2 761 0 2223 6708793 4225055 2026-07-09T11:32:39Z TadejM 738 leto 6708793 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 761''' ('''[[rimske številke|DCCLXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 761|*]] 21mzq8mgw7f99jtqwfyejzlsystbjr4 760 0 2224 6708501 4225054 2026-07-08T12:30:26Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6708501 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 760''' ('''[[rimske številke|DCCLX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[Tatari]] so ustanovili [[turški imperij]]. == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 760|*]] jabkima7ta11r2nfh8wkrnw110sug33 8. julij 0 2757 6708498 6676881 2026-07-08T12:29:21Z TadejM 738 sedanjik > preteklik 6708498 wikitext text/x-wiki '''8. julij''' je 189. [[dan]] [[leto|leta]] (190. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 176 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – Zgodil se je eden prvih dokumentiranih napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki so izropali [[Anglija|angleški]] [[otok]] [[Lindisfare]]. * [[1099]] – 15.000 sestradanih [[križar]]jev so zasmehovali med spokorniško procesijo okoli [[Jeruzalem]]skega obzidja. * [[1497]] – [[Vasco da Gama]] se je odpravil na svojo prvo pot proti [[Indija|Indiji]]. * [[1630]] – V koloniji [[Massachusetts]] so prvič praznovali [[zahvalni dan]]. * [[1709]] – V bitki pri [[Poltava|Poltavi]] je [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Peter Veliki]] premagal [[Švedska|Švede]]. * [[1833]] – [[Rusija]] in [[Turčija]] sta sklenili [[sporazum v Hünkâr Iskelesiju]]. * [[1889]] – Izšla je prva številka [[Wall Street Journal]]a. * [[1919]] – [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] so dodelili [[Prekmurje]]. * [[1940]] – Začela se je [[bitka za Anglijo]]. * [[1990]] – Ob grobišču žrtev [[povojni poboji|povojnih pobojev]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] je potekala spravna slovesnost. * [[1997]] – [[NATO]] je povabil v članstvo [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter zavrnil [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Romunija|Romunijo]]. * [[2003]] – [[Wikipedija|Wikipediji]] sta se pridružili različici v [[madžarščina|madžarščini]] in [[hebrejščina|hebrejščini]]. == Rojstva == [[Slika:Jožef Horvat 03.jpg|sličica|181x181_pik|[[Jožef Horvat]]]] [[Slika:Philip Johnson.2002.FILARDO.jpg|thumb|175x175px|Philip Johnson]] * [[1053]] – [[Širakava]], japonski cesar († [[1129]]) * [[1545]] – [[Carlos, princ Asturije]] († [[1568]]) * [[1593]] – [[Artemisia Gentileschi]], italijanska slikarka († okoli [[1653]]) * [[1621]] – [[Jean de La Fontaine]], francoski pesnik, basnopisec († [[1695]]) * [[1760]] – [[Christian Kramp]], francoski matematik († [[1826]]) * [[1809]] – [[Ljudevit Gaj]], hrvaški politik, jezikoslovec († [[1872]]) * [[1819]] – [[Vatroslav Lisinski]], hrvaški skladatelj († [[1854]]) * [[1836]] – [[Joseph Chamberlain]], angleški politik († [[1914]]) * [[1838]] – [[Ferdinand von Zeppelin]], nemški graditelj zrakoplovov († [[1917]]) * [[1839]] – [[John Davison Rockefeller]], ameriški podjetnik († [[1937]]) * [[1851]] – sir [[Arthur John Evans]], valižanski arheolog († [[1941]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog in izumitelj testa inteligentnosti († [[1911]]) * [[1867]] – [[Käthe Kollwitz]], nemška slikarka († [[1945]]) * [[1882]] – [[Percy Grainger]], avstralski pianist, saksofonist, skladatelj († [[1961]]) * [[1885]] – [[Ernst Bloch]], nemški filozof († [[1977]]) * [[1895]] – [[Igor Tamm]], sovjetski fizik († [[1971]]) * [[1906]] – [[Philip Johnson]], ameriški arhitekt († [[2005]]) * [[1911]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt († [[1985]]) * [[1919]] – [[Walter Scheel]], nemški politik († [[2016]]) * [[1923]] – [[Walter Buschhoff]], nemški igralec († [[2010]]) * [[1935]] – [[Vitalij Ivanovič Sevastjanov]], ruski kozmonavt († [[2010]]) * [[1951]] – [[Anjelica Huston]], ameriška filmska igralka * [[1955]] – [[Jožef Horvat]], slovenski politik in fizik * [[1958]] – [[Kevin Bacon]], ameriški filmski igralec * [[1960]] – [[Ena Begović]], hrvaška filmska igralka († [[2000]]) * [[1972]] – [[Tina Gorenjak]], slovenska gledališka in filmska igralka, pevka * [[1977]] – [[Christian Abbiati]], italijanski nogometaš * [[1980]] – [[Robbie Keane]], irski nogometaš * [[1981]] – [[Anastazija Miskina]], ruska tenisačica == Smrti == * [[975]] – [[Edgar Miroljubni]], kralj Mercije in Northumbrije (* [[943|943/944]]) * [[1113]] – [[Zbigniew Poljski]], poljski vojvoda (* [[1073]]) * [[1115]] – [[Peter Puščavnik]], menih, voditelj križarskega pohoda ubogih (* [[1050]]) * [[1153]] – [[Papež Evgen III.|Evgen III.]], papež italijanskega rodu (* po letu [[1080]]) * [[1184]] – [[Oton I. Brandenburški|Oton I.]], brandenburški mejni grof (* [[1128]]) * [[1261]] – [[Adolf IV. Holsteinski|Adolf IV.]], grof Holsteina in Schauenburga (* [[1205]]) * [[1253]] – [[Teobald IV. Šampanjski|Teobald IV.]], francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj (I.) (* [[1201]]) * [[1390]] – [[Albert Saksonski]], nemški filozof in logik (* [[1320]]) * [[1444]] – [[Peter Pavel Vergerij starejši]], italijanski humanist in pravnik, rojen v Kopru (* [[1370]]) * [[1496]] – [[Benedetto Bonfigli]], italijanski slikar (* okoli [[1420]]) * [[1538]] – [[Diego de Almagro]], španski konkvistador (* [[1479]]) * [[1583]] – [[Fernão Mendes Pinto]], portugalski pustolovec (* okoli [[1510]]) * [[1623]] – [[Gregor XV.]], papež italijanskega rodu (* [[1554]]) * [[1676]] – [[Ferenc Rákóczi I.]], madžarski plemič (* [[1645]]) * [[1695]] – [[Christiaan Huygens]], nizozemski astronom, fizik, matematik (* [[1629]]) * [[1784]] – [[Torbern Olof Bergman]], švedski kemik (* [[1735]]) * [[1822]] – [[Percy Bysshe Shelley]], angleški pesnik (* [[1792]]) * [[1826]] – [[Luther Martin]], ameriški državnik (* [[1748]]) * [[1859]] – [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]], švedsko-norveški kralj (* [[1799]]) * [[1873]] – [[Franz Xaver Winterhalter]], nemški slikar (* [[1805]]) * [[1897]] – [[Alojzij Matija Zorn]], goriški nadškof (* [[1837]]) * [[1917]] – [[Thomas John Thomson]], kanadski slikar (* [[1877]]) * [[1933]] – sir [[Anthony Hope Hawkins]], angleški pisatelj (* [[1863]]) * [[1934]] – [[Édouard Benjamin Baillaud]], francoski astronom (* [[1848]]) * [[1943]] – [[Jean Moulin]], francoski upornik (* [[1899]]) * [[1950]] – [[Othmar Spann]], avstrijski filozof, sociolog, ekonomist (* [[1878]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj, filozof (* [[1897]]) * [[1967]] – [[Vivian Mary Hartley]] - [[Vivien Leigh]], angleška gledališka in filmska igralka (* [[1913]]) * [[1979]] – [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec 1965 (* [[1906]]) * [[1994]] – [[Kim Il Sung]], severnokorejski diktator (* [[1912]]) * [[2022]] – [[Šinzo Abe]], japonski politik in predsednik vlade (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|708]] [[Kategorija:Julij|108]] 4spqe7kf2ay7d3syxbjsht3x6j5mzlt 6708743 6708498 2026-07-09T09:39:40Z VidicK01 193275 /* Smrti */ Bonnie Tyler 6708743 wikitext text/x-wiki '''8. julij''' je 189. [[dan]] [[leto|leta]] (190. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 176 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – Zgodil se je eden prvih dokumentiranih napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki so izropali [[Anglija|angleški]] [[otok]] [[Lindisfare]]. * [[1099]] – 15.000 sestradanih [[križar]]jev so zasmehovali med spokorniško procesijo okoli [[Jeruzalem]]skega obzidja. * [[1497]] – [[Vasco da Gama]] se je odpravil na svojo prvo pot proti [[Indija|Indiji]]. * [[1630]] – V koloniji [[Massachusetts]] so prvič praznovali [[zahvalni dan]]. * [[1709]] – V bitki pri [[Poltava|Poltavi]] je [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Peter Veliki]] premagal [[Švedska|Švede]]. * [[1833]] – [[Rusija]] in [[Turčija]] sta sklenili [[sporazum v Hünkâr Iskelesiju]]. * [[1889]] – Izšla je prva številka [[Wall Street Journal]]a. * [[1919]] – [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] so dodelili [[Prekmurje]]. * [[1940]] – Začela se je [[bitka za Anglijo]]. * [[1990]] – Ob grobišču žrtev [[povojni poboji|povojnih pobojev]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] je potekala spravna slovesnost. * [[1997]] – [[NATO]] je povabil v članstvo [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter zavrnil [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Romunija|Romunijo]]. * [[2003]] – [[Wikipedija|Wikipediji]] sta se pridružili različici v [[madžarščina|madžarščini]] in [[hebrejščina|hebrejščini]]. == Rojstva == [[Slika:Jožef Horvat 03.jpg|sličica|181x181_pik|[[Jožef Horvat]]]] [[Slika:Philip Johnson.2002.FILARDO.jpg|thumb|175x175px|Philip Johnson]] * [[1053]] – [[Širakava]], japonski cesar († [[1129]]) * [[1545]] – [[Carlos, princ Asturije]] († [[1568]]) * [[1593]] – [[Artemisia Gentileschi]], italijanska slikarka († okoli [[1653]]) * [[1621]] – [[Jean de La Fontaine]], francoski pesnik, basnopisec († [[1695]]) * [[1760]] – [[Christian Kramp]], francoski matematik († [[1826]]) * [[1809]] – [[Ljudevit Gaj]], hrvaški politik, jezikoslovec († [[1872]]) * [[1819]] – [[Vatroslav Lisinski]], hrvaški skladatelj († [[1854]]) * [[1836]] – [[Joseph Chamberlain]], angleški politik († [[1914]]) * [[1838]] – [[Ferdinand von Zeppelin]], nemški graditelj zrakoplovov († [[1917]]) * [[1839]] – [[John Davison Rockefeller]], ameriški podjetnik († [[1937]]) * [[1851]] – sir [[Arthur John Evans]], valižanski arheolog († [[1941]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog in izumitelj testa inteligentnosti († [[1911]]) * [[1867]] – [[Käthe Kollwitz]], nemška slikarka († [[1945]]) * [[1882]] – [[Percy Grainger]], avstralski pianist, saksofonist, skladatelj († [[1961]]) * [[1885]] – [[Ernst Bloch]], nemški filozof († [[1977]]) * [[1895]] – [[Igor Tamm]], sovjetski fizik († [[1971]]) * [[1906]] – [[Philip Johnson]], ameriški arhitekt († [[2005]]) * [[1911]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt († [[1985]]) * [[1919]] – [[Walter Scheel]], nemški politik († [[2016]]) * [[1923]] – [[Walter Buschhoff]], nemški igralec († [[2010]]) * [[1935]] – [[Vitalij Ivanovič Sevastjanov]], ruski kozmonavt († [[2010]]) * [[1951]] – [[Anjelica Huston]], ameriška filmska igralka * [[1955]] – [[Jožef Horvat]], slovenski politik in fizik * [[1958]] – [[Kevin Bacon]], ameriški filmski igralec * [[1960]] – [[Ena Begović]], hrvaška filmska igralka († [[2000]]) * [[1972]] – [[Tina Gorenjak]], slovenska gledališka in filmska igralka, pevka * [[1977]] – [[Christian Abbiati]], italijanski nogometaš * [[1980]] – [[Robbie Keane]], irski nogometaš * [[1981]] – [[Anastazija Miskina]], ruska tenisačica == Smrti == * [[975]] – [[Edgar Miroljubni]], kralj Mercije in Northumbrije (* [[943|943/944]]) * [[1113]] – [[Zbigniew Poljski]], poljski vojvoda (* [[1073]]) * [[1115]] – [[Peter Puščavnik]], menih, voditelj križarskega pohoda ubogih (* [[1050]]) * [[1153]] – [[Papež Evgen III.|Evgen III.]], papež italijanskega rodu (* po letu [[1080]]) * [[1184]] – [[Oton I. Brandenburški|Oton I.]], brandenburški mejni grof (* [[1128]]) * [[1261]] – [[Adolf IV. Holsteinski|Adolf IV.]], grof Holsteina in Schauenburga (* [[1205]]) * [[1253]] – [[Teobald IV. Šampanjski|Teobald IV.]], francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj (I.) (* [[1201]]) * [[1390]] – [[Albert Saksonski]], nemški filozof in logik (* [[1320]]) * [[1444]] – [[Peter Pavel Vergerij starejši]], italijanski humanist in pravnik, rojen v Kopru (* [[1370]]) * [[1496]] – [[Benedetto Bonfigli]], italijanski slikar (* okoli [[1420]]) * [[1538]] – [[Diego de Almagro]], španski konkvistador (* [[1479]]) * [[1583]] – [[Fernão Mendes Pinto]], portugalski pustolovec (* okoli [[1510]]) * [[1623]] – [[Gregor XV.]], papež italijanskega rodu (* [[1554]]) * [[1676]] – [[Ferenc Rákóczi I.]], madžarski plemič (* [[1645]]) * [[1695]] – [[Christiaan Huygens]], nizozemski astronom, fizik, matematik (* [[1629]]) * [[1784]] – [[Torbern Olof Bergman]], švedski kemik (* [[1735]]) * [[1822]] – [[Percy Bysshe Shelley]], angleški pesnik (* [[1792]]) * [[1826]] – [[Luther Martin]], ameriški državnik (* [[1748]]) * [[1859]] – [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]], švedsko-norveški kralj (* [[1799]]) * [[1873]] – [[Franz Xaver Winterhalter]], nemški slikar (* [[1805]]) * [[1897]] – [[Alojzij Matija Zorn]], goriški nadškof (* [[1837]]) * [[1917]] – [[Thomas John Thomson]], kanadski slikar (* [[1877]]) * [[1933]] – sir [[Anthony Hope Hawkins]], angleški pisatelj (* [[1863]]) * [[1934]] – [[Édouard Benjamin Baillaud]], francoski astronom (* [[1848]]) * [[1943]] – [[Jean Moulin]], francoski upornik (* [[1899]]) * [[1950]] – [[Othmar Spann]], avstrijski filozof, sociolog, ekonomist (* [[1878]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj, filozof (* [[1897]]) * [[1967]] – [[Vivian Mary Hartley]] - [[Vivien Leigh]], angleška gledališka in filmska igralka (* [[1913]]) * [[1979]] – [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec 1965 (* [[1906]]) * [[1994]] – [[Kim Il Sung]], severnokorejski diktator (* [[1912]]) * [[2022]] – [[Šinzo Abe]], japonski politik in predsednik vlade (* [[1954]]) * [[2026]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|708]] [[Kategorija:Julij|108]] 9s4hmucfnyp7hh7bsqtk5tf2im8ywsh 9. julij 0 2758 6708790 6676586 2026-07-09T11:30:26Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6708790 wikitext text/x-wiki '''9. julij''' je 190. [[dan]] [[leto|leta]] (191. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 175 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[455]] – [[Avitus]] je postal zahodnorimski [[cesar]]. * [[1357]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] je položil temeljni kamen za [[Karlov most]] v [[Praga|Pragi]]. * [[1386]] – V bitki pri [[Sempach]]u so [[Švicarji]] premagali [[Habsburžani|Habsburžane]]. * [[1540]] – [[Henrik VIII. Angleški]] je razveljavil poroko z [[Anna Klevska|Anno Klevsko]]. * [[1749]] – Ustanovljen je bil [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]]. * [[1762]] – [[Katarina II. Velika]] je postala [[Rusija|ruska]] [[car]]ica. * [[1789]] – [[Francija|Francoska]] narodna skupščina je ustanovila narodno ustavodajno skupščino, ki bi pripravila francosko ustavo. * [[1790]] – V bitki pri [[Svenskund]]u je [[švedska]] mornarica zajela tretjino [[Rusija|ruske]] flote. * [[1793]] – Prepovedan je bil uvoz sužnjev v [[Kanada|Kanado]]. * [[1815]] – [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1816]] – [[Argentina]] je postala neodvisna država. * [[1850]] – Po smrti [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] je postal [[Millard Fillmore]] 13. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] * [[1877]] – začne se prvi [[tenis|teniški]] turnir v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]]u, imenovan [[Prvenstvo Anglije 1877]]. * [[1900]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[kralj]]ica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]] je potrdila zakon, ki je združil [[Avstralija|avstralske]] kolonije pod federalno oblast. * [[1918]] – V trčenju vlakov pri [[Nashville|Nashvillu]] je umrl 101 človek. * [[1943]] – Začelo se je zavezniško izkrcanje na [[Sicilija|Siciliji]]. * [[1944]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] in [[Kanada|kanadske]] čete so zasedle [[Caen]]. * [[1962]] – [[Združene države Amerike]] so na otočju [[Johnson]] opravili poskus z [[vodikova bomba|vodikovo bombo]]. * [[1963]] – Podpisan je bil sporazum o ustanovitvi [[Malezija|malezijske]] [[fedracija|federacije]]. * [[1982]] – V strmoglavljenju [[Boeing 727|Boeinga 727]] v [[Kenner]]ju ([[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je umrlo vseh 146 potnikov in članov posadke ter še 8 meščanov. * [[1991]] – Po treh desetletjih je bila [[Republika Južna Afrika]] ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje. * [[2011]] – [[Južni Sudan]] je postal samostojna država. == Rojstva == * [[1249]] – [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar († [[1305]]) * [[1648]] – [[Arp Schnitger]], nemški graditelj orgel († [[1719]]) * [[1764]] – [[Ann Ward-Radcliffe]], angleška pisateljica († [[1823]]) * [[1768]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske († [[1810]]) * [[1819]] – [[Elias Howe]], ameriški izumitelj († [[1867]]) * [[1836]] – [[Sofija Nassavska]], švedska kraljica († [[1913]]) * [[1840]] – [[Štefan Žemlič]], madžarsko-slovenski pisatelj († [[1891]]) * [[1845]] – sir [[George Howard Darwin]], angleški astronom († [[1912]]) * [[1858]] – [[Henrik Tuma]], slovenski politik, publicist, planinec († [[1935]]) * 1858 – [[Franz Boas]], nemško-ameriški etnolog in antropolog († [[1942]]) * [[1879]] – [[Ottorino Respighi]], italijanski skladatelj († [[1936]]) * 1879 – [[Friedrich Adler]], avstrijski socialist († [[1960]]) * [[1901]] – [[Barbara Cartland]], angleška pisateljica († [[2000]]) * [[1911]] – [[John Archibald Wheeler]] ameriški fizik, kozmolog († [[2008]]) * [[1916]] – sir [[Edward Richard George Heath]], britanski predsednik vlade († [[2005]]) * [[1926]] – [[Ben Roy Mottelson]], ameriško-danski fizik, nobelovec († [[2022]]) * [[1929]] – [[hasan II. Maroški|Hasan II.]], maroški kralj († [[1999]]) * [[1935]] – [[Mercedes Sosa]], argentinska pevka († [[2009]]) * [[1946]] – [[Bon Scott]], avstralski težkometalni pevec († [[1980]]) * [[1947]] – [[Orenthal James Simpson|O. J. Simpson]], igralec ameriškega nogometa, filmski igralec († [[2024]]) * [[1954]] – [[Edi Berk]], slovenski oblikovalec in arhitekt * [[1956]] – [[Tom Hanks]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Courtney Love]], ameriška pevka, kitaristka * [[1971]] – [[Marc Andreessen]], ameriški programer * [[1982]] – [[Boštjan Cesar]], slovenski nogometaš * [[1989]] – [[Roman Koudelka]], češki smučarski skakalec == Smrti == * [[518]] – [[Anastazij I. Dikor]], bizantinski cesar (* okoli [[431]]) * [[1169]] – [[Gvido iz Pise]], italijanski geograf * [[1228]] – [[Štefan Langton]], canterburyjski nadškof (* [[1150]]) * [[1386]] – [[Leopold III. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (* [[1351]]) * [[1441]] – [[Jan van Eyck]], belgijski (flamski) slikar (* okoli [[1390]]) * [[1704]] – [[Yan Ruoju]], kitajski učenjak (* [[1636]]) * [[1737]] – [[Gian Gastone de' Medici]], italijanski (toskanski) vojvoda (* [[1671]]) * [[1747]] – [[Giovanni Battista Bononcini]], italijanski skladatelj (* [[1670]]) * [[1797]] – [[Edmund Burke]], irsko-britanski filozof, govornik, zgodovinar in državnik (* [[1729]]) * [[1850]] – ** [[Zachary Taylor]], ameriški predsednik (* [[1784]]) ** [[Sijid Mirza Ali Mohamed]] - [[Bab]], perzijski prerok, mučenik (* [[1819]]) * [[1856]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik (* [[1776]]) * [[1883]] – [[Nguyen Phuoc Hoang Nham]] - [[Tu Duc]], vietnamski cesar (* [[1829]]) * [[1909]] – grof [[Kasimir Felix Badeni]], avstrijski politik poljskega rodu (* [[1846]]) * [[1932]] – [[King Camp Gillette]], ameriški poslovnež (* [[1855]]) * [[1937]] – ** [[Karel Pollak]], slovenski poslovnež in industrialec (*[[1857]]) ** [[Oliver Law]], ameriški komunist (* [[1899]]) * [[1947]] – [[Lucjan Żeligowski]], poljski general in politik (* [[1865]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj (* [[1897]]) * [[1980]] – [[Vinícius de Moraes]], brazilski pesnik, skladatelj (* [[1913]]) * [[2006]] – [[Šamil Basajev]], čečenski terorist (* [[1965]]) == Prazniki in obredi == * [[Argentina]] – dan neodvisnosti * [[Palau]] – dan ustave [[Kategorija:Dnevi v letu|709]] [[Kategorija:Julij|109]] i2psx5m12dh5dngosvrx6uyafd0i9db Občina Zagorje ob Savi 0 3620 6708684 6690985 2026-07-08T21:29:16Z ~2026-32552-67 260877 /* Naselja v občini */ 6708684 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matjaž Švagan]] |grb=Coat of arms of Zagorje ob Savi.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Zagorje ob Savi.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F142_T1257_vF_b4_x496423.09349999996_y109392.8005_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F142_T1257_vF_b4_x496423.09349999996_y109392.8005_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=147,1 |prebivalstvo=16347 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8241 |ženske=8106 |splet=https://www.zagorje.si/|sedež=[[Zagorje ob Savi]]}} '''Občina Zagorje ob [[Sava|Savi]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Zasavje|Zasavju]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Na jugu meji na občino [[Občina Litija|Litija]], na zahodu na [[Občina Moravče|Moravče]], na severozahodu na [[Občina Lukovica|Lukovico]], na severu na [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Vransko|Vransko]], na severovzhodu na [[Občina Tabor|Tabor]], na vzhodu na [[Občina Trbovlje|Trbovlje]], ter na jugovzhodu na [[Občina Radeče|Radeče]]. Središče občine je daleč največje naselje (mesto) [[Zagorje ob Savi]], večji naselji (nad 1000 prebivalci) sta še [[Kisovec]] in [[Izlake]]. Večina ozemlja občine leži na levem bregu Save, samo KS [[Podkum]], ki je ozemeljsko skoraj "odtrgana" od njega, je na desnem. == Naselja v občini == [[Blodnik]], [[Borje pri Mlinšah]], [[Borje]], [[Borovak pri Podkumu]], [[Brezje, Zagorje ob Savi|Brezje]], [[Breznik, Zagorje ob Savi|Breznik]], [[Briše, Zagorje ob Savi|Briše]], [[Dobrljevo]], [[Dolenja vas, Zagorje ob Savi|Dolenja vas]], [[Dolgo Brdo pri Mlinšah]], [[Družina, Zagorje ob Savi|Družina]], [[Čemšenik]], [[Čolnišče]], [[Golče]], [[Gorenja vas, Zagorje ob Savi|Gorenja vas]], [[Hrastnik pri Trojanah]], [[Izlake]], [[Jablana, Zagorje ob Savi|Jablana]], [[Jarše, Zagorje ob Savi|Jarše]], [[Jelenk]], [[Jelševica]], [[Jesenovo]], [[Kandrše, Zagorje ob Savi|Kandrše]], [[Kisovec]], [[Kolk, Zagorje ob Savi|Kolk]], [[Kolovrat, Zagorje ob Savi|Kolovrat]], [[Konjšica]], [[Kostrevnica]], [[Kotredež]], [[Log pri Mlinšah]], [[Loke pri Zagorju]], [[Mali Kum]], [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]], [[Mlinše]], [[Mošenik, Zagorje ob Savi|Mošenik]], [[Orehovica, Zagorje ob Savi|Orehovica]], [[Osredek, Zagorje ob Savi|Osredek]], [[Padež, Zagorje ob Savi|Padež]], [[Podkraj pri Zagorju]], [[Podkum]], [[Podlipovica]], [[Polšina]], [[Potoška vas]], [[Požarje]], [[Prapreče, Zagorje ob Savi|Prapreče]], [[Ravenska vas]], [[Ravne pri Mlinšah]], [[Razbor pri Čemšeniku]], [[Razpotje, Zagorje ob Savi|Razpotje]], [[Rodež]], [[Rove, Zagorje ob Savi|Rove]], [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]], [[Rtiče]], [[Ržiše]], [[Selo pri Zagorju]], [[Senožeti, Zagorje ob Savi|Senožeti]], [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]], [[Šemnik]], [[Šentgotard]], [[Šentlambert]], [[Šklendrovec]], [[Tirna]], [[Vidrga]], [[Vine, Zagorje ob Savi|Vine]], [[Vrh pri Mlinšah]], [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]], [[Vrhe, Zagorje ob Savi|Vrhe]], [[Zabava, Zagorje ob Savi|Zabava]], [[Zabreznik]], '''[[Zagorje ob Savi]]''', [[Zavine]], [[Zgornji Prhovec]], [[Znojile, Zagorje ob Savi|Znojile]], [[Žvarulje]] Občina je upravno razdeljena na 12 [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]: * [[Jože Marn]], v središču Zagorja ob Savi, * [[Rudnik - Toplice]], severni del Zagorja ob Savi * [[Podkum]], desni breg Save * [[Ravenska vas]], * [[Franc Farčnik (krajevna skupnost)|Franc Farčnik]], širše območje mesta [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], * [[Kotredež]], * [[Čemšenik]], * [[Šentgotard]], * [[Izlake]], * [[Mlinše]]-[[Kolovrat, Zagorje ob Savi|Kolovrat]], * [[Kisovec]]-[[Loke pri Zagorju|Loke]], * [[Šentlambert]]<ref>{{Navedi splet|url = www.sentlambert.si|title = |date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>, * [[Tirna]]. ==Zgodovinski razvoj občine== O občinah na slovenskem ozemlju lahko govorimo od leta 1849 dalje. Takrat je bil prvič sprejet Zakon o občinah. Je neposredni produkt revolucijskega leta 1848. Še pred tem je bila oblast zelo razdrobljena. Začelo se je z zemljiškimi gospostvi, nato so se izoblikovale dežele, katerim je poveljeval deželni knez. Ponekod so imeli oblast stanovi, ki pa so svojo moč počasi izgubili. Absolutni vladar je postal cesar, ki je bil vladar tudi našim slovenskim prednikom. V času francoske oblasti so bile Ilirske province razdeljene na komune. Vsaka komuna naj bi imela od 2000 do 2500 prebivalcev, v izrednih primerih lahko tudi manj. Cesar Franc Jožef je s cesarkim patentom 4. aprila 1849 izdal oktroirano marčno ustavo, v kateri so bile zapisane tudi pravice občin. Občine so tako postale temelj nove upravne ureditve. Občine so bile del okrajev, v temm primeru je bilo Zagorje del litijskega okraja. Na Kranjskem, kamor upravno spada tudi Zagorje, je bilo leta 1855 501 občina in skoraj pol milijona prebivalcev. Podrobneje je spadala pod okraj Litija, v katerem je bilo vsega skupaj 15 občin (od tega jih sedem oblikuje sedanjo površino občine Zagorje ob Savi). 1866 se je število občin na Kranjskem zmanjšalo na 348. Cel upravni okraj Litija je bil razdeljen na 17 sodnih okrajev.<ref>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 107.</ref> Po koncu prve svetovne vojne, se stanje glede upravne razdelitve v Sloveniji ni bistveno spreminjalo. Ostalo je isto število občin, kot so bile tudi že v obdobju avstro-ogrske monarhije. Število občin je znašalo kar 1073. Zagorje je takrat spadalo pod politični okraj Litija, ki je bilo razdeljeno na 41 občin. Občina Zagorje je takrat štela 3.987 občanov.<ref>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 186.</ref> Leta 1931 je litijski okraj štel 40 občin. Občina je sicer imela ob štetju prebivalstva 31. marca 1931 4227 občanov.<ref>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 226.</ref> Po Zakonu o občinah<ref>Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 73, Ljubljana, 12. 9. 1934.</ref> iz leta 1933 je bila občina Zagorje pripadnica litijskega sreza. Občino so sestavljale štiri občine iz prejšnje zakonodaje (Zagorje, Ržišče, Kolovrat, Kotredež) in deli Trojan, Izlak ter vzhodni del Podlipovice.<ref>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 234.</ref> Po vsej Sloveniji se je število občin zmanjšalo, a je obratno sorazmerno seveda prišlo do povečanja v številu prebivalcev posamezne občine (po zakonu je morala imeti vsaka občina vsaj 3.000 prebivalcev, lahko pa jih je imela tudi manj, če so razmere tako zahtevale), kot po njihovi površini tistih občin, ki so po zakonu obveljale. Do manjših sprememb zakona je prišlo leta 1935 oz. 1936. Kar se tiče občine Zagorje, ni prepoznati vidnejših sprememb. Manjša sprememba je bila le »samostojnost« Dolenje vasi, ki je pred tem spadala pod naselje Toplice.<ref>Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 10, Ljubljana, 2. 2. 1935.</ref> Še vedno pa je spadala pod zagorsko občino. Do izbruha vojne na slovenskih tleh, se stanje glede Občine Zagorje ni več spreminjalo. Nemški okupator je ob zasedbi slovenskega ozemlja izdal uradni list z imenom Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Z zakonom 20. junija 1941 pod imenom Verordnung über die gebietliche Gliederung der Untersteiermark in Land- und Stadtkreise (št. 25) je svoje območje razdelil na upravne enote. Zagorje ali Sagor (včasih tudi Edlingen), je bilo umeščeno v okraj Trbovlje (Trifail). Cel okraj je sestavljalo deset političnih in 11 katastrskih občin. Čez slaba dva meseca se je z zakonom Verordnung über Eingemeindungen in den Landkreisen der Untersteiermark vom 15. August 1941 (št. 38) rahlo spremenil obseg takratne občine. Dodan ji je bil večji del občine Trojane (razen Zaplanine in zahodni del katastrske občine Trojane) in celotno območje občine Mlinše. Te priključitve se je utemeljevalo z razlogom bolšje možnosti razvoja območji, ki jih je ta zakon doletel. Čez dober mesec dni se je stanje ponovno spremenilo. V veljavo je prišel zakon Verordnung über die gebietliche Gliederung der Untersteiermark vom 20. September 1941. Zagorje se tu že omenja kot Edlingen in je bilo del trboveljskega okraja. Cel okraj je sicer zaobjemal deset občin.<ref>Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, št. 26, Marburg, 20. 6. 1941.</ref> Med samo vojno se to območje upravno ni več spreminjalo. 8. septembra 1945 je bil v Uradnem listu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 33, objavljen Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je odpravil okupatorjevo medvojno upravna razdelitev. Slovenija je bila v tem zakonu razdeljena na pet okrožji, ta pa še dodatno na okraje. Občina Zagorje je prišla pod celjsko okrožje, okraj Trbovlje. V uradnem listu je bil trboveljski okraj razdeljen takole: 7. Trbovlje, ki obsegajo naslednje kraje: Bevško, Breg, Ceče, Cemšenik, Dobovec, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Gabersko, Hrastnik, Izlake, Kisovec-Loke, Klek, Kolovrat, Kotredež, Krnice-Kovk, Loka, Marno, Mlinše, Polšnik, Prapretno, Radeče, Razbor, Rimske Toplice, Sv. Jedert, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Urh, Št. Gotard, Št. Lambert, Trbovlje, Turje, Zagorje, Zidani most.<ref>Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 33, Ljubljana, 8. 9. 1945.</ref> Zakon o delni spremembi Zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je bil izdan marca 1946, občino Zagorje ob Savi ni prizadelo, prav tako ne trbovljskega okraja. Aprila istega leta je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije. Samemu kraju so po zakonu pripadale tri katastrske občine (Zagorje, Kotredež in Potoška vas), v teh pa je bilo 11 naselji.<ref>Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 26, Ljubljana, 3. 4. 1946.</ref> V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije iz septembra 1946 so bile Zagorju ponovno dodeljene tri katastrske občine, le da so Loke zamenjale Kotredež, ki je postalo samostojen kraj. Zagorju je tako po novem pripadalo šest naselji.<ref>Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 62, Ljubljana, 14. 9. 1946.</ref> Več sprememb se je zgodilo leta 1952 in sicer z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ta je bil objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije 19. aprila 1952 pod številko 11. Kot že samo ime zakona pove, so bile na novo ustanovljene občine. Zagorju ob Savi je bil dodeljen status mestne občine. V okraju Trbovlje je bilo vseh občin takrat 13, od tega so si občine Trbovlje, Radeče in Hrastnik prav tako lastile naziv mestne občine. Od teh 13-ih občin v današnji obseg občine Zagorje ob Savi spada sedem občin, od tega ena le delno.<ref>Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 11, Ljubljana, 18. 4. 1952.</ref> 1955 je bil izdan Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki je bil 30. junija 1955 objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, št. 24. Slovenija je bila razdeljena na 11 okrajev in 130 občin. Občini Zagorje je bilo (vsaj delno) dodeljeno ozemlje sedmih prejšnjih občin. Tudi sam okraj Trbovlje se je povečal po obsegu, a zmanjšal po številu občin, iz 13 na osem. Po novem je segal vse do meje s Hrvaško in vključeval celotno Posavje. Občina Zagorje ob Savi je zaobjemala samo mesto Zagorje, poleg tega pa še 18 katastrskih občin, v teh pa je bilo 77 naselji,<ref>Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 24,Ljubljana, 30. 6. 1955.</ref> kar je le eden manj od današnjega števila naselji v občini. V naslednjih letih se je število okrajev in občin postopoma zmanjševalo. Tako se je število okrajev iz 11 zmanjšalo na osem. Med drugim je bil ukinjen tudi okraj Trbovlje. Tri občine ki se sestavljajo današnjo statistično regijo Zasavje, torej Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, so bile priključene ljubljanskemu okraju. Leta 1964 se je število okrajev ponovno zmanjšalo, tokrat na le štiri (Maribor, Koper, Ljubljana, Celje). Zagorje je ostalo v ljubljanskem. To je določal Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Ustava iz leta 1974 je kot enega izmed temeljev samoupravljanja določala krajevne skupnosti. Sicer je bil status teh določen že v prejšnji ustavi. Občani so imeli pravico do kreiranja krajevne skupnosti, če so videli potrebo po tej. V občini Zagorje se je izoblikovalo 12 krajevnih skupnosti (Čemšenik, Izlake, Kotredež, Loke - Kisovec, Mlinše - Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Rudnik - Toplice, Selo, Senožeti - Tirna, Šentgotard, Zagorje - Center).<ref>Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.'' Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 345.</ref> Danes je krajevnih skupnosti v občini Zagorje 13 (Jože Marn, Rudnik - Toplice, Franc Farčnik, Čemšenik, Izlake, Kisovec - Loke, Kotredež, Mlinše - Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Šentlambert, Tirna, Šentgotard).<ref>http://www.zagorje.si/podrocje.aspx?id=24</ref> V zadnjih letih skupne države je bilo v Sloveniji 62 občin. Občina Zagorje ob Savi se je po reformi o lokalni samoupravi 3. oktobra 1994 izoblikovala iz komune{{navedi vir}} Zagorje ob Savi. Iz te komune se je v občino izoblikovala brez teritorialnih sprememb. Ob preoblikovanju je štela 17.013 prebivalcev in 72 naselji. Občina je sedaj velika 147,1&nbsp;km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med srednje velike občine. Predlagalo se je več vrst ustanavljanja občin. Prvo je bil predlog občin z minimalnim številom občanov 5000. Občin bi bilo po tem sklepu 163. Druga različica je predvidevala občine z minimalno 3000 občani, kar bi vsega skupaj naneslo 239 občin. Na koncu so se izvedli referendumi na 340 referendumskih območjih. Treba je še omeniti, da je bila občina Zagorje ob Savi vključena v vsakega izmed treh predlaganih modelov števila občin po osamosvojitvi in da zanjo torej nebi bilo korenitih sprememb. Vlada je nato predlagala ustanovitev 147 občin, od tega 10 mestnih. Državni zbor je nato z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji z dne 3. 10. 1994 sprejel ustanovitev 147 občin, od tega 11 mestnih. Tudi Zagorje je spadalo v eno izmed 147. Temu zakonu so večinoma nasprotovale krajevne skupnosti, ki so menile, da si njihova krajevna skupnost zasluži status občine. Po Zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območji iz leta 1998 je v Sloveniji na novo nastalo 45 občin, kar je skupno število občin povečalo na 192. Občina Zagorje tem spremembam ni podlega in ostala v celoti takšna, kot je bila do tedaj. Zanimivo, da v celotni statistični regiji Zasavje ni prišlo do razdelitve občin. Vse tri so površinsko ostale v prvotnem stanju, ki jim je bil določen leta 1994. Znotraj same občine so nastala nova naselja oz. se preimenovala. Med prve spadajo naselja [[Vidrga]] (prej [[Kandrše, Zagorje ob Savi|Kandrše]]), [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] (Podkum), Kal ([[Jablana, Zagorje ob Savi|Jablana]]), [[Špital, Zagorje ob Savi|Špital]] (bivši deli naselji [[Mošenik, Zagorje ob Savi|Mošenik]] in [[Požarje]]). Naselje Prhovec se je preimenovalo v [[Zgornji Prhovec|Zgornji Prhovec.]] Poleg tega, so se teritorialno preoblikovala še nekatera naselja znotraj občine. Tako sta se leta 1990 dela naselja [[Podlipovica]] priključila naseljema [[Orehovica, Zagorje ob Savi|Orehovica]] in [[Šemnik]], del naselja [[Razpotje, Zagorje ob Savi|Razpotje]] je bil dodeljen naselju Podlipovica, del naselja [[Ravne pri Mlinšah]] pa naselju Šemnik. Leta 1991 je bil del naselja Šemnik dodeljen naselju Podlipovica, leta 1999 je bil del naselja [[Rodež]] dodeljen naselju [[Šklendrovec]], leta 2001 del naselja [[Požarje]] naselju Kal in leta 2002 del naselja Požarje naselju [[Čolnišče]]. Zaradi teh sprememb je pribl. 75 oseb moralo spremeniti naslov. Po novem šifrskem sistemu (1. 1. 1995) je bila občini Zagorje ob Savi dodeljena šifra 142. Pred tem je bila komuna Zagorje ob Savi znana po šifro 5561.<ref>Statistični urad Republike Slovenije, Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah: obseg pojava teritorialna sprememba od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo. 151-152.</ref> ==Grb občine== Grb občine ima obliko ščita, ki izvira iz družine [[Gallenbergi|Gallenberg]] iz 13. stoletja. Najožje, črno polje simbolizira rudarjenje, modra barva simbolizira nebo in vodo, zelena pa simbolizira svežino, kmetijstvo in turizem. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zagorje.si/ Zagorje ob Savi], uradna stran občine. * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Zagorje ob Savi|Občina Zagorje ob Savi}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Zagorje ob Savi]] [[Kategorija:Občina Zagorje ob Savi|*]] k5bvwyb42lrbxots34jncnf3odn51pg Ukrajina 0 4824 6708655 6708179 2026-07-08T19:23:45Z 97E 228462 Pp 6708655 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87.3% [[krščanstvo]]|11.0% [[ateizem]]|0.8% ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] ({{langx|uk|Kyiv}}) | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]: | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednica vlade]]: | leader_name2 = [[Julija Sviridenko]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]] ({{langx|uk|Київ|Kyjiv}}). Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів| url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{cite book|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{Cite web|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{cite book|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{cite book|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{Cite book|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{Cite book|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{Cite web|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{cite news| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{cite web|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{cite book|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{cite web|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{cite web| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{cite web|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{Cite web|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{cite book|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{Cite book|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{cite web| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{cite book|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{cite book|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{Cite web|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{cite book|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{Cite web|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{cite book|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{cite web|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{cite web|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{cite web|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{cite web|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med leti 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{cite book|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{Cite web|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{Cite web|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bili močno zatirani, med drugim je bila leta 1876 uzakonjena prepoved ukrajinščine skoraj vseh krajih. Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{Cite web|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{Cite web|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{Cite book| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{cite book|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{cite book|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{cite book|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{cite book|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{Cite web|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{cite web|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{cite web|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{Cite web|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{Cite book|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{cite book|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{cite news| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{Cite web|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{cite web|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{cite book|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{Cite web|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{Cite web|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{cite book|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{cite news|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{Cite web |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{cite web|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{cite web|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{cite web|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{Cite book|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{cite news| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{Cite book|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{cite news|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{Cite web|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{Cite web|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{cite web|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{Cite web|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007-2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{Cite web|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{Cite web|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{Cite web|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{Cite web|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{Cite web|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{cite news|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{Cite web|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{Cite web|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{Cite news|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{Cite news|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Yulia Svyrydenko - 2023 (cropped).jpg | caption2 = {{small|[[Premier Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Julija Sviridenko]] | link2 = Julija Sviridenko }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=4}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 2m865hidssmgxu9cqli246d0ibj8vua 6708665 6708655 2026-07-08T19:46:30Z Yerpo 8417 nepotrebno 6708665 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87.3% [[krščanstvo]]|11.0% [[ateizem]]|0.8% ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] ({{langx|uk|Kyiv}}) | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]: | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednica vlade]]: | leader_name2 = [[Julija Sviridenko]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів| url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{cite book|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{Cite web|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{cite book|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{cite book|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{Cite book|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{Cite book|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{Cite web|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{cite news| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{cite web|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{cite book|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{cite web|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{cite web| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{cite web|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{Cite web|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{cite book|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{Cite book|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{cite web| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{cite book|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{cite book|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{Cite web|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{cite book|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{Cite web|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{cite book|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{cite web|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{cite web|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{cite web|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{cite web|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med leti 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{cite book|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{Cite web|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{Cite web|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bili močno zatirani, med drugim je bila leta 1876 uzakonjena prepoved ukrajinščine skoraj vseh krajih. Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{Cite web|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{Cite web|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{Cite book| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{cite book|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{cite book|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{cite book|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{cite book|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{Cite web|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{cite web|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{cite web|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{Cite web|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{Cite book|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{cite book|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{cite news| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{Cite web|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{cite web|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{cite book|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{Cite web|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{Cite web|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{cite book|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{cite news|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{Cite web |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{cite web|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{cite web|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{cite web|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{Cite book|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{cite news| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{Cite book|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{cite news|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{Cite web|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{Cite web|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{cite web|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{Cite web|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007-2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{Cite web|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{Cite web|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{Cite web|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{Cite web|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{Cite web|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{cite news|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{Cite web|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{Cite web|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{Cite news|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{Cite news|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Yulia Svyrydenko - 2023 (cropped).jpg | caption2 = {{small|[[Premier Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Julija Sviridenko]] | link2 = Julija Sviridenko }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=4}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 72ufy05drzc1rfgd9yby1cxolv9bqr0 Moldavija 0 4884 6708526 6708465 2026-07-08T13:10:00Z Ljuba24b 92351 /* Biodiverziteta */ np 6708526 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Eugen Osmochescu]] (začasni) | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991<sup>a</sup> | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moldova}} {{Wikipotovanje|Moldova|Moldavija}} * {{uradno spletno mesto|1=http://www.moldova.md/}} * [https://web.archive.org/web/20240402180921/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldavija – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17601580 Profil države Moldavija – BBC News] * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] milcstni6zt49wfy5wr090gytpqrx0o 6708528 6708526 2026-07-08T13:21:08Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ np 6708528 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Eugen Osmochescu]] (začasni) | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991<sup>a</sup> | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * [[samostan Căpriana]] - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * [[Kišinjev]] - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * [[Orhei]] - ostanki [[Stari Orhei|starejše naselbine]] (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * [[Trdnjava Soroca]] - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Lalova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moldova}} {{Wikipotovanje|Moldova|Moldavija}} * {{uradno spletno mesto|1=http://www.moldova.md/}} * [https://web.archive.org/web/20240402180921/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldavija – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17601580 Profil države Moldavija – BBC News] * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] dwqs3bubb7pvvotl8zpc51lqeindyw3 Ilirske province 0 6009 6708632 6691138 2026-07-08T18:21:57Z Yerpo 8417 /* Odziv Slovencev */ tn 6708632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Provinces illyriennes'' | conventional_long_name = Ilirske province | common_name = Ilirske province | continent = [[Evropa]] | region = [[Balkan]] | country = Ilirske province | era = | status = Imperij | status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva | empire = Francija | official_languages = [[francoščina]] | religion = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %<br /> [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %<br /> [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %<br /> [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %<br /> [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | government_type = [[Monarhija]]| | event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi | year_start = 1809 | date_start = 14. oktober | event_end = avstrijsko-britanska zasedba | year_end = 1813 | date_end = | life_span = 1809 – 1813| | event1 = | date_event1 = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | event_pre = | date_pre = | event_post = | date_post = | | p1 = Italijansko kraljestvo | flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg | p2 = Avstrijsko cesarstvo | flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1 = Avstrijsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s2 = | flag_s2 = | s3 = | today = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]] | flag_s3 = | | flag = | flag_type = Zastava Francoskega cesarstva | image_flag = Flag of France.svg | symbol = | symbol_type = Pečat | image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg | image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg | image_map_caption = Ilirske province leta 1812 | capital = [[Ljubljana]] | national_motto = | national_anthem = | common_languages = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]] | religion_year = 1813 | currency = | leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]] | year_leader1 = 1809–1811 | leader2 = [[Henri Gatien Bertrand]] | year_leader2 = 1811–1812 | leader3 = [[Jean-Andoche Junot]] | year_leader3 = 1812–1813 | leader4 = [[Joseph Fouché]] | year_leader4 = 1813 | title_leader = generalni guverner | stat_pop1 = 1,504.258 | stat_pop2 = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | stat_year1 = 1811 | stat_year2 = 1813 | legislature = | area_km2 = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} | house1 = | house2 = }} '''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',<ref name=":2" /> (krajše '''Ilirija''', {{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813). Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo. == Zgodovina == === Nastanek === [[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.<ref name=":02">{{Cite book|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}</ref> [[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]] Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} Središče Ilirije je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana. === Namen ustanovitve === Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. [[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]] Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirijo v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »''Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti''.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} == Meje nove države in naravnogeografske značilnosti == Meje Ilirije so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah: * Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]]. * Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} === Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje === Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} 25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} 25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirije primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} * je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej; * je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago; * je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar; * so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju; * so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}} === Primarni sektor === ==== Kmetijstvo in položaj kmeta ==== Posamezne dežele oz. province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} 252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} [[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]] Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}</ref> Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} ==== Gozdarstvo in sečnja ==== Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} === Sekundarni sektor === V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} ==== Rudniki in metalurgija ==== Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} ===== Idrijski rudnik ===== {{glavni|Rudnik Idrija}}Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} * [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27 * cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½ * blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90 * [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30 * [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33 * [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad. Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} ===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem ===== V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} ==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Hrvaškem, Koroškem in Kranjskem ==== Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja. Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot poprej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Medtem si je za pomoč rudnikom prizadeval generalni intendant Belleville. Intendantu Wilcherju je dovolil, da s prodajo rudarskih proizvodov začasno zagotovi denar za nujne potrebe in tako prepreči kopičenje dolgov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Pri tem je za najnujnejša izplačila uporabil tudi prihodke koroških državnih posesti, zaloge svinca pa so služile kot jamstvo. Ker so se trgovci dogovorili in izkoriščali stisko uprave – za cent svinca so ponujali le 30 frankov, medtem ko je v Benetkah dosegal med 45 in 50 frankov –, je Belleville sklenil ustanoviti skladišče v Benetkah, kjer bi se svinec pod nadzorom francoskega generalnega konzula prodajal na javnih dražbah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Odlok iz 3. julija je te ukrepe potrdil, zlasti uporabo prihodkov državnih posesti za izplačilo rudarskih delavcev in preprečitev njihovega odhoda. Istega meseca je Belleville zaradi govoric, da avstrijski rudarski zastopniki skušajo vodstvi rabljskega in plajberškega rudnika privabiti nazaj v Avstrijo, sprožil diplomatsko posredovanje pri avstrijskem veleposlaniku v Parizu. Pozneje se je izkazalo, da je bil strah neutemeljen, saj sta oba direktorja ostala v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Po imenovanju Galloisa v Idriji je maja 1811 zapustil koroške rudnike, kjer sta ostala le Leboullenger in Lemaire. Zato je postala nujna nova organizacija rudarske uprave. Odlok z dne 15. aprila (131.–133. člen) je predvidel, da bo notranji minister pripravil reorganizacijo rudarske službe, po francoskem vzoru, pri čemer bi država ohranila nadzor nad izkoriščanjem tudi v zasebnih rudnikih. Do dokončne reorganizacije leta 1811 ni prišlo; pripravljenih je bilo več načrtov, vendar niso bili uresničeni. Bertrand je zato 2. avgusta v Beljaku ustanovil (začasni) rudarski urad, ki je deloval do konca Ilirskih provinc. Sestavljali so ga koroški intendant, inženir Lemaire in domenski inšpektor Chapotin, z delom pa je začel 15. avgusta. Leboullenger je prevzel tehnično vodenje obratov na Zgornjem Koroškem pod Lemairejevim vodstvom, ki je bil odgovoren za rudnika v Rablju in Plajberku. Plačila članov urada je uredil odlok iz 3. avgusta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Prva naloga tega urada je bila ureditev razmer v topilnicah na Zgornjem Koroškem. 28. avgusta je Bellevillu predložil predloge za zagotovitev potrebnih količin bakra ter za prodajo cinka, ki se je kopičil v skladiščih. Ker je bila uporaba cinka razmeroma omejena, ga je bilo težko prodati.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Francija je imela le eno obratovalnico za predelavo cinka v Liègeu in ga ni uvažala. Baker je bil tam redek, zato so bile manjše tovarne v Marseillu in Lyonu večinoma zaprte. Tudi obrati v Namurju in Aachnu so kalamin dobivali v bližini, zato bi bil prevoz za državno blagajno predrag. V Avstriji je bila ta kovina prej del ustaljene menjave: iz bakra iz Rusije, Švedske in Avstrije so izdelovali medenino, cesarska oblast pa je proizvodnjo in dobavo kalamina strogo nadzorovala ter omejevala trgovino s cinkom, da bi ohranila cene. Letno proizvodnjo je omejila na 3.000 centov, čeprav bi bila lahko višja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Po priključitvi Ilirije so v Avstriji iskali nova nahajališča kalamina, vendar neuspešno, zato je cink postal zelo iskan. Cena bakra pa je padla z 90–100 na 70–75 goldinarjev. Zato je ta urad predlagal ponovno vzpostavitev trgovine z Avstrijo. Zaprosila je za dovoljenje, da proda 1.000 centov cinka po najmanj 30 goldinarjev na cent, da del cinka odstopi dobavitelju lesa v Greifenburgu po 36 goldinarjev, da uvozi do 400 centov bakra po največ 80 goldinarjev ter da se vzpostavi redna menjava cinka za baker med Ilirijo in Avstrijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Belleville ni hotel sam prevzeti odgovornosti, zato je prošnjo urada poslal ministru za finance in grofu Defermonu, ta pa sta čakala še mnenje Laumonda. Zadeva je očitno ostala brez rešitve. Belleville je Lemaireju in Leboullengerju sicer predlagal, naj za medenino v Lienzu uporabita ilirske bakrene kovance, vendar je Lemaire po poskusih ugotovil, da jih je mogoče uporabiti le v tretjini zmesi, ker so vsebovali tudi kositer in so medenino delali krhko. Poskus so opustili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Rudnik bakra v Samoborju v civilni Hrvaški, z bogato rudo, v lasti dunajske družbe, je bil v praksi skoraj nedejaven. Uprava je to pojasnjevala s slabim stanjem strojev in rudniških rovov, katerih obnova bi zahtevala stroške, ki jih družba ni mogla kriti, ter s prepovedjo izvoza surovega bakra prek savske carinske linije, čeprav se je ta običajno prodajal na nasprotni strani meje. Intendant Contades je mislil, da gre tudi za interes uprave, ki naj bi želela rudnik prikazati kot nerentabilen z namenom njegovega poceni odkupa. Predlagal je, da se ga nacionalizira in družbi izplača nadomestilo v višini sedanjega neto dohodka; ukrep bi bil izvedljiv, saj je bil generalni guverner soudeležen pri lastništvu. Vendar do izvedbe ni prišlo, zato ta rudnik ni bil upoštevan pri oskrbi Lienza.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Novi rudarski urad se je soočal z enakimi težavami kot pred njim Gallois. Ob začetku delovanja so dolgovi šestih državnih obratov znašali 189.841 frankov, odobrena sredstva 78.000 frankov, primanjkljaj pa 111.841 frankov. Großkirchheim, Lainach in Lienz so bili že dalj časa ustavljeni. Urad se je sprva osredotočil na ohranjanje delovne sile v še delujočih obratih. Dodatne zaplete je povzročila »sprememba« ilirsko-italijanske meje: po italijanski razlagi je območje Rablja pripadlo Italiji. Italijanski komisar je rudnik prevzel, ves promet pa je bil podvržen carinam, kar je onemogočalo normalno poslovanje. Kasneje je bilo odločeno, da rudnik ostane v Iliriji. Medtem je cena svinca še naprej padala. Zaradi omejenega odjema so bili zasebni lastniki prisiljeni prodajati po cenah, ki so komaj pokrivale proizvodne stroške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Večina lastnikov je svojo proizvodnjo prodajala na kraju samem trgovcem iz Beljaka, ki so jo izvažali v Milano in Benetke, deloma tudi v Avstrijo, kjer pa je uvozna dajatev 6 goldinarjev pomenila{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} oviro. V Avstriji je bila kalamina sicer zelo iskana; na uradu so se pojavljala vsakodnevna povpraševanja. Svinec bi bilo mogoče izvažati tudi na Bavarsko, če bi ga namesto v blokih po 2 centa ulivali v manjše ingote po 45 do 50 funtov, vendar ta možnost tedaj ni bila izkoriščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Razmere na Koroškem se torej v letu 1811 niso izboljšale. Januarja 1812 je Lemaire znova predlagal spodbujanje iskanja premogovnih nahajališč, gradnjo novih plavžev, da bi bila Zgornja Koroška manj odvisna od avstrijske Spodnje Koroške, ter oprostitev rudnikov in tovarn davkov. Dodal je tudi primerjalni pregled rudarske in metalurške proizvodnje beljaškega okrožja pred odstopom in po njem. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo pri zasebnih obratih pred odstopom zaposlenih 3.082 delavcev, po odstopu pa 2.018, letna prodaja pa je padla z 4.465.322 frankov na 1.776.223 frankov. Za državne obrate zaradi dolgotrajnih zastojev proizvodnje ni bilo mogoče napraviti enakovredne ocene. Nazadnje je 23. januarja 1812 izredni domenij prevzel državne rudnike v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Chabrol je bil s to rešitvijo zadovoljen. Montalivetu je pisal, da je bila odstopitev koroških rudnikov izrednemu domeniju, tako kot Idrije Trem runam, rešitev za te obrate, ker ilirska uprava ni bila dovolj premožna, da bi zagotavljala potrebna predplačila. V novem osnutku carinske tarife, ki je bil tedaj predložen cesarju, so zato predlagali tudi spremembe pri izvoznih in uvoznih dajatvah za Italijo, da bi olajšali prodajo. Od tedaj so vsaj finančne težave rudnikov prenehale.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Nadaljnji ukrepi so bili namenjeni predvsem zagotavljanju trga za ilirski svinec. Odlok z dne 3. maja je dovolil, da se plače odtegujejo od izkupička prodaje. Odlok z dne 20. septembra je odpravil vse vstopne dajatve za svinčene ingote, poslani iz Ilirije v Francijo, in ohranil le tehtninsko dajatev,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} saj je bil ilirski svinec cenejši od francoskega in italijanskega.{{Efn|Vstopni uradi za svinec so bili določeni v Genovi, Vercelliju in Casatismu.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}}}{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Odlok z dne 10. januarja 1813 je prepovedal uvoz italijanskega svinca v Francijo, ilirski svinec pa je ostal dovoljen. Sklep urada z dne 6. februarja je za dve leti določil pogoje poslovanja, obvestilo intendanta Charnagea pa je za 31. maj v Beljaku napovedalo prodajo 3.000 do 4.000 centov svinca iz Bleiberga in Rablja, v lotih ali »na veliko«. Nazadnje je odlok z dne 10. aprila ilirski svinec ob uvozu v Francijo in Italijo oprostil carin, kar je bilo sporočeno trgovcem z namenom lažje prodaje koroških rudarskih izdelkov.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Na Kranjskem je bil položaj rudnikov in obratov pravzaprav slabši kot na Koroškem. Medtem ko so bili koroški obrati pred odstopom uspešni, so kranjski že od 18. stoletja nazadovali zaradi nizke konkurence. Leta 1805 so razdejanost gozdov ter visoka cena oglja in rude nazadovanje še pospešili. Kljub temu so leta 1808 še proizvedli 33.300 centov surovega železa in 23.500 centov jeklenih izdelkov, v skupni vrednosti 3.000.000 frankov. Ilirsko obdobje je položaj teh obratov še poslabšalo. Gallois je obžaloval izseljevanje delavcev in njihovo težko socialno stanje. Na vprašanje generalnega guvernerja, kako jim pomagati, je Čerin, pomočnik rudarske uprave na Kranjskem, predlagal že znane ukrepe: oprostitev rudarjev vojaške službe, vrnitev gozdnih pravic lastnikom ter odkup železnih in jeklenih izdelkov po nizki ceni, da bi laže čakali na prodajo v tujino.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Leto 1812 je bilo posebej kritično. V obratih v Bohinjski dolini so odpustili polovico delavcev, plače preostalih pa znižali na raven iz leta 1788. Dolgovi lastnikov so se kopičili.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Baron Zois, največji lastnik rudnikov in fužin na Kranjskem, je hotel svoje obrate v [[Bohinj|Bohinjski dolini]] prodati, vendar mu ni uspelo. Tudi Leopold Ruard, drugi večji lastnik, ni mogel zagotoviti količin jekla, dogovorjenih pred letom 1809. Baron Lattermann je junija 1814 ugotovil, da je stanje slabo; še leta 1816 pa so se nekatere fužine v prošnjah cesarju sklicevale na ilirsko obdobje in prosile za pomoč.O kranjskih zasebnih obratih vemo manj kot o državnih koroških, razen za Zagorje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Toda razpoložljivi podatki kažejo, da so se splošnim težavam ilirskih rudnikov in fužin na Kranjskem pridružili še prejšnja oslabelost teh obratov in zasebna lastnina, ki Napoleonu ni nalagala enakih žrtev kot pri državnih obratih. Medtem ko je država še nekako vzdrževala nerentabilno proizvodnjo, zasebni lastniki z veliko manjšim kapitalom tega niso zmogli.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Večina je zato preprosto mirovala, kar je izseljevanje delavcev še okrepilo. Ko je vojna z Avstrijo postajala vedno bolj verjetna, je bil Belloc, direktor domena, junija 1813 po nalogu generalnega intendanta izrednega domena zadolžen za prevoz 12.000 do 18.000 centov iz zalog koroških rudnikov v Benetke; odlok z dne 13. avgusta pa je odobril še dodatna sredstva za ta prevoz. To je bil zadnji ukrep v zvezi z ilirskimi rudniki.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} == Statistika == Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjski, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več [[Narodnost|narodnosti]] ali [[Etnija|etničnih skupin]]: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki. Nekatere kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} == Uprava == Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: "obravnavati je treba po zakonih in običajih države." Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]]."{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} === Glavno osebje uprave === * generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]]; * generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]]; * intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets; * Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage; * Istre: Arnault, baron Calafati; * Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades; * Dalmacije: de la Bergerie; * Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} === Carinska ureditev === Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} 29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}} Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}} '''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]]. '''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab. '''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]]. '''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]]. '''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]]. '''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]]. Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} ==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ==== Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} # splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin; # tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje; # tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter # tarifa plovbnih pristojbin. Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} ===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo ===== Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}} # Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala. # Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo. Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province. V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]]. Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. [[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski. Reformni ukrepi Francozov: *na čelu generalni guverner (Francoz) *upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province) *ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani *enakost pred zakonom in davčna enakost *odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu *odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode *odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi *višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki *ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije *za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko) *reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve *odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije *uvedba revolucionarnega koledarja * uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon'' *uvedba civilne poroke == Vojaške enote == V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]]. == Odziv Slovencev == [[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" /> Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postali plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" /> Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami: {{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" /> {{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}} * Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 54803367 * Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990 * {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}} * {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}} * {{cite book|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}} * {{cite book|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}} * {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}} * {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}} * {{cite book|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}} * {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}} * {{cite book|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du "Télégraphe Officiel" de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}} * {{cite book|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}} * George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276. * Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. * {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}} * {{cite book|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}} * {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}} * {{cite article|last=Šumrada|first=Janez|title=Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc|work=Grafenauerjev zbornik|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik|date=1996|pages=499–514|editor-first=Vincenc|editor-last=Rajšp}} * {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Razmejitev med Napoleonovo Francijo in Avstrijskim cesarstvom na Slovenskem etničnem ozemlju po nastanku Ilirskih provinc|url=https://www.sistory.si/publication/8432|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=69|issue=2|pages=247–260|cobiss=8126984}} * Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in [[Ernst Bruckmüller]]. Ljubljana, 1999. * {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}} * {{cite book|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}} * {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}} * {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}} * {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}} * [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana. * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}} * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}} {{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province|*]] [[Kategorija:19. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]] [[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]] [[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]] [[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] h5ij84kndsnnd9pukskwteynhbo5yfm Fobija 0 10735 6708491 6699944 2026-07-08T12:23:31Z ~2026-31561-50 260674 /* Specifične fobije */ popravek tipkarske napake 6708491 wikitext text/x-wiki '''Fobija''' (iz [[grščina|grškega]] korena φόβος, ki pomeni ''strah'') je vrsta [[tesnoba|anksiozne]] motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen [[strah]] pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo. O fobiji govorimo, ko je strah tako intenziven, da človeku onemogoča normalno opravljanje aktivnosti in ga ovira v vsakodnevnem delovanju. Zaradi fobije se prizadeti na daleč izogiba tem predmetom, okoliščinam oziroma situacijam, kadar pa to ni možno, se z njimi sooča z velikim nelagodjem. Posledično ima lahko težave pri opravljanju poklica ali v družbi.<ref>{{navedi knjigo |last=Bourne |first=Edmund J. |title=The Anxiety & Phobia Workbook |url=https://archive.org/details/anxietyphobiawor0000unse |edition=5. |year=2011 |publisher=New Harbinger Publications |isbn=978-1572248915 |pages=[https://archive.org/details/anxietyphobiawor0000unse/page/50 50]–51}}</ref> Fobije se diagnosticirajo kot mentalne motnje. V glavnem se delijo v tri večje skupine: specifične fobije, socialno fobijo in agorafobijo.<ref>Wodele, A. in Solan, M. »Phobias.« ''Healthline'', 19. 7. 2017, www.healthline.com/health/phobia-simple-specific. Pridobljeno 17. 3. 2018. </ref> ==Specifične fobije== Specifične fobije predstavljajo intenziven in iracionalen strah pred specifičnim objektom ali situacijo.<ref name="Nordqvist">Nordqvist, Christian. »Everything you need to know about phobias.« ''Medical News Today'', 20. 12. 2017, www.medicalnewstoday.com/articles/249347.php. Pridobljeno 17. 3. 2018. </ref> Če oseba pride v stik s situacijo, ki pri njej vzbuja fobijo, lahko doživi panični napad ali postane izjemno anksiozna. Pogosto posamezniki s specifičnimi fobijami doživljajo anksioznost že ob sami misli na določeno situacijo ali predmet.<ref name="This">''This Way Up''. St. Vincent's Hospital Sydney Limited, b. d., www.thiswayup.org.au/how-do-you-feel/scared/. Pridobljeno 18. 3. 2018.</ref> Oseba ima lahko več kot eno specifično fobijo. Večina imen specifičnih fobij izvira iz latinskih ali grških poimenovanj, ki pa se le redko uporabljajo v diagnozah. Navadno zdravnik ali psiholog klasificira fobijo kot specifično fobijo ter nato opiše objekt, ki se ga oseba boji.<ref name="This"/> ===Klasifikacija specifičnih fobij=== Fobični strah lahko sproži kar koli, kar pomeni, da je seznam posameznih specifičnih fobij precej dolg, vendar pa je mogoče večino sprožilnih dejavnikov uvrstiti v pet kategorij: * situacije: strah pred vožnjo skozi predore, strah pred dvigali, pred potovanjem z letalom… * naravni pojavi: strah pred višino, grmenjem, udarom strele… * živali: strah pred kačami, pajki, insekti, psi… * poškodbe: strah pred injekcijsko iglo, krvjo… * druge fobije: strah pred glasnimi zvoki, padanjem, klovni ipd.<ref>Ollendick, T. H., Ost, L. G., Ryan, S. M., Capriola, N. N. in Reuterskiold, L. (2017). Harm beliefs and coping wxpectancies in youth with specific fobias. ''Behaviour Research and Therapy, 91'', 51 –57.</ref> ===Dejavniki tveganja=== * Starost: večina specifičnih fobij se razvije okrog desetega leta, nekatere pa se lahko pojavijo tudi pred ali po desetem letu. * Spol: fobije so dvakrat pogostejše pri ženskah kot pri moških. * Družina: posameznik ima večjo možnost za razvoj specifične fobije, če ima že kdo od njegovih sorodnikov takšno motnjo. * Negativna izkušnja: doživetje travmatičnega dogodka vpliva na razvoj fobije. * Negativne informacije: če oseba sliši negativne informacije o nekih dogodkih, lahko to vodi v specifično fobijo. <ref name="Specifične fobije">''Specifične fobije''. Inštitut za razvoj človekovih virov, b. d., www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/specificne-fobije. Pridobljeno 15. 4. 2018.</ref> ===Simptomi=== Ko oseba pride v stik z objektom ali s situacijo, ki se je boji, lahko doživlja "fight-or-flight" simptome, kot so npr.: povišan srčni utrip, tresenje, vrtoglavica, pospešeno ali oteženo dihanje in potenje. Intenziteta anksioznosti je odvisna od narave in lokacije stimulusa. Npr. pri osebi, ki ima fobijo pred pajki, bo stopnja ansioznosti odvisna od tega, kako daleč stran se pajek nahaja, kako velik je ter ali se premika ali le stoji pri miru. Če oseba ni v stiku z objektom, pred katerim ima fobijo, oz. če o njem ne razmišlja, bo anksioznost odsotna. Drugim ljudem se vedenje posameznikov s fobijo navadno zdi iracionalno ali pretirano.<ref name="This"/> ===Vzroki za nastanek=== V mnogih študijah so želeli odkriti glavni razlog za nastanek specifičnih fobij, vendar jim do sedaj še ni uspelo popolnoma razvozlati uganke. O vzrokih za nastanek fobij obstaja več teorij. Ena od teorij predpostavlja, da imamo ljudje že genetsko predispozicijo za strah pred določenimi stvarmi in situacijami, ki so potencialno nevarne ali celo usodne, kot so npr. kače, insekti, višina in neurja. Fobije se lahko razvijejo tudi po kakšni travmatični izkušnji (npr. nekdo se boji psov, ker ga je v preteklosti eden od njih ugriznil). Druga teorija je, da se strahu lahko naučimo od drugih. Posamezniki s specifičnimi fobijami imajo lahko tudi podedovano splošno nagnjenost k fobijam in anksioznosti, čeprav je nastanek neke specifične fobije lahko bolj odvisen od posameznikove lastne izkušnje in okolja.<ref name="This"/> Nekateri posamezniki omedlijo ob pogledu na kri, poškodbe, injekcije, ali ko dajo kri pri zdravniku. Glede takšnih primerov še dandanes potekajo debate o tem ali takšne reakcije spadajo v kategorijo fobij ali ne. Veliko posameznikov v zgoraj opisanih primerih namreč pred omedlevico ne doživi anksioznosti. Reakcije v takšnih primerih zato strokovnjaki uvrščajo v posebno kategorijo. Nekateri posamezniki doživljajo simptome fobije, drugi pa imajo abnormalno močno nevrološko reakcijo na poškodbe oz. na grožnje pred poškodbami in zato omedlijo.<ref name="This"/> ===Spopadanje s specifičnimi fobijami=== Specifične fobije imajo najboljšo prognozo izmed vseh anksioznih motenj, saj jih je moč odpraviti, čeprav je za to potrebno vložiti veliko truda. Najbolj učinkovit pristop k zdravljenju specifičnih motenj je kognitivno-vedenjska terapija, oziroma bolj specifično, postopno ponavljajoče izpostavljanje strah vzbujajočemu predmetu ali situaciji, čemur pravimo terapija z izpostavljanjem.<ref name="This/> Anksiozni odziv na določen objekt je navadno neproporcionalen z dejansko nevarnostjo tega objekta. Na žalost močna tendenca po izogibanju temu predmetu posamezniku preprečuje, da bi se naposled le naučil, da je njegov strah pred objektom pretiran. Kljub temu, da se veliko posameznikov zaveda, da je njihov strah najverjetneje pretiran, pa tega še niso spoznali na emocionalnem nivoju, zaradi česar pa se vzorec še naprej ponavlja: vsakič, ko se oseba spomni na predmet, ki se ga boji, se v njej sproži anksiozni odziv, čeprav se oseba zaveda, da je ta neupravičen. Ko se oseba sooči z ogrožajočo situacijo, namesto da bi zbežala stran od nje, je to prvi korak k emocionalnem učenju tega, da se situacije le ni treba toliko bati.<ref name="This"/> Izpostavljenost ogrožajoči situaciji je lahko postopno, kjer si oseba v prvem koraku situacijo le zamišlja. Čeprav je zamišljanje situacije na začetku učinkovito, pa še vedno nima enakega učinka kot soočanje z objektom v realnosti, zato je slednje nujno za uspešno odpravljanje fobije. Drugi način izpostavljanja objektu je tehnika, pri kateri se oseba zadržuje v neprijetni situaciji toliko časa, dokler občutek hude anksioznosti ne začne pojenjati. To traja približno 2 do 3 ure. Takšen način izpostavljanja kaže takojšnje izboljšanje stanja. Posamezniki so pri tej tehniki še posebej uspešni, če imajo ob sebi izurjenega in izkušenega terapevta. Čeprav je slednja metoda praviloma zelo uspešna, pa jo je včasih potrebno dopolniti še z dodatnimi kognitivnimi tehnikami, odvisno od vrste specifične fobije.<ref name="This"/> Pomoč pri spopadanju s specifičnimi fobijami običajno vključuje: * Ocenjevanje situacije skozi celoten proces. * Poučevanje o anksioznosti, specifični za klienta. * Urjenje v strategijah za uravnavanje anksioznosti, kot je npr. čuječnost ter spodbujanje klienta pri redni uporabi teh strategij. * Postopno izpostavljanje ogrožajočim situacijam/objektom. * Kognitivne intervence za identificiranje iracionalnih prepričanj.<ref name="This"/> Za osebe s kakršnokoli obliko anksioznosti je zaželeno, da se izogibajo alkoholu ali kakšnim drugim sedativom pri nadzorovanju njihove anksioznosti, saj to lahko vodi do tega, da se oseba ne zna več spopadati z anksioznostjo na drug način kot z alkoholom ali drugimi substancami (postane na nek način odvisna).<ref name="This"/> Anksiozni napad pa lahko tudi oseba sama omili s tehniko dihanja, ki pomaga pri zbiranju misli: * Najprej eno minuto štejemo naše vdihe in izdihe (en vdih in en izdih = dih). * Udobno se usedemo na stol pred uro in se osredotočimo na svoje dihanje. * Ves čas dihamo le skozi nos. * Dihamo s prepono. Sprostimo trebušne mišice, kolikor je mogoče. * Vdih naj traja 3 sekunde ter enako za izdih. Vsakič, ko izdihnemo, pomislimo na besedo »sprostitev« in začutimo, kako mišice postajajo manj napete – rame in obraz naj bosta sproščena. * Tehniko izvajamo 5 minut. * Po 5 minutah ponovno štejemo vdihe in izdihe eno minuto in si podatek nekam zabeležimo. * Povprečna oseba v mirovanju naredi 10 do 12 dihov (20 do 24 vdihov in izdihov). Posameznikovo dihanje je lahko nekoliko hitrejše, saj nekatere osebe, ki imajo socialno fobijo ves čas dihajo nekoliko hitreje, medtem ko drugi opazijo hitrejše dihanje le takrat, ko postanejo anksiozni. Tehnika dihanja pa je sicer koristna v obeh primerih. * Na začetku je tehniko dihanja dobro vaditi takrat, ko smo sproščeni, sčasoma pa jo lahko začnemo uporabljati tudi v stresnih situacijah. Zaželeno je, da tehniko vadimo vsaj štirikrat na dan.<ref name="This"/> ===Seznam specifičnih fobij=== * '''aglofobija '''- strah pred bolečino * '''agorafobija''' - strah pred odprtim prostorom * '''ailurofobija''' - strah pred [[mačke|mačkami]] * '''akrofobija''' - strah pred višino * '''amaksofobija''' - strah pred vožnjo * '''androfobija''' - strah pred [[moški]]mi * '''antropofobija''' - strah pred [[človek|ljudmi]] * '''apeirofobija''' - strah pred neskončnostjo * '''arahnofobija''' - strah pred [[pajki]] * '''astrafobija''' - strah pred grmenjem, strelami * '''batrahofobija''' - strah pred žabami * '''brontofobija''' - strah pred neurjem * '''demonofobija''' - strah pred demoni * '''dendrofobija''' - strah pred drevesi * '''dorafobija''' - strah pred krznom in usnjem * '''dromofobija''' - strah pred prečkanjem ceste * '''elektrofobija''' - strah pred [[elektrika|elektriko]] * '''emetofobija''' - strah pred bruhanjem * '''entomofobija''' - strah pred insekti * '''fazmofobija''' - strah pred duhovi * '''felinofobija''' - strah pred mačkami * '''filofobija '''- strah pred zaljubljenostjo * '''fizofobija''' - strah pred fizičnim naporom * '''fobofobija''' - strah pred strahom * '''genofobija''' - strah pred seksom * '''gimnotofobija''' - strah pred goloto * '''ginofobija''' - strah pred ženskami * '''hemofobija''' - strah pred krvjo * '''Heksakosioiheksekontaheksafobija''' -strah pred številom 666 * '''hidrofobija''' - strah pred vodo * '''hipopotomonstrosesquepedaliofobija''' - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed * '''kakofobija''' - strah pred grdoto * '''karcinofobija''' - strah pred rakom * [[Kinofobija|'''kinofobija''']] - strah pred psi * '''kleptofobija''' - strah pred krajo * '''klavstrofobija''' - strah pred zaprtimi prostori * '''klovnofobija'''- strah pred klovni * '''ksenofobija''' - strah pred tujci * '''ligirofobija''' - strah pred glasnimi poki * '''lupofobija''' - strah pred volkovi * '''mikrofobija''' - strah pred [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] * '''mizofobija''' - strah pred onesnaženjem * '''mizofobija''' - strah pred umazanijo * '''numerofobija''' - strah pred številkami * '''ofidiofobija''' - strah pred [[kače|kačami]] * '''ornitofobija '''- strah pred ptiči * '''panfobija''' ali '''pantofobija''' - strah pred vsem * '''patroiofobija''' - strah pred dednostjo * '''pekatofobija''' - strah pred grehom * '''pikofobija''' - strah pred majhnostjo * '''pirofobija''' - strah pred ognjem * '''pnigerofobija''' - strah pred dušenjem * '''polifobija''' - strah pred mnogimi stvarmi * '''sitofobija''' - strah pred jedmi * '''tafofobija''' - strah pred mislijo, da boš živ zakopan * '''talasofobija''' - strah pred [[morje]]m * '''tanatofobija''' - strah pred smrtjo * '''tridekafobija''' ali '''triskaidekafobija''' - strah pred številom [[13 (število)|13]]; glej tudi [[petek trinajstega|petek 13.]]; glej tudi [[Targa Florio 1926#Poročilo|prepoved štartne številke 13 na evropskih avtomobilističnih dirkah]] * '''tripanofobija''' - strah pred injekcijo * '''vermifobija''' - strah pred črvi * '''zoofobija''' - strah pred [[živali|živalmi]] * '''gelotofobija''' - [[Strah|strah pred posmehom]] ===Strah pred delovnim mestom=== Večina odraslih posameznikov dojema službo kot pomemben del njihovega vsakdanjega življenja. V službi ljudje običajno preživijo kar tretjino svojega dne, zaradi česar pa ima lahko delovno mesto vpliv tudi na posameznikovo duševno stanje. Duševne motnje, ki so povezane z delovnim okoljem, v današnji družbi pridobivajo vse več pozornosti, predvsem zaradi dolgih bolniških odsotnosti, ki jih povzročajo kronična obolenja.<ref name="Muschalla, 2008">Muschalla, B. (2008). ''Workplace-related anxieties and workplace phobia'' (doktorska dizertacija). www.publishup.uni-potsdam.de/opus4-ubp/frontdoor/deliver/index/docId/1817/file/muschalla_diss.pdf. (20. 4. 2018)</ref> Strah pred delovnim mestom je ena od specifičnih fobij, ki predstavlja strah pred samim delovnim okoljem, zaradi česar se mu oseba izogiba. Kadar se delovnemu okolju posameznik ne more izogniti, oz. ko oseba le razmišlja o delovnem mestu, občuti simptome tesnobnosti, kot so npr.: občutek ogroženosti in nevarnosti, pospešeno bitje srca, potenje, bolečina v prsih ipd. Strah pred delovnim mestom se lahko pojavi kot sekundarni simptom, ki izhaja iz katere druge konvencionalne duševne motnje, lahko pa se kaže kot samostojna duševna motnja, ki se izraža še s kakšno drugo anksiozno motnjo, povezano z delovnim mestom (npr. posttravmatska stresna motnja, vezana na delovno okolje, specifična in nespecifična socialna fobija, vezana na delovno okolje, situacijska fobija, vezana na delovno okolje idr.).<ref name="Muschalla, 2008"/> ==Socialna fobija ali socialna anksioznost== Socialna fobija prestavlja neizmeren strah pred javnim osramočenjem oz. pred tem, da bi bil posameznik obsojan s strani drugih v neki socialni situaciji. Paziti moramo, da socialne anksioznosti ne enačimo s plašnostjo, saj socialna fobija predstavlja veliko intenzivnejši strah pred socialnimi situacijami.<ref name="Nordqvist"/> Avtorji ugotavljajo, da ima socialna fobija genetsko podlago, lahko pa se otroci socialne fobije tudi naučijo od staršev preko socialnega učenja. Na razvoj socialne fobije pa lahko vplivajo tudi okolje ter razne negativne socialne izkušnje, kot so npr. spolne zlorabe, konflikti s fizičnimi obračuni ter druge negativne socialne izkušnje.<ref name="Stansfeld idr.">Stansfeld, S. A., Blackmore, E. R., Zagorski, B. M., Munce, S. M., Stewart, D. E. in Weller, I. (2008). Work characteristics and social phobia in a nationally representative employed sample. ''Canadian Journal of Psychiatry, 53''(6), 371–376.</ref> Poznamo dve obliki socialne fobije: specifična in nespecifična socialna fobija. O nespecifični socialni fobiji govorimo takrat, ko so anksiozne in fobične reakcije pri posamezniku prisotne skoraj v vsaki situaciji, kjer se mora javno izpostaviti. O specifični socialni fobiji pa govorimo takrat, ko oseba doživlja anksioznost le v stiku z določenimi osebami (npr. s točno določenim sodelavcem ali nadrejenim). Specifična socialna fobija je skoraj dvakrat bolj pogosta v populaciji kot nespecifična.<ref name="Linden in Muschalla, 2006">Linden, M. in Muschalla, B. (2006). Anxiety disorders and workplace-related anxieties. ''Journal of Anxiety Disorders, 21''(3), 467–474.</ref> Specifična socialna fobija, vezana na delovno mesto pomeni strah pred specifičnimi sodelavci in klienti oz. strah pred interakcijo z njimi. Tovrstna socialna fobija je pogosto povezana z »mobbingom« na delovnem mestu. Nespecifična socialna fobija pa je strah pred nastopanjem pred sodelavci in pred tem, da ga sodelavci opazujejo pri delu ter pred interakciji s sodelavci na splošno.<ref name="Muschalla, 2008"/> ==Agorafobija== Agorafobija, ali tudi strah pred strahom, je ena od anksioznih motenj, pri kateri so simptomi vezani na strah pred situacijami, iz katerih bi bilo težko pobegniti, če bi oseba doživela panični napad. Takšna okolja so npr. dvigalo, javna prevozna sredstva, velike množice ljudi, mostovi, kina, trgovine ipd. Oseba z agorafobijo se takšnih situacij skuša izogibati oz. potrebuje ob sebi spremljevalca. Posameznik se navadno boji preživljanja časa sam v okolju, kjer je veliko ljudi, velikih prostorov ali majhnih prostorov, osramočenja, izgube nadzora na javnih mestih, biti opazovan ter paničnih napadov, ki bi lahko ogrožali njegovo življenje.<ref name="McIntosh, 2017">McIntosh, James. »What you need to know about agoraphobia.« ''Medical News Today'', 20. 12. 2017, www.medicalnewstoday.com/articles/162169.php?iacp. Pridobljeno 18. 3. 2018.</ref> Poleg zgoraj navedenih strahov oseba z agorafobijo lahko občuti še razdražljivost, občutek, da njegovo telo in okolje nista resnična, izločenost iz družbe in nemoč. Nekateri posamezniki tudi postanejo pretirano odvisni od drugih ali pa za dalj časa ne upajo zapustiti doma.<ref name="McIntosh, 2017"/> Agorafobija se razvije pri tretjini pacientov s panično motnjo. Razširjenost variira od 0,6 do 6 odstotkov, od tega ženske obolevajo dvakrat do trikrat pogosteje kot moški zaradi večje občutljivosti žensk na strah (višja nevrotičnost kot osebnostna poteza).<ref name="agorafobija, 2018">''Agorafobija''. Inštitut za razvoj človekovih virov, b. d., www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/agorafobija. Pridobljeno 15. 4. 2018.</ref> ===Dejavniki tveganja in vzroki za nastanek=== Dejavnikov tveganja za agorafobijo je več: * panična motnja ali kakšna druga fobija * hujši travmatični dogodek * ženski spol * agorafobija pri bližnjih sorodnikih * več stresnih dogodkov, skupaj s telesno ali spolno zlorabo v otroštvu * težave v partnerski zvezi, nadzorujoč partner * nagnjenost k tesnobi, * depresija * čezmerno uživanje alkohola, cigaret, pomirjeval ali drog.<ref name="agorafobija, 2018"/> Vzrok za nastanek agorafobije leži v sovplivanju biološke in psihološke ranljivosti ter stresorjih. Med biološko ranljivost spada nagnjenost k panični motnji in agorafobiji, ki je v določeni meri dedna (šibko do srednje), ter nevrobiološke značilnosti. Slednje so enake kot pri panični motnji – povezane so s preveliko vzdraženostjo stresne osi. Pod psihološko ranljivost štejemo odraščanje ob starših, ki so bili pretirano zaščitniški ali pa pretirano perfekcionistični in kritični ter razne oblike zlorab ali večje izgube (npr. smrt staršev). K psihološki ranljivosti štejemo tudi tvegane osebnostne lastnosti, kot je npr. temperament. Največjo vlogo pri razvoju agorafobije igra čustvena labilnost, poleg tega pa imajo večjo možnost za pojav agorafobije še osebe s povečano občutljivostjo za strah ter hipersenzibilne osebe. Sprožilci oz. stresorji so lahko panični napadi na nekem kraju zunaj domačega okolja in strah, da tam ne bodo mogli prejeti ustrezne pomoči oz. ne bodo mogli pobegniti iz situacije. Posledično se prične pacient izogibati takim krajem. Med sprožilce lahko spadata že zgolj zapuščanje doma ali zmanjšana sposobnost prostorske orientacije.<ref name="agorafobija, 2018"/> ===Simptomi=== Telesni simptomi, ki se navadno pojavljajo pri agorafobiji so bolečine v prsih, vrtoglavica, pospešeno bitje srca, plitvo dihanje, znojenje, tresenje, slabost, intervali vročice in hladu idr. Posamezniki, ki poleg same agorafobije doživljajo tudi panične napade, imajo lahko veliko težav tako v domačem okolju kot tudi v šoli ali na delovnem mestu.<ref name="McIntosh, 2017"/> ===Zdravljenje=== Najpogostejši način zdravljenja je psihoterapija, kjer se posameznik redno sestaja s terapevtom, kar klientu omogoča, da odprto spregovori o svojih strahovih. Psihoterapija se lahko izvaja tudi v kombinaciji z zdravili za optimalno učinkovitost, vendar pa je to kratkotrajna rešitev s katero prenehamo, ko se je oseba sposobna soočiti s svojimi strahovi in anksioznostjo. Najpogostejša oblika terapije je kognitivno-vedenjska terapija. Tovrstna terapija pomaga posamezniku razumeti njegova izkrivljena občutja in poglede glede agorafobije. Prav tako je kognitivno-vedenjska terapija koristna pri učenju posameznika strategij, ki mu pomagajo premagovati stresne situacije tako, da nekonstruktivne misli nadomestijo s konstruktivnimi mislimi, s čimer posameznik dobi občutek nadzora nad življenjem. Podobno kot pri specifičnih fobijah se tudi pri agorafobiji uporablja terapija z izpostavljanjem. Na tak način se oseba postopoma znebi svojega strahu.<ref name="Kivi, Boskey in Cherney, 2016">Kivi, R., Boskey, E. in Cherney, K. »Agoraphobia.« ''Healthline'', 29. 1. 2016, www.healthline.com/health/agoraphobia. Pridobljeno 18. 3. 2018.</ref> == Razlike med strahom in fobijami == Številne raziskave so preučevale razlike med strahom in fobijami. Raziskovalci so odkrili nekaj pomembnih razlik: posamezniki s fobijo bodo doživljali strah, tudi v situaciji, ki zanje ni neposredno ogrožajoča; prav tako posamezniki s fobijo občutijo strah, ne samo v situacijah, ko so z objektom fobije soočeni, ampak tudi v situacijah, ko o tem objektu samo slišijo neko informacijo. <ref name="Schaefer"> Schaefer, H. S., Larson. C. L., Davidson, R. J. in Coan J. A. (2014). Brain, body, and cognition: Neural, physiological and self-report correlates of phobic and normative fear. Bological Psychology, 98, 59-69. </ref> <ref name="Sebastiani"> Sebastiani, L., D'Alessandro, L. in Gemignani, A. (2014). Does fear expectancy prime fear? An autonomic study in spider phobics. International Journal of Psychophysiology, 91(3), 178-185. </ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Fobije|*]] {{normativna kontrola}} d9o2fcx9l6wj27g29pivl66b0dw3xd8 Ivan Šumljak 0 14454 6708489 6708474 2026-07-08T12:21:35Z Marjan Tomki SI 190558 /* Viri */ dodan vir ki omenja Šumjaka tudi vestnega knjižničarja v času, ko je poučeval v Šoštanju 6708489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Šumljak''' (rojen '''Janez Anton Šumljak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[planinec]], [[markacija|markacist]] in pobudnik [[Slovenska planinska transverzala|Slovenske planinske transverzale]], * [[6. avgust]] [[1899]], [[Žalec]], † [[14. februar]] [[1984]]. Bil je najprej učitelj v Šoštanju in Mariboru, potem pa profesor predvsem jezikov na srednjih šolah v Mariboru.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> Bolj znan je po svojem delo v zvezi s planinstvom, po desetletjih skrbi za urejanje in označevanje planinskih poti, popularizaciji obiskovanja gorskega sveta z odprtimi očmi in pri tem spoznavanju vsega, kar je pri tem mogoče spoznati. Še bolj znan pa je po tem, da je pri tem delu prišel na misel, da bi bilo mogoče in smotrno take poti povezati - po njegovi zamisli in besedi v {{em|magistralo}}, krožno pot od Maribora čez večino zanimivega planinskega sveta: čez [[Pohorje]], [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjske in Kamniške planine]], [[Karavanke]], [[Julijske Alpe]] in potem po notranjskem, dolenjskem in posavskem sredogorju nazaj do Maribora. Predlog je posredoval Planinski zvezi in je bil - s spremembo, da ta pot, slovenska planinska transverzala ali slovenska planinska pot ne bo krožna ampak se bo iztekla ob morju - sprejet in uresničen. Kolikor je znano, je bila [[Slovenska planinska pot|slovenska planinska transverzala]] št.1, kot se je v začetku imenovala, prva taka povezana pot in to ne le pri nas.<ref name=FVogel/> zdaj pa ima mnogo potomcev pri nas in brez števila po vsem svetu. == Otroštvo in mladost == Rodil se je v Žalcu očetu učitelju Antonu in materi Mariji (rojena Topolnik); oba sta bila učitelja in oba umrla za jetiko, tako da je postal sirota ko je bil star 3 leta. Poslej sta zanj skrbeli obe babici.<ref name=FVogel>{{harvnb|Vogelnik|1997}} </ref> {{bq |Že zelo zgodaj, v otroških letih, je vzljubil planine; zasluga gre njegovi babici v [[Šoštanj|Šoštanju]], ki ga je pošiljala z raznimi naročili h kmetom visoko v hribih, ali pa ga je spodbudila naj se spet naužije njihove lepote. Kot dijak se je 1914 včlanil v podravsko podružnico v Rušah.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} == Delo == Že mlad se je odločil za učiteljski poklic.<ref name=ObrSP>{{harvnb|Jurič|2019 }} </ref> {{bq | V [[Maribor|Mariboru]] je v letih 1913/14 obiskoval nastavni razred meščanske šole,<ref name=FVogel/> zatem pa do leta 1918 mariborsko učiteljišče, ki ga je končal z odliko. 1919 je učiteljeval v Šoštanju, nato v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. 1921 je z odliko opravil strokovni izpit za slovenski in nemški jezik; potem je poučeval na meščanski šoli v Mariboru. Zbližal se je tudi z angleščino in 1937 je na {{ill|The City of London College|en|London Guildhall University#City of London Polytechnic}} opravil izpit iz tega jezika;<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> postal je tajnik angleškega kluba.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} Ob zasedbi Maribora na začetku II. svetovne vojne aprila 1941 ga je Gestapo takoj zaprl, nato so ga z ženo vred s prvim transportom izgnali v [[Jagodina|Jagodino]] v [[Srbija|Srbiji]]. Jeseni tega leta mu je uspelo dobiti delo v [[Kovin|Kovinu]] v [[Banat|Banatu]].<ref name=FVogel/> {{bq | 1944 je odšel v [[Medmurje]], kjer je žena našla zatočišče pri svojih starših. V osvobojeni Murski Soboti je nekaj časa delal pri časniku,<ref name=FVogel/> 1945 se je vrnil v Maribor, kjer je postal prvi ravnatelj učiteljišča. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji, nato pa na srednji ekonomski šoli do upokojitve 1960.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> Zatem je še honorarno poučeval angleščino na visoki tehniški šoli. V zadnjih letih se je intenzivno ukvarjal s francoščino.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) |multiline=yes }} == Planinstvo == Bolj kot po svojem delu profesorja znan po svojem delo v zvezi s planinstvom. Dve desetletji je bil v odboru [[Planinsko društvo Maribor Matica|PD Maribor Matica]] odgovoren za urejanje in označevanje planinskih poti. Med tem delom - in pri tem hkrati spoznavanju vsega, kar je pri tem bilo mogoče spoznati, je l. 1950 prišel na misel, da bi bilo mogoče in smotrno te poti povezati - po njegovi zamisli v magistralo, krožno pot od Maribora čez večino zanimivega planinskega sveta: čez Pohorje, Savinjske in Kamniške planine, Karavanke, Julijske alpe in potem po notranjskem, dolenjskem in posavskem sredogorju nazaj do Maribora. Predlog je junija 1950 na zboru [[Markacist|markacistov]] [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] Pri Slamiču v Ljubljani posredoval Planinski zvezi. Predlog je naletel na odobravanje in na nasprotovanje. Na koncu je bil - s spremembo, da ta pot, slovenska planinska transverzala ali slovenska planinska pot ne bo krožna ampak se bo iztekla ob morju - že leta 1952, le dve leti kasneje uresničen.<ref name=FVogel/><ref name=Večer>{{harvnb|Petelinšek|Kocutar|1997}} </ref> O vsem v zvezi s planinstvom je tudi predaval in njegova predavanja so bila legendarna. Pripravljal jih je enako skrbno kot je urejal planinske poti, često tudi po več mesecev. Predmet predavanja je presojal z vseh plati, ki so mu le prišle na misel. <ref name=FVogel/> == Izbor iz objav == * {{navedi splet |last=Šumljak|first=Ivan |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1984_05.pdf |title=Zakaj v Gore |website=[[Planinski vestnik]] }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |last=Jurič |first=Tamara |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-sumljak/ |title=Ivan Šumljak |year=2019 |website=[[Obrazi slovenskih pokrajin]] }} * {{navedi splet |last1=Vogelnik |first1=Franc |url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |year=1997 |website=[[Wikivir]] }} * {{navedi splet |last1=Petelinšek |first1=Andrej |last2=Kocutar |first2=Stane |url=https://vecer.com/v-soboto/kako-je-pohorska-ideja-prof-ivana-sumljaka-na-predvecer-trzaske-krize-postala-pot-od-maribora-proti-morju-10337400 |title=Kako je pohorska ideja prof. Ivana Šumljaka na predvečer tržaške krize postala pot od Maribora proti morju |date=29. julij 2023 |website=[[Večer (časopis)|Večer]] }} * {{navedi splet |last1=Planko |first1=Lado |url=https://www.knjiznica-velenje.si/app/uploads/2023/01/Knjiznice-na-Saleskem.pdf |title=Knjižnice na Šaleškem |date= |website=[[Knjižnica Velenje]] |pages=46-47,49 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174714708 Ivan Šumljak, oče Slovenske planinske poti]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2020). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sumljak, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Markacisti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] {{nanoškrbina}} ny9061tz1u6ivlxet6i5b13n84lahi5 Opole 0 16738 6708636 6659748 2026-07-08T18:42:06Z Yerpo 8417 /* Pobratena mesta */ pp 6708636 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Opole | settlement_type = mestno okrožje | native_name = {{nativename|szl|Ôpole}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | caption_align = center | image1 = Opole - Wieża Piastowska 1.jpg{{!}}Piast Tower | image2 = Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg{{!}}View of Old Town | image3 = Saint Sebastian Square in Opole (3).jpg{{!}}Saint Sebastian Square | image4 = Opole Plac Kopernika Solaris Center3.jpg{{!}}Solaris Center | image5 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Rynek (Market Square) | image6 = Opole - katedra.jpg{{!}}Cathedral Basilica of the Holy Cross | caption1 = Piast Tower | caption2 = Staro mesto, mestna hiša (levo) | caption3 = Trg sv. Sebastijana | caption4 = Solaris Center | caption5 = Glavni trg | caption6 = [[Opolska stolnica]] }} | image_blank_emblem = Logo_of_Opole.png | blank_emblem_type = Brandmark | image_flag = POL Opole flag.svg | image_shield = POL Opole COA.svg | flag_link = Flag of Upper Silesia | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = right 50°40′00″N 17°55′27″E | coordinates = {{coord|50|40|0|N|17|55|27|E|region:PL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name1 = [[Opoljsko vojvodstvo]] | subdivision_name2 = ''mestno okrožje'' | established_title = Ustanovitev | established_date = 8. stoletje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 1217 | leader_title = Župan | leader_name = Arkadiusz Wiśniewski | governing_body = mestni svet | area_total_km2 = 148,9 | area_metro_km2 = 338,4 | elevation_m = 176 | population_total = 127.387<ref name="citypopulation.de">{{cite web |url=https://www.citypopulation.de/en/poland/opolskie/admin/ |title=Poland: Opole Voivodeship (Counties and Communes) - Population Statistics, Charts and Map |access-date=6 November 2022 |archive-date=6 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221106163836/https://www.citypopulation.de/en/poland/opolskie/admin/ |url-status=live }}</ref> | population_as_of = 31. marec 2021 (štetje) | population_density_km2 = 856 | population_metro = 146.522 | population_density_metro_km2 = 433 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 45-001 to 45-960 | area_code = +48 077 | website = https://www.opole.pl | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} [[Slika:Opole, katedra.jpg|thumb|300px|right|Opole]] '''Opole''' {{langx|de|Oppeln}} {{IPA|de|ˈɔpl̩n||De-Oppeln.ogg}}; {{langx|szl|Ôpole}};{{efn|{{langx|szl|label=[[Silesian orthography#Ślabikŏrz|Silesian PLS alphabet]]|Ôpole}},<ref>{{Cite web |url=https://wachtyrz.eu/lekcyjo-nasz-dom-gorny-slonsk/ |title=_Nasz dōm – Gōrny Ślōnsk! |author=R. Szyma |website=wachtyrz.eu |date=28 December 2020 }}</ref> {{langx|szl|label=[[Silesian orthography#Steuer's alphabet|Steuer's Silesian alphabet]]|Uopole}}.}} {{langx|sli|label=[[Silesian German]]|Uppeln}}){{efn| * {{langx|cs|Opolí}};<ref>{{cite web |url=https://prirucka.ujc.cas.cz/?slovo=Opol%C3%AD |title=Opolí |website=prirucka.ujc.cas.cz |language=cs |access-date=13 September 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420024156/https://prirucka.ujc.cas.cz/?slovo=Opol%C3%AD |url-status=live }}</ref> * {{langx|la|Oppelia}}, {{lang|la|Oppolia}} ali {{lang|la|Opulia}}.<ref>{{cite web |url=https://www.opole.pl/opole-miasto-z-roznych-perspektyw/ |website=opole.pl |author=A. Wiśniewski |title=Opole – miasto z różnych perspektyw |language=pl |access-date=13 September 2021 |archive-date=25 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625130811/http://www.opole.pl/opole-miasto-z-roznych-perspektyw/ |url-status=dead }}</ref><ref>G. Staniszewski (red.), B. Szafraniec, U. Zajączkowska, M. Krajewski, ''Opole: Urząd Miasta Opola'', ISBN 978-83-87401-04-7</ref>}} je mesto na jugu Poljske ob reki Odri in zgodovinsko središče Zgornje Šlezije. S približno 127.387 prebivalci po popisu prebivalstva leta 2021<ref name="citypopulation.de"/> je glavno mesto Opoljskega vojvodstva in sedež Opolskega okrožja. V njegovem metropolitanskem območju je živelo 146.522 prebivalcev. Je največje mesto v svoji pokrajini. Njegova zgodovina sega v 8. stoletje in Opole je eno najstarejših mest na Poljskem. Kot pomembna trdnjava na Poljskem je leta 1172 postalo glavno mesto vojvodstva znotraj srednjeveške Poljske, leta 1217 pa mu je vojvoda Kazimir I. Opolski,<ref>{{cite web |url=http://www.mapofpoland.net/Opole,description.html |title=Opole - description, location, history |website=Mapofpoland.net |access-date=26 October 2017 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624150409/https://www.mapofpoland.net/Opole,description.html |url-status=dead }}</ref> pravnuk poljskega vojvode Boleslava III. Krivomutega, podelil mestne pravice. V srednjem veku in renesansi je bilo mesto znano kot trgovsko središče; tu se je križalo več glavnih trgovskih poti, kar je pripomoglo k ustvarjanju stalnega dobička iz tranzitne trgovine. Hiter razvoj mesta je bil posledica tudi ustanovitve sedeža regentstva v Opolah leta 1816. Prva železniška povezava med Opolami, Brzegom in Vroclavom je bila odprta leta 1843, prvi proizvodni obrati pa so bili zgrajeni leta 1859, kar je močno prispevalo k regionalnemu pomenu mesta.<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/3,local-history/ |title=Local history - Information about the town - Opole - Virtual Shtetl |access-date=8 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009174246/http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/3,local-history/ |archive-date=9 October 2016 }}</ref> Obsežna dediščina mesta zajema več kultur srednje Evrope, saj je bilo pod obdobji poljske, češke, avstrijske, pruske in nemške vladavine. Opole je formalno ponovno postalo del Poljske leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. V regiji Opole še vedno živi veliko nemških prebivalcev Zgornje Šlezije in Poljakov nemškega porekla; vendar po izgonih v letih 1945–46 v mestu 21. stoletja etnični Nemci predstavljajo manj kot 3 % prebivalstva. V mestu so štiri visokošolske ustanove: Univerza v Opolju, Tehniška univerza v Opolju, Medicinska fakulteta in zasebna Visoka šola za management in upravo. Nacionalni festival poljske pesmi se tukaj vsako leto odvija od leta 1963. Vsako leto potekajo novi redni dogodki, sejmi, predstave in tekmovanja.<ref>{{cite web |url=http://www.poland.travel/en-gb/cities/opole-history-and-song-festivals |title=Opole – history and song festivals |first=Agata |last=Witosławska |website=Poland.travel |access-date=26 October 2017 }}</ref> Opole se včasih imenuje tudi ''poljske Benetke''<ref>{{cite web |url=http://studiowac.pl/2235/studia-w-opolu-polska-wenecja-moze-zaoferowac-wam-nie-tylko-wspaniale-widoki-ale-takze-cudowna-atmosfere/ |title=Studia w Opolu. Polska Wenecja może zaoferować Wam nie tylko wspaniałe widoki, ale także cudowną atmosferę. |website=Studiowac.pl – wyszukiwarka uczelni i katalog kierunków studiów, matura z polskiego, poradniki maturalne |date=30 July 2012 |language=pl |access-date=26 October 2017 |archive-date=3 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171003105951/http://studiowac.pl/2235/studia-w-opolu-polska-wenecja-moze-zaoferowac-wam-nie-tylko-wspaniale-widoki-ale-takze-cudowna-atmosfere/ |url-status=live }}</ref> zaradi slikovitega starega mestnega jedra in več kanalov in mostov, ki povezujejo dele mesta. == Zgodovina == === V srednjeveški Poljski === [[File:Opole, rokonstrukcja grodu X-XII w.jpg|thumb|left|Sodobni model zgodnjesrednjeveške poljske trdnjave v Opolu]] [[File:Opole 0011 - mury przy Katedrze Świętego Krzyża.jpg|thumb|left|Frag srednjeveškega obrambnega obzidja, ki je nekoč obdajalo Opolu]] Zgodovina mesta Opole se začne v 8. stoletju. V tem času je bilo po arheoloških izkopavanjih<ref>B. Gediga, ''Początki i rozwój wczesnośredniowiecznego ośrodka miejskiego na Ostrówku w Opolu'', Slavia Antiqua t. 16, Wrocław 1970.</ref> prvo naselje ustanovljeno na Ostrówku – severnem delu otoka Pasieka sredi reke Odre. V začetku 10. stoletja se je razvilo v enega glavnih ''gordov'' - utrjenih naselij [[Lehiti|lehitskega]] (poljskega) plemena Opolan. Konec stoletja je Šlezija postala del Poljske in ji je vladala rodbina [[Pjasti]]; deželo poganskega plemena Opolan je leta 992 osvojil vojvoda [[Mješko I.]] Od 11. do 12. stoletja je bila tudi kastelanija (upravna enota). Po smrti vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] je bila Šlezija leta 1163 razdeljena med dve liniji Pjastov – vroclavsko linijo v Spodnji Šleziji in opolsko-raciboško linijo v Zgornji Šleziji. Opole je leta 1172 postalo vojvodina in je imelo veliko skupnega z vojvodino Racibórz, s katero je bilo pogosto združeno. Leta 1281 je bila Zgornja Šlezija dodatno razdeljena med dediče vojvod. Vojvodina Opole je bila začasno ponovno ustanovljena leta 1290. V začetku 13. stoletja se je vojvoda Kazimir I. Opolski odločil, da bo naselje z otoka Pasieka preselil na desni breg reke Odre (od 17. stoletja stara struga Odre, znana kot Młynówka). Vse prebivalce je bilo treba preseliti, da bi se lahko namestil grad, ki je bil zgrajen namesto starega mesta.<ref name="Opole - Monografia miasta">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 57.</ref> Nekdanji prebivalci Ostrówka so skupaj z nemškimi trgovci, ki so se priselili z Zahoda, prve mestne pravice prejeli verjetno že okoli leta 1217, čeprav je ta datum sporen.<ref>This opinion is shared i.e. by W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 57 and G. A. Stenzel, ''Geschichte Schlesiens'', T1. 1, Breslau 1853, p. 41. The opposite opinion is presented i.e. by K. Buczek, ''Targi i miasta na prawie polskim (okres wczesnośredniowieczny)'', Wrocław 1964, p. 114.</ref> Opole je leta 1254 prejelo nemško mestno pravo, ki je bilo leta 1327 razširjeno z Neumarktskim pravom. Razvilo se je v času vladavine vojvode Bolka I. Opolskega. Grad je bil dokončno dokončan približno v tem času in zgrajene so bile nove stavbe, vključno z mestnim obzidjem in cerkvijo svetega Križa. [[File:Oppeln 1535.jpg|thumb|Najstarejši znani pogled na Opole z jugovzhoda, okoli leta 1535]] Skupaj z večino Šlezije je leta 1327 vojvodstvo Opole prišlo pod suverenost [[Kraljevina Češka|Kraljevine Češke]], ki je bilo samo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1521 je Opoljsko vojvodstvo podedovalo vojvodstvo Racibórz (Ratibor), takrat znano tudi po svojem nemškem ekvivalentu – Oppeln. Drugi grad Opole je verjetno v 14. stoletju ustanovil vojvoda Vladislav II., čeprav nekateri viri trdijo, da je bil prvotno lesena trdnjava opolskih kastelanov iz 12. stoletja.<ref name="Opole - Monografia miasta p. 58–60">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, pp. 58–60.</ref> === Vladavina avstrijskih Habsburžanov in poljskih vazov === Po smrti češkega kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] je Šlezijo podedoval [[Ferdinand I. Habsburški]], Opole pa je postalo pod suverenostjo [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]]. Habsburžani so prevzeli nadzor nad regijo leta 1532 po smrti zadnjega pjastovskega vojvode Opole, Jana II. Dobrega. Takrat je bilo mesto še vedno pretežno poljsko govoreče (okoli 63 %), druge narodnosti pa so predstavljali predvsem Nemci, Čehi in Judje. Zadnja dva opolska vojvoda, Nikolaj II. in Jan II. Dobri, nista obvladala nemškega jezika.<ref name="Opole - Monografia miasta p.78">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p.78.</ref> Od leta 1532 so Habsburžani vojvodstvo zastavili različnim vladarjem, vključno z več poljskimi monarhi. Po švedski invaziji na Poljsko leta 1655 je poljski kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] z vsem svojim dvorom ostal v mestu Opole. Novembra 1655 je v mestu Opole kralj izdal ''opolski univerzal'' (''Uniwersał opolski''), v katerem je pozval Poljake k uporu proti Švedom, ki so takrat zasedli velik del Poljske. [[File:Oppeln F.B. Werner.png|thumb|Pogled na Opole v 18. stoletju]] Z abdikacijo poljskega kralja Ivana II. Kazimirja kot zadnjega opolskega vojvode leta 1668 je regija prešla pod neposredni nadzor Habsburžanov. Na začetku 18. stoletja je bilo nemško prebivalstvo ocenjeno na 20 %.<ref name="Opole - Monografia miasta p.159">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p.159.</ref> === V pruski Šleziji === Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] je leta 1740 med šlezijskimi vojnami od Avstrije osvojil večino Šlezije; pruski nadzor je bil potrjen z mirom v Breslau leta 1742. V 18. stoletju je Opole pripadalo davčni inšpekcijski regiji Prudnik.<ref>{{Cite web |date=16 November 2020 |title=Historia Powiatu Prudnickiego - Starostwo Powiatowe w Prudniku |url=http://www.powiatprudnicki.pl/powiatprudnicki-historiapowiatu.html |access-date=7 December 2021 |website= |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133028/http://www.powiatprudnicki.pl/powiatprudnicki-historiapowiatu.html |archive-date=16 November 2020 |url-status=dead }}</ref> Pod prusko oblastjo se je etnična struktura mesta začela spreminjati. V začetku 20. stoletja se je število poljskih in dvojezičnih državljanov Opole po uradni nemški statistiki gibalo med 25 % in 31 %.<ref name="Opole - Monografia miasta p. 263–268">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 263–268".</ref> Kljub temu je Opole ostalo pomembno kulturno, družbeno in politično središče za Poljake v Zgornji Šleziji. Od leta 1849 je izhajal poljski časopis ''Gazeta Wiejska dla Górnego Śląska''. Poljski poročevalec in nasprotnik germanizacije Bronisław Koraszewski je leta 1890 ustanovil časopis ''Gazeta Opolska'', leta 1897 pa Ljudsko banko v Opole (''Opolski Bank Ludowy'').<ref>T. Hunt Tooley, ''National Identity and Weimar Germany. Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922'', University of Nebraska Press, 1997, p. 15</ref> Drug poljski časopis, ''Nowiny'', je leta 1911 ustanovil Franciszek Kurpierz. Od leta 1816 do 1945 je bilo Opole glavno mesto okrožja Regierungsbezirk Oppeln znotraj Prusije. Mesto je postalo del nemškega cesarstva med združitvijo Nemčije leta 1871. === Po prvi svetovni vojni === [[File:1921 UpperSilesia 15 25Pfg Oppeln Opole Poland.jpg|thumb|left|upright=0.7|Znamke po plebiscitu avgusta 1921 so imele nemško ime Oppeln]] Po porazu cesarske Nemčije v prvi svetovni vojni je bil 20. marca 1921 v Oppelnu izveden [[plebiscit]], na katerem so odločali, ali bo mesto del [[Weimarska republika|Weimarske republike]] ali bo postalo del Druge poljske republike, ki je pravkar ponovno pridobila neodvisnost. Za Nemčijo je bilo oddanih 20.816 (94,7 %) glasov, za Poljsko 1098 (5,0 %) glasov, 70 (0,3 %) glasov pa je bilo razglašenih za neveljavnih. Udeležba volivcev je bila 95,9-odstotna. V današnjih soseskah (takrat ločenih krajih) Grudzice, Krzanowice, Malina, Winów in Wrzoski je večina glasovala za Poljsko, z rezultati od 54,8 % v Krzanowicah do 74,9 % v Wrzoskiju, medtem ko je v današnjih soseskah Bierkowice, Brzezie, Chmielowice, Czarnowąsy, Gosławice, Półwieś, Sławice, Szczepanowice, Wójtowa Wieś, Wróblin in Żerkowice večina glasovala za Nemčijo, z rezultati od 50,3 % v Gosławicah in Sławicah do 94,2 % v Brzezieju.<ref>{{Cite web |url=http://home.arcor.de/oberschlesien-ka/abstimmung/oppeln.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20160327232804/http://home.arcor.de/oberschlesien-ka/abstimmung/oppeln.htm |title=Landsmannschaft der Oberschlesier in Karlsruhe |archive-date=27 March 2016 |access-date=21 January 2026 }}</ref> V Oppelnu je izhajal lokalni časopis ''Oppelner Nachrichten''. Oppeln je bil upravni sedež Zgornje Šlezije od leta 1919 do 1939. V letih 1928–1931 je bil grad Pjast po odločitvi nemške regionalne uprave porušen. Zaradi močnega nasprotovanja lokalne poljske skupnosti in protestov Zveze Poljakov v Nemčiji je bil grajski stolp rešen pred rušenjem.<ref>''Spotkania z Zabytkami''. 6, 2005, p. 21. (in Polish)</ref> Danes se imenuje [[Pjastov stolp]] in je ena od mestnih znamenitosti. Leta 1929 je v Opole prišlo poljsko gledališče iz Katovic, da bi uprizorilo opero ''Halka'' Stanisława Moniuszka. Po predstavi je nemška milica s tihim soglasjem nemške policije brutalno pretepla igralce.<ref>Dorota Simonides, Jan Zaremba, ''Śląskie miscellanea: literatura-folklor'', 2006, p. 82 (in Polish)</ref> [[File:Piastenschloss und Schlossteich in Oppeln.jpg|thumb|Grad Pjast, preden so ga porušile nemške oblasti]] Lokalni poljski aktivisti so bili od leta 1937 naprej intenzivno preganjani.<ref>{{cite journal |last=Cygański |first=Mirosław |year=1984 |title=Hitlerowskie prześladowania przywódców i aktywu Związków Polaków w Niemczech w latach 1939-1945 |journal=Przegląd Zachodni |language=pl |issue=4 |page=24 }}</ref> Lokalni [[Gestapo]] je teroriziral in vohunil za poljskimi dejavnostmi v nemško zasedenem delu Zgornje Šlezije, sodeloval je v vohunjenju in sabotažah v poljskem delu Šlezije ter pripravljal mejne provokacije proti Poljski.<ref name=mc29>Cygański, p. 29</ref> V mestu in regiji je bila močna protipoljska propaganda.<ref name=mc29/> Lokalni poljski časopis ''Nowiny Codzienne'' je bil od leta 1937 pogosto zasežen, njegovi uredniki pa so bili nadlegovani, njegovo delo ovirano, distributerji preganjani in bralci ogroženi.<ref>Cygański, p. 30–31</ref> V letih 1938–1939 je lokalni Gestapo izvajal izgone poljskih aktivistov iz regije, o čemer je lokalni poljski tisk še vedno lahko poročal.<ref>Cygański, p. 25</ref> 2. julija 1939 je nacistična milica napadla in hudo pretepla Poljake, ki so se udeležili poljske maše v cerkvi sv. Sebastijana.<ref name=mc30/> === Druga svetovna vojna === [[File:WK15 Opole Główne (45) Lichen99.jpg|thumb|left|Spominska plošča na glavni železniški postaji v spomin na deportacije Poljakov iz Opolja v koncentracijska taborišča leta 1939]] 31. avgusta, dan pred nemško invazijo na Poljsko, ki je začela [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], so Nemci začeli množične aretacije vidnih Poljakov v mestu, ki so se nadaljevale septembra.<ref>Cygański, p. 32</ref> Med aretiranimi Poljaki so bili aktivisti, podjetniki, novinarji, uredniki, vodje skavtov, direktor lokalne poljske banke in direktor lokalne poljske knjižnice. Časopis ''Nowiny Codzienne'' je bil 1. septembra ukinjen, njegova uredniška ekipa, vključno z glavnim urednikom Janom Łangowskim, pa je bila deportirana v koncentracijska taborišča. Septembra 1939 sta nemška policija in Gestapo zaprli lokalne poljske organizacije, premoženje lokalne poljske banke pa so zasegli. 13. septembra in 4. oktobra 1939 so bili aretirani Poljaki deportirani iz mesta v koncentracijska taborišča, moški v [[Koncentracijsko taborišče Buchenwald|Buchenwald]] in ženske v [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]]. Nekateri lokalni Poljaki so se aretaciji izognili tako, da so prej pobegnili na Poljsko.<ref name=mc30>Cygański, p. 32–35</ref> Nemška 10. in 14. armada sta iz mesta napadli Poljsko, Einsatzgruppe I in II pa sta sledili vojski iz Opolja v različna poljska mesta, da bi zagrešili zločine proti poljskemu ljudstvu.<ref>{{cite book |last=Wardzyńska |first=Maria |year=2009 |title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion |language=pl |location=Warszawa |publisher=[[Institute of National Remembrance|IPN]] |page=58 }}</ref> Po porazu Poljske je bila poljska vzhodna Zgornja Šlezija ponovno priključena k pokrajini Zgornja Šlezija, Oppeln pa je izgubil status deželnega središča v korist nemško okupiranih Katovic (preimenovanih v Kattowitz). Poljski ujetniki iz mesta so soustanovili tajno odporniško gibanje v Buchenwaldu, medtem ko so poljski begunci iz mesta sodelovali v poljskem odporu na okupirani Poljski. Lokalni člani poljskega odpora so bili izgnani iz mesta.<ref>Cygański, p. 59–62</ref> Med vojno so nacisti upravljali trinajst podtaborišč za prisilno delo v taborišču za vojne ujetnike Stalag VIII-B/344 za zavezniške vojne ujetnike v mestu in dva v današnjem okrožju Grošovice.<ref>{{cite web |url=https://www.lamsdorf.com/working-parties.html |title=Working Parties |website=Lamsdorf.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029103834/https://www.lamsdorf.com/working-parties.html |access-date=12 November 2021 |archive-date=29 October 2020 }}</ref> Nova [[sinagoga]] je bila zgrajena v letih 1893–1897 po načrtih Felixa Henryja. Med [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] 9. in 10. novembra 1938 so nacisti prisilili rabina Hansa Hirschberga, da je stavbo požgal. [[File:Oppeln-Rathaus-Aussen-vNorden-IMG 6080-5x5B-360x180G-PanoS-06-08-2024 (cropped)3.jpg|thumb|right|Arhitektura glavnega trga]] [[File:Opole - katedra i Most Piastowski.jpg|thumb|right|Pjastovski most in opolska katedrala v ozadju z dvema ikoničnima gotskima stolpoma]] === V sodobni Poljski === Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bil Oppeln v skladu s sporazumi [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] predan iz Nemčije Poljski in dobil prvotno slovansko ime Opole. Opole je postal del Katoviškega vojvodstva od leta 1946 do 1950, nato pa del Opoljskega vojvodstva. Za razliko od drugih delov tako imenovanih ''Obnovljenih ozemelj'' je avtohtono prebivalstvo Opole in okoliške regije delno ostalo in je bilo le delno izgnano, tako kot drugod. Več kot milijon Šlezijcev, ki so se imeli za Poljake ali so jih oblasti tako obravnavale zaradi njihovega jezika in običajev, je lahko ostalo, potem ko so bili v posebnem postopku preverjanja potrjeni kot Poljaki. To je vključevalo izjavo o poljski narodnosti in prisego zvestobe poljskemu narodu. Poleg tega so se v Opole in okolico po drugi svetovni vojni naselili številni Poljaki, razseljeni iz nekdanjih poljskih kresov, ki jih je priključila ZSSR (na primer Lvov).<ref>{{cite web |url=https://dzieje.pl/aktualnosci/opolscy-kresowianie-wciaz-zyja-wspomnieniami-o-rodzinnych-stronach |title=Opolscy Kresowianie wciąż żyją wspomnieniami o rodzinnych stronach |access-date=26 May 2023 |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526213134/https://dzieje.pl/aktualnosci/opolscy-kresowianie-wciaz-zyja-wspomnieniami-o-rodzinnych-stronach |url-status=live }}</ref> V poznejših letih pa so mnogi Nemci (in nemški Šlezijci) odšli v Zahodno Nemčijo, da bi pobegnili iz komunističnega vzhodnega bloka. Danes je Opole skupaj z okoliško regijo znano kot središče nemške manjšine na Poljskem, ki se rekrutira predvsem iz potomcev pozitivno preverjenih avtohtoncev. V samem mestu pa se je po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 le 2,46 % prebivalcev izreklo za nemško narodnost. 1. januarja 2017 so Borki, Chmielowice, Czarnowąsy, Krzanowice, Sławice, Świerkle, Winów, Wrzoski, Żerkowice ter deli Brzezieja, Dobrzeń Małyja in Karczówa postali del Opole, s čimer se je število prebivalcev povečalo za približno 9500, površina pa za več kot 5300 ha, kljub protestom prebivalcev.<ref>{{cite web |url=http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20160001134 |title=Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 19 lipca 2016 r. w sprawie ustalenia granic niektórych gmin i miast, nadania niektórym miejscowościom statusu miasta oraz zmiany nazwy gminy |website=isap.sejm.gov.pl |access-date=26 October 2017 |archive-date=5 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005050824/http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20160001134 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.tvn24.pl/wroclaw,44/opole-sie-powieksza-czesc-mieszkancow-niezadowolona,662315.html |title=Opole się powiększa kosztem okolicznych wsi. Ich mieszkańcy protestują."To skok na kasę" |work=TVN24.pl |access-date=4 October 2017 |archive-date=5 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005101049/https://www.tvn24.pl/wroclaw,44/opole-sie-powieksza-czesc-mieszkancow-niezadowolona,662315.html |url-status=live }}</ref> == Geografija == Mesto leži v osrčju Zgornje Šlezije na obeh straneh reke Odre na nadmorski višini 175 metrov, med [[Vroclav]]om in [[Katovice|Katovicam]]i, na Opolskem griču, mikroregiji v [[Šlezijsko nižavje]], ki jo na severu omejuje Južno-Velikopoljsko nižavje in Wieluńsko višavje, na vzhodu Šlezijsko višavje s Chełmskim masivom okoli gore Svete Ane, na jugu pa [[Sudeti (gorovje)|Sudetsko predgorje]] in Vzhodni Sudeti. Zaradi svoje geografske lege leži Opole v toplem zmernem pasu srednjih zemljepisnih širin, s celinskim temperaturnim ravnovesjem in polvlažnim vodnim ravnovesjem. Povprečna letna temperatura je 8,5 °C s 160 do 180 deževnimi dnevi. == Gospodarstvo == [[File:Solaris Center - main entrance.jpg|thumb|Nakupovalno središče Solaris Centre]] Opole je središče trgovine, bančništva, industrijskih kompleksov in drugih večjih storitvenih dejavnosti v Opolskem vojvodstvu.<ref>{{cite web |title=Nowe firmy Opole 2016, 2015, 2014 r., nowo rejestrowane firmy w Opolu i województwie opolskim |url=http://www.coig.com.pl/nowe-firmy-opole_rejestr_KRS_ceidg_2016_2015_opolu_opolskim.php |website=Coig.com.pl |access-date=30 January 2017 |language=en |archive-date=27 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171027025247/http://www.coig.com.pl/nowe-firmy-opole_rejestr_KRS_ceidg_2016_2015_opolu_opolskim.php |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Zainwestowali |url=http://investinopole.pl/firmy/ |website=Invest in Opole |access-date=30 January 2017 |language=pl-PL |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202113109/http://investinopole.pl/firmy/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=OPOLE Firmy i Instytucje |url=http://www.info-net.com.pl/katalog/opole |website=Info-net.com.pl |access-date=30 January 2017 |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202053323/http://www.info-net.com.pl/katalog/opole |url-status=live }}</ref> Pred drugo svetovno vojno se je mesto zaradi velikih nahajališč apnenca v bližini Opolerazvilo kot središče za proizvodnjo cementa v Nemčiji, kjer je še danes dejavna Cementownia "Odra". Na tem območju je dejavno tudi francosko podjetje za gradbeni material [[Lafarge]], ki ima svojo strešno divizijo Lafarge Roofing skupaj z nemško hčerinsko družbo Schiedel (proizvodnja dimnikov) s sedežem v Opolah.<ref>{{cite web |title=Historia Opola |url=http://www.opole.pl/dzial/miasto/wizytowka/historia-opola/ |website=Opole.pl |access-date=30 January 2017 |language=pl-PL |archive-date=13 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170113231838/http://www.opole.pl/dzial/miasto/wizytowka/historia-opola/ |url-status=live }}</ref> Druga podjetja v mestu vključujejo: IT podjetja: Atmoterm SA,[63] nemški proizvajalec ventilov Kludi; nemški proizvajalec moške mode Ahlers in ameriški proizvajalec avtomobilov Tower Automative. Kot v celotnem Opolskem vojvodstvu je v mestu močno prisotna živilskopredelovalna industrija. Med največja podjetja v živilskem sektorju spadajo: Zott, nizozemsko podjetje za otroško hrano in prehrano Nutricia, ki je del korporacije Danone za živila. Opole ima poslovalnice vseh večjih bank, vključno s PKO, Pekao, Deutsche Bank in Raiffeisen Zentralbank. Trgovinski sektor v Opole vključuje večje trgovine blagovnih znamk Metro AG: Metro Cash and Carry in Media-Saturn-Holding, pa tudi Real. Mesto ima številne druge večje verige supermarketov, in sicer: poljske verige supermarketov Biedronka, Lidl, Aldi in Netto.<ref>{{cite web |title=Wyborcza.pl |url=http://opole.wyborcza.pl/opole/1,35114,15030705,Tlumy_na_otwarciu_sklepu_Aldi_w_Opolu__WIDEO_.html?disableRedirects=true |website=opole.wyborcza.pl |access-date=30 January 2017 |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064958/http://opole.wyborcza.pl/opole/1,35114,15030705,Tlumy_na_otwarciu_sklepu_Aldi_w_Opolu__WIDEO_.html?disableRedirects=true |url-status=live }}</ref> Med drugimi večjimi trgovinami blagovnih znamk sta prodajalec obutve Deichmann in drogerije Rossmann. Poleg tega ima mesto tri večje nakupovalne centre. Solaris Center s skupno 86 trgovinami se je odprl maja 2009 in je v središču Trga Mikołaja Kopernika. V predmestju, ob ulici Wrocławska (ul. Wrocławska), je nakupovalni center Karolinka (Centrum Handlowe Karolinka). Nakupovalni center, ki je bil odprt septembra 2008, ima skupno površino 38.000 m<sup>2</sup> in skupno 99 trgovin, vključno z modnimi, železnimi in elektroniko trgovinami. Vzhodno od mesta, ob državni cesti 46, je najmanjši od treh nakupovalnih centrov, Turawa Park, s skupno 50 trgovinami. Med drugimi nakupovalnimi centri je tudi Galeria Opolanin, zgrajena med letoma 1974 in 1981, ki je bila po dokončanju največja nakupovalna središča na Poljskem.<ref>{{cite web |title=Galeria Opolanin Opole |url=http://www.galeria-opolanin.pl/ |website=Galeria-opolanin.pl |access-date=30 January 2017 |language=en |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202080953/http://www.galeria-opolanin.pl/ |url-status=live }}</ref> == Glavne znamenitosti == Opole gosti vsakoletni Nacionalni festival poljske pesmi. Mesto je znano tudi po cerkvi sv. Vojteha iz 10. stoletja in cerkvi sv. Križa iz 14. stoletja. V mestu je tudi živalski vrt Ogród Zoologiczny w Opolu. ;Stavbe *Piastovski stolp na otoku, edini del, ki je ostal od srednjeveškega gradu Piast, lokalne rezidence opolskih vojvod *Cerkev Svete Trojice, gotska frančiškanska cerkev iz 14. stoletja, v kateri je mavzolej opolskih vojvod iz dinastije Piast *Mestna hiša iz 19. stoletja *Cerkev Matere Božje Žalostne in sv. Vojteha (Kościół Matki Boskiej Bolesnej i św. Wojciecha) *Katedrala sv. Križa (Bazylika katedralna Podwyższenia Krzyża Świętego) iz 14. stoletja, v kateri je piastovska kapela z grobnico Jana II. Dobrega, zadnjega opolskega vojvode iz dinastije Piast *Secesijski Penny Bridge (Most Groszowy), trenutno imenovan Zeleni most (Zielony Mostek) *Glavna železniška postaja Opole, eklektična stavba iz začetka 20. stoletja. ;Muzeji *Škofijski muzej (Muzeum Diecezjalne) *Pokrajinski muzej Opole (Muzeum Śląska Opolskiego) *Vaški muzej Opole (Muzeum Wsi Opolskiej) *Osrednji muzej vojnih ujetnikov (Centralne Muzeum Jeńców Wojennych) ;Pokopališče Judovsko pokopališče v Opolu je bilo ustanovljeno leta 1822 in je svojevrsten panteon opolskih Judov.<ref>{{cite web |title=JEWISH CEMETERY IN OPOLE (GRANICZNA STREET) |url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/12,cemeteries/1595,the-jewish-cemetery-in-opole-graniczna-street-/ |publisher=Muzeum Historii Żydów Polskich |access-date=20 October 2012 |archive-date=4 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203336/http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/12,cemeteries/1595,the-jewish-cemetery-in-opole-graniczna-street-/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=OPOLE: Opolskie |url=http://www.iajgsjewishcemeteryproject.org/poland/opole.html |publisher=International Jewish Cemetery Project |access-date=20 October 2012 |archive-date=14 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814113829/http://iajgsjewishcemeteryproject.org/poland/opole.html |url-status=dead }}</ref> [[File:Uopole - panorama z opisem.jpg|thumb|center|1000px|Opole - pogled na mesto]] == Pobratena mesta == Opole ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.opole.pl/de/node/722 |titel=Miasta Partnerskie ǀ Miasto Opole |werk= |hrsg= |datum= |abruf=2020-02-09}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} * {{ikonazastave|DEU}} [[Potsdam]] (Nemčija) od 1973 * {{ikonazastave|HUN}} [[Székesfehérvár]] (Madžarska) od 1978 * {{ikonazastave|FIN}} [[Kuopio]] (Finska) od 1980 * {{ikonazastave|DEU}} [[Mülheim an der Ruhr]] (Nemčija) od 1989 * {{ikonazastave|LTU}} [[Alytus]] (Litva) od 1993 * {{ikonazastave|USA}} [[Roanoke (Virginia)]] (ZDA) od 1994 * {{ikonazastave|CZE}} [[Bruntál]] (Češka) od 1997 * {{ikonazastave|ITA}} [[Carrara]] (Italija) od 2000 * {{ikonazastave|FRA}} [[Grasse]] (Francija) od 2000 * {{ikonazastave|DEU}} [[Ingolstadt]] (Nemčija) od 2000 * {{ikonazastave|RUS}} [[Belgorod]] (Rusija) od 2004 * {{ikonazastave|UKR}} [[Ivano-Frankivsk]] (Ukrajina) od 2005 {{div col end}} Mesta [[Carrara]], [[Grasse]], [[Ingolstadt]] in Opole so leta 2000 podpisala štiristranski sporazum o partnerstvu. Vsa ta mesta so torej tudi pobratena. Poleg tega je Opolsko vojvodstvo od 23. februarja 1996 partner nemške zvezne dežele [[Porenje-Pfalška]]. Mestno prijateljstvo z Bonnom ([[Severno Porenje-Vestfalija]]) obstaja od 2. maja 1997. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Opole}} {{Commons category|Opole}} * [http://www.visitopolskie.pl/ Opole - Official Tourist Information] * [http://www.opole.pl/ Municipal website] * [http://www.herder-institut.de/town-atlas-silesia Urban development of Opole] in the ''Historical-Topographical Atlas of Silesian Towns'' * [http://www.sztetl.org.pl/en/city/opole/ Jewish Community in Opole] on Virtual Shtetl * [https://web.archive.org/web/20120710004240/http://www.um.opole.pl/kamera Webcam showing Krakowska Street in Opole] {{in lang|pl}} * [https://cityon.pl/opole CityOn.pl - things to do in Opole] {{in lang|pl}} * [https://tripycal.com/posts/Opole-Trip-Venice-on-Mlynowka-Piast-Tower-Rynek-661d78242433c0d7e0499602 Opole Trip: Venice on Młynówka, Piast Tower, Rynek] {{in lang|en}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Opoljsko vojvodstvo]] {{normativna kontrola}} 1kuecvh58kpqked4fc8uirdpnhcn1yt Seznam slovenskih klavirskih pedagogov 0 18517 6708728 6707750 2026-07-09T08:33:35Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6708728 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[klavir]]skih [[pedagog]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[Aleksandra Alavanja Drucker]] == B == [[Elizabeta Berglez]] - [[Darinka Bernetič]] (1925-2019) - [[Aci Bertoncelj]] - [[Matusja Blum]] - [[Jaromira Bohinec]] (1919-2017) - [[Zorka Bradač]] - [[Damjana Bratuž]] - [[Igor Bravničar]] == C == [[Selma Chicco]] - [[Zorana Cotič]] - [[Maja Cerkovnik]] - [[Valentina Češnjevar]] - [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] == Č == [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] - [[Marko Črnčec]] == D == [[Alenka Dekleva]] - [[Igor Dekleva]] - [[Jelena Dukić]]- [[Tatjana Dvoršak]] == E == [[Mateja Erjavec]] == F == [[Ana Marija Furlan]] == G == [[Sijavuš Gadžijev]] - [[Narcis Grabar]] - [[Jerneja Grebenšek]] - [[Jožica Grebenšek]] - [[Pavica Gvozdić]] - [[Saša Gerželj Donaldson]] - [[Bojan Glavina]] - [[Nuša Gregorič]] - [[Andrej Goričar]] == H == [[Hinko Haas]] - [[Miha Haas]] - [[Hilda Horak]] - [[Marina Horak]] - [[Monika Hofler]] - Veronika Hauptman == I == [[Milica Ilić]] == J == [[Andrej Jarc]] - [[Anamarija Jemec]] - [[Majda Jecelj]] - [[Tatjana Jerala]] - [[Planinka Jurišić-Atić]] - == K == [[Monika Kartin]] - [[Roman Klasinc]] - [[Maja Klinar]] (por. [[Bertoncelj]]) -[[Marija Kocijančič]] - [[Darinka Kompan]] - [[Andreja Kosmač]] - [[Simon Krečič]] -[[Vladimir Krpan]] - [[Marta Kržič]] - [[Eva Kvartič]] == L == [[Goara Lazić]] - [[Igor Lazko]] - [[Metka Lebar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Janez Lovše]] -[[Jana Leskošek]] - [[Ivo Levanič]] == M == [[Lidija Maletić]] - [[Gita Mally]] - [[Majda Martinc]] - [[Lidija Malahotky Haas]] - [[Urška Meglič]] - [[Snežana Mitić]] - [[Vladimir Mlinarić]] - [[Barbara Mrak]] == N == [[Zdenka Novak]] -[[Melita Nanut]] - [[Lovorka Nemeš Dular]] - [[Dominika Naveršnik]] - == O == [[Tatjana Ognjanović]] -[[Martina Okoliš]] - [[Nada Oman]] == P == [[Slika:Marenka Sancin.jpg|sličica|Pianistka in klavirska pedagoginja [[Mařenka Plzak Sancin]] (1908-1985)]] [[Aleksandra Pavlovič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Tomaž Petrač]] - [[Helena Plesničar]] - [[Saša Potisk]] - [[Andreja Počivavšek]]- Friderika Podgornik - [[Ksenja Pirc]] - [[Snježana Pleše]] - [[Mařenka Plzak Sancin]] - [[Ilonka Pucihar]] - [[Brigita Pavlinc]] == R == [[Anton Ravnik]] - [[Janko Ravnik]] - [[Eva Rogač]] - Marija Rijavec - [[Aleksander Rojc]] == S == [[Andrea Seljan]] - [[Ana Semič Bursać]] - [[Milena Sever]] - [[Ingrid Silič]] - [[Mojca Slokan]] - [[Meira Smailović]] - [[Svetislav Stančić]] - [[Jelka Suhadolnik]] == Š == [[Janko Šetinc]] - [[Pavel Šivic]] - [[Milica Šnajder-Huterer]] - [[Tatjana Šporar-Bratuž]] - [[Miha Štokelj]] - [[Jadviga Štrukelj Poženel]] - [[Katarina Šuštar]] == T == [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] - [[Anton Trost]] - Maja Tajnšek == U == [[Metka Unuk]] - [[Irena Urbanc]] == V == [[Arbo Valdma]] - [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) - [[Izabela Vlašić]] - [[Karolina Vegelj Stopar]] - [[Aleš Vesel]] - [[Katarina Vidmar]] == Z == [[Zora Zarnik]] - [[Ljubica Zelenik]] - [[Tanja Zrimšek]] == Glej tudi == * [[glasbenik]] *[[seznam slovenskih pianistov]] {{stublist}} [[Kategorija:Glasbeni pedagogi|*]] [[Kategorija:Pianisti]] 6mer3ejfnd860haxcmfrqi01izj2nel Vzhodni razkol 0 27265 6708588 6164140 2026-07-08T16:36:25Z Erardo Galbi 166658 Presledka 6708588 wikitext text/x-wiki {{krščanstvo}} '''Vzhódni razkòl''' (včasih tudi '''Vélika shízma''') označuje razkol, ki je razdelil [[krščanstvo|krščanski]] svet na [[rimokatolicizem|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavni]] del; natančneje bi lahko rekli, da se je ločil Carigrajski patriarhat od Rimskega, s katerim je bil dotlej večinoma povezan. Čeprav navadno kot [[letnica|letnico]] razkola navajajo leto [[1054]], ko so [[papež|papeževi]] poslanci in [[patriarh Mihael I.]] [[izobčenje|izobčili]] drug drugega, pa je bil Vzhodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema [[cerkev (organizacija)|cerkvama]]. Po Grivcu je že v dotedanjem času bilo med Rimom in Carigradom okrog 300 let večjih in manjših razkolov, ki pa so se na kraju izgladili. Poenostavljeno bi mogli reči, da je bil prvi kamen spotike vprašanje [[papež]]evega prvenstva. Rim je menil, da ima prvenstvo med štirimi vzhodnimi [[patriarh]]i; le-ti pa so zagovarjali večinoma mnenje, da je rimski patriarh le prvi med enakimi patriarhi ([[primus inter pares|''primus inter pares'']]). Drugi kamen spotika nej bi bilo [[teologija|teološko]] vprašanje, ali Sveti Duh (kot je bilo najprej v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]) izhaja le iz Očeta ali pa tudi iz Sina (kot še danes zagovarja Rim). Poleg obeh poglavitnih razlogov je obstajala še vrsta manjših razlik, ki se nanašajo na različno izvajanju [[liturgija|liturgičnih]] predpisov. Obstaja še nekaj nepomembnih razlik; vse skupaj pa ni bilo razlog razkola, ampak so jih začeli naštevati in jim dodajati še druge nepomembne razlike, da bi razkol opravičili. Po Grivcu so se na Vzhodu na razkol tako hitro privadili, da niso več čutili potrebe po zbližanju skozi stoletja. Po njegovem mnenju pa je bil glavni razlog kakor tudi glavna rzalika v kulturnem okolju: na vzhodu je prevladovalo grško, na zahodu pa rimsko: tako jezik, pravo - pa tudi drugi predpisi in navade. Razkol cerkve je potekal po [[doktrina]]lnih, [[teologija|teoloških]], [[jezikoslovje|jezikoslovnih]], [[politika|političnih]] in [[geografija|geografskih]] ločnicah, in še do zdaj ni zaceljen. Moralo bi se sicer reči, da sta se obe cerkvi znova združili leta [[1274]] z [[drugi lyonski koncil|drugim lyonskim]] [[ekumenski koncil|koncilom]] in leta [[1439]] z [[baselski koncil|baselskim]] [[ekumenski koncil|koncilom]], vendar pa je sklepe obeh koncilov pravoslavna stran v celoti zavrnila, saj so v ustvarjanju »unij« zaobšli avtoriteto patriarhov. Tudi nadaljnji poskusi zbliževanja so bili neuspešni, nekaj cerkvenih skupnosti pa je medtem zamenjalo tabora (tkim. [[katoliška cerkev vzhodnega obredja]]). V večjem delu pa sta vzhodna in zahodna cerkev ostali ločeni, in vsaka od njiju zastopa stališče, da je sama »[[ena sveta katoliška in apostolska cerkev]]«, s čimer nakazuje, da je druga stran tista, ki je v razkolu zapustila pravo Cerkev. == Izvor == Od svojih najzgodnejših dni je krščanska Cerkev priznavala poseben položaj treh [[škof]]ov, ki so bili znani kot [[patriarh]]i. To so bili [[rimski škof]], [[aleksandrijski patriarh|aleksandrijski škof]] in [[antiohijski patriarh|antiohijski škof]]. [[Kalcedonski koncil]] jima je leta [[451]] dodal še dva: [[carigrajski patriarh|carigrajskega]] in [[jeruzalemski patriarh|jeruzalemskega]]. Patriarhi so imeli avtoriteto nad ostalimi škofi v Cerkvi. Med njimi je imel rimski škof ([[papež]]) še poseben, višji status, ki je po eni strani izviral iz nasledstva [[Sveti Peter|svetega Petra]] kot prvega rimskega škofa, po drugi strani pa je njegov [[sveti sedež|sedež]] sovpadal s prestolnico [[rimski imperij|rimskega imperija]]. Svoj poseben položaj, ki pa ni vključeval pravice [[veto|veta]] ali drugih monarhičnih pristojnosti nad ostalimi patriarhi, je ohranil tudi potem, ko je [[rimski cesar Konstantin I.|Konstanin Veliki]] leta [[330]] prestavil prestolnico cesarstva iz [[Rim]]a v [[Konstantinopel]]. Razkol rimskega cesarstva je nadalje prispeval k razkolu v Cerkvi. [[rimski cesar Teodozij I.|Teodozij Veliki]] je bil zadnji cesar, ki je vladal združenemu rimskemu cesarstvu. Po njegovi smrti leta [[395]] je bilo ozemlje cesarstva razdeljeno na vzhodno in zahodno polovico, vsaki od njiju pa je vladal svoj cesar. Ob koncu petega stoletja je bilo zahodno rimsko cesarstvo zdesetkano od vpadov barbarov, medtem ko je [[vzhodno rimsko cesarstvo]] (znano tudi kot [[bizantinsko cesarstvo]] še naprej prosperiralo. Tako je prva padla politična enotnost cesarstva. K razkoraku med vzhodom in zahodom pa so prispevali tudi drugi dejavniki. Tako je bila na zahodu prevladujoč jezik [[latinščina]], na vzhodu pa [[grščina]]. Kmalu po padcu zahodnega cesarstva je naglo upadlo število tistih, ki so govorili tako latinsko kot grško, kar je dodatno otežilo sporazumevanje med vzhodom in zahodom. Ko je padla jezikovna enotnost, ji je kmalu sledila tudi kulturna. Obe polovici Cerkve sta bili tako razdeljeni po podobnih ločnicah: uporabljali sta različno [[liturgija|obredje]] in imeli različne pristope do verskih doktrin. Čeprav so Cerkev do velikega razkola ločila še stoletja, pa je bil njegov obris že zaznaven. == Zgodnji razkoli == Veliki razkol ni bil prvi razkol med vzhodom in zahodom: prvo tisočletje Cerkve sta zaznamovali skupno dve polni stoletji razkolov. Med leti [[343]] in [[398]] je bila Cerkev razcepljena glede [[arianizem|arianizma]], doktrine, ki je imela na vzhodu številne privržence, papež na zahodu pa jo je obsodil. Nova nasprotovanja so vzplamtela leta [[404]], ko je bizantinski cesar [[Arkadij]] odstavil [[sveti Janez Krizostom|Janeza Krizostoma]], carigrajskega patriarha, ki je užival podporo Rima. Papež je kmalu prekinil vse stike z vzhodnimi patriarhi, saj so ti podprli prepoved Krizostomovega delovanja. Spor je bil zglajen šele leta [[415]], ko so vzhodni patriarhi za nazaj priznali Krizostoma kot legitimnega patriarha. Naslednji konflikt je izbruhnil leta 482, ko je [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] izdal edikt, znan kot »[[Henotikon]]«, v katerem je skušal poenotiti razlike med večino cerkva na eni strani, ki so menile, da je imel [[Jezus Kristus]] dve naravi, človeško in božjo, ter [[monofizitizem|monofiziti]] na drugi strani, ki so menili, da je imel Jezus zgolj božjo naravo. Edikt je obsodil [[papež Feliks III.]] Leta [[484]] je papež izobčil [[carigrajski patriarh Akacij|Akacija]], carigrajskega patriarha, na čigar prigovarjanje je Zenon izdal »Henotikon«. Razkol je bil poravnan šele leta [[519]] – več kot trideset let kasneje – ko je [[bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Justin I.]] priznal Akacijevo izobčenje. Medtem pa so monofizitizem že prevzeli patriarhi v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], [[Antiohija|Antiohiji]] in [[Jeruzalem]]u. Tako je v Cerkvi, čeravno je bila formalno enotna, že prihajalo do razhajanj. == Vzhodni razkol == [[File:Europa um 1054.png|350px|thumb|[[Krščanstvo]] v [[11. stoletje|11. stoletju]] in [[vzhodni razkol|razkol]] [[1054]] :<br>* krepko oranžna : območje ''Rimskega patriarhata'';<br>* temno-rumena: območje ''Aleksandrijskega'', ''Antijohijskega'', ''Jeruzalemskega'' in ''Carigrajskega'' ''[[patriarhat|patriarhata]]'' (le-ta sega na severu v področje severnih in vzhodnih [[Slovani|slovanskih]] kneževin);<br>* svetlo-rumena: ''Cerkve treh koncilov'';<br>* roza: ''keltsko krščanstvo''; <br>* vijolična: [[Bogomili|bogomilstvo]].]] Katalizatorji velikega razkola zajemajo: * vključitev dodatka o izhajanju Svetega Duha iz Sina v [[nicejska veroizpoved|nicejsko veroizpoved]], ki jo je uvedla Cerkev v Rimu v izrecnem nasprotju ukazov [[efeški koncil|efeškega koncila]], zaradi česar ga ima vzhodna cerkev za nekanoničnega * razhajanja o meji pristojnosti vzhodne in zahodne cerkve na [[Balkan]]u * naziv »[[ekumenizem|ekumenski]] patriarh«, ki si ga je nadel carigrajski patriarh, kar so v Rimu razlagali kot »vesoljni patriarh«, čemur so nasprotovali * razhajanja o tem, ali ima rimski patriarh nadoblast nad ostalimi patriarhi. Vseh pet patriarhov edine svete katoliške in apostolske cerkve se je strinjalo v tem, da ima rimski patriarh višji položaj od ostalih; razhajali pa so se glede tega, ali ima oblast nad ostalimi * koncept [[cezaropapizem|cezaropapizma]], oblike ureditve, pri kateri vladar združuje vrhovno posvetno in versko oblast, ki sta bili fizično razdruženi pred mnogimi stoletji, odkar je bila prestolnica prestavljena iz Rima v Konstantinopel. Mnenja o tem, v kolikšni meri je »cezaropapizem« dejansko obstajal in v kolikšni meri je ta koncept produkt poznejših zahodnoevropskih zgodovinarjev, so deljena. * določene [[liturgija|liturgične]] prakse, ki jih je uvedla zahodna cerkev; denimo raba nevzhajanega kruha za [[obhajilo]]. Po drugi strani spremembe v obredju, ki jih je uvedla vzhodna cerkev – npr. namakanje kruha v vino med [[obhajilo]]m – niso bile nikoli vzrok razkolom, čeprav jih je Rim večkrat obsodil. Konflikt je privedel do tega, da sta se [[papež Leon IX.]] in [[carigrajski patriarh Mihael]] leta [[1054]] prek odposlancev vzajemno izobčila (do preklica izobčenja je prišlo s [[Katoliško pravoslavna skupna deklaracija (1965)|skupno deklaracijo]] šele leta [[1965]]) ter da se je dotlej formalno enotna Cerkev razdelila na dve cerkvi, katoliško in pravoslavno, vsaka od katerih se ima za naslednico »edine svete katoliške in apostolske cerkve«. Shizma leta 1054, ki je bila bolj zadeva visokih krogov in navadnega ljudstva ni zadevala, se je dejansko dovršila ob latinskem zavzetju in oplenitvi Bizanca leta 1204. Čeprav vsi stiki niso bili prekinjeni vse do [[Otomansko cesarsvo|otomanske]] [[padec Konstantinopla|zasedbe Konstantinopla]] leta [[1453]], se osnovni razkol ni nikoli poravnal. Potrebno je omeniti, da je bil papež Leon IX. v času vzajemne izobčitve že mrtev. S tem je oblast kardinala Humberta, papeževega odposlanca, formalno ugasnila, in pravzaprav ni imel pristojnosti za izobčenje patriarha Mihaela. Po letu 1054 so številni vzhodni kristijani gledali na razkol kot na spor med posameznikoma; v tem stališču jih je podpiralo tudi dejstvo, da noben [[ekumenski koncil]] ni nikoli izobčil druge cerkve kot celote. Zategadelj številne vzhodne cerkve trdijo, da se niso nikoli odcepile od zahodne cerkve. == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Seznam carigrajskih patriarhov]] *[[Ekumenski koncil]] *[[Ekumensko gibanje]] == Zunanje povezave == {{commons|East-West Schism}} *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina krščanstva]] [[Kategorija:Leto 1054]] {{normativna kontrola}} oxf34y7rr3cfk5panpx78tg5ma281gi Ivo Petrić 0 31972 6708622 5701457 2026-07-08T17:28:08Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Ivo Petrić''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * [[16. junij]] [[1931]], [[Ljubljana]], † [[13. september]] [[2018]], Ljubljana.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/umrl-je-skladatelj-ivo-petric-vsestranski-soustvarjalec-sodobne-slovenske-glasbe/465857 |title=Umrl je skladatelj Ivo Petrić, vsestranski soustvarjalec sodobne slovenske glasbe |date=2018-09-13 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2018-09-13}}</ref> == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta 1958 diplomiral iz [[dirigiranje|dirigiranja]] in [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Petrić je v svoji pestri in bogati glasbeni karieri deloval kot [[oboist]], umetniški vodja [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] (1979-1995), deset let kot [[tajnik]] [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]], kot vodja Ansambla Slavko Osterc, kot vodja edicij pri Društvu slovenskih skladateljev (1970-2002) in kot [[profesor]] na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je številne nagrade, študentsko [[Študentska Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (leta 1955), nagrado Prešernovega sklada (1971), [[Oton Župančič|Župančičevo]] nagrado mesta Ljubljana za ustvarjalnost, [[Marjan Kozina|Kozinovo]] nagrado, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (2016) ter številne tuje nagrade. Petrić je bil izjemno plodovit skladatelj, avtor preko 190 [[glasbena kompozicija|skladb]] za najrazličnejše [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Skladateljski opus Iva Petrića]] *[[Seznam slovenskih skladateljev]] *[[Seznam slovenskih oboistov]] == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20060220133625/http://www.ivopetric.com/ ivopetric.com] <small>(web.archive.org)</small> * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174566815 Skladatelj, dirigent in umetniški vodja Ivo Petrić]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. oktober 2018). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{KozinoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrić, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski oboisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] 2996w1yqhgx0375e77jit75rmgorczp Seznam francoskih pisateljev 0 32098 6708505 6644388 2026-07-08T12:33:31Z ~2026-28279-21 259659 /* M */ 6708505 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edmond François Valentin About]] - [[Juliette Adam]] - [[Olivier Adam]] - [[Marie d'Agoult]] - [[Charlotte Aïssé]] - [[Alain-Fournier]] - [[Pierre Alféri]] - [[Jacques Amyot]] - [[Joseph Andras]] - [[Claude Anet]] - [[Jean-Baptiste Andrea]] - [[Paul Arène]] - [[Marcel Arland]] - [[Claude Arnaud]] - [[Georges Arnaud]] - [[Paul-Alexandre Arnoux]] - [[Gabriel Arout]] - [[Pierre Assouline]] - [[Georges Athénas]] - [[Marie-Catherine d'Aulnoy]] (''Madame d'Aulnoy'') - [[Claude Aveline]] - [[Marcel Aymé]] - == B == [[Honoré de Balzac]] - [[Jean-Louis Guez de Balzac]] - [[François-Marie Banier]] - [[Muriel Barbery]] - [[Henri Barbusse]] - [[Maurice Bardèche]] - [[Maurice Barrès]] - [[René Bazin]] - [[Louis-René Bazin]] - [[Pierre Beaumarchais]] - [[Simone de Beauvoir]] - [[François Bégaudeau]] - [[Frédéric Beigbeder]] - [[Pierre Bellemare]] - [[Maud de Belleroche]] - [[Clement Bénech]] - [[Paul Bénichou]] - [[Michel Benoit]] - [[Pierre Benoit (pisatelj)|Pierre Benoit]] - [[Anne Berest]] - [[Georges Bernanos]] - [[Tristan Bernard]] - [[Cyrano de Bergerac]] - [[Georges Bernanos]] - [[Michèle Bernstein]] - [[Louis Bertrand]] - [[Philippe Besson]] - [[François Billetdoux]] - [[André Birabeau]] - [[Alexandre Bisson]] - [[Michel Blanc]] - [[Maurice Blanchot]] - [[Jean-Richard Bloch]] - [[Léon Bloy]] - [[José-Louis Bocquet]] - [[Étienne de La Boétie]] - [[François Bon]] - [[Miguel Bonnefoy]] - [[Jean-Pierre Bonnel]]? - [[Henry Bordeaux]] - [[Jean-Louis Bory]] - [[Henri Bosco]] - [[Pierre Bost]] - [[Alphonse Boudard]] - [[Daniel Boulanger]] - [[Pierre Boulle]] - [[Paul Bourget]] - [[Nicolas Bouyssi]] - [[Charles-Étienne Brasseur de Bourbourg]] - [[Pascal Bruckner]] - [[Jean Bruller]] (=''Vercors'') - [[Marion Brunet]] - [[Ferdinand Brunetière]] - [[Jean de la Bruyère]] - [[Michel Butor]] - == C == [[Albert Camus]] - [[Jean-Pierre Camus]] - [[Marie Cardinal]] - [[Emmanuel Carrère]] - [[Jean-Claude Carrière]] - [[Jean Cassou]] - [[Jean Cau]] - [[Jean Cayrol]] - [[René de Ceccatty]] - [[Louis-Ferdinand Céline]] - [[Blaise Cendrars]] - [[Sorj Chalandon]] - [[Jacques Chardonne]] (''Jacques Boutelleau'') - [[Henri Charrière]] - [[François-René de Chateaubriand]] - [[Noëlle Châtelet]] - [[Andrée Chedid]] - [[Victor Cherbuliez]] - [[Gabriel Chevallier]] - [[Éric Chevillard]] - [[Maurice Clavel]] - [[Jean-Marie Le Clézio]] - [[Jean Cocteau]] - [[Annie Cohen-Solal]] - [[Sidonie-Gabrielle Colette]] - [[Lætitia Colombani]] - [[Romain Coolus]] - [[François Coppée]] - [[Georges Courteline]] (''Georges Victor Marcel Moinaux'') - [[Teresa Cremisi]] - [[René Crevel]] - [[Jean-Louis Curtis]] (''Albert Laffitte'') - [[Catherine Cusset]] - == D == [[Eugène Dabit]] - [[Alain Damasio]] ''-'' [[Pierre Daninos]] - [[Maurice G. Dantec]] - [[Alphonse Daudet]] - [[Léon Daudet]] - [[Constance Debré]] - [[François Debré]] - [[Didier Decoin]] - [[Maurice Dekobra]] - [[Jean-Baptiste Del Amo]] - [[Jean-François Deniau]] - [[Vivant Denon]] - [[Michel Déon]] - [[Anne Desclos]] - [[François-Henri Désérable]] - [[Virginie Despentes]] - [[Patrick Deville]] - [[Henri Didon]] - [[David Diop (novelist)|David Diop]] - [[Philippe Djian]] - [[Claude Joseph Dorat]] - [[Roland Dorgelès]] - [[Jean-Baptiste Dureau de la Malle]] - [[Arthur Dreyfus]] - [[Maurice Druon]] - [[Jean-Paul Dubois]] - [[Jean-Baptiste Dubos]] - [[Georges Duhamel]] - [[Marcel Duchamp]] - [[Alexandre Dumas starejši]] (&[[Alexandre Dumas mlajši|ml.]]) - [[Marguerite Duras]] - [[Benoît Duteurtre]] == E == [[Mathias Énard]] - [[Ninon de l'Enclos]] - [[Jean Epstein]] - [[Didier Eribon]] - [[Annie Ernaux]] - [[Luc Estang]] - == F == [[Frantz Fanon]] - [[Léon-Paul Fargue]] - [[Guillaume Faye]] - [[Madame de La Fayette]] - [[François Fénelon]] - [[Jérôme Ferrari]] - [[Georges Feydeau]] - [[Gustave Flaubert]] - [[Esprit Fléchier]] - [[David Foenkinos]] - [[Raoul Follereau]] - [[Jean de La Fontaine]] - [[Bernard de Bovier de Fontenelle]] - [[Louis-René des Forêts]] - [[Dominique Fourcade]] - [[Anatole France]] - [[Bernard Frank]] - [[Henri-Alban Fournier]] (''Alain-Fournier'') - [[Jean Freustié]] (''Jean Pierre Teurlay'') - [[Jean Froissart]] - [[André Frossard]] == G == [[Max Gallo]] - [[Roger Martin du Gard]] - [[Romain Gary]] - [[Pierre Gascar]] - [[Théophile Gautier]] - [[Robert Gélis]] - [[Jean Genet]] - [[André Gide]] - [[Jean Giono]] - [[José Giovanni]] (''Joseph Damiani'') - [[Jean Giraudoux]] - [[Jean-Pierre Giraudoux]] - [[Françoise Giroud]] - [[Arthur de Gobineau]] - [[Edmond de Goncourt]] - [[Jules de Goncourt]] - [[Diane Gontier]] - [[Anne Goscinny]] - [[René Goscinny]] - [[Remy de Gourmont]] - [[Julien Gracq]] (1910-2007) - [[Iegor Gran]] - [[Felix Gras]] - [[Julien Green]] (1900-98) - [[Marie-Josèphe Guers]] - [[Olivier Guez]] - == H == [[Jean-Edern Hallier]] - [[Ernest Hello]] - [[Claude Adrien Helvétius]] - [[Louis Hémon]] - [[Léon Hennique]] - [[Michel Henry]] - [[Michel Houellebecq]] - [[Victor Hugo]] - [[Joris-Karl Huysmans]] - == I == [[Roger Ikor]] - [[Auguste Villiers de l'Isle-Adam]] - [[Panait Istrati]] (romun.-fr.) == J == [[Max Jacob]] - [[Christian Jacq]] - [[Jules Janin]] - [[Alexandre Jardin]] - [[Alfred Jarry]] - [[Henri Jeanson]] - [[Christian Jolibois]] - [[Alejandro Jodorowsky]] - Camille Jordan (1771-1821) - [[Gaëlle Josse]] - [[Joseph Joubert]] - [[Marcel Jouhandeau]] - [[Pierre Jourde]] == K == [[Gustave Kahn]] [[Gustave Kahn|-]] [[Jean-Baptiste Alphonse Karr]] - [[Maylis de Kérangal]] - [[Joseph Kessel]] - [[Pierre Klossowski]] - [[Thadée Klossowski de Rola]] - [[Charles Paul de Kock]] - [[Bernard-Marie Koltès]] - [[Milan Kundera]] (češko-fr.) == L == [[Pierre Choderlos de Laclos]] - [[Madame de La Fayette]] - [[Lola Lafon]] - [[Hugues-Félicité Robert de Lamennais]] - [[Pierre La Mure]] - [[Dominique Lapierre]] - [[Gilles Lapouge]] - [[Consuelo Castillo de Sánchez Latour]] - [[Jacques Laurent]] - [[Paul Léautaud]] - [[Michel Le Bris]] - [[Jean-Marie Gustave Le Clézio]] - [[Michel Leiris]] - Francois Lelord - [[Claude Lelouch]] - [[Pierre Lemaitre]] - [[Marie Lenéru]] - [[Gaston Leroux]] - [[Emmanuel Le Roy Ladurie]] - [[Claude Leroy]] - [[Alain René Lesage]] - [[Hervé Le Tellier]] - [[Marc Levy]] - [[Raymond Lévy]] - [[Stéphen Liégeard]] - [[Albert Londres]] - [[Jean Lorrain]] - [[Pierre Loti]] - [[Claude Louis-Combet]] - [[Édouard Louis]] - [[Pierre Louÿs]] - == M == [[Amin Maalouf]] - [[Joseph de Maistre]] - [[Andreï Makine]] (Rus) - [[Hector Malot]] - [[André Malraux]] - [[Jean-Patrick Manchette]] - [[René Maran]] - [[Pierre de Marivaux]] - [[Chris Marker]] - [[Jean-François Marmontel]] - [[Nicolas Mathieu]] - [[Guy de Maupassant]] - [[Claude Mauriac]] - [[François Mauriac]] - [[André Maurois]] - [[Laurent Mauvignier]] - [[Louis-Sébastien Mercier]] - [[Prosper Mérimée]] - [[Robert Merle]] - [[Richard Millet]] - [[Octave Mirbeau]] - [[Jean Mistler]] - Jean [[Patrick Modiano]] - [[Yann Moix]] - [[Molière]] - [[Michel Eyquem de Montaigne]] - [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]] - [[Étienne de Montety]] - [[Henry de Montherlant]] - [[Paul Morand]] - [[Jean Moréas]] - [[Richard Morgiève]] - [[Henri Murger]] - [[Musidora]] - [[Alfred de Musset]] - [[Guillaume Musso]] - == N == [[Marguerite de Navarre]] - [[Pierre Naville]] - [[Marie NDiaye]] - [[Irène Némirovsky]] - [[Gérard de Nerval]] - [[Guillaume Nicloux]] - [[François de Nion]] - [[Paul Nizan]] - [[Anna de Noailles]] - [[Charles Nodier]] - [[Christel Noir]] - [[Louis Noir]] - [[Henri Nouveau]] - == O == [[Michel Ocelot]] - [[Georges Ohnet]] - [[Claude Ollier]] - [[Véronique Olmi]] - [[Pierre Mac Orlan]] - [[Jean d'Ormesson]] - [[Érik Orsenna]] (pr.i. ''Érik Arnoult'') - [[Gérard Oury]] - == P == [[Martin Page]] - [[Marcel Paul Pagnol|Marcel Pagnol]] - [[Daniel Pennac]] - [[Georges Perec]] - [[Charles Perrault]] - [[Jean Piat]] - [[Robert Pinget]] - [[Évelyne Pisier]] - [[Christine de Pizan]] - [[Marcelin Pleynet]] - [[Francis Ponge]] - [[Vladimir Pozner]] - [[Antoine-François Prévost]] (Abbé Prévost) - [[Marcel Proust]] - [[Sully Prudhomme]] == Q == [[Raymond Queneau]] - [[Michel Quoist]] - [[Jacques Quétif]] - [[Pascal Quignard]] == R == [[Raymond Radiguet]] - [[Guillaume Thomas François Raynal]] - [[Henri de Régnier]] - [[Ernest Renan]] - [[Jules Renard]] - [[Pierre Rey]] - [[Yasmina Reza]] - [[Antoine de Rivarol]] - [[Georges Rivièr]] - [[Alain Robbe-Grillet]] - [[Denis Robert]] - [[Emmanuel Roblès]] - [[Henri-Pierre Roché]] - [[Christiane Rochefort]] (1917-98) - [[François de La Rochefoucauld (pisatelj)|François de La Rochefoucauld]] - [[Pierre Drieu La Rochelle]] - [[Édouard Rod]] - [[Marie-Sabine Roger]] - [[Éric Rohmer]] - [[Romain Rolland]] - [[Jules Romains]] - [[Jean-Christophe Rufin]] - == S == [[Markiz de Sade]] - [[Françoise Sagan]] - [[Antoine de Saint-Exupéry]] - [[César Vichard de Saint-Réal]] - [[Charles Augustin Sainte-Beuve]] - [[X. B. Saintine]] - [[Guy Sajer]] - [[André Salmon]] - [[Albert Samain]] - [[George Sand]] - [[Victorién Sardou]] - [[Nathalie Sarraute]] (1900-1999) - [[Jean-Paul Sartre]] - [[Alain Satié]] - [[Claude Sautet]] - [[Paul Scarron]] - [[Colombe Schneck]] - [[Daniel Schneidermann]] - [[Aurélien Scholl]] - [[André Schwarz-Bart]] - [[Marcel Schwob]] - [[Lolita Séchan]] - [[Olivier Séchan]] - [[Gérard de Sède]] - [[Laurent Seksik]] - [[Jorge Semprún]] (šp. rodu) - [[Michel Serres]] - [[Marie de Sévigné]] - [[Florence Seyvos]] - [[Joann Sfar]] - [[Georges Simenon]] - [[Claude Simon]] - [[Leïla Slimani]] - [[Philippe Sollers]] - [[Alain Soral]] - [[André Soubiran]] - [[Jean-Guy Soumy]] - [[Manès Sperber]] - [[Germaine de Staël]] - [[Stendhal]] - [[André Suarès]] - [[Eugène Sue]] - == T == [[Valérie Tasso]] - [[Tiffany Tavernier]] - [[Jean Teulé]] - [[Jean-Pierre Thiollet]] - Chantal Thomas - [[Louis Tiercelin]] - [[Roland Topor]]? - [[Olivier Tournut]] - [[Michel Tournier]] - [[Elsa Triolet]] (''Ella Jurjevna Kagan'') - [[Henri Troyat]] (''Lev Tarasov'') == U == [[Honoré d'Urfé]] - [[Tomi Ungerer]] - == V == [[Roger Vailland]] - [[Paul Vaillant-Couturier]] - [[Paul Valéry]] (esejist) - [[Jules Vallès]] - [[Maxence Van der Meersch]] - [[Fred Várgas]] (''Frédérique Audoin-Rouzeau'') - [[Jean Vautrin]] - [[Vercors]] (''Jean'' ''Bruller'') - [[Jules Verne]] - [[Pierre Véron (pisatelj)|Pierre Véron]] - [[Paul Vialar]] - [[Boris Vian]] - [[Delphine de Vigan]] - [[Robert Vigouroux]] - [[Luis de Villefosse]] - [[Abel-François Villemain]] - [[Roland Villeneuve]]? (1922-2003) - [[Vincent Voiture]] - [[Vladimir Volkoff]] - [[Voltaire]] - [[Éric Vuillard]] == W == [[Léon Werth]] - [[Bernard Werber]] - [[Anne Wiazemsky]] - [[Monique Wittig]] == Y == [[Marguerite Yourcenar]] - [[Charles Yriarte]] - == Z == [[Florian Zeller]] - [[Alice Zeniter]] - [[Emile Zola]] - == Glej tudi == * [[seznam francoskih pesnikov]] *[[seznam francoskih dramatikov]] *[[seznam francoskih scenaristov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Pisatelji]] [[Kategorija:Francoski pisatelji|*]] gu3ezj6gs7p06pn76x44iovsz4aqsew Witold Lutosławski 0 34332 6708638 6679504 2026-07-08T18:45:38Z Yerpo 8417 /* Pozni slog */ pp 6708638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Witold Lutosławski''}} '''Witold Roman Lutosławski''', [[Poljaki|poljski]] [[skladatelj]], [[pianist]] in [[dirigent]], * [[25. januar]] [[1913]], [[Varšava]], † [[7. februar]] [[1994]], Varšava. Lutosławski je eden največjih skladateljev [[20. stoletje|20. stoletja]]. Glasbo je študiral v rojstnem mestu, nameravano izpopolnjevanje v [[Pariz]]u pa mu je preprečila [[vojna]], ki mu je prinesla služenje v vojski in ujetništvo v [[Nemčija|Nemčiji]]. Iz ujetništva je pobegnil v Varšavo in se skozi hude čase prebil tako, da je igral [[klavir]] po nočnih lokalih (tudi kasneje je pod psevdonimom '''Derwid''' napisal vrsto [[aranžma]]jev [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]). Po vojni mu je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|stalinistični]] režim delal težave. Njegovo ''Prvo [[simfonija|simfonijo]]'' so uradno razglasili za primer formalistične [[dekadenca|dekadence]] in nekaj let je pisal le še glasbo za otroke. Mednarodno slavo je Lutosławskemu leta 1958 prinesla ''Žalna glasba'', napisana v spomin [[Bela Bartok|Bele Bartoka]], ki je najbolj vplival na njegovo zgodnje ustvarjanje. V zgodnjih šestdesetih letih je razvil svoj posebni glasbeni stil, ki izkorišča napetosti med strogo določenimi in izpisanimi glasbenimi idejami in različnimi stopnjami [[aleatorika|aleatorike]]. Lutosławski je močno vplival tudi na [[Slovenci|slovensko]] [[modernistična glasba|modernistično glasbo]], saj so se po njem zgledovali mnogi slovenski skladatelji. == Življenje in kariera == === Zgodnja leta (1913–1938) === Witold Roman Lutosławski se je rodil 25. januarja 1913 v Varšavi na Poljskem.{{sfn|Steinberg|2000|p=244}} Njegova starša sta se rodila v poljskem zemljiškem plemstvu;{{sfn|Stucky|1981|p=1}} imela sta posestva na območju Drozdova. Njegov oče Józef je bil vključen v Poljsko nacionalno demokratsko stranko (''Endecja''), družina Lutosławski pa se je tesno povezala z njenim ustanoviteljem Romanom Dmovskim (Witoldovo Lutosławsko srednje ime je bilo Roman). Józef Lutosławski je študiral v Zürichu, kjer je leta 1904 spoznal in se poročil s sošolko Mario Olszewsko, ki je kasneje postala Lutosławskova mati. Józef je nadaljeval študij v Londonu, kjer je bil dopisnik za nacionalnodemokratski časopis ''Goniec''. Po vrnitvi v Varšavo leta 1905 je še naprej sodeloval v politiki nacionalne demokracije in leta 1908 prevzel upravljanje družinskih posesti. Witold Roman Lutosławski, najmlajši od treh bratov, se je rodil v Varšavi kmalu pred izbruhom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].{{sfn|Stucky|1981|pp=1–7}}{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=1–8}} Leta 1915, ko je bila Rusija v vojni z Nemčijo, so se pruske sile premaknile proti Varšavi. Lutosławski so odpotovali proti vzhodu v [[Moskva|Moskvo]], kjer je Jožef ostal politično aktiven in organiziral poljske legije, pripravljene na vsako akcijo, ki bi lahko osvobodila Poljsko (ki je bila razdeljena več kot stoletje prej – Varšava je bila del carske Rusije). Dmowskijeva strategija je bila, da Rusija zagotovi varnost nove poljske države. Leta 1917 je februarska revolucija prisilila carja k abdikaciji, [[oktobrska revolucija]] pa je sprožila novo sovjetsko vlado, ki je sklenila mir z Nemčijo. Jožefove dejavnosti so bile zdaj v nasprotju z [[boljševiki]], ki so njega in njegovega brata Mariana aretirali. Čeprav so se boji na vzhodni fronti leta 1917 ustavili, se Lutosławskijem ni bilo mogoče vrniti domov. Brata sta bila internirana v zaporu Butyrskaya v središču Moskve, kjer je Witold, takrat star pet let, obiskal svojega očeta. Jožef in Marian sta bila septembra 1918, nekaj dni pred načrtovanim sojenjem, ustreljena s strelskim vodom.{{sfn|Stucky|1981|pp=1–7}}{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=1–8}} Po vojni se je družina vrnila v novo neodvisno Poljsko, kjer je ugotovila, da je njihovo posestvo uničeno. Po očetovi smrti so drugi člani družine igrali pomembno vlogo v Witoldovem zgodnjem življenju, zlasti Jožefov polbrat Kazimierz Lutosławski, duhovnik in politik.<ref name="ReferenceA">''Witold Lutosławski – Guide to Warsaw'': Marszałkowska 21. NIFC 2013</ref> Pri šestih letih je Lutosławski začel dvoletni pouk [[klavir]]ja v Varšavi. Po poljsko-sovjetski vojni je družina zapustila Varšavo in se vrnila v Drozdovo, a se je po nekaj letih vodenja posestva z omejenim uspehom njegova mati vrnila v Varšavo. Delala je kot zdravnica in prevajala otroške knjige iz angleščine. Leta 1924 se je Lutosławski vpisal v srednjo šolo (gimnazijo Stefan Batory) in nadaljeval s poukom klavirja. Izvedba ''Tretje simfonije'' Karola Szymanowskega ga je globoko ganila. Leta 1925 je začel s poukom violine na varšavski glasbeni šoli. Leta 1931 se je vpisal na varšavsko univerzo, da bi študiral [[matematika|matematiko]], leta 1932 pa se je uradno pridružil pouku kompozicije na konservatoriju. Njegov edini učitelj kompozicije je bil Witold Maliszewski, priznani poljski skladatelj, ki je bil učenec [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]. Lutosławski je dobil trdne temelje v glasbenih strukturah, zlasti v stavkih v sonatni obliki. Leta 1932 je opustil violino, leta 1933 pa je prekinil študij matematike, da bi se osredotočil na klavir in kompozicijo. Kot študent Jerzyja Lefelda je leta 1936 na konservatoriju diplomiral iz klavirja, potem ko je predstavil virtuozni program, ki je vključeval [[Robert Schumann|Schumannovo]] ''Toccato'' in [[Ludwig van Beethoven|Beethovnov]] ''četrti klavirski koncert''.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=10}} Ista ustanova mu je leta 1937 podelila diplomo iz kompozicije.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=11}} === Druga svetovna vojna (1939–1945) === [[File:Andrzej Panufnik Witold Lutosławski 1990.jpg|thumb|Lutosławski (desno) leta 1990 pozdravlja svojega starega prijatelja Andrzeja Panufnika (levo)]] Sledila je vojaška služba; Lutosławski se je v Zegrzeju blizu Varšave usposabljal za signalizacijo in radijsko upravljanje.{{sfn|Stucky|1981|p=10}} Svoje ''Simfonične variacije'' je dokončal leta 1939. Delo je premierno izvedel Simfonični orkester Poljskega radia pod taktirko Grzegorza Fitelberga, izvedba pa je bila predvajana na radiu 9. marca 1939.{{sfn|Stucky|1981|pp=10–11}}<ref>''Lutosławski – Guide to Warsaw'': Konopnickiej 6. NIFC 2013.</ref> Kot večina mladih poljskih skladateljev je tudi Lutosławski želel nadaljevati izobraževanje v [[Pariz]]u. Njegovi načrti za nadaljnji glasbeni študij so se izjalovili septembra 1939, ko je Nemčija napadla zahodno Poljsko, Rusija pa vzhodno.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=12–13}} Lutosławski je bil mobiliziran v radijsko enoto krakovske vojske.{{sfn|Stucky|1981|p=14}} Kmalu so ga ujeli nemški vojaki, vendar je pobegnil med pohodom v taborišče, od koder je peš prehodil 400 km nazaj v Varšavo.{{sfn|Stucky|1981|p=15}} Brata Lutosławskega so ujeli ruski vojaki in kasneje umrl v sibirskem delovnem taborišču.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=14}} Da bi si zaslužil za preživetje, se je Lutosławski pridružil ansamblu ''Dana'', prvim poljskim veseljakom, kot aranžer-pianist in pel v ''Ziemiański kavarni''.<ref>''Witold Lutosławski – Guide to Warsaw'': Mazowiecka 12. NIFC 2013.</ref>{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=14–15}} Nato je s prijateljem in kolegom skladateljem Andrzejem Panufnikom ustanovil klavirski duo, s katerima sta skupaj nastopala v varšavskih kavarnah.<ref>''Witold Lutosławski – Guide to Warsaw'': Królewska 11 („SiM"); Szpitalna 5 („Lira"); Mazowiecka 5 (Aria, U Aktorek). NIFC 2013</ref>{{sfn|Stucky|1981|p=16}} Njun repertoar je obsegal širok spekter glasbe v lastnih aranžmajih, vključno s prvo inkarnacijo Lutosławskega ''Variacij na Paganinijevo temo'', transkripcijo 24. caprice za solo violino [[Niccolò Paganini|Niccoloja Paganinija]]. Kljub temu so včasih igrali poljsko glasbo (nacisti so poljsko glasbo na Poljskem prepovedali – vključno z glasbo [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]]) in skladali pesmi odpora.{{sfn|Stucky|1981|p=17}} Poslušanje v kavarnah je bil edini način, da so Poljaki v nemško okupirani Varšavi lahko slišali glasbo v živo; organiziranje koncertov je bilo nemogoče, saj so Nemci pod okupacijo Poljske prepovedali vsa organizirana srečanja. V kavarni ''Aria'', kjer so igrali, je Lutosławski spoznal svojo bodočo ženo Mario Danuto Bogusławsko, sestro pisatelja Stanisława Dygata.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=15}} Lutosławski je julija 1944 z materjo zapustil Varšavo, le nekaj dni pred Varšavsko vstajo. Med popolnim uničenjem mesta s strani Nemcev po neuspehu vstaje je bila večina njegove glasbe izgubljena, prav tako družinsko posestvo Drozdovo.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=18}} Rešil je le nekaj partitur in skic; od približno 200 aranžmajev, ki sta jih Lutosławski in Panufnik delala za svoj klavirski duo, so se ohranile le Lutosławskove ''Variacije na Paganinijevo temo''. Lutosławski se je po poljsko-sovjetski pogodbi aprila 1945 vrnil v ruševine Varšave.{{sfn|Stucky|1981|p=21}} === Povojna leta (1946–1955) === [[File:Witold Lutosławski - Film nr 02 - 1946-08-16.JPG|thumb|upright|Lutosławski, 16. avgust 1946]] V povojnih letih je Lutosławski delal na svoji ''Prvi simfoniji'' – katere skice je rešil iz Varšave – ki jo je začel pisati leta 1941. Prvič je bila izvedena leta 1948 pod taktirko Fitelberga. Da bi preživljal svojo družino, je skladal tudi glasbo, ki jo je označil za funkcionalno, kot je ''Varšavska suita'' (napisana za nemi film, ki prikazuje obnovo mesta), sklop poljskih božičnih pesmi in študijske skladbe za klavir ''Melodie Ludowe'' ('Ljudske melodije').{{sfn|Stucky|1981|p=21}} Leta 1945 je bil Lutosławski izvoljen za tajnika in blagajnika novo ustanovljene Zveze poljskih skladateljev (ZKP – ''Związek Kompozytorów Polskich''). Leta 1946 se je poročil z Danuto Bogusławsko. Zakon je bil trajen, Danutine spretnosti pisanja pa so bile za skladatelja zelo dragocene: postala je njegova prepisovalka in rešila nekatere notacijske izzive njegovih poznejših del.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=92}} Leta 1947 je stalinistično politično ozračje privedlo do tega, da je vladajoča Poljska združena delavska stranka sprejela in uveljavila načela socialističnega realizma. Politične oblasti so obsodile nove skladbe, ki so bile ocenjene kot nekonformistične. Ta umetniška cenzura, ki je na koncu prišla od [[Josif Stalin|Stalina]] osebno, je bila do neke mere razširjena po celotnem vzhodnem bloku in jo je leta 1948 okrepil Ždanov odlok. Do leta 1948 so ZKP prevzeli glasbeniki, ki so bili pripravljeni slediti strankarski liniji glede glasbenih zadev. Lutosławski je odstopil iz odbora, ker je odločno nasprotoval idejam socialističnega realizma.<ref>{{harvnb|Stucky|1981|pp=36–37}}; {{harvnb|Stucky|1981|p=63}} quotes Lutosławski speaking in 1957, "[I]t is difficult to conceive of a more absurd hypothesis than the idea that the achievements of the past several decades should be abandoned and that one should return to the musical language of the nineteenth century... The period of which I speak may not have lasted long... but all the same it was long enough to do our music immense harm."</ref> [[File:Lutoslawski witold 1952-53.jpg|thumb|left|upright|Lutosławski za klavirjem, ok. 1952–1953]] Lutoslawskijeva ''Prva simfonija'' je bila prepovedana kot 'formalistična',{{sfn|Stucky|1981|p=36}} sovjetske oblasti pa so ga zavrnile, kar se je nadaljevalo skozi celotno obdobje [[Nikita Hruščov|Hruščova]], [[Leonid Brežnjev|Brežnjeva]], [[Jurij Andropov|Andropova]] in [[Konstantin Černenko|Černenka]]. Leta 1954 je ozračje glasbenega zatiranja njegovega prijatelja Andrzeja Panufnika prisililo, da je prebegnil v Združeno kraljestvo. V tem ozadju se je Lutoslawski zadovoljil s komponiranjem del, za katera je obstajala družbena potreba,{{sfn|Stucky|1981|p=37}} vendar mu je to leta 1954 – na skladateljevo veliko žalost – prineslo nagrado predsednika vlade za zbirko otroških pesmi. Pripovedoval je: »[P]o te moje funkcionalne skladbe so me oblasti odlikovale ... Spoznal sem, da ne pišem brezbrižnih majhnih skladb, le da bi se preživljal, ampak da v očeh zunanjega sveta opravljam umetniško ustvarjalno dejavnost.«{{sfn|Lutosławski|Varga|1976|p=8}} Njegov obsežen in izviren ''Koncert za orkester'' iz leta 1954 je Lutosławskega uveljavil kot pomembnega skladatelja umetniške glasbe. Delo, ki ga je leta 1950 naročil dirigent Witold Rowicki za novo ustanovljeni Varšavski filharmonični orkester, je skladatelju v naslednjem letu prineslo dve državni nagradi.{{sfn|Stucky|1981|p=48}} === Zrelost (1956–1967) === Stalinova smrt leta 1953 je omogočila določeno sprostitev kulturnega totalitarizma v Rusiji in njenih satelitskih državah.{{sfn|Stucky|1981|p=60}} Do leta 1956 so politični dogodki privedli do delne otoplitve glasbene klime in ustanovljen je bil Varšavski jesenski festival sodobne glasbe. Zasnovan kot bienalni festival, se vsako leto odvija že od leta 1958 (razen v času vojnega stanja leta 1982, ko ga je ZKP v znak protesta zavrnil). Prva izvedba njegove ''Musique funèbre'' (v poljščini ''Muzyka żałobna'') je bila leta 1958. Napisana je bila v spomin na 10. obletnico smrti [[Béla Bartók|Béle Bartóka]], vendar jo je skladatelj dokončal za štiri leta. To delo je prineslo mednarodno priznanje,{{sfn|Stucky|1981|p=77}} ter letno nagrado ZKP in nagrado International Rostrum of Composers leta 1959. Lutosławski je v tem delu razvil harmonsko in kontrapunktno razmišljanje, v ''Petih pesmih'' iz let 1956–57, ko je predstavil svoj dvanajstnotni sistem, pa je spoznal sadove dolgoletnega razmišljanja in eksperimentiranja. Še ena nova značilnost njegove kompozicijske tehnike je postala Lutosławskijev podpis: v ''Jeux vénitiens'' ('Beneške igre') je vnesel naključnost v natančno sinhronizacijo različnih delov glasbenega ansambla.{{sfn|Stucky|1981|p=133}} Te harmonske in časovne tehnike so postale del vsakega naslednjega dela in so bile sestavni del njegovega sloga.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=75}} [[File:Witold-Lutoslawski-1965.jpg|thumb|left|upright|Lutosławski med obiskom Finske, 10. marca 1965]] V odmiku od svojih običajno resnih skladb v letih 1957 do 1963 je Lutosławski skladal tudi lahko glasbo pod psevdonimom Derwid. Večinoma valčki, tangi, fokstroti in počasni fokstroti za glas in klavir, te skladbe sodijo v žanr poljskih igralskih pesmi. Njihovo mesto v Lutosławskem opusu se morda zdi manj neskladno glede na njegove lastne izvedbe kabaretne glasbe med vojno, pa tudi zaradi njegovega zakonskega razmerja s svakinjo svoje žene, znano poljsko kabaretsko pevko Kalino Jędrusik.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=306–311}} Leta 1963 je Lutosławski izpolnil naročilo za Glasbeni bienale Zagreb, svoje ''Trois poèmes d'Henri Michaux'' za zbor in orkester. To je bilo prvo delo, ki ga je napisal za naročilo iz tujine in mu je prineslo nadaljnje mednarodno priznanje.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=90}} Prineslo mu je drugo državno nagrado za glasbo (Lutosławski tokrat ni bil ciničen glede nagrade) in dosegel je pogodbo za mednarodno objavo svoje glasbe z založbo Chester Music, ki je bila takrat del založbe Hansen. Njegov ''Godalni kvartet'' je bil prvič izveden v Stockholmu leta 1965,{{sfn|Stucky|1981|p=87}} istega leta pa je sledila prva izvedba njegovega orkestrskega pesniškega cikla ''Paroles tissées''. Ta skrajšani naslov je predlagal pesnik Jean-François Chabrun, ki je pesmi objavil kot ''Quatre tapisseries pour la Châtelaine de Vergi''. Pesmiški cikel je posvečen tenoristu Petru Pearsu, ki ga je prvič izvedel na festivalu Aldeburgh leta 1965 pod skladateljevim dirigentskim vodstvom. (Festival je ustanovil in organiziral [[Benjamin Britten]], s katerim je skladatelj sklenil trajno prijateljstvo.){{sfn|Bodman Rae|1999|p=101}} Kmalu zatem je Lutosławski začel delati na svoji ''Drugi simfoniji'', ki je imela dve premieri: Pierre Boulez je dirigiral drugi stavek, ''Direct'', leta 1966, in ko je bil prvi stavek, ''Hésitant'', končan leta 1967, je skladatelj dirigiral celotno izvedbo v Katovicah.{{sfn|Stucky|1981|pp=88–89}} ''Druga simfonija'' se po strukturi zelo razlikuje od običajne klasične simfonije, saj je Lutosławski s svojimi številnimi kompozicijskimi inovacijami zgradil obsežno, dramatično delo, vredno imena. Leta 1968 je simfonija Lutosławskemu prinesla prvo nagrado na Mednarodni tribuni skladateljev Mednarodnega glasbenega sveta, njegovo tretjo tovrstno nagrado, kar je potrdilo njegov rastoči mednarodni ugled. Leta 1967 je Lutosławski prejel glasbeno nagrado Léonie Sonning, najvišje dansko glasbeno priznanje.<ref>{{harvnb|Stucky|1981|pp=88–89}}. "In 1967 he received the Gottfried von Herder Prize from the University of Vienna, and in August of that year he was given the Leonie Sonning Prize in Copenhagen 'in recognition and admiration of his mastery as a composer, which is a source of inspiration to the musical life of our age'. The award was presented at an all- Lutoslawski concert as part of the Royal Danish Festival of Music and Ballet celebrating the 800th anniversary of Copenhagen's founding."</ref> === Mednarodni sloves (1967–1982) === Druga simfonija, ''Livre pour orchestre'' in ''Koncert za violončelo'', ki je sledil, so bili napisani v posebej travmatičnem obdobju Lutosławskega življenja. Njegova mati je umrla leta 1967, v letih 1967–70 pa je na Poljskem vladalo veliko nemirov. Ti so najprej izvirali iz zatiranja gledališke produkcije Dziady, ki je sprožila poletne proteste; kasneje, leta 1968, sta uporaba poljskih čet za zatiranje liberalnih reform v češkoslovaški [[Praška pomlad|praški pomladi]] in stavka v gdanskih ladjedelnicah leta 1970, ki je privedla do nasilnega zatiranja s strani oblasti, povzročila znatne politične in družbene napetosti na Poljskem.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=115–116}} Lutosławski ni podpiral sovjetskega režima in ti dogodki so bili domnevno razlogi za povečanje antagonističnih učinkov v njegovem delu, zlasti v Koncertu za violončelo iz let 1968–70 za [[Mstislav Rostropovič|Rostropoviča]] in Kraljevo filharmonično družbo. Rostropovičevo lastno nasprotovanje sovjetskemu režimu v Rusiji je ravno dosegalo vrhunec (kmalu zatem je izrazil podporo disidentu [[Aleksander Solženicin|Aleksandru Solženicinu]]).{{sfn|Stucky|1981|pp=92–93}} Lutosławski sam ni menil, da bi takšni vplivi neposredno vplivali na njegovo glasbo, čeprav je priznal, da so do neke mere vplivali na njegov ustvarjalni svet. Kakor koli že, ''Koncert za violončelo'' je bil velik uspeh in je prinesel tako Lutosławskemu kot Rostropoviču priznanja. Na premieri dela s Simfoničnim orkestrom Bournemouth je Arthur Bliss Rostropoviču podelil zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe. Leta 1973 se je Lutosławski udeležil recitala baritonista [[Dietrich Fischer-Dieskau|Dietricha Fischer-Dieskaua]] s pianistom [[Sviatoslav Richter|Svjatoslavom Richterjem]] v Varšavi; po koncertu se je srečal s pevcem in to ga je navdihnilo, da je napisal svojo daljšo orkestrsko pesem ''Les Espaces du sommeil'' ('Prostori spanja'). To delo, ''Preludiji in fuga'', ''Mi-Parti'' (francoski izraz, ki se v grobem prevaja kot »razdeljeno na dva enaka, a različna dela«), ''Novelette'' in kratka skladba za violončelo v čast 70. rojstnega dne Paula Sacherja, je Lutosławskega zaposlovalo v 1970-ih, medtem ko je v ozadju delal na načrtovani ''Tretji simfoniji'' in koncertantni skladbi za oboista Heinza Holligerja. Slednji deli sta se izkazali za težki za dokončanje, saj se je Lutosławski trudil vnesti večjo tekočnost v svoj zvočni svet in uskladiti napetosti med harmoničnimi in melodičnimi vidiki svojega sloga ter med ospredjem in ozadjem.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=142}} Dvojni ''koncert za oboo, harfo in komorni orkester'', ki ga je naročil Sacher, je bil dokončno končan leta 1980, ''Tretja simfonija'' pa leta 1983. Leta 1977 je prejel red graditeljev ljudske Poljske. Leta 1983 je prejel glasbeno nagrado Ernsta von Siemensa.{{sfn|Stucky|1981|p=99}} V tem obdobju je Poljska doživljala še večje pretrese: leta 1980 je bilo ustanovljeno vplivno gibanje [[Solidarność]], ki ga je vodil [[Lech Wałęsa]];{{sfn|Bodman Rae|1999|p=161}} leta 1981 pa je general [[Wojciech Jaruzelski]] razglasil vojno stanje.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=177–178}} Med letoma 1981 in 1989 je Lutosławski v znak solidarnosti z bojkotom umetnikov zavračal vse profesionalne angažmaje na Poljskem. Zavrnil je vstop v ministrstvo za kulturo, da bi se srečal s katerim koli od ministrov, in pazil je, da ga niso fotografirali v njihovi družbi. Leta 1983 je v znak podpore poslal posnetek prve izvedbe (v Chicagu) ''Tretje simfonije'' v [[Gdansk]], da bi ga predvajali stavkajočim v lokalni cerkvi. Leta 1983 je prejel nagrado Solidarność, na katero naj bi bil Lutosławski bolj ponosen kot na katero koli drugo od svojih priznanj.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=184}} === Zadnja leta (1983–1994) === [[File:lutoslawski.jpg|thumb|Lutosławski leta 1993, Betty Freeman]] Sredi 1980-ih je Lutosławski skomponiral tri skladbe z naslovom'' Łańcuch'' ('Veriga'), ki se nanaša na način, kako je glasba zgrajena iz kontrastnih pramenov, ki se prekrivajo kot členi verige. ''Veriga 2'' je bila napisana za Anne-Sophie Mutter (naročil jo je Sacher), za Mutter pa je orkestriral tudi svojo nekoliko prejšnjo ''Partito za violino in klavir'', s čimer je ustvaril nov povezovalni interludij, tako da ''Partita'', interludij in ''Veriga 2'', ko se igrajo skupaj, tvorijo njegovo najdaljše delo.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=209}} Leta 1985 je ''Tretja simfonija'' Lutosławskemu prinesla prvo Grawemeyerjevo nagrado Univerze v Louisvillu v Kentuckyju.<ref name=grawemeyer.org>{{cite web |title=1985 – Witold Lutoslawski |url=http://grawemeyer.org/music/previous-winners/1985-witold-lutoslawski.html |date=15 March 1985 |website=Grawemeyer Awards |publisher=University of Louisville |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140724194941/http://grawemeyer.org/music/previous-winners/1985-witold-lutoslawski.html |archive-date=24 July 2014}}</ref>{{sfn|Bohlman|2018|p=273}} Pomen nagrade ni bil le v njenem ugledu, temveč tudi v velikosti finančne nagrade (takrat 150.000 ameriških dolarjev). Namen nagrade je za nekaj časa odpraviti finančne skrbi prejemnikov, da se lahko osredotočijo na resno skladanje. Lutosławski je v gesti altruizma napovedal, da bo sklad uporabil za ustanovitev štipendije, ki bo mladim poljskim skladateljem omogočila študij v tujini; Lutosławski je tudi naročil, da se njegov honorar od Simfoničnega orkestra San Francisca za ''Chain 3'' nameni temu štipendijskemu skladu.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=209–10}} Leta 1986 je Lutosławskemu (Tippett) med koncertom, na katerem je Lutosławski dirigiral svojo ''Tretjo simfonijo'', podelil redko podeljeno zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe; istega leta je bilo na festivalu sodobne glasbe Huddersfield veliko praznovanje njegovega dela. Poleg tega so mu na več univerzah po vsem svetu, vključno s Cambridgeom, podelili častne doktorate.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=225, 271n}} V tem času je Lutosławski pisal svoj ''Klavirski koncert'' za Krystiana Zimermana, ki ga je naročil Salzburški festival. Njegovi prvi načrti za pisanje klavirskega koncerta so iz leta 1938; v mlajših letih je bil sam virtuozen pianist. Izvedba tega dela in ''Tretje simfonije'' na Varšavskem jesenskem festivalu leta 1988 je zaznamovala skladateljevo vrnitev za dirigentski oder na Poljskem, potem ko so bili dogovorjeni obsežni pogovori med vlado in opozicijo. Okoli leta 1990 je Lutosławski delal tudi na ''Četrti simfoniji'' in svojem orkestrskem pesniškem ciklu ''Chantefleurs et Chantefables'' za sopran.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=226}} Slednja je bila prvič izvedena na maturantskem koncertu v Londonu leta 1991, ''Četrta simfonija'' pa leta 1993 v Los Angelesu. Vmes in po začetnem zadržanju je Lutosławski prevzel predsedovanje novo ustanovljenemu ''Poljskemu kulturnemu svetu'', ki je bil ustanovljen po zakonodajnih volitvah leta 1989, ki so privedle do konca komunistične vladavine na Poljskem.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=227}} Leta 1993 je Lutosławski nadaljeval svoj natrpan urnik, potoval je v Združene države Amerike, Anglijo, Finsko, Kanado in Japonsko ter skiciral koncert za violino, vendar je bilo že v prvem tednu leta 1994 jasno, da ga je zgrabil rak in po operaciji je skladatelj hitro oslabel ter 7. februarja umrl v starosti 81 let.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=251}} Nekaj ​​tednov prej je prejel najvišje poljsko odlikovanje, Red belega orla (šele druga oseba, ki ga je prejela od padca komunizma na Poljskem – prvi je bil [[papež Janez Pavel II.]]).{{sfn|Bodman Rae|1999|p=251}} Bil je kremiran; njegova žena Danuta je kmalu zatem umrla. == Glasba == [[File:Lutoslawski2.jpg|thumb|Lutosławski dirigira]] Lutosławski je glasbeno skladanje opisal kot iskanje poslušalcev, ki mislijo in čutijo enako kot on – nekoč ga je imenoval »lov duš«.<ref>{{harvnb|Lutosławski|Varga|1976|loc="Lutosławski's notebook"}}, also quoted and discussed in {{harvp|Jacobson|1996|p=100}}. "[...] Imam močno željo, da bi s svojo glasbo nekaj sporočil ljudem. Ne delam si, da bi si pridobil veliko 'oboževalcev'; nočem prepričati, želim najti. Rad bi našel ljudi, ki v globini svoje duše čutijo enako kot jaz. To je mogoče doseči le z največjo umetniško iskrenostjo v vsaki podrobnosti glasbe, od najmanjših tehničnih vidikov do najbolj skritih globin. Vem, da me to stališče prikrajša za veliko potencialnih poslušalcev, toda tisti, ki ostanejo, pomenijo zame neizmeren zaklad. [...] Ustvarjalno dejavnost vidim kot nekakšen lov na dušo, 'ulov' pa je najboljše zdravilo za osamljenost, tisto najbolj človeško trpljenje."</ref> === Vpliv ljudske glasbe === Lutosławskijeva dela do vključno ''Plesnih preludijev'' (1955) kažejo vpliv poljske ljudske glasbe, tako harmonično kot melodično. Del njegove umetnosti je bil v preoblikovanju ljudske glasbe, namesto da bi jo natančno citiral. V nekaterih primerih, kot je ''Koncert za orkester'', ljudske glasbe ni mogoče prepoznati kot take brez skrbne analize. Ko je Lutosławski razvijal tehnike svojih zrelih skladb, je prenehal eksplicitno uporabljati ljudsko gradivo, čeprav je njegov vpliv ostal kot subtilne značilnosti do konca. Kot je dejal: »[v tistih časih] nisem mogel komponirati, kot sem si želel, zato sem komponiral, kot sem zmogel,«{{sfn|Stucky|1981|p=59}} in o tej spremembi smeri je dejal: »Preprosto me [uporaba ljudske glasbe] ni toliko zanimala«. Lutosławski je bil tudi nezadovoljen s komponiranjem v »posttonalnem« idiomu: med komponiranjem prve simfonije je menil, da je to zanj slepa ulica.[98] Kot taki so se Plesni preludiji izkazali za njegovo zadnjo skladbo, osredotočeno na ljudsko glasbo; opisal jih je kot »poslovitev od folklore«.{{sfn|Bodman Rae|2001}} === Organizacija tonalnosti === [[File:Popiersie Witold Lutosławski ssj 20060914.jpg|thumb|Doprsni kip Witolda Lutosławskega, avtor Arkadiusz Latos, Kielce, Poljska]] [[File:Witold Lutoslawski monument.JPG|thumb|Spomenik Witoldu Lutosławskemu in njegovi ženi Danuti na pokopališču Powązki v Varšavi]] V ''Petih pesmih'' (1956–57) in ''Musique funèbre'' (1958) je Lutosławski predstavil svojo lastno dvanajsttonsko glasbo, s čimer je zaznamoval svoj odmik od eksplicitne uporabe ljudske glasbe. Njegova dvanajsttonska tehnika mu je omogočila, da je iz določenih intervalov (v ''Musique funèbre'', povečane kvarte in poltoni) gradil harmonijo in melodijo. Ta sistem mu je omogočil tudi pisanje gostih akordov, ne da bi se zatekal k tonskim skupinam, in mu omogočil, da je v vrhunskih trenutkih gradil proti tem gostim akordom (ki pogosto vključujejo vseh dvanajst not kromatske lestvice).<ref>{{harvnb|Stucky|1981|p=120}} quotes Lutosławski, "Različni deli lahko igrajo zelo zapletene ritme [...] in kljub temu igrajo le note tega [dvanajstnotnega] akorda [...] Lahko se zgodi, da akord nikoli dejansko ne zveni v celoti – dopolnjuje ga naš spomin in domišljija."</ref> Lutosławskijeve dvanajstnotne tehnike so se tako po zasnovi popolnoma razlikovale od sistema tonskih vrst [[Arnold Schoenberg|Arnolda Schoenberga]],{{sfn|Bodman Rae|1999|p=63}}<ref>{{cite thesis|last=Bodman Rae |first=C. |title=Pitch Organisation in the Music of Witold Lutoslawski Since 1979 |type=PhD thesis |publisher=University of Leeds |year=1992}}</ref> čeprav ''Musique funèbre'' dejansko temelji na tonski vrsti. Ta dvanajstnotna intervalna tehnika je nastala v zgodnejših delih, kot sta ''Simfonija št. 1'' in ''Variacije na temo Paganinija''.<ref>{{harvnb|Stucky|1981|p=71}}, also discussion of Symphony No. 1 pp. 24–25 and symmetrical chords in the pitch organisation of ''Overture for Strings'' pp. 37–39</ref> === Aleatorična tehnika === Čeprav je bila ''Musique funèbre'' mednarodno priznana, so njegove nove harmonske tehnike za Lutosławskega pripeljale do nekakšne krize, med katero še vedno ni vedel, kako izraziti svoje glasbene ideje. Nato je 16. marca 1960, ko je poslušal oddajo poljskega radia o novi glasbi, slučajno slišal ''Koncert za klavir in orkester'' Johna Cagea. Čeprav nanj ni vplival zvok ali filozofija glasbe, so Cageova raziskovanja nedoločenosti sprožila tok misli, zaradi česar je Lutosławski našel način, kako ohraniti harmonske strukture, ki si jih je želel, hkrati pa uvesti svobodo, ki jo je iskal. Njegovi ''Trije postludiji'' so bili na hitro zaokroženi (nameraval jih je napisati štiri) in nadaljeval je s komponiranjem del, v katerih je raziskoval te nove ideje.{{sfnm|1a1=Stucky|1y=1981|1pp=78–83|2a1=Bodman Rae|2y=1999|2p=72}} V delih iz ''Jeux vénitiens'' je Lutosławski pisal dolge odlomke, v katerih deli ansambla niso natančno sinhronizirani. Na znak dirigenta lahko vsak instrumentalist dobi navodilo, naj gre naravnost na naslednji del, naj konča trenutni del, preden nadaljuje, ali naj se ustavi. Na ta način skladatelj skrbno usmerja naključne elemente znotraj kompozicijsko nadzorovanih meja, ki jih opredeljuje izraz aleatorični, in natančno nadzoruje arhitekturo in harmonično napredovanje skladbe. Lutosławski je glasbo natančno notiral; ni ​​improvizacije, nobenemu instrumentalistu ni dana izbira delov, zato ni dvoma o tem, kako naj bi bila glasbena izvedba uresničena.{{sfn|Stucky|1981|p=110|ps=&nbsp;quotes Lutosławski: "V svojih delih ne predvidevam improviziranih delov, niti najkrajših. Zagovarjam jasno ločitev med vlogo skladatelja in vlogo izvajalca in se ne želim niti delno odpovedati avtorstvu glasbe, ki sem jo napisal."}} Za svoj ''Godalni kvartet'' je Lutosławski ustvaril le štiri instrumentalne dele in jih ni hotel povezati v celoten partiturni zapis, ker ga je skrbelo, da bi to pomenilo, da želi, da se note v navpični poravnavi ujemajo, kot je to v primeru konvencionalno notirane klasične ansambelske glasbe. Vendar pa je kvartet ''LaSalle'' posebej zahteval partituro, s katero bi se pripravil na prvo izvedbo. Bodman Rae pripoveduje, da je Danuta Lutosławska to težavo rešila tako, da je dele razrezala in jih zlepila v škatle (ki jih je Lutosławski imenoval ''mobile''), z navodili, kako med izvedbo signalizirati, kdaj naj vsi igralci nadaljujejo z naslednjim mobilom. V njegovi orkestrski glasbi te težave z notacijo niso bile tako težke, saj navodila o tem, kako in kdaj nadaljevati, daje dirigent. Lutosławski je to tehniko svojega zrelega obdobja imenoval »omejeni aleatorizem«.{{sfn|Stucky|1981|p=109}} === Pozni slog === {{external media | topic = [[Simfonija št. 4 (Lutosławski)|Simfonija št. 4]] v izvedbi Losangeleške filharmonije in Ese-Pekke Salonena | audio1 = [https://www.youtube.com/watch?v=jKLP6y53Jkw&ab_channel=LosAngelesPhilharmonic-Topic Symphony No. 4] }} Kombinacija Lutosławskih aleatoričnih tehnik in njegovih harmonskih odkritij mu je omogočila, da je zgradil kompleksne glasbene teksture. Po mnenju Bodmana Raeja je Lutosławski v svojih poznejših delih razvil bolj mobilen, enostavnejši, harmoničen slog, v katerem se manj glasbe igra z usklajevanjem ad libitum.{{sfn|Bodman Rae|1999|p=84}}{{sfn|Jacobson|1996|pp=112–113}} Ta razvoj se je prvič pojavil v kratkem ''Epitafu za oboo in klavir'',{{sfn|Bodman Rae|1999|p=145}} približno v času, ko se je Lutosławski trudil najti tehnična sredstva za dokončanje svoje ''Tretje simfonije''. V komornih delih za samo dva instrumentalista je prostor za aleatorični kontrapunkt in goste harmonije bistveno manjši kot za orkester.{{sfn|Bodman Rae|1999|pp=146–147}} Lutosławskijev izjemen tehnični razvoj je izhajal iz njegovega ustvarjalnega imperativa; dejstvo, da je za seboj pustil trajen opus večjih skladb, priča o njegovi odločnosti glede namena kljub protiformalističnim avtoritetam, pod katerimi je oblikoval svoje metode.{{sfn|Stucky|1981|p=106|ps=: "Lutosławskega življenje je dalo obilo dokazov o moči značaja in zanesljivosti umetniškega namena, ki sta potrebni, da se z mirno držo soočimo tako s prilizovanjem njegovih »oboževalcev« kot s poniževanjem njegovih kritikov."}}{{sfn|Bodman Rae|1999|p=262|ps=: "Predvsem pa ga občudujejo zaradi glasbene in moralne integritete njegovega dolgega iskanja in pogosto težkega boja, zaradi osebnega jezika in dovršene tehnike, ki je služila njegovemu individualnemu glasu."}} == Zapuščina == V 21. stoletju Lutosławski na splošno velja za najpomembnejšega poljskega skladatelja od Szymanowskega in morda za najizjemnejšega od Chopina. Ta ocena ni bila več očitna po drugi svetovni vojni, ko je bil Panufnik na Poljskem bolj cenjen. Uspeh Lutosławskega ''Koncert za orkester'' in Panufnikov prebeg v Anglijo leta 1954 sta Lutosławskega postavila v ospredje sodobne poljske klasične glasbe. Sprva je sodeloval s svojim mlajšim sodobnikom [[Krzysztof Penderecki|Krzysztofom Pendereckim]] zaradi skupnih slogovnih in tehničnih značilnosti njune glasbe. Ko je Pendereckijev ugled v 1970-ih upadel, se je Lutosławski pojavil kot pomemben poljski skladatelj svojega časa in med najpomembnejšimi evropskimi skladatelji 20. stoletja.{{sfn|Bodman Rae|2001}}{{sfn|Będkowski|Hrabia|2001|p=1}} Njegove štiri simfonije, ''Variacije na Paganinijevo temo'' (1941), ''Koncert za orkester'' (1954) in ''Koncert za violončelo'' (1970), so njegova najbolj znana dela.<ref>{{cite news |last=Thomas |first=Adrian |author-link=Adrian Thomas (composer) |date=21 August 2019 |title=Composer of the Month: Witold Lutosławski |work=[[Limelight (magazine)|Limelight]] |access-date=7 August 2021 |url=https://www.limelightmagazine.com.au/features/composer-of-the-month-witold-lutoslawski/ }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== '''Knjige''' {{refbegin}} * {{cite book |last1=Będkowski |first1=Stanisław |last2=Hrabia |first2=Stanisław |year=2001 |title=Witold Lutosławski: A Bio-bibliography |publisher=Greenwood Press |location=Santa Barbara |isbn=978-0-313-25962-3 |url={{google books|plainurl=y|id=_O3vT1NUWMMC}} }} * {{cite book |last=Bodman Rae |first=Charles |year=1999 |title=The Music of Lutosławski, third edn. |location=London |publisher=Omnibus Press |isbn=978-0-7119-6910-0}} * {{cite encyclopedia |last=Bodman Rae |first=Charles |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Lutosławski, Witold |publisher=Oxford University Press |location=Oxford, England |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.17226 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000017226 }} * {{cite book |last=Jacobson |first=Bernard |year=1996 |title=A Polish Renaissance |url=https://archive.org/details/polishrenaissanc0000jaco |publisher=Phaidon |location=London |isbn=978-0-7148-3251-7}} * {{cite book |last=Bohlman |first=Andrea F. |editor-last1=Jakelski |editor-first1=Lisa |editor-last2=Reyland |editor-first2=Nicholas |year=2018 |title=Lutosławski's Worlds |chapter=Lutosławski's Political Refrains |pages=273–300 |publisher=Boydell & Brewer |location=Suffolk |isbn=978-1-78327-198-6 |jstor=10.7722/j.ctt1wx91nn }} * {{cite book |last1=Lutosławski |first1=Witold |last2=Varga|first2=Bálint András|title=Lutosławski Profile: Witold Lutosławski in Conversation with Bálint András Varga |publisher=Chester Music/Edition Wilhelm Hansen London Ltd |location=London |year=1976 }} * {{cite book |editor-last=Nordwall |editor-first=Ove |title=Lutosławski |location=Stockholm |publisher=Edition Wilhelm Hansen |year=1968}} * {{cite book |last=Panufnik |first=Andrzej |title=Composing Myself |location=London |publisher=Methuen |year=1987 |isbn=978-0-413-58880-7 |author-link=}} * {{cite book |last=Steinberg |first=Michael |title= The Concerto |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |year=2000 |isbn=978-0-198-02634-1}} * {{cite book |last=Stucky |first=Steven |author-link= |year=1981 |title=Lutosławski and His Music |url=https://archive.org/details/lutosawskihismus0000stuc |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-22799-5 }} {{Refend}} '''Online''' {{refbegin}} * ''Witold Lutosławski – Guide to Warsaw''. NIFC 2013 [https://web.archive.org/web/20130426231605/http://lutoslawski.warszawa.pl/ free app with biography] * {{cite web |title=Life: Awards |publisher=The Witold Lutosławski Society |url=http://www.lutoslawski.org.pl/en/awards.html |ref={{sfnRef|''The Witold Lutosławski Society''}} |access-date=20 August 2021 |archive-date=2 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200824/http://www.lutoslawski.org.pl/en/awards.html |url-status=dead }} {{refend}} == Glej tudi == * [[seznam poljskih skladateljev]] * [[seznam poljskih pianistov]] * [[seznam poljskih dirigentov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Witold Lutosławski}} * [https://web.archive.org/web/20040406151310/http://www.usc.edu/dept/polish_music/VEPM/lutos/lu-title.html Polish Music Center: Witold Lutosławski] * [https://archive.today/20130416160646/http://www.culture.pl/web/english/resources-music-full-page/-/eo_event_asset_publisher/eAN5/content/witold-lutoslawski-a-classic-of-xxth-century-music Witold Lutosławski – a classic of 20th-century music] at culture.pl * [https://archive.today/20130416085444/http://lutoslawski.culture.pl/web/lutoslawskien/ Lutosławski Year 2013] official website {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lutosławski, Witold}} [[Kategorija:Poljski skladatelji]] [[Kategorija:Poljski pianisti]] [[Kategorija:Poljski dirigenti]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] [[Kategorija:Pokopani na Pokopališču Powązki]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] ncr6olu5mk3jcz7zy1doc3y5eamb6oq Vid Pečjak 0 37556 6708518 6546204 2026-07-08T12:48:02Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vid Pečjak''' [víd pečják], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[psiholog]], * [[7. januar]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[27. februar]] [[2016]], [[Bled]]. == Življenje == Vid Pečjak se je (kot sin [[Rudolf Pečjak|Rudolfa Pečjaka]]) rodil 7. januarja 1929 v Ljubljani. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Med vojno in malo po vojni je bil zaprt iz političnih razlogov, a je obakrat zapor kmalu zapustil. Vpisal se je na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], na oddelek za [[psihologija|psihologijo]] in začel pisati za mladino. Iz psihologije je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] tudi diplomiral (1956) in doktoriral (1956). Sprva je delal kot kličnični psiholog v prehodnem mladinskem domu. 1957 je postal asistent, od leta 1960 do upokojitve je služboval kot predavatelj na [[Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani]], od 1975 redni profesor za občo psihologijo. Precej je predaval tudi na tujih univerzah, predvsem ameriških. Raziskoval je predvsem vprašanja psihologije spoznavanja (sinestezija, psiholingvistika, ustvarjalnost), medkulturno psihologijo in zgodovino psihologije (posebej na Slovenskem) ter razvil izvirne psihološke modele mrežaste povezave pojmov in družbenega upora, ki sodi že v naslednje področje njegovega zanimanja, politično psihologijo. Postal je ambasador znanosti RS (1993) in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1998). Njegov sin [[Andrej Pečjak]] (*1957) je svetovno znan slovenski inovator<ref>[http://www.delo.si/druzba/znanost/andrej-pecjak-sem-tisti-cudak-ki-se-vozi-z-elektricnimi-avtomobili.html Andrej Pečjak: Sem tisti čudak, ki se vozi z električnimi avtomobili] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170706010147/http://www.delo.si/druzba/znanost/andrej-pecjak-sem-tisti-cudak-ki-se-vozi-z-elektricnimi-avtomobili.html |date=2017-07-06 }}, Delo, 20.7.2011</ref> na področju električnih osebnih vozil, ki je jeseni 2014 postavil svetovni rekord v dolžini prevoženih kilometrov brez vmesnega polnjenja baterij z električnim avtomobilom [[Metron]].<ref>[http://siolplanet.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2014/10/andrej_pecjak_letrika_rekord_ucinek.aspx Andrej Pečjak postavlja temelje ljudskega električnega avtomobila]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Planet Siol, 14.10.2014</ref><ref>[http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/10/andrej_pecjak_ev_rekord_726_km.aspx Andrej Pečjak je izpolnil obljubo: na elektriko je brez vmesnega polnjenja prevozil 726 kilometrov!], Planet Siol, 12.10.2014</ref> Njegov drugi sin Jernej Pečjak je - skupaj z mamo [[Marinka Pečjak|Marinko]], soprogo Vida Pečjaka in avtorico kuharskih knjig - ustanovitelj spletnega mesta Kulinarična Slovenija (kulinarika.net). Po prvem sinu Andreju je poimenovan junak Drejček iz knjige ''Drejček in trije Marsovčki'', po vnuku Aleksandru pa junaki iz avtorjevih poznejših slikanic. Umrl je 27. februarja 2016 na Bledu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.siol.net/novice/slovenija/2016/03/umrl_vid_pecjak.aspx |title=Umrl pisatelj in psiholog Vid Pečjak |work=[[SiOL.net]] |date=1.3.2016 |accessdate=1.3.2016}}</ref> == Delo == Kot pisatelj in psiholog je napisal 90 knjig, dve tretjini strokovnih s področja psihologije, večina leposlovnih del so [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastične]] zgodbe, [[roman]]i in [[novela (književnost)|novele]], pa tudi [[potopis]]i in [[strip]]i. Nekatera dela je podpisal s [[psevdonim]]om Div Kajčep, ki je [[anagram]] njegovega imena. V mladih letih je pisal predvsem za mladino in odrasle. ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'' (1961) je eno izmed njegovih prvih del s področja znanstvene fantastike, ki je med bralci tudi najbolj znano, to njegovo delo pa je doseglo tudi uspeh; zanj je dobil Levstikovo nagrado. V Sloveniji je knjiga izšla sedemkrat, prevedena je bila v češčino in srbohrvaščino, bila je dramatizirana, besedilo pa so večkrat uprizorili tudi v lutkovnem gledališču. Uspešna je bila tudi njegova igra ''Pobegli robot'', knjiga je bila uvrščena med pet najboljših radijskih in televizijskih iger na tekmovanju prix Japon v Tokiu, TV film ''[[Tretje življenje]]'', posnet po Pečjakovi noveli, pa je dobil prvo nagrado na mednarodnem festivalu Prix Futura v [[Berlin]]u. Med najbolj znane zgodbe za mladino in odrasle sodita zbirka novel ''Kam je izginila Ema Lauš'' (1980) ter ''Doktor živih in mrtvih'' (2004). Vse zgodbe so psihološko obarvane, saj avtor želi z njimi odgovoriti na temeljna vprašanja o smrti. == Bibliografija (izbor) == '''STROKOVNA (znanstvena in poljudnoznanstvena) DELA:''' * ''Poglavje iz psihologije'' (1965) * ''Uspešno učenje'' (1966) * ''Višji psihični procesi'' (1969) * ''Psihologija spoznavanja'' (1975) * ''Poti do znanja'' (1977) * ''Znameniti psihologi o psihologiji'' (1982) * ''Nastajanje psihologije: knjiga pogovorov'' (1983) * ''Poti do znanja: metode uspešnega učenja'' (1986) * ''Misliti, delati, živeti ustvarjalno'' (1987) * ''Poti do idej'' (1990) * ''Kako se je podrl komunizem'' (1990) * ''Hitro in uspešno branje'' (priročnik: 1991, 1992) * ''Psihologija množice'' (1994) * ''Politična psihologija'' (1995) * ''Psihologija tretjega življenjskega obdobja'' (1998) * ''Učenje, spomin in mišljenje'' (2002) * ''Psihološka podlaga vizualne umetnosti'' (2006) * ''Psihologija staranja'' (2007) * ''Človek in ekološka kriza: kaj lahko prispevam k izboljšanju'' (2010) * ''Ustvarjam, torej sem'' (2013) '''LEPOSLOVNA DELA:''' * ''V objemu zelenega pekla'' (1956) * ''Živali v ukrivljenem zrcalu'' (1957) * ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'' (1961) - mladinski roman * ''Pobegli robot'', slikanica (1967) * ''Ameriške razglednice'' (1970) * ''Adam in Eva na planetu starcev'' (1972) - ZF roman * ''Roboti so med nami'' (1974) - ZF roman * ''[[Kam je izginila Ema Lauš]]'' (1980) - ZF zgodbe * ''Doktor živih in mrtvih'' (2004) - kratke psihološke ZF zgodbe * ''Beg med zvezde'' (2004) * ''Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene'' (2007) kratke psihološke ZF zgodbe * ''[[Aleks in robot Janez]]'', slikanica (2007) * ''Aleks na letečem krožniku'', slikanica (2009) * ''Kataklizma ali Selenino maščevanje'' (2010) * ''Umba Kumba in lončarjeva hči'', slikanica (2013) == V medijih== * ''[http://ars.rtvslo.si/vid-pecjak/ Intervju z dr.Vidom Pečjakom]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'' na 3. progamu Radia Slovenija, 11. januarja 2014. * ''Človek: bogat je tisti, ki daje'', [pripoveduje Vid Pečjak; režiser Božo Grlj, DVD video posnetek]. * Mojca Vizjak Pavšič: Bogastvo pogledov in mnenj z vsega sveta : ob knjigi Vida Pečjaka "Znameniti psihologi o psihologiji", ki jo je izdala Cankarjeva založba. ''Delo'', 3. februar 1983. * Mojca Vizjak Pavšič: Monografija zgodovine in razvoja vede : "Nastajanje psihologije" Vida Pečjaka kot knjiga pogovorov profesorja s študenti. ''Delo'', 19. april 1984. * Mojca Vizjak Pavšič: Za ustvarjalnost : dr. Vid Pečjak: Poti do idej, tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje; samozaložba, Ljubljana 1989. ''Telex'', 29. junij 1989. * Mojca Vizjak Pavšič: Tretja slovenska univerza? ''Teleks'', 2. maj 1985. * Mojca Vizjak Pavšič: In concreto. ''Telex'', 16. november 1989. * Mojca Vizjak Pavšič: Strast in navdušenje, strah in pogum : Vid Pečjak: Psihologija množice. ''Razgledi'', 4. marec 1994. * Mojca Vizjak Pavšič: Otroci za ustvarjalnost potrebujejo pozitivne vzornike : pogovarjali smo se s prof. dr. Vidom Pečjakom. ''Delo'', 8. julij 2004. * Mojca Vizjak Pavšič: Bomo v spominu kot "prekleti predniki"? : zaslužni profesor dr. Vid Pečjak o psiholoških vidikih ekološke krize. ''Delo'', 27. januar 2011.http://www.delo.si/clanek/138304. == Viri == * Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji'', Založba Obzorja, Ljubljana 1984 * Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1983 * Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi'', Založba Genija, Ljubljana 2004 ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] * [[Seznam slovenskih psihologov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174613558 Vid Pečjak]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. januar 2019). RTV Slovenija {{LevstikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pečjak, Vid}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vid Pečjak|*]] c2516xtao23gdckdzq3hb9q69pu6dlk 6708519 6708518 2026-07-08T12:48:15Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ 6708519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vid Pečjak''' [víd pečják], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[psiholog]], * [[7. januar]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[27. februar]] [[2016]], [[Bled]]. == Življenje == Vid Pečjak se je (kot sin [[Rudolf Pečjak|Rudolfa Pečjaka]]) rodil 7. januarja 1929 v Ljubljani. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Med vojno in malo po vojni je bil zaprt iz političnih razlogov, a je obakrat zapor kmalu zapustil. Vpisal se je na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], na oddelek za [[psihologija|psihologijo]] in začel pisati za mladino. Iz psihologije je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] tudi diplomiral (1956) in doktoriral (1956). Sprva je delal kot kličnični psiholog v prehodnem mladinskem domu. 1957 je postal asistent, od leta 1960 do upokojitve je služboval kot predavatelj na [[Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani]], od 1975 redni profesor za občo psihologijo. Precej je predaval tudi na tujih univerzah, predvsem ameriških. Raziskoval je predvsem vprašanja psihologije spoznavanja (sinestezija, psiholingvistika, ustvarjalnost), medkulturno psihologijo in zgodovino psihologije (posebej na Slovenskem) ter razvil izvirne psihološke modele mrežaste povezave pojmov in družbenega upora, ki sodi že v naslednje področje njegovega zanimanja, politično psihologijo. Postal je ambasador znanosti RS (1993) in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1998). Njegov sin [[Andrej Pečjak]] (*1957) je svetovno znan slovenski inovator<ref>[http://www.delo.si/druzba/znanost/andrej-pecjak-sem-tisti-cudak-ki-se-vozi-z-elektricnimi-avtomobili.html Andrej Pečjak: Sem tisti čudak, ki se vozi z električnimi avtomobili] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170706010147/http://www.delo.si/druzba/znanost/andrej-pecjak-sem-tisti-cudak-ki-se-vozi-z-elektricnimi-avtomobili.html |date=2017-07-06 }}, Delo, 20.7.2011</ref> na področju električnih osebnih vozil, ki je jeseni 2014 postavil svetovni rekord v dolžini prevoženih kilometrov brez vmesnega polnjenja baterij z električnim avtomobilom [[Metron]].<ref>[http://siolplanet.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2014/10/andrej_pecjak_letrika_rekord_ucinek.aspx Andrej Pečjak postavlja temelje ljudskega električnega avtomobila]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Planet Siol, 14.10.2014</ref><ref>[http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/10/andrej_pecjak_ev_rekord_726_km.aspx Andrej Pečjak je izpolnil obljubo: na elektriko je brez vmesnega polnjenja prevozil 726 kilometrov!], Planet Siol, 12.10.2014</ref> Njegov drugi sin Jernej Pečjak je - skupaj z mamo [[Marinka Pečjak|Marinko]], soprogo Vida Pečjaka in avtorico kuharskih knjig - ustanovitelj spletnega mesta Kulinarična Slovenija (kulinarika.net). Po prvem sinu Andreju je poimenovan junak Drejček iz knjige ''Drejček in trije Marsovčki'', po vnuku Aleksandru pa junaki iz avtorjevih poznejših slikanic. Umrl je 27. februarja 2016 na Bledu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.siol.net/novice/slovenija/2016/03/umrl_vid_pecjak.aspx |title=Umrl pisatelj in psiholog Vid Pečjak |work=[[SiOL.net]] |date=1.3.2016 |accessdate=1.3.2016}}</ref> == Delo == Kot pisatelj in psiholog je napisal 90 knjig, dve tretjini strokovnih s področja psihologije, večina leposlovnih del so [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastične]] zgodbe, [[roman]]i in [[novela (književnost)|novele]], pa tudi [[potopis]]i in [[strip]]i. Nekatera dela je podpisal s [[psevdonim]]om Div Kajčep, ki je [[anagram]] njegovega imena. V mladih letih je pisal predvsem za mladino in odrasle. ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'' (1961) je eno izmed njegovih prvih del s področja znanstvene fantastike, ki je med bralci tudi najbolj znano, to njegovo delo pa je doseglo tudi uspeh; zanj je dobil Levstikovo nagrado. V Sloveniji je knjiga izšla sedemkrat, prevedena je bila v češčino in srbohrvaščino, bila je dramatizirana, besedilo pa so večkrat uprizorili tudi v lutkovnem gledališču. Uspešna je bila tudi njegova igra ''Pobegli robot'', knjiga je bila uvrščena med pet najboljših radijskih in televizijskih iger na tekmovanju prix Japon v Tokiu, TV film ''[[Tretje življenje]]'', posnet po Pečjakovi noveli, pa je dobil prvo nagrado na mednarodnem festivalu Prix Futura v [[Berlin]]u. Med najbolj znane zgodbe za mladino in odrasle sodita zbirka novel ''Kam je izginila Ema Lauš'' (1980) ter ''Doktor živih in mrtvih'' (2004). Vse zgodbe so psihološko obarvane, saj avtor želi z njimi odgovoriti na temeljna vprašanja o smrti. == Bibliografija (izbor) == '''STROKOVNA (znanstvena in poljudnoznanstvena) DELA:''' * ''Poglavje iz psihologije'' (1965) * ''Uspešno učenje'' (1966) * ''Višji psihični procesi'' (1969) * ''Psihologija spoznavanja'' (1975) * ''Poti do znanja'' (1977) * ''Znameniti psihologi o psihologiji'' (1982) * ''Nastajanje psihologije: knjiga pogovorov'' (1983) * ''Poti do znanja: metode uspešnega učenja'' (1986) * ''Misliti, delati, živeti ustvarjalno'' (1987) * ''Poti do idej'' (1990) * ''Kako se je podrl komunizem'' (1990) * ''Hitro in uspešno branje'' (priročnik: 1991, 1992) * ''Psihologija množice'' (1994) * ''Politična psihologija'' (1995) * ''Psihologija tretjega življenjskega obdobja'' (1998) * ''Učenje, spomin in mišljenje'' (2002) * ''Psihološka podlaga vizualne umetnosti'' (2006) * ''Psihologija staranja'' (2007) * ''Človek in ekološka kriza: kaj lahko prispevam k izboljšanju'' (2010) * ''Ustvarjam, torej sem'' (2013) '''LEPOSLOVNA DELA:''' * ''V objemu zelenega pekla'' (1956) * ''Živali v ukrivljenem zrcalu'' (1957) * ''[[Drejček in trije Marsovčki]]'' (1961) - mladinski roman * ''Pobegli robot'', slikanica (1967) * ''Ameriške razglednice'' (1970) * ''Adam in Eva na planetu starcev'' (1972) - ZF roman * ''Roboti so med nami'' (1974) - ZF roman * ''[[Kam je izginila Ema Lauš]]'' (1980) - ZF zgodbe * ''Doktor živih in mrtvih'' (2004) - kratke psihološke ZF zgodbe * ''Beg med zvezde'' (2004) * ''Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene'' (2007) kratke psihološke ZF zgodbe * ''[[Aleks in robot Janez]]'', slikanica (2007) * ''Aleks na letečem krožniku'', slikanica (2009) * ''Kataklizma ali Selenino maščevanje'' (2010) * ''Umba Kumba in lončarjeva hči'', slikanica (2013) == V medijih== * ''[http://ars.rtvslo.si/vid-pecjak/ Intervju z dr.Vidom Pečjakom]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'' na 3. progamu Radia Slovenija, 11. januarja 2014. * ''Človek: bogat je tisti, ki daje'', [pripoveduje Vid Pečjak; režiser Božo Grlj, DVD video posnetek]. * Mojca Vizjak Pavšič: Bogastvo pogledov in mnenj z vsega sveta : ob knjigi Vida Pečjaka "Znameniti psihologi o psihologiji", ki jo je izdala Cankarjeva založba. ''Delo'', 3. februar 1983. * Mojca Vizjak Pavšič: Monografija zgodovine in razvoja vede : "Nastajanje psihologije" Vida Pečjaka kot knjiga pogovorov profesorja s študenti. ''Delo'', 19. april 1984. * Mojca Vizjak Pavšič: Za ustvarjalnost : dr. Vid Pečjak: Poti do idej, tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje; samozaložba, Ljubljana 1989. ''Telex'', 29. junij 1989. * Mojca Vizjak Pavšič: Tretja slovenska univerza? ''Teleks'', 2. maj 1985. * Mojca Vizjak Pavšič: In concreto. ''Telex'', 16. november 1989. * Mojca Vizjak Pavšič: Strast in navdušenje, strah in pogum : Vid Pečjak: Psihologija množice. ''Razgledi'', 4. marec 1994. * Mojca Vizjak Pavšič: Otroci za ustvarjalnost potrebujejo pozitivne vzornike : pogovarjali smo se s prof. dr. Vidom Pečjakom. ''Delo'', 8. julij 2004. * Mojca Vizjak Pavšič: Bomo v spominu kot "prekleti predniki"? : zaslužni profesor dr. Vid Pečjak o psiholoških vidikih ekološke krize. ''Delo'', 27. januar 2011.http://www.delo.si/clanek/138304. == Viri == * Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji'', Založba Obzorja, Ljubljana 1984 * Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1983 * Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi'', Založba Genija, Ljubljana 2004 ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] * [[Seznam slovenskih psihologov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174613558 Vid Pečjak]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. januar 2019). RTV Slovenija. {{LevstikoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pečjak, Vid}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vid Pečjak|*]] ta757ir0aa0tzgk9ziao2up8b2tahtk Tomaž Svete 0 38215 6708512 6641607 2026-07-08T12:42:38Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tomaž Svete''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[dirigent]], * [[29. januar]] [[1956]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je končal študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] leta [[1980]], študij [[dirigiranje|dirigiranja]] pa leta [[1981]]. Iz kompozicije je leta 1986 diplomiral ("con summa laude" pri [[Friedrich Cerha|Friedrichu Cerhi]] na [[Dunaj]]u, 1989 "Magister artium", iz dirigiranja pa l. 1988 diplomiral tudi tam pri Otmarju Suitnerju. Od leta [[1995]] deluje kot [[docent]] in od 2006 kot redni [[profesor]] glasbene analize in sodobne kompozicijske teorije kompozicije na glasbenem oddelku [[Pedagoške fakultete v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. V zimskem semestru 1999 je predaval kompozicijo na Univerzi v Hartfordu, Connecticut v okviru Fulbrightovega izmenjalnega programa. Svete je vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, tudi sicer se rad posveča komponiranju za glasbene zasedbe, ki vsebujejo [[vokal]]; opere, [[oratorij]]e, [[kantata|kantate]], [[pevski zbor|zborovske]] skladbe, pa tudi [[komorna glasba|komorne]] in [[orkestr]]ske skladbe, kot: ''L'amor sul mar'', ''Gotska okna'', "Divertimento", " Prva simfonija", " Violinski koncert", " Deux mouvements" za violino in orkester, " Koncert " za violo in orkester, "Double concert" za dve violini in godalni orkester, vokalno instrumentalana dela kot: "Requiem" (1991), kantata "Sacrum delirium". Ustvaril je enajst oper: ''Kralj Malhus'' (TV opera), ''Ugrabitev z Laudaškega jezera'' (radiofonska opera), "Pesnik in upornik"(1996), ''Kriton'' (komorna opera, 2000) - 1. nagrada na tekmovanju "Johann-Joseph-Fux" za nova operna dela v Gradcu, ''Pierrot in Pierrette'' (2006), "Granatno jabolko" (2009), "Antigona" (2008-2018),"Apologija" (2010),"Junak našega časa" (2015), "Ada" (2017),''Hisa usmiljenja'' (2021). Za operi ''Ada'' (2017) in ''Antigona'' (2008–2018) ter za ''Koncert za dve violini in godala'' je leta 2019 prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042861228/kultura/glasba/tomaz-svete-skladatelj-in-prejemnik-nagrade-presernovega-sklada-sodobno-a-z-univerzalnim-sporocilom |title=Tomaž Svete, skladatelj in prejemnik nagrade Prešernovega sklada: Sodobno, a z univerzalnim sporočilom |last=Mager |first=Ingrid |date=2019-02-05 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2019-02-08 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209124457/https://www.dnevnik.si/1042861228/kultura/glasba/tomaz-svete-skladatelj-in-prejemnik-nagrade-presernovega-sklada-sodobno-a-z-univerzalnim-sporocilom |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174602029 Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. marec 2019). RTV Slovenija {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Predloga:Kozinovi nagrajenci}} {{composer-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Svete, Tomaž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1956]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Kozinovi nagrajenci]] 515hwjuk62qyhoqp3m9yvwqv4uie25z Rudi Španzel 0 41083 6708520 6442349 2026-07-08T12:49:22Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708520 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Rudi Španzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[18. december]] [[1948]], Zabukovica Rudi Španzel je končal študij na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je opravil tudi dve [[specializacija|specializaciji]]. Je eden redkih sodobnih slikarjev na Slovenskem, ki ustvarja po principu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov. Na njegovih slikah sta poudarjena [[realizem]] in premišljena [[simbolika|simbolika, včasih celo manieristična virtuoznost]]. Razstavljal je po celem svetu, še posebej v [[Anglija|Angliji]] in večkrat v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Je dobitnik mnogih domačih in tujih [[priznanje|priznanj]] za dosežke v slikarstvu ter avtor [[portret]]ov na nekdanjih [[slovenski tolar|slovenskih tolarskih]] [[bankovec|bankovcih]]. Poleg tega je oblikoval še posamezne poštne znamke, njegovo znano delo je [[Barbara Celjska]]. Leta 1985 je prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za umetniške dosežke na področju [[figuralika|figuralike]]. Portretiral je mnoge znane Slovence iz okolice Celja, podjetnike, znanstvenike, kulturne delavce. Med slikami s prefinjenimi karakternimi potezami je naslikal kardinala [[Franc Rode|Franca Rodeta]]. Slika visi v kardinalskih prostorih v [[Vatikan]]u. Rudi Španzel se ukvarja tudi z oblikovanjem [[vitraž]]ev, [[interjer]]jev in včasih [[skulptura|skulptur]]. Španzlova dela poleg realistične zasnove vsebujejo še spremljevalne, povečini simbolične stranske elemente, s katerimi dopolnjuje in nadgrajuje osnovno slikovno izpoved portretov in neredko tudi tihožitij (npr. [[školjka|školjke]]: simbol rojstva, [[riba]]: simbol [[krščanstvo|krščanstva]]...). == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam nagrajencev Prešernovega sklada]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200808/clanek/kul--mistika-marjan_horvat/ Skrivnosti »velikonočnega kardinala«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080311015737/http://mladina.si/tednik/200808/clanek/kul--mistika-marjan_horvat/ |date=2008-03-11 }} - članek o Španzlovem portretu kardinala Rodeta, [[Mladina (revija)|Mladina]], 8/2008. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174588022 Rudi Španzel]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. januar 2019). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Španzel, Rudi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Španzel, Rudi]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|Španzel, Rudi]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Španzel, Rudi]] fdnb4hg3r7ywhzes7whmznu9vet7eiu Wikipedija:Preverljivost 4 56375 6708610 6527106 2026-07-08T17:15:44Z Pinky sl 2932 + Dostopnost 6708610 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:P|WP:PREVERI}} {{seznam pravil}} Wikipedija stremi k objavljanju gradiva, ki je '''preverljivo''' in [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|ni izvirno raziskovanje]]. Cilj Wikipedije je postati popolna in zanesljiva enciklopedija. Pot do zanesljivosti je preverljivost, zato se od urejevalcev pričakuje, da pri delu [[Wikipedija:Navajanje virov|navajajo verodostojne vire]], tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Za pisanje dobrih enciklopedičnih člankov je pomembno razumeti, da se morajo ti nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki '''jih je že objavil priznan izdajatelj'''. Pomembno je vedeti, da »preverljivost« ne pomeni, da morajo urejevalci preveriti, ali npr. podaja Delov članek resnična dejstva. Dejansko se tako raziskovanje močno odsvetuje, saj se v Wikipediji ne sme objavljati [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|nobenega izvirnega raziskovanja]]. Članki naj vsebujejo le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Čeprav se morda zdi nenavadno, je merilo za vključitev v Wikipedijo '''preverljivost in ne resnica'''. Zato je osrednjega pomena, da se urejevalci zanašajo na dobre vire. Wikipedija:Preverljivost je ena od treh strani pravil Wikipedije, ki določajo način pisanja člankov. Drugi dve sta [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Skupaj ta medsebojno dopolnjujoča se pravila določajo vrsto in kakovost za glavni [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]] sprejemljivega gradiva. Zato se jih razlaga v sklopu in morajo urejevalci poznati vsa tri. Vendar pa preverljivost podatkov sama po sebi še ne zadostuje za njihovo vključitev v Wikipedijo. Glede tega glejte stran o tem, [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|kaj Wikipedija ni]]. ==Odgovornost za navedbo sklicev<span class="anchor" id="Burden"></span><span class="anchor" id="Breme dokaza"></span>== {{policy shortcut|WP:BREME|WP:DOKAŽI}} {{See also|Wikipedija:Pravila urejanja}} Vsa vsebina mora biti preverljiva. '''Breme za dokaz preverljivosti je na strani urejevalca, ki dodaja ali obnavlja gradivo''', in se izpolni z navedbo [[Wikipedija:Navajanje virov#Sprotni navedki|sprotnega navedka]] na zanesljiv vir, ki neposredno podpira<ref name="neposredno podpira">Vir »neposredno podpira« določeno trditev, če je informacija v tem viru {{em|izrecno}} zapisana, tako da uporaba tega vira za podkrepitev trditve ni kršitev pravila [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]. Mesto navedka — in to, ali je sploh vključen v članek — ni povezano s tem, ali vir neposredno podpira trditev. Za vprašanja o tem, kje in kako postavljati vire, glejte [[Wikipedija:Navajanje virov]] idr.</ref> prispevek.<ref>Ko je urejevalec navedel vir, za katerega dobronamerno meni, da zadostuje, mora vsakdo, ki gradivo pozneje odstrani, izrecno pojasniti, kakšne težave upravičujejo njegovo odstranitev iz Wikipedije (npr. zakaj vir ni zanesljiv; vir ne podpira trditve; [[WP:NEZA|neupravičen poudarek]]; [[WP:NI|neenciklopedična vsebina]]; idr.). Po potrebi vsi urejevalci nato pomagajo doseči [[Wikipedija:Soglasje|soglasje]] in se pred vrnitvijo vsebine odpravijo vse težave z besedilom ali virom.</ref> {{anchor|Brezvira}}S sprotnimi navedki pripišite zanesljivim, objavljenim virom vse naslednje vrste vsebine: * vse navedke, * vse gradivo sporne preverljivosti, * vse gradivo, ki bo verjetno prepoznano kot sporno ali dvomljivo; in * vse sporno gradivo o [[Wikipedija:Biografije_živečih_oseb#Občutljivo_vsebino_brez_navedenih_ali_s_slabo_navedenimi_viri_odstranimo|živečih ali pred kratkim preminulih osebah]]. Navedeni vir mora jasno podpirati gradivo, predstavljeno v članku. Vir navedite jasno, po možnosti z navedbo strani &mdash; čeprav je včasih lahko primerna tudi navedba poglavja, rubrike ali drugega dela. Za podrobnosti glejte [[Wikipedija:Navajanje virov]]. {{anchor|Dvomljivo}}Vse gradivo, ki mu manjka sprotni navedek zanesljivega vira, ki neposredno podpira to gradivo,<ref name="neposredno podpira" /> se lahko odstrani in se ga ne sme obnoviti brez sprotnega navedka zanesljivega vira. Ali naj bo gradivo odstranjeno, ker nima sprotnega navedka, in kako hitro naj se to zgodit, je odvisno od gradiva in splošnega stanja članka. V nekaterih primerih lahko urejevalci nasprotujejo, če boste gradivo odstranili, ne da bi jim dali čas za navedbo virov. Razmislite o uporabi oznake {{tl|navedi vir}} (ali alternative) za prehodno obdobje.<ref>Včasih članek vsebuje tako malo navedkov, da dodajanje posameznih oznak ni praktično. V tem primeru lahko v razdelek dodate predlogo {{tl|razdelek brez virov}}, če pa gre za celotni članek, lahko uporabite predlogo {{tl|brez virov}} ali {{tl|več sklicev}}. Za sporno kategorijo lahko dodate predlogo {{tl|necitirana predloga}}, na razločitveni strani pa lahko to omenite na njeni pogovorni strani.</ref> Pri označevanju ali odstranjevanju gradiva zaradi odsotnega sprotnega navedka navedite, če menite, da zanesljivega objavljenega vira ne bo mogoče najti in da gradivo zato ni preverljivo.<ref>Pri označevanju ali odstranjevanju takega gradiva uoštevajte, da je tako urejanje mogoče zlahka razumeti napačno. Nekateri urejevalci nasprotujejo stalnemu pogostemu in obsežnemu brisanju informacij brez virov, zlasti če ni opaziti drugega prizadevanja za izboljšanje gradiva. Ne osredotočajte se samo na določeno stališče, saj se to lahko zdi v nasprotju s [[Wikipedija:Nepristransko stališče|pravilom o nepristranskem stališču]]. Poleg tega preverite, ali je gradivo podprto z navedkom na katerem drugem mestu v članku. Iz vseh teh razlogov je priporočljivo, da jasno navedete, če menite, da gradiva ni mogoče preveriti.</ref> Če menite, da je gradivo preverljivo, ste povabljeni, da vir poskusite zagotovite sami, preden ga označite ali odstranite. Gradivo, ki je brez virov ali slabo podprto z viri, {{em|ne}} pustite v članku, če bi lahko škodovalo ugledu [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|živečih ljudi]]<ref name="Wales_2006-05_Wikimedia_wikien-l">[[Jimmy Wales|Wales, Jimmy]]. [http://lists.wikimedia.org/pipermail/wikien-l/2006-May/046440.html »Nič informacij je boljše od zavajajočih ali napačnih informacij«], WikiEN-l, 16. maj 2006: »Tega NE morem dovolj poudariti. Nekateri urejevalci so strašno prepričani, da je treba nekakšne spekulativne psevdoinformacije tipa 'nekje sem slišal' označiti z oznako 'navedi vir'. Napaka. Treba jih je agresivno odstraniti, razen če je mogoče navesti vir. To drži za vse informacije, zlati pa za negativne informacije o živečih osebah.«</ref> ali obstoječih skupin, in ga ne prestavljajte na pogovorno stran. Upoštevajte, na kakšen način pravilo o [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|biografijah živečih oseb]] velja [[Wikipedija:Biografije živečih oseb#Pravne osebe in skupine|tudi za skupine]]. ==Zanesljivi viri== {{policy shortcut|WP:PVIRI}} === Kaj šteje med zanesljive vire === Beseda »vir« ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. ''Oxford University Press'' ali ''Mladinska knjiga''). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani [[Wikipedija:Zanesljivi_viri#Zanesljive_publikacije|tretjih oseb]], ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. ===Časopisni blogi=== Veliko število časopisov, revij in drugih ponudnikov novic gosti [[WP:PRIMARNI|rubrike]] na svojih spletnih straneh, ki jih imenujejo [[blog]]i. Ti so lahko sprejemljiv vir, če so pisci strokovnjaki; treba jih je uporabljati s previdnostjo, ker za blog ni nujno, da se njihove objavljene informacije preverjajo. Za bloge, ki niso zaneslivi viri, glej spodaj [[#Viri iz samozaložbe|viri iz samozaložbe]]. == Viri, ki običajno niso zanesljivi == ===Sporni viri=== Sporni viri so tisti, ki so na slabem glasu, ker ne preverjajo dejstev, nimajo ustreznega uredniškega nadzora, ali pa so v očitnem navzkrižju interesov. Takšni viri vključujejo spletne strani in publikacije, ki izražajo stališča, za katera drugi viri menijo, da so skrajna ali promocijska, ali pa so izrazito odvisni od govoric in osebnih mnenj. Sporni viri naj se uporabijo le v članku, v katerem je ta vir opisan; glej [[#Viri iz samozaložbe|spodaj]]. Ti viri niso primerni za referenciranje spornih trditev o tretjih osebah. Sem sodijo tudi članki v t. i. plenilskih revijah, ki zgledajo kot [[znanstvena revija|znanstvene revije]], a v resnici ne recenzirajo objavljenih prispevkov. Več informacij o tem pojavu in kako ga zaznati je v geslu [[Plenilsko založništvo]]. ===Viri iz samozaložbe === {{policy shortcut|WP:VSZ|WP:SAMOZALOŽBA|WP:BLOGI}} {{glej|Wikipedija:Biografije živečih oseb#Zanesljivi viri}} Vsakdo lahko ustvari [[spletna stran|osebno spletno stran]] ali plača za to, da ima objavljeno knjigo, potem pa trdi, da je strokovnjak za določeno področje. Zaradi tega so informacije iz v samozaložbi izdanih knjig, časopisov, spletnih strani ali blogov nesprejemljive kot viri. Viri samozaložbenih strokovnjakov so lahko zanesljivi v primerih, ko jih ustvari priznan strokovnjak za tèmo članka, katerega delo so že objavili [[WP:SEKUNDARNI|sekundarni viri]]. Bodite previdni pri uporabi takih virov: če so informacije resnično vredne poročanja, je nekdo drug verjetno to že storil. '''Nikoli''' ne uporabljajte virov iz samozaložbe za opisovanje živečih oseb, čeprav je avtor strokovnjak, dobro znan raziskovalec ali pisatelj. ===Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije === {{policy shortcut|WP:OGLEDALO}} Ne uporabljajte člankov spletnih strani, ki kot vir [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije|navajajo članke iz Wikipedije]], ker gre v tem primeru za navajanje samega sebe. ==Dostopnost== ===Dostop do virov=== {{shortcut|WP:PAYWALL}} Ne zavračajte zanesljivih virov zgolj zato, ker je dostop do njih težaven ali drag. Nekateri zanesljivi viri niso zlahka dostopni. Spletni vir lahko na primer zahteva plačilo, tiskani vir pa je morda na voljo le prek knjižnic. Redki zgodovinski viri so včasih dostopni celo samo v posebnih muzejskih zbirkah in arhivih. Če imate težave z dostopom do vira, vam lahko pomagajo drugi Wikipedisti ===Ne-slovenski viri=== {{shortcut|WP:NESLO}} ====<span class="anchor" id="Non-English sources → Citing"></span>Navajanje virov==== [[WP:Navajanje virov|Navajanje virov]] iz neslovenskih zanesljivih virov je na Slovenski Wikipediji dovoljeno. Ker pa ta projekt poteka v slovenščini, imajo slovenski viri prednost pred neslovenskimi, če so na voljo, so ustrezni in enako kakovostni. V primeru spora glede navedbe neslovenskega vira lahko uredniki zahtevajo citat ustreznih delov vira, bodisi v besedilu, v opombi ali na pogovorni strani članka.{{efn|name=Courtesy|Če med uredniki pride do spora o tem, ali navedeni vir dejansko podpira zapisano besedilo, je iz vljudnosti priporočljivo drugim sodelavcem posredovati neposredne citate ali druge ključne podrobnosti iz tega vira. Pri tem morate paziti, da ne kršite avtorskih pravic izvirnega gradiva.}} ====<span class="anchor" id="Non-English sources → Quoting"></span>Citiranje==== Če citirate neslovenski zanesljivi vir (bodisi v glavnem besedilu bodisi v opombi), mora citatu priložen tudi prevod v slovenščino. Prevodi, objavljeni v zanesljivih virih, imajo prednost pred prevodi wikipedistov, prevodi wikipedistov pa imajo prednost pred strojnimi prevodi. Pri uporabi strojnega prevoda izvornega gradiva morajo biti uredniki upravičeno prepričani, da je prevod natančen in vir ustrezen. Uredniki se ne bi smeli zanašati na strojne prevode neslovenskih virov v spornih člankih ali biografijah živih oseb. Če je potrebno, prosite za pomoč urednika, ki lahko besedilo prevede namesto vas. Ko članke prevajajo wikipedisti, je v njih običajno poleg prevedenega besedila vključeno tudi izvirno besedilo, urednik, ki je prevajal, pa se običajno ne navaja. Pri citiranju kakršnega koli gradiva, bodisi v slovenščini bodisi v kakšnem drugem jeziku, pazite, da ne kršite avtorskih pravic. ==Opombe== {{sklici}} {{Pravila in smernice}} [[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije|Preverljivost]] j2tzug9xlv4vq7my1cepq70qjtmdv6c 6708611 6708610 2026-07-08T17:19:00Z Pinky sl 2932 +opombe 6708611 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:P|WP:PREVERI}} {{seznam pravil}} Wikipedija stremi k objavljanju gradiva, ki je '''preverljivo''' in [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|ni izvirno raziskovanje]]. Cilj Wikipedije je postati popolna in zanesljiva enciklopedija. Pot do zanesljivosti je preverljivost, zato se od urejevalcev pričakuje, da pri delu [[Wikipedija:Navajanje virov|navajajo verodostojne vire]], tako da je njihove prispevke mogoče preveriti. Za pisanje dobrih enciklopedičnih člankov je pomembno razumeti, da se morajo ti nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki '''jih je že objavil priznan izdajatelj'''. Pomembno je vedeti, da »preverljivost« ne pomeni, da morajo urejevalci preveriti, ali npr. podaja Delov članek resnična dejstva. Dejansko se tako raziskovanje močno odsvetuje, saj se v Wikipediji ne sme objavljati [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|nobenega izvirnega raziskovanja]]. Članki naj vsebujejo le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Čeprav se morda zdi nenavadno, je merilo za vključitev v Wikipedijo '''preverljivost in ne resnica'''. Zato je osrednjega pomena, da se urejevalci zanašajo na dobre vire. Wikipedija:Preverljivost je ena od treh strani pravil Wikipedije, ki določajo način pisanja člankov. Drugi dve sta [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] in [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Skupaj ta medsebojno dopolnjujoča se pravila določajo vrsto in kakovost za glavni [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]] sprejemljivega gradiva. Zato se jih razlaga v sklopu in morajo urejevalci poznati vsa tri. Vendar pa preverljivost podatkov sama po sebi še ne zadostuje za njihovo vključitev v Wikipedijo. Glede tega glejte stran o tem, [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|kaj Wikipedija ni]]. ==Odgovornost za navedbo sklicev<span class="anchor" id="Burden"></span><span class="anchor" id="Breme dokaza"></span>== {{policy shortcut|WP:BREME|WP:DOKAŽI}} {{See also|Wikipedija:Pravila urejanja}} Vsa vsebina mora biti preverljiva. '''Breme za dokaz preverljivosti je na strani urejevalca, ki dodaja ali obnavlja gradivo''', in se izpolni z navedbo [[Wikipedija:Navajanje virov#Sprotni navedki|sprotnega navedka]] na zanesljiv vir, ki neposredno podpira<ref name="neposredno podpira">Vir »neposredno podpira« določeno trditev, če je informacija v tem viru {{em|izrecno}} zapisana, tako da uporaba tega vira za podkrepitev trditve ni kršitev pravila [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]. Mesto navedka — in to, ali je sploh vključen v članek — ni povezano s tem, ali vir neposredno podpira trditev. Za vprašanja o tem, kje in kako postavljati vire, glejte [[Wikipedija:Navajanje virov]] idr.</ref> prispevek.<ref>Ko je urejevalec navedel vir, za katerega dobronamerno meni, da zadostuje, mora vsakdo, ki gradivo pozneje odstrani, izrecno pojasniti, kakšne težave upravičujejo njegovo odstranitev iz Wikipedije (npr. zakaj vir ni zanesljiv; vir ne podpira trditve; [[WP:NEZA|neupravičen poudarek]]; [[WP:NI|neenciklopedična vsebina]]; idr.). Po potrebi vsi urejevalci nato pomagajo doseči [[Wikipedija:Soglasje|soglasje]] in se pred vrnitvijo vsebine odpravijo vse težave z besedilom ali virom.</ref> {{anchor|Brezvira}}S sprotnimi navedki pripišite zanesljivim, objavljenim virom vse naslednje vrste vsebine: * vse navedke, * vse gradivo sporne preverljivosti, * vse gradivo, ki bo verjetno prepoznano kot sporno ali dvomljivo; in * vse sporno gradivo o [[Wikipedija:Biografije_živečih_oseb#Občutljivo_vsebino_brez_navedenih_ali_s_slabo_navedenimi_viri_odstranimo|živečih ali pred kratkim preminulih osebah]]. Navedeni vir mora jasno podpirati gradivo, predstavljeno v članku. Vir navedite jasno, po možnosti z navedbo strani &mdash; čeprav je včasih lahko primerna tudi navedba poglavja, rubrike ali drugega dela. Za podrobnosti glejte [[Wikipedija:Navajanje virov]]. {{anchor|Dvomljivo}}Vse gradivo, ki mu manjka sprotni navedek zanesljivega vira, ki neposredno podpira to gradivo,<ref name="neposredno podpira" /> se lahko odstrani in se ga ne sme obnoviti brez sprotnega navedka zanesljivega vira. Ali naj bo gradivo odstranjeno, ker nima sprotnega navedka, in kako hitro naj se to zgodit, je odvisno od gradiva in splošnega stanja članka. V nekaterih primerih lahko urejevalci nasprotujejo, če boste gradivo odstranili, ne da bi jim dali čas za navedbo virov. Razmislite o uporabi oznake {{tl|navedi vir}} (ali alternative) za prehodno obdobje.<ref>Včasih članek vsebuje tako malo navedkov, da dodajanje posameznih oznak ni praktično. V tem primeru lahko v razdelek dodate predlogo {{tl|razdelek brez virov}}, če pa gre za celotni članek, lahko uporabite predlogo {{tl|brez virov}} ali {{tl|več sklicev}}. Za sporno kategorijo lahko dodate predlogo {{tl|necitirana predloga}}, na razločitveni strani pa lahko to omenite na njeni pogovorni strani.</ref> Pri označevanju ali odstranjevanju gradiva zaradi odsotnega sprotnega navedka navedite, če menite, da zanesljivega objavljenega vira ne bo mogoče najti in da gradivo zato ni preverljivo.<ref>Pri označevanju ali odstranjevanju takega gradiva uoštevajte, da je tako urejanje mogoče zlahka razumeti napačno. Nekateri urejevalci nasprotujejo stalnemu pogostemu in obsežnemu brisanju informacij brez virov, zlasti če ni opaziti drugega prizadevanja za izboljšanje gradiva. Ne osredotočajte se samo na določeno stališče, saj se to lahko zdi v nasprotju s [[Wikipedija:Nepristransko stališče|pravilom o nepristranskem stališču]]. Poleg tega preverite, ali je gradivo podprto z navedkom na katerem drugem mestu v članku. Iz vseh teh razlogov je priporočljivo, da jasno navedete, če menite, da gradiva ni mogoče preveriti.</ref> Če menite, da je gradivo preverljivo, ste povabljeni, da vir poskusite zagotovite sami, preden ga označite ali odstranite. Gradivo, ki je brez virov ali slabo podprto z viri, {{em|ne}} pustite v članku, če bi lahko škodovalo ugledu [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|živečih ljudi]]<ref name="Wales_2006-05_Wikimedia_wikien-l">[[Jimmy Wales|Wales, Jimmy]]. [http://lists.wikimedia.org/pipermail/wikien-l/2006-May/046440.html »Nič informacij je boljše od zavajajočih ali napačnih informacij«], WikiEN-l, 16. maj 2006: »Tega NE morem dovolj poudariti. Nekateri urejevalci so strašno prepričani, da je treba nekakšne spekulativne psevdoinformacije tipa 'nekje sem slišal' označiti z oznako 'navedi vir'. Napaka. Treba jih je agresivno odstraniti, razen če je mogoče navesti vir. To drži za vse informacije, zlati pa za negativne informacije o živečih osebah.«</ref> ali obstoječih skupin, in ga ne prestavljajte na pogovorno stran. Upoštevajte, na kakšen način pravilo o [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|biografijah živečih oseb]] velja [[Wikipedija:Biografije živečih oseb#Pravne osebe in skupine|tudi za skupine]]. ==Zanesljivi viri== {{policy shortcut|WP:PVIRI}} === Kaj šteje med zanesljive vire === Beseda »vir« ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. ''Oxford University Press'' ali ''Mladinska knjiga''). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani [[Wikipedija:Zanesljivi_viri#Zanesljive_publikacije|tretjih oseb]], ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. ===Časopisni blogi=== Veliko število časopisov, revij in drugih ponudnikov novic gosti [[WP:PRIMARNI|rubrike]] na svojih spletnih straneh, ki jih imenujejo [[blog]]i. Ti so lahko sprejemljiv vir, če so pisci strokovnjaki; treba jih je uporabljati s previdnostjo, ker za blog ni nujno, da se njihove objavljene informacije preverjajo. Za bloge, ki niso zaneslivi viri, glej spodaj [[#Viri iz samozaložbe|viri iz samozaložbe]]. == Viri, ki običajno niso zanesljivi == ===Sporni viri=== Sporni viri so tisti, ki so na slabem glasu, ker ne preverjajo dejstev, nimajo ustreznega uredniškega nadzora, ali pa so v očitnem navzkrižju interesov. Takšni viri vključujejo spletne strani in publikacije, ki izražajo stališča, za katera drugi viri menijo, da so skrajna ali promocijska, ali pa so izrazito odvisni od govoric in osebnih mnenj. Sporni viri naj se uporabijo le v članku, v katerem je ta vir opisan; glej [[#Viri iz samozaložbe|spodaj]]. Ti viri niso primerni za referenciranje spornih trditev o tretjih osebah. Sem sodijo tudi članki v t. i. plenilskih revijah, ki zgledajo kot [[znanstvena revija|znanstvene revije]], a v resnici ne recenzirajo objavljenih prispevkov. Več informacij o tem pojavu in kako ga zaznati je v geslu [[Plenilsko založništvo]]. ===Viri iz samozaložbe === {{policy shortcut|WP:VSZ|WP:SAMOZALOŽBA|WP:BLOGI}} {{glej|Wikipedija:Biografije živečih oseb#Zanesljivi viri}} Vsakdo lahko ustvari [[spletna stran|osebno spletno stran]] ali plača za to, da ima objavljeno knjigo, potem pa trdi, da je strokovnjak za določeno področje. Zaradi tega so informacije iz v samozaložbi izdanih knjig, časopisov, spletnih strani ali blogov nesprejemljive kot viri. Viri samozaložbenih strokovnjakov so lahko zanesljivi v primerih, ko jih ustvari priznan strokovnjak za tèmo članka, katerega delo so že objavili [[WP:SEKUNDARNI|sekundarni viri]]. Bodite previdni pri uporabi takih virov: če so informacije resnično vredne poročanja, je nekdo drug verjetno to že storil. '''Nikoli''' ne uporabljajte virov iz samozaložbe za opisovanje živečih oseb, čeprav je avtor strokovnjak, dobro znan raziskovalec ali pisatelj. ===Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije === {{policy shortcut|WP:OGLEDALO}} Ne uporabljajte člankov spletnih strani, ki kot vir [[Wikipedija:Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije|navajajo članke iz Wikipedije]], ker gre v tem primeru za navajanje samega sebe. ==Dostopnost== ===Dostop do virov=== {{shortcut|WP:PAYWALL}} Ne zavračajte zanesljivih virov zgolj zato, ker je dostop do njih težaven ali drag. Nekateri zanesljivi viri niso zlahka dostopni. Spletni vir lahko na primer zahteva plačilo, tiskani vir pa je morda na voljo le prek knjižnic. Redki zgodovinski viri so včasih dostopni celo samo v posebnih muzejskih zbirkah in arhivih. Če imate težave z dostopom do vira, vam lahko pomagajo drugi Wikipedisti ===Ne-slovenski viri=== {{shortcut|WP:NESLO}} ====<span class="anchor" id="Non-English sources → Citing"></span>Navajanje virov==== [[WP:Navajanje virov|Navajanje virov]] iz neslovenskih zanesljivih virov je na Slovenski Wikipediji dovoljeno. Ker pa ta projekt poteka v slovenščini, imajo slovenski viri prednost pred neslovenskimi, če so na voljo, so ustrezni in enako kakovostni. V primeru spora glede navedbe neslovenskega vira lahko uredniki zahtevajo citat ustreznih delov vira, bodisi v besedilu, v opombi ali na pogovorni strani članka.{{efn|name=Courtesy|Če med uredniki pride do spora o tem, ali navedeni vir dejansko podpira zapisano besedilo, je iz vljudnosti priporočljivo drugim sodelavcem posredovati neposredne citate ali druge ključne podrobnosti iz tega vira. Pri tem morate paziti, da ne kršite avtorskih pravic izvirnega gradiva.}} ====<span class="anchor" id="Non-English sources → Quoting"></span>Citiranje==== Če citirate neslovenski zanesljivi vir (bodisi v glavnem besedilu bodisi v opombi), mora citatu priložen tudi prevod v slovenščino. Prevodi, objavljeni v zanesljivih virih, imajo prednost pred prevodi wikipedistov, prevodi wikipedistov pa imajo prednost pred strojnimi prevodi. Pri uporabi strojnega prevoda izvornega gradiva morajo biti uredniki upravičeno prepričani, da je prevod natančen in vir ustrezen. Uredniki se ne bi smeli zanašati na strojne prevode neslovenskih virov v spornih člankih ali biografijah živih oseb. Če je potrebno, prosite za pomoč urednika, ki lahko besedilo prevede namesto vas. Ko članke prevajajo wikipedisti, je v njih običajno poleg prevedenega besedila vključeno tudi izvirno besedilo, urednik, ki je prevajal, pa se običajno ne navaja. Pri citiranju kakršnega koli gradiva, bodisi v slovenščini bodisi v kakšnem drugem jeziku, pazite, da ne kršite avtorskih pravic. ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Pravila in smernice}} [[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije|Preverljivost]] lqktukmov2afzbmo0qqit57eackt9x8 Seznam srbskih politikov 0 70617 6708523 6658613 2026-07-08T12:56:50Z ~2026-28279-21 259659 6708523 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[politik]]ov''' (glej tudi: [[Seznam predsednikov vlade Srbije]]; [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam kosovskih politikov]], [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam makedonskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam bolgarskih politikov]] in [[Seznam romunskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Dragoljub Acković]] *[[Milan Aćimović]] *[[Verona Ádám Bokros]] (V. Adam Bokroš) *[[Radoslav Agatonović]] *[[Predrag Ajtić]] *([[Stanoje Aksić]]) *[[Judita Alargić Stambolić]] *[[Miroslav Aleksić]] *[[Danilo Aleksijević]] *[[Miloš Aligrudić]] *[[Dušan Đ. Alimpić]] *[[Dušan Alimpić]] *[[Miša Anastasijević]] *[[Radmila Anđelković]] *[[Zoran Anđelković]] *[[Aleksandar Antić]] *[[Risto Antunović]] - Baja *[[Dragoljub Aranđelović]] * [[Ljiljana Aranđelović]] *[[Zoran Aranđelović]] *[[Veroljub Arsić]] *[[Jovan Atanacković]] *[[Marko Atlagić]] * [[Jovan Avakumović]] *[[Dragoslav Avramović]]? *[[Krsta Avramović]] *[[Mihailo Avramović]] == B == * ([[Milan Babić]]) *[[Spasenija Babović|Spasenija Cana Babović]] *[[Ljubomir Bajalović]] *[[Dušan Bajatović]] *[[Jurij Bajec]] (ekonomist slov. porekla) *[[Jovo Bakić]] *[[Aleksandar Bakočević]] *[[Imre Balint]] *[[Aleksandar Banjanac]] *[[Milan Bartoš]]? *[[Milovan Batanović]] * [[Vladan Batić]] (& [[Olgica Batić]]) *Dušan Batrić *([[Vlajko Begović]]) *[[Grozdana Belić-Penezić]] *[[Jovan Belimarković]] * [[Jovan Beljanski-Lala]] *[[Mihail Berendjija]] *[[Živan Berisavljević]] *[[Nikola Bešlić]] *[[Đorđe Blagojević]] *[[Milan Blagojević - Španac]] *[[Novica Blagojević]] *[[Dušan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] * [[Nenad Bogdanović]] *[[Radmilo Bogdanović]] *[[Vlada Bogdanović]] *[[Mihailo Bogičević]] *[[Milan Bogićević]] *[[Valtazar Bogišić]] *[[Adam Bogosavljević]] *[[Snežana Bogosavljević Bošković]] *[[Milenko Bojanić]] *[[Vladan Bojanić]] *[[Zoran Bojanić]] *[[Milovan Bojić]] *[[Josif Bojinović]] *[[Dragoslav Bokan]] *[[Dobrivoje Bošković]] *[[Mateja-Mata Bošković]] *[[Stanislav Bošković]] *[[Stojan Bošković]] *[[Milan Božić]] *[[Nenad Božić]] *[[Elena Božić-Talijan]] *[[Aleksandar Božović]] *[[Radoman Božović]] *[[Srđa Božović]] *([[Bracan Bracanović]]) *([[Dušan Brkić]]) *[[Ana Brnabić]] *([[Josip Broz-Tito]]) *[[Josip Broz (vnuk)]] *[[Emilija Bruner-Bala]] * [[Predrag Bubalo]] *([[Srđan Budisavljević]]) *[[Arsa Budovalčev]] *[[Milić Bugarčić]] *[[Dejan Bulatović]] *([[Miodrag Bulatović]]) *([[Rade Bulatović]]) *[[Vukoje Bulatović]] == C == *[[Miloš Carević]] *[[Dušan Cekić]] *([[Marko Cemović]]) *[[Đorđe Cenić]] *[[Miloš Cerović]] *[[Krsta Cicvarić]]? *[[Aleksandar Cincar-Marković]] *[[Dimitrije Cincar-Marković]] *[[Bogdan Crevar]] *[[Dimitrije Crnobarac]] *[[Vaso Crnogorčević]]? *[[Kosta Cukić]] *[[Djura Cvejić]] (1847-1897) *[[Bosa Cvetić]] * [[Dragiša Cvetković]] *[[Mirko Cvetković]] *[[Živojin Cvetković]] *[[Sreten Cvijović]] *[[Željka Cvijanović]] == Č == *[[Goran Čabradi]] *[[Mirko Čanadanović]] *[[Branislav Čanak]] *[[Nenad Čanak]] *[[Dejan Čapo]] *[[Ilija Čarapić]] *[[Petar Čarnojević]] *[[Dragan Čavić]] *[[Kosta Čavoški]] *[[Dušan Čkrebić]] *[[Momo Čolaković]] *([[Rodoljub Čolaković]]) * [[Ljiljana Čolić]] *[[Gordana Čomić]] *[[Aleksandar Čotrić]] *[[Đorđe Čović]] *[[Nebojša Čović]] *[[Branko Čubrilović]] *[[Vaso Čubrilović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Aćim Čumić]] == Ć == *[[Goran Ćirić]] *[[Stevan Ćirić]] *[[Radivoj Ćirpanov]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Dobrica Ćosić]] *[[Mirko Ćuković]] == D == * [[Ivica Dačić]] *[[(Milan Daljević)]] *[[Miljan Damjanović]] *([[Vlado Dapčević]]) *([[Refki Dauti]]) *[[Tijana Davidovac]] *[[Dimitrije Davidović]] * [[Ljubomir Davidović]] (Ljuba Davidović) *[[Radivoj Davidović]] - Kepa *[[Lazar Dedijer]] *([[Vladimir Dedijer]]) *[[Jovan Dejanović]] *[[Božidar Delić]] *([[Juraj Demetrović]]) *([[Uroš Desnica]]) *[[Ljuba Didić]] * [[Bojan Dimitrijević]] *[[Dragutin Dimitrijević Apis]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Miša Dimitrijević]] *[[Sergije Dimitrijević]]? *[[Ivana Dinić]] *[[Tanasije Dinić]] * [[Mlađan Dinkić]] *[[Jovan Djaja]] *[[Sandor Dobo]] *[[Stojimir Dobrosavljević]] * [[Petar Dobrović]] *([[Milorad Dodik]]) *[[Lazar Dokić]] *[[Svetislav Dolašević]] *[[Stevan Doronjski]] - "Franja" *[[Jovan Doroški]] *[[Milutin Dragović]] *[[Radovan Dragović]] *[[Diana Dragutinović]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milorad Drašković]] * [[Vuk Drašković]] (& [[Danica Drašković]]) *[[Janko Drča]] * [[Milovan Drecun]] *[[Đorđe Drenovac]] *[[Milojko Drulović]] - Čiča * [[Jovan Dučić]] *[[Dragojlo Dudić]] *[[Momčilo Dugalić]]? *([[Ratomir Dugonjić|Rato/mir/ Dugonjić]]) * [[Ivana Dulić-Marković]] *[[Oliver Dulić]] *[[Bogdan Dunđerski]] *[[Radoslav Dunjić]] *[[Esad Džudžo]] *[[Nikola Džuverović]] == Đ == *[[Jovan Đaja]] *[[Jovan Đajić]] *[[Dubravka Đedović Handanović]] *[[Božidar Đelić]] *[[Edin Đerlek]] *[[Života Đermanović]] *[[Dragan Đilas]] *([[Milovan Đilas]]) *[[Zoran Đinđić]] * [[Dragan Đokanović]] *[[Petra Đoković]] *[[Dragoslav Đorđević]] *[[Ivan Đorđević]] *[[Jovan Đorđević]] *[[Milorad Đorđević]] *[[Vladan Đorđević]] *[[Zoran Đorđević]] *[[Vladimir Đukanović]] *[[Đorđe Đukić]] *[[Ilija Đukić]] *[[Slavica Đukić Dejanović]] *[[Milica Đurđević]] Stamenkovski *[[Nikola Đurđević]] *[[Marko Đuričić]] *[[Vojin Đuričić]] *[[Marko Đuričin]] *[[Milan Đurić|Mil(ov)an Đurić]] *[[Milislav Đurić]] - Pavle *[[Nevena Đurić]] *[[Rajko Đurić]] *[[Marko Đurišić]] *[[Mihailo Đurović]] == E == *[[Sándor Egeresi]] (Šandor Egereši) *[[Emir Elfić]] *[[Sredoje Erdeljan]] *[[Bogdan Eremić]] == F == *Toma Fila *[[Roman Filipčev]] *[[Filip Filipović]] *[[Krsto Filipović]] *([[Nikola Filipović]]) *[[Srbislav Filipović]] *[[Dubravka Filipovski]] (r. Čekanović) *Aleksandar Fira *Konstantin Fotić *[[Dragutin Franasović]] == G == *[[Radiša Gačić]] *[[Jeremija Gagić]] *[[Gorica Gajević]] *[[Spiro Galović]] *[[Ilija Garašanin]] *[[Milutin Garašanin]] *[[Bratislav Gašić]] *[[Jovan Gavrilović]] *[[Mihajlo Gavrilović|Mihailo Gavrilović]] *[[Milan Gavrilović]] *[[Žarko Gavrilović]] *[[Djordje Genčić]] *[[Gligorije Geršić|Gligorije "Giga" Geršić]]/[[Gliša Geršić]] *[[Kosta Glavinić]] *[[Dušan Gligorijević]] *[[Slobodan Gligorijević]] *[[Vladimir Gligorov]] *[[Bogdana Glumac-Levakov]] *[[Vaso Glušac]] *[[Vladimir Goati]]? * [[Maja Gojković]] *[[Žika Gojković]] *Zagorka Golubović *([[Ivan Gošnjak]]) *[[Petar Gračanin]] *[[Toma Granfil]] *[[Pavle Grbović]] *([[Vasilij Grđić]]) * [[Milan Grol]] *[[Suzana Grubješić]] *[[Slobodanka Gruden]] *[[Jevrem Grujić]] *[[Radovan Grujić]] *[[Sava Grujić]] *[[Slavko Grujić]] *[[Boža Grujović]] *[[Aćim Grulović]] *[[Nikola Grulović]] *[[Veljko Guberina]] *[[Miladin Gvozdenov]] == H == * [[Aćif Hadžiahmetović]] (Aćif Bljuta) * ([[Goran Hadžić]]) *Miloš Hadžić ? *[[Stevan Hadžić]] *[[Katalin Hajnal]] *[[Riza Halimi]] *[[Hilmija Hasanagić]] *[[Tahir Hasanović]] *[[Selmo Hašimbegović]] *([[Fadil Hodža]]/Hoxha) *([[Mehmet Hoxha]]/Mehmed Hodža) *[[Svetislav Hođera]] *[[Đura Horvatović]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Filip Hristić]] *[[Kosta Hristić]] *[[Nikola Hristić]] *[[Radmila Hrustanović]] == I == *[[Ljubiša Igić]] *[[Branislav Ikonić]] *[[Dragomir Ikonić]] *[[Velimir Ilić]] *[[Vlada Ilić]] *[[Enis Imamović]] *[[Pavluško Imširović]] *[[Slobodan Inić]] *[[Miodrag Isakov]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Oliver Ivanović]] * [[Branislav Ivković]] *[[Estera Ivković]] *[[Marinko Ivković]] *[[Branko Ivošević]]? == J == *[[Dušan Jakovljev]] *[[Stevan Jakovljević]] *[[Svetolik Jakšić]] *[[Jovan Janjić]] *[[Vojislav Janjić]] *[[Krsto Janjušević]] *[[Aleksa Janković]] *[[Branimir Janković]]? *[[Đura Janković]] *[[Marko Janković]] *[[Paun Janković]] *[[Saša Janković]] *[[Vladeta Janković]] *[[Mihailo Javorski]] *[[Rajko Ječmenica]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Desimir Jeftić]] "Desko" *[[Uroš Jekić]] *[[Vojislav Jelenković]] *[[Borivoje Jelić]] *[[Vuk Jeremić]] *[[Predrag Jereminov]] *[[Dobroslav Jevđević]] *[[Bogoljub D. Jevtić]] *[[Bora Jevtić]] *[[Vladimir Jevtić]] *[[Dragan Jočić]] *[[Đurica Jojkić]] *[[Vukašin Jokanović]] *[[Jadranka Joksimović]] *[[Srboljub Josipović]] *[[Milenko Jovanov]] *[[Aleksa Jovanović]] *([[Batrić Jovanović]]) *[[Branimir Jovanović]] * [[Čedomir Jovanović]] *[[Isa Jovanović]] *[[Dragoljub Jovanović]] *[[Dragomir Dragi Jovanović]] *[[Jovan Jovanović Pižon]] *[[Kosta Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović - Čupa]] *[[Milan Jovanović]] *[[Miloš Jovanović]] *[[Nataša Jovanović]] *[[Nikola Jovanović - Amerikanac]]? *[[Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Radoš Jovanović - Selja]] *[[Rajko Jovanović]] *[[Rista Jovanović]] * [[Slobodan Jovanović]] * [[Vladimir Jovanović]] *[[Vladislav Jovanović]] *[[Živadin Jovanović]] *[[Živko Jovanović]] *[[Živorad Jovanović - Španac|Živorad-Žikica Jovanović -Španac]] *[[Borisav Jović]] * [[Mirko Jović]] *([[Pavle Jovićević]]) * [[Igor Jovičić]] *[[Desimir Jovović - Čiča]] *[[Balint Juhas]]/[[Bálint Juhász]] *([[Marko Jurić]]) == K == *[[Triša Kaclerović]] *[[Verica Kalanović]] *[[Ljubomir Kaljević]] *[[Milan Kapetanović]] *[[Živko Karabiberović]] *([[Radovan Karadžić]]) *[[Karađorđe]] ([[Đorđe Petrović]]) *[[Karađorđevići]] (Aleksandar Karađorđević; [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandar (I.) Karađorđević]]; [[Peter I. Karađorđević|Petar I. Karađorđević]]; [[Peter II. Karađorđević|Petar II. Karađorđević]]; [[Pavel Karađorđević|Pavle Karađorđević]]) *[[Đoka Kara-Jovanović]] *[[Jevstatije Karamatijević]] * [[Bogoljub Karić]] *[[Dragomir Karić]] *[[Ivan Karić]] *[[Milanka Karić]] *[[József Kasza]] *[[Dimitrije Katić]] *([[Vojislav Kecmanović|Vojislav "Đedo" Kecmanović]]) *[[Danilo Kekić]] - Daka *[[Maćaš Kelemen]] *[[Mihalj Kertes]] *[[Branko Kijurina]] *[[Ljubomir Klerić]] *[[Branko Kljajić]] *[[Jelka Kljajić-Imširović]]? *[[Nikola Kmezić]] *[[Gašo Knežević]] *([[Nikola Koljević]]) *[[Petar Konjović]] *[[Mihailo Konstantinović]] *[[Nenad Konstantinović]] *[[Stanislav Kopčok]]? *[[Miodrag Koprivica]] *[[Vitomir Korać]]? *[[Žarko Korać]] *[[Sava Kosanović]] *([[Dragutin Kosovac]] -"Braco") *[[Jugoslav Kostić]]  *[[Petar Kostić]] *[[Bojan Kostreš]] * [[Vojislav Koštunica]] *[[Budimir Košutić]] *[[Elvira Kovács]] *[[Lászlo Kovács]] *[[Mihajlo Kovač]] *[[Oskar Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Bogosav Kovačević|Bogosav (Boško) Kovačević]] *Milorad Kovačević *([[Nikola Kovačević]] 1894-1979) *[[Sreten Kovačević]] "Sreta" *[[Živorad Kovačević]] * ([[Momčilo Krajišnik]]) *[[Janićije Krasojević]] *[[Jovan Krkobabić]] *[[Milan Krkobabić]] *[[Svetislav Krstić]] *[[Uroš Krulj]] *[[Boško Krunić]] *[[Spasoje Krunić]] *[[Bogoljub Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić Aberdar]] *[[Kosta Kumanudi]] *[[Bora Kuzmanović]] *[[Slavko Kuzmanović]]? == L == * [[Miroljub Labus]] *[[Jovan Lalošević]] * [[Slobodan Lalović]] *[[Dragiša Lapčević]] *[[Jovan Latinčić]] *[[Lazar Latinović]]? *([[Todor Lazarević]]) *[[Đorđe Lazić]] *[[Radomir Lazović]] *[[Petar Leković]] *[[Voja Leković]] - Miće * [[Zoran Lilić]] *[[Miodrag Linta]] * [[Rasim Ljajić]] *[[Draga Ljočić Milošević]] *[[Đura Ljočić]] * [[Dimitrije Ljotić]] *[[Nikola Ljubičić]] *[[Velibor Ljujić]] *[[Vukašin Lončar]] *[[Zlatibor Lončar]] * [[Zoran Lončar]] *[[Koviljko Lovre]] *[[Sima Lozanić]] *[[Predrag Lukić]] *[[Sreten Lukić]]? *[[Vojin Lukić]] *[[Vojo Lukić|Vojo (Vojislav) Lukić]] (?) *[[Zoran Lutovac]] == M == *[[Tatjana Macura]] *[[Đuro Macut]] *[[Dimitrije Magarašević]] *[[Nandor Major]] *[[Milivoje Maksić]] *[[Božidar Maksimović|Božidar (Boža) Maksimović]] *[[Luka Maksimović]] - Beli (?) *[[Siniša Mali]] *([[Branko Mamula]]) *[[Joca Manojlović]] *[[Dimitar Manov]] *[[Živan Marelj]] *[[Ljubomir Marić]] *[[Milovan Marinković]] *[[Pavle Marinković]] *[[Vojislav Marinković]] *[[Jovan Marinović]] *[[Mihailo Marjanović]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Božidar Marković]] * [[Dragoslav Marković|Dragoslav "Draža" Marković]] *[[Jevrem Marković]] *[[Koca Marković]] *[[Lazar Marković]] *[[Ljubiša Marković]] *[[Mihailo Marković]] * [[Mirjana Marković|Mirjana "Mira" Marković]] *[[Miroslav Marković Marle]] * [[Moma Marković]] *[[Nikola "Koča" Marković]] * [[Predrag Marković]] * Radomir Rade Marković *[[Ratko Marković]] *[[Sima Marković]] *[[Stojan Marković]] * [[Svetozar Marković]] * [[Svetozar-Toza Marković]] *[[Svetozar Marović]] * [[Dragan Maršićanin]] *([[Milan Martić]]) *[[Aleksandar Martinović]] *[[Stipan Marušić]] *[[Mateja Matejić]] *[[Filip Matić]] *[[Dimitrije Matić]] *[[Svetomir Matić]] *[[Miloš Matijević]] *[[Dobrica Matković]] *[[Ivan Melvinger]] *[[Adrijana Mesarović]] * [[Nataša Mićić]] *[[Vojislav Mićović]] *[[Dragoljub Mićunović]] *[[Dragoljub Mihailović|Dragoljub "Draža" Mihailović]] *[[Ljubomir Mihailović]] *[[Pavle Mihailović]] (Paja Mijailović) *[[Stefan "Stevča" Mihailović]] *[[Vojislav Mihailović]] *[[Dejan Mihajlov]] *[[Andrija Mihajlović]] *[[Dušan Mihajlović]] *[[Zorana Mihajlović]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Ljubica Mihić]] *[[Cvijetin Mijatović]]- Majo *[[Čedomilj Mijatović]] *[[Đoka Mijatović]] *[[Aleksandar Mijović]] *[[Milorad Mijović]] *[[Velimir Mijović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Milorad Milatović]] -Mile *[[Dragoljub "Dragi" Milenković]] *[[Milija Miletić]] *[[Slavko Miletić]] *[[Svetozar Miletić]] *[[Đorđe Milićević]] *[[Ivan Milićević]] *[[Leposava Milićević]] *[[Nikola Milićević]] *[[Srđan Milivojević]] *[[Mita Miljković]] *[[Sima Miljuš]] *[[Dragomir Milojević]] *[[Jelena Milojević]] *[[Miloje Milojević]] *[[Radivoje Milojković]] *[[Miloš Milosavlević]]  *[[Čedomir "Čeda" Milosavljević]] *[[Danica Milosavljević]] *[[Ljubinka Milosavljević]] *[[Milosav Milosavljević]] *[[Slobodan Milosavljević]] * [[Tomica Milosavljević]] *[[Svetislav Tisa Milosavljević]] *([[Borislav Milošević]]) *[[Milutin Milošević]] *[[Nikola Milošević]] *[[Raša Milošević]] *[[Sima Milošević]] * [[Slobodan Milošević]] *[[Milan Milovanović]] *[[Milovan Milovanović]] *[[Mladen Milovanović]] *[[Petar Milovanović]] * [[Milan Milutinović]] *[[Tibor Minda]] *[[Milka Minić]] *[[Milomir Minić]] *[[Miloš Minić]] *[[Milorad Mirčić]] *[[Stevan Mirković]] *[[Dejan Mirović]] *[[Igor Mirović]] *[[Tanja Miščević]] *[[Živojin Mišić]] (vojvoda) *[[Jovan Mišković]] *[[Aleksandar Mitrović]] *[[Dobra Mitrović]] *[[Mitra Mitrović]] *[[Gorica Mojović]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Vilmoš Molnar]] *[[Miloš Moskovljević]] *[[Ivan Mrkić]] *[[Milutin Mrkonjić]] *[[Luka Mrkšić]] *([[Dušan Mugoša]]) *[[Dragoslav Mutapović]] == N == *[[Franjo Nađ]] *[[Radomir Naumov]] *([[Bogoljub Nedeljković]]) *[[Radislav Nedeljković]] * [[Milan Nedić]] *[[Aleksandar Nenadović]] *[[Jakov Nenadović]] *[[Matija Nenadović]] *[[Milijan Neoričić]] *[[Branimir Nestorović]] *[[Đorđe Nestorović]] *[[Milan Nešić]] *[[Blagoje Nešković]] *([[Radovan Ničić]]) *[[Marko Nikezić]] *Časlav Nikitović *[[Petar Nikolajević]] - Moler *[[Svetomir Nikolajević]] *[[Andra Nikolić]] *[[Milan Nikolić]] *[[Slobodan Nikolić]] * [[Tomislav Nikolić]] *[[Trifun Nikolić]] *[[Đorđe Nikšić]] *[[Đuro Ninčić]] *[[Momčilo Ninčić|Momčilo A. Ninčić]] *[[Đurđe Ninković]] *[[Milica Ninković]] ? *[[Srđan Nogo]] *[[Borislav Novaković]] *[[Kosta Novaković]] *[[Marko Novaković]] *[[Stojan Novaković]] == O == *[[Boško Obradović]] *[[Vladimir Obradović]] *[[Dositej Obradović]] *[[Marija Obradović]] *[[Vuk Obradović]] *[[Žarko Obradović]] *[[Aleksander I. Obrenović|Aleksandar Obrenović]] * [[Mihajlo Obrenović]] * [[Milan Obrenović]] * [[Miloš Obrenović]] *[[Dragomir Olujić]]-Oluja? *([[Stanko Opačić]]-Ćanica) *[[Vladimir Orlić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Laza Paču]] *([[Đoko Pajković]]) *[[Bojan "Boki" Pajtić|Bojan Pajtić]] *[[Dušan Pantić]] *[[Milan Panić]] *[[Milan Pantić]] *[[Ljubomir Pantić]] *[[Antonije Pantović]] (črnog.rodu) *[[Radovan Pantović]] (črnog.rodu) *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] (bos.herc.-srb.) *Pavle Papp Šiljo *[[Borislav Paravac]] *[[Milan Parivodić]] *[[Blagoje Parović]] *[[István Pásztor]] (Ištvan Pastor) *[[Najdan Pašić]] * [[Nikola Pašić]] *[[Snežana Paunović]] *[[Svetislav Paunović]] *[[Aleksandar Pavić]] * ([[Mišo Pavićević]]) *[[Borislav Pavlović]] *[[Dragan Pavlović]] — Šilja *[[Dragiša Pavlović]] *[[Dragoljub Pavlović]] *[[Milorad Pavlović]] — Krpa *[[Pavle Pavlović]] *[[Miroslav Pečujlić]] *[[Vaso Pelagić]] * [[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Penezić]] - Krcun *[[Ninko Perić]] *[[Momčilo Perišić]] *[[Nikola Perišić]] * [[Latinka Perović]] *[[Leposava (Lepa) Perović]] *[[Milivoje Perović]] *[[Boško Perošević]] *[[Branko Pešić]] *[[Dragiša Pešić]]  *([[Milorad Pešić]]) *[[Petar Pešić]] * [[Vesna Pešić]] * [[Zagorka Pešić Golubović]]? *[[Ivan Petković]] *[[Vaso Petričić]] (srbsko-slovenski) *Živko Petričić *(Jakša Petrić) *[[Nikola Petronić]] * [[Avram Petronijević|Avram-Ćaja Petronijević]] *Branislav Petronijević? *[[Dušan Petrović|Dušan Petrović - Šane]] * Dušan Petrović *[[Đorđe Petrović]] - [[Karađorđe]] *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] *[[Milutin Petrović]] *[[Nastas Petrović]] *Nikola Petrović *[[Ninko Petrović]] *[[Slavoljub Petrović]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Vukašin Petrović]] * [[Moša Pijade]] *[[Obrad Piljak]] *[[Milan Piroćanac]] *[[Zoran Pjanić]] *[[Mileva Planojević]] * ([[Biljana Plavšić]]) *[[Čedomir Ćeda Plećević]] *[[Mihailo Polit-Desančić]] *[[Zdravko Ponoš]] *[[Nikola Poplašen|(Nikola Poplašen)]] *Nebojša Popov *[[Aleksandar Popović]] *[[Daka Popović]] *[[Dejan Popović (pravnik)|Dejan Popović]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Dušan A. Popović]] * [[Koča Popović]] *([[Miladin Popović]]) * [[Milentije Popović]] *[[Mirko Popović]] *Nebojša Popov *[[Nenad Popović]] *[[Pavle Popović]] *Srđa Popović *[[Velimir Popović]]  *([[Vladimir Popović]]) *[[Branko Pribičević]]? *[[Ognjen Pribićević]] * [[Svetozar Pribićević]] * [[Jaša Prodanović]] *[[Đorđe Protić]] *[[Kosta Protić]] *[[Milan St. Protić]] * [[Stojan Protić]] *([[Đuro Pucar]] - Stari) *[[Dušan Puđa]] *[[Božidar Purić]] *[[Danilo Purić]] == R == * ([[Puniša Račić]]) *[[Damjan Radenković]] *[[Stojan Radenović]] *[[Vjerica Radeta]] *[[Dobrivoj Radić]] *[[Jovan Radić]] *[[Živko Radišić]] *[[Jovan Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Stanko Radmilović]]   *[[Miloš Radojčin]] *[[Zoran Radojičić]] *[[Miloš Radojković]] (prof. prava) *[[Žika Radojlović]] *[[Miljko Radonjić]] *[[Dobrivoje Radosavljević]] - Bobi *[[Đorđe Radosavljević]] *[[Ljubomir Radovanović]] *[[Milija Radovanović]] *[[Radomir Radović]]? *[[Radomir Radujkov]] *[[Milan Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Saša Radulović]] *[[Živojin Rafajlović]] *[[Ilija Rajačić]] *[[Josif Rajačić]] (patriarh) *[[Ištvan Rajcan]] *[[Arnold Rajh]] *[[Svetislav Rajić]] *[[Cvětko Rajović]] * [[Milan Rakas]] *[[Dragana Rakić]] *[[Katarina Rakić]] * [[Slobodan Rakitić]] * [[Aleksandar Ranković]] *[[Jovan Ranković]] * ([[Jovan Rašković]]) *[[Sanda Rašković Ivić]] *[[Slavoljub Rašković]] *[[Mihajlo Ratković]] *[[Radoslav Ratković]]? *[[Željko Ražnatović - Arkan]]?? *[[Petar Relić]] - Čeda *([[Milanko Renovica]]) * [[Stojan Ribarac]] *Darko F. Ribnikar ? *Vladislav F. Ribnikar ? *[[Vladislav Ribnikar]] *[[Marjan Rističević]] *[[Dušan Ristić]] *[[Jovan Ristić]] *[[Ljubiša Ristić]] *[[Paško Romac]] *[[Branko Ružić]] == S == *[[Ida Sabo]] (Szabó) (1915-2016) *[[Slobodan Samarđić]] *[[Miloš Savčić]] *[[Pavle Savić]] *Životije Srba Savić *[[Nikola Selaković]] *[[Mihalj Servo]] *[[Aleksa Simić]] *[[Đorđe Simić]] *[[Stanoje Simić]] *[[Vladimir Simić]] *[[Ana Simonović]] *[[Dušan Simović]] *[[Jovan Skerlić]] *[[Dragoslav Smiljanić]] *[[Milan Smiljanić]] *[[Živorad Smiljanić]] *[[Radoš Smiljković]] *[[Zoran Sokolović]] *[[Rudi Sova]] *[[Nikola Spasić]] *[[Jon Srbovan|Jon (Ion) Srbovan]] *[[Srđan Srećković]] *[[Milan Srškić]] *[[Nikola Srzentić]] *[[Sreta Stajić]] *[[Milan Stamatović]] *[[Ivan Stambolić]] *[[Petar Stambolić]] *[[Aleksandar Stevanović]] *[[Branka Stamenković]] *[[Dragi Stamenković]] *[[Kosta Stamenković]] *[[Nikola Stamenković]] *[[Trajko Stamenković]] *[[Jovica Stanišić]] * [[Đuro Stanković]] *[[Radenko Stanković]] *[[Siniša Stanković]] *[[Zoran Stanković]] *[[Aca Stanojević]] *[[Marinko Stanojević]] *[[Jovan Stanojković Dovezenski]] *[[Borislav Stefanović]] *[[Borko Stefanović]] *[[Nebojša Stefanović]] * Radoje Stefanović *[[Stefan Stefanović Tenka]] *[[Svetislav Stefanović]] - Ćeća *[[Danilo Stefanović]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Nikola Stevanović]] *[[Veroljub Stevanović]] *[[Luka Stević]] *[[Aleksandar Stojačković]] * [[Milan Stojadinović]] *[[Milosav Stojadinović]] *[[Dimitrije Stojaković]] *[[Đorđe Stojaković]] *[[Krunoslav Stojaković]]? *[[Kosta Stojanović]] *[[Ljubomir Stojanović]] *[[Mihajlo Stojanović]] *[[Momir Stojanović]] *[[Nikola M. Stojanović]] *[[Radoslav Stojanović]] *[[Stanislav Stojanović]] *[[Svetozar Stojanović]] *[[Đoko Stojičić]] *[[Radovan Stojičić]] - Badža * Vlajko Stojilković *[[Milutin Stojković]] *[[Zoran Stojković]] *([[Velimir Stojnić]]) *[[Đorđe Stojšić]] *[[Đorđe Stratimirović]] *[[Jovan Subotić]] * [[Goran Svilanović]] == Š == *[[Nikola Šainović]] *[[Srđan Šajn]] *[[Zoran Šami]] *[[Aleksandar Šapić]] *[[Mladen Šarčević]] *[[Mirko Šarović]] *[[Nemanja Šarović]] *([[Murad Šećeragić]]) *[[Slavko Šećerov]] *[[Berislav Šefer]] *[[Aleksandar Šešelj]] * [[Vojislav Šešelj]] *[[Aleksandar Šević]]  *[[Bogoljub Šijaković]] *[[Nedeljko Šipovac]] *[[Branislav Škembarević]] *[[Petar Škundrić]] *[[Milovan Šogorov]] *([[Josip Šokčević]]) *[[Dejan Šoškić]] *[[Pal Šoti]] (Sóti Pál) *[[Miroslav Španović]] *[[Janoš Šreder]] *[[Vladimir Štambuk]] *[[Ilija Šumenković]] *[[Stevan Šupljikac]] *[[Dragan Šutanovac]] *[[Mihailo Švabić]] == T == *[[Jorgovanka Tabaković]] *[[Boris Tadić]] *Ljubomir Tadić (1925–2013) *[[Ranko Tajsić]] *[[Petar Tatić]] *[[Kosta Taušanović]] *[[Sava Tekelija]] *[[Dušan Teodorović]] *[[Mirko Tepavac]] *[[Marinika Tepić]] *[[Božidar Terzić]] *[[Aleksandar Tijanić]] *[[Geza Tikvicki]] *[[Dragan Todorović]] *[[Marija Todorović]] *[[Mihajlo Todorović|Mihailo "Mika" Todorović]] *[[Mijalko Todorović]] - "Plavi" *[[Miloje Todorović]] *[[Pera Todorović]] *[[Radomir Todorović]] *[[Mira Tokanović]] *[[Dobrosav Tomašević]] *[[Aleksa Tomić]] *[[Dragan Tomić]] *[[Jaša Tomić]] *[[Jevrem Tomić]] *[[Milica Tomić]] *[[Momir Tomić]] - "Moša" *[[Ivica Tončev]] *[[Novica Tončev]] *[[Živko Topalović]] *[[Marko Trifković]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Ilija Trifunović]] *[[Miloš Trifunović|Miloš "Miša" Trifunović]] *[[Miodrag Trifunović]] *[[Mitar Trifunović]] *[[Sergej Trifunović]] *[[Zaharije Trnavčević]] *[[Dimitrije Tucović]] *[[Srbijanka Turajlić]] *[[Milena Turk]] == U == * ([[Gojko Ubiparip]]) *[[Vanja Udovičić]] *[[Kori Udovički]] *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Milan Ulmanski]] *[[Milorad Unković]] *[[Slobodan Unković]] *[[Radivoj Uvalić]] * ([[Milan Uzelac]]) *[[Nikola Uzunović]] == V == *[[Đorđe Vajfert]] *([[Ilija Vakić]]) *[[Dušan Vasiljević]] *[[Živan Vasiljević]] *[[Milojko Vasović]] *([[Dragan Velić]]) *[[Petar Velimirović|Petar "Pera" Velimirović]] *[[Srđan Verbić]] *[[Dragan Veselinov]] *[[Jovan Veselinov]] - Žarko *[[Slavko Veselinov]] *[[Dobrica Veselinović]] *[[Goran Vesić]] *[[Milenko Vesnić]] *[[Dobrivoje Vidić]] - "Baja" *([[Ivo Visković]]) *[[Pera Velimirović]] *[[Predrag Vladisavljević]] *([[Veljko Vlahović]]) *[[Milorad Vlajković]] *[[Radovan Vlajković]] *[[Tihomir Vlaškalić]] *[[Milorad Vlaškalin]] *([[Atanasije Vojislavić Šola]]) *[[Voja Vucelić]] *[[Milorad Vučelić]] *Slobodan Vučetić *[[Miloš Vučević]] *[[Aleksandar Vučić]] *[[Toma Vučić Perišić]] *([[Todor Vujasinović Toša]]) *[[Mihailo Vujić]] *[[Milorad Vujičić]] *[[Franjo Vujkov]] *[[Dušan Vujović]] *[[Irena Vujović]] *[[Budimir Vukašinović]] *[[Lazar Vukičević]] *[[Velimir Vukićević|Velimir (Veljko) Vukićević]] - "Velja" *[[Stanojlo Vukčević]] *[[Vojislav Vukčević]] *([[Svetozar Vukmanović]]) *([[Boro Vukmirović]]) *[[Vlado Vukmirović]] *[[Sreten Vukosavljević]] *[[Vladan Vukosavljević]] * [[Slobodan Vuksanović]] *[[Aleksandar Vulin]] *Danilo Vulović *[[Ljubomir Vulović]]  *[[Velisav Vulović]] == Z == *[[Veda Zagorac]] *[[Vladan Zagrađanin]] *[[Simeon Zatezalo]] *[[Miodrag Zečević]] *[[Slavko Zečević]] *[[Vladimir Vlada Zečević|Vladimir (Vlada) Zečević]] *([[Veljko Zeković]]) *[[Dragutin Zelenović]] *[[Nebojša Zelenović]] *[[Žarko Zrenjanin]] - Uča *[[Muamer Zukorlić]] *[[Usame Zukorlić]] == Ž == *([[Miloš Žanko]]) *[[Jelena Žarić Kovačević]] *([[Rade Žigić]]) * [[Tomislav Žigmanov]] *[[Jeremija Živanović]] *[[Ljubomir Živković]] *[[Petar Živković]] *[[Zoran Živković (politik)]] *Miladin Životić *[[Zoran Žižić]] *[[Aleksa Žujović]] *[[Jovan Žujović]] *[[Sreten Žujović]] - Crni {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki|*]] d8xuxn2tz0mw6b0ij27h89ej4qqd6ls Seznam ruskih skladateljev 0 71216 6708487 6673337 2026-07-08T12:19:14Z ~2026-28279-21 259659 /* H */ 6708487 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksej Ajgi]] (1971 –) * [[Aleksander Vasiljevič Aleksandrov]] (1883 – 1946) * [[Boris Aleksandrovič Aleksandrov]] (1905 – 1994) * [[Vladimir Aleksandrovič Aleksandrov]] (1910 – 1978) * [[Aleksander Aleksandrovič Aljabjev]] ([[1787]] – [[1851]]) *[[Vladimir Anisimov]] (1950 –) *[[Tanja Anisimova]] (1966 –) * Jurij Mihajlovič [[Antonov]] (1945 –) *[[Boris Aleksandrovič Arapov]] (1905 – 1992) *[[Anton Stepanovič Arenski]] ([[1861]] – [[1906]]) * [[Aleksandr Arhangelski]] (1846 – 1924) *[[Artemij Artemjev]] (1966 –) *[[Eduard Artemjev|Eduard Nikolajevič Artemjev]] (1937 – 2022) *[[Vjačeslav Artjomov]] (1940 –) * [[Boris Vladimirovič Asafjev]] ([[1884]] – [[1949]]) *[[Vladimir Aškenazi]] (1937 –) == B == * [[Arno Babadžanjan]] (1921 – 1983) (Armenec) *[[Aleksander Bakši]] (1952 –) * [[Milij Balakirev|Milij Aleksejevič Balakirjev]] (1837 – 1910) *[[Andrej Balančivazde]] (1906 – 1992) (Gruzinec) *[[Meliton Balančivadze]] (1862 – 1937) (Gruzinec) * [[Venjamin Basner]] (1925 – 1996) * [[Maksim Berezovski]] (1745 – 1777) *[[Anastasja Bespalova]] * [[Vasilij Bezekirski]] (1835 – 1919) *[[Vladimir Bitkin]] * [[Matvej Blanter|Matvej Isaakovič Blanter]] (1903 – 1990) *[[Anatolij Vasiljevič Bogatirjov]] (1913 – 2003) (Belorus) *[[Semjon Semjonovič Bogatirjev|Semjon Semjonovič Bogatirjov]] (1890 – 1960) *[[Valerjan Bogdanov-Berezovski]] (1903 – 1971) *[[Nikita Vladimirovič Bogoslovski]] (1913 – 2004) * [[Aleksander Borodin|Aleksander Porfirjevič Borodin]] ([[1833]] – [[1887]]) * [[Dimitrij Stepanovič Bortnjanski]] ([[1751]] – [[1825]]) * [[Valeri Brainin|Valerij Brainin-Passek]] (1948 –) == C == * [[Cesar Antonovič Kjuj]] ([[Cesar Cui|César Cui]]) ([[1835]] – [[1918]]) *[[Vladimir Cibin]] (1877 – 1949) == Č == * [[Aleksander Čajkovski|Aleksander Vladimirovič Čajkovski]] (1946 –) * [[Peter Iljič Čajkovski]] ([[1840]] – [[1893]]) * [[Aleksander Nikolajevič Čerepnin]] ([[1899]] – [[1977]]) * [[Nikolaj Nikolajevič Čerepnin]] ([[1873]] – [[1945]]) * [[Semjon Černecki]] (1881 – 1950) * [[Pavel Grigorjevič Česnokov]] (1877 – 1944) *[[Mihail Čulaki]] (1908 – 1989) == D == * [[Konstantin Fjodorovič Dankevič]] (1905 – 1984) * [[Vladimir Daškevič]] (1934 –) * [[Stepan Degtjarjev]] (1766 – 1813) * [[Edison Denisov|Edison Vasiljevič Denisov]] ([[1929]] – [[1996]]) * [[Vjačeslav Dobrinin]] (1946 –) * [[Isaj Aleksandrovič Dobroven]] ([[1891]] – [[1953]]) * [[Aleksander Dragomižski]] (1813 – 1869) * [[Isaak Osipovič Dunajevski]] (1900 – 1955) * [[Maksim Isaakovič Dunajevski]] (1945 –) *[[Ivan Ivanovič Dzeržinski]] (1909 – 1978) == E == * [[Jakov Andrejevič Ešpaj]] (1890 – 1963) * [[Andrej Jakovljevič Ešpaj]] (1925 – 2015) == F == * [[Jurij Aleksandrovič Falik]] (1936 – 2009) * [[Oskar Borisovič Felcman]] (1921 – 2013) *[[John Field (skladatelj)|John Field]] (1782 – 1837) (irsko-ruski) *[[Jelena Firsova]] (1950 –) *[[Boris Fomin]] (1900 – 1948) *[[Jevstignej Fomin]] (1761 – 1800) * [[Mark Fradkin]] (1914 – 1990) * [[Jan Frenkel]] (1920 – 1989) == G == * [[Vjačeslav Ganelin]] (1944 –) * [[Valerij Gavrilin]] (1939 – 1999) * [[Gennadij Gladkov|Gennadij Igorjevič Gladkov]] (1935 – 2023) * [[Aleksander Glazunov|Aleksander Konstantinovič Glazunov]] ([[1865]] – [[1936]]) *[[Jevgenij Glebov]] (1929 – 2000) * [[Reinhold Morisevič Glière]] ([[1874]] – [[1956]]) * [[Mihail Ivanovič Glinka]] (1804 – 1857) * [[Aleksander Goedicke]] (1877 – 1957) * [[Nikolaj Golovanov]] (1891 – 1953) *[[Aleksandr Gradski]] (Gradsky) (1949 – 2021) (kantavtor, rock pevec ..) * [[Boris Grebenščikov]] (1953 –) * [[Aleksander T. Grečaninov|Aleksander Tihomirovič Grečaninov]] (1864 – 1956) (kasneje v Franciji in ZDA) * [[Aleksander Gribojedov|Aleksander Sergejevič Gribojedov]] ([[1795]] – [[1829]]) * [[Sofija Gubajdulina]] (1931 – 2025) (Tatarka po očetu) == H == * [[Aram Iljič Hačaturjan|Aram Hačaturjan]] (1903 – 1978) (Armenec) * [[Karen Surenovič Hačaturjan]] (1920 – 2011) * [[Ivan Jevstafjevič Handoškin]] ([[1747]] – [[1804]]) * [[Rafail Hozak]] (1928 – 1989) *[[Leonid Hrabovski]] (1935 –) (Ukrajina; živi v ZDA) * [[Tihon Nikolajevič Hrennikov]] (1913 – 2007) == I == * [[Mihail Ippolitov-Ivanov]] (1859 – 1935) * [[Mihail Isakovski]] (1900 – 1973) == J == * [[Leonid Jaroševski]] (1960 –) == K == * [[Dimitrij Borisovič Kabalevski]] ([[1904]] – [[1987]]) * [[Vasilij Sergejevič Kalinnikov]] ([[1866]] – [[1901]]) *[[Jurij Kasparov]] (1955 –) * [[Aleksander Dmitrijevič Kastalski]] (1856 – 1926) * [[Ilja Jevgenjevič Katajev]] (1939 – 2009) * [[Cesar Cui|Cesar Antonovič Kjuj]] (César Cui) ([[1835]] – [[1918]]) * [[Vladislav Ivanovič Kladnicki]] (1932 – 2015) *[[Aleksander Knaifel|Aleksander Aronovič Knaifel]] (1943 –) * [[Lev Konstantinovič Knipper]] ([[1898]] – [[1974]]) *[[Vladimir Kobekin]] (1947 –) *[[Nikolaj Korndorf]] (1947 – 2001) *[[Serge Koussevitzky]] (Sergej Kusevicki, 1874–1951) (rusko-ameriški) * [[Marian Koval]] (1907 – 1971) *[[Aleksej Kozlov]] (1935 –) (jazz-saksofonist) * [[Osip Antonovič Kozlovski]] (1757 – 1831) * [[Aleksander Abramovič Krejn]] ([[1883]] – [[1951]]) * [[Anatolij Kroll]] * [[Jevgenij Pavlovič Krilatov]] (1934 – 2019) * [[Igor Krutoj]] (1954 –) * [[Sergej Kurjohin]] (1954–1996) == L == *[[Ivan Petrovič Larionov]] (1830 – 1889) ([[Kalinka]]) *[[Viktor Mihajlovič Lebedjev]] (1935 – 2021) *[[Konstantin Listov]] (1900 – 1983) * [[Anatolij Konstantinovič Ljadov]] ([[1855]] – [[1914]]) *[[Aleksandr Lokšin]] (1920 – 1987) * [[Oleg Leonidovič Lundstrem]] (1916 – 2005) * [[Aleksej Lvov]] (1799 – 1870) == M == *[[Boris Sergejevič Majzel']] (1907 – 1986) *[[Witold Maliszewski]] (1873 – 1939) *[[Vladimir Martinov]] (1946 –) * [[Mihail Matjušin|Mihail Vasiljevič Matjušin]] (1861 – 1934) * [[Nikolaj Karlovič Metner]] ([[1880]] – [[1951]]) * [[Mark Minkov]] (1944 – 2012) * [[Nikolaj Jakovljevič Mjaskovski]] ([[1881]] – [[1950]]) * [[Boris Mokrousov]] (1909 – 1968) *[[Aleksandr Vasiljevič Mosolov]] (1900 – 1973) * [[Vano Muradeli]] (1908 – 1970) (Gruzinec) * [[Modest Petrovič Musorgski]] ([[1839]] – [[1881]]) == N == *[[Aleksandr Nikitin|Aleksandr S. Nikitin]] (1971 –) *[[Igor Nikolajev|Igor Jurjevič Nikolajev]] (1960 –) *[[Leonid Vladimirovič Nikolajev]] (1878 – 1942) *[[Tatjana Petrovna Nikolajeva]] (1924 – 1993) * [[Anatolij Grigorjevič Novikov]] (1896 – 1984) == O == *[[Nikolaj Borisovič Obuhov]] (1892 – 1954) (rus.-franc.) *[[Vjačeslav Ovčinnikov]] (1936 – 2019) == P == * [[Pavel (Christian Georg Paul) Pabst]] (1854 – 1897) * [[Aleksandra Nikolajevna Pahmutova]] (1929 –) * [[Vasilij Aleksejevič Paškevič]] (1742 – 1797) *[[Sergej Pavlenko]] *[[Andrej Pavlovič Petrov]] (1930 – 2006) * [[Mihail Vasiljevič Pletnjov]] (1957 –) * Mihail Pljackovski (1935 – 1991) (pisec skladb?) * [[Daniil Pokrass]] (1905 – 1954) * [[Dmitrij Pokrass]] (1899 – 1978) * [[Kirill Vladimirovič Pokrovski]] (1962 – 2015) *[[Gavriil Popov]] (1904 – 1972) * [[Jurij Potejenko]] (1960 –) * [[Sergej Prokofjev|Sergej Sergejevič Prokofjev]] ([[1891]] – [[1953]]) == R == * [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]] ([[1873]] – [[1943]]) *[[Aleksandr Raskatov]] (1953 –) * [[Vladimir Ivanovič Rebikov]] ([[1866]] – [[1920]]) * [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov]] ([[1844]] – [[1908]]) * [[Nadežda Nikolajevna Rimskaja-Korsakova]] (1848 – 1919) * [[Aleksandr Vsevolodovič Rjazanov]] (1908 – 1987) *[[Pjotr Borisovič Rjazanov]] (1899 – 1942) * [[Sergej Rodionov]] (1952 –) *[[Anton Rovner]] (1970 –) (rusko-ameriški) * [[Larisa Rubalskaja|Larisa Rubalska(ja)]] (1945 –) *[[Nikolaj Rubinstein]] (Николай Рубинштейн) (1835 – 1881) * [[Anton Rubinstein]] (Анто́н Рубинште́йн) ([[1829]] – [[1894]]) == S == * [[Vasilij Safonov|Vasilij Iljič Safonov]] ([[1852]] – [[1918]]) *[[Oskar Sandler]] (1910 – 1981) * [[Jurij Saulski]] (1928 – 2003) * [[Aleksandr Nikolajevič Serov]] (1820 – 1871) *[[Vladislav Shoot]] (1941 –) (rusko-britanski) *[[Nikolaj Sidelnikov]] (1930 – 1992) * [[Aleksandr Siloti]] ([[Ziloti]]) (1863 – 1945) * [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] ([[1872]] – [[1915]]) * [[Nikolaj Leonidovič Slonimski]] ([[Nicolas Slonimsky]]) (1894 – 1995) (rusko-ameriški) * [[Sergej Mihajlovič Slonimski]] ([[1932]] – 2020) *[[Dmitrij Smirnov|Dmitrij (]][[Dimitrij Nikolajevič Smirnov (skladatelj)|Nikolajevič)]] Smirnov (-Sadovsky) (1948 – 2020) *[[Dimitrij Savovič Smirnov]] (1952 –) * [[Ivan Glebovič Sokolov]] (1960 –) * [[Nikolaj Aleksandrovič Sokolov]] (1859 – 1922) * [[Vasilij Pavlovič Solovjov-Sedoj]] (1907 – 1979) * [[Igor Stravinski|Igor Fjodorovič Stravinski]] ([[1882]] – [[1971]]) * [[Jevgenij Fjodorovič Svetlanov]] ([[1928]] – [[2002]]) * [[Georgij V. Sviridov|Georgij Vasiljevič Sviridov]] (1915 – 1998) * [[Viktor Jevsejevič Suslin]] ([[1942]] – [[2012]]) == Š == * [[Vladimir Šainski]] (1925 – 2017) * [[Jurij Aleksandrovič Šaporin]] ([[1887]] – [[1966]]) * [[Rodion Ščedrin|Rodion Konstantinovič Ščedrin]] ([[1932]] – 2025) *[[Vladimir Ščerbačov]] (1889 – 1952) * [[Visarion Šebalin|Visarion Jakovljevič Šebalin]] ([[1902]] – [[1963]]) *[[Maksimilian Štejnberg]] (Maximilian Steinberg) (1883 – 1946) * [[Alfred Šnitke|Alfred Garijevič Šnitke]] (1934 – 1998) * [[Dmitrij Šostakovič|Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič]] ([[1906]] – [[1975]]) * [[Lev Aleksandrovič Švarc]] (1898 – 1962) == T == * [[Aleksander Tanejev]] (1850 – 1918) * [[Sergej Ivanovič Tanejev]] ([[1856]] – [[1915]]) * [[Vladimir Tarasov]] (1947 –) (tolkalec, jazzist) *Mikael Tariverdiev (1931 – 1996) (Gruzinec) *[[Vladimir Tarnopolski]] (1955 –) * [[Dmitri Tiomkin]] (1894 – 1979) (rus.-ameriški) *[[Boris Ivanovič Tiščenko]] (1939 – 2010) *[[Dmitrij Aleksejevič Tolstoj]] (1923 – 2003) *[[Sergej Lvovič Tolstoj]] (1863 – 1947) *[[Daniil Trifonov]] (1991 –) * [[David Tuhmanov]] (1940 –) == U == * [[Galina Ivanovna Ustvolska]](ja) (1919 – 2006) == V == * [[Mojsej Samuilovič Vajnberg]] (''Mieczysław Weinberg'') (1919 – 1996) * [[Sergej Nikiforovič Vasiljenko]] (1872 – 1956) *[[Vladimir Vavilov]] (1925 – 1973) *Vasilij Velikanov *[[Aleksander Mojsejevič Veprik]] (1899 – 1958) * Artem Verdel (1767 – 1808) * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] (1938 – 1980) * Vjačeslav Volkov ? *[[Aleksandr Kuzmič Vustin]] (1943 –) == Z == *[[Aleksandr Sergejevič Zacepin]] (1926 –) * [[Vladimir Grigorjevič Zaharov]] ([[1901]] – [[1956]]) == Ž == * [[Nazib Žiganov]]/Näcip Ğayaz ulı Cihanov (1911 – 1988) (Tatar) *[[Lev Žurbin]] (1978 –) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Skladatelji]] [[Kategorija:Ruski skladatelji|*]] gnoav5wcz16q00pmlwygy73lyh2ga54 Kategorija:Zgradbe in objekti v Franciji 14 82361 6708551 3958531 2026-07-08T14:48:35Z Ljuba24b 92351 kat 6708551 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[zgradba]]h in [[objekt]]ih v [[Francija|Franciji]]. {{Kategorija v Zbirki|Buildings in France}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Francija]] [[Kategorija:Francoska arhitektura]] [[Kategorija:Francija]] hyt11l5xgtazo7ycqhb41pn2z9ccui3 Boštjan Hladnik 0 86312 6708517 6636399 2026-07-08T12:47:04Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Boštjan Hladnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[film]]ski in gledališki [[režiser]], * [[30. januar]], [[1929]], [[Kranj]], † [[30. maj]] [[2006]], [[Ljubljana]] Hladnik je pionir slovenskega [[modernizem|modernističnega]] filma.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl Boštjan Hladnik, "enfant terible" slovenskega filma|url=https://www.dnevnik.si/182439|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-04|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210622131151/https://www.dnevnik.si/182439|url-status=dead}}</ref> Njegovo najbolj znano delo je ''[[Ples v dežju]]'', ki so ga slovenski filmski kritiki proglasili za film stoletja.<ref>{{Navedi splet|title=Peter Zobec in Boštjan Hladnik|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019927/peter-zobec-in-bostjan-hladnik|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-04|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Odkril je [[Marina Urbanc|Marino Urbanc]], ki je še kot gimnazijka nastopila v njegovem škandaloznem filmu ''[[Ko pride lev]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Od škandalozne Marjetice do kranjskega "Batmana"|url=https://www.dnevnik.si/1042550956|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-04|date=10. september 2012|publisher=|last=Šubic|first=Miran}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[2002]] je Hladnik prejel [[Viktor_(nagrada)|viktorja]] 2001 za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Podeljeni viktorji 2001|url=https://www.dnevnik.si/21014|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-04|date=7. april 2002|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210622152524/https://www.dnevnik.si/21014|url-status=dead}}</ref> Leta [[2005]] je prejel [[zlati red za zasluge Republike Slovenije]] pri filmskem ustvarjanju.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl Boštjan Hladnik, "enfant terible" slovenskega filma|url=https://www.dnevnik.si/182439|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-04|date=30. maj 2006|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko|archive-date=2021-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210622131151/https://www.dnevnik.si/182439|url-status=dead}}</ref> == Filmografija== * ''[[P. S. (Post scriptum)]]'' (1988) (prvi del) * ''[[Čas brez pravljic]]'' (1987) * ''Portret Franceta Miheliča'' (1985) * ''Kmečki turizem'' (1983) * ''Za vašo srečo'' (1983) * ''Zimski turizem'' (1983) * ''Gorenčev vrag'' (1982) TV nadaljevanka * ''[[Ubij me nežno]]'' (1979) * ''Ljudje ob Krki'' (1978) * ''Vabilo'' (1978) * ''[[Bele trave]]'' (1976) * ''Pridite in razvedrite se'' (1976) * ''Puntar'' (1975) * ''Revolucija'' (1974) * ''Slovenska Riviera'' (1973) * ''[[Ko pride lev]]'' (1972) * ''[[Maškarada (film)|Maškarada]]'' (1971) * ''Poljub'' (1969) * ''Sama čista resnica'' (1969) * ''[[Sončni krik]]'' (1968) * ''Maibritt, deklica iz otokov'' (1964) * ''Erotikon'' (1963) * ''[[Peščeni grad]]'' (1962) * ''[[Ples v dežju]]'' (1961) * ''Fantastična balada'' (1957), dokumentarni film * ''Življenje ni greh'' (1957) * ''Pravljica o ljubezni'' (1954) * ''Deklica v gorah'' (1947) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == *{{IMDb-ime|0387162}} *[https://bsf.si/sl/ime/bostjan-hladnik/ Boštjan Hladnik] v Bazi slovenskega filma * [http://www.gorenjci.si/osebe/hladnik-bo%C5%A1tjan/275/ Boštjan Hladnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na Gorenjci.si * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174591187 NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - FILMSKI REŽISER BOŠTJAN HLADNIK - 7.7.2001]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. januar 2019). RTV Slovenija {{Boštjan Hladnik}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{film-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Hladnik, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] 85cdxcb8ohd5qpsua471chu9fu9x080 Jože Tisnikar 0 87247 6708626 6704768 2026-07-08T17:33:53Z TadejM 738 koda za sklice, razdelek Zunanje povezave 6708626 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Oseba}} '''Jože Tisnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[26. februar]], [[1928]], [[Mislinja]], † [[30. oktober]] [[1998]], [[Slovenj Gradec]]. Tisnikar je bil slikar [[samouk]]. Dolgo je delal kot obdukcijski pomočnik v [[secirnica|secirnici]] slovenjegraške bolnišnice. Med letoma [[1954]] in [[1964]] se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja [[Karl Pečko|Karla Pečka]] v Slovenj Gradcu. Postal je cenjen med ljudmi, šolanimi slikarji in kritiki. [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta [[1970]] za slikarska dela, razstavljena v letu [[1969]]. Bil je slikar, ki ga je priznala in cenila tudi tujina. Najbolj je poznan po svojih upodobitvah [[krokar]]jev in temačnih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Njegove umetnine so polne [[ekspresija|ekspresivnih]] in [[eksistencializem|eksistencialističnih]] vsebin. Ustvarjal je risbe in slike v različnih tehnikah, posebej v tehniki jajčne tempere. Umrl je kot pešec v prometni nesreči, kmalu po julijski otvoritvi velike retrospektivne razstave v galeriji v Slovenj Gradcu. Pred galerijo so mu po smrti postavili spomenik, delo [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]]. == Življenjepis == Jože Tisnikar se je rodil 26. februarja [[1928]] ob vznožju Pohorja v vasi [[Mislinja]]. Imel je težko otroštvo, osnovno šolo pa je zapusti že po štirih letih. Ko je nastopila očetova smrt, je moral zasesti njegovo delovno mesto v tovarni lepenk, kjer je delal, dokler ga niso vpoklicali v [[vojska|vojsko]]. V Pirotu na jugu Srbije je v vojski preživel polni dve leti na bolniškem oddelku, kjer je imel tudi prvi stik z mrtvimi. Po končanem služenju se je vrnil v domačo vas in jo kmalu zapustil. Preselil se je v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlil v tamkajšnji bolnišnici, kjer je opravljal pretežno fizična dela s pacienti. Po dveh letih dela na oddelku so v bolnici odprli prosekturo, v kateri so ga nato zaposlili. Tam je delal do svoje upokojitve leta 1983, umrl pa je leta 1998. Od leta [[1958]] do [[1998]] je več kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Cena njegovih del se danes giblje okoli 8.500,00 €. == Tisnikarjeva filozofija slikanja == [[Slika:Joze Tisnikar Sprevod Vran.jpg|thumb|right|200px|''Sprevod vran'' ([[1974]])]] {{podoben-eseju|razdelek}} Jože Tisnikar je na svojih slikah upodabljal minljivost človeškega življenja. Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh nepoznavalcev umetnosti, toda s spreminjajočim se družbenim in ekonomskim načinom življenja, kjer je prisotna [[tehnologija]], si razumevanje slikarjeve povezave življenja in smrti danes marsikdo razlaga drugače. Tisnikarjeve slike so preproste in so odraz sveta preprostih ljudi, ki je nekaj samoumevnega in realnega, pri čemer je Tisnikar v svoje slike umestil življenje in smrt z roko v roki. Jože Tisnikar je upodabljal ljudi na meji tega sveta, svoj umetniški navdih pa je črpal iz svojega življenjskega in delovnega okolja (prosekture). Ko je Tisnikar združil vse svoje umetniške ideje in svoja življenjska videnja, so nastale umetnine, ki na poseben način izražajo okolje, ki mu je omogočalo ustvarjati in pri tem podoživeti lasten doživljajski svet. Velik pomen za nastanek Tisnikarjevih umetnin ima način življenja na Koroškem, kjer je umetnik sam kot tudi drugi ljudje začutil prehajanje iz stare v moderno družbo. Da bi lažje razumeli Tisnikarjeve slike, je pomembno, da poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost. To so: * družina, * vas v kateri je odraščal, * vojna, skozi katero se je prebil v mladosti, * delo bolniškega strežnika na oddelku za hudo bolne, * delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi. Tisnikarjeve slike nam povedo, da se življenjska pot posameznika lahko konča, pri tem pa človeški rod teče dalje, saj je rojstvo večni tekmec človeške umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetniške ustvarjalnosti in umetniškega navdiha, pa naj se nanaša na filme, reklame, knjižno ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih člankov. Torej če povzamemo Tisnikarjeve slike lahko rečemo, da nikoli ne odslikavajo konkretnih motivov s katerimi bi pripovedovale določene zgodbe. Čeprav velja, da so figure povzete po resničnih osebah, ki so v času Tisnikarjevega dela v prosekturi šle skozi njegove roke. Naslikal in narisal je le to kar je videl in občutil. Slikanje in risanje sta bila njegova terapija, kamor je lahko usmeril vse svoje občutke. Ob tem pa ne velja pozabiti na lik krokarja, ki je dolga leta bil udomačen Tisnikarjev spremljevalec. Konkretni prizori so torej uprizorjeni zato, da sporočajo prikrito vsebino, ta je univerzalno vprašanje o rojstvu in smrti ter tistem kar vmes nastane kot edina in naravna vez, ljubezen. Ob upodabljanju gostilniških podob z alkoholom omamljenih gostov, pa slikar namiguje na njihove notranje stiske in nezadovoljstva, na katere skušajo z omamo pozabiti in se kaznovati. Pri tem pa je razvidno, da vsa ta nesmiselna dejanja vodijo v smrt in nadaljnje trpljenje. Tudi sprevod ljudi, ki vznikajo iz svita na visokem obrobju slike, niso le prispodoba spremstva ob poslavljanju od umrlega na njegovi poti v grob. Temveč so prispodoba o spoznanju, da se življenje večno in nenehno pretaka, ter da so ljudje le stranska figura, s katero glavne poteze igra življenje samo. Kot zadnji najbolj pogost ponavljajoč se motiv pa Tisnikar upodablja [[Križanje (smrtna kazen)|križanje]]. S tem motivom slikar poudarja dvojno trpljenje mučenika in sicer prvo nastane zaradi mučeniške smrti, drugo pa zaradi pohabljenosti, ki nastane med njo. Prav ta motiv je mnogokrat v veliko uteho vernikom, ki svoje težave, nezadovoljstva ter trpljenje podrejajo in tešijo z molitvijo, z upanjem na boljše, česar mučenik sam ni dočakal. Zato so umetniška dela, ki jih je Tisnikar ustvarjal skrivnostna in čarobna, hkrati pa nam dajejo potuho za naše trpljenje in bolečino, ki ju prinese življenje. == Viri == * Jože Tisnikar, Retrospektivna razstava, Galerija likovnih umetnosti, [[Slovenj Gradec]], [[1998]]. * Jože Tisnikar, Risbe, Založba EWO - zbirke Arkade, [[Ljubljana]], [[1996]]. * Tisnikar, Svet obujenih mrtvecev, Državna založba Slovenije, [[Ljubljana]], [[1978]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.spletna-galerija.net/Collection.aspx?authorName=JOŽE&authorSurname=TISNIKAR Spletna galerija: Jože Tisnikar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100612083220/http://www.spletna-galerija.net/Collection.aspx?authorName=JO%C5%BDE&authorSurname=TISNIKAR |date=2010-06-12 }} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174798407 Jože Tisnikar]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. avgust 2021). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tisnikar, Jože}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] kvardk0snl99pcdyfhs50v7tth0smzr Ljubljanski potniški promet 0 87270 6708713 6707591 2026-07-09T06:23:02Z Muc77 247998 /* Nekdanji avtobusi */ 6708713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''225''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''149''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. Občasno se na posameznih odhodih linij, predvsem na klic, uporabljajo tudi potniška kombinirana vozila. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |- |1 |Fiat Ducato |nizkopodni | |?: LJ•HP-770 | [[File:LPP Fiat Ducato.jpg|120px]] |- |1 |Mercedes-Benz eSprinter |nizkopodni | |?: LJ•10-CJK | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | [[Slika:LPP 751.jpg|120px]] | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 7 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424, 426, 428, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | [[Slika:LPP 357.jpg|120px]] |- | 24 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 801–824 | [[Slika:LPP 805.jpg|120px]] |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> Slika:LPP MAN SG 312.jpg|MAN NG 312<br /><small>1996–2026: 370–419</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij); 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij); 399, 405 (september) * 1997–2026: 385 (junij) * 1998–2026: 392, 393, 400 (junij); 391, 396, 402, 406, 408 (julij) * 2000–2026: 419; 411 (junij); 409, 410, 414, 416-418 (julij) MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 425 (junij), 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj); 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj); 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] likg6zvnsrqqv91azagjq71nlngqccs Slayer 0 89879 6708744 6561699 2026-07-09T09:39:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708744 wikitext text/x-wiki {{short description|Ameriška thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Slayer | background = group_or_band | image = Hellfest2017Slayer 02.jpg | landscape = yes | caption = Slayer med nastopom na festivalu [[Hellfest (francoski glasbeni festival)|Hellfest]] leta 2017. Od leve proti desni: [[Gary Holt (glasbenik)|Gary Holt]], [[Tom Araya]] in [[Kerry King]]. | origin = [[Huntington Park, Kalifonija]], ZDA | genre = <!-- Do not change genre without discussing on the talk page first. -->[[Thrash metal]] | years_active = 1981–2019, 2024-danes | label = {{flatlist| * [[Metal Blade Records|Metal Blade]] * [[Def Jam Recordings|Def Jam]] * [[American Recordings (glasbena založba)|American]] * [[Nuclear Blast]] }} | associated_acts = {{flatlist|<!--- Per Template:Infobox musical artist, associated acts should have at least two common members, meaning Forbidden (Bostaph's former band), or any other band that Lombardo has been in (including Fantômas, Suicidal Tendencies, Mr. Bungle, Misfits, etc.), SHOULD NOT be added. Exodus and Testament are the only known bands that have at least more than one member in common with Slayer. ---> * [[Exodus (American band)|Exodus]] * [[Testament (band)|Testament]] * [[Ice-T]]<!--- The song "Disorder" from the "Judgement Night" soundtrack was a collaboration between Slayer and Ice-T. ---> }} | website = {{URL|slayer.net}} | current_members = | past_members = * [[Kerry King]] * [[Tom Araya]] * [[Jeff Hanneman]] * [[Dave Lombardo]] * [[Paul Bostaph]] * Jon Dette * [[Gary Holt (musician)|Gary Holt]] }} '''Slayer''' je ameriška [[thrash metal]] skupina iz [[Huntington Park, Kalifornija|Huntington Parka]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Skupino so leta 1981 ustanovili kitarista [[Kerry King]] in [[Jeff Hanneman]], bobnar [[Dave Lombardo]] ter basist in vokalist [[Tom Araya]]. Slayerjev hiter in agresiven glasbeni slog jih je ob [[Metallica|Metallici]], [[Megadeth|Megadethu]] in [[Anthrax|Anthraxu]] uvrstil med "veliko četverico" [[thrash metal]] izvajalcev. Končno zasedbo Slayerja so sestavljali King, Araya, bobnar [[Paul Bostaph]] (ki je Lombarda zamenjal leta 1992 in spet leta 2013) in kitarist [[Gary Holt (glasbenik)|Gary Holt]] (ki je leta 2011 zamenjal Hannemana). Član skupine je bil tudi Jon Dette. V izvirni zasedbi so King, Hanneman in Araya prispevali k besedilom skupine, vso glasbo skupine pa sta napisala King in Hanneman. Besedila in naslovnice albumov zajemajo teme, kot so [[umor]], [[Serijski morilec|serijski morilci]], [[mučenje]], [[genocid]], [[politika]], [[Teorija|teorije]], [[Raziskava človeških subjektov|raziskave človeških subjektov]], [[organizirani kriminal]], [[tajne družbe]], [[mitologija]], [[okultizem]], [[satanizem]], [[Zločin iz sovraštva|zločini iz sovraštva]], [[terorizem]], [[religija]] ali [[antireligija]], [[Nacionalsocializem|nacizem]], [[fašizem]], [[rasizem]], [[ksenofobija]], [[vojna]] in [[zapor]], ki so povzročile prepovedi albumov, zamude, tožbe in kritike verskih skupin in frakcij širše javnosti. Kljub temu pa je bila njihova glasba zelo vplivna. Številne skupine jih pogosto navajajo kot glasbeni, vizualni in besedilni vpliv; tretji album skupine ''[[Reign in Blood]]'' (1986) je bil opisan kot eden najbolj heavy in najvplivnejših thrash metal albumov. Slayer je izdal dvanajst studijskih albumov, dva [[Album v živo|koncertna albuma]], zbirko albumov (box set), šest glasbenih videov, dva [[Extended play|EP]]-a in ​​cover album. Štirje studijski albumi skupine so v ZDA prejeli zlato priznanje. Slayer je po podatkih Nielsen SoundScan v letih od 1991 do 2013 v ZDA prodal 5 milijonov izvodov in več kot 20 milijonov izvodov po vsem svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://hypebeast.com/2016/11/10-facts-about-slayer|title=10 Slayer Facts to Know Before Copping the Supreme Collaboration|work=Hypebeast|access-date=September 10, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/slayer-guitarist-jeff-hanneman-dies-451113|title=Slayer Guitarist Jeff Hanneman Dies at 49|work=[[The Hollywood Reporter]]|access-date=September 10, 2021}}</ref> Skupina je prejela pet nominacij za [[Grammy|nagrado Grammy]], eno je osvojila leta 2007 za pesem "[[Eyes of the Insane]]" in eno leta 2008 za pesem "Final Six", obe iz albuma ''[[Christ Illusion]]'' (2006). Po več kot treh desetletjih snemanja in nastopanje je Slayer januarja 2018 napovedal, da se bo odpravil na [[Slayerjeva poslovilna turneja|poslovilno turnejo]],<ref name="farewell tour">{{navedi splet|last1=Hill|first1=John|title=BREAKING NEWS: Slayer Announce Farewell Tour|url=http://loudwire.com/breaking-news-slayer-announce-farewell-tour/|website=Loudwire|access-date=January 22, 2018|date=January 22, 2018}}</ref> ki je potekala od maja 2018 do novembra 2019,<ref name="final campaign">{{navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-announces-the-final-campaign-tour-dates-with-primus-ministry-and-philip-h-anselmo-the-illegals/|title=SLAYER Announces 'The Final Campaign' Tour Dates With PRIMUS, MINISTRY And PHILIP H. ANSELMO & THE ILLEGALS|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=July 9, 2019|access-date=July 9, 2019}}</ref> nato pa se je skupina razšla.<ref name="notachance">{{navedi splet|url=https://www.blabbermouth.net/news/there-is-not-a-chance-in-hell-slayer-will-ever-reunite-says-kerry-kings-wife/|title=There Is 'Not A Chance In Hell' SLAYER Will Ever Reunite, Says KERRY KING's Wife|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=December 2, 2019|access-date=December 2, 2019}}</ref><ref name="neverbeslayer">{{navedi splet|title=TOM ARAYA And KERRY KING 'Will Never Be SLAYER Again'|url=https://www.blabbermouth.net/news/tom-araya-and-kerry-king-will-never-be-slayer-again/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=August 28, 2020|access-date=September 1, 2020}}</ref> Skupina je februarja 2024 napovedala svojo vrnitev na oder.<ref>{{Navedi splet|title=Slayer-Reunion: Zwei Festival-Shows in den USA bestätigt|url=https://www.metal-hammer.de/slayer-reunion-zwei-us-festival-shows-bestaetigt-2178089/|website=Metal Hammer|date=2024-02-21|accessdate=2024-08-30|language=de-DE}}</ref> == Zasedba ==<!-- Do not change Holt's start year or Hanneman's end year to 2011, as Hanneman was still an official member and Holt was only a touring musician until Hanneman's death. --> {{col-begin}}{{col-2}} '''Nekdanji člani''' * [[Kerry King]] – kitara (1981–2019) * [[Tom Araya]] – bas, vokali (1981–2019) * [[Jeff Hanneman]] – kitara (1981–2013) (umrl 2013) * [[Dave Lombardo]] – bobni (1981–1986, 1987–1992, 2001–2013) * [[Paul Bostaph]] – bobni (1992–1996, 1997–2001, 2013–2019) * Jon Dette – bobni (1996–1997) * [[Gary Holt (glasbenik)|Gary Holt]] – kitara (2013–2019) {{col-2}} '''Člani na turnejah''' * [[Tony Scaglione]] – bobni (1986–1987) * [[Pat O'Brien (kitarist)|Pat O'Brien]] – kitara (2011) * [[Gary Holt (glasbenik)|Gary Holt]] – kitara (2011–2013) * Jon Dette – bobni (2013) * [[Phil Demmel]] – kitara (2018) {{col-end}} === Časovnica === {{#tag:timeline|ImageSize=width:800 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:90 bottom:60 top:10 right:15 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1981 till:11/30/2019 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:3 start:1981 ScaleMinor = increment:1 start:1982 Colors = id:guitar value:green legend:Kitara id:bass value:blue legend:Bas,_vokali id:drums value:orange legend:Bobni id:studio value:black legend:Studijski_albumi id:bars value:gray(0.95) BackgroundColors = bars:bars LineData = layer:back color:studio at:12/03/1983 at:08/16/1985 at:08/07/1986 at:07/05/1988 at:10/25/1990 at:09/27/1994 at:05/28/1996 at:06/09/1998 at:07/08/2001 at:09/06/2006 at:08/03/2009 at:09/11/2015 BarData = bar:King text:Kerry King bar:Hanneman text:Jeff Hanneman bar:Holt text:Gary Holt bar:Araya text:Tom Araya bar:Lombardo text:Dave Lombardo bar:Bostaph text:Paul Bostaph bar:Dette text:Jon Dette PlotData= width:11 bar:Hanneman from:start till:05/02/2013 color:guitar bar:King from:start till:end color:guitar bar:Holt from:05/02/2013 till:end color:guitar bar:Araya from:start till:end color:bass bar:Lombardo from:start till:09/07/1986 color:drums bar:Lombardo from:01/01/1987 till:05/15/1992 color:drums bar:Lombardo from:01/26/2002 till:02/01/2013 color:drums bar:Bostaph from:10/10/1992 till:10/20/1996 color:drums bar:Bostaph from:05/27/1997 till:01/26/2002 color:drums bar:Bostaph from:05/30/2013 till:end color:drums bar:Dette from:10/20/1996 till:05/27/1997 color:drums}} ==Diskografija== <!-- ONLY STUDIO ALBUMS, see WP:LOW -->** ''[[Show No Mercy]]'' (1983) ** ''[[Hell Awaits]]'' (1985) ** ''[[Reign in Blood]]'' (1986) ** ''[[South of Heaven]]'' (1988) ** ''[[Seasons in the Abyss]]'' (1990) ** ''[[Divine Intervention (album)|Divine Intervention]]'' (1994) ** ''[[Undisputed Attitude]]'' (1996) ** ''[[Diabolus in Musica]]'' (1998) ** ''[[God Hates Us All]]'' (2001) ** ''[[Christ Illusion]]'' (2006) ** ''[[World Painted Blood]]'' (2009) ** ''[[Repentless]]'' (2015) == Nagrade in nominacije == {{awards table|caption=Nagrada Grammy}} |- !scope="row"| 2002 | "Disciple" || Najboljša metal izvedba<ref name=Blabbermouthgrammyawards1>{{navedi novice|title=Slayer Wins 'Best Metal' Grammy Award|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-wins-best-metal-grammy-award/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=January 31, 2014|date=February 10, 2008}}</ref> || {{nom}} |- !scope="row"|2007 | "Eyes of the Insane" || Najboljša metal izvedba<ref name=Blabbermouthgrammyawards1/> || {{won}} |- !scope="row"| 2008 || "Final Six" || Najboljša metal izvedba<ref name=Blabbermouthgrammyawards1/> || {{won}} |- !scope="row"|2010 | "Hate Worldwide" || Najboljša metal izvedba<ref name=Hateworldwidenom1>{{navedi novice|title=Slayer Drummer Interviewed By Chicks With Guns Magazine|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-drummer-interviewed-by-chicks-with-guns-magazine/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=January 31, 2014|date=September 8, 2010}}</ref> || {{nom}} |- !scope="row"|2011 | "World Painted Blood" || Najboljša metal izvedba<ref name=Grammyawards2>{{navedi splet|title=Slayer Guitarist Jeff Hanneman Dies|url=http://www.grammy.com/news/slayer-guitarist-jeff-hanneman-dies|work=Grammy Awards|access-date=January 31, 2014}}</ref> || {{nom}} |- {{end}}{{awards table|caption=Kerrang! Awards}} |- !scope="row"|2006 | Slayer || Kerrang! Hall of Fame<ref>{{navedi splet|url=http://kerrang.typepad.com/kerrang_awards_2006_blog/2006/08/kerrang_hall_of.html|title=Kerrang! Awards 2006 Blog: Kerrang! Hall Of Fame|publisher=Kerrang.typepad.com|access-date=2014-04-23|archive-date=2016-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160110225903/http://kerrang.typepad.com/kerrang_awards_2006_blog/2006/08/kerrang_hall_of.html|url-status=dead}}</ref> || {{won}} |- !scope="row"|2013 | Slayer || Kerrang! Legend<ref>{{navedi splet|url=http://www.kerrang.com/blog/2013/06/relentless_kerrang_awards_2013_1.html |title=Kerrang! Awards 2013: Kerrang! Legend |work=Kerrang! |access-date=2014-04-23 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130930214517/http://www.kerrang.com/blog/2013/06/relentless_kerrang_awards_2013_1.html |archive-date=September 30, 2013 }}</ref> || {{won}} |- {{end}}{{awards table|caption=Metal Edge Readers' Choice Awards}} |- !scope="row"|2003 | ''War at the Warfield'' || DVD of the Year <ref>Metal Edge, June 2004</ref> || {{won}} |- {{end}}{{awards table|caption=Metal Hammer Awards (Nemčija)}} |- !scope="row"|2010 | Kerry King || God of Riffs<ref>{{Navedi splet |url=https://bravewords.com/news/metal-hammer-germany-list-of-2010-award-winners-available-video-messages-from-wendy-dio-kerry-king-and-lemmy-online |title=arhivska kopija |accessdate=2021-09-14 |archive-date=2021-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210128220831/https://bravewords.com/news/metal-hammer-germany-list-of-2010-award-winners-available-video-messages-from-wendy-dio-kerry-king-and-lemmy-online |url-status=dead }}</ref> || {{won}} |- !scope="row"|2013 | Jeff Hanneman || God of Riffs<ref>{{Navedi splet |url=https://bravewords.com/news/metallica-nightwish-slayer-doro-honoured-at-germanys-metal-hammer-awards-video-available |title=arhivska kopija |accessdate=2021-09-14 |archive-date=2021-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130175411/https://bravewords.com/news/metallica-nightwish-slayer-doro-honoured-at-germanys-metal-hammer-awards-video-available |url-status=dead }}</ref> || {{won}} |- {{end}}{{awards table|caption=Metal Hammer Golden Gods Awards (UK)}} |- !scope="row"|2004 | Slayer || Best Live Act<ref>{{navedi splet|title=Metallica, Slayer, Iron Maien Among Winners At Metal Hammer Awards|url=http://www.blabbermouth.net/news/metallica-slayer-iron-maiden-among-winners-at-metal-hammer-awards/|work=[[Blabbermouth.net]]|publisher=[[Metal Hammer]]|date=June 7, 2004|access-date=July 12, 2014}}</ref> || {{won}} |- !scope="row"|2006 | ''[[Reign in Blood]]'' || Best Album of the Last 20 Years<ref>{{navedi splet|url=http://www.antimusic.com/news/06/june/1412.shtml|title=Metal Hammer Golden Gods Awards – antiMUSIC News|website=Antimusic.com|access-date=July 4, 2018}}</ref> || {{won}} |- !scope="row"|2007 | | "Eyes of the Insane" || Best Video<ref>https://www.blabbermouth.net/news/lamb-of-god-iron-maiden-slayer-machine-head-among-golden-gods-nominees/</ref> || {{nom}} |- !scope="row"|2007 ||Slayer || Icon Award<ref>{{navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/bullet-for-my-valentine-booed-at-metal-hammer-golden-gods-awards/|title=BULLET FOR MY VALENTINE Booed At METAL HAMMER GOLDEN GODS AWARDS|date=June 12, 2007|website=Blabbermouth.net|access-date=July 4, 2018}}</ref> || {{won}} |- {{end}}{{awards table|caption=Metal Storm Awards}} |- !scope="row"|2006 | ''Christ Illusion'' || Best Thrash Metal Album <ref>{{navedi splet|url=http://www.metalstorm.net/awards/archive.php?year=2006|title=Metal Storm Awards 2006 – Metal Storm|website=Metalstorm.net|access-date=July 4, 2018|archive-date=2012-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120826024602/http://www.metalstorm.net/awards/archive.php?year=2006|url-status=dead}}</ref> || {{won}} |- !scope="row"|2015 | "Repentless" || Best Video <ref>{{navedi splet|url=http://www.metalstorm.net/awards/archive.php?year=2015|title=Metal Storm Awards 2015 – Metal Storm|website=Metalstorm.net|access-date=July 4, 2018|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711184557/http://www.metalstorm.net/awards/archive.php?year=2015|url-status=dead}}</ref> || {{won}} |- {{end}} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Nadaljnje branje== *{{navedi knjigo|last=McIver|first=Joel|title=The Bloody Reign of Slayer|year=2008|publisher=[[Omnibus Press]]|isbn=978-0-85712-038-0|author-link=Joel McIver}} *{{navedi knjigo|last=Ferris|first=D.X.|title=[[Reign in Blood]]|series=[[33⅓]] Series|year=2008|publisher=[[Continuum Books]]|isbn=978-0-8264-2909-4}} *{{navedi knjigo|last=Szubrycht|first=Jarosław|title=Bez litości. Prawdziwa historia zespołu Slayer (No mercy. The true history of Slayer)|year=2006|publisher=Kagra|isbn=83-87598-48-8}} ==Zunanje povezave== {{sisterlinks|d=Q131231|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|species=no|s=no|wikt=no}} *{{Official website}} [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] {{normativna kontrola}} mgkcsjox2vun8y8v4cws8zq57pjt9xv Župnija Višnja Gora 0 92365 6708715 6396674 2026-07-09T06:56:52Z Romanm 13 /* Zgodovinski razvoj */ [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Velika Loka]] 6708715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = Župnijska cerkev sv. Tilna | country = [[Slovenija]] | headquarters = [[Žabjek]] 10,<br>1294 [[Višnja Gora]] | parish_church = [[Cerkev sv. Tilna, Višnja Gora]] | dedication = [[sveti Tilen]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | archdeaconry = [[IV. arhidiakonat|IV.]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Slavko Judež | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = [[Janez Cigler]],<br>[[Janez Čandek]],<br>[[Josip Dostal]],<br>[[Pavel Knobl]],<br>[[Baltazar Radlič]],<br>[[Janko Skerbinc]],<br>[[Franc Ksaver Tauffer]],<br>[[Simon Zupan]] | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Višnja Gora]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Grosuplje|Dekanije Grosuplje]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Župnijska cerkev je posvečena [[Sveti Tilen, opat|svetemu Tilnu]]. == Zgodovinski razvoj == Ozemlje današnje župnije Višnja Gora se prvič omenja kot vikariat [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentviške pražupnije]] leta 1389, ko je bil vikariat skupaj z župnijo Šentvid inkorpiriran [[Cistercijanski samostan Stična|Stiškemu samostanu]]. Vikariatska cerkev, ki je bila posvećena Lavretanski Materi Božji, se prvič omenja 1450. Že leta 1478 pa je sedež vikariata omenjen pri sedanji župnijski cerkvi sv. Tilna. Točnega podatka kdaj je vikariat postal samostojna župnija ni znano, vendar pa se župnika omenja že leta 1522. Na področju župnije Višnja Gora je poleg današnje župnijske cerkve sv. Tilna, bilo prisotno še enajst cerkva, od katerih jih je danes še osem. Prva je bila že omenjena cerkev Lavretanske Matere Božje, ki je stala v [[Stari trg, Ivančna Gorica|Starem trgu pri Višnji Gori]] in je zatem, ko je izgubila sedež vikariata, ostala pokopališka cerkev. Opuščena je bila proti koncu 18. stoletja, v času jožefinskih reform, ko so ji podrli prezbiterij, ladjo pa so prezidali v <nowiki>''Brodnikov''</nowiki> hlev. O drugi podružnični cerkvi sv. Lenarta, ki je ni več med podružnicami Višnjanjske fare, imamo še nekoliko manj podatkov. Sama cerkev sv. Lenarta se prvič omenja 1461 in je verjetno stala jugovzhodno od Starega Trga na griču, kjer se potok [[Trsteniščiča|Trsteniščiča]] izliva v [[Višnjica (reka)|Višnjico]]. Ker cerkev patrocinija sv. Lenarta (oziroma tudi patrocinij sv. Notrburge), ni obsegala nobene hiše, so jo v 18. stoletju opustili in za njo ni ostalo nobenih sledi. Kot zadnja cerkev, ki ne sodi več pod župnijo Višnja Gora pa je cerkev [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Velika Loka|sv. Antona Padovanskega]] v [[Velika Loka, Grosuplje|Veliki Loki]]. Cerkev je bila zgrajena in posvečena leta 1940, danes pa omenjena cerkev spada pod župnijo [[Župnija Žalna|Žalna]]. == Cerkve == {| class="wikitable sortable" ! # ! Fotografija ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | [[Slika:Višnja Gora-nova cerkev.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Tilna, Višnja Gora|Cerkev sv. Tilna]] <small>([[župnijska cerkev|župnijska]])</small> | [[Višnja Gora]] |- | 2. | [[Slika:Višnja gora.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ane, Višnja Gora|Cerkev sv. Ane]] | [[Višnja Gora]] |- | 3. | | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Dedni Dol|Cerkev Žalostne Matere Božje]] | [[Dedni Dol|Dedni Dol]] |- | 4. | [[Slika:Velika Dobrava Slovenia - church.jpg|center|110px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Velika Dobrava|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Velika Dobrava]] |- | 5. | [[Slika:Kriska Vas Slovenia - church.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Magdalene, Kriška vas|Cerkev sv. Magdalene]] | [[Kriška vas]] |- | 6. | [[Slika:Zgornja Draga Slovenia - church.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Zgornja Draga|Cerkev sv. Martina]] | [[Zgornja Draga]] |- | 7. | [[Slika:Leskovec Slovenia - church.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ožbolta, Leskovec|Cerkev sv. Ožbolta]] | [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]] |- | 8. | [[Slika:Nova Vas Ivancna Gorica Slovenia - church.jpg|center|110px]] | [[Cerkev sv. Lenarta, Nova vas|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Nova vas, Ivančna Gorica|Nova vas]] |- | 9. | | [[Cerkev sv. Jurija, Sela pri Višnji Gori|Cerkev sv. Jurija]] | [[Sela pri Višnji Gori]] |} == Osebnosti == * [[Baltazar Radlič]] (1533-1579), stolni pridigar, nabožni pisatelj, imenovan za ljubljanskega škofa * [[Janez Čandek]] (ok. 1581-1624), jezuit, nabožni pisatelj * [[Franc Anton Nierrnberger]] (1712-1784), slikar * [[Franc Ksaver Tauffer]] (1733-1789), opat * [[Janez Cigler]] (1792-1869), duhovnik, pisatelj * [[Janko Skerbinc]] (1841-1928), skladatelj, organist * [[Matej Holmar]] (1869-1945), skladatelj, organist == Zanimivosti == === Farne spominske plošče === V župniji so postavljene [[Nova slovenska zaveza#Farne spominske plošče|Farne spominske plošče]], na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi, ki so padli nasilne smrti na domobranski strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 98 imen<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. ''Mati mngih cerkva''. Ljubljana: Družina. {{COBISS|ID=261200640}} * Groznik, Pavel. 2008. ''V Višnjo Goro : druga knjiga''. Višnja Gora: Krajevna skupnost. {{COBISS|ID=239305984}} * Groznik, Pavel. 1998. ''V Višnjo Goro''. Višnja Gora: Krajevna skupnost. {{COBISS|ID=672}} * Mikuž, Stane. 1978. ''Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. {{COBISS|ID=11303425}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Višnja Gora]] [[Kategorija:Dekanija Grosuplje]] [[Kategorija:Višnja Gora]] [[Kategorija:Župnija Višnja Gora| ]] nlcoy4rovuh08i02s8hnqpkqfnz23uc Janez Škof (1960) 0 96773 6708614 6639610 2026-07-08T17:22:30Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708614 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Janez Škof}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Škof}} '''Janez Škof''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[harmonikar]] in [[pevec]], * [[3. december]] [[1960]], [[Medvode]]. == Življenjepis == Škof je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Janez Škof - SNG Drama Ljubljana|url=https://www.drama.si/igralec/janez-skof/|website=www.drama.si|accessdate=2023-01-07|language=sl-SI}}</ref> Akademijo je tekom študija zaradi ustvarjanja družine želel zapustiti, a se je naposled odločil študij v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]] dokončati. Bil je štipendist v SNG Nova Gorica, nadalje pa nastopil tako rekoč na vseh ljubljanskih in slovenskih gledaliških odrih, dolgo je bil član ansambla [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]], od leta 2003 pa je član in prvak [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]].<ref name=":0" /> Kot harmonikar in pevec je zaslovel predvsem kot interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], sicer pa je tudi član glasbene skupine [[Čompe]]. Čeprav je širšo medijsko prepoznavnost dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''[[Teater Paradižnik]], [[Pravi biznis]]'', ''[[Naša mala klinika]],'' ''[[Trdoglavci]]'' itd.) in reklamnih spotih, je v strokovnih in gledaliških krogih cenjen kot interpret z močno notranjo željo in izrazno energijo. Leta 1994 je prejel naziv [[Dnevi komedije|Žlahtni komedijant]], leta 2005 pa je prejel [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za naslovno vlogo v uprizoritvi [[Shakespeare]]ove igre ''[[Kralj Edvard II. (Shakespeare)|Kralj Edvard II]]''. Leta [[2018]] je prejel [[Borštnikov prstan]], najvišjo slovensko nagrado na področju gledališča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Škof — Zbirka Borštnikov prstan — 58. Festival Borštnikovo srečanje|url=https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|website=Festival Borštnikovo srečanje|accessdate=2023-01-07|language=sl|archive-date=2023-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230107143043/https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Borštnikov prstan za Janeza Škofa, zmeraj radovednega, iskateljskega in igrivega igralca|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-za-janeza-skofa-zmeraj-radovednega-iskateljskega-in-igrivega-igralca/468301|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Borštnikov prstan letos prejme igralec Janez Škof|url=https://www.sta.si/2561202/borstnikov-prstan-letos-prejme-igralec-janez-skof|website=www.sta.si|accessdate=2023-01-07}}</ref> === Zasebno === Živi v okolici [[Vrhnika|Vrhnike]].<ref name=":1">{{Citat|title=Silva Čušin in Janez Škof: Na odru se samo pogledava in veva vse, kaj hočeva|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost/174924150|accessdate=2023-01-07|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Poročen je z [[Nagisa Moritoki Škof|Nagiso Moritoki Škof]], s katero ima tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Škof končno pokazal svojo ženo - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/revije/zvezde/556850074c5ec/janez-skof-koncno-pokazal-svojo-zeno|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. maj 2015}}</ref> Spoznala sta se pri študiju predstave ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'' v [[Novo mesto|Novem mestu]].<ref name=":1" /> Iz prejšnjega razmerja ima sina, režiserja [[Luka Martin Škof|Luka Martina Škofa]].<ref>{{Navedi splet|title=Očeta iskreno občuduje|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. avgust 2017|archive-date=2021-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726041140/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|url-status=dead}}</ref> Poleg tega ima še hčer Mino-Koro Moritoki Škof. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174655909 JANEZ ŠKOF OD BLIZU Datum predvajanja: 3. dec. 2019 Dolžina: 43 min. 48 s.] *[https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174572860 Naši umetniki pred mikrofonom - Janez Škof] (3. november 2018). RTV Slovenija. {{-}}{{BorstnikovPrstan}}{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Škof, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 48trliuhaurxqr35stp7op0ucn29jbb Nogometni klub Olimpija Ljubljana 0 99520 6708719 6697579 2026-07-09T07:21:03Z Mark Pelj 216187 /* Zgodovina */ 6708719 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>{{Navedi splet |url=https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |title=Muhamedbegović podatki |accessdate=2024-07-18 |archive-date=2024-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718114238/https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |url-status=dead }}</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener |Mišo Brečko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Andraž Kirm |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Luka Žinko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] nqoeoiv8uqw6f5yqlglvblg3qbb9x3j 6708721 6708719 2026-07-09T07:42:44Z Mark Pelj 216187 /* Zgodovina */ 6708721 wikitext text/x-wiki {{nereferencirano}} {{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}} {{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}} '''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Olimpija Ljubljana | image = NK Olimpija Ljubljana logo.svg | image_size = 160px | fullname = NK Olimpija Ljubljana | nickname = Zmaji | founded = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') | ground = [[Stadion Stožice]],<br />[[Ljubljana]] | capacity = 16.038| chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] | coach = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] | league = [[1. SNL]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = {{URL|https://nkolimpija.si}} | pattern_la1 = _olimpija2526h | pattern_b1 = _olimpija2526h | pattern_ra1 = _olimpija2526h | pattern_sh1 = _olimpija2526h | shorts1 = D9E2DD | socks1 = D9E2DD | pattern_so1 = | pattern_la2 = _olimpija2526a | pattern_b2 = _olimpija2526a | pattern_ra2 = _olimpija2526a | pattern_sh2 = _olimpija2526a | leftarm2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_so2 = | pattern_la3 = _olimpija2526t | pattern_b3 = _olimpija2526t | pattern_ra3 = _olimpija2526t | pattern_sh3 = _olimpija2526t | leftarm3 = 0D7E73 | rightarm3 = 0D7E73 | shorts3 = 0D7E73 | socks3 = 0D7E73 | |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju. == Zgodovina == Marca [[2005]] so pred razpadom "stare" [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba. Kljub zgodovinskemu uspehu pa sezona ni upravičila visokih pričakovanj. V Konferenčni ligi so sezono zaključili v skupinskem delu, v [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokalu Pivovarna Union]] so izpadli v osmini finala, v ligi pa so zasedli končno tretje mesto. Turbulentni sezoni so botrovale tudi trenerske menjave, sezono je začel [[Joao Henriques]], nadaljeval [[Zoran Zeljković]], zadnji dve tekmi sezone pa je odvodil kar takratni športni direktor [[Goran Boromisa]]. Tretje mesto je ekipi, ki je tekom poletja ostala skoraj nespremenjena, prinašalo začetek kvalifikacij v 2. krogu kvalifikacij za [[UEFA Conference League|UEFA Konferenčno ligo]]. V teh kvalifikacijah so pod vodstvom [[Victor Sanchez|Victorja Sancheza]] premagovali vse tekmece in se brez izgubljene tekme že drugo sezono zapored uvrstili v skupinski del tretjerazrednega evropskega tekmovanja, na zadnji odločilni tekmi so [[HNK Rijeka|HNK Rijeko]] premagali s kar 5:0 v popolnoma razpredanih [[Stadion Stožice|Stožicah]]. Izjemne predstave so zmaji nadaljevali skozi celotno sezono tako v prvenstvu kot v Konferenčni ligi, kjer so se prvič v zgodovini prebili skozi skupinski del in izpadli proti [[FK Borac Banja Luka|Borcu]] iz Banja Luke v šestnajstini finala. V prvenstvu so še četrtič postali prvaki, v pokalu pa jih je v polfinalu izločil kasnejši prvak [[NK Celje]]. Po odlični sezoni so bila pricakovanja za naslednjo visoka, vendar je prvo razočaranje sledilo že pri zamenjavi trenerja, kjer je Sancheza zamenjal portugalec [[Jorge Simao]]. Tega so že kmalu osovražili navijači zaradi izjemno slabih predstav in izpada iz Kvalifikacij za Ligo prvakov, tako da je že po nekaj tekmah zapustil mesto trenerja, njegovega naslednika, Nizozemca [[Erwin van der Looi|Erwina van der Looija]], pa je čakala podobna usoda. Slabe predstave so se nadaljevale, Olimpija je izpadla iz evropskih kvalifikacij v zadnjem krogu in tako v tej sezoni kljub odličnemu izhodišču ni igrala v Konferenčni ligi. To je ‘odneslo’ tudi Van der Looija, ki ga je do konca sezone nasledil [[Federico Bessone]]. Pod njegovim vodstvom se je igra vendarle izboljšala, a vseeno je zaradi številnih rezultatskih nihanj klub sezono končal na slabem 4. mestu, ki mu za sezono 2026/27 ni prinesel niti nastopa v evropskih kvalifikacijah, prvič po mnogih letih. Med to sezono je prišlo tudi do zamenjave športnega direktorja, prišel je [[Neycat Aygün]]. == Uradna navijaška skupina == [[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]] ''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom "Green Dragons". V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija. == Trenutna prva ekipa <ref>{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == Člani prve ekipe: ''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.'' ==='''VRATARJI:'''=== * 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}} * 36 [[Gal Lubej Fink]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * 26 [[Matevž Vidovšek]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} === BRANILCI: === * 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]<ref>{{Navedi splet |url=https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |title=Muhamedbegović podatki |accessdate=2024-07-18 |archive-date=2024-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718114238/https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ |url-status=dead }}</ref> {{ikonazastave|AUT}} * 15 [[Marko Ristić]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 44 [[Matej Dvoršak]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|SLO}} * 21 [[Manuel Pedreno]]<ref>[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{ikonazastave|ESP}} * 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}} * 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} === VEZISTI: === * 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN'' * 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} * 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} * 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}} * 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}} * 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}} * 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}} === NAPADALCI: === * 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} * 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} * 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} * 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} * 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} * 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}} * 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}} * 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} * 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} ===Zadnji prestopi (''julij 2025):''=== PRIHODI: * [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}} * [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}} * [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}} * [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}} * [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}} * [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje) * [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje) ODHODI: * [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}} * [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}} * [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}} * [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}} * [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}} * [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja) == Strokovni del ekipe <ref>{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}</ref> == === Športni del === {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Trener |Mišo Brečko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Andraž Kirm |{{ikonazastave|SLO}} |- |Pomočnik trenerja |Luka Žinko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Kondicijski trener |Ivan Zorić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Hrvoje Božičković |{{ikonazastave|CRO}} |- |Kondicijski trener |Nikola Vidović |{{ikonazastave|CRO}} |- |Trener vratarjev |Josip Škorić |{{ikonazastave|CRO}} |} === Zdravniška ekipa === ''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.'' {| class="wikitable" |+ !Poklic !Ime !Državljanstvo |- |Fizioterapevtka |Riva Milić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Fizioterapevt |Žiga Benko |{{ikonazastave|SLO}} |- |Fizioterapevt |Luka Levec |{{ikonazastave|SLO}} |} === Uprava kluba === {| class="wikitable" |+ !Pozicija !Ime !Državljanstvo |- |Predsednik |Adam Delius |{{ikonazastave|GER}} |- |Podpredsednik |Dr. Cristian Dollinger |{{ikonazastave|GER}} |- |Direktor |Igor Barišić |{{ikonazastave|CRO}} |- |Športni direktor |Necat Aygün |{{ikonazastave|GER}} |} == Znani igralci == {{col-begin}} {{col-3}} </small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] <small>(2005)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] <small>(2005−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] <small>(2005−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] <small>(2006−2007)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] <small>(2006−2008)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] <small>(2006−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] <small>(2007−2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] <small>(2007−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] <small>(2007−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] <small>(2008−2009)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] <small>(2008−2009)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] <small>(2008−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] <small>(2009)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] <small>(2009−2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] <small>(2009−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] <small>(2010)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] <small>(2010−2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] <small>(2010−2011)</small> {{col-3}} *{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] <small>(2010–2012)</small> *{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] <small>(2011)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] <small>(2011–)</small> *{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] <small>(2012–2014)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] <small>(2016–2017)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] <small>(2016–2019)</small> *{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] <small>(2020-2024)</small> *{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] <small>(2022-2026)</small> {{col-end}} === Upokojene številke === * 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}</ref> * 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}</ref> == Trenerji == {| class="wikitable" |+ |- !Trener !Obdobje ! !Lovorike |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||<small>2005 – 2007</small> | ||<small>5. liga, 4. liga</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||<small>julij 2007 – junij 2009</small> | ||<small>[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||<small>julij 2009 – avgust 2009</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>september 2009 – maj 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>julij 2010 – avgust 2010</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||<small>oktober 2010 – december 2011</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||<small>december 2011 – april 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||<small>april 2012 – avgust 2012</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||<small>avgust 2012 – oktober 2013</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||<small>21. oktober 2013 – 30. april 2014</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||<small>30. april 2014 – junij 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>10. junij 2015 – 15. december 2015</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||<small>11, januar 2016 – 18. april 2016</small> | || |- |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||<small>22. april 2016 – 31. avgust 2016</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small> |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||<small>2. september 2016 – 9. marec 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||<small>9. marec 2017 – 3. april 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>4. april 2017 – 31. maj 2017</small> | || |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||<small>2. junij 2017 – 6. junij 2018</small> | ||<small>[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]</small>, <small>[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]</small> |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||<small>11. junij 2018 – 31. julij 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||<small>31. julij 2018 – 26. avgust 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||<small>4. september 2018 – 12. december 2018</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||<small>8. januar 2019 – 12. april 2019</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||<small>12. april 2019 – 15. junij 2020</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>19. junij 2020 – 8. januar 2021</small> | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||<small>11. januar 2021 – 16. junij 2021</small> | ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||<small>16. junij 2021 – 10. oktober 2021</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||<small>10. oktober 2021 – 20. marec 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||<small>22. marec 2022 – 1. julij 2022</small> | || |- |{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023 | ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024 | || |- |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025 | ||[[1. SNL]] |- |{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025 | || |- |{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025 | || |- |{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026 | || |- |{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - danes | || |} == Rekordi* == * Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18. * Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14. * Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16. * Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14. * Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14. * Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18. * Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16. * Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14. <nowiki>*</nowiki>rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)<ref>{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}</ref> == Dosežki <ref>{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}</ref> == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Domači Pokali !Ime tekmovanja !Št. zmag !sezona |- |[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]] |'''4''' |'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25''' |- |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |'''1''' |'''2008-09''' |- |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] |'''1''' |'''2007-08''' |- |[[Regionalna Ljubljanska liga]] |'''1''' |'''2006-07''' |- |[[MNZ Liga]] |'''1''' |'''2005-06''' |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]] |'''4''' |'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23''' |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%;" |+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja !Ime Tekmovanja !Kvalificiral v turnir !sezona |- |[[UEFA Konferenčna Liga]] |'''2''' |'''2023-24, 2024-25''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}} * {{Official|http://www.nkolimpija.si}} {{Olimpija Ljubljana squad}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]] 0tftdlh2h5bjlyjcl5e5bfhjpj99yg8 Aleš Ušeničnik 0 105183 6708656 6481887 2026-07-08T19:23:56Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708656 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Philosopher | <!-- Scroll down to edit this page --> <!-- Philosopher Category --> region = [[Slovenska filozofija]] | era = Filozofija 20. stoletja | color = #B0C4DE | <!-- Image --> <!-- Information --> name = Aleš Ušeničnik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[novotomizem]] | main_interests = [[metafizika]] (s [[teologija|teologijo]]), [[filozofija religije]], [[politična filozofija]], [[estetika]], [[sociologija]] | notable_ideas = | }} '''Aleš Ušeničnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[filozof]], [[teolog]], [[akademik]], * [[3. julij]] [[1868]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], † [[30. marec]] [[1952]], [[Ljubljana]]. Ušeničnik velja za enega najpomembnejših slovenskih teologov in filozofov. Vsebine, ki so vplivale na njegov stil duhovnega in praktičnega življenja, je črpal iz najpomembnejših svetovnih avtorjev, predvsem [[Akvinski|Tomaža Akvinskega]], do katerega je čutil veliko spoštovanje in ljubezen, predvsem zaradi vpliva kardinala [[Louis Billot|Louisa Billota]]. == Življenjepis == Oče mu je bil gostač Janez, mati mu je bila gostačica Mica (rojena Kržišnik). Študij [[filozofija|filozofije]] in [[teologija|teologije]] je z odliko končal na [[rim]]ski [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] z dvojnim [[doktorat]]om. Leta 1897 je postal [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[bogoslovje|bogoslovni]] [[visoka šola|visoki šoli]]. Leta 1919, ob ustanovitvi [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete]], pa je postal eden prvih [[redni profesor|rednih profesorjev]]; deloval je predvsem na področju filozofije. V šolskem letu 1922/1923 je bil [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Bil je tudi glavni [[urednik]] [[znanstvena revija|znanstvene revije]] ''[[Katoliški obzornik]]'' in 1938 eden od soustanoviteljev [[SAZU|Akademije znanosti in umetnosti]]. Iz te je bil leta 1948 izključen zaradi političnih razlogov, leta 1996 pa posmrtno ponovno sprejet. 1928 je postal tudi dopisni član JAZU v Zagrebu, 1938 častni član slovenskega filozofskega društva in bil odlikovan z dostojanstvom ''Protonotarius Apostolicus'' (apostolskega protonotarja). Največje mednarodno priznanje za svoje filozofsko delo je prejel 1937, ko je postal član (do sedaj edini Slovenec) Papeške rimske akademije sv. Tomaža Akvinskega (Pontifica Academia Romana S.Thomae Aquinatis et Religionis Catholicae). Med prvo svetovno vojno je bil Ušeničnik najtesnejši svetovalec ljubljanskega škofa [[Jeglič (priimek)|Jegliča]] in po mnenju prelata [[Andrej Kalan|Andreja Kalana]] njegov najresnejši naslednik. Toda njegov »angelski um«, kakor ga je poimenoval že kardinal Louis Billot v Vatikanu za časa študija, je Aleša Ušeničnika vodil stran od upravnih dolžnosti k čisti filozofiji. Tej se je lahko posvečal kot profesor in kot pisec filozofskih del, čeravno je večkrat potožil, da je moral zaradi »slovenskih razmer« pogosto opuščati njemu ljubo čisto filozofijo in delovati tudi kot »kulturni kritik«, kar velja tudi za nekatere njegove prvovrstne članke. Ušeničnika kot predavatelja ocenjuje Pavle Slapar takole: »Njegova predavanja so bila na tečajih nekaj slavnostnega in prazničnega. Vse, kar je povedal, je bilo zgrajeno, dovršeno in stvarno sprejemljivo. On ni govoril tjavdan. Vse je bilo dobro premišljeno in pripravljeno.« ==Dela== Spisal je 34 knjig ali knjižnih zbirk, okoli 800 spisov za časopisje in zbornike, 122 pesnitev (leposlovje, izvirna dela), 13 prevodov in zapisov pesmi, med njimi Danteja, Petrarco, Michelangela, narodne in druge. Njegovo bogato delo zaokrožuje tudi 25 proznih, dramskih, gimnazijskih slovstvenih študij, kritik in prevodov. ==== Knjige: ==== * ''Sociologija'', 1910 * ''Knjiga o življenju'', 1916, 1929², 1941, 2002 * ''Uvod v filozofijo'' ''I-II'', 1921, 1924 * ''Ontologija'', 1924 * ''Knjiga načel I-III'', 1934-37 * ''Dialektični materializem'', 1938 * ''Filozofski slovar'', 1941, 2003 * ''Izbrani spisi I-X'', 1939-41 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih katoliških duhovnikov]] * [[seznam slovenskih filozofov]] * [[seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=751801|avtor=Jerman Frane|ime=Ušeničnik Aleš|vir=SBL}} {{-}} {{RektorjiUL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ušeničnik, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Papeške univerze Gregoriana]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7qjj7s46hu8lu0qre13q4zzorbkikhy Pireneji 0 110652 6708621 6652806 2026-07-08T17:27:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708621 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range |name= Pireneji |other_name={{lang-es|Pirineos}}<br />{{lang-fr|Pyrénées}}<br />{{lang-ca|Pirineus}}<br />aragonsko: Pirineus<br />{{lang-oc|Pirenèus}}<br />{{lang-eu|Pirinioak, Auñamendiak}} |etymology=Ime po [[Pirena (mitologija)|Pireni]] |photo=Central pyrenees.jpg |photo_caption=Centralni Pireneji |country = [[Španija]] |country1 = [[Francija]] |country2 = [[Andora]] |geology= [[granit]], [[gnajs]], [[apnenec]] |period=[[Paleozoik]] |period1 = [[Mezozoik]] |area_km2= | length_km=491 | length_orientation= |width_km= | width_orientation= |highest=[[Pico de Aneto]] |elevation_m=3404 |range_coordinates = {{coord|42|40|N|1|00|E|region:ES|format=dms|display=inline,title}} |coordinates = {{coord|42|37|56|N|00|39|28|E|region:ES|format=dms|display=inline}} |map_image=Pyrenees topographic map-en.svg | map_caption=Topografska karta }} '''Pirenêji''' ([[španščina|špansko]]: ''Pirineos'' [piɾiˈneos]; [[francoščina|francosko]]: ''Pyrénées'' [piʁene]; [[aragonščina|aragonsko]]: ''Pirineus''; [[katalonščina|katalonsko]]: ''Pirineus'' [piɾiˈnɛws]; [[oksitanščina|oksitansko]]: ''Pirenèus''; [[baskovščina|baskovsko]]: ''Pirinioak'' [piɾini.o.ak]) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med [[Španija|Španijo]] in [[Francija|Francijo]]. Nadmorsko višino 3404 m dosežejo na vrhu [[Pico de Aneto|Pico de Aneta]]. Gorovje ločuje [[Iberski polotok]] od preostale celinske [[Evropa|Evrope]] in se razteza približno 491 km od [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] (Cap Higuer) do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] (Cap de Creus). Glavni greben večinoma tvori ločnico med Španijo in Francijo, vmes pa je vklenjena mikrodržava [[Andora]]. [[Kneževina Katalonija]] in [[Aragonsko kraljestvo]] v [[Aragonska krona|Aragonski kroni]], [[Oksitanija]] in [[Kraljevina Navarra]] so se zgodovinsko razširili na obeh straneh gorskega območja, z manjšimi severnimi deli v Franciji in večjimi južnimi v Španiji <ref>Preambula [http://www.cg66.fr/culture/patrimoine_catalanite/catalanite/charte_catalan.pdf "Charter of the Catalan Language"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090325232934/http://www.cg66.fr/culture/patrimoine_catalanite/catalanite/charte_catalan.pdf |date=2009-03-25 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |year=1995|title=Collins Road Atlas of Europe|publisher= Harper Collins|location=London|pages= 28–29|isbn= 0-00-448148-8}}</ref>. == Etimologija == V grški mitologiji je bila [[Pirena (mitologija)|Pirena]] princesa, ki je dala ime Pirenejem. Grški zgodovinar [[Herodot]] pravi, da je bilo Pirene ime mesta v keltski Evropi <ref>Herodotus, ''Histories'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Hdt.%202.33&lang=original 2.33.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404221340/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Hdt.%202.33&lang=original |date=2012-04-04 }}</ref>. Po besedah [[Silij Italik|Silija Italika]] <ref>Silius Italicus, ''Punica'' 3.415–441.</ref> je bila Pirena deviška hči Bebrikija, kralja v sredozemski [[Galija|Galiji]], ki je junaku [[Heraklej]]u nudil gostoljubje med prizadevanjem, da bi ukradel govedo Gerionu.<ref>Čeprav je bil Gerion običajno na mitskem zahodu od zahajajočega sonca, je bil povezan tudi z Iberijo; po Strabonovih besedah je bilo njegovo trojno telo ohranjeno pri Cadizu v obliki drevesa.</ref> V času med njegovimi slavnimi deli je Heraklej, značilno pijan in pohoten, kršil sveti kodeks gostoljubja in posil hčer svojega gostitelja. Pirena je rodila kačo in zbežala v gozd, ker se je bala, da se bo oče razjezil. Sama svojo zgodbo izlije na drevesa in pritegne pozornost divjih zveri, ki jo raztrgajo na koščke. Po svoji zmagi nad Gerionom se Heraklej spet poda skozi Bebrikijevo kraljestvo in najde dekličine raztrgane ostanke. Kot se pogosto dogaja v zgodbah o tem junaku, se trezni Heraklej odzove s srčno žalostjo in na prigovarjanje njegovega temnejšega jaza nežno položi Pireno k počitku ter zahteva, da se okoliško hribovje pridruži žalovanju in ohrani njeno ime <ref>Ben Tipping, ''Exemplary Epic: Silius Italicus' Punica'' (Oxford University Press, 2010), pp. 20–21 [https://books.google.com/books?id=d7asVuCBugAC&pg=PA20&dq=pyrene+geryon&lr=&as_drrb_is=q&as_minm_is=0&as_miny_is=&as_maxm_is=0&as_maxy_is=&num=100&as_brr=3&cd=5#v=onepage&q=pyrene%20geryon&f=false online.]</ref>: »zadeti s Heraklejevim glasom, se gorski vrhovi stresejo ob slemenih; nenehno je jokal in žalostno klical ''Pirene!'' in vse skale in preganjane divje zveri odmevajo nazaj ''Pirene!'' ... Gore se skozi stoletja držijo jokajočega imena«. [[Plinij starejši]] povezuje zgodbo o Herakleju in Pireni z [[Luzitanija|Luzitanijo]], vendar jo zavrača kot ''fabuloso'', zelo izmišljeno <ref>Pliny the Elder, ''Natural History'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0137:book=3:chapter=3&highlight=pyrene 3.3.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121014054043/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0137:book=3:chapter=3&highlight=pyrene |date=2012-10-14 }}</ref>. Drugi klasični viri so izhajali iz grške besede za ogenj (starogrščina: πῦρ (IPA: /pŷːr/) <ref>Dictionary of Greek and Roman Geography (1854) William Smith, LLD, Ed.[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=pyrenaei-montes-geo]</ref>. Po besedah grškega zgodovinarja [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega]] ».., v starih časih so nam pravili, da so nekateri pastirji zapustili ogenj in tako je bilo območje gora v celoti požgano; in zaradi tega ognja, ki je divjal dan za dnem, je bila površina zemlje tako požgana, da so gore zato, kar se je zgodilo, imenovali Pireneji.«<ref>Diodorus Siculus, 'The Library of History' Vol III, 35[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/5B*.html]</ref> == Geografija == === Upravne enote === Španski Pireneji so del naslednjih provinc, od vzhoda do zahoda: Girona, Barcelona, Lleida (vse v avtonomni pokrajini [[Katalonija|Kataloniji]]), Huesca (v avtonomni pokrajini [[Aragonija|Aragoniji]]), avtonomna pokrajina [[Navarra]] in Gipuzkoa (v avtonomni pokrajini [[Baskija|Baskiji]]). Francoski Pireneji so del naslednjih departmajev od vzhoda do zahoda: [[Pyrénées-Orientales]] (Severna Katalonija in Fenolheda), [[Aude (departma)|Aude]], [[Ariège (departma)|Ariège]], [[Haute-Garonne]], [[Hautes-Pyrénées]] in [[Pyrénées-Atlantiques]] (med zadnja dva spada narodni park Pireneji). Neodvisna kneževina [[Andora]] je stisnjena v vzhodnem delu gorskega grebena med španskimi in francoskimi Pireneji. [[File:Pyrenees composite NASA.jpg|frame|center|Sestavljena satelitska slika Pirenejev (NASA)]] [[File:Aneto 01.jpg|thumb|Pico de Aneto, najvišja gora Pirenejev]] [[File:Pic de Bugatet.jpg|thumb|Pic de Bugatet v masivu Néouvielle]] [[File:Pedraforca.jpg|thumb|Pedraforca, Katalonija (Španija)]] [[File:Baretous piemont Pyreneen.jpg|thumb|Dolina Baretous in planota Piedmont v Francoskih zahodnih Pirenejih]] === Fizična geografija === [[File:Punta Treserols y Mallo de Marmorés.jpg|thumb|Monte Perdido, Aragonija (Španija)]] [[Fizična geografija|Fizično geografsko]] lahko Pireneje razdelimo na tri odseke: Atlantski (ali Zahodni), Centralni in Vzhodni Pireneji. Skupaj tvorijo izrazito provinco večjega dela Alpskega sistema. V Zahodnih Pirenejih, od Baskijskih gora blizu Biskajskega zaliva Atlantskega oceana, se povprečna nadmorska višina postopno povečuje od zahoda proti vzhodu. Centralni Pireneji segajo proti vzhodu od prelaza Somport v dolino Aran in vključujejo najvišje vrhove tega območja<ref>Enciklopedija Britanoca [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Pyrenees]</ref>: * Pico d'Aneto 3404 metrov v grebenu Maladeta, * Pico Posets 3355 metrov * Monte Perdido 3355 metrov V Vzhodnih Pirenejih je z izjemo enega preloma na vzhodnem kraku ''Pyrénées Ariègeoises'' na območju Arièga povprečna nadmorska višina izjemno enakomerna, dokler ne pride do nenadnega znižanja na skrajnem vzhodnem delu verige, imenovanem Albères. ==== Predgorje ==== Večina predgorja Pirenejev je na španski strani, kjer obstaja velik in zapleten sistem gorovij, ki se raztezajo od španske Navarre, preko severne Aragonije do Katalonije in skoraj dosežejo sredozemsko obalo z vrhovi, ki dosegajo 2600 m <ref>[http://www10.gencat.net/probert/catala/prop_lleure/pdf/pirineusprepirineus.pdf Pirineus-Prepirineus] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080723144756/http://www10.gencat.net/probert/catala/prop_lleure/pdf/pirineusprepirineus.pdf |date=2008-07-23 }}</ref>. Na vzhodnem koncu na južni strani leži ločeno območje, znano kot Podpireneji <ref>Jordi Sacasas i Lluís, ''Geografía de Catalunya'', Publicacions L'Abadia de Montserrat. {{ISBN|978-84-8415-915-5}}</ref>. Na francoski strani se pobočja glavnega grebena naglo spuščajo in ni predgorja, razen v masivu Corbières v severovzhodnem delu gorskega sistema <ref>Christophe Neff : ''Les Corbières maritimes – forment-elles un étage de végétation méditerranéenne thermophile masqué par la pression humaine ?'' In: Eric Fouache (Edit.): ''The Mediterranean World Environment and History. IAG Working Group on Geo-archeology, Symposium Proceedings. Environmental Dynamics and History in Mediterranean Areas, Paris, Université de Paris – Sorbonne 24 – 26 avril 2002''. Paris, 2003, 191 – 202, (Elsevier France, {{ISBN|2-84299-452-3}}).</ref>. == Geologija == {{glavni|Geologija Pirenejev}} Pireneji so starejši od Alp: njihovi sedimenti so bili najprej odloženi v obalnih kotlinah med [[paleozoik|paleozojsko]] in [[mezozoik|mezozojsko]] dobo. Pred 100 do 150 milijoni let pred sedanjostjo se je med obdobjem spodnje [[Kreda|krede]] v Biskajskem zalivu [[Širjenje morskega dna |širilo morsko dno]], kar je današnjo Španijo potisnilo proti Franciji in močno pritiskalo na velike plasti [[Sedimentne kamnine |sedimentnih kamnin]]. Ta pritisk in dvig Zemljine skorje sta najprej prizadela vzhodni del in se postopoma premaknila na celotno verigo, ki je dosegla vrhunec v [[eocen]]ski epohi. Vzhodni del Pirenejev je večinoma sestavljen iz [[granit]]nih in [[gnajs]]ovih kamnin, na zahodnem delu pa so granitni vrhovi obloženi s plastmi [[apnenec|apnenca]]. Na masiven in neerodiran značaj gorske verige vpliva granit, ki je še posebej odporen proti [[erozija|eroziji]], pa tudi šibkega [[ledenik|ledeniškega]] razvoja. Zgornji deli Pirenejev imajo planotasto površje ali površje z nizkim reliefom. Nastalo je v poznem [[miocen|miocenskem]] obdobju. Domnevno se je oblikovalo na višini zato, ker so se obsežne usedline znatno dvignile nad lokalno osnovno raven.<ref>{{cite journal |last1=Babault |first1=Julien |last2=Van Den Driessche |first2=Jean |last3=Bonnet |first3=Stephanie |last4=Castelltort |first4=Sébastien |last5=Crave |first5=Alain |date=2005 |title=Origin of the highly elevated Pyrenean peneplain |url=https://archive-ouverte.unige.ch/unige:20401/ATTACHMENT01 |journal=Tectonics |volume=24 |issue= |pages= |doi=10.1029/2004TC001697 |access-date= |archive-date=2024-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241106143018/https://archive-ouverte.unige.ch/unige:20401/ATTACHMENT01 |url-status=dead }}</ref> == Pokrajina == Očitne značilnosti pirenejske pokrajine so: * odsotnost velikih jezer, kakršne napolnjujejo stranske doline Alp * redkost in relativno visoka nadmorska višina uporabnih [[prelaz]]ov * veliko gorskih [[hudournik]]ov, ki jih krajevno imenujemo ''gave'' in pogosto tvorijo visoke [[slap]]ove, v Evropi jih presegajo le v [[Skandinavija|Skandinaviji]] * pogostnost [[krnica|krnic]] (francosko ''cirque''), ko ima zgornji konec doline obliko amfiteatra s prepadnimi ostenji. Najvišji slap je [[slap Gavarnie|Gavarnie]] (422 m; francosko Grande Cascade de Gavarnie), v krnici Cirque de Gavarnie, kot začetek reke Gave de Pau; skupaj z bližnjim Cirque de Troumouse in Cirque d'Estaubé so pomembni primeri nastanka tipične krnice. Ker manjkajo nizki prelazi, glavne ceste in železnice med Francijo in Španijo potekajo le v nižinah na zahodnem in vzhodnem koncu Pirenejev, v bližini morja. Glavni prelazi so: * Col de la Perche (1581 m) proti vzhodu, med dolino Têta in dolino Segre, * [[Pas de la Casa]] ali Port d'Envalira, najvišji cestni prelaz v Pirenejih na 2408 m in ena najvišjih točk evropskega cestnega omrežja, ki zagotavlja pot od Francije do Andore, * bližnji [[Col de Puymorens]] (1.920 m), na evropski cesti E09 med Francijo in Španijo. * Port de la Bonaigua (2070 m) je na sredini pogorja na začetku doline Aran; četudi je bližnji Plan de Beret (1870 m) najnižja točka v glavnem grebenu med Col de la Perche, skoraj 100 km vzhodno in Col du Pourtalet (1794 m), 100 km zahodno. * [[Col de Somport]] ali Port de Canfranc (1632 m), kjer so potekale stare rimske ceste; bil je med najbolj priljubljenimi potmi za vojake, trgovce in romarje do groba svetega Jakoba. * [[prelaz Roncevaux]] (1.057 m), v celoti v Navarri (Španija), je pomembna točka na [[Jakobova pot|romarski poti Santiago de Compostela]] Zaradi pomanjkanja nizkih prelazov so nastali številni [[predor]]i; pod prelazi pri Somportu, Envaliri in Puymorensu ter nove smeri v središču pogorja pri Bielsi in Vielhi. Pomembna vizualna značilnost te gorske verige je [[La Brèche de Roland]], vrzel v slemenu, ki jo je - po legendi - ustvaril [Ronald (frankovski vojskovodja)|Roland]]. [[File:Ibón.JPG|thumb| Ibón (ledeniško jezero) Basa Mora, v dolini Gistain, Aragonija. ]] == Naravni viri == Kovinske rude Pirenejev zdaj na splošno nimajo večjega pomena, čeprav so bili na več lokacijah v Andori, pa tudi v Vicdessosu v Ariègu in podnožju Canigouja v [[Pyrénées-Orientales]] že v preteklosti rudniki [[železo|železa]]. Zaloge [[premog]]a, ki jih je mogoče donosno pridobivati, so predvsem na španski strani, francoska stran pa ima zaloge [[lignit]]a. Odprti kop Trimoun v bližini občine Luzenac (Ariège) je eden največjih virov [[Lojevec |lojevca]] v Evropi. [[Mineralni vrelec|Mineralnih vrelcev]] je veliko in so pomembni, še posebej velja opozoriti na vroče izvire. Vroči izviri, med katerimi so Les Escaldes v Andori, Panticosa in Lles v Španiji, Ax-les-Thermes, Bagnères-de-Luchon in Eaux-Chaudes v Franciji, so [[žveplo|žvepleni]] in večinoma visoko, blizu stika granita s plastovitimi skalami. Nižji izviri, kot so Bagnères-de-Bigorre (Hautes-Pyrénées), Rennes-les-Bains (Aude) in Campagne-sur-Aude (Aude), so večinoma [[selen]]itični in niso vroči. == Podnebje == Količina padavin, ki jo doseže pogorje, vključno z [[dež]]jem in [[sneg]]om, je veliko večja v zahodnih kot v vzhodnih Pirenejih zaradi vlažnega zraka, ki piha iz Atlantskega oceana nad Biskajskim zalivom. Potem ko odda vlago nad zahodne in osrednje Pireneje, se zrak nad vzhodnimi Pireneji posuši. Zimska povprečna temperatura je -2 ° C. Odseki gorskega območja so v več pogledih različni. Na zahodnih in zasneženih osrednjih Pirenejih je nekaj [[ledenik]]ov, na vzhodnih Pirenejih ledenikov ni, ker je sneženja premalo, da bi to omogočalo njihov razvoj. Ledeniki so omejeni na severna pobočja osrednjih Pirenejev in se ne spuščajo tako kot v Alpah daleč v doline, temveč imajo največjo dimenzijo v smeri gorske verige. V resnici se tvorijo v ozkem pasu blizu grebena najvišjih gora. Tako kot v drugih velikih gorskih območjih srednje Evrope obstajajo bistveni dokazi o veliko širši poledenitvi v času ledenih dob. Najboljši dokazi o tem so v dolini Argeles Gazost, med Lourdom in Gavarniejem, v departmaju Hautes-Pyrénées. Letna snežna črta se v različnih delih Pirenejev razlikuje od približno 2700 do 2800 metrov nadmorske višine. V povprečju opazimo, da je sezonski sneg med decembrom in aprilom vsaj 50 % časa nad 1600 metrov. <ref>{{cite journal|last1=Gascoin|first1=S.|last2=Hagolle|first2=O.|last3=Huc|first3=M.|last4=Jarlan|first4=L.|last5=Dejoux|first5=J.F.|last6=Szczypta|first6=C.|last7=Marti|first7=R.|last8=Sánchez|first8=R.|title=A snow cover climatology for the Pyrenees from MODIS snow products|journal=Hydrology and Earth System Sciences|date=2015|issue=19|pages=2337–2351|doi=10.5194/hess-19-2337-2015|url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/19/2337/2015/hess-19-2337-2015.html|access-date=2015-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150529112043/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/19/2337/2015/hess-19-2337-2015.html|archive-date=2015-05-29|url-status=live}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Cascada aigualluts.jpg|thumb|Kaskade Aigualluts v dolini Benasque, Aragonija, (Španija)]] === Rastlinstvo === {{glavni|Rastlinstvo Pirenejev}} Še bolj izrazit učinek padavin v zahodni polovici pogorja je viden v rastlinstvu. Nižje gore na skrajnem zahodu so gozdnate, vendar obseg gozda upada ko se gibljemo proti vzhodu. Vzhodni Pireneji so značilno divji in neplodni, še toliko bolj, ker v tem delu verige prevladuje granit. Tudi sestava flore se spremeni od zahoda proti vzhodu, pri čemer sprememba postane najbolj očitna, ko gre mimo središča pogorja, od koder se masiv Corbières razteza proti severovzhodu proti osrednji francoski planoti. Čeprav je razlika v zemljepisni širini le približno 1 °, na zahodu flora spominja na osrednjo Evropo, na vzhodu pa je izrazito mediteranska. Pireneji so skoraj tako bogati z [[endemit|endemičnimi]] vrstami kot Alpe, med najbolj izjemnimi primeri tega endemizma pa je pojav monotipskega rodu ''Xatardia'' (družina [[kobulnice|kobulnic]] - ''Apiaceae''), ki raste le na visokem prelazu med Val d'Eynes in Katalonijo. Drugi primeri so gorska peščenka ''Arenaria montana'', podlesek ''Bulbocodium vernum'' in zlatica ''Ranunculus glacialis''. Rod, ki je na območju najširše zastopan, je rod kamnokreč (''saxifrages''), od katerih je več vrst endemičnih. === Živalstvo === Pireneji med svojimi živalmi predstavljajo nekaj presenetljivih primerov endemizma. ''Galemys pyrenaicus'' (pirenejski krt) najdemo le v nekaterih potokih severnih pobočij teh gora; edini drugi so omejeni na reke [[Kavkaz]]a na jugu Rusije. Pirenejski gorski močerad (''Euproctus pyrenaicus''), endemični sorodnik [[Repati krkoni|repatega krkona]], prav tako živi v potokih in jezerih, ki so na veliki nadmorski višini. Med drugimi posebnostmi pirenejske favne so slepe žuželke v kavernah Ariège, katerih glavni rodovi so hrošč brezokec ''Anophthalmus'' in ''Adelops''. Pirenejski ibeks (''Capra pyrenaica pyrenaica'') – kozorog - je skrivnostno izumrl januarja 2000; domačega pirenejskega rjavega medveda so lovili do skoraj izumrtja v 1990-ih, vendar so ga ponovno uvedli leta 1996, ko so iz Slovenije pripeljali tri medvede. Populacija medveda se je uspešno prijela, zdaj naj bi bilo v osrednjem območju okoli Fosa približno 15 rjavih medvedov, v dolini Aspe pa še vedno živijo le štirje domači. == Zaščitena območja == [[File:20080824-Ibón de Barrancs.jpg|thumb|Ibón de Barrancs (ledeniško jezero) v naravnem parku Posets-Maladeta, Aragonija]] Glavni naravni rezervati in narodni parki so: * [[Narodni park Ordesa y Monte Perdido]] (Španija) * [[Narodni park Pyrénées]] (Francija) * [[Narodni park Aigüestortes i Estany de Sant Maurici]] (Španija) * Naravni park Posets-Maladeta(Španija) == Demografija in kultura == [[File:Bovins estive Pic du Midi Ossau.jpg|thumb|Govedo pasme Blonde d'Aquitaine na poletnem pašniku ob Pic du Midi d'Ossau]] Pirenejska regija ima raznoliko etnologijo, folkloro in zgodovino. Glavni jeziki na tem območju so [[španščina]], [[francoščina]], [[aragonščina]], [[katalonščina]] in [[baskovščina]]. V manjši meri se govori tudi [[okcitanščina]], ki jo sestavljajo gaskonjsko in languedoško narečje v Franciji in aranejsko narečje v dolini Aran. Pomembna značilnost podeželskega življenja v Pirenejih je poletna selitev živine s kmetij v dolinah na visokogorske pašnike <ref name=ariegecom>{{navedi splet |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |accessdate=2016-02-01 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103003130/https://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |url-status=dead }}</ref>. Na ta način lahko kmetijske skupnosti obdržijo večje črede, kot bi jih lahko vzdrževale nižinske kmetije same. Glavne živali za selitev so bile krave in ovce, v zgodovini pa se je skupaj s svojimi živalmi na višje pašnike preselila tudi večina članov kmečkih družin, zato so s seboj vzeli tudi prašiče, konje <ref name=chevalEnPyrenees>{{navedi splet |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |accessdate=2016-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=2016-02-07 |url-status=live }}</ref> in perutnino. Ta množična selitev se je premikala navzgor maja ali junija in se septembra ali oktobra vrnila na kmetije. V poletnem obdobju so družine živele v osnovnih kamnitih kočah v visokogorju. Dandanes je industrializacija in spreminjanje kmetijskih praks to navado zmanjšala. Pomembnost preseljevanja pa se še vedno zaznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ladepeche.fr/article/2014/06/05/1894535-transhumances-un-peu-de-civisme-svp.html |title=Transhumances dans les Hautes-Pyrénées : un peu de civisme, SVP ! |language=fr |accessdate=2016-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151007042103/http://www.ladepeche.fr/article/2014/06/05/1894535-transhumances-un-peu-de-civisme-svp.html |archive-date=2015-10-07 |url-status=live }}</ref> == Urbana območja == V Pirenejih ni nobenega večjega mesta. Največje urbano območje v bližini je [[Toulouse]] (Haute-Garonne) v Franciji, ki ima v metropolitanskem območju 1.330.954 prebivalcev. Na španski strani je [[Pamplona]], (Navarra) najbližje mesto s 319.208 prebivalci v metropolitanskem območju. Znotraj Pirenejev so glavna mesta [[Andorra la Vella]] (22.256), [[Jaca]] (12.813) v Španiji in [[Lurd]] (13.976) in [[Foix]] (10.046) v Franciji. == Najvišji vrhovi == [[File:Gentau Pic du Midi Ossau.jpg|thumb|Pic du Midi d'Ossau odseva v jezeru Gentau]] [[File:Lac Ansabere01-Aspe-4643~2015 07 28.JPG|thumb|Aiguilles d'Ansabère in Mesa de los Tres Reyes odsevata v jezeru Ansabère]] Sledi seznam nekateri vrhov Pirenejev nad 3000 metrov: {{div col|colwidth=22em}} # [[Pico de Aneto]] (3404&nbsp;m) (Aragonija) # [[Posets]] (3375&nbsp;m) (Aragonija) # [[Monte Perdido]] (3355&nbsp;m) (Aragonija) # Punta de Astorg (3355&nbsp;m) (Aragonija) # Pico Maldito (3350&nbsp;m) (Aragonija) # Espalda del Aneto (3350&nbsp;m) (Aragonija) # Pico del Medio (3346&nbsp;m) (Aragonija) # [[Espadas]] (3332&nbsp;m) (Aragonija) # [[Cilindro de Marboré]] (3325&nbsp;m) (Aragonija) # [[Maladeta]] (3312&nbsp;m) (Aragonija) # [[Vignemale]] (3298&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # Pico Coronas (3293&nbsp;m) (Aragonija) # Pico Tempestades (3290&nbsp;m) (Aragonija) # Clot de la Hount (3289&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # [[Soum de Ramond]] (3259&nbsp;m) (Aragonija) # [[Pic de Marboré]] (3252&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # [[Cerbillona]] (3247&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # [[Perdiguero]] (3221&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # [[Pic de Montferrat]] (3219&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # Pico Russell (3205&nbsp;m) (Aragonija) # [[Pointe Chausenque]] (3204&nbsp;m) (Francija) # [[Piton Carré]] (3197&nbsp;m) (Francija) # [[Pic Long]] (3192&nbsp;m) (Francija) # [[Pic Schrader]] (3177&nbsp;m) (Aragonija-Francija) # [[Campbieil]] (3173&nbsp;m) (Francija) # [[Pic de la cascade oriental]] (3161&nbsp;m) (Aragonija-Francija) {{div col end}} == Šport in prosti čas == Obe strani Pirenejev sta priljubljeni mesti za zimske športe, kot sta [[alpsko smučanje]] in [[pohodništvo]] ali [[gorništvo]]. Pireneji so tudi primeren kraj za športnike, ki lahko v poletnem obdobju izvajajo višinske priprave, na primer s kolesom in ttekom. Poleti in jeseni so Pireneji po navadi predstavljeni na dveh velikih kolesarskih dirkah, [[Tour de France]], ki se vsako leto odvija julija in [[Dirka po Španiji |Vuelta a España]] septembra. Etape v Pirenejih so pogosto ključne v obeh dirkah, ki v regijo privabijo več sto tisoč gledalcev. Po pogorju vodijo tri glavne pešpoti na dolge razdalje: *'''GR 10''', ki vodi po dolini Pirenejskih gora, vzporedno je s francosko-špansko mejo na francoski strani od Hendaeja ob Biskajskem zalivu do Banyuls-sur-Mer ob Sredozemskem morju. Pot je dolga 866 kilometrov z 48.000 metri vzponov in spustov; *'''GR 11''' v Španiji, znana tudi kot ''ruta Transpirenaica'', je del obsežne mreže GR pešpoti; poteka skozi španske Pireneje in se le na kratko poda v Francijo blizu Candanchua. Začne se pri rtu Higuer (Baskija), prečka Navarro in Aragonijo in se konča pri Cap de Creusu (Katalonija) Približna dolžina je 840 km in višinska razlika pa okoli 39.000 m. Pot je razdeljena na 45 odsekov; in *'''HRP''' (''Haute Randonnée Pyrénéenne''), ki prečka vrhove in grebene po visoki poti. Dolga je 800 km in ima 52.000 m vzponov in spustov in poteka od obale do obale. Prečka tudi narodna parka: Parc National des Pyrenées in Parc nacional d'Aigüestortes i Sant Maurici. Poleg tega so po celotni regiji številne markirane in neoznačene poti. V Pirenejih se odvija tudi ''Pirena'', to je tekmovanje s pasjimi vpregami. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Belloc, Hilaire (1909). The Pyrenees. Methuen & Co., London. *Edelmayer, Friedrich (2012). The Pyrenees Region (in German and English). Institute of European History. *Paegelow, Claus (2008). Pyrenäen Bibliografie. Andorra, spanische & französische Pyrenäen, Pyrenees Bibliography. Andorra, Spain & French Pyrenees (in German and English). Verlag Claus Paegelow. ISBN 978-3-00-023936-6. *Milne, Tony (2015). 10 Manuels and a Manolete. Handmaid Books, Herblay. == Zunanje povezave == {{wikivoyage}} {{commons|Pyrenees|Pyrenees}} * [https://web.archive.org/web/20060305120107/http://www.parc-pyrenees.com/index_english.htm Official website] of France's Pyrenees National Park * [http://archives.le64.fr Archives of Pyrenees-Atlantiques department] * [https://archive.today/20121218161635/http://www.spain.info/TourSpain/Grandes%20Rutas/Recorridos/Rutas/0/Pirineos?language=en Great Routes: Pirineos], from a website of the Instituto de Turismo de España * [http://www.amis-du-livre-pyreneen.fr Les Amis du Livre Pyrénéen (bibliography and history of the Pyrenees)] [[Kategorija:Gore v Španiji]] [[Kategorija:Alpidi]] [[Kategorija:Pireneji|*]] [[Kategorija:Gore v Franciji]] {{normativna kontrola}} tbm2toevrly3aw5hmewdyz4kdn53s84 France Pibernik 0 111408 6708623 6413755 2026-07-08T17:29:28Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''France Pibernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esejist]] in [[literarni zgodovinar]], * [[2. september]] [[1928]], [[Suhadole, Komenda|Suhadole]], † [[21. april]] [[2021]]. == Življenjepis == [[Gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Kranj]]u, kjer jo je tudi končal, potem pa se vpisal na študij [[slavistika|slavistike]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 1955 diplomiral. Do leta 1958 je poučeval na nižji gimnaziji na Dobrovem v Brdih, po tem letu pa na gimnaziji v Kranju, kjer je leta 1990 tudi dočakal upokojitev. V spremni besedi njegove knjige [[Janez Jalen]] je o Piberniku zapisano, da »kakor za mnoge intelektualno zvedave in duhovno razgibane ljudi, tudi zanj velja, da so leta, ko niso več v ospredju službene zadeve, še nemirnejša in plodnejša«. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN . == Področja raziskovanja, literarna publicistika in pesniško delo == Na začetku je bilo njegovo [[pesništvo]] blizu novoromantičnim tokovom, pozneje pa se je razvijalo v smeri [[modernizem|modernizma]]. Po prvi pesniški zbirki ''[[Bregovi ulice]]'', jih je izdal še več, najbolj dognana pa je njegova pesniška zbirka ''[[Ajdova znamenja]]''. Najpomembnejši del Pibernikove literarne publicistike so knjige ''[[Med tradicijo in modernizmom]]'', ''[[Med modernizmom in avantgardo]]'' in ''[[Čas romana]]''. Prvi dve prinašata avtorjevo korespondenco s [[pesnik]]i, ''Čas romana s pripovedniki''. Osrednjo literarnozgodovinsko pozornost pa je France Pibernik namenil literaturi iz časa [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in zdomstva, ki pa je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana (izdaja Balantičeve in Hribovškove lirike, antologija ''Jutro pozabljenih'', 1991, monografija ''[[Temni zaliv Franceta Balantiča]]'', študiji ''Slovenski dunajski krog 1941–1945'' ter ''Karel Mauser''). == Pesniške zbirke == * ''Bregovi ulice'', 1960. {{COBISS|ID=207309568}} * ''Ravnina'', 1968. {{COBISS|ID=156525568}} * ''Razlage'', 1973. * ''September'', 1974. {{COBISS|ID=156525824}} * ''Odzvok – pesmi v prozi'', 1979. {{COBISS|ID=5131520}} * ''Ajdova znamenja – izbor'', 1993. {{COBISS|ID=33625600}} * ''Svetloba timijan'', 2000. {{COBISS|ID=108066816}} == Esejistična in literarnozgodovinska dela == * ''Med tradicijo in modernizmom'', 1978. {{COBISS|ID=11257601}} * ''Med modernizmom in avantgardo'', 1981. {{COBISS|ID=12492033}} * ''Čas romana'', 1983. {{COBISS|ID=14049793}} * ''Temni zaliv Franceta Balantiča'', 1989, 1990. {{COBISS|ID=6718208}} * ''Slovenski dunajski krog 1941–1945'', 1991. {{COBISS|ID=23895552}} * ''Razmerja v sodobni slovenski dramatiki'', 1992. {{COBISS|ID=29041920}} * ''[[Karel Mauser]]: Življenje in delo'', 1993. {{COBISS|ID=33918720}} *''[[Anton Vodnik ]]: zbrano delo'' (urednik), 1993 * ''Ogledala sanj'' ''[[Jože Udovič|Jožeta Udoviča]]: dokumenti, pričevanja, komentarji'', 1996. {{COBISS|ID=106285312}} *''Slovenska duhovna pesem: Od Prešerna do danes'', 2001. {{COBISS|ID=114737408}} * ''Beseda čez ocean: Antologija slovenske zdomske pozije'', 2002. {{COBISS|ID=118609408}} *''[[Janez Jalen]]: življenjska in pisateljska pot'', 2003. {{COBISS|ID=124374272}} *[[Edvard Kocbek|''Edvard Kocbek'']] (''z Jurijem Kocbekom''), 2004 *''[[Anton Slodnjak]] 1899-1983 - dokumentarna monografija'' (urednik), 2007 *''Začudene oči otroštva'', 2008 (spomini) *''[[France Balantič]]:'' ''monografija'' (2008, 2015 ''- 2. dopolnjena izdaja'' - SAZU) *''[[Jože Udovič]], monografija'', 2008 *''[[Ivan Hribovšek]]'', zbrano delo (urednik, 2010) in monografija ''Ivan Hribovšek: Življenjska in pesniška pot'' (2010) *''[[Vladimir Truhlar]]'', zbrano delo (urednik, 2011, 2015) in monografija (2016) *''[[Anton Vodnik]],'' ''monografija'', 2012 *''[[Severin Šali]]: popotnik, zaljubljen v življenje'' (monografija, 2019) == Raziskovanje zamolčanih avtorjev == V zadnjem obdobju se je Pibernik posvečal predvsem raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v komunističnem režimu politično prepovedani in zamolčani. Izšlo je veliko knjig, ki jim na čelu stoji antologija: * ''Jutro pozabljenih'': ''antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih'', 1991. {{COBISS|ID=28176640}} * ''Izbrane pesmi [[France Balantič|Franceta Balantiča]] Tihi glas piščali'', 1991. {{COBISS|ID=28163840}} * ''Izbrane pesmi [[Ivan Hribovšek|Ivana Hribovška]] Himna večeru'', 1993. {{COBISS|ID=49050112}} * ''Izbrana proza [[France Kunstelj|Franceta Kunstlja]] Luč na mojem pragu'', 1994. {{COBISS|ID=44538368}} * ''Kratka proza in nedokončan roman [[Ludve Potokar|Ludveta Potokarja]] Onstran samote'', 1995. {{COBISS|ID=50042880}} * ''Izbrana proza [[Tone Polda|Toneta Polde]] Moja Krnica'', 1996. {{COBISS|ID=60155904}} * ''[[France Balantič]]: zbrano delo'' (zbirka [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]], 2008, 2015 - 2. dopolnjena in popravljena izdaja; urednik in avtor spremnega teksta) *''Pozni november za pesnika - biografska pripoved : France Balantič (ob 70. obletnici smrti)'', 2016 *''Pisatelj [[Karel Mauser]]: biografska pripoved'', 2018 (Mohorjeva, Celovec) *''Dohojene stopinje'' : knjiga intervjujev z [[Zorko Simčič|Zorkom Simčičem]], 2019 *''[[Alojz Rebula]] (1924-2018),'' biografija, 2019 *''Mož neuklonljivih ramen: Anton Drobnič (1928-2018)'', pogovor s Francetom Pibernikom, 2021 == Priznanja == *2008/9 [[Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga podeljuje [[NUK]] *2013 častni meščan [[Kranj|Kranja]] *častni član Slavističnega društva Slovenije *častni član [[Celjska Mohorjeva družba|Celjske Mohorjeve družbe]] == Viri == * France Pibernik. ''Moj brat Avguštin'', Celje: Mohorjeva družba, 2002. * France Pibernik. ''Janez Jalen: Življenjska in pisateljska pot'', Celje: Mohorjeva družba, 2003. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih esejistov]] * [[zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174563708 Pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar France Pibernik]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. september 2018). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pibernik, France}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Trubarjevi nagrajenci]] 0m78ecywbuxrt69i9fbposed2zvs22k Župnija Branik 0 112797 6708716 6682863 2026-07-09T06:57:33Z Romanm 13 [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Branik]] 6708716 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Branik | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Branik 65 a<br>5295 Branik | parish_church = [[cerkev sv.Urha, Branik]] | dedication = [[Ulrik Augsburški|Sveti Urh]] | established = | first_mentioned = 1580 | previous_name = pražupnija Komen | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Leskovec | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Ličen | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Brje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Branik]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. Obsega naselja [[Branik]], [[Brje, Ajdovščina|Brje]], [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] in [[Pedrovo]] ter zaselek Steske. == Zgodovina == Prva omemba Branika sega v čas okoli leta 1200, v urbarjih benediktinskega samostana v [[Možac|Možacu]], ko se tudi cerkev »Pri svetem Urhu v Branici« v virih omenja kot podružnico komenske pražupnije svetega Jurija. V naslednjih 140 letih je pridobila status samostojne župnije, ki ni več dolgo spadala pod možaško jurisdikcijo, saj je vsaj 1431, če ne prej, pripadala [[Goriški grofje|goriškim grofom]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||lokalna=Branik, cerkev.jpg|100px}} | [[cerkev sv. Urha, Branik|cerkev sv. Urha]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Branik]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361035|100px}} | [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Branik|cerkev sv. Antona]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Branik]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361045|100px}} | [[cerkev Sv. Duha, Pedrovo|cerkev Sv. Duha]] <br> podružnica | [[Pedrovo]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361059|100px}} | [[cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Preserje|cerkev sv. Katarine]]<br> podružnica | [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q94102243|100px}} | [[cerkev sv. Cirila in Metoda, Brje|cerkev sv. Cirila in Metoda]]<br>podružnica | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] |- | 2. | {{Slika d|Q105681314|100px}} | [[cerkev sv. Martina, Brje|cerkev sv. Martina]]<br> podružnica | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] |- | 3. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija) |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-01-4 |cobiss=286622464 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Branik]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Branik]] [[Kategorija:Branik]] {{Škofija Koper}} 32m65apt5zm6uw9vp74hc4p5j7zvxpn France Veber 0 112988 6708662 6515862 2026-07-08T19:35:53Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708662 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Philosopher | <!-- Scroll down to edit this page --> <!-- Philosopher Category --> region = [[Slovenska filozofija]] | era = Filozofija 20. stoletja | color = #B0C4DE | <!-- Image --> <!-- Information --> name = France Veber | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[predmetna teorija]], [[eksistencializem]] | main_interests = [[filozofska antropologija]], [[filozofija religije]], [[ontologija]], [[epistemologija]], [[filozofija psihologije]], [[estetika]], [[etika]], [[zgodovina filozofije]], [[politična filozofija]], [[socialna filozofija]], [[sociologija]] | influences = [[Alexius Meinong|Meinong]], [[Franz Brentano|Brentano]], [[Edmund Husserl|Husserl]], [[Kierkegaard]], [[Martin Heidegger|Heidegger]], [[Avguštin]], [[Descartes]], [[Kant]], [[Dilthey]] | influenced = sodobna slovenska filozofija: [[Anton Trstenjak|Trstenjak]], [[Aleš Ušeničnik|Ušeničnik]], [[Alma Sodnik|Sodnik]], [[Cene Logar|Logar]], [[Dušan Pirjevec|Pirjevec]], [[Ludovik Bartelj|Bartelj]], [[Janez Janžekovič|Janžekovič]], [[Bojan Žalec|Žalec]], [[Matjaž Potrč|Potrč]], [[Ivan Urbančič|Urbančič]], [[Janez Juhant|Juhant]], [[Dean Komel|Komel]], [[Bojan Borstner|Borstner]], [[Nenad Miščević|Miščević]], [[Vojko Strahovnik|Strahovnik]] in ostali | notable_ideas = dostop do stvarnosti brez spoznavnih posrednikov | }} '''France Veber''' [francé véber], [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[20. september]] [[1890]], [[Gornja Radgona]], † [[3. maj]] [[1975]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Veber je v rojstni Gornji Radgoni obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo in tri leta študija bogoslovja je končal v [[Maribor]]u. V letih 1912 – 1917 je v [[Gradec|Gradcu]] študiral [[filozofija|filozofijo]] in sicer pri znanem avstrijskem filozofu in enem izmed začetnikov eksperimentalne psihologije [[Alexius Meinong|Alexiusu von Meinongu]] (1853–1920), kjer je zaključil študij z disertacijo, ki je bila nagrajena. Študiral je tudi klasično filologijo. Bil je prvi profesor za filozofijo na novoustanovljeni [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ob ustanovitvi leta 1919 je sprejel mesto privatnega docenta, bil leto kasneje izvoljen za [[docent]]a, v letih 1923 in 1929 pa sta sledili še imenovanji za izrednega oz. rednega profesorja filozofije. Njegovo delo je imelo med obema vojnama močan vpliv tudi na širši krog slovenskih izobražencev. Tako je bilo vse do leta 1945, ko so Vebra prisilno upokojili, izključili z Univerze in [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], katere dopisni član je bil od 1940 ter mu prepovedali objavljanje. Umrl je v Ljubljani 3. maja 1975. Leta 1937 je v [[Pariz]]u prejel Medaljo Renéja Descartesa, leta 1939 je bil nagrajen z redom svetega Save. Leta 1970 mu je [[Univerza v Gradcu|graška univerza]] podelila zlati doktorat. Obveljal je za najpomembnejšega slovenskega filozofa 20. stoletja. Meinong mu je zapustil svojo knjižnico, ki jo hrani Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. == Izbrana bibliografija == Knjige: *''Uvod v filozofijo'' (1921) *''Sistem filozofije'' (1921) *''Znanost in vera'' (1923) *''Etika'' (1923) *''Problemi sodobne filozofije'' (1923) *''Analitična psihologija'' (1924) *''Očrt psihologije'' (1924) *''Estetika'' (1925) *''Idejni temelji slovanskega agrarizma'' (1927) *''Filozofija - Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu'' (1930) *''Sveti Avguštin'' (1931) *''Knjiga o Bogu'' (1934) *''Nacionalizem in krščanstvo'' (1938) *''Vprašanje stvarnosti'' (1939) *''Zadružna misel. Izbor člankov in razprav'' (1979) *''Moja filozofska pot'' (v rokopisu) == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=766012|avtor=Trstenjak Anton|ime=Veber France|vir=SBL}} {{philosopher-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Veber, France}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Osebnosti Občine Gornja Radgona]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Gradcu]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija: Ljudje iz Gornje Radgone]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] o471im0dwbx7vts002yg2exvwqv25tu Nataša Golob 0 113089 6708723 6579172 2026-07-09T07:56:22Z ~2026-32552-67 260877 6708723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=Celje}} '''Nataša Golob''', [[Slovenci|slovenska]] [[umetnostna zgodovinarka]] in [[pedagog]]inja, * [[25. maj]] [[1947]], [[Celje]]. Nataša Golob je večino raziskovalnega dela posvetila srednjeveškim [[rokopis]]om, vprašanju njihovih struktur kot identifikacijskemu sporočilu o kraju in času nastanka, vprašanju vsebin in transmisije literarnih motivov, slikarskega okrasa in ikonografije ter prvotnih naročnikov, bralcev in ustvarjalcev. ==Življenje in delo== Po maturi na [[I. gimnazija v Celju|I gimnaziji v Celju]] (1966) je študirala umetnostno zgodovino in francoski jezik s književnostjo, h kateremu je dodala še [[italijanščina|italijanski jezik]]. [[Magister|Magistrski]] temi iz ikonografije (Dvanajstero mesecev: povezave in ikonografija likovnih del in literarnih ciklov, mentor [[Luc Menaše]]) je sledil [[doktorat]] (Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, mentor [[Nace Šumi]]). V letu 1986/87 se je zaposlila na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], na katedri za občo umetnostno zgodovino, kjer je bila od 1998 redna profesorica. Predavala je predmete, ki jim je podobo začrtal njen profesor [[Luc Menaše]]. To so Umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi (štiriletni cikel), Izbrana poglavja (vsebine se spremenijo vsako leto) in Seminar (vsebine se prav tako menjajo). V študijskem letu 1996/97 je uvedla nov predmet Uvod v ikonografijo s proseminarjem, v študijskem letu 1997/98 pa še predmet Kodikologija – rokopisno gradivo na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete. V podiplomskih programih sodeluje z oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete, z Università degli studi v [[Videm, Italija|Vidmu]] (Udine, Italija), [[Univerza na Reki|Filozofsko fakulteto na Reki]] in Novo fakulteto v [[Lizbona|Lizboni]]. Predavala je na številnih znanstvenih srečanjih, z vabljenimi predavanji je gostovala na univerzah in akademijah v tujini (Rim, [[Erice]], [[Bruselj]], [[Jeruzalem]], [[Boston]], [[Univerza Yale]], [[Amsterdam]], [[Breže (Koroška)|Breže]], [[Rein]], [[Dunaj]] – tudi na Avstrijski akademiji znanosti in na Inštitutu Otta Pächta itd.), na Mednarodnem centru hrvaških vseučilišč v [[Dubrovnik]]u je 1998 imela cikel predavanj s kodikološkimi vsebinami. V študijskem letu 1993/94 je bila [[prodekanica]] Filozofske fakultete, od jeseni 1996 do jeseni 2000 pa predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino. V jeseni 1998 je vodila organizacijo mednarodnega simpozija o [[Francesco Robba]] in beneško kiparstvo 18. stoletja. Nataša Golob je avtorica dveh samostojnih razstav: [[Stiški rokopis]]i iz 12. stoletja ([[Ljubljana]], [[Narodna galerija]] 1994) in [[Srednjeveški rokopis]]i iz [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] 1160-1560 (Ljubljana, Narodna galerija 2006-07). Kot soavtorica je sodelovala pri razstavi [[Biblija|Biblije]] na Slovenskem (Ljubljana, Narodna galerija 1996) in razstavi in simpoziju ''Zapis in podoba: ohranjanje, obnavljanje, oživljanje'' (Ljubljana, [[Arhiv republike Slovenije]] 1996). Sodelovala je tudi pri drugih razstavah v Sloveniji in Avstriji. 1993-98 je bila zunanja svetovalka v svetu direktorjev Mednarodnega centra za srednjeveško umetnost pri Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Od 1995 do 2005 je bila predsednica Kurikularne komisije za umetnostno zgodovino in je vodila pogajanja za ohranitev predmeta v slovenskih srednjih šolah, vpeljala je Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje umetnostne zgodovine in vodila nastajanje učnih načrtov za vse učne načrte umetnostne zgodovine v srednjih šolah, od dualnih programov do obče in klasične gimnazije ter maturitetnega programa. Vpeljala je tudi umetnostno zgodovino kot obvezni izbirni predmet za zadnjo triado v osnovnem šolstvu. S tem je povezan tudi nastanek učbenika za srednje šole in treh učbenikov za devetletko. V prizadevanjih za ozaveščanje širše javnosti o pomenu umetnosti, prepoznavanju umetnostnih spomenikov in varovanju dediščine je avtorica več scenarijev za televizijske [[oddaja|oddaje]] in dokumentarne [[film]]e ter vodi projekt »Pogled na…« na [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name="Dr. Nataša Golob">{{navedi splet |url= http://oddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/Golob.htm |title= Dr. Nataša Golob |accessdate= 13. 1. 2017 |archive-date= 2017-10-30 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171030051210/http://oddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/Golob.htm |url-status= dead }}</ref> Leta 2021 je prejela [[priznanje Izidorja Cankarja]] za monografijo ''Prvo stoletje Oddelka za umetnostno zgodovino.'' Leta 2015 je bila na predlog FF imenovana za [[Zaslužna profesorica|zaslužno profesorico]] Univerze v Ljubljani. Leta 2025 je pri [[Mohorjeva družba Celovec|Celovški Mohorjevi družbi]] izšla njena monografija ''Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo'' na skoraj 600 straneh, že 2023 pa je izdala knjigo ''S črnilom in zlatom'' (368 str.) o srednjeveškem knjižnem slikarstvu iz slovenskih arhivov in zbirk. ==Viri== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=04135 COBISS - Osebna bibliografija] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174262780 Moj pogled na znanost, prof. dr. Nataša Golob] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Nataša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Trubarjevi nagrajenci]] 1ig72fdx87rbcbkvebrpl5yuw23m1tm Đakovica 0 113276 6708609 6690580 2026-07-08T17:11:38Z Yerpo 8417 /* Gospodarstvo */ vrnjena omemba letališča 6708609 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000elsi|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> === Moderno obdobje === Đakovica je med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] močno trpela zaradi srbske in črnogorske vojske. ''New York Times'' je leta 1912 poročal, navajajoč avstro-ogrske vire, da so ljudje na vislicah viseli na obeh straneh ceste in da je pot do Đakovice postala 'aleja vislic'.<ref name="NY Times">{{cite news|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf|date=31 December 1912|newspaper=The New York Times| title=Servian army left a trail of blood}}</ref> V regiji Đakovica je črnogorska vojaška policija ustanovila Kraljevski žandarmerijski korpus (''Kraljevski žandarmerijski kor''), znan kot ''krilaši'', ki je zagrešil veliko zlorab in nasilja nad nepravoslavnim krščanskim prebivalstvom.<ref>{{citation|title=Krilaši|work=Istorijski leksikon Crne Gore|publisher=Daily Press|location=Podgorica|year=2006}}</ref> Množično obešanje albanskih civilistov leta 1914 s strani srbsko-črnogorske vojske in umor katoliškega duhovnika Luigja Palaja sta bila med najpogosteje poročanimi vojnimi dogodki, ki so se zgodili v Đakovici.<ref>{{cite journal |last=Carmichael |first=Cathie |title=Culture, resistance and violence: guarding the Habsburg Ostgrenze with Montenegro in 1914 |journal=European Review of History: Revue européenne d'histoire |date=2018 |volume=25 |issue=5 |pages=705–723 |doi=10.1080/13507486.2018.1474179 |s2cid=149668448 |url=https://ueaeprints.uea.ac.uk/id/eprint/66794/1/Accepted_manuscript.pdf|doi-access=free }}</ref> [[File:Gjakova '99.jpg|thumb|left|210px|Stari bazar po vojni na Kosovu leta 1999]] Srbski duhovniki so albanske katoličane prisilno spreobrnili v srbsko pravoslavje.<ref name="Mirdita">{{cite web|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Albanci u svjetlosti vanjske politike Srbije|last=Nadj|first=Danijela|access-date=6 September 2016|archive-date=25 June 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20010625113900/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na članek v ''Neue Freie Presse'' z dne 20. marca 1913 so pravoslavni duhovniki in vojska 300 đakovskih katoličanov spreobrnili v pravoslavno vero; frančiškanski oče Angelus, ki se ni hotel odpovedati svoji veri, je bil mučen in ubit z bajoneti. Zgodovinski inštitut v Prištini je poročal, da je Črna gora marca 1913 v regiji Đakovica spreobrnila več kot 1700 albanskih katoličanov v srbsko pravoslavno vero.<ref name="Institute II">{{cite web|url=http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|title=chapter 2|first=Edmond|last=Hajrullaaga|access-date=6 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061031192729/http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|archive-date=31 October 2006}}</ref> Albert von Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein je v intervjuju 10. marca 1912 Edwardu Greyu povedal, da so se srbski vojaki do muslimanskih in katoliških Albancev v Đakovici obnašali 'barbarsko'.<ref>{{cite book |author=Great Britain Foreign Office |title=The Balkan wars. pt. 1. The prelude; the Tripoli war. pt. 2. The league and Turkey |date=1934 |publisher=H.M. Stationery Office |page=569 |url=https://books.google.com/books?id=2TguIIjeeb0C&q=Servian+atrocities&pg=PA1122 |access-date=30 December 2019 |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bilo Kosovo pod italijansko oblastjo in kasneje pod nemškim nadzorom vključeno v Veliko Albanijo, so Srbe preganjale albanske paravojaške enote. Leta 1941 se je v okrožju Đakovica zgodilo veliko število umorov Srbov.<ref>{{cite book |last=Antonijević |first=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=38 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf |access-date=2026-03-31 |archive-date=2016-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160810010055/http://muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf |url-status=dead }}</ref> V letih 1953–56 je bila po vsem Kosovu izvedena sistematična kampanja policijske represije s ciljem prisiliti Albance, da zapustijo regijo. Prvi protest proti jugoslovanski policiji, na katerem je bila razgrnjena prepovedana albanska državna zastava, je bil v Đakovici 1. maja 1956. Temu protestu so kmalu sledili še drugi protesti, v katerih so sodelovali dijaki in študenti, ki so v Jugoslaviji razgrnili albansko zastavo. V teh dogodkih je [[UDBA|jugoslovanska tajna policija]] v Đakovici ubila skupno 19 Albancev.{{sfn|Clark|2000|p=38}} [[File:05 Gjakova Harmoni Kulturore - Cultural Harmony.jpg|thumb|210px|Po vojni na Kosovu je bil Đakovški stolp z uro obnovljen, čeprav v drugačnem slogu kot prvotni stolp.]] V dogodkih razpada Jugoslavije je bila leta 1990 ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK). Člani BSPK so bili ponosni na svojo veliko udeležbo na lokalni ravni, ki je dosegla 14.900 delavcev. Ustanovni kongres BSPK je bil v Đakovici in kljub pridobitvi dovoljenja za zakonito izvedbo ga je policija razgnala že drugi dan.{{sfn|Clark|2000|p=74}} Mesto je močno prizadela vojna na Kosovu, utrpelo je veliko fizično uničenje, obsežne človeške izgube in kršitve človekovih pravic. V podeželskem naselju Meja, le 4 km od središča Đakovice, je 27. aprila 1999 srbska policija množično ubila najmanj 377 albanskih moških, starih med 16 in 60 let. To je največji pokol v vojni na Kosovu.<ref>{{cite book| last=Jones| first=Adam| ref=Jones| year=2006| publisher=Routledge| url=https://books.google.com/books?id=RnO_Z3y5elgC| title= Genocide: A Comprehensive Introduction |page=330| isbn=9781134259809}}</ref> Številna trupla žrtev so našli v množičnih grobiščih v Batajnici. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi njihove vpletenosti obsodilo več srbskih vojaških in policijskih častnikov.<ref name="HaxhiajStojanovic">{{cite news |last1=Haxhiaj |first1=Serbeze |last2=Stojanovic |first2=Milica |title=Evidence Reveals Serbian Officers' Role in Kosovo Massacre was Ignored |url=https://balkaninsight.com/2020/04/27/massacre-in-meja-evidence-of-serbian-officers-involvement-ignored/ |work=Balkan Insight |date=2020}}</ref> Dejanja na terenu so imela uničujoč vpliv na mesto. Po podatkih Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), OVSE in mednarodnih organizacij za človekove pravice so srbske policijske in paravojaške enote ter jugoslovanske sile izgnale približno 75 % prebivalstva, pri tem pa je bilo ubitih veliko civilistov.<ref>{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/2001/kosovo/undword-06.htm|title=UNDER ORDERS: War Crimes in Kosovo – 6. Djakovica Municipality|website=Hrw.org|access-date=2017-08-28}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|title=OSCE|website=[[Osce.org]]|access-date=2017-08-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040222144938/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|archive-date=22 February 2004}}</ref> Velika območja mesta so bila uničena, predvsem s požigi in plenjenjem, pa tudi med lokalnimi boji med vladnimi varnostnimi silami in pripadniki OVK. Dejanja vladnih sil v Đakovici so bila pomemben del obtožnice Združenih narodov za vojne zločine proti takratnemu predsedniku [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web | url=https://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |title=Indictment |access-date=28 June 2017 |archive-date=26 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326134412/http://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |url-status=dead }}</ref> Jugoslovanske enote so bile nameščene v mestu in njegovi bližini v dveh vojašnicah zaradi nevarnosti napada Osvobodilne vojske Kosova (OVK) čez mejo v Albaniji. V enem incidentu so letala Nata napačno prepoznala konvoj albanskih beguncev in ga napadla. Večina albanskega prebivalstva se je po koncu vojne vrnila. Po tem je bil velik del mesta obnovljen. Mnogi Albanci so romsko prebivalstvo imeli za udeležence v vojnih zločinih in sodelavce pri dejanjih državne represije. Romska soseska v Đakovici (Brekoc) je bila tarča napadov in deli so bili požgani sredi leta 1999, približno 600 Romov je bilo preseljenih v begunsko taborišče zunaj mesta, zaradi političnega nasilja pa jih je bilo do avgusta 1999 domnevno ubitih ali pogrešanih 15.<ref>{{cite book |last1=Abrahams |first1=Fred |last2=Ward |first2=Benjamin |title=Under Orders War Crimes in Kosovo |url=https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C |date=2001 |publisher=Human Rights Watch |isbn=9781564322647 |page=531}}</ref> Večina srbskega prebivalstva, ki je štelo 3000, je junija 1999 pobegnila iz Đakovice, ostalo pa je le pet Srbov, ki so živeli pod stražo vojakov KFOR v lokalni srbski pravoslavni cerkvi. Leta 2004 je bilo zadnjih pet preostalih Srbov izgnanih iz Đakovice, lokalno srbsko pravoslavno cerkev pa so etnični Albanci uničili med nemiri v okviru marčevskih nemirov na Kosovu.<ref>{{cite book |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |date=2004 |publisher=Human Rights Watch |page=53 |edition=16}}</ref> Do popisa prebivalstva leta 2011 se je v Đakovico vrnilo približno 15 Srbov.<ref>{{cite web |title=2011 Kosovo census |url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |website=pop-stat.mashke.org |accessdate=2026-03-31 |archive-date=2017-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107221054/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |url-status=dead }}</ref> == Geografija == [[File:Kusari cave (Shpella e Kusarit), 2025, entrance, 1.jpg|thumb|210px|left|Jama Kusari je 9 km od mesta Đakovica]] Đakovica je v jugozahodnem delu Kosova. Severovzhodno od mesta se odpira zahodnokosovska ravnica [[Metohija|Metohije]], na jugozahodu pa se dviga vrh [[Prokletije|Prokletij]]. Mesto leži tudi na vhodu v dolino Erenik, kjer reka Krena teče s severa v gorski potok Erenik. Po nekaj kilometrih se izliva v [[Beli Drim]], najdaljšo reko na Kosovu. Zahodno od Đakovice leži Đakovsko višavje, severovzhodno od mesta pa je regija Duškaja. Jama Kusari, naravni spomenik, je na ozemlju občine Đakovica. === Podnebje === Đakovica ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa'') po Köppnovi klasifikaciji podnebja s povprečno letno temperaturo 11,5 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Gjakova |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003171328/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 22,5 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,7 °C. == Demografija == {{multiple image | align = right | total_width = | image1 = Kisha katolike në Gjakovë.JPG | width1 = 209 | height1 = | image2 = Xhamija_e_Hadumit_Gjakove.JPG | width2 = 118 | height2 = | footer = Za Đakovico sta značilni dve katoliški cerkvi in ​​mošeji, ki so del kulturne dediščine mesta. }} Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je skupno število prebivalcev občine 78.824, od tega 39.288 (49,84 %) moških in 39.536 (50,16 %) žensk.<ref name=":12">{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024 |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf |access-date=21 July 2024}}</ref> Etnične skupine so Albanci, balkanski Egipčani, Romi, Aškali in manjše število Bošnjakov, Srbov, Turkov, Goranov in drugih. Kosovo nima uradne religije. Tako kot preostali del države se večina prebivalcev Đakovice izpoveduje za muslimane. Manjšina verskega prebivalstva prakticira krščanstvo v obliki rimskega katolicizma in vzhodnega pravoslavja. [[Krščanstvo]] obstaja že dolgo, vse do časa Rimskega cesarstva. [[Islam]] se je začel širiti zelo zgodaj, med osmansko vladavino. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Đakovice se je sprva razvijalo okoli kmetijstva, trgovine v malem obsegu in proizvodnih delavnic, ki so proizvajale predvsem blago za lokalne potrebe in dopolnjevale uvoz. Po drugi svetovni vojni se je mesto preusmerilo v gospodarstvo, ki ga poganjata industrija in kmetijstvo, z nastajajočim storitvenim sektorjem. Danes ti prehodi odražajo širše strukturne spremembe, značilne za družbe v gospodarski preobrazbi. Sedanji gospodarski okvir Đakovice temelji na dveh stebrih: zasebnem poslovnem sektorju in socialnem poslovnem sektorju, pri čemer je slednji v procesu privatizacije. Zasebni sektor se hitro širi in zdaj velja za glavno sestavino mestnega gospodarstva.<ref name="Gjakove">{{cite web |url=https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |title=Komuna Gjakove - Ekonomia |access-date=2014-03-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301194652/https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |archive-date=1 March 2014}}</ref> V bližini mesta se nahaja [[letališče Đakovica]]. == Kultura == Zgodovinski spomeniki v Đakovici so razdeljeni v tri glavne kategorije glede na njihov kulturni, verski in družbeni kontekst. Osrednji del mesta je nastal med reko Kreno na vzhodu in hribom Cabrati na zahodu. Okoli temeljnega kamna mesta je bil zgrajen [[Stari bazar, Đakovica|Stari bazar]] – središče trgovine in obrti. Do leta 1900 je na bazarju delovalo približno 1000 podjetij. Zgrajeni so bili številni mostovi, ki so omogočali potovanje trgovskih karavan čez sosednje reke. S hitrim razvojem trgovine v mestu je bilo zgrajenih več gostišč, ki so gostila številne obiskovalce. Zaradi svojega starodavnega izvora in hitrega gospodarskega razvoja je Đakovica postala zelo zgodovinsko pomembna.<ref name="ChwB">{{cite web|title=Integrated Conservation|url=http://chwbkosovo.org/|publisher=Cultural Heritage without Borders|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/|archive-date=2 April 2006}}</ref> [[File:Gjakova - Çarshia e Madhe - Big Baazar Panorama.JPG|300px|thumb|left|Panoramski pogled na Stari bazar in mošejo Hadum]] Stari ali Veliki bazar (''Çarshia e Madhe'') v Đakovici je najstarejši [[bazar]] na Kosovu in je služil kot osmansko trgovsko središče in srce mestnega gospodarstva. Med vojno na Kosovu je bil poškodovan, vendar je bil od takrat obnovljen. [[Mošeja Hadum]], zgrajena v 16. stoletju, leži ob bazarju in vključuje bogato okrašeno pokopališče, kjer so bili pokopani mestni veljaki. V kompleksu mošeje so bili hamam, ki je bil uničen leta 2008, ''Stara knjižnica'' iz leta 1671, poškodovana v vojni na Kosovu in tudi ''mejtepi'' iz leta 1777. Bazar je povezan s središčem mesta, ki je oddaljeno le pet minut, preko mostu Islam-Beg. Bazar pokriva površino približno 35.000 m<sup>2</sup>, dolžina glavne ceste pa je 1 km, vzdolž katere je približno 500 trgovin. Vendar pa je še vedno dom aktivne mošeje, več ''[[tűrbe]]'' in stolpa z uro.<ref>Broshura për promovimin e Gjakovës, CBDC</ref> [[File:Albanian woolen cap shop.jpg|thumb|Trgovina z albanskimi ''plisi'' na Starem bazarju v Đakovici (1936)]] [[File:14 Kisha Shën Palit & Pjetrit 02.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Pavla in sv. Petra]] Mošeja Hadum, ki stoji v Starem bazarju, je leta 1594 zgradil osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. Mošeja je od 17. do 20. stoletja igrala pomembno vlogo v urbanem značaju mesta. Njeni gradnji je sledil pojav obrti okoli nje, kar je povečalo pomen mesta. Mošeja ima zgodovinsko vrednost in velja za sveti spomenik. Velika Tekija (''Teqja e Madhe''), ki jo je konec 16. stoletja zgradil šejk Sulejman Axhiza Baba, sufijski mistik iz Skadra. Pripada [[Tarika|saadijskemu redu]] [[sufizem|sufizma]]. Kompleks vključuje ''tűrbe'' (majhne mavzoleje), ''samahane'' (obredne molitvene dvorane), hiše in fontane. Zanj je značilna podrobna sakralna arhitektura z leseno izrezljanimi elementi. [[File:19 Gjakovë Muzeu Etnografik - Etnographic Museum.JPG|thumb|Etnografski muzej v Đakovici je bil zgrajen leta 1830. Pod zakonsko zaščito je od leta 1955.]] Za Đakovico sta značilni tudi dve glavni katoliški cerkvi, ki sta del kulturne dediščine. Cerkev svetega Pavla in svetega Petra ({{langx|sq|Kisha e Shën Palit dhe Shën Pjetrit}}) je eden najvišjih spomenikov v Đakovici, ki ga je mogoče videti z različnih kotov mesta. Prihod albanskih katoličanov iz Malezije je leta 1703 povzročil obnovo cerkve svetega Petra v Đakovici, leta 1851 pa je bila obnovljena tudi župnija v Đakovici. Leta 1999, po vojni, je bila popolnoma uničena. Na istem mestu je bila zgrajena nova cerkev.<ref name="ReferenceA">{{cite web|url=http://gjakovaportal.com/en/Culture/ArtMID/542/ArticleID/1289735|title=Churches|website=Gjakovaportal.com|access-date=2017-08-28}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cerkev svetega Ndouja se je nekoč imenovala tudi cerkev Padre Mile, je bila zgrajena leta 1882, vendar je bila kasneje uničena. Leta 1931 je pater Lorenc Mazrreku na istem mestu zgradil cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je bila večkrat obnovljena, dodane so bile sobe za goste, pisarne in stranišča, vendar je bila v skladu z originalno arhitekturno zasnovo.<ref name="ReferenceA"/> Urni stolp, zgrajen takoj za mošejo Hadum na mestu, znanem kot Urno polje, je značilen za hiter gospodarski razvoj Đakovice v tistem času. Med balkanskimi vojnami je bil uničen, zvonik pa je bil odstranjen in prepeljan v Črno goro. Nov urni stolp, dolg 4,10 m in visok približno 30 metrov, je bil kasneje zgrajen blizu temeljev prejšnjega. Zgrajen je predvsem iz kamna, z lesenim razglednim prostorom in streho, prekrito s svincem, zato je urni stolp edinstven te vrste. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} *[https://kk.rks-gov.net/gjakove/ kk.rks-gov.net/gjakove Uradna spletna stran] {{in lang|sq}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] 9cv50oyly29uq9hkopa6mbfrvhqe5vq Jurij Souček 0 120918 6708510 6638355 2026-07-08T12:40:25Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708510 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Oseba | name = Jurij Souček | birth_date = <!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> | death_date = | death_place = |image=|caption=| other_names = | known_for = Miškolin<br /> (1957) [[Ne čakaj na maj]]<br />(1973) [[Pipi in Melkijad]]<br /> (1975) Maksipes Fik<br/> (1975) Čebelica Maja<br /> (1975) [[Palček Smuk]]<br />(1976) Jakec in čarobna lučka<br /> (1981) [[40 zelenih slonov]]<br />(1985) Palček David<br />(1986) Jajo in Pajo<br />(1987) Čisto pravi gusar<br />(1987) Buš Buš<br />(1990) Waitapu | occupation = }} '''Jurij Souček''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|dramski igralec]], * [[5. april]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[17. januar]] [[2024]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-legendarni-jurij-soucek/695116 |title=Umrl je legendarni Jurij Souček |date=2024-01-17 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2024-01-17}}</ref> ==Delo== Diplomiral je na trgovski akademiji in kasneje na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, oddelek za igro pri prof. Vidi Juvanovi, igralec in občasno tudi režiser, stalni član Drame ob sezoni 1953/54 do svoje upokojitve 1993. Leta 1954 je spregovoril kot igralec v groteskni [[komedija|komediji]] [[Peter Ustinov|Petra Ustinova]] ''Trobi kakor hočeš'', v vlogi vohuna Calettija, kjer mu je v družbi vrhunskih igralcev [[Vladimir Skrbinšek|Vladimirja Skrbinška]], [[Janez Cesar|J. Cesarja]], [[Mila Kačič|Mile Kačič]] in drugih uspelo usmeriti nase pozornost kritike in občinstva in uveljaviti svoj način igre, ki so ga kasneje imenovali »samostojnega« in »premišljenega«. Kmalu je, nezadovoljen s stereotipnim institucionalnim razporejanjem igralcev in z abonentskim principom, stopil v krog mladih upornih izobražencev, ki so se največ zbirali okrog revije [[Perspektive]] in [[Oder 57|Odra 57]], pa ne samo tam, in zunaj matične hiše izoblikoval svoj igralski izraz. Najbolj znan je kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom kot sta [[Pipi in Melkijad]], ''mali in velik pujs'', Maksipes Fik ter [[Miškolin]]. Kot so-režiser je leta 1981 sodeloval pri otroški animirani otroški seriji [[40 zelenih slonov]], kjer je prav tako posodil svoj glas. Kot igralec se je preizkusil tudi na filmu, najbolj znana sta [[Ne čakaj na maj]] (1957) in [[Čisto pravi gusar]] (1987). Sodeloval pa je tudi pri televiziji, kjer je igral v seriji [[Waitapu]] (1990). Leta 1961 je prejel Sterijevo nagrado v Novem Sadu, 1994 [[Borštnikov prstan]], 2005 [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo (2018) in priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov za življenjsko delo (2019) ter častno meščanstvo Ljubljane (2022). Od leta 2004 do svoje smrti je bil poročen z operno pevko [[Milena Morača|Mileno Moračo]].<ref>{{navedi splet|url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Opera/MILENA_MORACA_SOPRAN_OPERNE_ARIJE/|title=MILENA MORAČA (SOPRAN): OPERNE ARIJE (2008)|publisher=RTV SLO|author=Peter Bedjanič|accessdate=21. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekaj mesecev po njegovi smrti je izšla njegova (avto)biografija, naslovljena ''Glej ga, Součka!''<ref>{{Navedi splet|title=Glej ga, Součka!: biografija velikega igralca, ki je verjel, da se pravega umetnika ne da ubiti|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/glej-ga-soucka-biografija-velikega-igralca-ki-je-verjel-da-se-pravega-umetnika-ne-da-ubiti/712431|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> ==Filmografija== {{col-begin}} {{col-break|width=20%}} ===Film=== {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! Naslov |- | rowspan="2"| 1955 || ''[[Tri zgodbe]]'' |- | ''[[Trenutki odločitve]]'' |- | 1958 || ''[[Jedini izlaz]]'' |- | rowspan="2" |1959 || ''[[Ne čakaj na maj]]'' |- | ''[[Tri četrtine sonca]]'' |- | 1961 || ''[[Družinski dnevnik]]'' |- | 1974 || ''[[Strah (film, 1974)|Strah]]'' |- | 1986 || ''[[Heretik (film)|Heretik]]'' |- | 1987 || ''[[Čisto pravi gusar]]'' |- | 1988 || ''[[P. S. (Post scriptum)]]'' |} |} {{col-break|width=20%}} ===Televizija=== {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! Naslov |- | rowspan="2"| - || ''Pipi in Melkijad'' |- | ''Maksipes Fik'' |- | 1958 || ''[[Tovariš telefon]]'' |- | 1961 || ''[[L'Enclos / Ograda]]'' |- | 1976 || ''[[Botre]]'' |- | 1980 || ''[[Husinka buna]]'' |- | 1981 || ''[[40 zelenih slonov]]'' |- | rowspan="2"| 1985 || ''[[Sladko življenje (televizijska igra)|Sladko življenje]]'' |- | ''[[Pahljača mladosti]]'' |- | 1990 || ''[[Waitapu]]'' |- | 1998 || ''[[Socializacija bika?]]'' |- | 2000 || ''[[Z ljubeznijo]]'' |- | 2001 || ''[[Zlato srce]]'' |- | 2006 || ''[[Moj sin, seksualni manijak]]'' |} |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.imdb.com/name/nm0815698/ Jurij Souček na ''imdb''] *[http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=3459/ Jurij Souček na ''film-center.si'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174613368 JURIJ SOUČEK, 90 LETNIK]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. april 2019). RTV Slovenija {{BorstnikovPrstan}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Souček, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Češki Slovenci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7l8krh1z2j4ufv56468cyfwn8zprio7 Poznanj 0 122140 6708673 6626177 2026-07-08T20:15:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Poznanj | settlement_type = mestno okrožje | image_skyline = {{multiple image | total_width = 280 | border = infobox | perrow = 1/2/3/2 | caption_align = center | image1 = Stary Rynek w Poznaniu, widok z drona (cropped).jpg | caption1 = Part of [[Staro mesto Poznanj]] s Starim trgom | image2 = Zamek Cesarski w Poznaniu, fasada od strony ogrodu zamkowego (cropped).jpg | caption2 = [[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]] | image3 = Great Theatre Poznan (cropped).jpg | caption3 = [[Veliko gledališče, Poznanj|Veliko gledališče]] | image4 = Bazylika archikatedralna Świętych Apostołów Piotra i Pawła w Poznaniu, widok z drona (cropped).jpg | caption4 = [[Poznanjska stolnica]] | image5 = Ratusz w Poznaniu - panoramio.jpg | caption5 = [[Poznanjska mestna hiša|Mestna hiša]] | image6 = Bałtyk 5.jpg | caption6 = [[Bałtyk]] | image7 = Kolegium jezuickie w Poznaniu (cropped).jpg | caption7 = [[Poznanjska Fara|Fara]] | image8 = Collegium Minus w Poznaniu.jpg | caption8 = [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerza]] }} | image_flag = POL Poznań flag.svg | flag_size = | image_shield = POL Poznań COA.svg | shield_size = | image_blank_emblem = LOGO POZNAN.svg | blank_emblem_type = Logo | coordinates = {{coord|52|24|30|N|16|56|01|E|region:PL_type:city(530,000)|display=title,inline}} | pushpin_map = Poland | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Velikopoljsko vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = ''City county'' | leader_title = župan | leader_name = Jacek Jaśkowiak | leader_title1 = Sejm | leader_name1 = | governing_body = Mestni svet | parts_type = okrožja | parts = 42 | seat_type = | seat = [[Poznanjska mestna hiša]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 10. stoletje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 1253 | elevation_min_m = 60 | elevation_max_m = 154 | area_total_km2 = 261,91 | area_metro_km2 = 2162 | population_as_of = 30. junij 2023 | population_total = 540.146 (5.)<ref>[https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230201103446/https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx}} (in Polish)</ref> | population_density_km2 = 2063 | population_metro = 1.029.021<ref name=metro_pop>{{cite web |date=2018 |title=Poznań Metropolia |url=http://metropoliapoznan.pl/data/publikacje_pliki/145/o/metropolia_poznan_gus.pdf |access-date=15 January 2021 |website=metropoliapoznan.pl |language=pl |archive-date=20 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210720105614/http://metropoliapoznan.pl/data/publikacje_pliki/145/o/metropolia_poznan_gus.pdf |url-status=dead }}</ref> | population_demonym = poznanianin (moški) <br/> poznanianka (ženske) (poljščina) | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref name=ec.europa.eu>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table | title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions|website=ec.europa.eu}}</ref> | demographics1_title1 = mestno okrožje | demographics1_info1 = €14,965 mrd (2020) | demographics1_title2 = Metro | demographics1_info2 = €28,603 mrd (2021) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 60-001 to 61–890 | area_code = +48 61 | website = [https://www.poznan.pl/ www.poznan.pl] | footnotes = {{designation list|embed=yes | designation1 = Zgodovinski spomenik Poljske | designation1_offname = Poznanj – zgodovinsko mestno jedro | designation1_date = 2008-11-28 | designation1_number = Dz. U., 2008, vol. 219, No. 1401<ref>{{Cite Polish law|title=Rozporządzenie Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 28 listopada 2008 r. w sprawie uznania za pomnik historii "Poznań - historyczny zespół miasta"|year=2008|volume=219|number=1401}}</ref>}} }} '''Poznanj''' ({{IPA|pl|ˈpɔznaj̃|lang}} {{IPA|pl|ˈpɔznaɲ||Pl-Poznań.ogg|label=or}}; {{langx|de|Posen}} {{IPA|de|ˈpoːzn̩||De-Posen.ogg}}; {{langx|la|Posnania}}) je mesto ob reki [[Varta|Varti]] na zahodu [[Poljska|Poljske]], znotraj [[Velikopoljsko vojvodstvo|Velikopoljskega vojvodstva]]. Mesto je pomembno kulturno in poslovno središče ter ena najbolj naseljenih regij Poljske s številnimi regionalnimi običaji, kot so sejem svetega Janeza (''Jarmark Świętojański''), tradicionalni rogljički svetega Martina in lokalno narečje. Med najpomembnejšimi spomeniki dediščine so renesančno [[Staro mesto Poznanj|staro mestno jedro]], [[Poznanjska mestna hiša|mestna hiša]] in [[poznanjska stolnica]]. Poznanj je peto največje mesto na Poljskem. Leta 2023 je imelo mesto 540.146 prebivalcev, medtem ko v metropolitanskem območju Poznanja (''Metropolia Poznań''), ki obsega Poznanjsko okrožje in več drugih skupnosti, živi več kot 1,029 milijona ljudi. Je ena od štirih zgodovinskih prestolnic srednjeveške Poljske in starodavna prestolnica zgodovinske regije [[Velikopoljska]], trenutno upravna prestolnica upravne enote imenovane Velikopoljsko vojvodstvo. Poznanj je središče trgovine, športa, izobraževanja, tehnologije in turizma. Je pomembno akademsko središče s približno 130.000 študenti in Univerzo Adama Mickiewicza, tretjo največjo poljsko univerzo. Mesto je sedež najstarejše poljske škofije, ki je danes ena najbolj naseljenih katoliških nadškofij v državi. Mesto gosti tudi mednarodni sejem v Poznanju, največji industrijski sejem na Poljskem in enega največjih v Evropi. Med drugimi znamenitostmi mesta so [[Narodni muzej, Poznanj|Narodni muzej]], [[Veliko gledališče, Poznanj|Veliko gledališče]], [[Poznanjska Fara]] in [[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]]. Poznań je s strani Globalization and World Cities Research Network uvrščen med mesta Gamma−global.<ref>{{cite web |title=The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |website=GaWC - Research Network |publisher=Globalization and World Cities |access-date=31 August 2020 |archive-date=24 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |url-status=dead }}</ref> Po več lestvicah je eno najbolj poslovno prijaznih mest na Poljskem.<ref>{{cite web |url=http://www.poznan.pl/mim/studia/en/high-quality-of-life,p,23177,23178,23267.html |title=High quality of life – Study – Poznan.pl|access-date=25 April 2017}}</ref> Visoko se uvršča tudi po varnosti in kakovosti zdravstvenega varstva.<ref>{{cite web |url=https://www.numbeo.com/quality-of-life/in/Poznan |title=Quality of Life in Poznan|access-date=25 April 2017}}</ref> Mesto Poznanj je že večkrat prejelo nagrado ''Superbrands'' za zelo kakovostno mestno blagovno znamko. Leta 2012 je poznanjski umetniški in poslovni center ''Stary Browar'' zmagal na natečaju, ki ga je organiziral ''National Geographic Traveler'' in prejel prvo nagrado kot eno od sedmih »novih poljskih čudes«. Med podjetji s sedežem v mestu so dobavitelj energije Enea, podjetje za e-trgovino Allegro in veriga trgovin Żabka. Uradna zavetnika Poznanja sta [[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] iz Tarsa, zavetnika stolnice. [[Martin iz Toursa]] – zavetnik glavne ulice Święty Marcin – velja tudi za enega od zavetnikov mesta. == Imena == [[File:Poznań seal from XIV century.PNG|thumb|upright|left|Pečat iz 14. stoletja z grbom Poznanja]] Ime ''Poznanj'' verjetno izvira iz osebnega imena ''Poznan'', ki je bilo izpeljano iz poljskega deležnika ''poznan(y)'' – »tisti, ki je znan/priznan«, in bi pomenilo »mesto Poznanja«. Možno je tudi, da ime izvira neposredno iz glagola ''poznać'', ki pomeni »spoznati« ali »prepoznati«, zato lahko preprosto pomeni »znano mesto«. Najstarejše ohranjene omembe mesta najdemo v kronikah Thietmarja iz Merseburga, napisanih med letoma 1012 in 1018: ''episcopus Posnaniensis'' (»škof Poznanja«, v vnosu za leto 970) in ''ab urbe Posnani'' (»iz mesta Poznanja«, za leto 1005). Ime mesta se v dokumentih pojavlja v latinskem nominativu kot ''Posnania'' leta 1236 in ''Poznania'' leta 1247. Izraz v ''Poznanu'' se pojavlja v letih 1146 in 1244. Polno uradno ime mesta je ''Stołeczne Miasto Poznań'' (Glavno mesto Poznań), kar se nanaša na njegovo vlogo središča politične moči v zgodnji poljski državi pod [[Pjasti|rodbino Pjast]]. Poznanj je v nemščini znan kot ''Posen'', uradno pa se je imenoval ''Haupt- und Residenzstadt Posen'' (Glavno in rezidenčno mesto Posen) med 20. avgustom 1910 in 28. novembrom 1918. Latinski imeni mesta sta ''Posnania'' in ''Civitas Posnaniensis''. Njegovo jidiško ime je פּױזן ali ''Poyzn''. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === Stoletja pred pokristjanjevanjem Poljske (dogodek, ki se v bistvu pripisuje nastanku prve poljske države, [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|Poljske vojvodine]]) je bil Poznanj pomembno kulturno in politično središče [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]]. Sestavljala ga je utrjena trdnjava med rekama Varta in Cybina na današnjem Ostrów Tumski. [[Mješko I.]], prvi zgodovinsko dokumentirani vladar Zahodnih Poljanov in zgodnje poljske države, ki so ji vladali, je v Poznanju zgradil enega svojih glavnih hlevov. Mješkov krst leta 966, ki velja za odločilni trenutek v pokristjanjevanju poljske države, se je morda zgodil v Poznanju.<ref>{{cite book |last=Dobosz |first=Józef |date=2002 |title=Monarchia i możni wobec Kościoła w Polsce do początku XIII wieku |location=Poznań |publisher=Wydawn. Poznańskie |page=47 |isbn=9788371771101 |language=pl}}</ref> === 11. do 16. stoletje === [[File:Złota Kaplica. Pomnik Mieszka I i Bolesława I Chrobrego (cropped).jpg|thumb|upright|Spomenik Mješku I. in Boleslavu I. Hrabrem v Zlati kapeli v Nadstolni baziliki]] Po krstu se je začela gradnja poznanjske stolnice, prve na Poljskem. Poznanj je bil verjetno glavni sedež prvega misijonarskega škofa, poslanega na Poljsko, škofa Jordana. Gnieznski kongres leta 1000 je privedel do ustanovitve prve stalne nadškofije v državi v [[Gniezno|Gnieznu]] (ki v tistem obdobju na splošno velja za glavno mesto Poljske), čeprav je Poznanj še naprej imel svoje neodvisne škofe. Poznanjska stolnica je bila kraj pokopa zgodnjih pjastovskih monarhov, med njimi Mješko I., [[Boleslav I. Poljski]], [[Mješko II. Lambert]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I.]] ter kasneje [[Przemisl I.]] in [[Przemisl II.]]<ref>{{cite book |author=Instytut Zachodni |date=1988 |title=Życie i myśl |volume=37 |issue=1–6 |location=Warszawa (Warsaw) |publisher=Pax |page=47 |oclc=473901657}}</ref> Poganska reakcija, ki je sledila smrti Mješka II. (verjetno v Poznanju) leta 1034, je oslabila regijo, leta 1038 pa je češki vojvoda [[Břetislav I.]] izropal in uničil Poznanj in Gniezno. Poljska se je leta 1039 ponovno združila pod Kazimirjem I. Obnoviteljem, vendar je bila prestolnica preseljena v [[Krakov]], ki ga težave niso precej prizadele. Leta 1138 je bila Poljska z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] razdeljena na ločena vojvodstva pod sinovi pokojnega kralja, Poznanj in njegova okolica pa sta postala domena [[Mješko III. Stari|Mješka III. Starega]], prvega vojvode Velikopoljske. To obdobje razdrobljenosti je trajalo do leta 1320. Vojvodstva so pogosto menjavala lastnike; nadzor nad Poznanjem, Gnieznom in Kaliszom je bil včasih v rokah enega samega vojvode, drugič pa so ta vojvodstva predstavljala ločena vojvodstva. Okoli leta 1249 je vojvoda Przemisl I. začel graditi tisto, kar je kasneje postalo [[kraljevi grad, Poznanj|kraljevi grad]], na hribu na levem bregu Varte. Nato je Przemisl leta 1253 izdal listino Tomažu iz Gubina za ustanovitev mesta po magdeburškem pravu med gradom in reko. Tomaž je pripeljal veliko število nemških naseljencev, da bi pomagali pri gradnji in naseljevanju mesta – to je primer nemške vzhodne migracije ({{Lang|de|[[Nemška vzhodna kolonizacija|Ostsiedlung]]}}), značilne za to obdobje.<ref name=Brather87156159>{{cite book |last=Brather |first=Sebastian |title=Archäologie der westlichen Slawen. Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa |publisher=Walter de Gruyter |year=2001 |series=Ergänzungsbände zum Reallexikon der germanischen Altertumskunde |volume=30 |pages=87, 156, 159 |isbn=3-11-017061-2 |language=de}}</ref><ref name=Brather87>{{cite book |last=Brather |first=Sebastian |title=Archäologie der westlichen Slawen. Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa |publisher=Walter de Gruyter |year=2001 |series=Ergänzungsbände zum Reallexikon der germanischen Altertumskunde |volume=30 |page=87 |isbn=3-11-017061-2 |language=de |quote=Das städtische Bürgertum war auch in Polen und Böhmen zunächst überwiegend deutscher Herkunft.}}</ref> Mesto, ki je obsegalo območje današnjega starega mestnega jedra, je bilo obdano z obrambnim [[obzidje]]m, ki je bilo povezano z gradom.<ref>{{cite book|title=God's Playground A History of Poland Volume 1: The Origins to 1795|author=Norman Davies|publisher=Oxford University Press|year=2005|pages=65}}</ref> Kraljeva pisarna in univerza sta zagotovili prvi razcvet poljske literarne kulture v mestu. [[File:Poznan Braun Hohenberg.jpg|thumb|left|upright=1.4|Poznanj, ok. 1617, pogled s severa]] V združeni Poljski in kasneje v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovski državi]] je bil Poznanj sedež vojvodstva. Pomen mesta je začel naraščati v jagelonskem obdobju zaradi njegove lege na trgovskih poteh iz Litve in [[Rutenija|Rutenije]] v zahodno Evropo. Do konca 16. stoletja je postal pomembno središče trgovine s [[krzno]]m. Predmestna naselja so se razvila okoli mestnega obzidja, na rečnih otokih in na desnem bregu, nekatera (Ostrów Tumski, Śródka, Chwaliszewo, Ostrówek) pa so dobila lastne mestne listine. Vendar pa so razvoj mesta ovirali redni večji požari in poplave. 2. maja 1536 je požar uničil 175 stavb, vključno z gradom, mestno hišo, samostanom in primestnim naseljem sv. Martin.<ref>J. Perles: ''Geschichte der Juden in Posen''. In: ''Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums''. Vol. 13, Breslau 1864, pp. 321–334 (in German, [https://books.google.com/books?id=z61K1O9KYooC&pg=PA323 online].)</ref> Leta 1519 je bila v Poznanju ustanovljena Akademija Lubrański kot visokošolska ustanova, vendar brez pravice do podeljevanja diplom, ki je bila pridržana krakovski [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]]. Vendar pa je imel jezuitski kolegij, ustanovljen v mestu leta 1571 med [[protireformacija|protireformacijo]], pravico do podeljevanja diplom od leta 1611 do 1773, ko je bil združen z akademijo. === 17. in 18. stoletje === [[File:Iglesia colegial de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 34-36 HDR.jpg|thumb|upright|Notranje podrobnosti v kolegijski baziliki, znani kot ''[[Poznanjska Fara|Fara]]'', zgrajeni med letoma 1651 in 1705; eden najlepših primerov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]] na Poljskem]] V drugi polovici 17. stoletja in večjem delu 18. stoletja je Poznanj močno prizadela vrsta vojn, spremljajočih vojaških okupacij, plenjenj in uničenja – druga in tretja severna vojna, vojna za poljsko nasledstvo, sedemletna vojna in Barska konfederacija. Med [[potop (zgodovina)|potopom]] je bila poznanjska judovska skupnost obtožena sodelovanja z napadajočim švedskim sovražnikom in je zaradi tega utrpela pogrome, ki so jih izvajali tako nejudovski prebivalci mesta kot enote poljske kronske vojske.<ref>{{Cite web |title=Poznań |url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/Poznan |access-date=2023-09-04 |website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Prizadele so ga tudi pogoste [[kuga|kuge]] in [[poplava|poplave]], zlasti leta 1736, ki so uničile večino primestnih stavb. Prebivalstvo somestja se je zmanjšalo z 20.000 okoli leta 1600 na 6000 okoli leta 1730, zato so bili pripeljani [[Bamberg|bamberški]] in nizozemski naseljenci (Bamberji in Olęderji), da bi obnovili opustošena predmestja. Leta 1778 je bil v mestu ustanovljen ''Odbor za dober red'' (''Komisja Dobrego Porządku''), ki je nadzoroval obnovo in reorganiziral mestno upravo. Vendar pa je leta 1793, v drugi [[delitve Poljske|delitvi Poljske]], Poznanj prišel pod nadzor Kraljevine Prusije in postal del (in sprva sedež) province Južna Prusija. === 19. stoletje do prve svetovne vojne === Pruske oblasti so razširile mestne meje in tako združile obzidano mesto in njegova najbližja predmestja v eno samo upravno enoto. Levobrežna predmestja so bila vključena leta 1797, Ostrów Tumski, Chwaliszewo, Śródka, Ostrówek in Łacina (Sv. Rok) pa leta 1800. Staro mestno obzidje je bilo porušeno v začetku 19. stoletja, zahodno od starega mestnega jedra pa je prišlo do večjih razvojnih projektov, pri čemer so bile urejene številne glavne ulice današnjega mestnega središča. {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 350 | align = left | image1 = Widok Poznania z kosciolem Bernardynow, kolegium Jezuitow i klasztorem Benedyktynek 1833 (79917527) (cropped).jpg | caption1 = Litografija iz leta 1833. V ozadju na sredini sta nekdanji jezuitski kolegij in palača Górków na desni | image2 = Biblioteka Raczyńskich 1..jpg | caption2 = Knjižnica Raczyński (1828) na levi, vidna čez Wilhelmstrasse, danes bulvar Marcinkowskiego. Razglednica iz leta 1904 | image3 = Brama Berlińska Poznań.jpg | caption3 = Ko je Poznanj v 19. stoletju rasel, so Berlinska vrata (ok. 1890), glavna zahodna vrata pruskega notranjega utrdbenega obroča, skoraj takoj začela ovirati razvoj mesta in so bila leta 1901 porušena | image4 = Teatr Polski w Poznaniu - 1875-1925 (78979830) (cropped).jpg | caption4 = Poljsko gledališče (1875) je postalo nacionalni oder v Velikopoljskem vojvodstvu, ki je bila takrat delno pod prusko/nemško oblastjo }} V velikopoljski vstaji leta 1806 so poljski vojaki in civilni prostovoljci pomagali [[Napoleon]]u pri pregonu pruskih sil iz regije. Mesto je leta 1807 postalo del [[Vojvodina Varšava|vojvodine Varšave]] in je bilo sedež Poznanskega departmaja – enote upravne delitve in lokalne samouprave. Vendar pa je bilo leta 1815 po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnjeno Prusiji, Poznanj pa je postal glavno mesto pol-avtonomne Velike vojvodine Poznanj. Okoli leta 1820 je imel Poznanj več kot 20.000 prebivalcev, od katerih je bilo 70 % Poljakov, 20 % Judov in 10 % Nemcev. Mesto se je še naprej širilo, poljski filantropi pa so financirali različne projekte, kot sta [[knjižnica Raczyński]] in hotel Bazar. Prva mestna železnica, ki je vodila proti severozahodu do [[Stargard]]a, je bila odprta leta 1848. Zaradi strateške lege so pruske oblasti nameravale Poznanj spremeniti v trdnjavo in okoli njega zgraditi obroč obrambnih utrdb. Dela na citadeli s utrdbo Winiary so se začela leta 1828, v naslednjih letih pa je bil dokončan celoten sklop obrambnih utrdb, imenovan ''[[Poznanjska trdnjava|Festung Posen]]''. Velikopoljska vstaja med [[Revolucije leta 1848|revolucijama leta 1848]] je bila na koncu neuspešna in Velika vojvodina je izgubila preostalo avtonomijo, Poznanj pa je postal preprosto glavno mesto pruske province Posen. Z združitvijo nemških držav leta 1871 je postal del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Poljski domoljubi so še naprej ustanavljali društva, kot je Osrednje gospodarsko društvo za Veliko vojvodstvo Poznanj, Poljsko gledališče pa se je odprlo leta 1875. Postalo je nacionalno oder za prebivalce pokrajine Posen in celo celotne [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je delovalo kot steber poljske tradicije in kulture ter kot znak odpora proti omejevalni politiki pruskih oblasti za delitev. Vendar so si oblasti prizadevale za germanizacijo regije, zlasti prek Pruske komisije za naselitev, ustanovljene leta 1886. Nemci so leta 1867 predstavljali 38 % prebivalstva mesta, čeprav se je ta odstotek kasneje nekoliko zmanjšal, zlasti po vrnitvi regije Poljski. [[File:Juliusz Knorr - Widok Starego Rynku w Poznaniu w 1838 roku.jpg|thumb|Poznanj v 19. stoletju]] Načrtovana je bila še ena širitev utrdbe Festung Posen z zunanjim obročem bolj razporejenih utrdb okoli oboda mesta. Gradnja prvih devetih utrdb se je začela leta 1876, devet vmesnih utrdb pa je bilo zgrajenih od leta 1887. Notranji obroč utrdb je bil zdaj obravnavan kot zastarel in je bil večinoma porušen do začetka 20. stoletja, čeprav je citadela ostala v uporabi. To je naredilo prostor za nadaljnjo civilno gradnjo, zlasti prusko [[Cesarski grad, Poznanj|cesarsko rezidenco]] (''Zamek''), ki je bila dokončana leta 1910, in druge veličastne stavbe okoli nje, vključno z današnjimi osrednjimi univerzitetnimi stavbami in operno hišo. Meje mesta so bile znatno razširjene tudi na nekdanje primestne vasi: Piotrowo in Berdychowo leta 1896, Łazarz, Górczyn, Jeżyce in Wilda leta 1900 ter Sołacz leta 1907. Leta 1910 je imel Poznanj 156.696 prebivalcev, od tega skoraj 60 % Poljakov (več kot 91.000 poljskih prebivalcev mesta) in približno 40 % Nemcev (več kot 65.000 nemških prebivalcev mesta). Druge narodnosti so predstavljale 1–2 % prebivalstva (predvsem Judje). Nemci so se običajno naselili v novejšem zahodnem delu mesta, okrožju Kaiserviertel ali Kaiser, Poljaki pa v starejšem vzhodnem delu. Čeprav je med obema glavnima prebivalstvoma obstajala napetost, je prišlo tudi do nekaj prekrivanja, zlasti pri kulturnih dogodkih.<ref>[https://www.copernico.eu/en/articles/divided-city-entertainment-and-pleasure-culture-posen-around-1900 A divided city? The entertainment and pleasure culture in Posen around 1900]</ref> Odstotek poljsko govorečih se je zmanjšal s 76,6 % leta 1846 na 69,9 % leta 1858 in le na 50,4 % leta 1890, nato pa se je leta 1910 ponovno povečal na 57,9 %. Po popisih učencev osnovnih šol je bil delež poljsko govorečih med učenci višji: 63,7 % leta 1886 in 78,7 % leta 1911.<ref name=":0">{{Cite book |last=Belzyt |first=Leszek C. |title=Pruska statystyka językowa (1825-1911) a Polacy zaboru pruskiego, Mazur i Śląska |publisher=Uniwersytet Zielonogórski |year=2013 |isbn=978-83-7842-074-3 |location=Zielona Góra |pages=222–225 |language=Polish |trans-title=Prussian language statistics (1825-1911) and the Poles of the Prussian partition, Masuria and Silesia}}</ref> Po osamosvojitvi je bil odstotek poljsko govorečih leta 1921 92,8 %<ref>{{Cite book |url=https://www.wbc.poznan.pl/dlibra/publication/10336/edition/17259/content |title=Rocznik statystyczny stoł. miasta Poznania za lata 1922-1924 |publisher=Urząd Statystyczny stoł. m. Poznania |year=1926 |location=Poznań |pages=32 |language=Polish |trans-title=Statistical Yearbook of the City of Poznań for the years 1922-1924}}</ref> in leta 1931 96,6 %.<ref>{{Cite book |last=Kruszka |first=Kazimierz |url=https://stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/poznan/ASSETS_karta.pdf |title=Statystyczna karta historii Poznania |publisher=Wydział Analiz Urzędu Statystycznego w Poznaniu |year=2008 |isbn=978-83-61264-01-9 |location=Poznań |pages=88 |language=Polish |trans-title=A statistical chart of the history of Poznań}}</ref> === Medvojni čas === [[File:Hotel Bazar 1918.jpg|thumb|right|Uspešna velikopoljska vstaja je izbruhnila 27. decembra 1918 po domoljubnem govoru Ignacyja Paderewskega v hotelu Bazar, posnetem v tistem obdobju]] [[File:Stary Rynek w Poznaniu 1934.jpg|thumb|right|Stari trg leta 1934. Vidni sta stražarnica v Odwachu in nova mestna hiša iz leta 1893, ki po drugi svetovni vojni ni bila obnovljena]] Ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je [[Versajska mirovna pogodba]] podelila pokrajino in mesto Posen novi Poljski. Lokalno nemško prebivalstvo je bilo prisiljeno pridobiti poljsko državljanstvo ali zapustiti državo, pri čemer je vse premoženje prepustilo poljski državi. To je privedlo do široke emigracije etničnih Nemcev v mestnem prebivalstvu – nemško prebivalstvo mesta se je zmanjšalo s 65.321 leta 1910 na 5980 do leta 1926 in še na 4387 leta 1934.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=KVg_tMs_ZPIC&q=adelnau&pg=PA365 |title=Polens Politik gegenüber seiner deutschen Minderheit 1919–1939 |first1=Albert S. |last1=Kotowski |page=56 |publisher=Forschungsstelle Ostmitteleuropa, University of Dortmund |year=1998 |language=de |isbn=3-447-03997-3}}</ref> V medvojni Drugi poljski republiki je mesto ponovno postalo glavno mesto Poznanskega vojvodstva. Poznanjska univerza, danes Univerza Adama Mickiewicza, je bila ustanovljena leta 1919, leta 1924 pa se je začel Mednarodni sejem v Poznanju. Leta 1929 je bil sejemski prostor prizorišče velike državne razstave (''Powszechna Wystawa Krajowa'', popularno ''PeWuKa''), ki je obeležila deseto obletnico neodvisnosti; razstava, ki je bila organizirana na 650.000 kvadratnih metrih, je privabila približno 4,5 milijona obiskovalcev. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je sejem uvrstil na četrto mesto med največjimi organizatorji mednarodnih trgovinskih dogodkov v Evropi.<ref>{{Cite web|date=2021-09-29|title=Snapshots frozen in time. A century of Poznań trade fairs|url=https://www.poznan.pl/mim/wortals/en/wortal,684/news,9560/snapshots-frozen-in-time-a-century-of-poznan-trade-fairs,171252.html|access-date=2022-02-16|website=poznan.pl|publisher=Poznań City Hall}}</ref> Organizacija razstave je sovpadala z nastopom gospodarske krize. Priprave na razstavo so zahtevale ogromno dela, za izgradnjo ustrezne infrastrukture pa so bile potrebne znatne naložbe. Poznanj je postal veliko gradbišče, v mesto pa so prihajali številni delavci v iskanju zaposlitve. Po letu 1929 so se ti delavci po veliki gospodarski krizi pridružili veliki skupini brezposelnih.<ref>{{Cite journal |last=Graban |first=Marcin |date=2014-12-01 |title=Unemployment and Homelessness in the City of Poznań in 1929-1939 |url=https://www.sciendo.com/article/10.2478/sho-2014-0005 |journal=Studia Historiae Oeconomicae |language=en |volume=32 |issue=1 |pages=77–108 |doi=10.2478/sho-2014-0005 |issn=0081-6485|doi-access=free }}</ref> Meje mesta so bile ponovno razširjene leta 1925 in so vključevale Główna, Komandoria, Rataje, Starołęka, Dębiec, Szeląg in Winogrady ter leta 1933: Golęcin in Podolany. === Druga svetovna vojna === Med nemško okupacijo 1939–1945 je bil Poznanj vključen v [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] kot glavno mesto Reichsgau Wartheland. Mnogi poljski prebivalci, celo otroci, stari komaj 10 let, so bili usmrčeni, aretirani, izgnani v generalno gubernijo ali uporabljeni kot prisilno delo.<ref>{{cite book|last=Kołakowski|first=Andrzej|editor-last=Kostkiewicz|editor-first=Janina|year=2020|title=Zbrodnia bez kary... Eksterminacja i cierpienie polskich dzieci pod okupacją niemiecką (1939–1945)|language=pl|location=Kraków|publisher=Uniwersytet Jagielloński, Biblioteka Jagiellońska|page=74|chapter=Zbrodnia bez kary: eksterminacja dzieci polskich w okresie okupacji niemieckiej w latach 1939-1945}}</ref> Poljske otroke so prav tako ugrabili in deportirali v zloglasno taborišče za poljske otroke v Lodžu. Hkrati so v mesto naselili veliko Nemcev in Volksdeutschejev. Nemško prebivalstvo se je povečalo s približno 5000 leta 1939 (približno 2 % prebivalcev) na približno 95.000 leta 1944.<ref>Jerzy Topolski. ''Dzieje Poznania w latach 1793–1945: 1918–1945''. PWN. 1998. pp. 958, 1425.</ref><ref>"Trial of ''Gauleiter'' Arthur Greiser". ''Law Reports of Trials of War Criminals''. United Nations War Crimes Commission. Wm. S. Hein Publishing. 1997. p. 86.</ref> Zgodovina judovske skupnosti v mestu sega v 13. stoletje.<ref>{{cite web| url = http://www.jewishencyclopedia.com/articles/12302-posen| title = POSEN - JewishEncyclopedia.com.}}</ref> V preteklosti je judovski svet v Poznanju postal eden najstarejših in najpomembnejših judovskih svetov na Poljskem. Predvojno judovsko prebivalstvo, ki je štelo vsaj približno 2000 ljudi,<ref>"Survival artist: a memoir of the Holocaust", Eugene Bergman, 2009, pg. 20.</ref> je bilo večinoma umorjenih v holokavstu. V utrdbi VII, eni od utrdb iz 19. stoletja na obrobju mesta, je bilo ustanovljeno koncentracijsko taborišče. Taborišče so kasneje preselili v Żabikowo južno od Poznanja. V mestu je bilo tudi nemško taborišče za vojne ujetnike Stalag XXI-D za zavezniške vojne ujetnike različnih narodnosti. Poljsko odporniško gibanje je bilo v Poznanju aktivno z različnimi organizacijami in dejavnostmi, v mestu pa je bil ustanovljen celo podzemni poljski parlament.<ref>{{cite magazine|last=Pietrowicz|first=Aleksandra|year=2011|title=Konspiracja wielkopolska 1939–1945|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=36|issn=1641-9561}}</ref> Nemške oblasti so znatno razširile meje Poznańa, tako da so vključevale večino današnjega območja mesta; te meje so se ohranile tudi po vojni. Poznanj je 23. februarja 1945 po bitki za Poznanj, v kateri je nemška vojska izvedla zadnjo obrambo v skladu s Hitlerjevo označbo mesta za Festung, zavzela [[Rdeča armada]]. Citadela je bila zadnja točka, ki so jo zavzeli in boji so velik del mesta, zlasti staro mestno jedro, resno poškodovali. Uničenih je bilo tudi veliko spomenikov, vključno s kipom [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]], ki ga je postavil [[Gutzon Borglum|Gutzona Borgluma]].<ref>Price, Waldine, ''Gutzon Borglum: The Man Who Carved a Mountain'', Waldine Price, 1961 p. 181.</ref> === 1945–danes === Zaradi izgona in bega nemškega prebivalstva je po vojni prebivalstvo Poznanja postalo skoraj enotno poljsko. Mesto je ponovno postalo glavno mesto vojvodstva. Leta 1950 se je velikost Poznanjskega vojvodstva zmanjšala, mesto pa je dobilo status ločenega vojvodstva. Ta status je bil izgubljen z reformami leta 1975, ki so prav tako znatno zmanjšale velikost Poznanjskega vojvodstva. {{multiple image | align = left | total_width = 350 | image1 = Poznan_1956.jpg | image2 = Poznańskie Krzyże 1981.jpg | footer = Od leve proti desni: Poznanjski protesti leta 1956 – prvi od več množičnih protestov proti komunistični vladi – na napisu piše »Zahtevamo kruh!«; Poznanjski križi – spomenik žrtvam junija 1956 (zgrajen in posnet leta 1981). }} Protesti v Poznanju leta 1956 veljajo za zgodnji primer nezadovoljstva s komunistično oblastjo. Junija 1956 se je protest delavcev v mestni tovarni lokomotiv Cegielski razvil v vrsto stavk in ljudskih protestov proti politiki vlade. Potem ko so 28. junija streljali na protestni pohod, so množice napadle sedež komunistične partije in tajne policije, kjer so jih odbili s streljanjem. Nemiri so se nadaljevali dva dni, dokler jih ni zatrla vojska; po uradnih podatkih je bilo ubitih 67 ljudi. Leta 1981 je bil na trgu Mickiewicza postavljen spomenik žrtvam.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/poland/wielkopolska/poznan/sights/landmarks-monuments/monument-victims-june-1956 |title=Monument to the Victims of June 1956 |publisher=Lonely Planet |date=28 June 1981 |access-date=19 January 2016}}</ref> V povojnih letih je bilo veliko obnovitvenih del na stavbah, poškodovanih v spopadih. Od 1960-ih naprej je potekala intenzivna stanovanjska gradnja, ki je obsegala predvsem montažne betonske bloke, zlasti v Ratajah in Winogradyju, kasneje pa tudi v Piątkowu, po njegovi vključitvi v mesto leta 1974. Druga infrastrukturna sprememba, ki je bila dokončana leta 1968, je bila preusmeritev reke Warte, da bi sledila dvema ravnima rokavoma na obeh straneh Ostrówa Tumskega. [[File:654320 Poznań baszta 02.JPG|thumb|Na desni so ostanki srednjeveškega mestnega obzidja z dvema majhnima stolpoma]] Najnovejša širitev mestnih meja se je zgodila leta 1987, z dodatkom novih območij predvsem na severu, vključno z Moraskom, Radojewom in Kiekrzom. Prve svobodne lokalne volitve po padcu komunizma so bile leta 1990. Z reformami poljske lokalne samouprave leta 1999 je Poznanj ponovno postal glavno mesto večje pokrajine z imenom Velikopoljsko vojvodstvo. Postal je tudi sedež okrožja Poznanj, mesto pa je pridobilo status ločenega okrožja. Med infrastrukturnimi projekti po komunizmu sta odprtje hitre tramvajske linije Pestka leta 1997 in prve avtocestne povezave Poznanja leta 2003, ko poljska avtocesta A2, ki poteka južno od središča mesta in služi tudi kot obvoznica. Leta 2006 so bila prva poljska letala F-16 Fighting Falcon nameščena v 31. letalski bazi v Krzesinyju na jugovzhodu mesta. Poznanj še naprej redno gosti sejme in mednarodne dogodke, vključno s konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2008. Bil je eno od mest gostiteljev UEFA Eura 2012. == Geografija == === Lega in topografija === [[File:Bazylika MB NP (cropped).jpg|thumb|320px|Panoramski pogled na staro mestno jedro pozimi]] Poznanj pokriva površino 261,91 km² in ima koordinate v območju 52°17'34''–52°30'27''N, 16°44'08''–17°04'28''E. Njegova najvišja točka, z nadmorsko višino 157 m, je vrh hriba Morasko znotraj naravnega rezervata [[meteorit]]ov Morasko na severu mesta. Najnižja nadmorska višina je 60 m v dolini reke [[Varta]]. Glavna reka Poznanja je Varta, ki teče skozi mesto od juga proti severu. Ko se približuje središču mesta, se razdeli na dva kraka, ki tečeta zahodno in vzhodno od otoka stolnice Ostrów Tumski ter se ponovno srečata še severneje. Manjša reka Cybina teče skozi vzhodni Poznanj in se izliva v vzhodni krak Varte, ki se imenuje tudi Cybina – njen severni del je bil prvotno nadaljevanje te reke, medtem ko je bil njen južni del umetno razširjen, da tvori glavni tok Varte. Drugi pritoki Varte v Poznanju so potok Junikowo (''Strumień Junikowski''), ki teče skozi južni Poznanj z zahoda in se izliva v Varto tik pred mestno mejo v Lubonju; Bogdanka in Wierzbak, prej dva ločena pritoka, ki tečeta s severozahoda in vzdolž severne strani mestnega središča, zdaj pa imata spodnje dele preusmerjene pod zemljo; Główna, ki teče skozi istoimensko sosesko v severovzhodnem Poznanju in Rožni potok (''Strumień Różany''), ki teče vzhodno od Moraska na severu mesta. Tok Varte v osrednjem Poznanju je bil prej precej drugačen od današnjega: glavni tok je tekel med Groblo in Chwaliszewom, ki sta bila prvotno oba otoka. Krak zahodno od Groble (''Zgniła Warta'' – »gnila Varta«) je bil zasut konec 19. stoletja, nekdanji glavni tok zahodno od Chwaliszewa pa je bil preusmerjen in zasut v 1960-ih. To je bilo deloma storjeno za preprečevanje poplav, ki so Poznanju skozi zgodovino pogosto povzročale veliko škodo. {{multiple image | align = left | direction = vertical | width = 320 | image_gap = | header = | image1 = Pozpano (cropped).jpg | caption1 = Dolina reke Varte v Poznanju | image2 = Kierskie Lake 2.jpg | caption2 = Največje od štirih večjih mestnih jezer, Veliko Kiersko jezero, je središče jadranja in plovbe po ledu }} Največje jezero v Poznanju je Kiekrz na severozahodnem koncu mesta. Druga velika jezera so Malta, umetno jezero, ustanovljeno leta 1952 na spodnjem toku reke Cybine, Strzeszyn na Bogdanki in Rusałka, umetno jezero, ustanovljeno leta 1943 nižje po reki Bogdanki. Slednji dve sta priljubljeni kopališči. Jezero Kiekrz se pogosto uporablja za jadranje, medtem ko je Malta prizorišče za tekmovalno veslanje in kanu. Mestno središče – ​​vključno s starim mestnim jedrom, nekdanjima otokoma Grobla in Chwaliszewo, glavno ulico Święty Marcin in številnimi drugimi pomembnimi stavbami in okrožji – leži na zahodni strani Varte. Nasproti njega, med obema rokavoma Warte, leži Ostrów Tumski, kjer so [[Poznanjska stolnica]] in druge cerkvene stavbe ter stanovanjski in industrijski objekti. Nasproti stolnice na vzhodnem bregu reke je zgodovinsko okrožje Śródka. Velika območja stanovanjskih blokov, zgrajenih od 1960-ih naprej, vključujejo Rataje na vzhodu ter Winogrady in Piątkowo severno od središča. Starejša stanovanjska in poslovna okrožja so Wilda, Łazarz in Górczyn na jugu ter Jeżyce na zahodu. Znotraj mestnih meja so tudi znatna gozdna območja, zlasti na vzhodu ob Swarzędzu in okoli jezer na severozahodu. <gallery mode="packed" caption="Okrožja Poznanja"> File:Ulica Długa Poznań.jpg|Ulica Długa v [[Staro mesto Poznanj|Starem mestu]] File:Wierzbięcice 2 (cropped).jpg|Ulica Wierzbięcice v Wilda File:Rynek Łazarski.jpg|Rynek Łazarski v Grunwald File:Rynek Jeżycki 2 (cropped).jpg|Rynek Jeżycki,glavni trg Jeżyce File:Widok na os. Orła Białego, Stare Żegrze, Armii Krajowej, Bohaterów II Wojny Światowej..jpg|Mestna krajina Novega mesta </gallery> === Podnebje === Podnebje Poznanja je v prehodnem območju med vlažnim celinskim in oceanskim podnebjem (Köppen: ''Cfb'' do ''Dfb'', čeprav se v izotermi 0 °C ujema ravno v drugo) in ima relativno hladne zime ter topla poletja. Sneg je pogost pozimi, ko so nočne temperature običajno pod ničlo. Poleti lahko temperature pogosto dosežejo 30 °C. Letna količina padavin je več kot 500 mm, kar je med najnižjimi na Poljskem. Najbolj deževen mesec je julij, predvsem zaradi kratkih, a močnih nalivov in neviht. Število sončnih ur je med najvišjimi v državi. Najtoplejša temperatura je bila zabeležena 11. julija 1959 pri 38,7 °C. === Upravna delitev === {{multiple image | align = right | total_width = 400 | image1 = Poznań - jednostki pomocnicze od 2011.png | caption1 = Upravna delitev na 42 pomožnih enot ''osiedla'' od leta 2011 | image2 = Poznan dzielnice administracyjne 1990 z nazwami.png | caption2 = Delitev na glavna okrožja (''dzielnica'') pred letom 1990, ki se še vedno ohranja za nekatere upravne namene in jo uporabljajo domačini }} Poznanj je razdeljen na 42 sosesk, imenovanih ''osiedle'', od katerih ima vsaka svoj izvoljeni svet z določenimi pooblastili za odločanje in porabo. Prve enotne volitve za te svete, ki so zajemale celotno območje mesta, so bile 20. marca 2011. Za nekatere upravne namene se uporablja stara delitev na pet okrožij, imenovanih ''dzielnica'' – čeprav so leta 1990 prenehale biti vladne enote. To so: *Stare Miasto (Staro mesto), 161.200 prebivalcev, površina 47,1 km<sup>2</sup>, ki pokriva osrednji in severni del mesta *Nowe Miasto (Novo mesto), 141.424 prebivalcev, površina 105,1 km<sup>2</sup>, vključno z vsemi deli mesta na vzhodnem bregu Warte *Grunwald, 125.500 prebivalcev, površina 36,2 km<sup>2</sup>, ki pokriva jugozahodne dele mesta *Jeżyce, 81.300 prebivalcev, površina 57,9 km<sup>2</sup>, ki pokriva severozahodne dele mesto *Wilda, 62.290 prebivalcev, površina 15,0 km<sup>2</sup>, v južnem delu mesta Mnogi prebivalci Poznanja so se zaradi močnega gospodarstva mesta in visokih plač v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli seliti v predmestja Poznanskega okrožja (''powiat''). Čeprav se je število prebivalcev v Poznanju v zadnjih dveh desetletjih zmanjševalo, so predmestja pridobila skoraj dvakrat toliko prebivalcev. Metropolitansko območje Poznanja, ''Metropolia Poznań'', ki obsega Poznanjsko okrožje in več drugih skupnosti, ima več kot milijon prebivalcev. Kompleksno infrastrukturo, gostoto prebivalstva, število podjetij in bruto proizvod na prebivalca poznanjskih predmestij je mogoče primerjati le z varšavskimi predmestji.[potreben citat] Številni deli bližnjih predmestij, kot so Tarnowo Podgorne, Komorniki, Suchy Las in Dopiewo, ustvarijo več BDP na prebivalca kot samo mesto. == Arhitektura == === Gotika === {{multiple image | align = left | total_width = 320 | image1 = Catedral de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 07-09 HDR (cropped).jpg | caption1 = Obok v [[Poznanjska stolnica|stolnici]] | image2 = Poznań Św Wojciech 382-39 (cropped).jpg | caption2 = Okras v cerkvi sv. Vojteha }} Preselitev Poznanja z desnega na levi breg reke Varte se je zgodila sredi 13. stoletja, v času vrhunca [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Ta pomemben urbanistični premik je privedel do ohranitve številnih gotskih struktur, tako verskih kot posvetnih, na obeh straneh reke Varte, znotraj območja nekdanjega mestnega središča. Gotski slog v Poznanju je cvetel približno od sredine 13. stoletja do konca 15. stoletja. [[Poznanjska stolnica|Nadstolnica bazilika sv. Petra in Pavla]] na Tumskem otoku velja za najpomembnejšo gotsko sakralno stavbo v Poznanju. Njena sedanja oblika je nastala po rekonstrukciji v 14. in 15. stoletju, ki je nadomestila prejšnjo predromansko in romansko cerkev. Gotska zasnova triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s [[kor (arhitektura)|korom]], obdanim z [[ambulatorij]]em in obročem kapel, je bila utrjena z obnovo po drugi svetovni vojni, katere cilj je bil povrniti srednjeveški značaj stolnice. Prostorska postavitev kaže vse značilnosti zrele gotske arhitekture. Notranjost je poenotena s sistemom prečno-rebrastih obokov v glavni ladji in lierni oboki v koru, ki jih podpirajo vitki stebri. Navpična členitev vključuje koničaste medladijske [[arkada|arkade]] in [[triforij]]sko galerijo. Zahodno pročelje obdajata dva masivna stolpa s koničastimi vršaki, med katerima se dviga stopničasti [[zatrep]], okrašen s keramično dekoracijo in veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Prevladujoči gradbeni material je rdeča, ročno oblikovana [[opeka]], značilna za severnoevropsko gotiko. Vendar pa poznanjska stolnica ne uteleša le širše tradicije [[opečna gotika|opečne gotike]], temveč ima tudi specifične elemente poljske gotike, ki so vidni tako v prostorski organizaciji kot v arhitekturnih detajlih. Za lokalno tradicijo so še posebej značilne debele konstrukcijske stene in dekorativna uporaba klinker opeke (''zendrówka'' – temna, prežgana opeka, ki se pogosto uporablja za vizualni kontrast v fasadah). Druga značilnost poljske gotike je prisotnost številnih stranskih kapel, zasnovanih kot posamezne vdolbine med oporniki – rešitev, značilna za stolnice, ki jih je ustanovila [[Pjasti|rodbina Pjast]].<ref>{{cite web|title=Historia Katedry Poznańskiej|url=https://www.katedra.archpoznan.pl/historia-katedry-poznanskiej/|publisher=Parafia Rzymskokatolicka pw. Św. Apostołów Piotra i Pawła|access-date=18 July 2025|archive-date=2025-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20251005120237/https://www.katedra.archpoznan.pl/historia-katedry-poznanskiej/|url-status=dead}}</ref> Pomembne gotske znamenitosti v starejšem, desnobrežnem delu mesta so:<ref name="gothic">{{Cite book |url=http://www.turystykakulturowa.org/pdf/2009_08_01.pdf |title=Architektura i sztuka gotycka w Poznaniu w aspekcie turystyki kulturowej. |publisher=Turystyka Kulturowa|access-date=31 August 2024}}</ref> *Cerkev Blažene Device Marije (in summo) – zgrajena na mestu nekdanjega knežjega palacija, je bila prvotno v njej kapela, ustanovljena okoli leta 965. Sedanjo strukturo so razvili v več fazah, ladja pa je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. *Cerkev svetega Janeza Jeruzalemskega zunaj obzidja – zgradili so jo bolnišniki na prelomu iz 12. v 13. stoletje in je med najstarejšimi opečnimi cerkvami na Poljskem. *Cerkev sv. Margarete – iz poznega 12. stoletja je služila verskim potrebam Śródke, takrat najbolj naseljenega območja poznanjskega naselbinskega kompleksa. Baročna notranjost, večinoma ustvarjena v 17. stoletju, se ujema z gotsko arhitekturo. [[File:Katerda noc (cropped)2.jpg|thumb|right|Stolnica in cerkev sv. Device Marije na levi]] V levem bregu mesta so med najpomembnejše gotske spomenike spadajo: *Cerkev sv. Vojteha – triladijska psevdobazilika, zgrajena na pravokotnem trapezoidnem tlorisu, ki stoji na hribu sv. Vojteha. *Cerkev Marije Pomočnice in salezijanski samostan – v notranjosti, nad prezbiterijem, je edinstven tip gotskega rebrastega oboka, znan kot pjastovski obok, severna ladja pa ima zvezdasti obok. *Cerkev Presvetega Srca Jezusovega in Marije Tolažnice – najstarejša ohranjena cerkev na levem bregu Varte. *Cerkev sv. Martina – verjetno jo je leta 1240 zgradil vojvoda Przemysł I. *Cerkev Rešnjega telesa in nekdanji karmeličanski samostan – največja gotska cerkev v Poznanju po stolnici, to mesto je bilo v srednjem veku pomembno romarsko središče. Sedanja podoba cerkve in samostana je nastala po obnovi med letoma 1465 in 1470. === Renesansa === [[File:Poland-00573 - Neptune Fountain (30279074511) (cropped).jpg|thumb|left|Trgovske hiše na Starem trgu]] Uvedba [[renesančna arhitektura|renesanse]] v Poznanj je privedla do izgradnje številnih veličastnih stavb. Med njimi je omembe vredna [[Poznanjska mestna hiša|mestna hiša]], zgleden primer renesančne arhitekture na Poljskem. Mestna hiša je bila sredi 16. stoletja po požaru leta 1536 deležna znatne prenove. Mestne oblasti so leta 1550 prenovo zaupale Giovanniju Battisti Quadru iz Lugana. Stavbo je razširil proti zahodu za približno 11 metrov in ji dodal še eno nadstropje. Prenova je bila končana leta 1560. Renesančna mestna hiša je značilna po pravokotnem tlorisu, tristopenjski loži na pročelju in treh poligonalnih stolpih. V osrednjem stolpu je urni [[Poznanjske koze|mehanizem s kozami]], ki je priljubljena znamenitost v Poznanju od leta 1551. [[Friz]] na [[atika (arhitektura)|atiki]] prikazuje jagielonske kralje, slepe arkade pa vladarje iz rodbine Pjast.<ref>{{cite web|title=Architektura. Ratusz - Muzeum Poznania|url=https://mnp.art.pl/profile/architektura-ratusz-muzeum-poznania|publisher=Muzeum Narodowe w Poznaniu|access-date=31 August 2024|archive-date=2025-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251106234514/https://mnp.art.pl/profile/architektura-ratusz-muzeum-poznania|url-status=dead}}</ref> Večina fasad stanovanjskih stavb okoli Starega trga kaže renesančni značaj. Mestno hišo obdajajo [[ceh]]ovske hiše iz 16. stoletja, ki jih odlikuje ritmična razporeditev oken, ločenih z [[lizena]]mi, ter dekorativne atike in rustikalne arkade. Fasade so bile pogosto okrašene s [[sgraffito]]m ali heraldičnimi motivi – kar priča o dekorativnih in simboličnih vrednotah renesanse. Posebnost je prilagoditev gotskih obočnih struktur (rebrastih obokov) novemu renesančnemu redu. Primer reprezentativne mestne rezidence iz renesančnega Poznanja je palača Górka, v kateri je danes Arheološki muzej. Stavba je bila zgrajena med letoma 1545 in 1549 z rekonstrukcijo več gotskih mestnih hiš za Andrzeja Górko, generalnega starosta Velikopoljske. Renesančni vhodni portal iz [[peščenjak]]a je verjetno delo italijanskega umetnika. Vhodni lok s polkrožnim lokom je uokvirjen s [[pilaster|pilastri]], ki podpirajo [[preklada|preklado]]. Bogata ornamentika vključuje vence lovorovih listov, rože izobilja, maske in groteskno-vegetarijanske motive. Portal vodi na notranje dvorišče, obdano s trikrilnim arkadnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]]. Palača izstopa s svojo arhitekturo, ki odraža poznorenesančni red v stanovanjskem merilu in služi kot primer italijanskega manierističnega vpliva na mestno arhitekturo 16. stoletja.<ref>{{cite web |title=Pałac Górków|url=https://www.poznan.pl/mim/cik/zabytki,poi,2572/palac-gorkow,41232.html |publisher= Centrum Informacji Kulturalnej Poznań |access-date=16 July 2025}}</ref> === Barok === [[Baročna arhitektura]], ki se je v Poznanju začela razvijati v drugi polovici 17. stoletja, je v mestni prostor prinesla občutek monumentalnosti. Arhitekturo tega obdobja so podpirali [[protireformacija|protireformacijski]] redovi in ​​mestna elita. Iz baročnega obdobja izstopa [[Poznanjska Fara]] ali kolegialna bazilika Gospe večne pomoči, sv. Marije Magdalene in sv. Stanislava škofa kot ena najpomembnejših baročnih struktur na Poljskem. Gradnja te cerkve se je začela sredi 17. stoletja pod vodstvom uglednih baročnih arhitektov, kot so Giovanni Catenazzi, Tomasz Poncino in Pompeo Ferrari. Cerkev je bila dokončno posvečena leta 1705, čeprav takrat še ni bila v celoti dokončana. Notranjost bazilike zaznamuje monumentalna triladijska tlorisna zasnova s ​​prečno ladjo in galerijami, s stebri iz rdečega umetnega marmorja, ki podpirajo oboke in orgelske galerije. Ena najbolj izjemnih značilnosti je iluzionistična kupola – v resnici poslikana psevdokupola na stropu, ki ustvarja optični vtis globine.<ref>{{cite web |title=Perła poznańskiego baroku|url=https://poznanskiehistorie.blogspot.com/2011/06/pera-poznanskiego-baroku.html |access-date=31 August 2024}}</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kościół św. Antoniego Padewskiego w Poznaniu. Wnętrze (cropped).jpg | caption1 = Notranjost cerkve sv. Antona Padovanskega | image2 = Kościół Franciszkanów przy placu Bernardyńskim (cropped)2.jpg | caption2 = Cerkev sv. Frančiška }} V Poznanju se je ohranilo še veliko drugih primerov baročne sakralne arhitekture, med katerimi izstopata dve frančiškanski cerkvi. Cerkev sv. Antona Padovanskega, zgrajena med letoma 1674 in 1728 po načrtih Jerzyja Catenazzija, je reprezentativen primer poznobaročne arhitekture, ki že nosi znake klasicizma. Notranjost je bogato okrašena s štukaturami in polikromiranimi slikami, ki sta jih med letoma 1702 in 1735 izdelala brata Adam in Antoni Swach. Poslikave v prezbiteriju in glavni ladji prikazujejo prizore iz življenja sv. Frančiška, v kapeli Blažene Device Marije pa je čaščena podoba Poznanjske Gospe. Cerkev sv. Frančiška, prvotno gotska, je bila med letoma 1661 in 1668 temeljito prenovljena v baročnem slogu. Njena fasada, dokončana v 18. stoletju, ima značilno večplastno kompozicijo s stolpi, ki se dvigajo 29 metrov visoko, na vrhu pa so strešne laterne in poznobaročne kupole. Med pilastri in venci so niše s kipi frančiškanskih svetnikov iz leta 1730. Na južni strani meji na ohranjeno kapelo Matere Božje Loretske iz 18. stoletja, v kateri se nahaja renesančna Sveta hiša po vzoru Santa Casa v Loretu. Ta cerkev ponazarja prilagoditev srednjeveške zgradbe novi baročni estetiki.<ref>{{cite web |title=kościół pw. św. Antoniego|publisher= zabytek.pl|url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/poznan-kosciol-pw-sw-antoniego|access-date=16 July 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Kościół św. Franciszka Serafickiego|publisher= Centrum Informacji Kulturalnej Poznań|url=https://www.poznan.pl/mim/cik/koscioly,poi,2471/kosciol-sw-franciszka-serafickiego,40378.html|access-date=16 July 2025}}</ref> Med primeri posvetne baročne arhitekture ima posebno mesto palača Działyński, zgrajena med letoma 1773 in 1776 po načrtih Antonija Höhneja. Čeprav stavba predstavlja prehodno fazo med barokom in klasicizmom, ohranja številne značilnosti, značilne za pozni baročni slog. Fasada je strukturirana v klasičnem pilastrskem slogu s simetrično razporejenimi okenskimi odprtinami in preprostim kronskim vencem. Notranjost palače – zlasti reprezentativna Rdeča dvorana – se ponaša z bogato štukaturno dekoracijo v rokokojskem slogu. Dvorana vsebuje štukature, ki jih je verjetno zasnoval Jan Chrystian Kamsetzer, skupaj s predstavitvami kraljev Štefana Batoryja, Vladislava IV. in Janeza III. Sobieskega. Poleg tega sta tu še dva para skulptur Augustyna Schöpsa, ki prikazujeta Vladislava Do komolca in Kazimirja Velikega, pa tudi Vladislava Jagiela in vojvodo Vitautasa. Rdeča dvorana je imela pomembno reprezentativno vlogo in je služila kot prizorišče za srečanja, predavanja in kulturne dogodke.<ref>{{cite web |title=Pałac Działyńskich|publisher= CYRYL|url=https://cyryl.poznan.pl/tag-obiektu/palace/?page_num=3&per_page=40&sort_by=|access-date=16 July 2025}}</ref> Drugi pomembni primeri baročne arhitekture vključujejo jezuitski kolegij, baziliko sv. Jožefa in karmeličanski samostan ter cerkev sv. Kazimirja. === Art Nouveau === [[File:Chełmońskiego Poznań.jpg|thumb|left|Johow-Gelände, stanovanjsko naselje, urejeno po urbanističnem načrtu Maxa Johowa]] Širitev Poznanja v začetku 20. stoletja, ki je vključevalo Jeżyce, Wildo in Łazarz, je omogočila razvoj novih arhitekturnih prostorov. Rušenje mestnih utrdb je omogočilo tudi gradnjo trajnih stavb na nekdanjih trdnjavskih zemljiščih. V tem obdobju so nastali številni novi urbani razvojni projekti in stanovanjski kompleksi.<ref name="sec">{{cite web |title=Szlakiem poznańskiej secesji| url=https://www.poznan.pl/mim/turystyka/-,p,661,22074,24139.html |access-date=31 August 2024}}</ref> [[File:Poznan Wolnosci 14 2012.jpg|thumb|Art Nouveau najemniška hiša na trgu Wolności 14]] Eden od njih je tako imenovani Johow-Gelände v okrožju Łazarz, ki temelji na urbanističnem konceptu Maxa Johowa, enega vodilnih arhitektov v Poznanju na začetku 20. stoletja. Stanovanjskim hišam, zgrajenim v gosti postavitvi brez dvorišč, so sledili sprednji vrtovi in ​​so poleg visokega standarda stanovanj navduševale tudi z bogato okrašenimi vhodnimi dvoranami in raznolikimi fasadami stavb. Številne [[art nouveau]] najemniške hiše najdemo tudi na sosednjih ulicah, kot so Matejki, Wyspiańskiego in Małeckiego. V začetku 20. stoletja je v okrožju Jeżyce nastalo tudi veliko stanovanjskih kompleksov, vključno s kompleksom najemniških hiš v slogu vil na ulici Roosevelta, ki ga je za stanovanjsko zadrugo nemških uslužbencev zasnovalo arhitekturno podjetje Herman Böhmer in Paul Preul. Posebej velja omeniti kovane železne rešetke na ulici Roosevelta 5 in prevelik barelief gole ženske, ki podpira balkon na pročelju stavbe številka 4. V bližini je tudi Novo gledališče, zgrajeno leta 1906, ki so ga zasnovali isti arhitekti, katerega zasnova pročelja odraža secesijski slog, značilen za nemško regijo, z geometrijskimi oblikami v različnih barvah in teksturah. Podobno arhitekturo lahko najdemo v osrednjem delu Jeżyce, vzdolž ulic, kot so Dąbrowskiego, Kraszewskiego, Mickiewicza, Prusa in Słowackiego. Med znamenitimi art nouveau stavbami je najemniška hiša Oskarja Hoffmana na ulici Święta Marcin 69 ali najemniška hiša na trgu Wolności 14. === Cesarsko okrožje === [[File:Zamek Cesarski 3.jpg|thumb|[[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]]]] Cesarsko okrožje, znano tudi kot Cesarski forum, je bilo zgrajeno kot prestižno območje Poznanja v začetku 20. stoletja. Nastanek okrožja je bil posledica potrebe po izboljšanju prostorskega razvoja mesta, ki so ga ovirale obstoječe utrdbe. Leta 1902 se je cesar [[Viljem II. Nemški]] odločil, da bo opustil koncept Poznanja kot trdnjavskega mesta in ga prenovil v stanovanjskem slogu. Leta 1903 je arhitekt Josef Stübben predstavil načrt za gradnjo novega okrožja na območju porušenih Berlinskih vrat (ki so na križišču današnjih ulic Święty Marcin in Kościuszki), ki je bil uresničen med letoma 1904 in 1910.<ref name="imp1">{{cite web |title=Dzielnica Cesarska 1900–1989, Kolekcja pocztówek Romana Trojanowicza i Damiana Giełdy|url=https://cyryl.poznan.pl/kolekcja/dzielnica-cesarska-i-okolice-1900-1989-kolekcja-pocztowek-romana-trojanowicza/ |access-date=31 August 2024}}</ref> Osrednja točka tega okrožja je Cesarski grad, zgrajen med letoma 1905 in 1910 za Viljema II. Skozi leta se je namen gradu razvijal. V medvojnem obdobju so v njegovih dvoranah potekala univerzitetna predavanja, med drugo svetovno vojno je bila stavba preurejena za Hitlerjev sedež, od 1960-ih pa deluje kot kulturni center. V notranjosti so kino Pałacowe, moderna koncertna dvorana, razstavni prostori, knjižnica, knjigarna, kavarna, učilnice in prostori za obiskovalce, ki si lahko ogledajo zgodovinske sobe gradu.<ref name="imp2">{{cite web |title=Dzielnica Cesarska|url=https://visitpoznan.info/poznan/atrakcje-turystyczne/dzielnica-cesarska/|access-date=31 August 2024}}</ref> Srce okrožja je Trg Adama Mickiewicza s spomenikom pesniku. Na meji med trgom in parkom Adama Mickiewicza stoji [[spomenik žrtvam junija 1956]]. Stavbe okrožja so okoli trga in vzdolž ulic Święty Marcin in Fredry. Poleg cesarskega gradu so najpomembnejše stavbe v cesarskem okrožju: *Mestno gledališče – ​​danes Veliko gledališče, 1910, arhitekt Max Littmann – navdihnjeno z Vilo Rotonda v Vicenzi, *Collegium Maius (prej Kolonizacijska komisija), 1908–1910, s spomenikom ustanovitelju poljske univerze, profesorju Heliodorju Święcickemu, pred stavbo, *Vila Adolfa Landsberga, 1911, *Higienski inštitut, 1912, *Collegium Minus, 1905–1910, *Glasbena akademija (prej Evangeličanska hiša – ''Evangelisches Vereinhaus''), 1907–1908, *Collegium Iuridicum (prej Raiffeisen Cooperative Bank), 1907 *Poznanjska filharmonija, 1910, *Direkcija pošte, 1910. Na zahodu okrožje obdaja polkrožna linija parkov, ki so bili ustvarjeni na mesto utrdb [[Poznanjska trdnjava|Poznanjske trdnjave]] iz 19. stoletja. V naslednjih letih se je južno od Imperialnega okrožja razvilo neformalno univerzitetno okrožje z zgradbami Glasbene akademije, Ekonomske univerze in Univerze Adama Mickiewicza. <gallery mode="packed" caption="Cesarsko okrožje"> File:Teatr Wielki Poznań.jpg|Veliko gledališče File:Poznan 10-2013 img06 University.jpg|Collegium Minus File:Collegium Maius w Poznaniu.jpg|Collegium Maius File:Filarmónica de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 49.jpg|Poznanjska filharmonija File:Poznaň, Święty Marcin, budova II.jpg|Glavna pošta </gallery> === Modernizem === [[File:PDT Okrąglak, wnętrze (4).jpg|thumb|Stopnišče modernistične univerzalne veleblagovnice Okrąglak (1954)]] Moderna arhitektura v Poznanju se je začela pojavljati v 1930-ih s stavbami, kot je pisarna ZUS na ulici Dąbrowskiego, in se nadaljevala v 1980-ih. Okrąglak, zgrajen med letoma 1949 in 1954, je pomemben primer, ki ga je zasnoval arhitekt Marek Leykam. Zgrajena na krožnem tlorisu iz montažnih elementov, ima devetnadstropno valjasto strukturo z ravno streho z osrednjim strešnim oknom in okolico. Fasado brez dominantne fasade zaznamuje steklena površina, razdeljena s pravokotnimi okenskimi odprtinami in navpičnimi pregradami v obliki britvice.<ref name="modern">{{cite web |title=Szlakiem modernizmu| url=https://www.poznan.pl/mim/turystyka/-,p,661,22074,22079.html |access-date=31 August 2024}}</ref> Drugi primeri modernistične arhitekture v Poznanju so stolpa Alfa na ulici Święty Marcin in stavba Univerze za telesno vzgojo v Poznanju na ulici Królowej Jadwigi. Drug pomemben modernistični spomenik je Arena Hall, ki je bila zgrajena leta 1974 in je bila navdihnjena z obliko Palazzetto dello Sport, dvorane, zgrajene v Rimu nekaj let prej. === Sodobna arhitektura === Razvoj postmodernizma v Poznanju se je začel na začetku 21. stoletja in je vplival predvsem na poslovno arhitekturo. Ena najbolj priznanih stavb, ki je prejela številne nagrade, je Bałtyk – 16-nadstropni poslovni stolp v bližini Rondo Kaponiera. Ta projekt je bil prva realizacija na Poljskem, ki jo je izvedlo eno najbolj priznanih arhitekturnih podjetij na svetu, MVRDV. Edinstvena oblika stavbe ji daje drugačen videz z vsakega zornega kota – zdi se, da se širi ali krči, hkrati vitka in prostrana. Drugi pomembni primeri moderne arhitekture vključujejo Porta Posnania, poslovni kompleks Andersia, Pixel in poslovni kompleks Nowy Rynek.<ref name="cont">{{cite web |title=Poznań TOP 10 - nowoczesna architektura w Poznaniu|url=https://www.bryla.pl/bryla/56,85301,10360771,Poznan_TOP_10___przewodnik_architektoniczny.html |access-date=31 August 2024}}</ref> Pomemben trend v mestni arhitekturi je modernizacija zgodovinskih stavb in njihova integracija s sodobnimi elementi, kar ponazarja Stary Browar. Ta kompleks je bil razvit na mestu pivovarne Hugger iz 19. stoletja. Nakupovalno središče je v veliki meri sestavljeno iz novih oblik, oblikovanih tako, da spominjajo na zgodovinske in temeljijo na ikonografiji industrijske arhitekture 19. stoletja. == Gospodarstvo == [[File:Stary Browar w Poznaniu widziany z Uniwersytetu Ekonomicznego.jpg|thumb|Pogled na Stary Browar, Poznanjski finančni center in stolp Andersia s Collegium Altum Ekonomske univerze]] Poznanj je že od srednjega veka pomembno trgovsko središče. Od 19. stoletja dalje je začela rasti lokalna težka industrija. Zgrajenih je bilo več večjih tovarn, vključno z jeklarstvom in železniško tovarno Hipolita Cegielskega, popularno imenovano Ceglorz. Danes je Poznanj eno glavnih trgovskih središč na Poljskem. Velja za drugo najuspešnejše mesto na Poljskem za prestolnico Varšavo.<ref>{{cite web |title=POZNAŃ |url=https://urbact.eu/pozna%C5%84-0 |website=URBACT |access-date=19 June 2021 |archive-date=1 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201013141/https://urbact.eu/pozna%C5%84-0 |url-status=dead }}</ref> Številna evropska podjetja so svoj poljski sedež ustanovila v Poznanju ali v bližnjih mestih, kot sta Tarnowo Podgórne in Swarzędz. Večina tujih vlagateljev je nemških (36 %) in nizozemskih podjetij (14 %). Najbolj znani primeri korporacij s sedežem v Poznanju in okolici so Volkswagen, GlaxoSmithKline, Amazon, Bridgestone, Beiersdorf, Raben Group (blizu Kórnika) in Kuehne + Nagel (blizu Gądkega). Obstaja tudi več centrov skupnih storitev in podružnic IT. Vlagatelji prihajajo večinoma iz živilskopredelovalne, pohištvene, avtomobilske ter transportno-logistične industrije. Tuja podjetja privlačijo predvsem relativno nizki stroški dela, dobro cestno in železniško omrežje, dobra poklicna znanja delavcev in relativno liberalna zakonodaja o zaposlovanju. Med najbolj znanimi večjimi korporacijami, ustanovljenimi in še vedno s sedežem v Poznanju in mestnem metropolitanskem območju, so Allegro – lastnik največje spletne trgovine na Poljskem, H. Cegielski-Poznań SA – zgodovinski proizvajalec, Solaris Bus & Coach – sodoben proizvajalec avtobusov s sedežem v Bolechowu in Enea S.A. – eno največjih energetskih podjetij v državi. Kompania Piwowarska s sedežem v Poznanju proizvaja nekaj najbolj znanih poljskih piv, med drugim pa ne proizvaja le izdelkov lokalne pivovarne Lech, temveč tudi Tyskie iz Tychyja in pivovarno Dojlidy iz Białystoka. Leta 2008 so trije študenti iz Poznanja ustanovili Netguru, podjetje za razvoj programske opreme in digitalno svetovanje. Hitro je raslo in leta 2019 zaposlovalo približno 600 ljudi. Stary Browar, središče trgovine in umetnosti, odprto leta 2003, je za svojo arhitekturo prejelo več nagrad.<ref>{{cite web |last=Głaz |first=Jakub |date=2005-12-11 |title=Stary Browar najlepszy na świecie |url=http://gospodarka.gazeta.pl/gospodarka/1,52981,3060886.html |access-date=2022-03-01 |website=Gazeta.pl |publisher=Agora SA) |language=pl}}</ref><ref>{{Cite web |title=About Stary Browar – Awards and honourable mentions |url=https://starybrowar5050.com/en/about-stary-browar/ |access-date=2022-03-01 |website=StaryBrowar5050.com}}</ref> Med drugimi pomembnimi nakupovalnimi središči so Posnania, največji trgovski objekt v Velikopoljski, Galeria Malta in trgovine v hotelu Bazar – zgodovinskem hotelu in trgovskem središču v starem mestnem jedru. == Izobraževanje == Poznanj je eno od štirih največjih akademskih središč na Poljskem. Število študentov v mestu je približno 140.000, kar ga uvršča na tretje ali četrto mesto za Varšavo in Krakovom ter približno enako število študentov kot Vroclav. Vsak četrti prebivalec Poznanja je študent. Ker je Poznanj manjši od Varšave ali Krakova, ima pa še vedno zelo veliko število študentov, je mesto še bolj živahno in gosto akademsko središče kot nekdanja in sedanja prestolnica Poljske – Krakov oziroma Varšava. Poznanj s skoraj 30 univerzami in fakultetami ima drugo najbogatejšo izobraževalno ponudbo v državi, takoj za Varšavo. Univerza Adama Mickiewicza je ena od treh najpomembnejših univerz na Poljskem, takoj za Univerzo v Varšavi in ​​Univerzo v Krakovu. Vse tri gostijo veliko število mednarodnih študentov in so vodilne na področju izmenjave znanstvenikov, raziskovalnih štipendij in vrhunskih publikacij. Infrastruktura kampusa je ena najimpresivnejših med poljskimi univerzami. Poznań ima številne srednje šole, ki imajo različne programe, osredotočene na različne predmete. == Šport == * [[Lech Poznań]] je poljski nogometni klub. == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Poznań}} {{Wikivoyage|Poznań}} * [http://www.poznan.pl/ Poznanj] {{pl icon}} {{en icon}} {{de icon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poznanj| ]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Velikopoljsko vojvodstvo]] imxeuddi4csu1swzht85581r647urb6 Družinsko drevo 0 126736 6708674 6702665 2026-07-08T20:23:25Z MaksiKavsek 244409 fotografija 6708674 wikitext text/x-wiki [[Slika:Family tree.svg|300px|right|Primer družinskega drevesa.]] '''Družínsko drevo''' ali '''rodôvnik{{Efn|redkeje tudi pedigré, rodoslôvno drevo, genealóško drevo, {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|družinsko deblo, genealoško deblo, rodoslovno deblo}}}}''' je prikaz sorodstvenih odnosov in zaporedja [[Generacija|generacij]] ali rodov znotraj [[Družina|družine]], ki ima običajno izhodiščno osebo ali izhodiščno par. V splošno znanem družinsko drevo predstavlja v drevesno strukturo urejen zapis posameznikovih [[prednik]]ov in/ali [[Potomec|potomcev]]. Namen družinskega drevesa je prikazati krvno [[sorodstvo]] oziroma povezave med posamezniki, običajno z dodanimi letnicami in kraji [[rojstvo|rojstva]] in [[smrt]]i. '''Rodovnik družine''' pa je pregled potomcev neke izhodiščne osebe ali še bolje para, za kar se pogosteje uporablja izraz '''družinsko drevo'''.{{Sfn|Hawlina|2009|p=4}} Podrobnejše družinsko drevo, ki se uporablja v [[Genetika|genetiki]], [[Psihologija|psihologiji]] in zdravstvu je znan kot [[genogram]]. S preučevanjem in sestavljanjem družinskih dreves oz. rodovnikov se ukvarja [[Rodoslovje|'''rodoslovje''']], ki temelji na sistematičnem raziskovanju različnih virov ter uporablja uveljavljene raziskovalne metode, postopke in standarde za ugotavljanje sorodstvenih razmerij. == Prikaz družinske zgodovine == Rodovnike lahko delimo v dve glavni skupini na rodovnike prednikov in rodovnike potomcev. Pri enem in drugem tipu je potrebna izhodiščna oseba (tudi ''proband''{{Sfn|Hawlina|2009|p=4}}), enkrat s predniki, drugič s potomci le-te osebe. Redkeje so sicer v uporabi rodovniki, kjer bi izhodiščna oseba nastopala kot osrednja oseba ter, da bi bili na eni strani predstavljeni predniki, na drugi potomci. Redki so tudi rodovniki (družinska drevesa), ki so prirejeni paru oz. ko ni samo ene izhodiščne osebe.{{Sfn|Hawlina|2009|p=4}} Pri rodoslovnem delu se uporabljajo pojmi iz rastlinskega sveta. Aplicirani so pojmi kot so [[drevo]], [[Korenina|korenine]], [[Veja|veje]], [[deblo]], [[steblo]]. Kot ''korenine'', si moramo predstavljamo prednike, ''drevo'' pa prikazuje potomce. Uporaba različnih pojmov je med rodoslovci včasih nedosledna, saj glede tega ni strogih pravil. Kljub temu, bi lahko razumeli besedo rodovnik (osebe) kot predstavitev prednikov, pod družinski rodovnik pa potomce izbranega prednika. V tem smislu bi bil rodovnik lahko tudi '''pedigre''' ali '''korenine'''. Za družinski rodovnik pa bomo največkrat naleteli na pojem drevo.{{Sfn|Hawlina|2009|p=4}} === Rodovnik prednikov === Rodovnik prednikov je prikaz vseh znanih prednikov izhodiščne osebe.{{Sfn|Hawlina|2009|p=6}} Pri takih rodovnikih je v uporabi t. i. '''''Ahnentafel''''' – številski sistem za naštevanje neposrednih prednikov izhodiščne osebe v fiksnem zaporedju vzpona: # Izhodiščna oseba # Oče # Mati # Dedek po očetovi strani # Babica po očetovi strani # Dedek po materini strani # Babica po materini strani in tako nazaj skozi generacije. Razen izbrane osebe, ki je lahko moški ali ženska, so vse osebe s sodim številom moški, vse osebe z lihim številom pa ženske. V tej shemi je število očeta katere koli osebe dvakratno število osebe, število matere osebe pa dvakratno število osebe plus ena. ==== Pahljačasti prikaz ==== Pahljačasti prikaz prednikov ima polkrožni grafikon s koncentričnimi krogi: izhodiščan oseba je notranji krog, drugi krog je razdeljen na dva dela (vsaka stran predstavlja enega od staršev), tretji krog je razdeljen na štiri dele in tako naprej. Pahljačasti grafikoni prikazujejo prednike po očetovi in ​​materini strani. === Rodovnik potomcev === [[Slika:Schloissnigg Stammtafel, Wurzbach.png|sličica|Rodovnik (''Stammtafel'') rodbine Šlojsnik, 1875]] '''Rodovnik potomcev''' (''Nachkommentafel'') je prikaz vseh znanih potomcev izhodiščne osebe. Potomci so razvrščeni po generacijah (izhodiščna oseba je običajno na vrhu), bratje in sestre, če so znani, so navedeni zaporedoma po letu rojstva, od leve proti desni. Rodosolovni grafikoni potomcev so še posebej uporabni za hiter pregled seznamov potomcev ali kot skice v družinski kroniki. V uporabi sta dva glavna načina prikazovanja rodovnika potomcev. Ko je število oseb preobsežno se odločimo za t. i. ''opisna poročila o potomcih''.{{Sfn|Hawlina|2009|p=18}} Rodovnik potomcev, ki grafično beleži samo potomce z istim priimkom kot izhodiščna oseba, je ''Stammtafel''. Ta navaja vse potomce z istim priimkom od prvega znananega prednika, ki je ob rojstvu nosil priimek. Spiskovnemu prikazu, prej navedenega je ''Stammliste.'' == Sorodstveno koleno == '''Sorodstveno koleno''' je izraz, ki označuje stopnjo sorodstva med osebami glede na število generacijskih korakov med njimi. Pri tem ločimo ravno vrsto (predniki in potomci) ter stransko vrsto (sorodniki, ki izhajajo iz skupnega prednika). * Prvo koleno: starši in otroci (ravna vrsta). * Drugo koleno: stari starši in vnuki (ravna vrsta) ter bratje in sestre (stranska vrsta). * Tretje koleno: prastari starši in pravnuki (ravna vrsta) ter tete in strici z nečaki in nečakinjami (stranska vrsta). * Četrto koleno: praprastari starši in prapravnuki (ravna vrsta) ter bratranci in sestrične staršev, v pogovornem jeziku pogosto imenovani »mrzli« strici in tete (stranska vrsta). == Rodoslovna programska oprema za izdelavo rodovnika == * [http://www.legacyfamilytree.com/ Legacy Family Tree] * [https://www.geni.com/home/ Geni Family Tree] * [http://familytreemaker.com/ Family Tree Maker] * [http://www.ancquest.com/ Ancestral Quest] * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/gene/ Gene] - za OS Apple-Macintosh. * [https://www.geni.com/ Geni] * [http://www.bkwin.org/version6.htm Brother's Keeper] Brother's Keeper - tudi v slovenščini. * [http://gramps-project.org/ GRAMPS] * [http://www.myheritage.si/family-tree-builder MyHeritage] == Sklici == {{Sklici}} == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Viri == * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{cite journal|last=Hawlina|first=Peter|year=2009|title=Definicije; Tipi rodovnikov; Primeri; Klasični prikazi|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2009-1.pdf|language=sl|publisher=Drevesa|volume=16|issue=1|issn=1580-2051|cobiss=19971885}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://lampreht.com/brezplacno-druzinsko-drevo/|title=Brezplačno družinsko drevo|accessdate=2026-03-11|website=lampreht.com|last=Lampreht|first=Rajmund}} * {{Navedi splet|url=https://rodoslovje.si/arhivi/|title=Rodoslovje - Arhivi|accessdate=2026-03-19|website=rodoslovje.si}} {{stub}} [[Kategorija:Rodoslovje]] {{normativna kontrola}} q3vamyh29ucwhndjpy2d3ynz995026d Edi Berk 0 128241 6708618 6636795 2026-07-08T17:26:18Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708618 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba|name=Edi Berk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Edi Berk.jpg|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani]]|years_active=[[1980]]–danes}} '''Edi Berk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Grafično oblikovanje|grafični oblikovalec]], * [[9. julij]] [[1954]] Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot grafični oblikovalec deluje od leta 1980.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Edi Berk|url=https://www.dos-design.si/oblikovalec/edi-berk|website=www.dos-design.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> 1. maja 1982 je ustanovil [[Studio Krog]],<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Vsaka poštna znamka je svoja zgodba|url=https://www.delo.si/nedelo/vsaka-postna-znamka-je-svoja-zgodba/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-si|date=1. december 2019|publisher=|last=Predin|first=Andrej}}</ref> v katerem od leta 1984 sodeluje z arhitektom Andrejem Mlakarjem.<ref name=":5" /> Je eden od najbolj aktivnih oblikovalcev znamk [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Celota in detajl pri uporabi grafike|url=https://www.dnevnik.si/1042910911|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=14. oktober 2019|publisher=|last=Panter|first=Mateja|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209071736/https://www.dnevnik.si/1042910911|url-status=dead}}</ref> Zanjo je oblikoval tudi znamko s podobo [[Netopirji|netopirja]], za katero naj bi brez dovoljenja uporabil fotografijo Američana Stevea Bournea.<ref>{{Navedi splet|title=Ameriški fotograf: Mojo sliko netopirja na slovenski znamki uporabili brez dovoljenja|url=https://www.dnevnik.si/1042683186|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108195632/https://www.dnevnik.si/1042683186|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hey, that's my photo? Nicked Naracoorte bat image stars on Slovenian stamp|url=https://www.abc.net.au/local/photos/2014/10/01/4097943.htm|website=www.abc.net.au|accessdate=2020-11-01|date=1. oktober 2014|publisher=|last=Hill|first=Kate|language=en}}</ref> Bil je predsednik strokovne žirije, ki je izbirala novo podobo [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].<ref>{{Navedi splet|title=Prenovljena podoba Prešernovega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042788984|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=25. oktober 2017|publisher=|last=Butala|first=Gregor|archive-date=2020-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107131849/https://www.dnevnik.si/1042788984|url-status=dead}}</ref> Oblikovanja na določeno temo se loti študiozno, v zvezi z njo prebere in si ogleda vse, kar lahko. Kot oblikovalca ga moti majhen [[Slovenija|slovenski]] trg, zaradi katerega je plačilo slabše, občutek medsebojnih povezav pa večji, pa tudi naročniki so pri razvoju svoje celostne podobe premalo vztrajni.<ref name=":6" /> Sopodpisal je Kulturniško pismo o [[Janez Janša|janšizmu]]<ref>{{Navedi splet|title=Kulturniško pismo o Janšizmu|url=https://www.dnevnik.si/1042932487|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=22. junij 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108060520/https://www.dnevnik.si/1042932487|url-status=dead}}</ref> in protest proti neprimernemu razpisu za novo grafično podobo [[SLG Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Poteptana oblikovalska stroka v SLG Celje|url=https://www.dnevnik.si/309432|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. april 2008|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/309432|url-status=dead}}</ref> Je avtor [[Logotip|logotipov]] Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana<ref>{{Navedi splet|title=Psihiatrična klinika Ljubljana|url=https://www.psih-klinika.si/|website=www.psih-klinika.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":2" />, Združenja bank Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=ZBS|url=https://www.zbs-giz.si/|website=www.zbs-giz.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0" /> in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref>{{Navedi splet|title=MGL|url=https://www.mgl.si/sl/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":4" /> === Začetki === Arhitekturo je po odsluženi [[Vojaški rok|vojaščini]] dokaj hitro zamenjal za grafično oblikovanje zaradi ekonomske krize v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Tudi njegovi starejši kolegi so bili v tem poslu, saj v tistih časih fakultete za oblikovanje ni bilo. Po sodelovanju na dveh razpisih je za nekaj časa odšel v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer se je navdušil nad oblikovanjem knjig.<ref name=":6" /> === Zasebno === Njegov oče je imel v Mariboru gradbeno podjetje.<ref name=":6" /> == Funkcije v odborih in društvih == * 1993–1995: vodja sekcije za vizualne komunikacije pri [[Društvo oblikovalcev Slovenije|Društvu oblikovalcev Slovenije]]<ref name=":5" /> * 2016–2020: član upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-2175/sklep-o-imenovanju-clanov-upravnega-odbora-presernovega-sklada "SKLEP o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada"]. ''uradni-list.si''. 12. julij 2016. pridobljeno 2. novembra 2020.</ref> * 2019–2020: podpredsednik upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]<ref>{{Navedi splet|title=Dramaturginja Ira Ratej nova predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/dramaturginja-ira-ratej-nova-predsednica-upravnega-odbora-presernovega-sklada|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> *ustanovni član Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev - arhitektov (DESSA), ki je nastala 10. junija 1982.<ref>{{Navedi splet|title=Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev – arhitektov DESSA|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/1849/trajna-delovna-skupnost-samostojnih-kulturnih-delavcev-%E2%80%93-arhitektov-dessa/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> *pretor vinskega konventa Sv. Urbana v Ljubljani<ref>{{Navedi splet|title=Gremo peš je letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti|url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/novice/2019/september/gremo-pes-je-letosnji-slogan-evropskega-tedna-mobilnosti/|website=www.ljubljanskigrad.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=16. september 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 1993: nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za oblikovanje vidnih sporočil. V obrazložitvi je bilo zapisano, da je predan vsestranski kakovosti svojega izdelka, ima ugledne kliente, je mednarodno konkurenčen in v svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kvalitetno fotografijo, lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno in obvladano barvno sestavo.<ref>"Nagrade prešernovega sklada". str. 6. ''Delo'' (Ljubljana). 9. februar 1993. letnik 35, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P9PDWR2G}}</ref> *2019: oblikovalski presežek (Društvo oblikovalcev Slovenije)<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovalski presežki 2019|url=https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/oblikovalski-presezki-2019|website=www.cd-cc.si|accessdate=2020-11-01|language=sl|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> === Indigo Design Awards === * 2020: Bron v kategoriji Logos (fotograf Boris Gaberščik)<ref>{{Navedi splet|title=Boris Gaberscik by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1637|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2019: Bron v kategoriji Branding (odvetniška pisarna Mitje Hasaja)<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Hasaj Law Office by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1061|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2018: Bron v kategoriji Book Design (''Koline'' - založba Rokus Klett)<ref>{{Navedi splet|title=Koline by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/146|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Razstave == * 2001: Skupinska razstava plakatov, [[Kolorado]]<ref>"Glinasti vodomci v Ameriki". str. 24. ''Dolenjski list''. 4. oktober 2001. letnik 52, številka 40. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C7D9J4FM}}</ref> == Izbor oblikovalskih dosežkov == {{Col-begin}} {{Col-2}} === Knjige === * ''Gaudeamus Igitur'' ([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], 1997, Državni izpitni center)<ref name=":0" /> *''Naše gostilne'' (Janez Bogataj, 1997, Kmečki glas)<ref name=":0" /> *''Rokodelski zakladi Slovenije'' (Janez Bogataj, 2002, Kmečki glas)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|title=Edi Berk 6|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144356/http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|archivedate=16. februar 2012}}</ref> *''Potice iz Slovenije'' (Janez Bogataj, Rokus Klett, 2013)<ref name=":2">''Edi Berk 10.1''. 28. marec 2017. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228074304/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 |date=2023-02-28 }}. pridobljeno 1. novembra 2020.</ref> === Knjižni ovitki === * ''Slovenski veliki leksikon'' - 10 delov ([[Mladinska knjiga]], 2006)<ref name=":2" /> === Revije === * ''Bančni vestnik'' (Združenje bank Slovenije)<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":6" /> === Katalogi === * Vodovod-Kanalizacija Ljubljana (1999)<ref name=":0" /> * 13. razstava domačih in umetnostnih obrti (Obrtna zbornica Slovenije, 2000)<ref name=":0" /> === [[Pošta Slovenije]] === ==== Poštne znamke ==== *Serija »Znamenite osebnosti«: 100. obletnici rojstva Božidarja Jakca (1999) in Toneta Kralja (2000)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|title=Edi Berk 4|date=|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144129/http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|archivedate=16. februar 2012|accessdate=1. november 2020}}</ref>, 200. obletnica rojstva Franca Miklošiča (2013)<ref name=":3">''Edi Berk 9''. 16. december 2015. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230227114032/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk |date=2023-02-27 }}, pridobljeno 1. novembra 2020</ref> *10 let Odbora za zaščito človekovih pravic (1998)<ref name=":3" /> *150. obletnica Slomškovega prihoda v Maribor (2009)<ref name=":3" /> *Franc Rozman Stane - 100 letnica rojstva narodnega heroja (2011)<ref name=":3" /> *300. obletnica velikega tolminskega punta (2013)<ref name=":3" /> *600. obletnica zadnjega ustoličevanja koroških vojvod v slovenskem jeziku (2014)<ref name=":3" /> *Kranjski Janez - 100. obletnica 1 svtovne vojne (2014)<ref name=":3" /> *Tina Maze - dobitnica dveh zlatih olimpijskih medalj (2014)<ref name=":3" /> *Serija »I Fell Slovenia« (2009–2014)<ref name=":3" /> *Serija »Z žlico po Sloveniji« (2010–2016)<ref name=":3" /><ref name=":2" /> *Peter Prevc (2016)<ref name=":2" /> ==== Razglednične dopisnice ==== * 70. obletnica dražgoške bitke (2011)<ref name=":3" /> * 150-letnica delovanja Slovenske matice (2014)<ref name=":3" /> {{Col-2}} === Nagrade === * Priznanje Nosilec kakovosti, Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona (1997)<ref name=":0" /> === Logotipi in celostne podobe === * Mestno gledališče ljubljansko (1991)<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|title=Edi Berk 5|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144209/http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|archivedate=16. februar 2012}}</ref> * Kratochwill (1992)<ref name=":4" /> * Združenje bank Slovenije (izbran na natečaju leta 1995)<ref name=":0" /> * Galerija Rustika (2000)<ref name=":4" /> * sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije (2003)<ref name=":4" /> * Hotel Mons (2004)<ref name=":4" /> * Mesarija Mlinarič (2004)<ref name=":4" /> * Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (2015)<ref name=":2" /> === Kampanje === * Evro - za vse nas (2006)<ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji kampanja v podporo evru|url=https://www.dnevnik.si/163595|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=31. januar 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/163595|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evro - za vse nas|url=http://www.evro.si/|website=www.evro.si|accessdate=2020-11-01}}</ref><ref name=":1" /> {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174565123 Edi Berk]. Naši umetniki pred mikrofonom (29. september 2018). RTV Slovenija. == Zunanje povezave == * [https://www.behance.net/ediberk Profil] na spletni platformi Behance *[https://issuu.com/ediberk Publikacije Edija Berka] na spletni platformi Issuu * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174565123 RTV 4] ''Naši umetniki pred mikrofonom'' (29. september 2018) {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Berk, Edi}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 2d9uyl05jxcs237lsk3tvdomnsmpg7t 6708619 6708618 2026-07-08T17:26:53Z TadejM 738 6708619 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba|name=Edi Berk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=Edi Berk.jpg|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani]]|years_active=[[1980]]–danes}} '''Edi Berk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Grafično oblikovanje|grafični oblikovalec]], * [[9. julij]] [[1954]] Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot grafični oblikovalec deluje od leta 1980.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Edi Berk|url=https://www.dos-design.si/oblikovalec/edi-berk|website=www.dos-design.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> 1. maja 1982 je ustanovil [[Studio Krog]],<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Vsaka poštna znamka je svoja zgodba|url=https://www.delo.si/nedelo/vsaka-postna-znamka-je-svoja-zgodba/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-si|date=1. december 2019|publisher=|last=Predin|first=Andrej}}</ref> v katerem od leta 1984 sodeluje z arhitektom Andrejem Mlakarjem.<ref name=":5" /> Je eden od najbolj aktivnih oblikovalcev znamk [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Celota in detajl pri uporabi grafike|url=https://www.dnevnik.si/1042910911|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=14. oktober 2019|publisher=|last=Panter|first=Mateja|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209071736/https://www.dnevnik.si/1042910911|url-status=dead}}</ref> Zanjo je oblikoval tudi znamko s podobo [[Netopirji|netopirja]], za katero naj bi brez dovoljenja uporabil fotografijo Američana Stevea Bournea.<ref>{{Navedi splet|title=Ameriški fotograf: Mojo sliko netopirja na slovenski znamki uporabili brez dovoljenja|url=https://www.dnevnik.si/1042683186|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108195632/https://www.dnevnik.si/1042683186|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hey, that's my photo? Nicked Naracoorte bat image stars on Slovenian stamp|url=https://www.abc.net.au/local/photos/2014/10/01/4097943.htm|website=www.abc.net.au|accessdate=2020-11-01|date=1. oktober 2014|publisher=|last=Hill|first=Kate|language=en}}</ref> Bil je predsednik strokovne žirije, ki je izbirala novo podobo [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].<ref>{{Navedi splet|title=Prenovljena podoba Prešernovega sklada|url=https://www.dnevnik.si/1042788984|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=25. oktober 2017|publisher=|last=Butala|first=Gregor|archive-date=2020-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107131849/https://www.dnevnik.si/1042788984|url-status=dead}}</ref> Oblikovanja na določeno temo se loti študiozno, v zvezi z njo prebere in si ogleda vse, kar lahko. Kot oblikovalca ga moti majhen [[Slovenija|slovenski]] trg, zaradi katerega je plačilo slabše, občutek medsebojnih povezav pa večji, pa tudi naročniki so pri razvoju svoje celostne podobe premalo vztrajni.<ref name=":6" /> Sopodpisal je Kulturniško pismo o [[Janez Janša|janšizmu]]<ref>{{Navedi splet|title=Kulturniško pismo o Janšizmu|url=https://www.dnevnik.si/1042932487|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=22. junij 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108060520/https://www.dnevnik.si/1042932487|url-status=dead}}</ref> in protest proti neprimernemu razpisu za novo grafično podobo [[SLG Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Poteptana oblikovalska stroka v SLG Celje|url=https://www.dnevnik.si/309432|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=2. april 2008|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/309432|url-status=dead}}</ref> Je avtor [[Logotip|logotipov]] Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana<ref>{{Navedi splet|title=Psihiatrična klinika Ljubljana|url=https://www.psih-klinika.si/|website=www.psih-klinika.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":2" />, Združenja bank Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=ZBS|url=https://www.zbs-giz.si/|website=www.zbs-giz.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0" /> in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]].<ref>{{Navedi splet|title=MGL|url=https://www.mgl.si/sl/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":4" /> === Začetki === Arhitekturo je po odsluženi [[Vojaški rok|vojaščini]] dokaj hitro zamenjal za grafično oblikovanje zaradi ekonomske krize v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Tudi njegovi starejši kolegi so bili v tem poslu, saj v tistih časih fakultete za oblikovanje ni bilo. Po sodelovanju na dveh razpisih je za nekaj časa odšel v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer se je navdušil nad oblikovanjem knjig.<ref name=":6" /> === Zasebno === Njegov oče je imel v Mariboru gradbeno podjetje.<ref name=":6" /> == Funkcije v odborih in društvih == * 1993–1995: vodja sekcije za vizualne komunikacije pri [[Društvo oblikovalcev Slovenije|Društvu oblikovalcev Slovenije]]<ref name=":5" /> * 2016–2020: član upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-2175/sklep-o-imenovanju-clanov-upravnega-odbora-presernovega-sklada "SKLEP o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada"]. ''uradni-list.si''. 12. julij 2016. pridobljeno 2. novembra 2020.</ref> * 2019–2020: podpredsednik upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]<ref>{{Navedi splet|title=Dramaturginja Ira Ratej nova predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/dramaturginja-ira-ratej-nova-predsednica-upravnega-odbora-presernovega-sklada|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-11-01|date=2. oktober 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> *ustanovni član Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev - arhitektov (DESSA), ki je nastala 10. junija 1982.<ref>{{Navedi splet|title=Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev – arhitektov DESSA|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/1849/trajna-delovna-skupnost-samostojnih-kulturnih-delavcev-%E2%80%93-arhitektov-dessa/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> *pretor vinskega konventa Sv. Urbana v Ljubljani<ref>{{Navedi splet|title=Gremo peš je letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti|url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/novice/2019/september/gremo-pes-je-letosnji-slogan-evropskega-tedna-mobilnosti/|website=www.ljubljanskigrad.si|accessdate=2020-11-01|language=sl-SI|date=16. september 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 1993: nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za oblikovanje vidnih sporočil. V obrazložitvi je bilo zapisano, da je predan vsestranski kakovosti svojega izdelka, ima ugledne kliente, je mednarodno konkurenčen in v svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kvalitetno fotografijo, lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno in obvladano barvno sestavo.<ref>"Nagrade prešernovega sklada". str. 6. ''Delo'' (Ljubljana). 9. februar 1993. letnik 35, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P9PDWR2G}}</ref> *2019: oblikovalski presežek (Društvo oblikovalcev Slovenije)<ref>{{Navedi splet|title=Oblikovalski presežki 2019|url=https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/oblikovalski-presezki-2019|website=www.cd-cc.si|accessdate=2020-11-01|language=sl|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> === Indigo Design Awards === * 2020: Bron v kategoriji Logos (fotograf Boris Gaberščik)<ref>{{Navedi splet|title=Boris Gaberscik by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1637|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2019: Bron v kategoriji Branding (odvetniška pisarna Mitje Hasaja)<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Hasaj Law Office by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/1061|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2018: Bron v kategoriji Book Design (''Koline'' - založba Rokus Klett)<ref>{{Navedi splet|title=Koline by KROG, Ljubljana|url=https://www.indigoawards.com/winners/146|website=www.indigoawards.com|accessdate=2020-11-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Razstave == * 2001: Skupinska razstava plakatov, [[Kolorado]]<ref>"Glinasti vodomci v Ameriki". str. 24. ''Dolenjski list''. 4. oktober 2001. letnik 52, številka 40. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-C7D9J4FM}}</ref> == Izbor oblikovalskih dosežkov == {{Col-begin}} {{Col-2}} === Knjige === * ''Gaudeamus Igitur'' ([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], 1997, Državni izpitni center)<ref name=":0" /> *''Naše gostilne'' (Janez Bogataj, 1997, Kmečki glas)<ref name=":0" /> *''Rokodelski zakladi Slovenije'' (Janez Bogataj, 2002, Kmečki glas)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|title=Edi Berk 6|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144356/http://www.krog.si/Edi%20Berk%206.pdf|archivedate=16. februar 2012}}</ref> *''Potice iz Slovenije'' (Janez Bogataj, Rokus Klett, 2013)<ref name=":2">''Edi Berk 10.1''. 28. marec 2017. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228074304/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk_10.1 |date=2023-02-28 }}. pridobljeno 1. novembra 2020.</ref> === Knjižni ovitki === * ''Slovenski veliki leksikon'' - 10 delov ([[Mladinska knjiga]], 2006)<ref name=":2" /> === Revije === * ''Bančni vestnik'' (Združenje bank Slovenije)<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":6" /> === Katalogi === * Vodovod-Kanalizacija Ljubljana (1999)<ref name=":0" /> * 13. razstava domačih in umetnostnih obrti (Obrtna zbornica Slovenije, 2000)<ref name=":0" /> === [[Pošta Slovenije]] === ==== Poštne znamke ==== *Serija »Znamenite osebnosti«: 100. obletnici rojstva Božidarja Jakca (1999) in Toneta Kralja (2000)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|title=Edi Berk 4|date=|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144129/http://www.krog.si/Edi%20Berk%204.pdf|archivedate=16. februar 2012|accessdate=1. november 2020}}</ref>, 200. obletnica rojstva Franca Miklošiča (2013)<ref name=":3">''Edi Berk 9''. 16. december 2015. dostopno na [https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk issuu.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230227114032/https://issuu.com/ediberk/docs/edi_berk |date=2023-02-27 }}, pridobljeno 1. novembra 2020</ref> *10 let Odbora za zaščito človekovih pravic (1998)<ref name=":3" /> *150. obletnica Slomškovega prihoda v Maribor (2009)<ref name=":3" /> *Franc Rozman Stane - 100 letnica rojstva narodnega heroja (2011)<ref name=":3" /> *300. obletnica velikega tolminskega punta (2013)<ref name=":3" /> *600. obletnica zadnjega ustoličevanja koroških vojvod v slovenskem jeziku (2014)<ref name=":3" /> *Kranjski Janez - 100. obletnica 1 svtovne vojne (2014)<ref name=":3" /> *Tina Maze - dobitnica dveh zlatih olimpijskih medalj (2014)<ref name=":3" /> *Serija »I Fell Slovenia« (2009–2014)<ref name=":3" /> *Serija »Z žlico po Sloveniji« (2010–2016)<ref name=":3" /><ref name=":2" /> *Peter Prevc (2016)<ref name=":2" /> ==== Razglednične dopisnice ==== * 70. obletnica dražgoške bitke (2011)<ref name=":3" /> * 150-letnica delovanja Slovenske matice (2014)<ref name=":3" /> {{Col-2}} === Nagrade === * Priznanje Nosilec kakovosti, Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona (1997)<ref name=":0" /> === Logotipi in celostne podobe === * Mestno gledališče ljubljansko (1991)<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|title=Edi Berk 5|date=|accessdate=1. november 2020|website=krog.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120216144209/http://www.krog.si/Edi%20Berk%205.pdf|archivedate=16. februar 2012}}</ref> * Kratochwill (1992)<ref name=":4" /> * Združenje bank Slovenije (izbran na natečaju leta 1995)<ref name=":0" /> * Galerija Rustika (2000)<ref name=":4" /> * sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije (2003)<ref name=":4" /> * Hotel Mons (2004)<ref name=":4" /> * Mesarija Mlinarič (2004)<ref name=":4" /> * Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (2015)<ref name=":2" /> === Kampanje === * Evro - za vse nas (2006)<ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji kampanja v podporo evru|url=https://www.dnevnik.si/163595|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-01|date=31. januar 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003759/https://www.dnevnik.si/163595|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evro - za vse nas|url=http://www.evro.si/|website=www.evro.si|accessdate=2020-11-01}}</ref><ref name=":1" /> {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.behance.net/ediberk Profil] na spletni platformi Behance *[https://issuu.com/ediberk Publikacije Edija Berka] na spletni platformi Issuu * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174565123 Edi Berk]. Naši umetniki pred mikrofonom (29. september 2018). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Berk, Edi}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1954]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] qob2d70xil47vo6n7uebj9d4u6tlshg Jurij Matjašič 0 129843 6708648 4939529 2026-07-08T19:13:11Z ~2026-32552-67 260877 6708648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} ‎'''Jurij Matjašič''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[filozof]], * [[22. april]] [[1808]], [[Pacinj pri Ptuju]], † [[12. maj]] [[1892]], [[Maribor]]. Na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] je v letih 1859−60 [[predavanje|predaval]] [[dogmatična teologija|dogmatično teologijo]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih filozofov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matjašič, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik]] luwppwbdqjt8994xxkexnh1u348r9p5 6708649 6708648 2026-07-08T19:14:05Z ~2026-32552-67 260877 6708649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} ‎'''Jurij Matjašič''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[filozof]], * [[22. april]] [[1808]], [[Pacinje]] pri [[Ptuj|Ptuju]], † [[12. maj]] [[1892]], [[Maribor]]. Na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] je v letih 1859−60 [[predavanje|predaval]] [[dogmatična teologija|dogmatično teologijo]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih filozofov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matjašič, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik]] igy40ym0alxtk58do9d1zgwg0nmqbd3 6708650 6708649 2026-07-08T19:14:55Z ~2026-32552-67 260877 6708650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} ‎'''Jurij Matjašič''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[filozof]], * [[22. april]] [[1808]], [[Pacinje]] pri [[Ptuj|Ptuju]], † [[12. maj]] [[1892]], [[Maribor]]. Na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] je v letih 1859−60 [[predavanje|predaval]] [[dogmatična teologija|dogmatično teologijo]]. Bil je lavantinski (mariborski) [[stolni prošt]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam slovenskih filozofov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matjašič, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik]] pfrjh61iozjpf7uggya6gg7r1u4y0yj Branko Grims 0 131747 6708637 6708067 2026-07-08T18:43:42Z Pv21 142817 /* Evropski poslanec */ EPP glasovanje 6708637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik||name=Branko Grims|image=1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|imagesize=|order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije|Evropski poslanec]]|term_start=16. julij 2024|term_end=|predecessor=|successor=|order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start2=2004|term_end2=2024|predecessor2=|successor2=|order3=|term_start3=|term_end3=|successor3=|term_start4=|term_end4=|predecessor4=|successor4=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|spouse=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|vicepresident=|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|premier2=}} '''Branko Grims''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[geolog]] in [[politolog]], * [[26. avgust]] [[1962]], [[Kranj]]. Grims je dolgoletni slovenski politik, član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Med letoma 2004 in 2024 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, trenutno je poslanec v Evropskem parlamentu. == Izobraževanje == Grims je leta 1987 diplomiral na Oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 2003 je magistriral na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani. == Politika == === Poslanec v Državnem zboru === Kot ustanovni član in poslanec Slovenske demokratske stranke je bil član prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije. Od 1990 do 1994 je bil član občinskega izvršnega sveta in skupščina [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], nato od leta 1993 do 1995 glavni tajnik stranke, od leta 1997 do 2002 član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], od leta 2002 do 2004 strokovni sodelavec poslanske skupine stranke SDS. Leta 2004 je bil na listi član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] prvič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] Republike Slovenije. Pri tem je bil član [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za poslovnik]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]], [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (predsednik) in [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]]. Za državnozborskega poslanca je bil izvoljen tudi na vseh naslednjih volitvah do leta 2022. === Evropski poslanec === Leta 2024 ga je stranka SDS uvrstila na kandidatno listo za evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svet SDS potrdil kandidatno listo za evropske volitve|url=https://www.delo.si/razno/nosilka-kandidatne-liste-sds-za-evropske-volitve-bo-romana-tomc|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-16|language=sl}}</ref> Grims je bil za mesto v Evropskem parlamentu izvoljen z 12.757 preferenčnimi glasovi.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-07-16|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Kot evropski poslanec je večkrat javno izpostavil nasprotovanje politikam [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropske ljudske stranke]] (EPP), katere del je, in izrazil prepričanje, da bi morala SDS prestopiti v desničarsko skupino [[Domoljubi za Evropo]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropski poslanec Branko Grims: »Trump je začetek velikega preobrata zahodne civilizacije, do katerega bo prišlo tudi v Evropi«|url=https://www.domovina.je/evropski-poslanec-branko-grims-trump-je-zacetek-velikega-preobrata-zahodne-civilizacije-do-katerega-bo-prislo-tudi-v-evropi|website=Domovina|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Udeležil več mednarodnih konferenc, med drugim je bil govorec na dogodku ''Make Europe Great Again'', ki jo je po zgledu slogana ''MAGA'' kampanje Donalda Trumpa organizirala politična skupina [[Evropski konservativci in reformisti|ECR]].<ref>{{Navedi splet|title=Branko Grims: Če hoče Evropa postati mogočna, se mora zgledovati po Trumpu |url=https://nova24tv.si/branko-grims-ce-hoce-evropa-postati-mogocna-se-mora-zgledovati-po-trumpu/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Na posebno povabilo se je januarja 2025 udeležil tudi slovesnosti ob inavguraciji [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump prisegel kot 47. predsednik ZDA in obljubil "novo zlato dobo Amerike"|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-prisegel-kot-47-predsednik-zda-in-obljubil-novo-zlato-dobo-amerike/733540|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> 29. januarja 2025 je uradno nominiral [[Elon Musk|Elona Muska]] za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]], kot je navedel zaradi velikih prizadevanj Muska za ohranitev temeljne pravice svobode govora.<ref>{{Navedi splet|title=Elon Musk Nominated For Nobel Peace Prize For "Free Speech"|url=https://www.ndtv.com/world-news/elon-musk-nominated-for-nobel-peace-prize-for-free-speech-7600655|website=ndtv.com|accessdate=2025-02-05|language=en}}</ref> Politična skupina EPP je 18. maja 2026, zaradi udeležbe na bruseljskem dogodku s predstavniki drugih desnih skupin (ECR, Patrioti, [[Evropa suverenih narodov|ESN]]), sprožila razpravo o dodatnih sankcijah proti Grimsu.<ref>{{Navedi splet|title=Skupina EPP-ja razmišlja o dodatnih sankcijah proti Grimsu, doletela bi ga lahko celo izključitev|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-ja-razmislja-o-dodatnih-sankcijah-proti-grimsu-doletela-bi-ga-lahko-celo-izkljucitev/782488|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Njegovo ravnanje naj po besedah vodje EPP [[Manfred Weber|Manfreda Webra]] ne bi bilo v skladu s smernicami skupine. Grims je očitke zavrnil z mnenjem, da je sodelovanje desnih strank za obrambo krščanskih vrednot nujno, izraz »skrajna desnica« pa označil za žaljiv.<ref>{{Navedi splet|title=Grims ne vidi razloga za morebitne sankcije EPP-ja, zavrnil je tudi izraz "skrajna desnica"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/grims-ne-vidi-razloga-za-morebitne-sankcije-epp-ja-zavrnil-je-tudi-izraz-skrajna-desnica/782880|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V začetku julija 2026 je predsedstvo EPP uradno predlagalo Grimsovo izključitev. Glavni očitki so obsegali »pomanjkljivo delovno etiko« (udeležil naj bi se le dveh od več kot sto sestankov) ter »delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam.«<ref name=":0">{{Navedi splet|title=EPP namerava izključiti Grimsa. Grims: Moteče je, da delam veliko in dosegam uspehe.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/epp-namerava-izkljuciti-grimsa-grims-motece-je-da-delam-veliko-in-dosegam-uspehe/786984|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Grims je očitke o nedelu zavrnil, češ da je njegovo uspešnost potrdil celo Elon Musk, postopek pa označil za »preganjanje zaradi zvestobe predvolilnim obljubam.«<ref name=":0" /> Predsedstvo je naslednjega dne izključitev potrdilo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo EPP potrdilo izključitev Branka Grimsa. Kaj vse mu očitajo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedstvo-epp-potrdilo-izkljucitev-branka-grimsa/|website=N1|date=2026-07-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> 7. julija je podpredsednica EPP Romana Tomc potrdila, da je na burnem sestanku izvršilnega odbora SDS Grimsa pozvala k odstopu s položaja evropskega poslanca, če bo izključitev potrjena.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> [[Manfred Weber]] primera pred končnim glasovanjem ni želel podrobneje komentirati in ga je označil za »interno zadevo EPP«.<ref>{{Navedi splet|title=Tomc Grimsa pozvala, naj v primeru izključitve odstopi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/weber-pohvalil-prispevek-sds-o-grimsu-brez-komentarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", ob tem pohvalil prispevek SDS-a v EPP-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-ob-tem-pohvalil-prispevek-sds-a-v-epp-ju/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da Grims ni kršil pravil SDS, je pa prišlo do notranjih kršitev pravil EPP. A te po Janševo niso bile takšne, da bi bila potrebna izključitev.<ref>{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 8. julija je politična skupina EPP podpla izključitev Grimsa. Ta se je odzval, da ne bo odstopil kot evropski poslanec.<ref name=":1" /> == Kontroverze == === Spor z ''Mladino'' === Potem, ko je Grimsovo propagando proti sedanjim slovenskim levim političnim strankam kot »''naslednicam komunističnega režima (pri čemer je ta komunistični režim prikazan kot režim najhujšega [[stalinizem|stalinističnega]] tipa)''«<ref name="Mladina2011a">[http://www.mladina.si/53299/o_goebbelsu_in_njegovih/?utm_source=tednik%2F201109%2Fo_goebbelsu_in_njegovih O Goebbelsu in njegovih], [[Mladina]], 3. marec 2011</ref> ''[[Mladina]]'' v rubriki ''Mladinamit'' primerjala z [[Goebbels]]ovo propagando in na zadnji strani objavila družinski fotografiji obeh politikov, sta jo zakonca tožila za 40.000 evrov oz. žena za 80.000 evrov, kar je prvostopenjsko sodišče avgusta 2013 zavrglo zaradi umanjkanja vseh potrebnih znakov kaznivega dejanja. Podobne primerjave si je stranka SDS namreč privoščila tudi sama, ko je zaradi domnevnih manipulacij pri interpretaciji javnomnenjskih raziskav v Delu zapisala, da bi se »Goebbels ob Delovih mojstrih počutil kot pravi vajenček« in objavila Goebbelsovo fotografijo s pripisom »Delo osvobaja« in uporabila Delov logotip.<ref name="Mladina2011b">[http://www.mladina.si/53554/ Uokvirjanje resnice], [[Mladina]], 24. marec 2011</ref> ''Mladina'' pa je po mnenju sodišča prikazala način kako Grims izrablja medijsko pozornost do družine za politično promocijo - saj je družino fotografiral na Festivalu SDS in fotografijo družine je bilo celo mogoče kupiti na spletu kot del politično-promocijskega materiala - »kot je to počel dr. Göbbels«.<ref name="Dnevnik2013">[http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini Sodišče zavrnilo tožbena zahtevka zakoncev Grims zaradi fotografije, objavljene v Mladini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140523071537/http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini |date=2014-05-23 }}, Dnevnik, 20. avgust 2013</ref> Člani družine Grims so zahtevke po odškodnini vložili v ločenem postopku, v katerem so trem otrokom dodelili skupaj 14.000 evrov odškodnine, žena pa je z Mladino dosegla poravnavo za nezaprt znesek.<ref name="Siol">[https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-grims-slovenija-mora-tedniku-mladina-placati-15-tisoc-evrov-681674], Siol, 13. 1. 2026. Pridobljeno 21.1.2026</ref> === Napad === 28. oktobra 2022 je poslenc Branko Grims javnost obvestil in podal prijavo fizičnega napada nanj. V izjavi za javnost je povedal, da ga je neznanec porinil v hrbet ob hoji po stopnicah. Dejanje je označil za »poskus umora«. 9. januarja 2023 je v javnost prišla informacija, da »so policisti ugotovili, da do fizičnega kontakta med osebama ni prišlo«, zato je bil kazenski postopek zaključen.<ref>{{Navedi splet|title=Policija o napadu na poslanca Grimsa: Fizičnega stika ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/branko-grims-napad-fizicnega-stika-ni-bilo/|website=N1|date=2023-01-09|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ob brezstičnem napadu staknil atipično pljučnico|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ob-brezsticnem-napadu-staknil-atipicno-pljucnico/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref> == Zasebno == Živi v Kranju skupaj z družino. Z ženo Martino imata poleg prvorojenke še dvojčka. == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2008)]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grims, Branko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2024–2029)]] aigr7px54c1vcopxtmo9ao669b4en5h Brumen 0 159957 6708657 6673723 2026-07-08T19:24:03Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6708657 wikitext text/x-wiki '''Brumen''' je [[priimek]] več znanih oseb v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 549 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Brumen Čop]] (*1967), slikar * [[Anton Brumen]] (1857 - 1930), pravnik, odvetnik, publicist, dramatik * [[Anton Brumen (1901|Anton Brumen]] (1901 - ?), dramatik? *[[Borut Brumen]] (1963 - 2005), etnolog in kulturni antropolog *[[Boštjan Brumen]] (*1972), dekan Fakultete za turizem Brežice *[[Branko Brumen]] (*1957), politik *[[Fran Brumen]] (1903 - 1987), zdravik in pisatelj * [[Ivan Brumen]] (1916 - 1985), gostinsko-turistični strokovnjak *[[Jože Brumen]] (1930 - 2000), grafični oblikovalec, profesor ALUO *[[Kruno Brumen]] (1931 - 2009), košarkar, trener, mednarodni košarkarski sodnik *[[Marica Brumen]] (por. [[Lubej|Marica Lubej]]) (1902—1983), operna pevka *[[Marko Brumen]], odbojkarski trener *[[Matija Brumen]] (*1975), fotograf *[[Matjaž Brumen - Matt]] (*1979), režiser *[[Matjaž Brumen (rokometaš)|Matjaž Brumen]] (*1982), rokometaš *[[Milan Brumen]] (*1951), fizik *[[Mirko Brumen]] (1926 - 2019), agronomski šolnik, vinogradniški strokovnjak *[[Natalija Brumen]] (*1974), pisateljica, pesnica, dramatičarka, teologinja *[[Nikica Brumen]] (1929 - 2001), bibliotekarka, bibliografka * [[Niko Brumen]] (*1943), pesnik in pisec aforizmov * [[Peter Brumen]] (*1944), košarkar, trener, sodnik * [[Tjaša Brumen]] (*1996), judoistka * [[Vinko Brumen]] (1909 - 1993), filozof == Glej tudi == * priimek [[Brumnik]] * priimek [[Brumat]] * priimek [[Brunčko]] * priimek [[Bürmen]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brumen}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9yy5ymtlaggb15oj9b03v0nite3ueqr Wolf 0 161691 6708633 6703937 2026-07-08T18:27:51Z Yerpo 8417 /* Tujci */ podvojevanje podatkov 6708633 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ '''Wolf''' (nemško za ''[[volk]]'') je lahko: == Priimek == === Slovenci === Wolf je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|2.562 najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2008 uporabljalo 171 oseb. * [[Anton Wolf (1802)|Anton Wolf]] (1802–1871), duhovnik in [[leksikograf]] * [[Anton Wolf (1868)|Anton Wolf]] (1868–1937), poštni strokovnjak * [[Anton Alojzij Wolf]] (1782–1859), ljubljanski škof * [[Božidar Wolfand-Wolf]] (*1961), pevec zabavne glasbe * [[Edvard Wolf]] (1833–1902), slovensko-italijanski slikar * [[Elias Wolf|Elias Wolf starejši]] (oče, deloval 1592–1626), slikar * [[Elias Wolf (1595)|Elias Wolf mlajši]] (sin, 1595–1653), slikar * [[Hugo Wolf]] (1860–1903), slovensko-avstrijski skladatelj * [[Janez Wolf]] (1825–1884), slikar * [[Lara Wolf Završnik]] (*1997), igralka * [[Matevž Wolf]] (1752–1827), duhovnik * [[Walter Wolf]] (*1939), slovensko-kanadski poslovnež === Tujci === * [[Charles Joseph Étienne Wolf]] (1827 – 1918), francoski astronom * [[Christa Wolf]] (1929 – 2011), nemška pisateljica * [[Fred Alan Wolf]] (1934 –), ameriški fizik, popularizator znanosti * [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020), nemški fizik * [[Friedrich August Wolf]] (1759 – 1824), nemški klasični filolog * [[Marek Wolf]] (več znanih ljudi) * [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf|Max (Franz Joseph Cornelius) Wolf]] (1863 – 1931), nemški astronom * [[Rudolf Johann Wolf]] (1818 – 1893), švicarski astronom, matematik, zgodovinar astronomije == Glej tudi == * priimek [[Wolff]] : ** [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]] (1679–1754), nemški filozof **[[Wolff-Parkinson-Whiteov sindrom]] *priimke [[Wulf]], [[Wolfand]], [[Wilk]], [[Vlk]], [[Volf]] itd. *priimke [[Volk]], [[Vovk]], [[Vouk]] itd. * [[Božidar Wolfand - Wolf|Wolf]], vzdevek slovenskega pevca Božidarja Wolfanda * [[Walter Wolf Racing]], moštvo Formule 1 med sezonama 1976 in 1980 * [[Wolf-Dietrich Wilcke]] (1913 – 1944), nemški častnik, vojaški pilot in letalski as == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Wolf}} na dan 31.12.2008 {{priimki}} [[Kategorija:Judovski priimki]] sbcco3m6tw1pd4vapv8hp46x6sqxx8t Brane Mozetič 0 162084 6708617 6532499 2026-07-08T17:25:17Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708617 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Brane Mozetič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[14. oktober]] [[1958]], [[Ljubljana]]. Brane Mozetič je leta [[1983]] diplomiral iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma [[1984]] in [[1985]] se je študijsko izpopolnjeval na [[Sorbona|Sorboni]] v [[Pariz]]u. Od leta [[1986]] je samostojni kulturni delavec. Ureja zbirko ''Aleph'' pri Centru za slovensko književnost in je tudi aktiven predstavljalec slovenske književnosti v tujini. Pri društvu [[Društvo ŠKUC|Škuc]] ureja zbirko ''Lambda''. Dolga leta je bil vodilni aktivist [[Homoseksualnost|gejevskega]] gibanja, še danes pa je selektor najstarejšega evropskega festivala gejevskega in lezbičnega filma. ==Delo== Mozetič piše pesmi, prozo, esejistiko in prevaja. Mozetičeva poezija je pisana v [[postmodernizem|postmodernističnem]] duhu in z značilnim osebnim, tudi homoerotičnim nabojem (''Modrina dotika'', ''Zaklinjanja'', ''Mreža'', ''Obsedenost/Obsession'', ''Pesmi za umrlimi sanjami'', ''Banalije'', ''Še banalije''). Homoerotično tematiko in gejevsko okolje Mozetič tematizira tudi v svojih proznih delih, npr. v zbirki kratkih zgodb ''Pasijon''. Objavil je še ljubezenski [[roman]] ''Angeli'', prvi slovenski [[rave|rejverski]] roman ''Zgubljena zgodba'' in uredil več zbirk homoerotične literature (''Drobci stekla v ustih'', 1989, ''Modra svetloba'', 1990). Njegova dela so bila prevedena v številne tuje jezike, npr. [[angleščina|angleščino]], [[španščina|španščino]], [[francoščina|francoščino]] idr. Prejel je številne nagrade, med njimi dvakrat ([[2003]] in 2020) [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]], za uredniško delo pa tudi [[Nagrada Nede Pagon|nagrado Nede Pagon]] (2025). ===Dela=== {{Popravi|razdelek}} '''Poezija''' * ''Sneguljčica je sedem palčkov'', 1976 * ''Soledadesi'', 1978 * ''Pesmi in plesi'', 1982 * ''Modrina dotika'', 1986 * ''Zaklinjanja'', 1987 * ''Mreža'', 1989 * ''Obsedenost''/''Obsession'', slov. – franc. izdaja, 1991 * ''Pesmi za umrlimi sanjami'', 1995 * ''Metulji'', 2000 * ''Banalije'', 2003 * ''Še banalije'', 2005 * ''In še'', 2007. * ''Mesta ure leta'', 2011 * ''Nedokončane skice neke revolucije'', 2013 *''Sanje v drugem jeziku'', 2018 '''Proza''' * ''Pasijon'', 1993 * ''Angeli'', 1996 * ''Zgubljena zgodba'', 2001 * ''Grmade, parade in molk: prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem'', 2014 * ''Objemi norosti'', 2015 '''Slikanice''' * Dežela bomb, dežela trav, 2013 * Alja dobi zajčka, 2014 * Prva ljubezen, 2014 * Dihurlandija, 2016 * Murenček in Polhek, 2017 '''Knjige v prevodih''' * Obsedenost / Obsession, Aleph – Ed. Genevieve Pastre, Ljubljana – Paris 1991 * Anđeli, Meandar, Zagreb 2000 * Parole che bruciano / Besede, ki žgejo, Mobydick, Faenza 2002 * Obsession, Ecrits des Forges, Quebec 2002 * Butterflies,&nbsp;Meeting Eyes Bindery, New York 2004 * Schattenengel, Passagen Verlag, Wien 2004 * He somiat que havies mort (&Svetlana Makarovič), Emboscal + ILC, Barcelona 2004 * Poemas por los suenos muertos, CEDMA, Malaga 2004 * Banalii, Blesok, Skopje 2004 * Leptiri, DAN, Zagreb 2005 * Passion, Talisman House, Jersey City 2005 * To nie jest księga seksu, Wydawnictwo Zielona Sowa, Krakow 2005 * Metulji / mariposas, Ediciones Gog y Magog, Buenos Aires 2006 * Banalni neshta, Izdatelstvo Karina M., Sofija 2006 * Die verlorene Geschichte, Sisyphus, Klagenfurt 2006 * Borboletas, Editorial 100, Vila Nova de Gaia 2007 * Passion, ZOE edizioni, Forli 2007 * Schmetterlinge, Sisyphus Verlag, Klagenfurt 2008 * Banalities, A Midsummer Night's Press, New York 2008 * Andělé, Větrné mlýny, Brno 2009 * Farfalle, Edizioni ETS/Alleo, Pisa 2009 * Banalitats, Eumo Editorial, Vic 2009 * Banalien, Männerschwarm Verlag, Hamburg 2010 * Storia perduta, Beit Casa Editrice, Trieste 2010 * Banality, Adolescent, Zabreh 2011 * Banalità, Edizioni del Leone, Venezia 2011 * Banalidades, Ediciones Gog y Magog, Buenos Aires 2011 * Lost Story, Talisman House, Jersey City 2011 * Banalije, Altagama, Zagreb 2012 * Banalnošči, Raduga, Kyiv 2012 * Gharaq Xortohra (&Suzana Tratnik), Inizjamed, Valletta 2013 * Banalidades, Visor libros, Madrid 2013 * El pais de las bombas, Bellaterra, Barcelona 2014 * El pais dels bombes, Bellaterra, Barcelona 2014 * Bilad alkanabil wa bilad alhašaiš, Sefsafa, Kairo 2014 * Pasión, Dos Bigotes, Madrid 2014 * Nedovršene skice jedne revolucije, h,d,p, Zagreb 2015 * Banalités, Maison de la poésie, Tinqueux 2015 * Banalien 2, Sisyphus Verlag, Klagenfurt 2016 * Mi primer amor, Bellaterra, Barcelona 2016 * Possesão, Roma Editora, Lisboa 2016 * Il coniglio di Alja, Asterios Editore, Trieste, 2016 * Com’è verde il mondo senza le bombe della guerra, Asterios Editore, Trieste, 2016&nbsp; '''Prevodi:''' iz francoščine ([[Arthur Rimbaud|Rimbaud]], [[Jean Genet|Genet]], [[Michel Foucault|Foucault]]) == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174568260 Brane Mozetič o sebi in svojem ustvarjanju]. Naši umetniki pred mikrofonom (13. oktober 2018). RTV Slovenija. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mozetič, Brane}} [[Kategorija:Rojeni leta 1958]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Geji]] qs0ev1mddaxllpxmtvz6tthwqo6h469 Tugo Štiglic 0 162369 6708624 5801362 2026-07-08T17:30:44Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tugo Štiglic''', [[Slovenci|slovenski]] [[film]]ski [[režiser]], * [[8. november]] [[1946]], [[Ljubljana]], † [[11. oktober]] [[2022]], [[Ljubljana]]. Delal je na televiziji kot režiser celovečernih filmov, reportaž, portretov, dram, dokumentarnih oddaj in tudi radijskih iger. Njegov oče je bil režiser [[France Štiglic]]. Igral je Marka v filmu ''[[Dolina miru]]''. Njegova hči je plesalka in igralka [[Kaja Štiglic]]. Leta 2018 je prejel [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]] za življenjsko delo. == Filmografija == * ''[[Poletje v školjki]]'' (1986) * ''[[Poletje v školjki 2]]'' (1988) * ''[[Nasmeh pod pajčolanom]]'' (1993) * ''[[Tantadruj (film)|Tantadruj]]'' (1995) * ''[[Patriot (film, 1998)|Patriot]]'' (1999) * ''[[Dvojne počitnice (film)|Dvojne počitnice]]'' (2001) * ''[[Pozabljeni zaklad (film)|Pozabljeni zaklad]]'' (2002) * ''[[Črni bratje (film)|Črni bratje]]'' (2010) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0830151}} * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4132/tugo-stiglic/ Tugo Štiglic] na film-center.si * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174560783 Tugo Štiglic, prejemnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju filmske umetnosti]. Naši umetniki pred mikrofonom (8. september 2018). RTV Slovenija. {{Tugo Štiglic}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Štiglic, Tugo}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] a8xwy6793m86q63o1edyfig8c7wujv9 Papež Klemen X. 0 170087 6708559 6544188 2026-07-08T15:25:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = | name = Klemen X. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Klemen X.]]<br><small>naslikal Giovanni Battista Gaulli</small> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[29. april]] [[1670]] (izvoljen) | term_start = [[11. maj]] [[1670]] (posvečen, umeščen in kronan) | term_end = [[22. julij]] [[1676]] (6 let, 2 meseca, 23 dni) |predecessor= [[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]] | opposed = | successor = [[Papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]] | ordination = [[6. april]] [[1624]] | ordinated_by = | consecration = [[30. november]] [[1627]] | consecrated_by = [[Scipione Caffarelli-Borghese]] | cardinal = [[29. november]] [[1669]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]] | rank = [[Seznam papežev|239. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Lorenzo Altieri, rimski plemič<br>Vittoria Delfini, beneška plemkinja | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|[[škofija Camerino|škof Camerina]] (1627–1666)| [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]] (1644–1652)|tajnik kongregacije za škofe in redovnike (1657–1667)}} | alma_mater = [[Rimska univerza La Sapienza]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Clementem X.svg | coat_of_arms_alt = | motto = ''Bonum auget malum minuit''<br>''Dobro raste, hudo pojema'' <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Klemen X.''' (rojen kot '''Emilio Bonaventura Altieri'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[13. julij]] [[1590]], [[Rim]], † [[22. julij]] [[1676]]. [[Papež]] je bil med letoma 1670 in 1676. == Življenjepis == === Poreklo, mladost in vzgoja === Emilio Bonaventura Altieri se je rodil v [[Rim]]u 13. julija 1590 v starodavni rimski plemiški družini [[Altieri (družina)|Altieri]], ki je izhajala od izredno bogatega Alteriusa de Corraduciis (1321-1431), od katerega so dobili tudi ime <ref>{{navedi knjigo|author=Isa Lori Sanfilippo|title=La Roma dei romani: arti, mestieri e professioni nella Roma del Trecento|date=2001|publisher=Istituto storico italiano per il Medio Evo|p=|pp=122, 205, 206, 208, 209}}</ref>. V zadnjem času se je družina občasno povezovala z družinama [[Colonna (družina)|Colonna]] in [[Orsini (družina)|Orsini]]. Med predhodnimi papeži je zasedala družina Altieri mnoge pomembne položaje in opravljala zaupne naloge.<br /> Emilov oče je bil Lorenzo Altieri, mati pa beneška plemkinja Vittoria Delfini. Emil je bil tretji od šestih sinov. Krstili so ga v baziliki [[San Marco Evangelista al Campidoglio]]. Študiral je na [[Rimska univerza La Sapienza|Rimski univerzi La Sapienza]], kjer je doktoriral 1611 ''in utroque iure''. Začel je uspešno [[pravnik|pravniško]] napredovanje; vendar je sklenil, da se bo posvetil cerkveni dejavnosti. Na to so vplivali družinski zgledi, zlasti ozračje na [[Ludovico Ludovisi|Ludovisijevem]] dvoru<ref name="Dizionario Biografico">{{DBI|name = CLEMENTE X|nameurl = papa-clemente-x_(Dizionario_Biografico)/|author = Luciano Osbat |year = 1982|volume = XXVI|accessdateo = 9 aprile 2016}}</ref>. === Cerkvene službe === Emilio Altieri je bil [[sveto mašniško posvečenje|posvečen za duhovnika]] 6. aprila 1624<ref name="Dizionario Biografico"/>. Istega leta ga je [[papež Urban VIII.]] imenoval za ''avditorja'' (revizor, preglednik računov) ter ga poslal na [[Poljska|Poljsko]], kjer je bil v službi pri [[apostolski nuncij|nunciju]] [[Giambattista Lancellotti|Lancellottiju]] <ref>Giovanni Battista (ali Giambattista) Lancellotti (1576-1656) je bil škof v Noli v Italiji ter nuncij na Poljskem </ref> <ref>{{navedi splet|url= https://www.saint-mike.org/library/papal_library/clementx/biography.html|title= Bishop Giovanni Battista Lancellotti|publisher= David M. Cheney|date= 10. oktober 2018|accessdate= 1. april 2019|archive-date= 2019-03-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20190329233049/https://www.saint-mike.org/library/papal_library/clementx/biography.html|url-status= dead}}</ref> do 1627. Po vrnitvi ga je papež imenoval 29. novembra 1627 za škofa v [[Camerino|Camerinu]]. 1630 je Altieri vodil [[škofijska sinoda|škofijsko sinodo]]; tozadevne spise je objavil naslednjega leta <ref>''Constitutiones et decreta edita et promulgata in synodo diocesana Camerinensi...'', Macerata 1631 </ref>. Papež je Emila imenoval nato za [[Loreto|loretskega]] [[namestni]]a (vicario di Loreto – 1633-1634),a 1636 ga je poslal v [[Ravena |Raveno ]] v pomoč ljudstvu prizadetem s poplavo [[Pad]]ske delte <ref> Padska delta – mrtvi rokavi, ki sestavljajo danes naravni park, se imenuje tudi ''Po di Primaro'' </ref>. 1641 je postal upravnik [[Macerata|Macerate]]<ref name="Dizionario Biografico"/>. Bil je tudi [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]] skozi osem let in je nerad moral reševati zdrahe zaradi vstaj v [[Masaniello|Masaniellu]]. [[Papež Urban VIII.]] mu je že julija 1643 ponudil kardinalski naslov, ki se mu je pa odpovedal v korist bratu Giambattistu. [[Papež Aleksander VII.]] (1655-1667) ga je imenoval za [[nuniatura na Poljskem|nuncija na Poljskem]], a njegov naslednik [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]] (1667-1669) za tajnika ''kongregacije za škofe in duhovnike'' (congregazione dei vescovi e dei membri del clero regolare). 29. novembra 1669 ga je, nekaj dni pred svojo smrtjo, isti papež imenoval za [[kardinal]]a. === Zaporedje služb === * 6. april 1624 – posvečen za [[sveto mašniško posvečenje|duhovnika]]; * 1624-1627: ''avditor'' (revizor – preglednik računov) pri [[nunciatura na Poljskem|nunciaturi na Poljskem]]; * 29. november 1627 – 29. april 1670: imenovan za [[škofija Camerino|škofa Camerina]]; * 30. november 1627 – posvečen za [[sveto mašniško posvečenje|škofa]] [[škofija Camerino|Camerina]]; * apostolski vizitator; tega pa ni mogel izvrševati zaradi nesrečne ''vojne za Castro''; * 10. december 1633: upravnik [[Loreto|Loreta]]; * 4. junij 1636: predsednik [[Romanja|Romanje]] ''ad interim''; * 22. januar – 7. oktober 1641: guverner [[Marke|Mark]]<ref>naslov ''governatore di Marche'' pripada guvernerju [[Macerata|Macerate]] (governatore di Macerata).</ref>; * 25. december 1644 – 1652: imenovan za [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]]; * 1655: izredni odposlanec v [[Lombardija|Lombardiji]]; * 1657: tajnik [[kongregacija za škofe in duhovnike|združbe za škofe in duhovnike]]; * 25. januar 1667: prisednik pri [[Rimska inkvizicija|Rimski inkviziciji]]; * junij/julij 1667: ''maestro di camera'' pri [[papež Klemen IX.|Klemenu IX.]]; * 29. november 1669 – 29. april 1670: [[kardinal-duhovnik]] brez naslova; * 29. april 1670: izvolijo ga za rimskega [[papež]]a; * 11. maj 1670: kot papež posvečen, umeščen in kronan. == Papež == === Dolg in zapleten [[konklave]] === Konklave po smrti [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]] je bil dolg, saj sta Španija in Francija vsiljevala vsaka svojega kandidata: celo zoper štiri so vložili [[veto]] njihovi odposlanci. Šele po štirih mesecih mučnih razprav je postal papež kardinal Emilio Altieri, ki je bil star že 80 let in je preživel veliko let na Poljskem; tako ni imel niti stikov niti sporov niti s Francijo niti s Španijo, pa nista imeli razloga za nasprotovanje. Izvolil si je ime Klemen X. v znak hvaležnosti svojemu predhodniku, ki ga je imenoval tik pred svojo smrtjo za škrlatnika. 29. aprila 1670 je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in 11. maja 1670 je bil [[papeško ustoličenje|ustoličen]]. === Uprava === [[File:Roma Palazzo Altieri GS P1040424c.JPG|thumb|180px|<center>[[Palazzo Altieri]] v [[Rim]]u<br>([[Giovanni Antonio De Rossi]], 17. stoletje)]] Šibko zdravje je novega papeža prisililo, da je upravo [[Papeška država|Papeške države]] prepustil svojemu sorodniku kardinalu [[Paluzzo Paluzzi Altieri Degli Albertoni|Paluzziju]], ki je dodal svojemu še papežev priimek; tako je palačo, ki jo je zgradil blizu cerkve [[Il Gesù]] poimenoval po papežu [[Palazzo Altieri]] <ref> ''Palazzo Altieri'' je stavba v [[Rim|Rimu]], ki stoji na ''Via del Plebiscito'' na ''Piazza del Gesù'' nasproti cerkvi [[Il Gesù]] v četrti [[Pigna (četrt)|Pigna]]. Stavbišče zavzema celo četrt med ''Via del Plebiscito'', ''Via del Gesù'', ''Via Santo Stefano del Cacco'' in ''Via degli Astalli''. </ref>. Postopoma mu je z leti prepuščal urejanje državnih zadev v toliki meri, da so zbadljivi Rimljai govorili, češ da si je ohranil zase le škofovska opravila ''benedicere et sanctificare'', odpovedal pa se je v prid kardinalu upravnim dolžnostim ''regere et gubernare''. <ref>''benedicere et sanctificare'' = ''blagoslavljati in posvečevati''; ''regere et gubernare'' = ''vladati in upravljati''</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/04028b.htm|title=Pope Clement X|publisher= The Catholic Encyclopedia New York: Robert Appleton Company|date=1908 |accessdate=29. marec 2019}}</ref> <ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.romeartlover.it/Storia25.html|title= Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century Traveller|publisher=Rome art lover|date= |accessdate=19. januar 2019}}</ref> === Priprave na boj proti [[muslimani|muslimanskim]] [[Turki|Turkom]] === Kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je trdo prijemal papeža Klemena X.; v luči prihajajočega novega konlava je pritiskal na papeža, da naj imenuje od njega določene kardinale; papež pa je osredotočil svojo pozornost na Poljsko in na otomansko grožnjo; denarno je podprl [[Jan III. Sobieski|Jana Sobieskega]], poljskega poveljnika, ki je 1673 porazil Otomane na reki [[Dnester]] ter je bil izbran za kralja 1674. Drug znak papeževega zadržanja je bila kanonizacija [[papež Pij V.|Pija V.]], papeža krščanske [[Bitka pri Lepantu (1571)|zmage pri Lepantu]]. <ref name="#1"/> === [[Kanonizacija|Posvečenja]] in [[beatifikacija|poblaženja]] === 12. aprila 1671 je Klemen X. posvetil oziroma kanoniziral pet novih [[svetnik]]ov in sicer so to bili: # [[Kajetan Tienski]] (1480 – 1547), ustanovitelj [[teatinci|teatincev]], ({{lang-la|Ordo clericorum regularium vulgo Theatinorum}} – ''Red regularnih klerikov, ljudsko imenovanih teatinci'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.medjugorje-info.com/old/hr/vijesti-iz-crkve/svetac-dana/102-svetac-dana/sv-kajetan.html |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-14 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171947/http://www.medjugorje-info.com/old/hr/vijesti-iz-crkve/svetac-dana/102-svetac-dana/sv-kajetan.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov III|page=296s}}</ref>). # [[Frančišek Borgia]] (1510 – 1572), vojvoda, podkralj [[Katalonija|Katalonije]], je postal 1547 redovnik [[jezuiti|jezuit]], ter general, tj. vrhovni predstojnik Jezusove družbe – in ena njenih najuglednejših osebnosti <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov IV|page=74s}}</ref>). # [[Filip Benizi]], [[Firence|florentinski]] plemič in obnovitelj reda [[Serviti|servitov]] (1233–1285; {{lang-la|Ordo Servorum Beatae Mariae Virginis}} – ''Red služabnikov Blažene device Marije'', katerim je bil tudi vrhovni predstojnik. [[Papež Leon X.|Leon X.]] ga je poblaženil 8. oktobra 1645, a [[papež Klemen X.|Klemen X.]] posvetil 12. aprila 1671. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov III|page=439s}}</ref>). # [[Alojzij Beltran]] (1526 – 1581; {{lang-es|Luis Beltrán}}, španski [[dominikanci|dominikanec]], imenovan ''Apostol Južne Amerike''; poblaženil ga je [[papež Pavel V.|Pavel V.]] 19. julija 1608, a posvetil 12. aprila 1671 Klemen X. # [[Roza Limska]] (1586 – 1617); članica tretjega reda svetega [[Dominik]]a rojena v [[Lima|Limi]] v [[Peru]]ju; poblaženil jo je 15. aprila 1667 [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]], a posvetil 12. aprila 1671 papež Klemen X. in je tako postala prva ameriška razglašena svetnica. <ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1116-roza-iz-lime-1586-1617|title=Roza iz Lime|publisher=Ognjišče|date=|accessdate=17. maj 2019|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517234722/https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1116-roza-iz-lime-1586-1617|url-status=dead}}</ref> # [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinand Kastiljski]], imenovani ''El Santo'' (= ''Svetnik''; 1198–1252); kot kralj [[Kastiljsko kraljestvo|Kastilije]] (1217-1252) in [[Leonsko kraljestvo|Leona]] (1230-1252) ju je uspel trajno združiti. Poblaženil ga je 31. maja 1655 [[papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]], posvetil pa 4. februarja 1671 Klemen X. # Klemen X. je 1673 vpisal v ''[[Rimski martirologij]]'' [[papež Leon III.|papeža Leona III.]] (750-816). <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/leone-iii-papa-santo_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=Leone III papa, santo di Raffaello Morghen|publisher= Enciclopedia Italiana |date=1933|accessdate=17. maj 2019}}</ref> <ref name="Baring-Gould1874">{{navedi knjigo|last=Baring-Gould|first=Sabine|title=The Lives of the Saints|url=https://books.google.com/books?id=hYZCAAAAYAAJ&pg=PA156|accessdate=24 April 2018|year=1874|publisher=J. Hodges|page=156}}</ref> K blaženim so bili prišteti: # [[Papež Pij V.]] (1566-1572) – neutrudni izvajalec [[tridentinski koncil|tridentinske]] obnove; poblaženil ga je 1. maja 1672 Klemen X., posvetil pa 22. maja 1712 [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]] # [[Frančišek Solan]] (1549-1610) – španski [[frančiškani|frančiškan]] in misijonar Južne Amerike; poblaženil ga je 20. junija 1675 Klemen X., posvetil pa 27. decembra 1726 [[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]; # [[Janez od Križa]] - prenovitelj [[karmeličani|karmeličanov]]; 25. januarja 1675 ga je poblaženil Klemen X., a 27. decembra 1726 posvetil [[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] # 14. novembra 1675 je Klemen X. poblaženil devetnajst [[Gorkumski mučenci|Gorkumskih mučencev]], ki so jih umorili [[kalvinizem|kalvinistični]] [[protestantizem|protestantje]] iz sovraštva do [[katolištvo|katoliške vere]] in rimskega [[papež]]a; dva sta bila laika, enajst frančiškanskih duhovnikov, eden dominikanec, dva premonstrata, eden regularni avguštinski kanonik, štirje pa škofijski duhovniki; 29. junija 1867 jih je posvetil blaženi [[papež Pij IX.]] ob 1800-letnici mučeništva [[sveti Peter in Pavel|svetih apostolov Petra in Pavla]]. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title=Leto svetnikov III|page=549s}}</ref>). 28. januarja 1673 je sledilo priznanje junaških kreposti, ki jih je živela španska redovnica [[Marija od Jezusa]] (María de Jesús de Ágreda; 1602-1665), ki je s tem postala ''častitljiva''; vendar se je postopek za svetništvo zaustavil vse do danes zavoljo nekih nejasnosti v njenem delu ''Mistica Ciudad de Dios'' (1670), ki je bilo nekaj časa celo na cerkvenem ''Indeksu'' (''Seznamu prepovedanih knjig '') <ref>{{navedi splet|url= https://mariadeagreda.org/en/|title= 350th Anniversary of the Dies Natalis of Sister Maria de Jesus de Agreda|publisher=Uradna stran Madre María de Jesús de Ágreda|date=24. maj 2015|accessdate=18. maj 2019}}</ref> === Sveto leto 1675 === [[File:Giovanni hamerani, clemente X apre la porta santa, 1675.JPG|thumb|180px|left|<center>[[Giovanni Hamerani]]: [[Papež Klemen X.]] odpira [[Sveta vrata]] na [[Sveti večer]] [[1675]]]] </center> [[File: Queen Christina (Sébastien Bourdon) - Nationalmuseum - 18075.tif|thumb|180px|right|<center>[[Sébastien Bourdon]]<br>''[[Kristina Švedska Katoliška|Kristina Švedska]]'' <br><small> Olje na platno, 72 x 58 cm.<br>[[Narodni muzej v Stockholmu]]]]</small></center> 1675. je Klemen X. proslavljal štirinajsti [[krščanstvo|krščanski]] jubilej [[sveto leto|svetega leta]]. Ne oziraje se na svoja leta je obiskoval cerkve, obžalujoč, da mu je [[protin]] preprečeval, da bi jih obiskal več kot petkrat. Podal se je dvanajstkrat v Santissima Trinità, da bi romarjem umival noge; po obredu jih je obdaril z izdatno miloščino. <ref name="#2">[https://www.google.com/culturalinstitute/beta/asset/silver-piastra-of-pope-clement-x/RAE0iyaQLN8nwA?hl=en "Silver piastra of Pope Clement X", British Museum]</ref> - Ta bolnica je katoliška dobrodelna ustanova: “Vsakega bolnega moškega, ne glede na starost, poreklo ali vero, sprejmejo med bolnike zastonj v bolnico San Spirito. Kakor hitro se mu zdravje zadosti poboljša, ga pošljejo v bolnišnico Santissima Trinità.“ <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=xrcWvvo1U9UC&pg=PA181&lpg=PA181&dq=Trinity+hospital+in+rome&source=bl&ots=mZYRUssvlt&sig=ACfU3U2E7M147o4Alqgss3cU34do1X2I9g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwic4c_E_4_kAhXvAxAIHUT3D-YQ6AEwFXoECAkQAQ#v=onepage&q=Trinity%20hospital%20in%20rome&f=false|title= Reminiscences of Rome|publisher=T. Jones|date=1838|accessdate=19. avgust 2019}}</ref> V spomin na sveto leto je dal kovati srebrnik. <ref name="#2"/> ==== [[Kristina Švedska Katoliška|Kristina Švedska]] na odprtju [[sveto leto|svetega leta]] ==== Na učeno švedsko kraljico Kristino - ki se je rodila kot [[protestanti|protestantinja]] - a se je odpovedala prestolu in se vrnila v vero svojih prednikov ter postala kljub velikim žrtvam [[katoličani|katoličanka]], so gledali [[papež]]i, [[škof]]je - zlasti [[kardinal]]i - pa tudi verniki - z velikim spoštovanjem. V njej so videli uspeh [[Tridentinski koncil|tridentinske obnove]] v upanju, da bo to ugodno vplivalo tudi na druge protestantovske vladarje. Zato so ji velikodušno spregledali razna čudaštva in nenavadnosti. Takšna - nepredvidljiva - je bila tudi ob svetoletnem jubileju. Ko je na Sveti večer 1675 petinosemdesetletni papež Klemen X. s težavo dvignil kladivo, da bi podrl zid svetih vrat pri Svetem Petru, se je pozornost navzočih romarjev naenkrat obrnila k odru v obliki kraljevske sobane. Nepredvidljiva vladarica je s tega umetnega trona očitala krepko lekcijo svojima gostoma, angleškima [[protestant|protestantoma]], ki se nista čutila dolžna poklekniti ob padcu zida. Medtem, ko so bili tuji romarji osupli ter presenečeni nad pripetljajem, se Rimljani – kleriki, laiki, kardinali in sam papež – niso čudili; poznali so namreč čudaški značaj te gospe, ki ji je Bernini namenil eno svojih zadnjih del – veličasten zlat prestol, s katerega je oštevala svoja otoška gosta. <ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=183}}</ref> Obstaja zanimiv opis celotnega dogajanja, ki je bilo v navadi v tistih časih - večinoma je obred ostal nespremenjen do danes. {| |- ! Italijansko besedilo<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title= Le Memorie de l'anno santo 1675, celebrato da Papa Clemente X. descritte in forma di Giornale dal’abb. Ruggiero Caetano Romano. |publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma |date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> ! Slovenski prevod<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=3tloAAAAcAAJ&pg=PP9&lpg=PP9&dq=Clemente+X+papa&source=bl&ots=DAJGBTKp3q&sig=ACfU3U1h1Xzt1FPGRiQgXeELMc-mFERW4g&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwijgpuA9rHhAhU8UxUIHfYfDMwQ6AEwEHoECAgQAQ#v=onepage&q=Clemente%20X%20papa&f=false|title= Spomini na sveto leto 1675, ki ga je obhajal papež Klemen X., opisal pa v obliki dnevnika opat Ruggiero Caetano Romano. |publisher= MarcAntonio&Orazio Campana, Roma |date=1691 |accessdate=15. maj 2019}}</ref> |- | <blockquote> <ref name="#3">stran 39 </ref> ''Giornale de l’anno santo MDCLXXV celebrato da l’amabilissima pietà di papa Clemente X.''<br> Correa l’Anno 1674 nel secolo 17. da l’Incarnatione, e del Gouerno dignissimo di Clemente X. il quinto, quando il Cuore de’ Fedeli Romani, c… di tutto il Cristianesimo piú anzioso viuea di ritrouarsi, e lauare le sue colpe con la pienissima Indulgenza ne l’anno santo 1675. <br><ref name="#4">stran 40 </ref> Giubiló la prima volta, e prese animo á li 3. di Maggio nel 1674 giorno de l’Ascensione, quando sotto le Logge di San Pietro in Vaticano sopra un Catedra á lato de la Porta Maggiore, mentre il Pontefice calaua per entrare in Chiesa, fu letta la prima Bolla, che auuisaua l’aperitione de le Porte Sante per l’acquisto del Santo Giubileo nel prossimo anno santo. Fù publicata in questo giorno anche vn’ altra Bolla, continente le Riuocatione di tutte l’Indulgenze strettamente, conforme pratticarono li duo suoi Predecessori, Vrbano, & Innocentio. <br><ref name="#5">stran 49 </ref> In tanto Nostro Signore proseguì per la Piazza processionalmente, portato come sopra, verso la Guglia, e poi verso la Basilica Vaticana. Sin da prima, che il Papa partisse da la Stanza de’ Paramenti, ere Processionalmente partito tutto il Clero Romano, e Religiosi da la Porta del Palazzo Apostolico, e disposto per tutta la via lateralmente da ambe le parti, fino á le Scale de la Basilica con buona ordinanza, lasciando in mezzo un’ ampia via, acciò potesse senza impedimento passare tutta la Processione, & essere goduta senza confondersi dal Popolo, che infinito si era radunato ne la Piazza, e sopra le Scale de la Basilica. <br> Giunse il Pontefice dentro il Portico de la medesima Basilica, ove erano alzati molti palchi vagamente ornati, & in particolare quello á l’incontro de la Porta Santa, preparato per la Maestà de la Regina di Suetia: un altro per la Serenissima Duchessa di Modana: & uno per le Prencipesse Nipoti di Nostro Signore. <br> ''La Maestà de la Regina Cristina di Suetia, che con gran veneratione si mostrò divota a le Accioni del Pontefice, onorò del luogo nel suo palcó alcuni Signori Oltramontani, trá quali vi erano due Milordi Inglesi, uno de’ quali Miscredente ripugnava inginocchiarsi á l’arrivo di Sua Santità: auuedutasene Cristina, e reputando ciò troppa indecenza, li commandò il prostrarsi; e perche á le prime non obedí, replicogli il comandamento così; che se non obediua, sarebbe restato mal sodisfatto; obedí, non só, se per tema, ó compunzione.'' <br><ref name="#6">stran 50 </ref> Per breve spatio di tempo sedé il Papa ne la Sede Pontificale sopra il Soglio, assistito da due Cardinali Diaconi, & da ambe le parti del medesimo Soglio erano disposti gl’Ambasciatori Regij, & i Prencipi del Soglio. Scese poi con la Mitra in Testa il Capo de la Chiesa, e s’inuió verso la Porta Santa, oue fú ricevuto da l’Eminentissimo Signor Cardinale Paluzzo Altieri Penitentiero Maggiore, che porse in mano á Sua Santità un Martello di Argento dorato, e con esso avvicinatosi il Pontefice a la Porta Santa, diede il primo colpo nel Muro de la Porta, decendo il Versetto: ''Aperite mihi Portas Iustitiae…''<br> Rese poi il Martello al medesimo Sig. Cardinale Altieri, e ritornò á la sua Sedia, ove doppo la caduta del Muro, che chiudeva la Porta Santa, intonò senza Mitra in testa: ''Domine exaudi Orationem meam. Et clamor meus ad te venias…'' <br><ref name="#7">stran 52 </ref> Fú in un súbito il sudetto muro de la Porta santa da’ Muratori, che stauano auuertiti dentro la Chiesa, gettato á terra, e rovesciato sopra di una Cariola, fui preparata, portato vi, perche non impedisse l’ingresso, i cui Cementi furono poi da molti Forastieri con grande anzietá presi, per portarli con divota ricordanza á le loro Case. </blockquote> | <blockquote> <ref name="#3"/> ''Dnevnik svetega leta 1675, ki ga je obhajal z izredno pobožnostjo [[papež Klemen X.]]''<br> Teklo je leto 1674 v 17. stoletju od učlovečenja (našega Gospoda Jezusa Kristusa), in peto leto odličnega vladanja Klemena X. Takrat je živelo srce rimskih vernikov in celotnega krščanstva v hudi stiski, ter se je želelo zbrati in izmiti svoje krivde s popolnim odpustkom svetega leta 1675. <br> <ref name="#4"/> Prvič ga je obhajal ter se je osrčil 3. majnika 1674 na dan Vnebohoda. Ko je vstopal v Baziliko svetega Petra, je dal brati s stranske prižnice pri glavnih vratih prvo [[papeška bula|bulo]], ki je napovedovala odprtje svetih vrat za začetek svetega jubileja ob prihodnjem svetem letu. Istega dne je objavil tudi drugo bulo, ki je vsebovala posebno sklicevanje na vse odpustke, kot sta jih podeljevala njegova predhodnika [[papež Urban VIII.|Urban]] ter [[papež Inocenc X.|Inocenc]]. <br> <ref name="#5"/> Našega gospoda (papeža) so v sprevodu nosili po Trgu (svetega Petra), proti Obelisku, in nato proti [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Vatikanski baziliki]]. Od vsega začetka, ko je papež krenil od ''Stanza de’ Paramenti'', je v procesiji krenila vsa rimska duhovščina in redovniki od vrat, in se razpostavila po celi cesti vzdolž obeh strani, vse do stopnic pred Baziliko in sicer lepo urejeno, da je pustila v sredini široko pot, po kateri bo lahko brez ovir hodila cela procesija, ne da bi se pomešala z ljudstvom, ki se ji je pridružilo na trgu in nad bazilikinimi stopnicami. <br> Prispel je papež znotraj stebrišča omenjene bazilike, kjer so bili postavljeni mnogi razkošno okrašeni odri, zlasti tisti nasproti svetih vrat, pripravljen za veličanstvo švedske kraljice; drugi za presvetlo vojvodinjo Modane, eden pa za kneginje-nečakinje našega gospoda (papeža). <br> Njeno veličanstvo kraljica Švedske, ki je kazala veliko spoštovanje in pobožnost do papeževih postopkov, je počastila s svojega odra nekaj prekoalpskih gospodov, med katerima sta bila dva angleška lorda; eden od njiju je kot malovernež zavračal poklek na prihod Njegove svetosti. Ko je to opazila Kristina, je to smatrala za preveliko nespodobnost, in mu je ukazala, naj poklekne; ker na prvo besedo ni ubogal, mu je zaukazala tako strogo, češ da mu bo še žal, če ne bo poslušal; in je ubogal; ne vem, ali iz strahu ali iz skrušenosti. <br><ref name="#6"/> Čez malo časa je sedel papež na papeški sedež nad prestolom v spremstvu dveh kardinalov diakonov. Na obeh straneh prestola so se razvrstili odposlanci kraljev in princev. Poglavar Cerkve je nato sestopil z mitro na glavi, in se odpravil k svetim vratom, kamor ga je spremljal prečastiti gospod kardinal veliki penitencijar Paluzzo Altieri, ki je dal v roko Njegovi svetosti pozlačeno srebrno kladivo, s katerim se je pontifik približal svetim vratom; prvič je udaril po zidu vrat, rekoč stih: ''Aperite mihi Portas Iustitiae…'' <ref>''Odprite mi vrata pravičnosti, (da vstopim in hvalim Gospoda)…''</ref><br> Nato je vrnil kladivo omenjenemu gospodu kardinalu Altieriju, ter se vrnil na svoj sedež, kjer je po padcu zidu, ki je zapiral sveta vrata, zapel brez mitre na glavi: ''Domine exaudi Orationem meam. Et clamor meus ad te venias…''<ref>''Gospod, usliši mojo molitev. In moj klic naj pride k tebi…''</ref><ref name="#7"/><br> Zidarji, ki so stali opozorjeni v cerkvi, so omenjeni zid Svetih vrat v hipu podrli na zemljo in ga spravili na pripravljeno samokolnico ter ga odnesli ven, da ne bi oviral vhoda. Njegove zidake so nato mnogi tujci vzeli z veliko željo, da bi jih ponesli kot pobožen spominek v svoje domove. </blockquote> |} === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1670-1676-_Clemens_X.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} == Smrt in spomin == [[File:ClementeX.jpg|thumb|180px|<center>Grobnica [[papež Klemen X.|papeža Klemena X.]], podrobnosti]] </center> [[File:The "Bernini's fountain" of St. Peter's square at night.jpg|thumb|180px|<center> [[Papež Klemen X.|Klemenov]] [[grb]] na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijevem]] [[vodomet]]u ]] </center> === Bolezen in smrt === Postarni papež je dolgo trpel za [[protin]]om; že prva leta papeževanja je prenašal hude napade putike. Junija 1676 so se pokazali resni znaki [[trebušna vodenica|vodenice]]; sledili so zapleti, zaradi katerih mu je zdravje vedno bolj pešalo. Sredi julija je prenehal z avdiencami, nakar je začela popuščati njegova sicer čvrsta narava. V tednu dni se mu je zdravje tako poslabšalo in bolečine postale tako hude, da je umrl 22. julija 1676 popoldne. Ob njegovi smrtni postelji so bili navzoči mnogi kardinali, kakor tudi kraljica Kristina Švedska. Bil je star 86 let in je vladal Cerkev 6 let, 2 mesca in 24 dni. === Nagrobnik === Kardinal [[Paluzzo Paluzzi Altieri Degli Albertoni|Altieri]] je počastil spomin papeža Klemena X. z veličastnim nagrobnikom, ki ga je napravil [[Mattia De Rossi|De Rossi]] <ref>Mattia de Rossi (1637-1695) je bil italijanski stavbenik, [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] učenec, ki je deloval zlasti v Rimu </ref> pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]], tik ob kapeli [[Evharistija|Najsvetejšega]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-x_(Dizionario-Biografico)/ |title=Clemente X, papa|publisher= Luciano Osbat v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 26|date=1982|accessdate=3. april 2019}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-clement-x/|title= Pope Clement X|publisher=Papal artifacts|date= |accessdate=29. marec 2019}}</ref> <ref>[http://stpetersbasilica.info/Monuments/ClementX/ClementX.htm "Monument to Clement X", ''St. Peter's Basilica - A Virtual Tour'', Our Sunday Visitor]</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Clemente_X|title=Papa Clemente X|publisher=Cathopedia|date=8. marec 2018 |accessdate=2. april 2019}}</ref> [[Relief (umetnost)|Relief]] na spomeniku označuje odpiranje Svetih vrat v svetem letu 1675. Med prikazanimi osebami izstopa lik naročitelja spomenika. Na podu pred spomenikom sta nagrobni plošči papežev [[papež Sikst IV.|Siksta IV.]] in [[papež Julij II.|Julija II.]] Za osnovo pri spomeniku je [[Leonardo Reti|Reti]] uporabil raznobarvne in redke vrste marmorja. Spodaj je postavil lik ''Dobrote'' [[Lazzaro Morelli|Morelli]], lik ''Krotkosti '' pa [[Giuseppe Mazzuoli|Mazzuoli]]; angelca, ki držita napis s papeževim imenom je napravil [[Filippo Carcani|Carcani]]. <ref>{{navedi splet|url=http://stpetersbasilica.info/Monuments/ClementX/ClementX.htm |title='St. Peter's Basilica - A Virtual Tour' |publisher= Our Sunday Visitor|date=2004 |accessdate=29. marec 2019}}</ref> === Rodovnik === {| class="wikitable" |- |- | rowspan="16" align="center"| '''Klemen X.''' | rowspan="8" align="center"| '''oče:'''<br />Lorenzo Altieri, rimski plemič | rowspan="4" align="center"| '''očetov dedek:'''<br />Girolamo Altieri, rimski plemič | rowspan="2" align="center"| '''očetov pradedek:'''<br />Mario Altieri, rimski plemič | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Girolamo Altieri, rimski plemič |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />Nicolea Maddaleni Capodiferro |- | rowspan="2" align="center"| '''očetova prababica:'''<br />Virginia Leni | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Ciriaco Leni |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />? |- | rowspan="4" align="center"| '''očetova babica:'''<br />Ersilia Capranica | rowspan="2" align="center"| '''očetov pradedek:'''<br />Camillo Capranica | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Bartolomeo Capranica |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />Costanza Leni |- | rowspan="2" align="center"| '''očetova prababica:'''<br />Faustina della Valle | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Bartolomeo della Valle |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />Cristina Rustici |- | rowspan="8" align="center"| '''mati:'''<br />Vittoria Dolfin | rowspan="4" align="center"| '''materin dedek:'''<br />Marco Dolfin, beneški patricij | rowspan="2" align="center"| '''materin pradedek:'''<br />Flaminio Dolfin | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |- | rowspan="2" align="center"| '''materina prababica:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |- | rowspan="4" align="center"| '''materina babica:'''<br />Properzia Miccinelli | rowspan="2" align="center"| '''materin pradedek:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |- | rowspan="2" align="center"| '''materina prababica:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |} === Ocena === *Pri svoji visoki starosti je miroljubni, pobožni in dobrodelni papež prepustil vladarske posle skoraj popolnoma svojemu posvojenemu nečaku [[Paluzzo Paluzzi Altieri Degli Albertoni|Paluzzu]]. Ni mogoče reči, da je le-ta z močjo, ki jo je dobil v svoje roke, ravnal s primerno spretnostjo; tako so se zlasti odnosi med kurijo in Francijo zopet zelo poslabšali. Hvalevredno pa je, da je papež velikodušno podprl poljskega kralja v težki borbi proti Turkom in da je ostal zvest prizadevanju – kljub malim možnostim za uspeh – za ustanovitev velike zveze proti Turkom. <ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler|title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=322}}</ref> *Kljub svojim visokim letom je Klemen vztrajal pri čvrstem stališču do francoske domišljavosti. Kakor njegovemu predhodniku je tudi njemu spodletelo dvigniti [[Evropa|Evropo]] zoper Turke, ki so ogrožali [[Sredozemlje]], in sicer največ zaradi Ludvikovega oviranja. Nasprotoval je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikovi zahtevi]], da je pobiranje dohodkov, ki jih dajejo izpraznjeni (škofijski in opatijski) sedeži, Ludvikova pravica (“regalia”). <ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/clement-x|title=Clement X pope|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica|date=5. februar 2019|accessdate=29. marec 2019}}</ref> *Klemen je bil zelo dobrodelen in je storil veliko za reveže: ne le z velikodušno miloščino, ampak tudi z družbeno zakonodajo. Poskušal je izboljšati [[poljedelstvo]] in pospeševati gospodarsko dejavnost v [[Papeška država|Papeški državi]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.findagrave.com/memorial/8820046/clement|title=Pope Clement X|publisher=Find a grave|date=2019|accessdate=29. marec 2019}}</ref> ==== ''De flumine magno'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''Od velike reke'' ({{lang-la|De flumine magno}}; {{lang-en|From a great river}}). To geslo postavljajo v zvezo s [[Tibera|Tibero]], ki je prestopila bregove ob njegovem rojstvu, kar je povzročilo hude povodnji; ali pa je to nejasna povezava z njegovim priimkom.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=69}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=77}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ecured.cu/Clemente_X|title=Clemente X|publisher=EcuRed|date= |accessdate=2. April 2019}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p. 114 ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. * Piero Bargellini: L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte.Vllecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{commons category|Clemens X}} {{wikisource author}} {{krščanstvo}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04028b.htm APA citation. Loughlin, J. (1908). Pope Clement X. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved March 29, 2019 from New Advent] *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/balti.html Catholic hierarchy: Pope Clement X Emilio Bonaventura Altieri] *[https://www.saint-mike.org/library/papal_library/clementx/biography.html Papal library: Clement X (1670-1676) Emilio Altieri born 1590] *[https://www.nndb.com/people/212/000094927/ NNDB: Pope Clement X] *[http://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-clement-x/ New Catholic Dictionary – Pope Clement X] *[http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-clement-x/ Papal artifacts> Pope Clement X] *[https://catholicsaints.info/tag/canonized-by-pope-clement-x/ Posts tagged ‘Canonized by Pope Clement X’: Saint Ferdinand III of Castille] *[https://www.britannica.com/biography/clement-x Clement X POPE The Editors of Encyclopaedia Britannica] *[https://www.geni.com/people/Pope-Clement-X/6000000016524856961 Geni: Pope Clement X] *[https://www.findagrave.com/memorial/8820046/clement Find A Grave: Pope Clement X] *[http://stpetersbasilica.info/Monuments/ClementX/ClementX.htm From: 'St. Peter's Basilica - A Virtual Tour' by Our Sunday Visitor Monument to Clement X] *[http://www.gcatholic.org/hierarchy/pope/C10.htm Pope Clement X (Emilio Bonaventura Altieri)] *[https://www.romeartlover.it/Storia25.html Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century Traveller: Pope Alexander VII, Bernini in Paris, Pope Clement IX, Pope Clement X, Pope Innocent XI, Pope Alexander VIII] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-x_(Dizionario-Biografico)/ CLEMENTE X, papa di Luciano Osbat - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 26 (1982)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-x-papa/ Clemènte X papa Enciclopedia on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-x_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ CLEMENTE X di Luciano Osbat - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-x_%28Enciclopedia-Italiana%29/ CLEMENTE X, papa di Pio Paschini - Enciclopedia Italiana (1931)] *[https://ec.aciprensa.com/wiki/Papa_Clemente_X ecwiki: Papa Clemente X] *[https://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Clemente_X Cathopedia: Papa Clemente X] *[http://www.araldicavaticana.com/creati%20da%20clemente_x%201670.htm Cardinali nominati da Papa Clemente X] * {{cite web|url=http://books.google.it/books?id=kLkAAAAAcAAJ&pg=RA2-PA451&dq=%22corteggiani+di+Roma%22+romani#PPP5,M1|title=Raccolta di pasquinate per la sede vacante di Clemente X}} ;{{ikona es}} *[http://www.puzzledelahistoria.com/?cat=2447 Puzzle de la historia: CLEMENTE X (Papa)(1670-1676) Un web de Tomás Allende] *[https://www.ecured.cu/Clemente_X EcuRed: Clemente X] *[http://www.cervantesvirtual.com/obras/autor/iglesia-catolica-papa-1670-1676-clemente-x-24626 Obras de Iglesia Católica. Papa (1670-1676: Clemente X) (15) Biblioteca Virtual Miguel de Cervantes] ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/ClementX.html Compilhistoire: Clément X] *[http://www.histoireetspiritualite.com/religions-fois-philosophie/christianisme/papes-antipapes/pape-clement-x.html France-Spiritualités: Le pape Clément X dans son temps] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef| before=[[Giovanni Battista Altieri|Giovanni Altieri]]}} {{s-ttl| title=[[nadškofija Camerino-San Severino Marche|škof v Camerinu]] | years=1627&ndash;1666}} {{s-aft| after=[[Giacomo Franzoni]]}} {{s-bef| before=[[Lorenzo Tramallo]]}} {{s-ttl| title=[[apostolski nuncij]] v [[apostolska nunciatura v Neaplju|Neapeljskem kraljestvu]]| years=1644&ndash;1652}} {{s-aft| after=[[Alessandro Sperelli]]}} {{s-bef| before=[[Girolamo Farnese]]}} {{s-ttl| title=[[kongregacija za škofe in redovnike|tajnik pri združbi za škofe in redovnike]] | years=1657&ndash;1664}} {{s-aft| after=[[Mario Alberizzi]]}} {{s-bef| before=[[Papež Klemen IX.|Klemen IX.]] }} {{s-ttl| title=[[Seznam papežev|Papež]] | years=1670&ndash;1676}} {{s-aft| after=[[Papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Camerina]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen IX.]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] {{normativna kontrola}} krn37il8o8cdo9o8cibqnj7i52hab5y Ulrik II. Žovneški 0 170564 6708675 6580850 2026-07-08T20:28:20Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki 6708675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''Ulrik II. Žovneški''', [[žovneški gospod]], * okoli [[1255]], † okoli [[1316]]. Bil je sin [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika I. Žovneškega]] ali pa [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. Žovneškega]]. Poročen je bil s [[Katarina Vovbrška|Katarino Vovbrško]]. Njegove povezave z [[Vovbržani|Vovbrskimi grofi]] in zvestoba Habsburžanom sta pripravila temelje za vzpon kasnejših [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. == Zaokroževanje posesti == Danes ni jasno ali je v času med 1255 in 1314 deloval en sam Ulrik ali pa sta bila dva, Ulrik I. in Ulrik II.<ref name="SS">Sitar, S.(1999). Str. 68.</ref><ref name="FGR13">Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 13.</ref> Ko leta 1255 Gebharda III. najdemo kot zastopnika Žovneških, naj bi bili njegovi bratje (torej tudi Ulrik) še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Potemtakem bi bil Ulrik II. v resnici istoveten z Ulrikom I. in naj bi bil najprej poročen Ano Sternberško, kasneje pa s [[Katarina Vovbrška|Katarino Vovbrško]]. Po smrti Liutpolda Žovneškega leta 1286 je prvenstvo pripadlo Ulriku II, njemu pa je dve leti po smrti Liutpolda vdova Marjeta, ki je izvirala iz Vovbrških, predala rodbinsko posest (Žovnek, Senek, Ostrovico ter Liebenstein) ter se v drugo poročila z [[Ulrik IV. Pfanberški|Ulrikom IV. Pfanberškim]].<ref>Oražen, Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> Leta 1301 je Ulrik II. kupil še posestvo Rogatec.<ref>Oražem Ignac (1854). ''Celjska kronika''. Julius Jeretin, str. 22.</ref> Leta 1307 je Ulrik II. upravljal tudi s posestmi [[Koroška (vojvodina)|koroškega]] vojvode [[Henrik Goriško-Tirolski|Henrika Goriško-Tirolskega]].<ref name="SS"/> Ulrik II. se je okrog leta 1300 poročil s Katarino Vovbrško tudi sam priskrbel družinske vezi z dinastijo Vovbrških.<ref >Šavli Jožko (1997). ''Slovenija, podoba evropskega naroda.''Bilje, Humar. Str. 75.</ref><ref >primerjaj v: Habjan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Založba 2000, str. 66.</ref> Kasneje je smrt Katarininega očeta Ulrikovemu sinu [[Friderik I. Celjski|Frideriku I.]] omogočila združitev vovbrških in žovneških posesti.<ref >primerjaj v: Habjan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Založba 2000, str. 66.</ref> == Povezava s Habsburžani == V vojni za češko nasledstvo je Ulrik II. stopil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Da bi potrdil svojo zvestobo, je svoje lastniške posesti prostovoljno predal Habsburžanom in jih takoj potem od njih prejel v [[fevd]].<ref >Milko Kos (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 164.</ref> S tem je bilo že za Friderika I. rodbini omogočeno, da je skupaj s Habsburžani močno okrepila svoj vpliv. == Glej tudi == * [[grad Žovnek]] * [[Celjski grofje]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čepič ''idr.'' (1979): ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Habjan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana: Založba 2000. * Kos, Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. * Orožen, Ignacij (1854). ''Celska kronika''. Celje: Julius Jeretin. * [[Janko Orožen|Orožen, Janko]] (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje. * Sitar, Sandi (1999). ''Sto pričevanj o slovenski zgodovini''. Ljubljana: Prešernova družba. * Šavli, Jožko (1997). ''Slovenija, podoba evropskega naroda.'' Bilje: Humar.</div>{{Celjski grofje}} {{noble-stub}} {{DEFAULTSORT:Ulrik II. Žovneški}} [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] [[Kategorija:Umrli leta 1316]] [[Kategorija:Celjski grofje]] 5yamz2wjtao75v47nazt9v7c2ul9kri 6708676 6708675 2026-07-08T20:29:28Z MaksiKavsek 244409 6708676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ulrik II. Žovneški''', [[žovneški gospod]], * okoli [[1255]], † okoli [[1316]]. Bil je sin [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika I. Žovneškega]] ali pa [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. Žovneškega]]. Poročen je bil s [[Katarina Vovbrška|Katarino Vovbrško]]. Njegove povezave z [[Vovbržani|Vovbrskimi grofi]] in zvestoba Habsburžanom sta pripravila temelje za vzpon kasnejših [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. == Zaokroževanje posesti == Danes ni jasno ali je v času med 1255 in 1314 deloval en sam Ulrik ali pa sta bila dva, Ulrik I. in Ulrik II.<ref name="SS">Sitar, S.(1999). Str. 68.</ref><ref name="FGR13">Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 13.</ref> Ko leta 1255 Gebharda III. najdemo kot zastopnika Žovneških, naj bi bili njegovi bratje (torej tudi Ulrik) še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Potemtakem bi bil Ulrik II. v resnici istoveten z Ulrikom I. in naj bi bil najprej poročen Ano Sternberško, kasneje pa s [[Katarina Vovbrška|Katarino Vovbrško]]. Po smrti Liutpolda Žovneškega leta 1286 je prvenstvo pripadlo Ulriku II, njemu pa je dve leti po smrti Liutpolda vdova Marjeta, ki je izvirala iz Vovbrških, predala rodbinsko posest (Žovnek, Senek, Ostrovico ter Liebenstein) ter se v drugo poročila z [[Ulrik IV. Pfanberški|Ulrikom IV. Pfanberškim]].<ref>Oražen, Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> Leta 1301 je Ulrik II. kupil še posestvo Rogatec.<ref>Oražem Ignac (1854). ''Celjska kronika''. Julius Jeretin, str. 22.</ref> Leta 1307 je Ulrik II. upravljal tudi s posestmi [[Koroška (vojvodina)|koroškega]] vojvode [[Henrik Goriško-Tirolski|Henrika Goriško-Tirolskega]].<ref name="SS"/> Ulrik II. se je okrog leta 1300 poročil s Katarino Vovbrško tudi sam priskrbel družinske vezi z dinastijo Vovbrških.<ref >Šavli Jožko (1997). ''Slovenija, podoba evropskega naroda.''Bilje, Humar. Str. 75.</ref><ref >primerjaj v: Habjan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Založba 2000, str. 66.</ref> Kasneje je smrt Katarininega očeta Ulrikovemu sinu [[Friderik I. Celjski|Frideriku I.]] omogočila združitev vovbrških in žovneških posesti.<ref >primerjaj v: Habjan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Založba 2000, str. 66.</ref> == Povezava s Habsburžani == V vojni za češko nasledstvo je Ulrik II. stopil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Da bi potrdil svojo zvestobo, je svoje lastniške posesti prostovoljno predal Habsburžanom in jih takoj potem od njih prejel v [[fevd]].<ref >Milko Kos (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 164.</ref> S tem je bilo že za Friderika I. rodbini omogočeno, da je skupaj s Habsburžani močno okrepila svoj vpliv. == Glej tudi == * [[grad Žovnek]] * [[Celjski grofje]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čepič ''idr.'' (1979): ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Habjan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana: Založba 2000. * Kos, Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. * Orožen, Ignacij (1854). ''Celska kronika''. Celje: Julius Jeretin. * [[Janko Orožen|Orožen, Janko]] (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje. * Sitar, Sandi (1999). ''Sto pričevanj o slovenski zgodovini''. Ljubljana: Prešernova družba. * Šavli, Jožko (1997). ''Slovenija, podoba evropskega naroda.'' Bilje: Humar.</div>{{Celjski grofje}} {{Celjski grofje}} {{noble-stub}} {{DEFAULTSORT:Ulrik II. Žovneški}} [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] [[Kategorija:Umrli leta 1316]] [[Kategorija:Celjski grofje]] ckblvhpz3c5re2fvdlua1vuel2xlvt5 Straža v viharju 0 171101 6708741 6291097 2026-07-09T09:39:21Z Sivimedved 235862 6708741 wikitext text/x-wiki '''Straža v viharju''' (izhajal 1934/35–1940/41) je bil [[katolištvo|katoliški]] študentski list. Bil je glasilo študentskega dela [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], nato cerkvenega društva Straža in nazadnje akademskega kluba [[Straža (akademski klub)|Straža]]. Izhajal je v [[Ljubljana|Ljubljani]], sprva trikrat, nato enkrat tedensko. Izdajal ga je konzorcij, sestavljen iz študentske skupine [[Lambert Ehrlich|Lamberta Ehrlicha]]. List je ves čas podpiral politično usmeritev in dejavnost [[Anton Korošec|Antona Korošca]]. Dijaštvo je opozarjal na nevarnosti komunizma. Urejali so ga [[Josip Rakovec]], [[Ciril Žebot]], [[Vinko Beličič]], [[Matej Poštovan]], [[Rudolf Čuješ]] in [[Leopold Klavž]]. {{newspaper-stub}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški časopisi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1934]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1941]] 8stc8y8nksbxuy4sugiq0j3z8fwsas1 Arso Jovanović 0 182539 6708677 6074590 2026-07-08T20:55:18Z Snake bgd 71523 Odlok Ministrstva za narodno obrambo FNRJ 401/45 6708677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Arso Radoja Jovanović''' [árso rádoja jovánović] ([[srbščina|srbsko]] Арсо Радоја Јовановић), [[Črnogorci|črnogorski]] [[partizan]] in [[general]], * [[24. marec]] [[1907]], [[Zavala]] pri [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]] (tedaj [[Kneževina Črna gora]]), † [[12. avgust]] [[1948]], [[Vršac]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]. ''(sedaj [[Srbija]])'' Od 12. decembra 1941 je bil [[stotnik]] Jovanović imenovan za [[načelnik štaba|načelnika]] [[VŠ NOVJ|Vrhovnega štaba NOV in POJ]]. Nasledil je prvega načelnika [[Branko Poljanec|Poljanca]]. Tako je bil prvi [[častnik]] nekdanje [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojske]] [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], ki je postal načelnik VŠ. To [[vojaška služba|službo]] je opravljal do konca [[druga svetovna vojna|vojne]] in bil po vojni do 11. septembra 1948 tudi prvi [[Načelnik Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade|načelnik]] [[Generalštab Jugoslovanske ljudske armade|GŠ JLA]]. Zaradi opredelitve za resolucijo [[Informbiro]]ja oz. Stalina proti Titu naj bi poskusil leta 1948 z nekaj somišljeniki prebegniti čez mejo, a je bil pri tem ustreljen. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam črnogorskih generalov]] {{NGS JLA}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Jovanović, Arso}} [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski partizanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] jqarxz9fna5l11xw6pk93yov6mcjasl Lesjak 0 182687 6708753 6545154 2026-07-09T10:05:29Z ~2026-39065-78 262713 /* Znani nosilci priimka */ 6708753 wikitext text/x-wiki '''Lesjak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|54. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.684 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa je bil 53. najbilj pogost priimek, ki ga je uporabljalo 1.693 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Kalan]]-Lesjak (1943 - 2014), RTV voditeljica * [[Anton Lesjak]] (1857 - 1942), duhovnik *[[Barbara Lesjak]] (*1970), avstrijska političarka slovenskega rodu * [[Borut Lesjak]] (1931 - 1995), pianist, skladatelj in aranžer * [[Boštjan Lesjak]], podpolkovnik SV * [[Davorin Lesjak]] - Tinček (1872 - 1946), učitelj, planinec, narodni delavec * [[Doroteja Lesjak Šebenik]] (*1965), metalurginja * [[Dušan Lesjak]] (*1957), računalničar, profesor in politik * [[Gregor Lesjak]] (1965 - 2022), sociolog, religiolog, direktor urada RS za verske skupnosti * [[Helena Vidic Lesjak]] (*1987), dirigentka, skladateljica * [[Iztok Lesjak]], direktor Tehnološkega parka Ljubljana * [[Janez Lesjak (1915|Janez Lesjak]] (1915 - ?), politik * [[Janez Lesjak]] (*1950), častnik TO in veteran vojne za Slovenij * [[Katja Lesjak]] (*1967), alpska smučarka * [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] (*1983), pevka zabavne glasbe * [[Ksaverija Lesjak]] (?–1977), misijonarka (Južna Afrika) * [[Lojze Lesjak]] (1914 - ?), gospodarstvenik (Delamaris) * [[Ludvik Lesjak]] (1941 - 2021), vodja narodnozabavnega [[Ansambel Ludvika Lesjaka|Ansambla Ludvika Lesjaka]] * [[Matjaž Lesjak]], zdravnik, alpinist, pisatelj? *[[Metoda Maj]] (r. Lesjak) (*1964), kiparka *[[Miha Lesjak]] (*1981), Fakulteta za turistične študije Turistica * [[Miran Lesjak]] (*1963), novinar, urednik * [[Mitja Lesjak]], rokometaš *[[Petra Lesjak Tušek]] (*1975), novinarka, publicistka, (1.ženska) predsednica Društva novinarjev Slovenije * [[Rajko Lesjak]], sindikalist * [[Robert (Karel) Lesjak]] (1737 - ?), organist *[[Romana Lesjak]], županja Črne na Koroškem *[[Sandi Lesjak]], rokometaš *[[Tadej Lesjak]], poveljnik pokrajin. štaba TO v Lj 1991 - "osamosvojitelj", publicist *Taja Lesjak Šilak, dramaturginja, novinarka in kritičarka * [[Tine Lesjak]] (1957 - 2019), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec *[[Urban Lesjak (duhovnik)]] * [[Urban Lesjak]] (*1990), rokometaš * [[Uroš Lesjak]], podjetnik, podžupan Celja ... *[[Zoran Lesjak]], slikar in scenograf *[[Žiga Lesjak]], rokometaš == Glej tudi == * priimke [[Lisjak]], [[Leskovar]], [[Leskovec]], [[Leskovic]], [[Lesar]], [[Lesnika]], [[Lesičar]], [[Lesičjak]], [[Leskošek]], [[Leskovšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lesjak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mz2woolwbgcgabmxah6rqe3eih4juzs Stalag XVIII-D 0 183193 6708766 6616735 2026-07-09T10:35:49Z Thesecondworldwar3 223822 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6561081|6561081]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/97E|97E]] ([[User talk:97E|pogovor]]) 6708766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (t. i. "Rusko taborišče" oz. ruski del Stalaga XVIII D) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Rdečearmejci so bili izključeni iz določil Ženevske konvencije, saj Sovjetska zveza ni spadala med države podpisnice. Sovjetski vojni ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in smrt skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na sovjetske vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča kot ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom in poslanstvom vzpostavitve znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. Osnovni namen MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodilni raziskovalec ter glavni nosilec znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne univerze [[Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] 22b75sx4756yv6zpewahg4h0hwa7ddo 6708774 6708766 2026-07-09T10:50:04Z Thesecondworldwar3 223822 Dodana nova vsebina o organizaciji in izvedbi pomembne mednarodne znanstvene konference ob 80. obletnici Vranovega leta (pobega). 6708774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (t. i. "Rusko taborišče" oz. ruski del Stalaga XVIII D) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Rdečearmejci so bili izključeni iz določil Ženevske konvencije, saj Sovjetska zveza ni spadala med države podpisnice. Sovjetski vojni ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in smrt skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju pobega organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na sovjetske vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča kot ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom in poslanstvom vzpostavitve znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. Osnovni namen MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodilni raziskovalec ter glavni nosilec znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne univerze [[Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] pw3udqo4igswetje9q1va39grtq2427 6708801 6708774 2026-07-09T11:56:07Z Thesecondworldwar3 223822 Dodana nova vsebina o mednarodnem vojnem pravu, vezanem na Sovjetsko zvezo in sovjetske vojne ujetnike; nujno potrebna za razumevanje širšega zgodovinskega konteksta in ravnanja s sovjetskimi ujetniki. 6708801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju pobega organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na sovjetske vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča kot ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom in poslanstvom vzpostavitve znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. Osnovni namen MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodilni raziskovalec ter glavni nosilec znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne univerze [[Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] p52nno1zppuonzeezx52t2f0x28plcx Elvedin Džinić 0 184520 6708495 6362159 2026-07-08T12:26:29Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708495 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | position = [[Centre-back]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]<ref>{{navedi splet |author1=Sportal |title=Vsi so se veselili, le strelec gola ne #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/vsi-so-se-veselili-le-strelec-gola-ne-video-476194 |publisher=[[Siol]] |access-date=22 November 2019 |language=sl |date=27 August 2018}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2004 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2002–2011 |clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps1 = 140 |goals1 = 16 | years2 = 2004 |clubs2 = → [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] (pos.) |caps2 = 9 |goals2 = 0 | years3 = 2004–2005 |clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.)|caps3 = 19 |goals3 = 1 | years4 = 2011–2013 |clubs4 = [[R. Charleroi S.C.|Charleroi]] |caps4 = 65 |goals4 = 4 | years5 = 2013 |clubs5 = [[PFC Botev Plovdiv|Botev Plovdiv]] |caps5 = 10 |goals5 = 0 | years6 = 2014 |clubs6 = [[Zagłębie Lubin]] |caps6 = 13 |goals6 = 0 | years7 = 2014–2016 |clubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps7 = 49 |goals7 = 7 | years8 = 2016–2019 |clubs8 = [[NK Celje|Celje]] |caps8 = 74 |goals8 = 8 | years9 = 2019–2020 |clubs9 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |caps9 = 20 |goals9 = 0 | years10= 2021–2023 |clubs10= [[SV Straß]] |caps10= 41 |goals10= 8 | nationalyears1= | nationalyears2 = 2009 | nationalteam1= [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Elvedin Džinić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. avgust]] [[1985]], [[Zavidovići]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. == Klubska kariera== === NK Maribor === Elvedin Džinić se je z nogometom začel ukvarjati v Mariboru, kjer je bil član vseh mlajših selekcij. Ker se je razvijal v dobrega igralca, je kmalu dobil priložnost v članskem moštvu. Debitiral je v sezoni 2004/05, ko je dres oblekel trikrat. Leta 2005 je podpisal profesionalno pogodbo in bil do leta 2010 standarden član prve enajsterice. V sezoni 2009/10 je bil med navijači izbran za dobitnika nagrade ''Vijoličasti bojevnik''. === Charleroi === Januarja 2011 je med zimskim prestopnim rokom podpisal pogodbo z belgijskim klubom [[Charleroi]]. Odškodnina je znašala "samo" nekaj več kot 132.000 evrov, saj je imel do izteka veljavne pogodbe z [[NK Maribor]] samo še 6 mesecev. == Reprezentančna kariera == Bil je član reprezentance na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu]] v [[Južnoafriška republika|JAR]] [[2010]], vendar na prvenstvu ni nastopil. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Džinić, Elvedin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši R. Charleroia]] [[Kategorija:Nogometaši Zagłębie Lubina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši Botev Plovdiva]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši SV Straßa]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] cizcemkl0l0qllm9rtfk1q1snieqa0h Evelina Umek 0 194434 6708511 6393436 2026-07-08T12:41:28Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Evelina Umek''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[prevajalka]], *[[23. marec]] [[1939]], [[Trst]], [[Italija]]. == Življenje == Evelina Umek se je rodila v Trstu, 23. marca 1939. Maturirala je na tržaškem klasičnem liceju, in leta 1963 diplomirala iz [[slavistika|slavistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po diplomi je nekaj mesecev delala na televiziji, kasneje je bila novinarka pri reviji [[Tovariš (revija)|Tovariš]]. Po rojstvu otrok si je pridobila status svobodne umetnice. Med letoma 1976 in 1978 je poučevala [[slovenščina|slovenski jezik]] na osnovni šoli v [[Medvode|Medvodah]], nato je postala [[urednica]] pri [[založba učil Sava|Založbi učil Sava]], ki se je skoraj istočasno združila z založbo [[Univerzum]]. Od 1980 do 1984 je bila direktorica te založbe, nato do 1988 urednica pri [[DZS]]. Pred upokojitvijo leta 1995 je bila urednica in nato odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Živela je pri [[Sveti Ivan, Trst|Svetem Ivánu v Trstu]]. Sodelovala je pri otroških oddajah na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]] in piše za revijo [[Galeb (revija)|Galeb]]. == Delo == Evelina Umek je napisala več samostojnih del za otroke (z izobraževalno vsebino in vzgojnim poudarkom, približala jim je tudi tržaško okolje) in za odrasle (''Mandrija in druge zgodbe'', ''Frizerka'' in ''Hiša na Krasu'' idr.). Pripravila je veliko televizijskih scenarijev, meddrugim več kot sedemdeset za otroško oddajo [[Radovedni Taček]], ter več radijskih iger. Po njenem delu ''Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci'' je RTV Slovenija posnela igrani dokumentarec. Iz [[italijanščina|italijanščine]] je prevedla dela znanih italijanskih mladinskih pisateljev: [[Gianni Rodari|Giannija Rodarija]], [[Marcello Argilli|Marcella Argillija]], [[Italo Calvino|Itala Calvina]] idr. Večkrat si je zaslužila [[Literarni natečaj revije Mladika|literarno nagrado revije Mladike]], kasneje je bila več let v ocenjevalni komisiji, ki podeljuje nagrado.<ref>{{Navedi splet|title=Izid 51. literarnega natečaja revije Mladika|url=https://www.mladika.com/novica/izid-51-literarnega-natecaja-revije-mladika/|website=Mladika|accessdate=2025-02-05|language=sl-SI}}</ref> Leta 2004 je prejela literarno nagrado ''[[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]]'' za zbirko ''Mandrija.'' Leta 2024 je prejela Nagrado mira, ki jo slovenskim literarnim ustvarjalkam podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado mira prejme Evelina Umek|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-mira-prejme-evelina-umek/729128|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-30|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> == Dela == === Mladinska dela === *1983 - ''Pri zdravniku'', Mk, zbirka Pelikan *1986 - ''Klatimaček grof'', MK,1986, zbirka Deteljica *1992 - ''Slovar radovednega Tačka'', Marketing 013 *1992 - ''Capek in Klara'', MK *1995 - ''Radovedni Taček v gledališču'', MK *1995 - ''Mama ne ve, očka ne sme'', DZS *1996 - ''Kaj je prav'', DZS *1997 - ''Radovedni Taček v Galeriji'', MK *1997 - ''Drevesna ulica'', DZS *2000 - ''Sprehod z baronom'', Mladika, Trst *2003 - ''Oblak na vrvici Galeb'', Trst *2004 - ''Malka gre v Trst'', Mladika, Trst *2005 - ''Reševanje male jazbečarke'', Galeb, Trst *2007 - ''Pravljičar'', Galeb, Trst *2012 - ''Deklica in metulj'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Deklica in metulj|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4695532#full|publisher=Mladika|date=2012|location=Trst|isbn=978-88-7342-172-6|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2014 - ''Preprosto zeleno'', Buča, Ljubljana <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Preprosto zeleno|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/274358016#full|publisher=Buča|date=2014|location=Ljubljana|isbn=978-961-6704-40-3|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2023 - ''Po vodi, po suhem in počez: potepanja od Barkovelj do Škednja'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Po vodi, po suhem in počez: potepanja od Barkovelj do Škednja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/113357315#full|publisher=Mladika|date=2022|location=Trst|isbn=978-88-7342-321-8|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2024 - ''Čarobna harmonika'', Obzorja, Maribor <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Čarobna harmonika|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/207124739#full|publisher=Obzorja|date=2024|location=Maribor|isbn=978-961-230-706-6|first=Evelina|last=Umek|first2=Ana|last2=Slak}}</ref> === Proza === *2003 - ''Mandrija in druge zgodb''e, Mladika, Trst *2005 - ''Frizerka'', Mladika, Trst *2006 - ''Hiša na Krasu'', Mladika, Trst *2008 - ''Po sledeh fate morgane'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Po sledeh fate morgane: Marica Nadlišek Bartol 1867-1940|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3371244#full|publisher=Mladika|date=2008|location=Trst|isbn=978-88-7342-128-3|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2009 - ''La parrucchiera : una storia triestina'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=La parrucchiera: una storia triestina|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3522796#full|publisher=Mladika|date=2009|location=Trieste|isbn=978-88-7342-137-5|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2010 - ''Zlata poroka ali Tržaški blues'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Zlata poroka ali Tržaški blues|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4266220#full|publisher=Mladika|date=2010|location=Trst|isbn=978-88-7342-157-3|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2014 - ''Sidrišče spomina'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Sidrišče spomina|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7394540#full|publisher=Mladika|date=2014|location=Trst|isbn=978-88-7342-211-2|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2014 - ''La chiave = Ključ'', Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=La chiave = Ključ|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6162668#full|publisher=Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua; Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua|date=2014|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-96632-31-4|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2017 - ''Odtisi v času'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=Odtisi v času|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10006252#full|publisher=Mladika|date=2017|location=Trst|isbn=978-88-7342-254-9|first=Evelina|last=Umek}}</ref> *2023 - ''P'nče'', Mladika, Trst <ref>{{Navedi knjigo|title=P'nče|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/160775171|publisher=Mladika|date=2023|location=Trst|isbn=978-88-7342-343-0|first=Evelina|last=Umek}}</ref> === Objave v revijah === *1956 - ''Speča gospodična Ilone'', Mladika, Trst *1957 - ''Poletnega dne je prišel k njej'', Tokovi, Trst *1957 - ''Ni ga mogel imeti rad'', Mladika, Trst *1957 - ''Fant z roko v žepu'', Naši razgledi, Trst *1958 - ''Pet minut upanja'', Mladika, Trst *1958 - ''Tri dni je ležal mrtev'', Mladika, Trst *2003 - ''Tonca'', Fontana, Koper *2006 - ''Na varnem'', Primorska srečanja, Koper === Biografije === *1976 - ''Fant s Tržaške ceste, [[Tone Seliškar]], slovenski pisatelj'', [[Pil (revija)|Pionirski list]], 1. 10. 1975 -24. 3., Ljubljana , ilustracije Melita Vovk *1978 - ''Paleta cvetja, [[Ivana Kobilca]], slikarka'', Pionirski list , 17.11. 1977 -23.2.1978, ilustracije Štefan Planinc, Ljubljana *1978 - ''Gor čez Izaro, [[Jožef Stefan|Jozef Stefan]], znanstvenik'', Pionirski list 9. 3. 1978- 1.6. 1978, ilustracije Štefan planinc, Ljubljana *1977 - ''Strta krila, [[Edvard Rusjan]], prvi slovenski letalec'', Pionirski list 8.9. 1977 -10.11.1977, ilustracija Matjaž Schmidt, Ljubljana *1977 - ''Skozi ameriško džunglo'' === Nanizanke oziroma nadaljevanke === *1987/88 - ''Alenka'', [[Ciciban (revija)|Ciciban]] *1987/88 - ''Izbrana poglavja iz frnikologije'', [[Kurirček]] *1988/89 - ''Odraščanje psičke Gale'', Kurirček *1989 - ''Drugačne počitnice'', [[Otrok in družina]] *1993 - ''Klemenov svet'', Otrok in družina *1994/95 - ''Družinske vezi'', Otrok in družina *1999 - ''Pregovori'', Otrok in družina *2002/03 - ''Ograja'', Galeb, Trst *2002/03 - ''Pega, pega, pegica'', Galeb *2002/03 - ''Jabolko'', Galeb *2002/03 - ''Skrivajčič, Zgubidanček in Pacek Pacon'', Galeb *2002/03 - ''Nagajive ure'', Galeb *2002/03 - ''Dolgčas'', Galeb *2002/03 - ''Mavrična prijateljica'', Galeb *2002/03 - ''Pajek in Mona Liza'', Galeb *2002/03 - ''Dedkova svetilka'', Galeb === Objave na radiu === * 1972/78 - ''Nenavadni pogovori'', [[Radio Slovenija]] I * 1972/78 - ''Radijske šole'', Radio Slovenija I === Serije poljudnoznanstvenih oddaj za otroke === * 1998 - ''Capek in Klara'', Radio Trst A * 2000 - ''Škratovske zgodbe in nezgode'', Radio Trst A * 2001 - ''Danes bi rad bil'', Radio Trst A * 2001 - ''Zgodbe iz kante'', [[Radio Koper]] in Slovenija I * 2001/2002 - ''Škratovske zgodbe in nezgode'', Radio Trst A * 2002 - ''Čarovnije v knjižnici'', Radio Trst A * 2003 - ''Potovanje v nekoč in danes'', Radio Trst A === Radijske igra za otroke === * [[1990]] - ''Travica želja'', Radio Trst A * 1992 - ''Tina v laž deželi'', Radio Trst A * 1999 - ''Deklica Pegica'', Radio Trst * 2002 - ''Na smetišču'', Radio Trst A * 2004 - ''Narub'', Radio Trst A, radijska igra v dveh delih * 2005 - ''Zaklad'', Radio Trst A, radijska igra v dveh delih === Televizijski scenariji === * 1987-2000 - ''Radovedni Taček'', približno osemdeset scenarijev, RTV SLO * 1990 - ''Dva bahača'', RTV SLO * 1991 - ''Babičina skrinja'', RTV SLO * 1994 - ''Pajacek'', RTV SLO * 1995 - ''Pajac in punčka'', RTV SLO * 1999 - ''Jaslice'', RTV SLO * 1996 - serija novoletnih oddaj ''Kljukec'', RTV SLO * 1997 - serija novoletnih oddaj ''Capek in Klara'', RTV SLO * 2000-03 - serija oddaj ''Iz popotne torbe'', RTV SLO * 2001 - ''Brki in brkači'', RTV SLO * 2002 - serija desetih pravljic, RAI, slovenski oddelek * 2002 - ''Nenavadni vrtnarji'', RTV SLO * 2004 - ''Sprehod z baronom'', RTV SLO * 2022 - ''Marica Nadlišek Bartol'', RTV SLO === Odrska dela === * 1994 - ''Mačja šola'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] * 1995 - ''Capek in Klara'', Lutkovno gledališče * 2005 - ''Brez vrečk ne gre'', Krščansko kulturno društvo Sele - Planina, Sele, [[Avstrija]] === Prevodi === * Maria Giacobbe, ''Piccole cronache''; ''Male kronike'', [[založba Mladinska knjiga|MK]], 1963, Ljubljana * Gianni Rodari, ''La freccia azzurra''; ''Modra puščica'', MK,1967, Ljubljana * Enzo Biagi, ''L`uomo non deve morire''; ''Človek ne sme umreti'', Tedenska tribuna, 1969, Ljubljana * Nantas Salvalaggio, ''Il letto in piazza''; ''Postelja na trgu'', Tedenska tribuna 1971, Ljubljana * Guglielmo Zucconi, ''Bilico''; ''Martin, Škarjač in Slamica'', ilustracije Andrej Novak,Pionirski list, 1971, Ljubljana * Milena Milani, ''Emilia sulla diga''; ''Dekle na valobranu'', Mladina 1971, Ljubljana * Milena Milani, ''La ragazza di nome Giulio''; ''Dekle Jules'', ČGP Delo, zbirka romani, 1972, Ljubljana * Marina Jarre, ''Il Tramviere imapzzito''; ''Nori sprevodnik'', RTV, 1973, Ljubljana * Marcello Argilli, ''Atomino''; ''Atomček'', Mk, 1973, Ljubljana * Gianni Padoan, ''Robinson nello spazio''; ''Robinzon v vesolju'', MK, 1974, Ljubljana * Gianni Padoan, ''Robinson degli oceani''; ''Robinzon v oceanu'', ilustracije Kostja Gatnik, Pionirski list 1974, Ljubljana * Italo Calvino, ''Novelle''; ''Novele'', Mladina 1975, Ljubljana * Dacia Maraini, ''Memorie di una ladra''; ''Spomini malopridnice'', Obzorja, 1974, Maribor * Pietro Chiara, ''I Giovedi della signora Giulia''; ''Četrtki gospe Julije'', Tedenska tribuna , 1975, Ljubljana * Gianni Rodari, ''Favole al telefono''; ''Pravljice po telefonu'', MK, 1978, Ljubljana, Ljubljana * Gianni Rodari, ''Grammatica della fantasia''; ''Srečanje z domišljijo'', MK, 1979, Ljubljana * Gianni Rodari, ''Tante storie per giocare''; ''Pravljice za igro'', Univerzum, 1978, Ljubljana * Antonio Gramsci, ''L`albero del porcospino''; ''Ježevo drevo'', Kurirček, 1987, Ljubljana * Roy Medvedjev,''Nikita Hruščov'', Cankarjeva založba, 1983, Ljubljana * Italo Calvino, ''Marcovaldo M'', Mk, 1987, Ljubljana * Renato Fabiani, ''Il gelso dei Fabiani''; ''Murva Fabianijev'', Mladika Trst, 1998 * Donatella Ziliotto, ''Maestro Bora''; ''Mojster Burja'', Kekec, 2001, Ljubljana * Luigi Malerba, ''L´uovo infrangibile''; ''Jajce, ki ga ni mogel nihče razbiti'', Kekec, 2001, Ljubljana === Objave v italijanščini === * ''Letture fantastiche, Quaderni del Territorio 14'', 1997, Comune di San Pier d´Isonzo === Prevodi v italijanščino === * Zbirka slovenskih pravljic za založbo Mondadori, 1978, [[Milano]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * V srcu mladi, Bibiografija sodobnih mladinskih pisateljev, Polona Hanžek Novak, Ljubljana: Genija, [[2004]] * {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/e_umek.htm] * [http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/e_umek_knjiga_meseca.htm] * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/191/detail.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106104049/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/191/detail.html |date=2009-01-06 }} * [http://www.mladina.si/tednik/200334/clanek/knjige-2/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051115172811/http://www.mladina.si/tednik/200334/clanek/knjige-2/ |date=2005-11-15 }} * [http://www.sez.sik.si/stran.php?gid=26&stran=img&tip=4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070813012234/http://www.sez.sik.si/stran.php?stran=img&tip=4&gid=26 |date=2007-08-13 }} * [http://www.rtvslo.si/tacek/arhiv2.php] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174602577 Evelina Umek o sebi in svojem delu]. Naši umetniki pred mikrofonom (18. marec 2019). RTV Slovenija {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Umek, Evelina}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Evelina Umek| ]] tvz42ahoeg9a4qhds0ryjeysc44usi6 Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 0 200526 6708642 6687484 2026-07-08T19:07:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708642 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 1001 do 1500. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov'' (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]). {| border=0 cellpadding=5 align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 1001–1100 |- | [[1001 Gaussia]] || 1923 OA || [[Carl Friedrich Gauss]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]] [H] |- | [[1002 Olbersija]] || 1923 OB || [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Heinrich Olbers]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1002 Olbersia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1003 Lilofee]] || 1923 OK || [[Nemci|nemška]] legendarna oseba (glej [[Josef Magnus Wehner]]) [H] |- | [[1004 Belopolskya]] || 1923 OS || [[Aristarh Apolonovič Belopolski]], [[Rusi|ruski]] [[astrofizik]] [H] |- | [[1005 Arago]] || 1923 OT || [[François Jean Dominique Arago]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[1006 Lagrangea]] || 1923 OU || [[Joseph Louis Lagrange]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[1007 Pawlowia]] || 1923 OX || [[Ivan Pavlov]], [[Rusi|ruski]] [[fiziolog]] [http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120717043523/http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |date=2012-07-17 }} [H] |- | [[1008 La Paz]] || 1923 PD || [[La Paz]], [[Bolivija]] [H] |- | [[1009 Sirene]] || 1923 PE || [[Sirena]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H] |- | [[1010 Marlene]] || 1923 PF || [[Marlene Dietrich]], [[Nemci|nemška]] [[igralec (umetnik)|igralka]][H] |- | [[1011 Laodamia]] || 1924 PK || "Imenovan na zahtevo Kommendantoffa" [H] |- | [[1012 Sarema]] || 1924 PM || oseba v pesmi [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]] (kot opero jo je pripravil [[Avstrijci|avstrijski]] skladatelj [[Alexander von Zemlinsky]]: ''[[Sarema (opera)|Sarema]] – Roža iz Kavkaza'') [H] |- | [[1013 Tombecka]] || 1924 PQ || [[Daniel Tombeck]], [[Francozi|francoski]] [[kemik]], ki je leta 1910 nasledil [[Amédée Guillet|Amédéa Guilleta]] kot tajnik na Fakulteti za znanost [[Univerza v Parizu|Univerze v Parizu]] [H] |- | [[1014 Semphyra]] || 1924 PW || oseba v pesmi [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]] [H] |- | [[1015 Christa]] || 1924 QF || vzdevek za žensko [H] |- | [[1016 Anitra]] || 1924 QG || vzdevek za žensko [H] |- | [[1017 Jacqueline]] || 1924 QL || [[Jacqueline Zadoc-Kahn]], učenka odkritelja [H] |- | [[1018 Arnolda]] || 1924 QM || [[Arnold Berliner]], izdajalec revije ''Naturwissenschaften'' [H] |- | [[1019 Strackea]] || 1924 QN || [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] (glej tudi [[1201 Strenua]] in [[1227 Geranium]]) [H] |- | [[1020 Arcadia]] || 1924 QV || [[Arcadia]], mitološki grški prostor, v moderni Grčiji provinca [H] |- | [[1021 Flammario]] || 1924 RG || [[Nicolas Camille Flammarion]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[1022 Olympiada]] || 1924 RT || [[Olimpijske igre]] ([H] nima pojasnila) |- | [[1023 Thomana]] || 1924 RU || deški zbor v cerkvi Svetega Tomaža v [[Leipzig]]u, [[Nemčija]] [H] |- | [[1024 Hale]] || {{mp|1923 YO|13}} || [[George Ellery Hale]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[1025 Riema]] || 1923 NX || [[Johannes Karl Richard Riem]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1026 Ingrid]] || 1923 NY || Nečakinja nemškega astronoma [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]] [H] |- | [[1027 Aesculapia]] || {{mp|1923 YO|11}} || [[Asklepij]], bog medicine in zdravljenja v grški mitologiji; imenovan zaradi obljube Jupitra Minervi, da bo postavil Asklepija med zvezde [H] |- | [[1028 Lydina]] || 1923 PG || ([H] nima pojasnila) |- | [[1029 La Plata]] || 1924 RK || [[La Plata]], [[Argentina]] [H] |- | [[1030 Vitja]] || 1924 RQ || [[Viktor Zaslavski]], [[Rusi|ruski]] junak iz [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] |- | [[1031 Arctica]] || 1924 RR || [[Arktika]] [H] |- | [[1032 Pafuri]] || 1924 SA ||reka [[Pafuri]] na severu [[Transvaal]]a, [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1033 Simona]] || 1924 SM || Simone van Biesbroeck, odkriteljeva hčerka, ki se je poročila z Johnom Titusom [H] |- | [[1034 Mozartia]] || 1924 SS || [[Wolfgang Amadeus Mozart]], [[Nemci|nemški]] skladatelj [H] |- | [[1035 Amata]] || 1924 SW || ([H] nima pojasnila) |- | [[1036 Ganymed]] || 1924 TD || [[Ganimed]], točaj v grški mitologiji ([H] nima pojasnila) |- | [[1037 Davidweilla]] || 1924 TF || član družine David-Weill, član Akademije znanosti in dobrotnik [[Univerza v Parizu|Sorbona]] [H] |- | [[1038 Tuckia]] || 1924 TK || gospod in gospa ([[Edward Tuck]]), [[filantropija|filantropa]]; Edward je bil sin ustanovitelja [[Američani|ameriške]] [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] [H] |- | [[1039 Sonneberga]] || 1924 TL || [[Observatorij Sonneberg]] [H] |- | [[1040 Klumpkea]] || 1925 BD || [[Dorothea Klumpke Roberts]], [[Američani|ameriška]] ljubiteljska [[astronomka]], prva ženska, ki je dobila doktorat v matematiki na [[Sorbonne|Sorboni]] [H] |- | [[1041 Asta]] || 1925 FA || "verjetno je ime predlagal Gustav Stracke" [H] |- | [[1042 Amazone]] || 1925 HA || reka [[Amazonka]] ("ime je predlagal Gustav Stracke" [H]) |- | [[1043 Beate]] || 1925 HB || "imenoval ga je Gustav Stracke" [H] |- | [[1044 Teutonia]] || 1924 RO || [[Tevtonci]] (tudi Tevtoni), [[Germani|germanska]] plemena (tako so jih imenovali grški in rimski avtorji) ("asteroid je imenoval Gustav Stracke" [H]) |- | [[1045 Michela]] || 1924 TR || Micheline van Biesbroeck, odkriteljeva hčerka [H] |- | [[1046 Edwin]] || 1924 UA || Edwin van Biesbroeck, odkriteljev sin [H] |- | [[1047 Geisha]] || 1924 TE || [[gejša]], [[japonska]] ženska za zabavo; [H] navaja, da je dobil asteroid ime po operi z istim imenom, kar verjetno pomeni glasbeno komedijo [[Gejša]] [[Sidney Jones|Sidneya Jonesa]] |- | [[1048 Feodosia]] || 1924 TP || kraj [[Feodozija]] (Theodosia) na [[Krim, Ukrajina|Krimu]], [[Ukrajina]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#1048%20Feodosia |title=1048 Fedosia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#1048%20Feodosia |url-status=dead }}</ref> ([H] samo navaja "ime je predlagal določevalec tirnic I. Putilin" |- | [[1049 Gotho]] || 1925 RB || [[Nemci|nemški]] moški vzdevek [H] |- | [[1050 Meta]] || 1925 RC || [[Nemci|nemški]] ženski vzdevek [H] |- | [[1051 Merope]] || 1925 SA || [[Merope]], [[muza]] in boginja v grški mitologiji [H] |- | [[1052 Belgica]] || 1925 VD || [[Belgija]] [H] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1052 Belgica |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref> |- | [[1053 Vigdis]] || 1925 WA || Vigdís je starodavni [[Skandinavija|skandinavski]] in [[Islandija|islandski]] ženski vzdevek, ki pomeni "boginja vojne" |- | [[1054 Forsytia]] || 1925 WD || [[rod (biologija)|rod]] cvetočega grmovja z imenom ''[[Forsythia]]'' [H] |- | [[1055 Tynka]] || 1925 WG || mati [[Emil Buchar|Emila Bucharja]] iz Instituta za astronomijo in geofiziko na [[Tehnična univerza v Pragi|Tehnični univerzi v Pragi]] [H] |- | [[1056 Azalea]] || 1924 QD || [[rod (biologija)|rod]] [[azalej]] cvetoči grmi, danes ga uvrščajo v podrazred z imenom ''[[Rhododendron]]'' [H] |- | [[1057 Wanda]] || 1925 QB || [[Poljska|poljsko]] žensko ime [H] |- | [[1058 Grubba]] || 1925 MA || [[Howard Grubb]] [[Newcastle na Tini]] [[Anglija]], izdelovalec 40-palčnega telskopa na [[Observatorij Simeis|Observatoriju Simeisu]] [H] |- | [[1059 Mussorgskia]] || 1925 OA || [[Modest Petrovič Musorgski]], [[Rusi|ruski]] skladatelj [H] |- | [[1060 Magnolia]] || 1925 PA || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih dreves z imenom ''[[Magnolia]]'' [H] |- | [[1061 Paeonia]] || 1925 TB || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Paeonia]]'' (potonike) [H] |- | [[1062 Ljuba]] || 1925 TD || [[Rusi|ruski]] ženski vzdevek [H] |- | [[1063 Aquilegia]] || 1925 XA || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Aquilegia]]'' (orlice) [H] |- | [[1064 Aethusa]] || 1926 PA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aethusa]]'' [H] |- | [[1065 Amundsenia]] || 1926 PD || [[Roald Amundsen]], polarni raziskovalec [H] |- | [[1066 Lobelia]] || 1926 RA || rože iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Lobelia]]'' [H] |- | [[1067 Lunaria]] || 1926 RG || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Lunaria]]'' [H] |- | [[1068 Nofretete]] || 1926 RK || [[Nefertiti]], žena egipčanskega [[faraon]]a [[Ehnatom|Amenhotepa IV.]] [H] |- | [[1069 Planckia]] || 1927 BC || [[Max Planck]], [[Nemci|nemški]] [[fizik]] in Nobelov nagrajenec, ob 80-ti obletnici rojstva [H] |- | [[1070 Tunica]] || 1926 RB || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Tunica]]'' ([H] nima pojasnila) |- | [[1071 Brita]] || 1924 RE || ([H] nima pojasnila) |- | [[1072 Malva]] || 1926 TA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Malva]]'' ( [[slez]] ) [H] |- | [[1073 Gellivara]] || 1923 OW || mesto [[Gällivare]], [[Švedska]], provinca [[Lapland]], kjer je [[29. junij]]a [[1927]] mednarodna skupina [[astronom]]ov opazovala popolni Sončev mrk <ref>{{Navedi splet |url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200309.pdf |title=1073 Gellivara |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308072002/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200309.pdf |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1074 Beljawskya]] || 1925 BE || [[Sergej Ivanovič Beljavski]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1074 Beljawskya |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1075 Helina]] || 1926 SC || verjetno iz [[Rusi|ruskega]] ženskega vzdevka Helina, "svetloba Sonca" ([H] pripisuje ime [[rod (biologija)|rodu]] rož z imenom ''[[Helina]]'', toda takšen rod ne obstoja) |- | [[1076 Viola]] || 1926 TE || skupina rož (vijolice, mačehe) iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Viola]]'' [H] |- | [[1077 Campanula]] || 1926 TK || rože iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Campanula]]'' [H] |- | [[1078 Mentha]] || 1926 XB || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Mentha]]'' (meta) [H] |- | [[1079 Mimosa]] || 1927 AD || [[rod (biologija)|rod]] ratlin ''[[Mimosa]]'' (odkritelj je verjetno mislil albicijo (''Albizia julibrissin''), ker navaja »cvetoče drevo« [H] |- | [[1080 Orchis]] || 1927 QB || [[rod (biologija)|rod]] rož z imenom ''[[Orchis]]'' [H] |- | [[1081 Reseda]] || 1927 QF || rastlina iz [[rod (biologija)|rodu]] z imenom ''[[Reseda]]'' [H] |- | [[1082 Pirola]] || 1927 UC || zimzelene rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] z imenom ''[[Pirola]]''' [H] |- | [[1083 Salvia]] || 1928 BC || žajbelj, [[rod (biologija)|rod]] ''[[Salvia]]'' [H] |- | [[1084 Tamariwa]] || 1926 CC || [[Tamara Ivanova]], sovjetska padalka [H] |- | [[1085 Amaryllis]] || 1927 QH || rože iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Amaryllis]]'' (amarilisi)[H] |- | [[1086 Nata]] || 1927 QL || [[Rusi|ruski]] žensko ime, pomanjševalnica imena Natalija (primer: [[Nata Babuškina]], sovjetska padalka) [H] |- | [[1087 Arabis]] || 1927 RD || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Arabis]]'' [H] |- | [[1088 Mitaka]] || 1927 WA || kraj [[Mitaka]], [[Japonska]], kjer stoji [[Astronomski observatorij Tokio]] [H] |- | [[1089 Tama]] || 1927 WB || reka [[Tama]], [[Japonska]], ki teče blizu [[Astronomski observatorij Tokio|Astronomskega observatorija Tokio]] [H] |- | [[1090 Sumida]] || 1928 DG || reka [[Sumidagava]], [[Tokio]] [H] |- | [[1091 Spiraea]] || 1928 DT || cvetoče grmovje iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Spiraea]]'' [H] |- | [[1092 Lilium]] || 1924 PN || roža lilija, [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Lilium]]'' [H] |- | [[1093 Freda]] || 1925 LA || [[Fred Prévost]], rudarski inženir in dobrotnik Fakultete za znanost v [[Bordeaux]]u [H] |- | [[1094 Siberia]] || 1926 CB || [[Sibirija]], pokrajina v [[Rusija|Rusiji]] [H] |- | [[1095 Tulipa]] || 1926 GS || roža tulipan, [[rod (biologija)|rod]] ''[[Tulipa]]'' [H] |- | [[1096 Reunerta]] || 1928 OB || [[Theodore Reunert]] iz Južnoafriške zveze za napredek znanosti, rudarski inženir ter podpornik nekdanjega Zveznega observatorija v [[Republika Južna Afrika|Republiki Južna afrika]], tudi prijatelj odkritelja [H] |- | [[1097 Vicia]] || 1928 PC || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Vicia]]'' [H] |- | [[1098 Hakone]] || 1928 RJ || [[Hakone]], [[Japonska]] |- | [[1099 Figneria]] || 1928 RQ || [[Vera Figner]], [[Rusi|ruski]] [[revolucionar]] |- | [[1100 Arnica]] || 1928 SD || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Arnica]]'' [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 1101–1200 |- | [[1101 Clematis]] || 1928 SJ || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] [[''Clematis'']] (sroboti)[H] |- | [[1102 Pepita]] || 1928 VA || ženska oblika imena Pepito, odkriteljev vzdevek [H] |- | [[1103 Sequoia]] || 1928 VB || narodni park [[Sekvoja (park)|Sekvoja]] [H] |- | [[1104 Syringa]] || 1928 XA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Syringa'' (španski bezeg)[H] |- | [[1105 Fragaria]] || 1929 AB || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Fragaria'' (jagode)[H] |- | [[1106 Cydonia]] || 1929 CW || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Cydonia'' (kutine)[H] |- | [[1107 Lictoria]] || 1929 FB || [[Lictoria]], [[Italija]], novo mesto, ki je nastalo na povrnjenem zemljišču med fašizmom [H] |- | [[1108 Demeter]] || 1929 KA || [[Demetra]], boginja v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H] |- | [[1109 Tata]] || 1929 CU || [[Tata, Madžarska|Tata]], majhno mesto na [[Madžarska|Madžarskem]] severoseverozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]], znano po gradu in jezerih <ref>{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |title=1109 Tata |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306124845/http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1110 Jaroslawa]] || 1928 PD || mesto [[Jarosław]], [[Poljska]] [H] |- | [[1111 Reinmuthia]] || 1927 CO || [[Karl Wilhelm Reinmuth]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1112 Polonia]] || 1928 PE || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Poljska|Poljsko]] [H] |- | [[1113 Katja]] || 1928 QC || [[Rusi|rusko]] žensko ime [H] |- | [[1114 Lorraine]] || 1928 WA || [[Lorena]], Francija ? ([H] nima pojasnila) |- | [[1115 Sabauda]] || 1928 XC || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Savojska dinastija|Savojsko dinastijo]] [H] |- | [[1116 Catriona]] || 1929 GD || [[Škotska|škotsko]] žensko ime [H], naslov enega izmed [[roman]]ov [[Robert Louis Stevenson|Roberta Louisa Stevensona]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1116 Catriona |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1117 Reginita]] || 1927 KA || nečakinja odkritelja [H] |- | [[1118 Hanskya]] || 1927 QD || [[Aleksis Hanski]] (Aleksej Pavlovič Hanski), [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1118 Hanskya |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1119 Euboea]] || 1927 UB || kraj [[Evboja]], [[Grčija]] [H] |- | [[1120 Cannonia]] || 1928 RV || [[Annie Jump Cannon]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka [H] |- | [[1121 Natascha]] || 1928 RZ || [[Rusi|rusko]] žensko ime [H] |- | [[1122 Neith]] || 1928 SB || [[Neith]], boginja v [[egipčanska mitologija|egipčanski mitologiji]] [H] |- | [[1123 Shapleya]] || 1928 ST || [[Harlow Shapley]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[1124 Stroobantia]] || 1928 TB || [[Paul Stroobant]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] [H] |- | [[1125 China]] || {{mp|1957 UN|1}} || [[Ljudska republika Kitajska]] [H] |- | [[1126 Otero]] || 1929 AC || ([H] nima pojasnila) |- | [[1127 Mimi]] || 1929 AJ || žena [[Eugène Delporte|Eugèna Delporta]] [H] |- | [[1128 Astrid]] || 1929 EB || [[Astrid Švedska]] (Astrid Sofia Lovisa Thyra), soproga kralja [[Léopold III. Belgijski|Léopolda III. Belgijskega]] [H] |- | [[1129 Neujmina]] || 1929 PH || [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1129 Neujmina |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1130 Skuld]] || 1929 RC || [[Skuld (mitologija)|Skuld]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]], ena izd treh [[Norna (mitologija)|Norn]], bodočnost [H] |- | [[1131 Porzia]] || 1929 RO || oseba v igri ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'' [H] |- | [[1132 Hollandia]] || {{mp|1929 RB|1}} || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Nizozemsjka|Nizozemsko]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1132 Hollandia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1133 Lugduna]] || {{mp|1929 RC|1}} || ženska oblika [[latinščina|latinskega]] imena za nizozemsko mesto [[Leiden]], ''Lugdunum Batavorum'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1133 Lugduna |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> ali [[Francija|francoskega]] mesta [[Lyon]], ''Lugdunum'' [H] |- | [[1134 Kepler]] || 1929 SA || [[Johannes Kepler]], [[astronom]] [H] |- | [[1135 Colchis]] || 1929 TA || starodavno kraljestvo [[Colchis]], v [[mala Azija|Mali Aziji]], sedaj v [[Gruzija|Gruziji]] [H] |- | [[1136 Mercedes]] || 1929 UA || svakinja odkritelja [H] |- | [[1137 Raïssa]] || 1929 WB || [[Raissa Ivanovna Maseeva]], ki je izračunala tirnico asteroida <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1137 Raïssa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[1138 Attica]] || 1929 WF || [[Atika]], [[Grčija]] [H] |- | [[1139 Atami]] || 1929 XE || mesto [[Atami]], prefektura [[Shizuoka]], [[Japonska]] [H] |- | [[1140 Crimea]] || 1929 YC || [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] [H] |- | [[1141 Bohmia]] || 1930 AA || gospa Bohm-Walz, ki je podarila reflektorski teleskop [[Observatorij Heidelberg|Observatoriju Heidelberg]] [H] |- | [[1142 Aetolia]] || 1930 BC || gorata pokrajina [[Etolija]] v [[Grčija|Grčiji]] [H] |- | [[1143 Odysseus]] || 1930 BH || [[Odisej]], junak iz grške mitologije [H] |- | [[1144 Oda]] || 1930 BJ || ([H] nima pojasnila) |- | [[1145 Robelmonte]] || 1929 CC || kraj [[Robelmont]] v [[Luksemburg]]u, rojstni kraj [[Sylvain Julien Victor Arend|Sylvaina Arenda]] [H] |- | [[1146 Biarmia]] || 1929 JF || [[Bjarmaland]], legendarna dežela [H] |- | [[1147 Stavropolis]] || 1929 LF || [[Stavropol]], mesto v [[Rusija|Rusiji]] [H] |- | [[1148 Rarahu]] || 1929 NA || [[tahiti]]jsko dekliško ime v [[roman]]u ''Rarahu'', ki ga je napisal [[Pierre Loti]] [H] |- | [[1149 Volga]] || 1929 PF || reka [[Volga]], [[Rusija]] [H] |- | [[1150 Achaia]] || 1929 RB || [[Ahaja]], [[Homer]]jevo ime za Grčijo [H] |- | [[1151 Ithaka]] || 1929 RK || [[Itaka]], otok v [[Jonsko morje|Jonskem morju]], [[Grčija]] [H] |- | [[1152 Pawona]] || 1930 AD || v čast sodelovanja med dvema astronomoma [[Johann Palisa|Johannom '''Pa'''liso]] in [[Max Wolf|Maxom '''Wo'''lfom]] [H] |- | [[1153 Wallenbergia]] || 1924 SL || [[Georg James Wallenberg]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]] [H] |- | [[1154 Astronomia]] || 1927 CB || [[astronomija]] [H] |- | [[1155 Aënna]] || 1928 BD || ime vsebuje nemški način izgovorjave začetnic "AN" (za revijo [[Astronomische Nachrichten]]), ki ji sledi ženska končnica [H] |- | [[1156 Kira]] || 1928 DA || imenoval ga je [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [[Max Mündler]] [H] |- | [[1157 Arabia]] || 1929 QC || [[Arabski polotok]] [H] |- | [[1158 Luda]] || 1929 QF || žensko [[Rusi|rusko]] ime, pomanjševalnica za "Ludmila" [H] |- | [[1159 Granada]] || 1929 RD || [[Granada]], [[Španija]] [H] |- | [[1160 Illyria]] || 1929 RL || [[Ilirija (država)|Ilirija]], antična regija zahodnega [[Balkan]]a, [[Hrvaška]] [H] |- | [[1161 Thessalia]] || 1929 SF || [[Tesalija]],[[Grčija]] [H] |- | [[1162 Larissa]] || 1930 AC || [[Larisa]], glavno mesto prefekture Larisa v Grčiji [H] |- | [[1163 Saga]] || 1930 BA || imenovan po nordijskih [[Saga (pripoved)|sagah]] [H] |- | [[1164 Kobolda]] || 1930 FB || [[Hermann Kobold]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], in založnik revije [[Astronomische Nachrichten]] v letih [[1907]]&ndash;[[1938]] [H] |- | [[1165 Imprinetta]] || 1930 HM || žena odkritelja, [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] [[Hendrik van Gent]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1165 Imprinetta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1166 Sakuntala]] || 1930 MA || [[Šakuntala]], igra v sedmih dejanjih v starodavni [[Sanskrt|sanskritski]] [[literature|literaturi]] [H] |- | [[1167 Dubiago]] || 1930 PB || [[Aleksander Dmitrievič Dubjago]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H] |- | [[1168 Brandia]] || 1930 QA || [[Eugène Brand]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]] [H] |- | [[1169 Alwine]] || 1930 QH || [[Nemci|nemško]] žensko ime [H] |- | [[1170 Siva]] || 1930 SQ || [[hinduizem|hindujski]] bog [[Šiva]] [H] |- | [[1171 Rusthawelia]] || 1930 TA || [[Šota Rustaveli]], [[Gruzinci|gruzijski]] pesnik iz 12. stoletja [H] |- | [[1172 Äneas]] || 1930 UA || [[Enej]], trojanski princ [H] |- | [[1173 Anchises]] || 1930 UB || [[Anhises]], mitološki Trojanec [H] |- | [[1174 Marmara]] || 1930 UC || [[Marmarsko morje]] [H] |- | [[1175 Margo]] || 1930 UD || (ni določeno) [H] |- | [[1176 Lucidor]] || 1930 VE || prijatelj odkritelja in ljubiteljski [[astronom]] [H] |- | [[1177 Gonnessia]] || 1930 WA || [[François Gonnessiat]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] in predstojnik [[Observatorij Alžir|Observatorija Alžir]] v [[Bouzaréah]]u, [[Alžirija]] [H] |- | [[1178 Irmela]] || 1931 EC || Irmela Ruska, žena [[Ernest Ruska|Ernesta Ruske]], [[Nemci|nemški]] izumitelj [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]] in nobelov nagrajenec [H] |- | [[1179 Mally]] || 1931 FD || snaha odkritelja, žena Franza Wolfa (domnevno brata [[Max Wolf|Maxa Wolfa]]) [H] |- | [[1180 Rita]] || 1931 GE || dekliško ime [H] |- | [[1181 Lilith]] || 1927 CQ || (Marie-Juliette Olga) [[Lili Boulanger]], [[Francozi|francoska]] skladateljica [H] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.expreso.co.cr/centaurs/BlackMoon/1181lilit.html |title=1181 Lilith |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2008-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081225175651/http://www.expreso.co.cr/centaurs/blackmoon/1181lilit.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1182 Ilona]] || 1927 EA || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H] |- | [[1183 Jutta]] || 1930 DC || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H] |- | [[1184 Gaea]] || 1926 RE || [[Gaja (mitologija)|Gaja]], boginja v grški mitologiji |- | [[1185 Nikkō]] || 1927 WC ||mesto [[Nikkō]] v prefekturi [[Tochigi]], [[Japonska]] [H] |- | [[1186 Turnera]] || 1929 PL || [[Herbert Hall Turner]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1186 Turnera |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1187 Afra]] || 1929 XC || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H] |- | [[1188 Gothlandia]] || 1930 SB || starodavno ime za [[Katalonija|Katalonijo]] [H] |- | [[1189 Terentia]] || 1930 SG || [[Lidija Ivanovna Terentjeva]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka in določevalka tirnic <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1189 Terentia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1190 Pelagia]] || 1930 SL || [[Pelageja Fedorovna Šain]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1190 Pelagia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1191 Alfaterna]] || 1931 CA || [[Nuceria Alfaterna]], starodavno mesto med [[Pompeji]] in [[Salerno]]m, rojstni kraj [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Alfonso Fresa|Alfonsa Fresae]], ki je predlagal ime [H] |- | [[1192 Prisma]] || 1931 FE || v čast [[Bergedorferjev katalog spektrov|Bergerdorfejevemu katalogu spektrov]] , s pomočjo [[prizma (optika)|prizme]] dobimo spekter <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1192 Prisma |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1193 Africa]] || 1931 HB || [[Afrika]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1193 Africa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1194 Aletta]] || 1931 JG || žena odkritelja <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1194 Aletta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1195 Orangia]] || 1931 KD || provinca [[Orange]], [[Južno Afriška Republika]] (sedaj v provinci [[Free State Province]]) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1195 Orangia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1196 Sheba]] || 1931 KE || [[kraljica iz Sabe]], oseba iz [[Sveto pismo|Biblije]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1196 Sheba |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1197 Rhodesia]] || 1931 LD || [[Rodezija]] (sedaj [[Zimbabve]]) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1197 Rhodesia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1198 Atlantis]] || 1931 RA || verjetno [[Atlantida]], mitološka dežela [H] |- | [[1199 Geldonia]] || 1931 RF || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Jodoigne]], [[Belgija]], rojstni kraj odkritelja H] |- | [[1200 Imperatrix]] || 1931 RH || ([H] nima pojasnila) |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 1201–1300 |- | [[1201 Strenua]] || 1931 RK || iz [[latinščina|latinske]] besede ''Strenuus'', kar pomeni "priden, skrben", lastnosti, ki jih je kazal [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] in določevalec tirnic, ki je hotel, da po njem ne imenujejo asteroida (glej tudi [[1227 Geranium]], spodaj) [H] |- | [[1202 Marina]] || 1931 RL || Marina Davydovna Lavrova-Berg, ki je delala na [[Observatorij Pulkovo|Observatoriju Pulkovo]] v letih 1931&ndash;1942 <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1202 Marina |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> ([H] navaja samo "[[Rusija|rusko]] dekliško ime") |- | [[1203 Nanna]] || 1931 TA || naslov slike [[Nemci|nemškega]] slikarja [[Anselm Feuerbach|Anselma Feuerbacha]], sliko je imela odkriteljeva družina [H] |- | [[1204 Renzia]] || 1931 TE || [[Franz Robert Renz]] (Franz Franzevich Renz), [[Nemci|nemško]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1204 Renzia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1205 Ebella]] || {{mp|1931 TB|1}} || [[Martin Ebell]] (Carl Wilhelm Ludwig Martin Ebell), [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1206 Numerowia]] || 1931 UH || [[Boris Vasiljevič Numerov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |title=1206 Numerowia-1 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2012-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120717043523/http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1206 Numerowia-2 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1207 Ostenia]] || 1931 VT || [[Hans Osten]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1207 Ostenia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1208 Troilus]] || 1931 YA || [[Troilus]], trojanska princesa, ki jo je ubil [[Ahil]] [H] |- | [[1209 Pumma]] || 1927 HA || vzdevek nečakinje [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1210 Morosovia]] || 1931 LB || [[Nikolaj Aleksandrovič Morozov]], [[Rusi|ruski]] revolucionar [H] |- | [[1211 Bressole]] || 1931 XA || nečak odkritelja [H] |- | [[1212 Francette]] || 1931 XC || žena odkritelja[H] |- | [[1213 Algeria]] || 1931 XD || [[Alžirija]] [H] |- | [[1214 Richilde]] || 1932 AA || ([H] nima pojasnila) |- | [[1215 Boyer]] || 1932 BA || [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1216 Askania]] || 1932 BL || [[Askania-Werke]], [[Nemci|nemški]] izdelovalec optičnih naprav [H] |- | [[1217 Maximiliana]] || 1932 EC || [[Max Wolf]] (Maximilian Franz Joseph Cornelius Wolf), [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1218 Aster]] || 1932 BJ ||cvetoče rastline [[rod (biologija)|rodu]] v [[družina (biologija)|družini]] [[Asteraceae]] ([[nebinovke]]) z imenom ''[[Aster]]'' [H] |- | [[1219 Britta]] || 1932 CJ || ([H] nima pojasnila) |- | [[1220 Crocus]] || 1932 CU || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] v [[družina (biologija)|družini]] [[Iridaceae]] z imenom ''[[Crocus]]'' [H] |- | [[1221 Amor]] || {{mp|1932 EA|1}} || [[Amor]], bog ljubezni v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] [H] |- | [[1222 Tina]] || 1932 LA || ljubiteljski [[astronom]] in prijatelj odkritelja [H] |- | [[1223 Neckar]] || 1931 TG || reka [[Neckar]], [[Nemci|nemški]] pritok reke [[Ren]] [H] |- | [[1224 Fantasia]] || 1927 SD || fantazija (psihološki pojem) <ref>[http://nl.wikipedia.org/wiki/Lijst_van_Belgische_planeto%C3%AFden 1224 Fantasia]</ref> ([H] nima pojasnila) |- | [[1225 Ariane]] || 1930 HK || Ariane Leprieur, glavna oseba v igri ''[[Le Chemin de crête]]'' [[Gabriel Marcel|Gabriela Marcela]] [H] |- | [[1226 Golia]] || 1930 HL || [[Jacobus Golius]] (Iacobo Golio, Jakob Gool), [[orientalist]], ki je zasedal katedro za [[arabščina|arabščino]], ustanovitelj [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]], pomagal je [[Willebrord Snell|Willebrordu Snellu]] zasesti katedro za matematiko in astronomijo na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1226 Golia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1227 Geranium]] || 1931 TD || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Geraniaceae]] z imenom ''[[Cranesbill|Geranium]]''. Začetnice asteroidov s številkami od 1227 do 1234, ki jih je odkril [[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]], dajo ime [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a in določevalca tirnic asteroidov "[[Gustav Stracke|Gustava Strackeja]]", ki je želel, da po njem ne imenujejo nobenega asteroida. [H] |- | [[1228 Scabiosa]] || 1931 TU || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Dipsacaceae]] z imenom ''[[Scabiosa]]'' [H] |- | [[1229 Tilia]] || {{mp|1931 TP|1}} || [[rod (biologija)|rod]] dreves ([[lipa|lipe]]) z imenom ''[[Tilia]]'' [H] |- | [[1230 Riceia]] || {{mp|1931 TX|1}} || [[Hugh Rice]], [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]] [H] |- | [[1231 Auricula]] || {{mp|1931 TE|2}} || cvetoča rastlina ''[[Primula auricula]]''[H] |- | [[1232 Cortusa]] || {{mp|1931 TF|2}} || ''[[Cortusa]]'', [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)družine]] [[Primulaceae]] [H] |- | [[1233 Kobresia]] || {{mp|1931 TG|2}} || [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz [[družina (biologij)|družine]] [[Cyperaceae]] (šaši) z imenom ''[[Kobresia]]'' [H] |- | [[1234 Elyna]] || 1931 UF || [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz [[družina (biologij)|družine]] [[Cyperaceae]] (šaši) z imenom ''[[Elyna]]''[H] |- | [[1235 Schorria]] || 1931 UJ || [[Richard Reinhard Emil Schorr]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1235 Schorria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1236 Thaïs]] || 1931 VX || ([H] nima pojasnila) |- | [[1237 Geneviève]] || 1931 XB || najstarejša hčerka odkritelja [H] |- | [[1238 Predappia]] || 1932 CA || [[Predappio]], [[Italija]], rojstni kraj [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] [H] |- | [[1239 Queteleta]] || 1932 CB || [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]], [[statistik]], [[meteorolog]] in [[astronom]], prvi predstojnik [[Belgijski kraljevi observatorij|Kraljevega observatorija v]] [[Bruselj|Bruslju]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1239 Queteleta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1240 Centenaria]] || 1932 CD || v čast 100-ti obletnici [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1240 Centenaria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1241 Dysona]] || {{mp|1932 EB|1}} || [[Frank Watson Dyson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]], predstojnik [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija Greenwich]] in predsednik [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU) v letih 1928&ndash;1932 [H] |- | [[1242 Zambesia]] || 1932 HL || britansko področje ob reki [[Zambezi]], [[Afrika]] [H] |- | [[1243 Pamela]] || 1932 JE || odkriteljeva hčerka [H] |- | [[1244 Deira]] || 1932 KE || starodavno ime mesta [[Ossett]], [[Yorkshire]], odkriteljev rojstni kraj <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1244 Deira |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] (lahko tudi vzamemo, da pomeni celotno staro [[Kraljevina deira|kraljevino Deira]], ki je obsegala sedanje področje Yorkshira) |- | [[1245 Calvinia]] || 1932 KF || mesto [[Calvinia]], provinca [[Cape]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1246 Chaka]] || 1932 OA || [[Shaka]], kralj plemena [[Zulu]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1246 Chaka |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1247 Memoria]] || 1932 QA || [[latinščina|latinski]]g izraz za "spominjanje"; odkritelj se je pogosto spominjal lepih trenutkov med svojim bivanjem v [[Uccle|Uccli]] v letu [[1932]] [H] |- | [[1248 Jugurtha]] || 1932 RO || [[Jugurtha]], [[Numidija|numidijski]] kralj in sovražnik Rima [H] |- | [[1249 Rutherfordia]] || 1932 VB || [[Ernest Rutherford|Lord Rutherford]], [[fizik]], [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] [H]; nekateri trdijo, da ima asteroid ime po mestu [[Rutherford, New York]] <ref>[http://www.rutherford.org.nz/hrnotso.htm 1249 Rutherfordia]</ref> |- | [[1250 Galanthus]] || 1933 BD ||splošno ime za člane [[rod (biologij)|rodu]] z imenom ''[[Galanthus]]'' (zvončki)[H] |- | [[1251 Hedera]] || 1933 BE || [[rod (biologija|rod]] ''[[Hedera]]'' ˙(bršljan) [H] |- | [[1252 Celestia]] || 1933 DG || Celestia Whipple, mati odkritelja [H] |- | [[1253 Frisia]] || {{mp|1931 TV|1}} || verjetno [[latinščina|latinsko]] ime za [[Frizija]] in [[Tevtoni|tevtonsko]] ime za pleme, ki je dalo ime področju <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1253 Frisia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1254 Erfordia]] || 1932 JA || [[Nemčija|nemško]] mesto [[Erfurt]], rojstni kraj odkritelja <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astro-mainz.de/mzimall/1254.htm |title=1254 Erfordia |accessdate=2009-02-02 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927134950/http://www.astro-mainz.de/mzimall/1254.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1255 Schilowa]] || 1932 NC || [[Marija Vasiljevna Šilova]] [[Rusi|ruski]] [[astronom]]ka in določiteljica tirnice <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1255 Schilowa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1256 Normannia]] || 1932 PD || "Verjetno poimenovano po prebivalcih [[Normandija|Normandije]]" [H] |- | [[1257 Móra]] || 1932 PE || [[Károly Móra]] ([[1899]]&ndash;[[1938]], imenovan tudi Károly Mórawatz), [[Madžari|madžarski]] [[astronom]],<ref>{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/1257.html |title=1257 Móra |accessdate=2009-02-02 |archive-date=2004-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041028065623/http://esztergom.mcse.hu/magyar/1257.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1258 Sicilia]] || 1932 PG || [[Sicilija]], [[Italija]] [H] |- | [[1259 Ógyalla]] || 1933 BT || [[Ógyalla]], [[Madžarska]], kraj, kjer se nahaja [[Observatorij Konkoly]], ki so ga pozneje imenovali [[Observatorij Ógyalla]] <ref>{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |title=1259 Ógyalla |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306124845/http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1260 Walhalla]] || 1933 BW || neoklasicistična zgradba (tempel) [[Walhalla Memorial Hall]], blizu [[Regensburg]]a, [[Nemčija]] [H] |- | [[1261 Legia]] || 1933 FB || [[latinščina|latinski]] izraz za mesto [[Liège]] v [[Belgija|Belgiji]] [H] |- | [[1262 Sniadeckia]] || 1933 FE || [[Jan Śniadecki]], [[Poljaki|poljski]] [[književnik]], [[matematik]], [[astronom]] in [[filozof]], ustanovitelj [[Observatorij Krakov|Observatorija Krakov]] [H] |- | [[1263 Varsavia]] || 1933 FF || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Varšava]], glavno mesto Poljske [H] |- | [[1264 Letaba]] || 1933 HG || reka [[Letaba]], [[Transvaal]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1265 Schweikarda]] || 1911 MV || dekliško ime odkriteljeve matere (Schweikard) [H] |- | [[1266 Tone]] || 1927 BD || reka [[Tone]], področje [[Kantō]], največja reka na [[Japonska|Japonskem]] [[Japan]] [H] |- | [[1267 Geertruida]] || 1930 HD || sestra G. Pelsa, pomočnica pri računanju na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] in hčerka gospe Hameslag <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1267 Geertruida |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1268 Libya]] || 1930 HJ || država [[Libija]] [H] |- | [[1269 Rollandia]] || 1930 SH || [[Romain Rolland]], [[Francozi|francoski]] pisatelj [H] |- | [[1270 Datura]] || 1930 YE || [[rod (biologija)|rod]] rastlin ''[[Datura stramonium]]'' v [[družina (biologija)|družini]] [[Solonaceae]][H] |- | [[1271 Isergina]] || 1931 TN || Pjotr Vasiljevič Isergin, prijatelj in zdravnik, ki je zdravil odkritelja [H] |- | [[1272 Gefion]] || {{mp|1931 TZ|1}} || vodnjak [[Gefjun]] (Gefion), [[København]], [[Danska]] [H] |- | [[1273 Helma]] || 1932 PF || znanka [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Friedrich Schwab|Friedricha Schwaba]], [H] |- | [[1274 Delportia]] || 1932 WC || [[Eugène Delporte]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] [H] |- | [[1275 Cimbria]] || 1932 WG || [[Cimbri]], ki so se borili z [[Rimljani]] v [[Norik]]u [H] |- | [[1276 Ucclia]] || 1933 BA || imenovano po mestu [[Uccle]] in po [[Kraljevi observatorij belgije|Kraljevem observatoriju belgije]], ki se je nahajal v tem mestu <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1276 Ucclia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1277 Dolores]] || 1933 HA || [[Dolores Ibarruri]], [[Španci|španska]] politična voditeljica [H] |- | [[1278 Kenya]] || 1933 LA || država [[Kenija]] [H] |- | [[1279 Uganda]] || 1933 LB || država [[Uganda]] [H] |- | [[1280 Baillauda]] || 1933 QB || [[Jules Baillaud]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[1281 Jeanne]] || 1933 QJ || Jeanne Arend, hčerka odkritelja [H] |- | [[1282 Utopia]] || {{mp|1933 QM|1}} || [[Utopia]], mistični prostor [H] |- | [[1283 Komsomolia]] || 1925 SC || [[Komsomol]], sovjetska mladinska organizacija [H] |- | [[1284 Latvia]] || 1933 OP || država [[Latvija]] [H] |- | [[1285 Julietta]] || 1933 QF || odkriteljeva snaha [H] |- | [[1286 Banachiewicza]] || 1933 QH || [[Tadeusz Banachiewicz]] (Thaddeus Banachiewicz), [[Poljaki|poljski]] [[astronom]], predstojnik [[Observatorij Krakov|Observatorija Krakov]] [H] |- | [[1287 Lorcia]] || 1933 QL || žena [[Tadeusz Banachiewicz|Tadeusza Banachiewicza]], [[Poljaki|poljskega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1288 Santa]] || 1933 QM || ime je predlagal [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] in določevalec tirnic [[E. de Caro]] [H] |- | [[1289 Kutaïssi]] || 1933 QR || mesto [[Kutaïssi]], [[Gruzija]] [H] |- | [[1290 Albertine]] || {{mp|1933 QL|1}} || [[Albert I Belgijski|Albert I]], kralj [[Belgija|Belgije]], ki je kmalu po odkritju asteroida umrl [H] |- | [[1291 Phryne]] || 1933 RA || [[Phryne]], [[hetera]] , slavna zaradi svije lepote [H] |- | [[1292 Luce]] || 1933 SH || žena odkritelja [H] |- | [[1293 Sonja]] || 1933 SO || ime je izbral določevalec tirnice[H] |- | [[1294 Antwerpia]] || {{mp|1933 UB|1}} || [[Antwerp]], [[Belgija]] [H] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1294 Antwerpia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref> |- | [[1295 Deflotte]] || 1933 WD || nečak odkritelja [H] |- | [[1296 Andrée]] || 1933 WE || nečakinja odkritelja [H] |- | [[1297 Quadea]] || 1934 AD || starši žene odkriteljevega brata (prof. E. Reinmuth) [H] |- | [[1298 Nocturna]] || 1934 AE || [[noč]] [H] |- | [[1299 Mertona]] || 1934 BA || [[Gerald Merton]], [[Angleži|angleški]] [[astronom]] [H] |- | [[1300 Marcelle]] || 1934 CL || druga hčerka odkritelja [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 1301–1400 |- | [[1301 Yvonne]] || 1934 EA || sestra odkritelja [H] |- | [[1302 Werra]] || 1924 SV || reka [[Werra]], [[Nemčija]] [H] |- | [[1303 Luthera]] || 1928 FP || [[Karl Theodor Robert Luther|Robert Luther]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]<!--- "R. Luther" ---> |- | [[1304 Arosa]] || 1928 KC || [[Arosa]], [[Švica]] [H] |- | [[1305 Pongola]] || 1928 OC || reka [[Pongola]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1306 Scythia]] || 1930 OB || [[Scythia]], starodavno [[Rusi|rusko]] področje [H] |- | [[1307 Cimmeria]] || 1930 UF || [[Kimerija]], starodavno [[Ukrajina|ukrajinsko]] področje okoli [[Krim, Ukrajina|Krim]]a [H] |- | [[1308 Halleria]] || 1931 EB || "A mathematician" [H] |- | [[1309 Hyperborea]] || 1931 TO || [[Hyperborea]], mitološka dežela [H] |- | [[1310 Villigera]] || 1932 DB || [[Walter A. Villiger]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]], vodja oddelka za astronomske naprave pri [[Carl Zeiss|Carla Zeissu]] v mestu [[Jena]] [H] |- | [[1311 Knopfia]] || {{mp|1933 FF|1}} || [[Otto Knopf]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] v mestu [[Jena]] [H] |- | [[1312 Vassar]] || 1933 OT || [[Vassar College]], kjer je učil določevalec tirnice [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [[Maud Worcester Makemson]] [H] |- | [[1313 Berna]] || 1933 QG || [[Bern]], [[Švica]] (na zahtevo [[Sigmund Mauderli|Sigmunda Mauderlija]], ki je izračunal tirnico) [H] |- | [[1314 Paula]] || 1933 SC || žena odkritelja[H] |- | [[1315 Bronislawa]] || {{mp|1933 SF|1}} || sveti [[Bronislas]] iz Poljske [H] |- | [[1316 Kasan]] || 1933 WC || [[Kazan]], [[Rusija]], na reki [[Volga|Volgi]] [H] |- | [[1317 Silvretta]] || 1935 RC || [[Silvretta]], gorsko področje v [[Alpe|Alpah]] [H] |- | [[1318 Nerina]] || 1934 FG || ''Nerine'' [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Amaryllidaceae]] [H] |- | [[1319 Disa]] || 1934 FO || ''[[Disa]]'' [[rod (biologija)|rod]] lepih in velikih tropskih rož iz [[družina(biologija)|družine]] [[kukavičevke|Orchidaceae]] [H] |- | [[1320 Impala]] || 1934 JG || antilopa [[impala]] [H] |- | [[1321 Majuba]] || 1934 JH || [[Amajuba]], gora v severni provinci [[KwaZulu-Natal|Natal]], del gorskega področja [[Drakensberg]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], kjer je bila bitka pri [[Bitka pri Majuba Hillu|Majuba Hillu]] [H] |- | [[1322 Coppernicus]] || 1934 LA || [[Nikolaj Kopernik]] (Nicolaus Copernicus), [[Poljaki|poljski]] [[astronom]] [H] |- | [[1323 Tugela]] || 1934 LD || reka [[Tugela]] v provinci [[KwaZulu-Natal (province)|Natal]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H] |- | [[1324 Knysna]] || 1934 LL || [[Knysna]], mesto v provinci [[Cape (provinca)|Cape]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H] |- | [[1325 Inanda]] || 1934 NR || [[Inanda, KwaZulu-Natal|Inanda]], [[zulu]]jska vas v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H] |- | [[1326 Losaka]] || 1934 NS || [[Lusaka]], [[Zambija]] [H] |- | [[1327 Namaqua]] || 1934 RT || [[Namaqua]], obalno področje v jugozahodni Afriki [H] |- | [[1328 Devota]] || 1925 UA || [[Fortunato Devoto]], predsednik nacionalnega zbora observatorijev [[Argentina|Argentine]], prijatelj odkritelja [H] |- | [[1329 Eliane]] || 1933 FL || Éliane, hčerka [[Paul Bourgeois|Paula Bourgeoisa]], [[Belgijci|belgijskega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1330 Spiridonia]] || 1925 DB || svak odkritelja [H] in/ali [[Spiridon Iljič Zaslavski]], junak [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |- | [[1331 Solvejg]] || 1933 QS || oseba v [[Dramsko delo|drami]] ''[[Peer Gynt]]'' [[Norvežani|norveškega]] pisca [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] [H] |- | [[1332 Marconia]] || 1934 AA || [[Guglielmo Marconi]], [[Italijani|italijanski]] začetnik radiotehnike, [[fizik]] in [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] [H] |- | [[1333 Cevenola]] || 1934 DA || [[Cévennes]], gorsko področje v južni [[Francija|Franciji]] [H] |- | [[1334 Lundmarka]] || 1934 OB || [[Knut Lundmark]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H] |- | [[1335 Demoulina]] || 1934 RE || Prof. Demoulin, [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] na [[Univerza v Ghentu|Univerzi v Ghentu]] [H] |- | [[1336 Zeelandia]] || 1934 RW || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Zeeland]], južni del [[Nizozemska|Nizozemske]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1336 Zeelandia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1337 Gerarda]] || {{mp|1934 RA|1}} || žena G. Pelsa, ki je bil računarski pomočnik na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1337 Gerarda |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1338 Duponta]] || 1934 XA || Marc Dupont, nečak odkritelja [H] |- | [[1339 Désagneauxa]] || 1934 XB || svak odkritelja [H] |- | [[1340 Yvette]] || 1934 YA || nečakinja odkritelja [H] |- | [[1341 Edmée]] || 1935 BA || [[Edmée Chandon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[1342 Brabantia]] || 1935 CV || [[latinščina|latinsko]] ime za provinco [[Vojvodstvo Brabant|Brabant]], [[Belgija]] in [[Nizozemska]], katerih glavno mesto je [[Bruselj]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1342 Brabantia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1343 Nicole]] || 1935 FC || nečakinja odkritelja [H] |- | [[1344 Caubeta]] || 1935 GA || [[Paul Caubet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] na [[Observatorij Toulouse|Observatoriju Toulouse]] [H] |- | [[1345 Potomac]] || 1908 CG || reka [[Potomac (reka)|Potomac]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [H] |- | [[1346 Gotha]] || 1929 CY || mesto [[Gotha]], pokrajina [[Tiringija]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kraj, kjer je stal stari [[Observatorij Gotha]], ki ga je osnoval [[Ernst I, Duke of Saxe-Coburg and Gotha|Duke Ernst I of Saxe-Coburg]], njegov prvi predstojnik je bil [[Franz Xaver von Zach]] [H] |- | [[1347 Patria]] || 1931 VW || [[latinščina|latinski]] izraz za "domovina" [H] |- | [[1348 Michel]] || 1933 FD || Michel Arend, starejši sin odkritelja [H] |- | [[1349 Bechuana]] || 1934 LJ || provinca [[Bechuana]] v [[Južma Afrika|Južni Afriki]], ki je pozneje znana kot [[protektorat]] Bechuanaland, sedaj je to država [[Bocvana]] [H] |- | [[1350 Rosselia]] || 1934 TA || [[Marie-Thérèse Rossel]], izdajatelj belgijskega časopisa ''Le Soir'' (1946+) <ref>[http://membres.lycos.fr/paul_detheux/Chap14.html 1350 Rosselia]</ref> [H] |- | [[1351 Uzbekistania]] || 1934 TF || [[Uzbekistan]], včasih Uzbeška sovjetska socialistična republika, kjer je živel odkritelj; ime so našli po odkriteljevi smrti v knjigi ''Kleine Planeten für 1941'', napisano z roko [H] |- | [[1352 Wawel]] || 1935 CE || grad [[Wawel]], [[Krakov]], [[Poljska]], kjer se nahaja tudi katedrala [H] |- | [[1353 Maartje]] || 1935 CU || hčerka B. G. Mekkinga, [[Nizozemci|nizozemskega]] računarska pomočnika na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1353 Maartje |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1354 Botha]] || 1935 GK || [[Louis Botha]], predsednik vlade [[Južnoafriška unija|Južnoafriške unije]], ki je bila predhodnica države [[Republika Južna afrika|Južna Afrika]] [H] |- | [[1355 Magoeba]] || 1935 HE || [[Magoeba]], domorodni vodja svernega [[Transval]]a, [[Južna Afika]] [[H]] |- | [[1356 Nyanza]] || 1935 JH || provinca [[Nyanza]], [[Kenija]] [H] |- | [[1357 Khama]] || 1935 ND || kralj [[Kama|Kame]] v[[Bečuanija]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1358 Gaika]] || 1935 OB || [[Ngqika]], [[Kosa (ljudstvo)|koški]] vodja [[Transkeje]], [[Južna Afrika]] (pozneje Kafrarija) [H] |- | [[1359 Prieska]] || 1935 OC || vas [[Prieska]], provinca [[Cape (provinca)|Cape]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1360 Tarka]] || 1935 OD || [[Tarka]], vodja [[Transkeje]], [[Južna Afrika]], po njem se imenuje tudi mesto [[Tarkastad]] [H] |- | [[1361 Leuschneria]] || 1935 QA || [[Armin Otto Leuschner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], vodja Oddelka za astronomijo na [[Kalifornijska univerza|Kalifornijski univerzi]] v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.phys-astro.sonoma.edu/BruceMedalists/Leuschner/index.html |title=1361 Leuschneria |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422054152/http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/Leuschner/index.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1362 Griqua]] || {{mp|1935 QG|1}} || [[Griqua]] pleme v [[Griqualand]]u, [[Južna Afrika]] [http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |date=2006-01-14 }} [H] |- | [[1363 Herberta]] || 1935 RA || [[Herbert Clark Hoover]], [[Američani|ameriški]] predsednik v letih 1929-1933, prej predsednik [[filantropija|filantropske]] belgijske humanitarne organizacije (1915-1919); imenovanje v čast obiska v [[Belgija|Belgiji]] leta 1938 [H] |- | [[1364 Safara]] || 1935 VB || André Safar iz mesta [[Alžir]] [H] |- | [[1365 Henyey]] || 1928 RK || [[Louis George Henyey]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1366 Piccolo]] || 1932 WA || [[italijanščina|italijanski]] izraz za 'majhen'; pseudonim Augusta Cauvina (d'Arsac), ki je bil glavni urednik [[bruselj]]skega časopisa "Le Soir" (ca. 1898-1937) <ref>[http://membres.lycos.fr/paul_detheux/Chap14.html 1366 Piccolo]</ref> [H] |- | [[1367 Nongoma]] || 1934 NA || [[Nongoma]], glavno mesto province [[Kwa-Zulu Natal]], [[Južna Afrika]] |- | [[1368 Numidia]] || 1935 HD || [[Numidia]], starodavno severnoafriško kraljestvo in [[Rimljani|rimska]] provinca [H] |- | [[1369 Ostanina]] || 1935 QB || [[Ostanina]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj verjetno v [[Ukrajina|Ukrajini]]) [H] |- | [[1370 Hella]] || 1935 QG || [[Helene Nowacki]], [[Nemci|nemška]] [[astronom]]ka [H] |- | [[1371 Resi]] || 1935 QJ || bratranka gospe Schaub, znanke odkritelja [H] |- | [[1372 Haremari]] || 1935 QK || v čast vseh žensk, ki so delale na [[Astronomski računski inštitut|Astronomskem računskem inštitutu]]: "Harem ARI (Astronomisches Rechen-Institut) " [H] |- | [[1373 Cincinnati]] || 1935 QN || [[Observatorij Cincinnati]], na katerem so opravili največji del določanja tirnice [H] |- | [[1374 Isora]] || 1935 UA || pomeni neznana, ime je izbral [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] « Isora = Isor A = Rosi » [H] |- | [[1375 Alfreda]] || 1935 UB || prijatejica odkritelja [H] |- | [[1376 Michelle]] || 1935 UH || Michelle Boyer, tretja hčerka odkritelja [H] |- | [[1377 Roberbauxa]] || 1936 CD || [[Robert Baux]] (1900-1987), [[Francozi|francoski]] engineer, otroški prijatelj [[Louis Boyer (astronom)|Louisa Boyerja]] [H] |- | [[1378 Leonce]] || 1936 DB || Léonce Rigaux, oče odkritelja [H] |- | [[1379 Lomonosowa]] || 1936 FC || [[Mihail Vasilevič Lomonosov]], [[Rusi|ruski]] [[polimat]] (znastvenik, ki obvlada večje število znanj) [H] |- | [[1380 Volodia]] || 1936 FM || Volodja, pomanjševalnica [[Rusija|ruskega]] imena Vladimir. Imenovan po Vladimirju Veselovskem, ki se je rodil v noči, ko je bil asteroid odkrit [H] |- | [[1381 Danubia]] || 1930 QJ || reka [[Donava]] [H] |- | [[1382 Gerti]] || 1925 BB || Gertrud Hoehne, tajnica na [[Astronomski računski inštitut|Astronomskem računskem inštitutu]] v [[Berlin]]u, [[[[Nemčija]]]] [H] |- | [[1383 Limburgia]] || 1934 RV || [[latinščina|latinsko]] ime za provinco [[Limburg]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1383 Limburgia-1 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1383 Limburgia-2 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1384 Kniertje]] || 1934 RX || glavna oseba v drami ''Op hoop van zegen'' [[Herman Heijermans|Hermana Heijermansa]], nizozemskega časnikarja in dramatika <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1384 Kniertje |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1385 Gelria]] || 1935 MJ || [[latinščina|latinsko]]g ime za holandsko provinco [[Gelderland]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1385 Gelria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1386 Storeria]] || 1935 PA || [[Norman Wyman Storer]], professor astronomije na [[Univerza v Kansasu|Univerzi v Kansasu]] [H] |- | [[1387 Kama]] || 1935 QD || reka [[Kama River]], pritok reke [[Volga|Volge]] vzhodno od mesta [[Kazan]] [H] |- | [[1388 Aphrodite]] || 1935 SS || [[Afrodita]], boginja v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H] |- | [[1389 Onnie]] || {{mp|1935 SS|1}} || A. Kruyt, svakinja G. Pelsa, računska pomočnica na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1389 Onnie |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1390 Abastumani]] || 1935 TA || [[Abastumani]], [[Gruzija]], sedež [[Astrofizikalni observatorij Abastumani|Astrofizikalnega observatorija Abastumani]] [H] |- | [[1391 Carelia]] || 1936 DA || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Karelija|Karelijo]], [[Finska]] [H] |- | [[1392 Pierre]] || 1936 FO || nečak odkritelja [H] |- | [[1393 Sofala]] || 1936 KD || provinae [[Sofala]], [[Mozambik]] [H] |- | [[1394 Algoa]] || 1936 LK || zaliv [[Algoa Bay]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1395 Aribeda]] || 1936 OB || okrajšava za [[Astronomisches Rechen-Institut|'''A'''stronomisches '''R'''echen '''I'''nstitut, '''Be'''rlin '''Da'''hlem]] [H] |- | [[1396 Outeniqua]] || 1936 PF || gorovje [[Outeniqua]], v jugozahodni provinci [[Cape]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[1397 Umtata]] || 1936 PG || [[Umtata]], glavno mesto pokrajine [[Transkej]], [[Južna afrika]] [H] |- | [[1398 Donnera]] || 1936 QL || [[Anders Severine Donner]], [[Finci|finska]] [[astronom]]ka, predstojnica [[Observatorij Helsinki|Observatorija Helsinki]] [H] |- | [[1399 Teneriffa]] || 1936 QY || [[Tenerife]], [[Kanarski otoki]] [H] |- | [[1400 Tirela]] || 1936 WA || Charles Tirel, prijatelj odkritelja [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 1401–1500 |- | [[1401 Lavonne]] || 1935 UD || vnukinja [[Maud Worcester Makemson|Mauda Worcesterja Makemsona]], ki je bil [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in določevalca tirnice [H] |- | [[1402 Eri]] || 1936 OC || [[Erika Schattschneider]]-Kollnig, [[Nemci|nemška]] [[astronom]]ka [H] |- | [[1403 Idelsonia]] || 1936 QA || [[Naum Iljič Ideljson]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H] |- | [[1404 Ajax]] || 1936 QW || [[Ajaks (mitologija)|Ajaks]], heroj iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H] |- | [[1405 Sibelius]] || 1936 RE || [[Jean Sibelius]], skladatelj |- | [[1406 Komppa]] || 1936 RF || [[Gustaf Komppa]], rektor [[Finska|finske]] [[Univerza v Turkuju]] in eden izmed ustanoviteljev [[Observatorij Turku|Observatorija Turku]] [H] |- | [[1407 Lindelöf]] || 1936 WC || [[Ernst Leonard Lindelöf]], [[Finci|finski]] [[matematik]] [H] |- | [[1408 Trusanda]] || 1936 WF || Trude Hichgesand, znanka [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1409 Isko]] || 1937 AK || Ise Koch, žena [[Fritz Kubach|Fritza Kubacha]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1410 Margret]] || 1937 AL || Margret Braun, žena [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1411 Brauna]] || 1937 AM || Margret Braun, žena [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1412 Lagrula]] || 1937 BA || [[Joanny-Philippe Lagrula]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]], tudi predstojnik [[Observatorij Alžir|Observatorija Alžir]] [H] |- | [[1413 Roucarie]] || 1937 CD || mati odkritelja [H] |- | [[1414 Jérôme]] || 1937 CE || Jérôme Boyer, oče odkritelja [H] |- | [[1415 Malautra]] || 1937 EA || žena odkritelja [H] |- | [[1416 Renauxa]] || 1937 EC || [[P. Renaux]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] na [[Observatorij Alžir|Observatoriju Alžir]] [H] |- | [[1417 Walinskia]] || 1937 GH || (nepojasnjeno) [H] |- | [[1418 Fayeta]] || 1903 RG || [[Gaston Fayet]], [[Francozi|francoski]] predstojnik [[Observatorij Nica|Observatorija Nica]] [H] |- | [[1419 Danzig]] || 1929 RF || nemško ime za [[Gdansk]], [[Poljska]] [H] |- | [[1420 Radcliffe]] || 1931 RJ || v čast letnika [[1912]] na [[Kolidža Radcliffe]] v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgu, Massachusetts]] [H] |- | [[1421 Esperanto]] || 1936 FQ || mednarodni umetni jezik [[esperanto]] [H] |- | [[1422 Strömgrenia]] || 1936 QF || [[Svante Elis Strömgren]], na [[Švedska|Švedskem]] rojeni [[Danci|danski]] [[astronom]], predstojnik [[Univerzitetni observatorij v Copenhagenu|Univerzitetnega observatorija v Copenhagenu]] in [[Centralni urad za astronomske okrožnice|Centralnega urada za astronomske okrožnice]] (ter oče [[Bengt Georg Daniel Strömgren|Bengta Georga Daniela Strömgrena]], [[Danci|danskega]] [[astronom]]a) [H] |- | [[1423 Jose]] || 1936 QM || Giuseppina Bianchi, pokojna mlada hčerka [[Emilio Bianchi|Emilia Biancha]], [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1424 Sundmania]] || 1937 AJ || [[Karl Frithiof Sundman]], [[Finci|finski]] [[matematik]], pozneje tudi predstojnik [[Observatorij Helsingfors|Observatorija Helsingfors]] [H] |- | [[1425 Tuorla]] || 1937 GB || [[Obseervatorij Tuorla]], [[Finska]], pozneje raziskovalni inštitut za astronomijo in optiko [H] |- | [[1426 Riviera]] || 1937 GF || [[Francija|francoska]] [[Riviera]] ? ([H] nima pojasnila) |- | [[1427 Ruvuma]] || 1937 KB || reka [[Ruvuma]], [[Tanzanija]] [H] |- | [[1428 Mombasa]] || 1937 NO || mesto [[Mombasa]], [[Kenija]] [H] |- | [[1429 Pemba]] || 1937 NH || otok [[Pemba (otok)|Pemba]], [[Tanzanija]] [H] |- | [[1430 Somalia]] || 1937 NK || država [[Somalija]] |- | [[1431 Luanda]] || 1937 OB || mesto [[Luanda]], [[Angola]] |- | [[1432 Ethiopia]] || 1937 PG || [[Etiopija]] (takrat so jo imenovali Abesinija) [H] |- | [[1433 Geramtina]] || 1937 UC || ime v čast sestre [[Švedi|švedskega]] [[astronom]]a [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] [H] |- | [[1434 Margot]] || {{mp|1936 FD|1}} || (nepojasnjeno) [H] |- | [[1435 Garlena]] || 1936 WE || znanka profesorja (Werner?) Schaub, [[Nemci|nemškega]] določevalca tirnice [H] |- | [[1436 Salonta]] || 1936 YA || mesto [[Salonta]] ([[madžarščina]]: Nagyszalonta), ki je danes v [[Romunija|Romuniji]], rojstni kraj odkritelja, [[Madžari|madžarskega]] [[astronom]]a [[György Kulin|Györgya Kulina]] ([[1905]]&ndash;[[1989]]) |- | [[1437 Diomedes]] || 1937 PB || [[Diomed]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]], sodeloval je tudi v [[trojanska vojna|trojanski vojni]] [H] |- | [[1438 Wendeline]] || 1937 TC || (nepojasnjeno) [H] |- | [[1439 Vogtia]] || 1937 TE || [[Heinrich Vogt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1440 Rostia]] || 1937 TF || [[Johann Leonhard Rost]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], avtor knjige ''[[Atlas Portatilis Coelistis]]'' <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1440 Rostia-1 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.lindahall.org/services/digital/ebooks/rost/about.shtml |title=1440 Rostia-2 |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928074033/http://www.lindahall.org/services/digital/ebooks/rost/about.shtml |url-status=dead }}</ref> |- | [[1441 Bolyai]] || 1937 WA || [[János Bolyai]], [[Madžari|madžarski]] [[matematik]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1441 Bolyai |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1442 Corvina]] || 1937 YF || [[Matija Korvin]], madžarski kralj . Njegova knjižnica [[Bibliotheca Corviniana]] je bila druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]] |- | [[1443 Ruppina]] || 1937 YG || [[Ruppin]], [[Nemčija]], rojstni kraj [[Carl Wilhelm Ludwig Martin Ebell|Carla Wilhelma Ludwiga Martina Ebella]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1444 Pannonia]] || 1938 AE || [[Panonija]], rimska provinca, ki je po obsegu enaka današnji madžarski pokrajini [[Transdanubija|Transdanubiji]] na [[Madžarska|Madžarskem]] |- | [[1445 Konkolya]] || 1938 AF || [[Nicolaus Thege von Konkoly]] (Thege Miklós Konkoly), ustanovitelj [[Observatorij Ó-Gyalla|Observatorija Ó-Gyalla]], sedaj je to [[Geomagnetni observatorij Hurbanovo]], [[Slovaška]] [H] |- | [[1446 Sillanpää]] || 1938 BA || [[Frans Eemil Sillanpää]], [[Finci|finski]] pisatelj in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobeleove nagrade]] za književnost v letu 1939 ? ([H] nima pojasnila) |- | [[1447 Utra]] || 1938 BB || [[Utra]], [[Finska]], rojstni kraj odkritelja [H] |- | [[1448 Lindbladia]] || 1938 DF || [[Bertil Lindblad]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] in nekdanji predsednik [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU) [H] |- | [[1449 Virtanen]] || 1938 DO || [[Artturi Ilmari Virtanen]], [[finci|finski]] [[biokemik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobeleove nagrade]] za [[kemija|kemijo]] v letu 1945 ? ([H] nima pojasnila) |- | [[1450 Raimonda]] || 1938 DP || [[Jean Jacques Raimond]], nekdanji nizozemski predsednik Kraljeve astronomske in meteorološke zveze (Koninklijke Nederlandse Vereniging voor Weer- en Sterrenkunde ali NVWS) in predstojnik Zeissovega [[planetarij]]a v [[Haag]]u <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1450 Raimonda |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1451 Granö]] || 1938 DT || [[Johannes Gabriel Granö]], [[Finci|finski]] [[geograf]], raziskovalec in rektor [[Univerza v Turkuju|universe v Turkuju]] [H] |- | [[1452 Hunnia]] || {{mp|1938 DZ|1}} || dobesedno to pomeni dežela [[Huni|Hunov]] (država, ki jo je osnoval [[Atila]]), ime se uporablja kot posebna oblika imena za [[Madžarska|Madžarsko]], je pa tudi sinonim za pokrajino, ki leži vzhodno od [[Donava|Donave]] |- | [[1453 Fennia]] || {{mp|1938 ED|1}} || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Finska|Finsko]] [H] |- | [[1454 Kalevala]] || 1936 DO || [[Kalevala]], [[finska]] [[ep]]ska [[pesnitev]] |- | [[1455 Mitchella]] || 1937 LF || [[Maria Mitchell]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka [H] |- | [[1456 Saldanha]] || 1937 NG || pristanišče [[Saldanha]], [[Južna Afrika]] |- | [[1457 Ankara]] || 1937 PA || [[Ankara]], [[Turčija]] [H] |- | [[1458 Mineura]] || 1937 RC || [[Adolphe Mineur]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]] [H] |- | [[1459 Magnya]] || 1937 VA || ime je predlagal določevalec tirnice [H] |- | [[1460 Haltia]] || 1937 WC || gora [[Haltitunturi]] možno je tudi, da ime izhaja iz finske beside haltia, kar pomeni škrat |- | [[1461 Jean-Jacques]] || 1937 YL || Jean-Jacques, sin odkritelja [H] |- | [[1462 Zamenhof]] || 1938 CA || [[Ludwik Lazarus Zamenhof]], [[Poljaki|poljski]] [[zdravnik]], [[filolog]] in začetnik [[umetni jezik|umetnega jezika]] [[esperanto|esperanta]] [H] |- | [[1463 Nordenmarkia]] || 1938 CB || [[Nils Viktor Emanuel Nordenmark]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H] |- | [[1464 Armisticia]] || 1939 VO || ob 21-letnici [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in v upanje, da se bo svetovni mir nadaljeval [H] |- | [[1465 Autonoma]] || 1938 FA || [[Avtonomna univerza Salvadorja]] (Universidad Autonoma de El Salvador), v priznanje za gostoljubnost, ki je je bil deležen [[Observatorij Hamburg]] [H] |- | [[1466 Mündleria]] || 1938 KA || [[Max Mündler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1467 Mashona]] || 1938 OE || [[Šona]] ljudstvo v [[Zimbabve]]ju (takrat Rodezija) [H] |- | [[1468 Zomba]] || 1938 PA || mesto [[Zomba]] v državi [[Malavi]] [H] |- | [[1469 Linzia]] || 1938 QD || mesto [[Linz]], [[Avstrija]] [H] |- | [[1470 Carla]] || 1938 SD || Carla Ziegler, prijateljica odkritelja [H] |- | [[1471 Tornio]] || {{mp|1938 SL|1}} || [[Tornio]], [[Finska]] |- | [[1472 Muonio]] || 1938 UQ || [[Muonio]], [[Finska]] |- | [[1473 Ounas]] || 1938 UT || gora [[Ounastunturi]] |- | [[1474 Beira]] || 1935 QY || mesto [[Beira, Mozambik|Beira]], [[Mozambik]] [H] |- | [[1475 Yalta]] || 1935 SM || [[Jalta]], [[Ukrajina]] [H] |- | [[1476 Cox]] || 1936 RA || J.-F. (Jean-François?) Cox, [[Francozi|francoski]] [[astronom]] ? ([H] nima pojasnila) |- | [[1477 Bonsdorffia]] || 1938 CC || [[Toivo Ilmari Bonsdorff]], [[Finci|finski]] [[astronom]] in ustanovitelj Geodetskega inštituta Finske [H] |- | [[1478 Vihuri]] || 1938 CF || A. Vihuri, [[Finska|finski]] lastnik ladij in podpornik umetnosti in znanosti [H] |- | [[1479 Inkeri]] || 1938 DE || odkriteljeva vnukinja in nečakinja, tudi [[Finska|finsko]] področje [[Ingrija]] [H] |- | [[1480 Aunus]] || 1938 DK || odkriteljev vnuk, tudi [[Finska|finsko]] področje [[Karelija]] [H] |- | [[1481 Tübingia]] || 1938 DR || [[Tübingen]], [[Nemčija]], rojstni kraj [[Johannes Kepler|Keplerja]] [H] |- | [[1482 Sebastiana]] || {{mp|1938 DA|1}} || [[Johann Sebastian Bach]], [[Nemci|nemški]] skladatelj [H] |- | [[1483 Hakoila]] || {{mp|1938 DJ|1}} || [[Kosti Johannes Hakoila]], [[Finci|finski]] [[astronom]] in odkriteljev pomočnik [H] |- | [[1484 Postrema]] || 1938 HC || [[latinščin|latinski]] izraz za "zadnji", ker je bil zadnji odkriteljev odkriti asteroid (to ni ostalo resnično) [H] |- | [[1485 Isa]] || 1938 OB || pomanjševalnica imena Marisa (imenoval je [[Massimo Cimino]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]) [H] |- | [[1486 Marilyn]] || 1938 QA || Marilyn Herget, hčerka [[Paul Herget|Paula Hergeta]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[1487 Boda]] || 1938 WC || [[Karl Boda]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1488 Aura]] || 1938 XE || ([H] nima pojasnila) |- | [[1489 Attila]] || 1939 GC || [[Atila]] |- | [[1490 Limpopo]] || 1936 LB || reka [[Limpopo (reka)|Limpopo]], [[Afrika]] [H] |- | [[1491 Balduinus]] || 1938 EJ || [[latinščina|latinska]] oblika imena Baldwin, v tem primeru se nanaša na kralja [[Baudouin Belgijski|Baudouina Belgijskega]] [H] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1491 Balduinus |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}</ref> |- | [[1492 Oppolzer]] || 1938 FL || [[Theodor von Oppolzer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] [H] |- | [[1493 Sigrid]] || 1938 QB || Sigrid, žena [[Bengt Georg Daniel Strömgren|Daniela Strömgrena]], dansko-[[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1494 Savo]] || 1938 SJ || [[Savonia]], pokrajina na [[Finska|Finskem]] [H] |- | [[1495 Helsinki]] || 1938 SW || mesto [[Helsinki]], [[Finska]] |- | [[1496 Turku]] || {{mp|1938 SA|1}} || mesto [[Turku]], [[Finska]], domači kraj odkritelja [H] |- | [[1497 Tampere]] || {{mp|1938 SB|1}} || mesto [[Tampere]], [[Finska]] |- | [[1498 Lahti]] || {{mp|1938 SK|1}} || mesto [[Lahti]], [[Finska]] |- | [[1499 Pori]] || 1938 UF || mesto [[Pori]], [[Finska]] |- | [[1500 Jyväskylä]] || 1938 UH || mesto [[Jyväskylä]], [[Finska]] |} == Reference in opombe == {{sklici|5}} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (1001-1250)]]<br>[[Seznam asteroidov (1251-1500)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 501–1000|501–1000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov: 1501–2000|1501–2000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001001–001500]] hn8lqnu3dnf1p5b1py5b75xzxs2rdbe Pomeni imen asteroidov: 1501–2000 0 201295 6708643 6687485 2026-07-08T19:07:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708643 wikitext text/x-wiki ]]Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 1501 do 2000. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov'' (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]). Oznaka * pomeni, da je izvor imena ugibanje. {| border=0 cellpadding=5 align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 1501–1600 |- | [[1501 Baade]] || 1938 UJ || [[Walter Baade]], nemški [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1501 Baade |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1502 Arenda]] || 1938 WB || [[Sylvain Julien Victor Arend]], belgijski [[astronom]] [H] |- | [[1503 Kuopio]] || 1938 XD || [[mesto]] [[Kuopio]], [[Finska]] |- | [[1504 Lappeenranta]] || 1939 FM || [[mesto]] [[Lappeenranta]], [[Finska]] |- | [[1505 Koranna]] || 1939 HH || [[Koranna]], pleme [[Bušmani|Bušmanov]] (Grmičarji) iz puščave [[Kalahari]] [H] |- | [[1506 Xosa]] || 1939 JC || [[Šosa]] ljudstvo iz Afrike [H] |- | [[1507 Vaasa]] || 1939 RD || [[mesto]] [[Vaasa]], [[Finska]] |- | [[1508 Kemi]] || 1938 UP || [[mesto]] [[Kemi]], [[Finska]] |- | [[1509 Esclangona]] || 1938 YG || [[Ernest Benjamin Esclangon]], francoski [[astronom]] [H] |- | [[1510 Charlois]] || 1939 DC || [[Auguste Charlois]], francoski [[astronom]] |- | [[1511 Daléra]] || 1939 FB || Paul Daléra, prijateljica odkritelja [H] |- | [[1512 Oulu]] || 1939 FE || [[mesto]] [[Oulu]], [[Finska]], rojstni kraj odkritelja [H] |- | [[1513 Mátra]] || 1940 EB || [[Mátra]], gorovje na [[Madžarska|Madžarskem]] |- | [[1514 Ricouxa]] || 1906 UR || * |- | [[1515 Perrotin]] || 1936 VG || [[Joseph Athanase Perrotin]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1516 Henry]] || 1938 BG || [[Paul Henry in Prosper Henry|Paul in Prosper Henry]], [[Francozi|francoska]] [[astronom]]a |- | [[1517 Beograd]] || 1938 FD || [[Beograd]], [[Srbija]], odkriteljevo rojstno [[mesto]] [H] |- | [[1518 Rovaniemi]] || 1938 UA || [[mesto]] [[Rovaniemi]], [[Finska]] |- | [[1519 Kajaani]] || 1938 UB || [[mesto]] [[Kajaani]], [[Finska]] |- | [[1520 Imatra]] || 1938 UY || [[mesto]] [[Imatra]], [[Finska]] |- | [[1521 Seinäjoki]] || {{mp|1938 UB|1}} || [[mesto]] [[Seinäjoki]], [[Finska]] |- | [[1522 Kokkola]] || 1938 WO || [[mesto]] [[Kokkola]], [[Finska]] |- | [[1523 Pieksämäki]] || 1939 BC || [[mesto]] [[Pieksämäki]], [[Finska]] |- | [[1524 Joensuu]] || 1939 SB || [[mesto]] [[Joensuu]], [[Finska]] |- | [[1525 Savonlinna]] || 1939 SC || [[mesto]] [[Savonlinna]], [[Finska]] |- | [[1526 Mikkeli]] || 1939 TF || [[mesto]] [[Mikkeli]], [[Finska]] |- | [[1527 Malmquista]] || 1939 UG || [[Gunnar Malmquist]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H] |- | [[1528 Conrada]] || 1940 CA || [[Fritz Conrad]], [[admiral]] [[Nemčija|nemške]] [[mornarica|mornarice]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] [H] |- | [[1529 Oterma]] || 1938 BC || [[Liisi Oterma]], [[Finci|finski]] [[astronom]] |- | [[1530 Rantaseppä]] || 1938 SG || [[Hilkka Rantaseppä]] (Hilkka Rantaseppä-Helenius), [[Finci|finska]] [[astronom]]ka |-da | [[1531 Hartmut]] || 1938 SH || Hartmut Neckel, vnuk odkritelja |- | [[1532 Inari]] || 1938 SM || [[jezero]] [[Inari]], [[Finska]] |- | [[1533 Saimaa]] || 1939 BD || [[jezero]] [[Saimaa]], [[Finska]] |- | [[1534 Näsi]] || 1939 BK || [[jezero]] [[Näsijärvi]], [[Finska]] |- | [[1535 Päijänne]] || 1939 RC || [[jezero]] [[Päijänne]] v Narodnem parku Päijänne [[Finska]] |- | [[1536 Pielinen]] || 1939 SE || [[jezero]] [[Pielinen]] v Narodnem parku Koli [[Finska]] |- | [[1537 Transylvania]] || 1940 QA || [[Transilvanija]], [[Romunija]] |- | [[1538 Detre]] || 1940 RF || [[László Detre]], [[Madžari|madžarski]] [[astronom]] |- | [[1539 Borrelly]] || 1940 UB || [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1540 Kevola]] || 1938 WK || observatorij [[Kevola]], [[Finska]] |- | [[1541 Estonia]] || 1939 CK || [[Estonija]] [H] |- | [[1542 Schalén]] || 1941 QE || [[Carl Schalén]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] |- | [[1543 Bourgeois]] || 1941 SJ || [[Paul Bourgeois]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[1544 Vinterhansenia]] || 1941 UK || [[Julie Marie Vinter Hansen]], [[Danci|danski]] [[astronom]] [H] |- | [[1545 Thernöe]] || 1941 UW || [[Karl August Oscar Thernöe]], [[Danci|danski]] [[astronom]] |- | [[1546 Izsák]] || {{mp|1941 SG|1}} || [[Imre Gyula Izsák]], [[Madžari|madžarski]][[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1546 Izsák |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1547 Nele]] || 1929 CZ || Nele, žena ljudskega junaka [[Till Eulenspiegel|Tilla Eulenspiegla]] |- | [[1548 Palomaa]] || 1935 FK || [[Matti Herman Palomaa]], [[Finci|finski]] [[kemik|kemičarka]] [H] |- | [[1549 Mikko]] || 1937 GA || Mikko Arthur Levander, [[Finci|finski]] župnik, amaterski [[astronom]], tast odkritelja [H] |- | [[1550 Tito]] || 1937 WD || [[Josip Broz Tito]], [[Jugoslavija|jugoslovanski]] voditelj [H] |- | [[1551 Argelander]] || {{mp|1938 DC|1}} || [[Friedrich Wilhelm August Argelander]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[1552 Bessel]] || {{mp|1938 DE|1}} || [[Friedrich Wilhelm Bessel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] and [[matematik]] [H] |- | [[1553 Bauersfelda]] || 1940 AD || [[Walter Bauersfeld]], [[Nemci|nemški]] inženir, konstruktor Zeissovega [[planetarij]]a [H] |- | [[1554 Yugoslavia]] || 1940 RE || [[Jugoslavija]], odkriteljeva domovina [H] |- | [[1555 Dejan]] || 1941 SA || sin [[Petar Đjurković|Petra Đjurkovića]], [[Jugoslovani|jugoslovanskega]] [[astronom]]a [H] |- | [[1556 Wingolfia]] || 1942 AA || Wingolf, bratovščina na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]] [H] |- | [[1557 Roehla]] || 1942 AD || Lars Ruehl, [[Švedi|švedsko]]-[[Nemci|nemški]] zdravnik v [[Heidelberg]]u, v hvaležnost zaradi ohranitve odkriteljevega zdravja [H] |- | [[1558 Järnefelt]] || 1942 BD || [[Gustaf Järnefelt]], [[Finci|finski]] [[astronom]] |- | [[1559 Kustaanheimo]] || 1942 BF || [[Paul Kustaanheimo]], [[Finci|finski]] [[astronom]] |- | [[1560 Strattonia]] || 1942 XB || [[Frederick John Marrian Stratton]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [H] |- | [[1561 Fricke]] || 1941 CG || [[Walter Ernst Fricke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1562 Gondolatsch]] || 1943 EE || [[Friedrich Gondolatsch]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1563 Noël]] || 1943 EG || Emanuel Arend, odkriteljev sin [H] |- | [[1564 Srbija]] || 1936 TB || [[Srbija]] (prvi odkriti asteroid iz [[Beograd]]a) [H] |- | [[1565 Lemaître]] || 1948 WA || [[Georges Lemaître]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]], [[teolog]] in [[matematik]] |- | [[1566 Icarus]] || 1949 MA || [[Ikar (mitologija)|Ikar]], prvi letalec iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1567 Alikoski]] || 1941 HN || Heikki A. Alikoski, pomočnik na [[Observatorij Turku|Observatoriju Turku]], [[Finska]] [http://home.earthlink.net/~rdstephens/Page1_files/1567_Alikoskii.pdf †] |- | [[1568 Aisleen]] || 1946 QB || žena odkritelja |- | [[1569 Evita]] || 1948 PA || [[Eva Perón]], prva dama [[Argentina|Argentine]] |- | [[1570 Brunonia]] || 1948 TX || [[Univerza Brown]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[1571 Cesco]] || 1950 FJ || [[Reynaldo Cesco]] in [[Carlos Ulrrico Cesco]], [[Argentinci|argentinska]] [[astronom]]a |- | [[1572 Posnania]] || 1949 SC || [[mesto]] [[Poznań]], [[Poljska]] |- | [[1573 Väisälä]] || 1949 UA || [[Yrjö Väisälä]], [[Finci|finski]] [[astronom]] |- | [[1574 Meyer]] || 1949 FD || G. Meyer, [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[1575 Winifred]] || 1950 HH || [[Winifred Sawtell Cameron]], [[Američani|ameriški]] planetarni geolog* |- | [[1576 Fabiola]] || 1948 SA || [[Fabiola de Mora y Aragón]], nekdanja [[kralj]]ica [[Belgija|Belgije]] |- | [[1577 Reiss]] || 1949 BA || [[Guy Reiss]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1578 Kirkwood]] || 1951 AT || [[Daniel Kirkwood]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1579 Herrick]] || 1948 SB || [[Samuel Herrick]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[matematik]] |- | [[1580 Betulia]] || 1950 KA || žena [[Samuel Herrick|Samuela Herricka]], predstavnika iz [[Ohio|Ohia]] |- | [[1581 Abanderada]] || {{mp|1950 LA|1}} || [[španščina|španska]] beseda za ''vodja, ki nosi zastavo'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]] |- | [[1582 Martir]] || 1950 LY || [[španščina|španska]] beseda za ''mučenica'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]] |- | [[1583 Antilochus]] || 1950 SA || [[Antiloh (mitologija)|Antiloh]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1584 Fuji]] || 1927 CR || gora [[Fuji]], [[Japonska]] |- | [[1585 Union]] || 1947 RG || [[Observatorij Union]], [[Johannesburg]] |- | [[1586 Thiele]] || 1939 CJ || [[Thorvald Nicolai Thiele]], [[Danci|danski]] [[astronom]] |- | [[1587 Kahrstedt]] || {{mp|1933 FS|1}} || [[Albrecht Kahrstedt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1588 Descamisada]] || 1951 MH || [[španščina|španska]] beseda za ''brez srajce (delavec)'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]] |- | [[1589 Fanatica]] || 1950 RK || [[španščina|španska]] beseda za ''fanatična ženska'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]] |- | [[1590 Ciolkovska]] || 1933 NA || [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]], [[fizik]], [[letalski konstruktor|letalski]] in [[raketni konstruktor]] |- | [[1591 Baize]] || 1951 KA || [[Paul Baize]], [[Francozi|francoski]] zdravnik in amaterski [[astronom]] |- | [[1592 Mathieu]] || 1951 LA || vnukinja odkritelja |- | [[1593 Fagnes]] || 1951 LB || [[Hautes Fagnes]], planota v [[Belgija|Belgiji]] |- | [[1594 Danjon]] || 1949 WA || [[André Danjon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1595 Tanga]] || 1930 ME || [[mesto]] [[Tanga, Tanzanija|Tanga]], [[Tanzanija]] |- | [[1596 Itzigsohn]] || 1951 EV || [[Miguel Itzigsohn]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] |- | [[1597 Laugier]] || 1949 EB || [[Marguerite Laugier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1598 Paloque]] || 1950 CA || [[Émile Paloque]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1599 Giomus]] || 1950 WA || [[mesto]] [[Gien-sur-Loire]], [[Francija]] |- | [[1600 Vyssotsky]] || 1947 UC || [[Emma Vyssotsky]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 1601–1700 |- | [[1601 Patry]] || 1942 KA || [[André Patry]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1602 Indiana]] || 1950 GF || zvezna država [[Indiana]] in [[Univerza v Indiani]] |- | [[1603 Neva]] || 1926 VH || [[reka]] [[Neva]], teče skozi [[Sainkt Peterburg]] |- | [[1604 Tombaugh]] || 1931 FH || [[Clyde Tombaugh]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]; asteroid 1931 FH je eden izmed mnogih, ki jih je odkril Tombaugh med iskanjem [[Pluton]]a |- | [[1605 Milankovitch]] || 1936 GA || [[Milutin Milanković]], [[Srbi|srbski]] [[astronom]] |- | [[1606 Jekhovsky]] || 1950 RH || [[Benjamin Jekhovsky]], v [[Rusija|Rusiji]] rojen [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1607 Mavis]] || 1950 RA || žena [[Jacobus Albertus Bruwer|Jacobusa Albertusa Bruwerja]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]] |- | [[1608 Muñoz]] || 1951 RZ || [[F. A. Muñoz]], [[astronom]]* |- | [[1609 Brenda]] || 1951 NL || vnukinja odkritelja |- | [[1610 Mirnaya]] || 1928 RT || [[ruščina|ruska]] beseda za ''miroljubna'' |- | [[1611 Beyer]] || 1950 DJ || [[Max Beyer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1611 Beyer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1612 Hirose]] || 1950 BJ || [[Hideo Hirose]] (広瀬秀雄), [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[1613 Smiley]] || 1950 SD || [[Charles Hugh Smiley]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1614 Goldschmidt]] || 1952 HA || [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]], [[astronom]] |- | [[1615 Bardwell]] || 1950 BW || [[Conrad Bardwell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1616 Filipoff]] || 1950 EA || [[Lionel Filipoff]], [[astronom]] |- | [[1617 Alschmitt]] || 1952 FB || [[Alfred Schmitt]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1618 Dawn]] || 1948 NF || vnukinja odkritelja |- | [[1619 Ueta]] || 1953 TA || [[Jo Ueta]] (上田穣), [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[1620 Geographos]] || 1951 RA || [[National Geographic Society]] |- | [[1621 Druzhba]] || 1926 TM || [[ruščina|ruska]] beseda za ''prijateljstvo'' |- | [[1622 Chacornac]] || 1952 EA || [[Jean Chacornac]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1623 Vivian]] || 1948 PL || Daughter of [[William Hirst]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1624 Rabe]] || {{mp|1931 TT|1}} || [[Eugene Rabe]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1625 The NORC]] || 1953 RB || [[IBM NORC|NORC]] (Naval Ordnance Research Calculator), prvi računalnik z [[elektronka]]mi, izdelan pri podjetju [[IBM]] |- | [[1626 Sadeya]] || 1927 AA || [[Sociedad Astronómica de España y America]] |- | [[1627 Ivar]] || 1929 SH || brat odkritelja |- | [[1628 Strobel]] || 1923 OG || [[Willy Strobel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1629 Pecker]] || 1952 DB || [[Jean-Claude Pecker]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1630 Milet]] || 1952 DA || [[Bernard Milet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1631 Kopff]] || 1936 UC || [[August Kopff]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1632 Sieböhme]] || 1941 DF || [[Siegfried Böhme]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1633 Chimay]] || 1929 EC || občina [[Chimay]] v [[Belgija|Belgiji]] |- | [[1634 Ndola]] || 1935 QP || [[mesto]] [[Ndola]], [[Zambia]] |- | [[1635 Bohrmann]] || 1924 QW || [[Alfred Bohrmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1636 Porter]] || 1950 BH || [[Jermain Gildersleeve Porter]] in [[John Guy Porter]], [[Britanci|britanska]] [[astronom]]a |- | [[1637 Swings]] || 1936 QO || [[Pol Swings]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[1638 Ruanda]] || 1935 JF || [[Ruanda]] |- | [[1639 Bower]] || 1951 RB || [[Ernest Clare Bower]], [[Američani|ameriški]] [[matematik]] in [[astronom]] |- | [[1640 Nemo]] || 1951 QA || kapitan [[Nemo]], izmišljena oseba |- | [[1641 Tana]] || 1935 OJ || [[reka]] [[Tana]], [[Kenija]] |- | [[1642 Hill]] || 1951 RU || [[George William Hill]], [[Američani|ameriški]] [[matematik]] in [[astronom]] |- | [[1643 Brown]] || 1951 RQ || [[Ernest William Brown]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1644 Rafita]] || 1935 YA || sin odkritelja |- | [[1645 Waterfield]] || 1933 OJ || [[Reginald Lawson Waterfield]] in [[William Francis Herschel Waterfield]], [[Britanci|britanska]] [[astronom]]a |- | [[1646 Rosseland]] || 1939 BG || [[Svein Rosseland]], [[Norvežani|norveški]] [[astrofizik]] |- | [[1647 Menelaus]] || 1957 MK || [[Menelaj]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1648 Shajna]] || 1935 RF || [[Grigorij Abramovič Šajn]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]], soprog odkriteljice |- | [[1649 Fabre]] || 1951 DE || [[Hervé Fabre]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1650 Heckmann]] || 1937 TG || [[Otto Heckmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1651 Behrens]] || 1936 HD || [[Johann Gerhard Behrens]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1652 Hergé]] || 1953 PA || [[Georges Prosper Remi]] ( psevdonim Hergé) [[Belgijci|belgijski]] pisec [[strip]]ov |- | [[1653 Yakhontovia]] || 1937 RA || [[Nataliya Sergeevna Samoilova-Yakhontova]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka |- | [[1654 Bojeva]] || 1931 TL || [[Nina Fedorovna Bojeva]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka |- | [[1655 Comas Solá]] || 1929 WG || [[Josep Comas i Solà]], [[Katalonci|katalonski]] [[astronom]] |- | [[1656 Suomi]] || 1942 EC || [[Finska]] |- | [[1657 Roemera]] || 1961 EA || [[Elizabeth Roemer]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka |- | [[1658 Innes]] || 1953 NA || [[Robert Thorburn Ayton Innes]], [[Škoti|škotski]] amaterski [[astronom]], pozneje poklicni astronom, tudi prvi direktor [[Observatorij Transvaal|Observatorija Transvaal]] |- | [[1659 Punkaharju]] || 1940 YL || občina [[Punkaharju]], [[Finska]] |- | [[1660 Wood]] || 1953 GA || [[Harry Edwin Wood]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]] |- | [[1661 Granule]] || A916 FA || [[Gallova zrna]] (znana tudi kot "Gallova telesa"), oblika [[limfociti|limfocitov]], ki jih je odkril [[Edward Gall]] |- | [[1662 Hoffmann]] || A923 RB || Irmtraud Hoffmann, snaha odkritelja |- | [[1663 van den Bos]] || 1926 PE || [[Willem Hendrik van den Bos]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1663 van den Bos |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1664 Felix]] || 1929 CD || [[Felix Timmermans]], [[Belgijci|belgijski]] pisatelj |- | [[1665 Gaby]] || 1930 DQ || Gaby Reinmuth, snaha odkritelja |- | [[1666 van Gent]] || 1930 OG || [[Hendrik van Gent]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1666 van Gent |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1667 Pels]] || 1930 SY || [[G. Pels]], asistent pri izračunavanju tirnic na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1667 Pels |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1668 Hanna]] || 1933 OK || Hanna Reinmuth, snaha odkritelja |- | [[1669 Dagmar]] || 1934 RS || Dagmar, žensko ime |- | [[1670 Minnaert]] || 1934 RZ || [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[1671 Chaika]] || 1934 TD || [[Rusi|ruska]] beseda za ''galeb'', v čast [[Valentina Tereškova|Valentini Tereškovi]] |- | [[1672 Gezelle]] || 1935 BD || [[Guido Gezelle]], [[flamci|flamski]] [[pesnik]] |- | [[1673 van Houten]] || 1937 TH || [[Cornelis Johannes van Houten]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1673 van Houten |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1674 Groeneveld]] || 1938 DS || [[Ingrid van Houten-Groeneveld]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1674 Groeneveld |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1675 Simonida]] || 1938 FB || lepa [[Srbija|srbska]] [[Simonida Nemanjič]], žena [[kralj]]a [[Štefan Uroš II.|Štefana Uroša II.]] |- | [[1676 Kariba]] || 1939 LC || [[jezero]] [[Kariba]], [[Zambija]]/[[Zimbabve]] |- | [[1677 Tycho Brahe]] || 1940 RO || [[Tycho Brahe]], [[Danci|danski]] [[astronom]] |- | [[1678 Hveen]] || 1940 YH || [[Hen, Švedska]] (Hveen), otok v [[Øresund]]u z gradom [[Uraniborg]], ki ga je uporabljal [[Tycho Brahe]] oziroma observatorij [[Stjerneborg]] |- | [[1679 Nevanlinna]] || 1941 FR || [[Rolf Herman Nevanlinna]], [[Finci|finski]] [[matematik]] |- | [[1680 Per Brahe]] || 1942 CH || [[Per Brahe]], guverner in general iz 17. stoletja na [[Finska|Finskem]] |- | [[1681 Steinmetz]] || 1948 WE || [[Julius Steinmetz]], [[Nemci|nemški]] pastor in določevalec tirnice asteroida |- | [[1682 Karel]] || 1949 PH || sin [[Cornelis Johannes van Houten|Cornelisa Johannesa van Houtena]] in [[Ingrid van Houten-Groeneveld]], oba [[Nizozemci|nizozemska]] [[astronom]]a <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1682 Karel |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1683 Castafiore]] || 1950 SL || operna pevka [[Bianca Castafiore]] |- | [[1684 Iguassú]] || 1951 QE || [[Iguasujski slapovi]] na reki [[Iguasu]], [[Brazilija]]/[[Argentina]] |- | [[1685 Toro]] || 1948 OA || dekliški priimek žene[[Samuel Herrick|Samuela Herricka]] (predstavnik [[Ohio|Ohia]]) |- | [[1686 De Sitter]] || {{mp|1935 SR|1}} || [[Willem de Sitter]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1686 De Sitter |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1687 Glarona]] || 1965 SC || kanton [[Glarus]] v [[Švica|Švici]] |- | [[1688 Wilkens]] || {{mp|1951 EQ|1}} || [[Alexander Wilkens]], [[Argentici|argentinski]] [[astronom]] |- | [[1689 Floris-Jan]] || 1930 SO || Floris-Jan van der Meulen, 5000. obiskovalec na astronomski razstavi <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1689 Floris-Jan |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1690 Mayrhofer]] || 1948 VB || [[Karl Mayrhofer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[matematik]] in amaterski [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1690 Mayrhofer-1 |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=65088 1690 Mayrhofer-2]</ref> |- | [[1691 Oort]] || 1956 RB || [[Jan Hendrik Oort]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1691 Oort |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1692 Subbotina]] || 1936 QD || [[Mihail Subotin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1693 Hertzsprung]] || 1935 LA || [[Ejnar Hertzsprung]], [[Danci|danski]] [[astronom]] |- | [[1694 Kaiser]] || 1934 SB || [[Frederik Kaiser]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1694 Kaiser |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1695 Walbeck]] || 1941 UO || [[Henrik Johan Walbeck]], [[Finci|finski]] [[geodet]] |- | [[1696 Nurmela]] || 1939 FF || [[Tauno Kalervo Nurmela]], [[Finci|finski]] [[akademik]] |- | [[1697 Koskenniemi]] || 1940 RM || [[Veikko Antero Koskenniemi]], [[Finci|finski]] [[pesnik]] |- | [[1698 Christophe]] || 1934 CS || nečak [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]], [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a ali [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijska]] [[astronom]]ka |- | [[1699 Honkasalo]] || 1941 QD || [[Tauno Bruno Honkasalo]], [[Finci|finski]] [[matematik]] |- | [[1700 Zvezdara]] || 1940 QC || [[Zvezdara]], [[Beograd]], [[Srbija]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 1701–1800 |- | [[1701 Okavango]] || 1953 NJ || [[reka]][[Okavango]], [[Afrika]] |- | [[1702 Kalahari]] || A924 NC || puščava [[Kalahari]] |- | [[1703 Barry]] || 1930 RB || [[Roger Barry]], [[Nemci|nemški]](?) [[astronom]] |- | [[1704 Wachmann]] || A924 EE || [[Arno Arthur Wachmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1704 Wachmann |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1705 Tapio]] || {{mp|1941 SL|1}} || [[Tapio]], [[finska]] mitološka oseba iz [[Kalevala|Kalevale]] (epska pesnitev) |- | [[1706 Dieckvoss]] || 1931 TS || [[Wilhelm Dieckvoss]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html †] |- | [[1707 Chantal]] || 1932 RL || nečakinja [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]] [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a in [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijske]] [[astronom]]ke * |- | [[1708 Pólit]] || 1929 XA || [[Isidre Pólit| Isidre Pólit i Boixareu]], [[Španci|španska]] [[astronom]]ka |- | [[1709 Ukraina]] || 1925 QA || [[Ukrajina]] |- | [[1710 Gothard]] || 1941 UF || [[Jenõ Gothard]], [[Madžari|madžarski]] amaterski [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1710 Gothard |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1711 Sandrine]] || 1935 BB || nečakinja [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]], [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a in [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijske]] [[astronom]]ke * |- | [[1712 Angola]] || 1935 KC || država [[Angola]] |- | [[1713 Bancilhon]] || 1951 SC || [[Odette Bancilhon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]ka, žena [[Alfred Schmitt|Alfreda Schmitta]] |- | [[1714 Sy]] || 1951 OA || [[Frédéric Sy]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1715 Salli]] || 1938 GK || žena odkritelja |- | [[1716 Peter]] || 1934 GF || vnuk odkritelja |- | [[1717 Arlon]] || 1954 AC || [[mesto]] in občina [[Arlon]], [[Belgija]] |- | [[1718 Namibia]] || 1942 RX || država [[Namibija]] |- | [[1719 Jens]] || 1950 DP || vnuk odkritelja |- | [[1720 Niels]] || 1935 CQ || vnuk odkritelja |- | [[1721 Wells]] || {{mp|1953 TD|3}} || [[[[German Wells]], upravnik na [[Univerza v Indiani]] |- | [[1722 Goffin]] || 1938 EG || [[Edwin Goffin]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[1723 Klemola]] || 1936 FX || [[Irja Klemola]], amaterska [[astronom]]ka in [[Arnold Richard Klemola]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1724 Vladimir]] || 1932 DC || vnuk [[Milorad B. Protić|Milorada B. Protića]], [[srbi|srbski]] [[astronom]] |- | [[1725 CrAO]] || 1930 SK || [[Astrofizikalni observatorij Krim]] (Кри́мська астрофізи́чна обсервато́рія) |- | [[1726 Hoffmeister]] || 1933 OE || [[Cuno Hoffmeister]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1727 Mette]] || 1965 BA || žena odkritelja |- | [[1728 Goethe Link]] || 1964 TO || [[Observatorij Goethe Link]] |- | [[1729 Beryl]] || 1963 SL || Beryl Potter, član osebja na [[Univerza v Indiani Bloomington|Univerza v Indiani]] |- | [[1730 Marceline]] || 1936 UA || junakinja iz [[roman]]a ''L'Immoraliste'', ki ga je napisal [[André Gide]], [[Francozi|francoski]] pisatelj in [[Nobelova nagrada|Nobelov]] nagrajenec |- | [[1731 Smuts]] || 1948 PH || [[Jan Christiaan Smuts]], premier v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] |- | [[1732 Heike]] || 1943 EY || Heike Neckel, vnukinja [[Alfred Bohrmann|Alfreda Bohrmanna]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a |- | [[1733 Silke]] || {{mp|1938 DL|1}} || Silke Neckel, vnukinja odkritelja |- | [[1734 Zhongolovich]] || 1928 TJ || [[Ivan Danilovič Zongolovič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1735 ITA]] || {{mp|1948 RJ|1}} || [[Inštitut teoretične astronomije]] (Institute for Theoretical Astronomy) |- | [[1736 Floirac]] || 1967 RA || predmestje [[Bordeaux]]a, [[Francija]] |- | [[1737 Severny]] || 1966 TJ || [[Andrej Borisovič Severni]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1738 Oosterhoff]] || 1930 SP || [[P. Th. Oosterhoff]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1738 Oosterhoff |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1739 Meyermann]] || 1939 PF || [[Bruno Meyermann]], [[astronom]] |- | [[1740 Paavo Nurmi]] || 1939 UA || [[Paavo Nurmi]], [[Finci|finski]] [[tekač]] |- | [[1741 Giclas]] || 1960 BC || [[Henry Lee Giclas]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1742 Schaifers]] || 1934 RO || [[Karl Schaifers]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1743 Schmidt]] || 4109 P-L || [[Bernhard Schmidt]], [[izumitelj]] |- | [[1744 Harriet]] || 6557 P-L || Wife of [[Paul Herget]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1745 Ferguson]] || {{mp|1941 SY|1}} || [[James Ferguson (astronom, 1797-1867))|James Ferguson]], [[astronom]] |- | [[1746 Brouwer]] || 1963 RF || [[Dirk Brouwer]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojeni [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1746 Brouwer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1747 Wright]] || 1947 NH || * |- | [[1748 Mauderli]] || 1966 RA || [[Sigmund Mauderli]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]] |- | [[1749 Telamon]] || 1949 SB || [[Telamon (mitologija)|Telamon]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1750 Eckert]] || {{mp|1950 NA|1}} || [[Wallace John Eckert]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[1751 Herget]] || 1955 OC || [[Paul Herget]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1752 van Herk]] || 1930 OK || [[Gijsbert van Herk]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]], skupaj z Hermanom Kleibrinkom in Willemom Bijleveldom je napisal zgodovino [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1752 van Herk |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1753 Mieke]] || 1934 JM || Wife of [[Jan Oort]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1753 Mieke |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1754 Cunningham]] || 1935 FE || [[Leland E. Cunningham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1755 Lorbach]] || 1936 VD || Anne Lorbach Herget, žena [[Paul Herget|Paula Hergeta]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1756 Giacobini]] || 1937 YA || [[Michel Giacobini]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1757 Porvoo]] || 1939 FC || [[mesto]] in občina [[Porvoo]], [[Finska]] |- | [[1758 Naantali]] || 1942 DK || [[mesto]] [[Naantali]], [[Finska]] |- | [[1759 Kienle]] || 1942 RF || [[Hans Kienle]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] |- | [[1760 Sandra]] || 1950 GB || vnukinja odkritelja |- | [[1761 Edmondson]] || 1952 FN || [[Frank Kelley Edmondson]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1762 Russell]] || 1953 TZ || [[Henry Norris Russell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1763 Williams]] || {{mp|1953 TN|2}} || [[Ken P. Williams]], [[Britanci|britanski]] [[matematik]] in [[pisatelj]] |- | [[1764 Cogshall]] || {{mp|1953 VM|1}} || [[Wilbur A. Cogshall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1765 Wrubel]] || 1957 XB || [[Marshal Wrubel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1766 Slipher]] || 1962 RF || [[Vesto Melvin Slipher]] in [[Earl C. Slipher]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a |- | [[1767 Lampland]] || 1962 RJ || [[Carl Otto Lampland]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1768 Appenzella]] || 1965 SA || okrožje [[Appenzell]], [[Švica]] |- | [[1769 Carlostorres]] || 1966 QP || [[Carlos G. Torres]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] in [[Carlos Torres]], [[Čilenci|čilenski]] [[astronom]] |- | [[1770 Schlesinger]] || 1967 JR || [[Frank Schlesinger]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1771 Makover]] || 1968 BD || [[Samuel Gdalevič Makover]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1772 Gagarin]] || 1968 CB || [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurij Gagarin]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]] |- | [[1773 Rumpelstilz]] || 1968 HE || [[Rumpelstiltskin]], ženska oseba v nekaterih bajkah, ki izhajajo iz [[Nemčija|Nemčije]] (tam znana kot Rumpelstilzchen) |- | [[1774 Kulikov]] || {{mp|1968 UG|1}} || [[Dmitrij Kuzmič Kulikov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1775 Zimmerwald]] || 1969 JA || občina [[Zimmerwald]], [[Švica]] |- | [[1776 Kuiper]] || 2520 P-L || [[Gerard P. Kuiper]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1776 Kuiper |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1777 Gehrels]] || 4007 P-L || [[Tom Gehrels]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1777 Gehrels |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1778 Alfvén]] || 4506 P-L || [[Hannes Alfvén]], [[Švedi|švedski]] [[astrofizik]] |- | [[1779 Paraná]] || 1950 LZ || [[Paraná River]], [[Argentina]] |- | [[1780 Kippes]] || A906 RA || [[Otto Kippes]], [[Nemci|nemški]] amaterski [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1780 Kippes-1 |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.astrosociety.org/membership/awards/pastamateur.html 1780 Kippes-2]</ref> |- | [[1781 Van Biesbroeck]] || A906 UB || [[George Van Biesbroeck]], v [[Belgija|Belgiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1782 Schneller]] || {{mp|1931 TL|1}} || [[Heribert Schneller]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1783 Albitskij]] || 1935 FJ || [[Vladimir Aleksandrovič Albitskij]], [[Rusi|ruski]] |- | [[1784 Benguella]] || 1935 MG || [[mesto]] [[Benguela]], [[Angola]] |- | [[1785 Wurm]] || 1941 CD || [[Karl Wurm]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1785 Wurm |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1786 Raahe]] || 1948 TL || [[mesto]] in občina [[Raahe]], [[Finska]] |- | [[1787 Chiny]] || 1950 SK || občina [[Chiny]], [[Belgija]] |- | [[1788 Kiess]] || 1952 OZ || [[Carl Clarence Kiess]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1789 Dobrovolsky]] || 1966 QC || [[Georgi Dobrovolski]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]] |- | [[1790 Volkov]] || 1967 ER || [[Vladislav Volkov]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]] |- | [[1791 Patsayev]] || 1967 RE || [[Viktor Patsayev]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]] |- | [[1792 Reni]] || 1968 BG || [[mesto]] [[Reni]], [[Ukrajina]], rojstni kraj [[Aleksander Nikolaevič Deič|A. N. Deiča]] (rusko: Александр Николаевич Дейч) |- | [[1793 Zoya]] || 1968 DW || [[Zoja Kosmodemjanskaja]], [[Rusi|ruska]] junakinja iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |- | [[1794 Finsen]] || 1970 GA || [[William Stephen Finsen]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]] |- | [[1795 Woltjer]] || 4010 P-L || [[Jan Woltjer (astronom)|Jan Woltjer]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1795 Woltjer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1796 Riga]] || 1966 KB || [[mesto]] [[Riga]], [[Latvija]] |- | [[1797 Schaumasse]] || 1936 VH || [[Alexandre Schaumasse]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1798 Watts]] || 1949 GC || [[Chester Burleigh Watts]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1799 Koussevitzky]] || 1950 OE || [[Serge Koussevitzky]], [[Rusi|ruski]] dirigent |- | [[1800 Aguilar]] || 1950 RJ || [[Félix Aguilar]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] ali [[Antonio Aguilar]], [[Španci|španski]] [[astronom]]* |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 1801–1900 |- | [[1801 Titicaca]] || {{mp|1952 SP|1}} || [[jezero]] [[Titicaca]], [[Peru]] |- | [[1802 Zhang Heng]] || {{mp|1964 TW|1}} || [[Zhang Heng]], starodavni [[Kitajci|kitajski]], [[astronom]], [[matematik]], [[izumitelj]], [[umetnik]] in [[učenjak]] |- | [[1803 Zwicky]] || 1967 CA || [[Fritz Zwicky]], ameriški (izhaja iz [[Švica|Švice]]) astronom |- | [[1804 Čebotarjov]] || 1967 GG || [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]], ruski astronom |- | [[1805 Dirikis]] || 1970 GD || [[Matiss Dīriķis]], latvijski astronom |- | [[1806 Derice]] || 1971 LC || žena [[Dennis N. Harwood|Dennisa N. Harwooda]], [[Avstralci|avstralski]] [[astronom]] |- | [[1807 Slovakia]] || 1971 QA || država [[Slovaška]] |- | [[1808 Bellerophon]] || 2517 P-L || [[Belerofon]], heroj iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1809 Prometheus]] || 2522 P-L || [[Prometej (mitologija)|Prometej]], titan iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1810 Epimetheus]] || 4196 P-L || [[Epimetej (mitologija)|Epimetej]], titan iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1811 Bruwer]] || 4576 P-L || [[Jacobus Albertus Bruwer]], [[Južna Afrika|južnoafriški]] [[astronom]] |- | [[1812 Gilgamesh]] || 4645 P-L || [[Gilgameš]], mitološki [[Sumerija|sumerijski]] junak |- | [[1813 Imhotep]] || 7589 P-L || [[Imhotep]], [[Stari Egipt|staroegipčanski]] [[arhitekt]] |- | [[1814 Bach]] || {{mp|1931 TW|1}} || [[Johann Sebastian Bach]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] |- | [[1815 Beethoven]] || {{mp|1932 CE|1}} || [[Ludwig van Beethoven]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] |- | [[1816 Liberia]] || 1936 BD || država [[Liberija]] |- | [[1817 Katanga]] || 1939 MB || province [[Katanga]] v [[Demokratična republika Kongo|Demokratični republiki Kongo]] |- | [[1818 Brahms]] || 1939 PE || [[Johannes Brahms]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] |- | [[1819 Laputa]] || 1948 PC || [[Laputa]], izmišljeni otok v ''[[Guliverjeva potovanja|Guliverjevih potovanjih]]'' |- | [[1820 Lohmann]] || 1949 PO || [[Werner Lohmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1821 Aconcagua]] || 1950 MB || [[Aconcagua]], gora v [[Andi]]h |- | [[1822 Waterman]] || 1950 OO || [[Alan Tower Waterman]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in prvi direktor [[Nacionalna znanstvena ustanova|Nacionalne znenstvene ustanove]] (National Science Foundation ali NSF) |- | [[1823 Gliese]] || 1951 RD || [[Wilhelm Gliese]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1824 Haworth]] || 1952 FM || [[Leland Haworth]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]] |- | [[1825 Klare]] || 1954 QH || [[Gerhard Klare]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1826 Miller]] || {{mp|1955 RC|1}} || [[John Anthony Miller]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1827 Atkinson]] || 1962 RK || [[Robert d'Escourt Atkinson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1828 Kashirina]] || 1966 PH || [[Valentin Semenovich Kaširin]], [[Rusi|ruski]] [[zdravnik]] |- | [[1829 Dawson]] || 1967 JJ || [[Bernhard Dawson]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] |- | [[1830 Pogson]] || 1968 HA || [[Norman Robert Pogson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1831 Nicholson]] || 1968 HC || [[Seth Barnes Nicholson]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1832 Mrkos]] || 1969 PC || [[Antonin Mrkos]], [[Čehi|češki]] [[astronom]] |- | [[1833 Shmakova]] || 1969 PN || [[Marina Valentinovna Šmakova]], v [[Rusija|Rusiji]]-rojena [[fizik|fizičarka]] (astrofizičarka), sedaj deluje v Centru linearnega pospeševalnika v Stanfordu (Stanford Linear Accelerator Center ali SLAC) |- | [[1834 Palach]] || 1969 QP || [[Jan Palach]], [[Čehi|češki]] protestnik |- | [[1835 Gajdariya]] || 1970 OE || [[Arkady Gaidar]], [[Rusi|ruski]] pisatelj |- | [[1836 Komarov]] || 1971 OT || [[Vladimir Mihajlovič Komarov|Vladimir Komarov]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]] |- | [[1837 Osita]] || {{mp|1971 QZ|1}} || [[Španija|španska]] oblika imena Uršula, žene odkritelja |- | [[1838 Ursa]] || 1971 UC || Ursula, žena odkritelja in Urs, sin odkritelja |- | [[1839 Ragazza]] || 1971 UF || [[italijanščina|italijanska]] beseda za ''deklica'' in letovišče [[Bad Ragaz]], [[Švica]] |- | [[1840 Hus]] || 1971 UY || [[Jan Hus]], [[Čehi|češki]] [[teolog]] |- | [[1841 Masaryk]] || {{mp|1971 UO|1}} || [[Tomáš Masaryk]], češkoslovaški državnik |- | [[1842 Hynek]] || 1972 AA || Hynek Kohoutek, oče odkritelja |- | [[1843 Jarmila]] || 1972 AB || Jarmila Kohoutkova, mati odkritelja |- | [[1844 Susilva]] || 1972 UB || Susi, sošolka odkritelja |- | [[1845 Helewalda]] || 1972 UC || Helen, sošolka odkritelja in občina [[Wald AR]], [[Švica]] |- | [[1846 Bengt]] || 6553 P-L || [[Bengt Georg Daniel Strömgren]], [[Danci|dansko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>[http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/Stromgren/index.html 1846 Bengt]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | [[1847 Stobbe]] || A916 CA || [[Joachim Otto Stobbe]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1848 Delvaux]] || 1933 QD || svakinja [[Belgijci|belgijskega]] [[astronom]]a [[Ginette Roland|Ginetta Rolanda]] |- | [[1849 Kresák]] || 1942 AB || [[Ľubor Kresák]], [[Čehi|češki]] [[astronom]] |- | [[1850 Kohoutek]] || 1942 EN || [[Luboš Kohoutek]], [[Čehi|češki]] [[astronom]] |- | [[1851 Lacroute]] || 1950 VA || [[Pierre Lacroute]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1852 Carpenter]] || 1955 GA || [[Edwin Francis Carpenter]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[1853 McElroy]] || 1957 XE || [[William David McElroy]], [[Američani|ameriški]] [[biolog]] in [[biokemik]] |- | [[1854 Skvortsov]] || {{mp|1968 UE|1}} || [[Evgenij Fedorovič Skvortsov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1855 Korolev]] || {{mp|1969 TU|1}} || [[Sergei Korolev]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[raketni inženir]] in [[konstrukter]] |- | [[1856 Růžena]] || {{mp|1969 TW|1}} || Růžena Petrovičová, članica osebja na [[Observatorij Kleť|Observatoriju Kleť]] |- | [[1857 Parchomenko]] || {{mp|1971 QS|1}} || [[Praskovija Georgievna Parčomenko]], [[Ukrajinci|ukrajinska]] [[astronom]]ka |- | [[1858 Lobachevskij]] || 1972 QL || [[Nikolai Ivanovič Lobačhevski]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]] |- | [[1859 Kovalevskaya]] || {{mp|1972 RS|2}} || [[Sofija Kovalevskaja]], [[Rusi|ruski]] [[matematik|matematičarka]] |- | [[1860 Barbarossa]] || 1973 SK || vzdevek za [[Frederick I. Barbarosa]] in edega izmed odkriteljevih učiteljev |- | [[1861 Komenský]] || 1970 WB || [[Comenius|Jan Amos Komenský (Comenius)]], [[Čehi|češki]] (moravski) [[teolog]g] in [[vzgojitelj]] |- | [[1862 Apollo]] || 1932 HA || [[Apolon]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[1863 Antinous]] || 1948 EA || [[Antinoj]], ljubimec [[car]]ja [[Hadrijan]]ga |- | [[1864 Daedalus]] || 1971 FA || [[Dedal]], izumitelj iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1865 Cerberus]] || 1971 UA || [[Kerber]], pošast iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1866 Sisyphus]] || 1972 XA || [[Sizif]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1867 Deiphobus]] || 1971 EA || [[Dejfob]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1868 Thersites]] || 2008 P-L || [[Tersit]], vojak v [[Trojanska vojna|Trojanski vojni]] |- | [[1869 Philoctetes]] || 4596 P-L || Filoklet]], znani strelec v [[Trojanska vojna|Trojanski vojni]] |- | [[1870 Glaukos]] || 1971 FE || [[Glavke]], različne osebe v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[1871 Astyanax]] || 1971 FF || [[Astianaks]], sin [[Hektor]]ja in [[Andromaha|Andromahe]] |- | [[1872 Helenos]] || 1971 FG || [[Helenos]], sin [[troja]]nskega [[kralj]]a [[Priam]]a in [[Hekaba|Hekabe]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1873 Agenor]] || 1971 FH || [[Agenor]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[1874 Kacivelia]] || A924 RC || [[Kaciveli]], [[Finska]] |- | [[1875 Neruda]] || 1969 QQ || [[Jan Neruda]], [[Čehi|češki]] pisatelj |- | [[1876 Napolitania]] || 1970 BA || [[Neapelj]], [[Italija]] |- | [[1877 Marsden]] || 1971 FC || [[Brian G. Marsden]], [[astronom]] in director [[Center za male planete]] |- | [[1878 Hughes]] || 1933 QC || sin Mireille Demiddelaer, vnukinje odkritelja |- | [[1879 Broederstroom]] || 1935 UN || manjše mesto [[Broederstroom]], [[Južna Afrika]] |- | [[1880 McCrosky]] || 1940 AN || [[Richard Eugene McCrosky]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1881 Shao]] || 1940 PC ||[[Cheng-yuan Shao]], asistentka [[Richard Eugene McCrosky|Richarda Eugena McCroskyja]] |- | [[1882 Rauma]] || 1941 UJ || [[mesto]] [[Rauma]], [[Finska]] |- | [[1883 Rimito]] || 1942 XA || nekdanja občina [[Rymattyla]], [[Finska]] |- | [[1884 Skip]] || {{mp|1943 EB|1}} || [[Gunter Schwartz|Gunter "Skip" Schwartz]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1885 Herero]] || 1948 PJ || plema [[Herero]], ki pripada etnični skupini [[Bantu]] |- | [[1886 Lowell]] || 1949 MP || [[Percival Lowell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1887 Virton]] || 1950 TD || [[Virton]], [[Belgija]] |- | [[1888 Zu Chong-Zhi]] || {{mp|1964 VO|1}} || [[Ču Čungdži]], [[Kitajci|kitajski]] [[matematik]] in [[astronom]] |- | [[1889 Pakhmutova]] || 1968 BE || [[Aleksandra Nikolajevna Pakmutova]], [[Rusi|ruska]] skladateljica |- | [[1890 Konoshenkova]] || 1968 CD || Olga Petrovna Konoshenkova, učiteljica na [[Observatorij Krim|Observatoriju Krim]] |- | [[1891 Gondola]] || 1969 RA || [[gondola]] |- | [[1892 Lucienne]] || 1971 SD || [[Lucienne Divan]], [[Francozi|francoski]] [[astrofizik]] |- | [[1893 Jakoba]] || 1971 UD || [[Jakob Oberholzer]], [[Švicarji|švicarski]] [[geolog]], oče odkritelja |- | [[1894 Haffner]] || 1971 UH || [[Hans Haffner]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] |- | [[1895 Larink]] || 1971 UZ || [[Johannes Larink]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1895 Larink |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1896 Beer]] || {{mp|1971 UC|1}} || [[Wilhelm Beer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] ali [[Arthur Beer]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] [[astronom]] ali njegov sin [[Peter Beer]], založnik * |- | [[1897 Hind]] || {{mp|1971 UE|1}} || [[John Russell Hind]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1898 Cowell]] || {{mp|1971 UF|1}} || [[Philip Herbert Cowell]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1899 Crommelin]] || {{mp|1971 UR|1}} || [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[1900 Katyusha]] || 1971 YB || [[Ekaterina Ivanovna Zelenko]], [[Rusi|ruska]] [[pilot]]ka |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 1901–2000 |- | [[1901 Moravia]] || 1972 AD || [[Moravska]], pokrajina [[Češka|Češke]] |- | [[1902 Shaposhnikov]] || 1972 HU || [[Vladimir Grigorevič Šapošnikov]], [[Rusi|ruski]] astrometer |- | [[1903 Adzhimushkaj]] || 1972 JL || [[Adžimuškaj]], kraj bitke v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |- | [[1904 Massevitch]] || 1972 JM || [[Ala Genrikovna Masevič]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka |- | [[1905 Ambartsumian]] || 1972 JZ || [[Viktor Amazaspovič Ambartsumian]], [[Armenci|armensko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1906 Naef]] || 1972 RC || [[Robert-A. Naef]], [[Švicarji|švicarski]] amaterski [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=1906 Naef |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[1907 Rudneva]] || {{mp|1972 RC|2}} || [[Evgenija Rudneva]], [[Rusi|ruska]] junakinja iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |- | [[1908 Pobeda]] || {{mp|1972 RL|2}} || [[ruščina|ruska]] beseda za ''zmago'' |- | [[1909 Alekhin]] || {{mp|1972 RW|2}} || [[Alexander Aleksandrovič Aljehin]], [[Rusi|ruski]] [[šah]]ist |- | [[1910 Mikhailov]] || {{mp|1972 TZ|1}} || [[Aleksandr Aleksandrovič Mihajlov (astronom)|Aleksandr Aleksandrovič Mihajlov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1911 Schubart]] || 1973 UD || [[Joachim Schubart]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1912 Anubis]] || 6534 P-L || [[Anubis]], staroegipčanski bog |- | [[1913 Sekanina]] || 1928 SF || [[Zdeněk Sekanina]], na [[Češka|Češkem]] rojeni [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>[http://stardust.jpl.nasa.gov/news/bio_sekanina.html 1913 Sekanina]</ref> |- | [[1914 Hartbeespoortdam]] || {{mp|1930 SB|1}} || [[jezero]] [[Hartbeespoortdam]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] |- | [[1915 Quetzálcoatl]] || 1953 EA || [[Quetzalcoatl]], [[Azteki|asteški]] bog |- | [[1916 Boreas]] || 1953 RA || [[Boreas]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[1917 Cuyo]] || 1968 AA || [[Univerza v Cuyo]], [[Argentina]] |- | [[1918 Aiguillon]] || 1968 UA || občina [[Aiguillon]], [[[[Francija]]]] |- | [[1919 Clemence]] || 1971 SA || [[Gerald Maurice Clemence]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1920 Sarmiento]] || 1971 VO || [[Domingo Sarmiento]], nekdanji predsednik [[Argentina|Argentine]], ki je podpiral [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Benjamin Apthorp Gould|Benjamina Apthorpa Goulda]] z ustanovitvijo Argentinskega nacionalnega observatorija v Cordobi (Observatorio Astronómico de Córdoba); lahko se imenuje tudi po [[Antonio Sarmiento|Antoniu Sarmientu]] (Antonio Fernando Sarmiento Galan), [[Mehika|mehiškem]] [[astronom]]u * |- | [[1921 Pala]] || 1973 SE || [[Pala (pleme)|Pala]], [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]] |- | [[1922 Zulu]] || 1949 HC || [[Zulu]] [[Afrika|afriško]] ljudstvo |- | [[1923 Osiris]] || 4011 P-L || [[Osiris]], staroegipčanski bog |- | [[1924 Horus]] || 4023 P-L || [[Horus]], staroegipčanski bog |- | [[1925 Franklin-Adams]] || 1934 RY || [[John Franklin-Adams]], [[Britanci|britanski]] amaterski [[astronom]] |- | [[1926 Demiddelaer]] || 1935 JA || Mireille Demiddelaer, vnukinja odkritelja |- | [[1927 Suvanto]] || 1936 FP || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]] |- | [[1928 Summa]] || 1938 SO || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]] |- | [[1929 Kollaa]] || 1939 BS || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]] |- | [[1930 Lucifer]] || 1964 UA || [[Lucifer]], temni [[angel]] |- | [[1931 Čapek]] || 1969 QB || [[Karel Čapek]], [[Čehi|češki]] [[pisatelj]] in [[scenarist]] |- | [[1932 Jansky]] || {{mp|1971 UB|1}} || [[Karl Guthe Jansky]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1933 Tinchen]] || 1972 AC || Christine Kohoutek, žena odkritelja |- | [[1934 Jeffers]] || 1972 XB || [[Hamilton Moore Jeffers]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1935 Lucerna]] || 1973 RB || [[mesto]] [[Luzern]], [[Švica]] |- | [[1936 Lugano]] || 1973 WD || [[mesto]] [[Lugano]], [[Švica]] |- | [[1937 Locarno]] || 1973 YA || [[mesto]] [[Locarno]], [[Švica]] |- | [[1938 Lausanna]] || 1974 HC || [[mesto]] [[Lausanne]], [[Švica]] |- | [[1939 Loretta]] || 1974 UC || hčerka odkritelja |- | [[1940 Whipple]] || 1975 CA || [[Fred Lawrence Whipple]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1941 Wild]] || {{mp|1931 TN|1}} || [[Paul Wild (astronom)|Paul Wild]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]] |- | [[1942 Jablunka]] || 1972 SA || [[Jablunka]], vas na [[Moravska|Moravskem]] (Češka|češka]] pokrajina) |- | [[1943 Anteros]] || 1973 EC || [[Anteros]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[1944 Günter]] || 1925 RA || Günter Reinmuth, sin odkritelja |- | [[1945 Wesselink]] || 1930 OL || [[Adriaan Jan Wesselink]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1945 Wesselink |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1946 Walraven]] || 1931 PH || [[Theodore Walraven]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1946 Walraven |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1947 Iso-Heikkilä]] || 1935 EA || [[Iso-Heikkilä]], [[Finska|finski]] observatorij |- | [[1948 Kampala]] || 1935 GL || [[mesto]] [[Kampala]], [[Uganda]]Uganda |- | [[1949 Messina]] || 1936 NE || [[mesto]] [[Messina, Južna Afrika|Messina]] (Musina) |- | [[1950 Wempe]] || 1942 EO || [[Johann Wempe]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1951 Lick]] || 1949 OA || [[James Lick]], [[Američani|ameriški]] podpornik znanosti |- | [[1952 Hesburgh]] || 1951 JC || [[Theodore Hesburgh]], [[Američani|ameriški]] predsednik [[Univerza Notre Dame|Univerze Notre Dame]] v [[Indiana|Indiani]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[1953 Rupertwildt]] || 1951 UK || [[Rupert Wildt]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1954 Kukarkin]] || 1952 PH || [[Boris Vasiljevič Kukarkin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1955 McMath]] || 1963 SR || [[Robert Raynolds McMath]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1956 Artek]] || {{mp|1969 TX|1}} || mednarodni otroški center '[[Artek]]', [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] |- | [[1957 Angara]] || 1970 GF || reka [[Angara]], [[Sibirija]] |- | [[1958 Chandra]] || 1970 SB || [[Subrahmanyan Chandrasekhar]], [[Indijci|indijski]] [[astrofizik]] |- | [[1959 Karbyshev]] || 1972 NB || [[Dmitrij Mihailovič Karbišev]], sovjetski vojaški vodja |- | [[1960 Guisan]] || 1973 UA || [[Henri Guisan]], [[švica]]rski [[general]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |- | [[1961 Dufour]] || 1973 WA || [[Henri Dufour]], [[švica]]rski [[general]] |- | [[1962 Dunant]] || 1973 WE || [[Jean Henri Dunant]], [[švica]]rski ustanovitelj [[Rdeči križ|Rdečega križa]] |- | [[1963 Bezovec]] || 1975 CB || gora [[Bezovec]], [[Slovaška]] |- | [[1964 Luyten]] || 2007 P-L || [[Willem Jacob Luyten]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1964 Luyten |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1965 van de Kamp]] || 2521 P-L || [[Peter van de Kamp]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1965 van de Kamp |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1966 Tristan]] || 2552 P-L || [[Tristan]], eden izmed [[Vitezi okrogle mize|Vitezov okrogle mize]] |- | [[1967 Menzel]] || A905 VC || [[Donald Howard Menzel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1968 Mehltretter]] || 1932 BK || [[Johannes Peter Mehltretter]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1969 Alain]] || 1935 CG || Alain Vanheste, soprog odkriteljeve vnukinje |- | [[1970 Sumeria]] || 1954 ER || [[Sumerija]], starodavno [[kralj]]estvo |- | [[1971 Hagihara]] || {{mp|1955 RD|1}} || [[Yusuke Hagihara]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[1972 Yi Xing]] || {{mp|1964 VQ|1}} || [[Yi Xing]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]] |- | [[1973 Colocolo]] || 1968 OA || [[Colocolo]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]]) [[ljudstvo]] |- | [[1974 Caupolican]] || 1968 OE || [[Caupolican]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) |- | [[1975 Pikelner]] || 1969 PH || [[Solomon Borisovič Pikelner]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[1976 Kaverin]] || 1970 GC || [[N. S. Kaverin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] ali [[Venjamin Aleksandrovič Kaverin]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] * |- | [[1977 Shura]] || 1970 QY || [[Aleksander Kosmodemjanskij]], sovjetski vojni junak |- | [[1978 Patrice]] || 1971 LD || Daughter of [[Dennis N. Harwood]], [[Avstralci|avstralski]] [[astronom]] |- | [[1979 Sakharov]] || 2006 P-L || [[Andrej Saharov]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]] |- | [[1980 Tezcatlipoca]] || 1950 LA || [[Tezcatlipoca]], [[Azteki|azteški]] [[bog]] |- | [[1981 Midas]] || 1973 EA || [[Midas]], [[kralj]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[1982 Cline]] || 1975 VA || [[Edwin Lee Cline]], [[izumitelj]] |- | [[1983 Bok]] || 1975 LB || [[Bart Jan Bok]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in njegova žena [[Priscilla Fairfield Bok]] (tudi [[astronom]]ka) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1983 Bok |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1984 Fedynskij]] || 1926 TN || [[Vsevolod Vladimirovič Fedinskij]], [[Rusi|ruski]] [[geofizik]] |- | [[1985 Hopmann]] || 1929 AE || [[Josef Hopmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1986 Plaut]] || {{mp|1935 SV|1}} || [[Lukas Plaut]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1986 Plaut |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1987 Kaplan]] || 1952 RH || [[Samuel Aronovičh Kaplan]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[veteran]] na fronti v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |- | [[1988 Delores]] || 1952 SV || Delores Owings, sodelavka programa iskanja asteroidov na [[Univerza Indiane v Bloomingtonu|Univerzi Indiane v Bloomingtonu]] |- | [[1989 Tatry]] || 1955 FG || pogorje [[Visoke Tatre]], [[Slovaška]] |- | [[1990 Pilcher]] || 1956 EE || [[Frederick Pilcher]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1991 Darwin]] || 1967 JL || [[Charles Darwin]], [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]] in [[paleontolog]] in sir [[George Howard Darwin]], angleški [[astronom]] in [[matematik]] |- | [[1992 Galvarino]] || 1968 OD || [[Galvarino]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) |- | [[1993 Guacolda]] || {{mp|1968 OH|1}} || [[Guacolda]], žena Lautara, ki je bil voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) |- | [[1994 Shane]] || 1961 TE || [[Charles Donald Shane]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[1995 Hajek]] || {{mp|1971 UP|1}} || [[Tadeáš Hájek]], [[Čehi|češki]] [[astronom]] |- | [[1996 Adams]] || 1961 UA || [[John Couch Adams]], [[Britanci|britanski]] [[matematik]] in [[astronom]] |- | [[1997 Leverrier]] || 1963 RC || [[Urbain Le Verrier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[1998 Titius]] || {{mp|1938 DX|1}} || [[Johann Daniel Titius]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[1999 Hirayama]] || 1973 DR || [[Kiyotsugu Hirayama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[2000 Herschel]] || 1960 OA || [[William Herschel]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] [[astronom]] in [[skladatelj]] |} == Reference in opombe == {{sklici}} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (1501-1750)]]<br>[[Seznam asteroidov (1751-2000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov: 1001–1500|1001–1500]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 2001–2500|2001–2500]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001501–002000]] 2edr4tx5ghp02wjt25958hw5lzds00z Pomeni imen asteroidov: 2001–2500 0 201808 6708645 6687487 2026-07-08T19:08:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708645 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[določanje imen nebesnih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri [[asteroid]]i imajo imajo dodatno pojasnilo (glej opombe) o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo. {| border=0 cellpadding=5 align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 2001–2100 |- | [[2001 Einstein]] || 1973 EB || [[Albert Einstein]], [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[fizik]] in [[Nobelov nagrajenec]] |- | [[2002 Euler]] || {{mp|1973 QQ|1}} || [[Leonhard Euler]], [[Švicarji|švicarski]] [[matematik]] in [[fizik]] |- | [[2003 Harding]] || 6559 P-L || [[Karl Ludwig Harding]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2004 Lexell]] || {{mp|1973 SV|2}} || [[Anders Johan Lexell]], [[Švedi|švedsko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[matematik]] |- | [[2005 Hencke]] || 1973 RA || [[Karl Ludwig Hencke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |title=2005 Hencke |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2013-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131215213126/http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[2006 Polonskaya]] || {{mp|1973 SB|3}} || [[Elena Ivanovna Kazimirčak-Polonskaja]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka |- | [[2007 McCuskey]] || 1963 SQ || [[Sidney W. McCuskey]], [[Američani|ameriški]] direktor observatorija |- | [[2008 Konstitutsiya]] || {{mp|1973 SV|4}} || [[Ustava]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |- | [[2009 Voloshina]] || 1968 UL || [[Vera Danilovna Vološina]], [[Rusi|ruska]] [[partizan]]ka |- | [[2010 Chebyshev]] || {{mp|1969 TL|4}} || [[Pafnuti Lvovič Čebišov]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]] |- | [[2011 Veteraniya]] || {{mp|1970 QB|1}} || [[Rusi|ruska]] beseda za "[[veteran]]" ([[druga svetovna vojna]]) |- | [[2012 Guo Shou-Jing]] || {{mp|1964 TE|2}} || [[Guo Šoudžing]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]] in [[matematik]] |- | [[2013 Tucapel]] || {{mp|1971 UH|4}} || voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) |- | [[2014 Vasilevskis]] || 1973 JA || [[Stanislaus Vasilevskis]], v [[Latvija|Latviji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2015 Kachuevskaya]] || {{mp|1972 RA|3}} || [[Natasha Kačevskaja]], [[Rusi|ruska]] [[vojak]]inja |- | [[2016 Heinemann]] || 1938 SE || [[Karl Heinemann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2017 Wesson]] || A903 SC || Mary Joan Wesson Bardwell, žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Conrad M. Bardwell|Conrada M. Bardwella]] |- | [[2018 Schuster]] || 1931 UC || [[Hans-Emil Schuster]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2019 van Albada]] || {{mp|1935 SX|1}} || [[Gale Bruno van Albada]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2019 van Albada |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2020 Ukko]] || 1936 FR || [[Ukko]], [[Finska|finski]] vrhovni [[bog]] |- | [[2021 Poincaré]] || 1936 MA || [[Henri Poincaré]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]] |- | [[2022 West]] || 1938 CK || [[Richard Martin West]], [[Danci|danski]] [[astronom]] |- | [[2023 Asaph]] || 1952 SA || [[Asaph Hall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2024 McLaughlin]] || 1952 UR || [[Dean Benjamin McLaughlin]], [[Američani|ameriški]] [[spektroskopist]] in [[geolog]] |- | [[2025 Nortia]] || 1953 LG || [[Etruščani|etruščanska]] [[boginja]] usode |- | [[2026 Cottrell]] || 1955 FF || [[Frederick Gardner Cottrell]], [[poslovnež]] |- | [[2027 Shen Guo]] || {{mp|1964 VR|1}} || [[Šen Guo]], [[astronom]] |- | [[2028 Janequeo]] || {{mp|1968 OB|1}} || žena Guepotana, voditelja [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) |- | [[2029 Binomi]] || 1969 RB || namišljen odkritelj [[binom]]a |- | [[2030 Belyaev]] || {{mp|1969 TA|2}} || polkovnik [[Pavel Ivanovič Beljajev]], [[Sovjeti|sovjetski]] [[kozmonavt]] |- | [[2031 BAM]] || {{mp|1969 TG|2}} || graditelj [[Bajkalsko-amurska magistrala|bajkalsko-amurske magistrale]] (BAM) |- | [[2032 Ethel]] || 1970 OH || [[Ethel Lilian Voynich]], [[Britanci|britanski]] pisatelj |- | [[2033 Basilea]] || 1973 CA || [[Basel]], [[Švica]] |- | [[2034 Bernoulli]] || 1973 EE || več [[matematik]]ov družine [[družina Bernoulli|Bernoulli]] |- | [[2035 Stearns]] || 1973 SC || [[Carl Leo Stearns]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2036 Sheragul]] || {{mp|1973 SY|2}} || vas [[Šeragul]] v [[Sibirija|Sibiriji]] |- | [[2037 Tripaxeptalis]] || 1973 UB || nosi izmišljeno ime: 3-krat [[679 Pax]] (asteroid) in 7-krat [[291 Alica]] (asteroid) |- | [[2038 Bistro]] || 1973 WF || [[Bistro (restavracija)|bistro]], vrsta lokala |- | [[2039 Payne-Gaposchkin]] || 1974 CA || [[Cecilia Payne-Gaposchkin]], v [[Britanija|Britaniji]] rojena [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka |- | [[2040 Chalonge]] || 1974 HA || [[Daniel Chalonge]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] |- | [[2041 Lancelot]] || 2523 P-L || [[Lancelot]], eden izmed [[vitez]]ov okrogle mize in vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]] |- | [[2042 Sitarski]] || 4633 P-L || [[Grzegorz Sitarski]], [[Poljaki|poljski]] [[astronom]] |- | [[2043 Ortutay]] || 1936 TH || [[Gyula Ortutay]], [[Madžari|madžarski]] kulturni voditelj |- | [[2044 Wirt]] || 1950 VE || [[Carl A. Wirtanen]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/2562313.stm 2044 Wirt]</ref> |- | [[2045 Peking]] || {{mp|1964 TB|1}} || [[Beijing]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2046 Leningrad]] || {{mp|1968 UD|1}} || mesto [[Leningrad]], [[ZSSR]] |- | [[2047 Smetana]] || {{mp|1971 UA|1}} || [[Bedřich Smetana]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]] |- | [[2048 Dwornik]] || 1973 QA || [[Stephen E. Dwornik]] or [[E. J. Dwornik]], planetarni [[geolog]] |- | [[2049 Grietje]] || 1973 SH || G. A. M. Haring-Gehrels, svakinja na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojenega [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2049 Grietje |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2050 Francis]] || 1974 KA || Fred and Kay Francis, starši odkritelja |- | [[2051 Chang]] || 1976 UC || [[Zhang Yuzhe]] |- | [[2052 Tamriko]] || 1976 UN || Tamara West, žena odkritelja |- | [[2053 Nuki]] || 1976 UO || Nodari West, sin odkritelja |- | [[2054 Gawain]] || 4097 P-L || [[Gawain]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]] |- | [[2055 Dvořák]] || 1974 DB || [[Antonín Leopold Dvořák]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]] |- | [[2056 Nancy]] || A909 TB || Nancy Lou Zissell Marsden, žena [[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]] |- | [[2057 Rosemary]] || 1934 RQ || Rosemary Birky Hoffmann Scholl, prva žena [[Hans Scholl (astronom)|Hansa Scholla]] |- | [[2058 Róka]] || 1938 BH || [[Gedeon Róka]], [[Madžari|madžarski]] znanstveni pisec <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=2058 Róka |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2059 Baboquivari]] || 1963 UA || [[Babioquivari]], sveta gora za pleme [[Indijanci|Indijancev]] [[Papago]] iz severnega dela [[Mehika|Mehike]] in južne [[Arizona|Arizone]] |- | [[2060 Hiron]] || 1977 UB || [[Hiron (kentaver)|Hiron]], [[kentaver]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2061 Anza]] || 1960 UA || kapitan [[Juan Bautista de Anza]], [[Nova Španija|španski]] [[raziskovalec]] |- | [[2062 Aten]] || 1976 AA || [[Aten]], [[staroegipčani|staroegipčanski]] [[bog]] |- | [[2063 Bacchus]] || 1977 HB || [[Dioniz|Bacchus]], bog iz [[rimska mitologija|rimske mitologije]] |- | [[2064 Thomsen]] || 1942 RQ || [[Ivan Leslie Thomsen]], [[astronom]] iz [[Nova zelandija|Nove Zelandije]] |- | [[2065 Spicer]] || 1959 RN || [[Edward H. Spicer]], [[antropolog]] |- | [[2066 Palala]] || 1934 LB || reka [[Palala]], pritok reke [[Limpopo]], [[Južna Afrika]] |- | [[2067 Aksnes]] || 1936 DD || [[Kaare Aksnes]], [[astronom]] |- | [[2068 Dangreen]] || 1948 AD || [[Daniel W. E. Green]], [[Američani|ameriški]] delavec na observatoriju |- | [[2069 Hubble]] || 1955 FT || [[Edwin Hubble]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2070 Humason]] || 1964 TQ || [[Milton L. Humason]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2071 Nadezhda]] || 1971 QS || [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]], vzgojiteljica, žena [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Lenina]] |- | [[2072 Kosmodemyanskaya]] || {{mp|1973 QE|2}} || [[Lubov Timofejevna Kosmodemjanskaja]], mati sovjetskih herojev [[Zoja Kosmodemjanskaja|Zoje Kosmodemjanskaje]] in Aleksandra Kosmodemjanskega |- | [[2073 Janáček]] || 1974 DK || [[Leoš Janáček]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]] |- | [[2074 Shoemaker]] || 1974 UA || [[Eugene Merle Shoemaker]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2075 Martinez]] || 1974 VA || [[Hugo Arturo Martinez]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] |- | [[2076 Levin]] || 1974 WA || [[Boris Yulevich Levin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[geofizik]] |- | [[2077 Kjangsu]]|| 1974 YA || [[Džjangsu]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2078 Nanking]] || 1975 AD || [[Nanking]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2079 Jacchia]] || 1976 DB || [[Luigi Giuseppe Jacchia]], v [[Italija|Italiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2080 Jihlava]] || 1976 DG || mesto [[Jihlava]], [[Češka]] |- | [[2081 Sázava]] || 1976 DH || reka [[Sázava]], pritok reke [[Vltava|Vltave]], [[Češka]] |- | [[2082 Galahad]] || 7588 P-L || [[Galahad]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]] |- | [[2083 Smither]] || 1973 WB || [[John C. Smith]], [[astronom]] |- | [[2084 Okayama]] || 1935 CK || mesto [[Okayama]], [[Japonska]] |- | [[2085 Henan]] || 1965 YA || [[provinca]] [[Henan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2086 Newell]] || 1966 BC || [[Homer E. Newell, Jr.|Homer Edward Newell]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in vesoljski znanstvenik |- | [[2087 Kochera]] || 1975 YC || [[Peter Kocher]], [[Švicarji|švicarski]] amaterski [[astronom]], tehnični direktor [[Observatorij Naef Ependes|Observatorija Naef Ependes]], [[Švica]] in lastnik teleskopa v Tetlingenu ? * |- | [[2088 Sahlia]] || 1976 DJ || [[Hermann Sahli]], [[zdravnik]] |- | [[2089 Cetacea]] || 1977 VF || [[red (biologija)|red]] [[kiti|Cetacea]] (kiti) |- | [[2090 Mizuho]] || 1978 EA || hčerka odkritelja |- | [[2091 Sampo]] || 1941 HO || [[Sampo]], magični [[artefakt]] |- | [[2092 Sumiana]] || 1969 UP || mesto [[Sumi]], [[Ukrajina]] |- | [[2093 Genichesk]] || 1971 HX || mesto [[Geničesk]], [[Ukrajina]] |- | [[2094 Magnitka]] || {{mp|1971 TC|2}} || rudarsko mesto [[Magnitogorsk]], [[Rusija]] |- | [[2095 Parsifal]] || 6036 P-L || [[Parsifal]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]] |- | [[2096 Väinö]] || 1939 UC || [[Väinämöinen]], iz [[finska mitologija|finske mitologije]] |- | [[2097 Galle]] || 1953 PV || [[Johann Gottfried Galle]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2098 Zyskin]] || 1972 QE || [[Jurjevič Ziskin]], professor na Krimskem medicinskem inštitutu |- | [[2099 Öpik]] || 1977 VB || [[Ernst Öpik]], [[Estonci|estonski]] [[astronom]] |- | [[2100 Ra-Shalom]] || 1978 RA || staroegipčanski bog [[Ra (mitologija)|Ra]] + [[hebrejščina|hebrejski]] pozdrav [[šalom aleihem|Šalom]] (v čast [[Mirovni sporazum v Camp Davidu (1978)|Mirovnega sporazuma v Camp Davidu (1978)]]) |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 2101–2200 |- | [[2101 Adonis]] || 1936 CA || [[Adonis]], mladenič v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[2102 Tantalus]] || 1975 YA || [[Tantal]], oseba iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2103 Laverna]] || 1960 FL || ščiti bogove pred tatovi in sleparji |- | [[2104 Toronto]] || 1963 PD || [[Univerza v Torontu]], med praznovanjem njene 150-letnice je bil asteroid odkrit<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=2104 Toronto |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[2105 Gudy]] || 1976 DA || Gudrun Werner, prijateljica odkritelja |- | [[2106 Hugo]] || 1936 UF || [[Victor Hugo]], [[Francozi|francoski]] pisatelj |- | [[2107 Ilmari]] || 1941 VA || [[Ilmarinen]], iz [[finska mitologija|finske mitologije]] ([[Kalevala]]) |- | [[2108 Otto Schmidt]] || {{mp|1948 TR|1}} || [[Otto Yulevich Schmidt]], sovjetski [[matematik]], [[geofizik]], [[astronom]] , polarni raziskovalec in pisatelj |- | [[2109 Dhotel]] || {{mp|1950 TH|2}} || [[André Dhotel]], [[Francozi|francoski]] pisatelj |- | [[2110 Moore-Sitterly]] || 1962 RD || [[Charlotte Moore Sitterly]], [[Američani|ameriška]] [[astronomka]] |- | [[2111 Tselina]] || 1969 LG || propaganda za razvoj neobljudenih področij v [[ZSSR]] |- | [[2112 Ulyanov]] || 1972 NP || [[Aleksander Uljanov]], brat [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Iljiča Uljanova]] (Lenina) |- | [[2113 Ehrdni]] || {{mp|1972 RJ|2}} || [[Erdni Teldzievič Delikov]], sovjetski junak iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] |- | [[2114 Wallenquist]] || 1976 HA || [[Åke A. E. Wallenquist]] [[Švedi|švedski]]<ref>[[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2114.html 2114 Wallenquist] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611093919/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2114.html |date=2007-06-11 }}</ref> |- | [[2115 Irakli]] || 1976 UD || Irakli West, sin odkritelja |- | [[2116 Mtskheta]] || 1976 UM || [[Mcheta]], [[Gruzija]] |- | [[2117 Danmark]] || 1978 AC || [[Danska]] |- | [[2118 Flagstaff]] || 1978 PB || kraj [[Flagstaff, Arizona|Flagstaff]], nahajališče [[Observatorij Lowell|Observatorija Lowell]] |- | [[2119 Schwall]] || 1930 QG || August Schwall, član osebja na observatoriju |- | [[2120 Tyumenia]] || 1967 RM || [[Tjumenska oblast]], [[oblast (geografija)|oblast]] v [[Rusija|Rusiji]] |- | [[2121 Sevastopol]] || 1971 ME || mesto [[Sevastopol]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] |- | [[2122 Pyatiletka]] || 1971 XB || petletni gospodarski plan (petletka) v nekdanji [[ZSSR]] |- | [[2123 Vltava]] || {{mp|1973 SL|2}} || reka [[Vltava]] |- | [[2124 Nissen]] || 1974 MK || [[Juan Jose Nissen]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] ali [[Poul Erik Nissen]], [[Danci|danski]] [[astronom]] * |- | [[2125 Karl-Ontjes]] || 2005 P-L || [[Karl-Ontjes Groeneveld]], [[Nemci|nemški]] [[fizik]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.uni-frankfurt.de/fb/fb13/ikf/Lehrende/Groeneveld/index.html?PHPSESSID=d8dc3b7c2fbfcde9043b938cf6418e32 |title=2125 Karl-Ontjes |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207135137/http://www.uni-frankfurt.de/fb/fb13/ikf/Lehrende/Groeneveld/index.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2126 Gerasimovich]] || 1970 QZ || [[Boris Petrovič Gerasimovič]], [[Rusi|ruski]] [[astrofizik]] |- | [[2127 Tanya]] || {{mp|1971 KB|1}} || [[Tanja Savičeva]], 12-letna šolarka, ki je umrla med [[obleganje Leningrada|obleganjem Leningrada]] |- | [[2128 Wetherill]] || 1973 SB || [[George W. Wetherill]], [[Američani|ameriški]] [[geokemik]] in planetarni [[geolog]] |- | [[2129 Cosicosi]] || 1973 SJ || [[italijanščina|italijanska]] oznaka za brezbrižnost (»takotako«) |- | [[2130 Evdokiya]] || {{mp|1974 QH|1}} || Evdokija Efimovna Šelokova, mati odkritelja |- | [[2131 Mayall]] || 1975 RA || [[Nicholas U. Mayall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2132 Zhukov]] || {{mp|1975 TW|3}} || [[Georgij Konstantinovič Žukov]], sovjetski vojaški komandant |- | [[2133 Franceswright]] || 1976 WB || [[Frances Wright]], socialni reformator |- | [[2134 Dennispalm]] || 1976 YB || Dennis Palm, delavec na observatoriju |- | [[2135 Aristaeus]] || 1977 HA || [[Aristej]], bog iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2136 Jugta]] || 1933 OC || [[Jay U. Gunter]], [[Američani|ameriški]] [[patolog]] in amaterski [[astronom]], več kot 15 let je izdajal revijo "Tonight's Asteroids" (Nocojšnji asteroidi) |- | [[2137 Priscilla]] || 1936 QZ || [[Priscilla Fairfield Bok]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka, žena na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojenega [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Bart Jan Bok|Barta Jana Boka]] |- | [[2138 Swissair]] || 1968 HB || [[švica]]rska letalska družba |- | [[2139 Makharadze]] || 1970 MC || mesto [[Ozurgeti]], [[Gruzija]] (mesto dvojček [[Geničesk]]a v [[Ukrajina|Ukrajini]]), imenovanje v čast prijateljstva med gruzijskim in ukrajinskim narodom |- | [[2140 Kemerovo]] || 1970 PE || [[oblast (geografija)|oblast]] [[Kemerovo]], [[Rusija]] |- | [[2141 Simferopol]] || {{mp|1970 QC|1}} || mesto [[Simferopol]], [[Ukrajina]] |- | [[2142 Landau]] || 1972 GA || [[Lev Davidovič Landau]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]] |- | [[2143 Jimarnold]] || 1973 SA || [[Jim Arnold]], [[kemik]] |- | [[2144 Marietta]] || {{mp|1975 BC|1}} || [[Marieta Sergejevna Šaginjan]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] pisateljica |- | [[2145 Blaauw]] || 1976 UF || [[Adriaan Blaauw]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2145 Blaauw |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2146 Stentor]] || 1976 UQ || [[Stentor]], bojevnik v [[trojanska vojna|trojanski vojni]] |- | [[2147 Kharadze]] || 1976 US || [[Evgenij Kirilovič Karadze]], [[Gruzijci|gruzijski]] [[astronom]], director [[Observatorij Abastumani|Observatorija Abastumani]] |- | [[2148 Epeios]] || 1976 UW || [[Epeios]], vojak in graditelj [[Trojanski konj (mitologija)|Trojanskega konja]] |- | [[2149 Schwambraniya]] || 1977 FX || izmišljena dežela v [[roman]]u ''Conduite and Schwambraniya'' (Кондуит и Швамбрания) [[Lev Kassil|Leva Kassila]] ([[Judje|judovsko]] – [[Rusi|ruski]] pisatelj) <ref>[http://lib.ru/PROZA/KASSIL/kassil_konduit_engl.txt 2149 Schwambraniya Celoten roman]</ref> |- | [[2150 Nyctimene]] || 1977 TA || hčerka [[Epopej]]a kralja na otoku [[Lesbos]]u |- | [[2151 Hadwiger]] || 1977 VX || [[Hugo Hadwiger]], [[Švicarji|švicarski]] [[matematik]] |- | [[2152 Hannibal]] || 1978 WK || [[Hannibal]], [[Kartagina|kartažanski]] general |- | [[2153 Akiyama]] || 1978 XD || [[Kaoru Akijama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[2154 Underhill]] || 2015 P-L || [[Anne B. Underhill]], [[Kanadčani|kanadski]] <ref>[[astrofizik]] [http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml 2154 Underhill] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090201061551/http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml |date=2009-02-01 }}</ref> |- | [[2155 Wodan]] || 6542 P-L || [[Odin]], bog v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] |- | [[2156 Kate]] || A917 SH || žena [[L. K. Kristensen]]a |- | [[2157 Ashbrook]] || A924 EF || [[Joseph Ashbrook]], izdajatelj mesečne revije ''[[Sky & Telescope]]'' |- | [[2158 Tietjen]] || 1933 OS || [[Friedrich Tietjen]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2159 Kukkamäki]] || 1941 UX || [[T. J. Kukkamäki]], [[Finci|finski]] [[geodet]] |- | [[2160 Spitzer]] || 1956 RL || [[Lyman Strong Spitzer mlajši]], [[Američani|ameriški]], [[fizik]], [[astronom]] in [[astrofizik]] |- | [[2161 Grissom]] || 1963 UD || [[Gus Grissom]], [[Američani|ameriški]][[astronavt]] |- | [[2162 Anhui]] || 1966 BE || [[Anhui]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2163 Korczak]] || {{mp|1971 SP|1}} || [[Janusz Korczak]], [[Poljaki|poljski]] pisatelj, ki je umrl v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Koncentracijskem taborišču Treblinka]] |- | [[2164 Lyalya]] || {{mp|1972 RM|2}} || [[Elena Konstantinova Ubiivovk]], [[študent]]ka astronomije, ki je umrla v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |- | [[2165 Young]] || 1956 RJ || [[Charles Augustus Young]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2166 Handahl]] || 1936 QB || Violet Handahl Green, mati [[Daniel W. E. Green|Daniela W. E. Greena]] iz [[Središče za male planete]] |- | [[2167 Erin]] || 1971 LA || hčerka [[astronom]]a [[George Punko|Georga Punka]], |- | [[2168 Swope]] || {{mp|1955 RF|1}} || [[Henrietta Hill Swope]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka |- | [[2169 Taiwan]] || {{mp|1964 VP|1}} || otok [[Tajvan]] |- | [[2170 Byelorussia]] || 1971 SZ || država [[Belorusija]] |- | [[2171 Kiev]] || {{mp|1973 QD|1}} || mesto [[Kiev]], [[Ukrajina]] |- | [[2172 Plavsk]] || {{mp|1973 QA|2}} || mesto [[Plavsk]], [[Rusija]] |- | [[2173 Maresjev]] || {{mp|1974 QG|1}} || [[Aleksej Petrovič Maresjev]], [[Rusi|ruski]] vojni veteran |- | [[2174 Asmodeus]] || 1975 TA || [[Asmodai]], bog/demon |- | [[2175 Andrea Doria]] || 1977 TY || [[Andrea Doria]], [[admiral]] iz [[Genova|Genove]] |- | [[2176 Donar]] || 2529 P-L || [[Thor]], v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] [[brada]]ti [[bog]] groma |- | [[2177 Oliver]] || 6551 P-L || [[Bernard M. Oliver]], raziskovalec pri firmi [[Hewlett-Packard]] |- | [[2178 Kazakhstania]] || {{mp|1972 RA|2}} || [[Kazahstan]] |- | [[2179 Platzeck]] || 1965 MA || [[Ricardo Pablo Platzeck]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] |- | [[2180 Marjaleena]] || 1940 RJ || Marjaleena Johnsson, hčerka odkritelja |- | [[2181 Fogelin]] || 1942 YA || [[Eric S. Fogelin]], član osebja pri [[Središče za male olanete|Centru za male palnete]] |- | [[2182 Semirot]] || {{mp|1953 FH|1}} || [[Pierre Sémirot]], [[Francozi|francoski]][[astronom]] |- | [[2183 Neufang]] || 1959 OB || [[Neufang]], pokrajina [[Turingija]] v [[Nemčija|Nemčiji]] |- | [[2184 Fudžjan]]|| {{mp|1964 TV|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Fudžjan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2185 Guangdong]] || 1965 WO || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Guangdong]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2186 Keldysh]] || {{mp|1973 SQ|4}} || [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]], [[Sovjeti|sovjetski]] [[fizik]] in [[matematik]] |- | [[2187 La Silla]] || 1976 UH || [[Observatorij La Silla]] |- | [[2188 Orlenok]] || {{mp|1976 UL|4}} || [[Orljonok]] zvezni [[Pionirski tabor]] (Пионерский лагерь) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] |- | [[2189 Zaragoza]] || 1975 QK || mesto [[Zaragoza, Španija|Zaragoza]] v [[Španija|Španiji]] |- | [[2190 Coubertin]] || {{mp|1976 GV|3}} || baron [[Pierre de Coubertin]], [[Francozi|francoski]] vzgojitelj in začetnik modernih [[Olimpijske igre|Olimpijskih iger]] |- | [[2191 Uppsala]] || {{mp|1977 PA|1}} || [[Uppsala]], [[Švedska]] in njena [[Univerza v Upsali]] |- | [[2192 Pyatigoriya]] || 1972 HP || mesto [[Pjatigorsk]], [[Rusija]] |- | [[2193 Jackson]] || 1926 KB || [[Cyril V. Jackson]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]] |- | [[2194 Arpola]] || 1940 GE || odkriteljeva poletna vila blizu mesta [[Turku]] na [[Finska|Finskem]] |- | [[2195 Tengström]] || {{mp|1941 SP|1}} || [[Erik Tengström]], [[Švedi|švedski]] [[geodet]] |- | [[2196 Ellicott]] || 1965 BC || [[Andrew Ellicott Douglass]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2197 Šanghaj]]|| 1965 YN || [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2198 Ceplecha]] || 1975 VF || [[Zdeněk Ceplecha]], [[Čehi|češki]] [[astronom]] |- | [[2199 Kleť]] || 1978 LA || [[Observatorij Kleť]], ki se nahaja na griču Kleť, [[Češka]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2199 |title=2199 Kleť |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930215930/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2199 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2200 Pasadena]] || 6090 P-L || mesto [[Pasadena, Kalifornija|Pasadena]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 2201–2300 |- | [[2201 Oljato]] || 1947 XC || ''Moonlight Water'' (voda v mesečini), druga oznaka za dolino [[Monument Valley]], [[Utah]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[2202 Pele]] || 1972 RA || [[Pele (boginja)|Pele]], [[Polinezija|polinezijska]] boginja ognja |- | [[2203 van Rhijn]] || {{mp|1935 SQ|1}} || [[Pieter Johannes van Rhijn]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2203 van Rhijn |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2204 Lyyli]] || 1943 EQ || [[Lyyli Heinänen]], amaterski [[astronom]] |- | [[2205 Glinka]] || {{mp|1973 SU|4}} || [[Mikhail Ivanovich Glinka]], [[Rusi|ruski]] skladatelj |- | [[2206 Gabrova]] || {{mp|1976 GR|3}} || mesto [[Gabrovo]], [[Bolgarija]] |- | [[2207 Antenor]] || {{mp|1977 QH|1}} || [[Antenor (mythology)|Antenor]], heroj iz [[Troja|Troje]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2208 Pushkin]] || {{mp|1977 QL|3}} || [[Aleksander Serhejevič Puškin]], [[Rusi|ruski]] pesnik |- | [[2209 Tjandžin]]|| {{mp|1978 US|1}} || [[Tjandžin]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2210 Lois]] || 9597 P-L || Lois J. Baldwin, žena [[Ralph Belknap Baldwin|Ralpha Belknapa Baldwina]], [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a |- | [[2211 Hanuman]] || {{mp|1951 WO|2}} || [[Hanuman]], opičje božanstvo v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] |- | [[2212 Hephaistos]] || 1978 SB || [[Hefajst]], v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]] [[ogenj|ognja]] in [[kovaštvo|kovaštva]] |- | [[2213 Meeus]] || {{mp|1935 SO|1}} || [[Jean Meeus]], [[Belgijci|belgijski]] amaterski [[astronom]] |- | [[2214 Carol]] || 1953 GF || Carol D. Valenti, član osebja na [[Središče za male planete|Centru za male planete]] |- | [[2215 Sečuan]]|| {{mp|1964 VX|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Sečuan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2216 Kerch]] || 1971 LF || mesto heroj [[Kerč]] (ukrajinsko: Керч), [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] |- | [[2217 Eltigen]] || {{mp|1971 SK|2}} || kraj, kjer so se leta 1943 izkrcale enote [[Sovjetska zveze|Sovjetske]] enote ([[Operacija Kerč-Eltigen]]) |- | [[2218 Wotho]] || 1975 AK || otok (atol)[[Wotho Atoll]], [[Marshallovi otoki]] |- | [[2219 Mannucci]] || 1975 LU || Edgardo Mannucci, strojnik na observatoriju |- | [[2220 Hicks]] || 1975 VB || William B. Hicks, [[poslovnež]] |- | [[2221 Chilton]] || 1976 QC || Jean Chilton McCroskey, žena [[Richard Eugene McCroskey|Richarda Eugena McCroskeyja]], [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a |- | [[2222 Lermontov]] || {{mp|1977 ST|1}} || [[Mikhail Lermontov]], [[Rusi|ruski]] pesnik |- | [[2223 Sarpedon]] || {{mp|1977 TL|3}} || [[Sarpedon]], bojevnik v [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[2224 Tucson]] || 2528 P-L || mesto [[Tucson, Arizona|Tucson]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[2225 Serkowski]] || 6546 P-L || [[Krzysztof M. Serkowski]], na [[Poljska|Poljskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2226 Cunitza]] || {{mp|1936 QC|1}} || Lydia Cunitz, svakinja odkritelja |- | [[2227 Otto Struve]] || 1955 RX || [[Otto Struve]], v [[Rusija|Risiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2228 Soyuz-Apollo]] || 1977 OH || [[preskusni projekt Apollo-Sojuz]], [[vesoljska odprava]] vesoljskih programov [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] |- | [[2229 Mezzarco]] || 1977 RO || [[italijanščina|italijanski]] izraz za del krone (half-arch, half-vault) |- | [[2230 Junan]]|| {{mp|1978 UT|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Junan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2231 Durrell]] || 1941 SG || [[Lawrence Durrell]], [[Britanci|britanski]] pisatelj |- | [[2232 Altaj]] || {{mp|1969 RD|2}} || [[Republika Altaj]], [[Rusija]] |- | [[2233 Kuznetsov]] || {{mp|1972 XE|1}} || [[Nikolaj Ivanovič Kuznecov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[partizan]] |- | [[2234 Schmadel]] || 1977 HD || [[Lutz D. Schmadel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2235 Vittore]] || A924 GA || observatorij v [[Bologna|Bologni]], [[Italija]] |- | [[2236 Austrasia]] || 1933 FX || [[Avstrazija]], kraljestvo [[Merovinški Franki|Merovinških Frankov]] |- | [[2237 Melnikov]] || 1938 TB || [[Oleg Aleksandrovich Melnikov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2238 Steshenko]] || {{mp|1972 RQ|1}} || [[Nikolaj Vladimirovič Stešenko]], [[Rusi|ruski]] (ukrajinski?) [[astronom]] |- | [[2239 Paracelsus]] || 1978 RC || [[Paracelzij]], [[zdravnik]] |- | [[2240 Tsai]] || 1978 YA || [[Tsai Čang-hsien]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]] |- | [[2241 Alcathous]] || 1979 WM || [[Alkatos]], oseba iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2242 Balaton]] || 1936 TG || jezero [[Blatno jezero]] (Balaton), največje jezero na [[Madžarska|Madžarskem]] |- | [[2243 Lönnrot]] || {{mp|1941 SA|1}} || [[Elias Lönnrot]], [[Finci|finski]] učenjak, ki je zbiral ljudske pripovedke |- | [[2244 Tesla]] || {{mp|1952 UW|1}} || [[Nikola Tesla]], v [[Srbija|Srbiji]] rojen izumitelj |- | [[2245 Hekatostos]] || 1968 BC || [[grščina|grški]] izraz za ''stoti'' (odkriti asteroid v skupnem programu) |- | [[2246 Bowell]] || 1979 XH || [[Edward L. G. Bowell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2247 Hiroshima]] || 6512 P-L || mesto [[Hirošima]], [[Japonska]] |- | [[2248 Kanda]] || 1933 DE || [[Šigeru Kanda]], [[Japonci|japonski]] znanstveni pisec |- | [[2249 Yamamoto]] || 1942 GA || [[Issei Yamamoto]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[2250 Stalingrad]] || 1972 HN || sedaj [[Volgograd]], [[Rusija]] |- | [[2251 Tikhov]] || {{mp|1977 SU|1}} || [[Gavriil Adrianovič Tihov]], [[Belorusi|beloruski]] [[astronom]] in pionir [[astrobiologija|astrobiologije]] |- | [[2252 CERGA]] || 1978 VT || kratica za (Centre d'études et de recherches géodynamiques et astrométriques ali CÉRGA, Središče za študij in geodinamične raziskave in astrometrijo) |- | [[2253 Espinette]] || 1932 PB || hiša v vasi [[Williams Bay]], [[Wisconsin]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[2254 Requiem]] || {{mp|1977 QJ|1}} || v spomin na odkriteljevo mater |- | [[2255 Činghaj]]|| {{mp|1977 VK|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Činghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2256 Wiśniewski]] || 4519 P-L || [[Wiesław Z. Wiśniewski]], [[Poljaki|poljski]] [[astronom]] |- | [[2257 Kaarina]] || 1939 QB || Kaarina Soini, hčerka odkritelja |- | [[2258 Viipuri]] || 1939 TA || sedaj [[Viborg]], [[Risija]] |- | [[2259 Sofievka]] || 1971 OG || park v mestu [[Uman, Ukraine|Uman]],[[Ukrajina]] |- | [[2260 Neoptolemus]] || {{mp|1975 WM|1}} || [[Neoptolemaj]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2261 Keeler]] || 1977 HC || [[James Edward Keeler]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2262 Mitidika]] || 1978 RB || [[Romi|Romka]] iz [[roman]]a [[Clemens Brentano|Clemensa Brentana]] |- | [[2263 Šaanši]]|| {{mp|1978 UW|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Šaanši]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2264 Sabrina]] || 1979 YK || legendarna [[Angleži|angleška]] princesa, hčerka kralja [[Locrine|Locrina]], utopljena v reki [[Severn]] |- | [[2265 Verbaandert]] || 1950 DB || [[Jean Verbaandert]], [[Belgijci|belgijski]] [[geofizik]] |- | [[2266 Tchaikovsky]] || 1974 VK || [[Peter Iljič Čajkovski]], [[Rusi|ruski]] skladatelj |- | [[2267 Agassiz]] || 1977 RF || [[Louis Agassiz]], v [[Švica|Švici]] rojen [[Američani|ameriški]] [[zoolog]] in [[geolog]] |- | [[2268 Szmytowna]] || 1942 VW || [[Maria Szmytowna]], [[kemik]] |- | [[2269 Efremiana]] || {{mp|1976 JA|2}} || [[Ivan Antonovič Efremov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[paleontolog]] in [[pisatelj]] |- | [[2270 Yazhi]] || 1980 ED || v [[navajščina|navajščini]] izraz za ''majhna'' |- | [[2271 Kiso]] || {{mp|1976 UV|5}} || podružnica [[Observatorij Tokio|Observatorija Tokio]] |- | [[2272 Montezuma]] || 1972 FA || [[Moktezuma II.]], deveti vladar v [[Azteška civilizacija|Asteškem]] imperiju |- | [[2273 Yarilo]] || {{mp|1975 EV|1}} || [[Jarilo]], [[Slovani|slovanski]] [[bog]] sonca |- | [[2274 Ehrsson]] || 1976 EA || prijateljica odkritelja <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2274.html |title=2274 Ehrsson |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070611152425/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2274.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2275 Cuitlahuac]] || 1979 MH || [[Cuitláhuac]], deseti vladar v [[Azteška civilizacija|Asteškem]] imperiju |- | [[2276 Warck]] || 1933 QA || Evelyne Warck, vnukinja odkritelja |- | [[2277 Moreau]] || 1950 DS || [[Fernand Moreau]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[2278 Götz]] || 1953 GE || Paul Götz, član osebja na observatoriju |- | [[2279 Barto]] || 1968 DL || [[Agnija Lvovna Barto]], [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] pesnica |- | [[2280 Kunikov]] || {{mp|1971 SL|2}} || [[Tzezar Lvovich Kunikov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] vojni heroj in vojaški poveljnik, njegova armada je leta 1943 zasedla [[Mala zemlja|Malo zemljo]] ([[ruščina|rusko]]: Малая Земля) |- | [[2281 Biela]] || {{mp|1971 UQ|1}} || [[Wilhelm von Biela]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] |- | [[2282 Andrés Bello]] || 1974 FE || [[Andrés Bello]], [[Venezuelci|venezuelski]] intelektualec |- | [[2283 Bunke]] || {{mp|1974 SV|4}} || [[Tamara Bunke]], [[Nemci|nemška]] domoljubka |- | [[2284 San Juan]] || {{mp|1974 TG|1}} || provinca [[San Juan, Argentina|San Juan]] in [[Univerza v San Juanu]], [[Argentina]] |- | [[2285 Ron Helin]] || 1976 QB || Ronald P. Helin, soprog [[Eleanor Francis Helin]], [[Američani|ameriške]] [[astronom]]ke |- | [[2286 Fesenkov]] || 1977 NH || [[Vasilij Fesenkov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[astrofizik]] |- | [[2287 Kalmykia]] || {{mp|1977 QK|3}} || [[Kalmiška ASSR|Kalmiška avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Kalmikija]], [[Rusija]]) |- | [[2288 Karolinum]] || 1979 UZ || [[Collegij Carolinum]], glavna stavba na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2288 |title=2288 Karolinum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930181755/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2288 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2289 McMillan]] || 6567 P-L || [[Robert Scott McMillan]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2290 Helffrich]] || {{mp|1932 CD|1}} || [[Joseph Helffrich]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2291 Kevo]] || 1941 FS || poljska postaja na reki [[Kevo]], provinca [[Lapland]], [[Finska]] |- | [[2292 Seili]] || 1942 RM || [[Seili]], otok blizu mesta [[Turku]] |- | [[2293 Guernica]] || {{mp|1977 EH|1}} || [[Guernica (mesto)|Guernica]], [[Španija]] |- | [[2294 Andronikov]] || {{mp|1977 PL|1}} || [[Iraklij Luarsabovič Andronikov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] pisatelj |- | [[2295 Matusovskij]] || {{mp|1977 QD|1}} || [[Mihail Lvovič Matusovskij]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] pesnik |- | [[2296 Kugultinov]] || {{mp|1975 BA|1}} || [[David Nikitič Kugultinov]], pesnik iz [[Kalmikija|Kalmikije]] in [[ZSSR]] |- | [[2297 Daghestan]] || 1978 RE || [[Dagestanska ASSR|Dagestanska avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Dagestan]], [[Rusija]]) |- | [[2298 Cindijon]] || A915 TA || Cynthia in Jonathan, otroka[[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]] |- | [[2299 Hanko]] || 1941 SZ || mesto in občina [[Hanko, Finska|Hanko]],[[Finska]] |- | [[2300 Stebbins]] || {{mp|1953 TG|2}} || [[Joel Stebbins]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 2301–2400 |- | [[2301 Whitford]] || 1965 WJ || [[Albert Edward Whitford]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2302 Florya]] || {{mp|1972 TL|2}} || [[Nikolaj Fedorovič Florja]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2303 Retsina]] || 1979 FK || [[Retsina]], [[Grčija|grško]] [[vino]] |- | [[2304 Slavia]] || 1979 KB || Slavia, [[šport]]ni klub v [[Praga|Pragi]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2304 |title=2304 Slavia |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203611/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2304 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2305 King]] || {{mp|1980 RJ|1}} || [[Martin Luther King]], vodja gibanja za [[državljanske pravice]] |- | [[2306 Bauschinger]] || 1939 PM || [[Julius Bauschinger]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2307 Garuda]] || 1957 HJ || [[Garuda]] je sin [[Kasjapa]] in [[Vinata|Vinate]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] |- | [[2308 Schilt]] || 1967 JM || [[Jan Schilt]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] |- | [[2309 Mr. Spock]] || {{mp|1971 QX|1}} || odkriteljeva mačka, ki je imela ime po osebi iz ''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stez]]'' |- | [[2310 Olshaniya]] || {{mp|1974 SU|4}} || posvečeno heroju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Konstantin Olšanskij|Konstantinu Olšanskiju]] in drugim borcem, ki so leta [[1944]] osvobodili mesto [[Nikolajev]] (danes [[Ukrajina]]) |- | [[2311 El Leoncito]] || {{mp|1974 TA|1}} || opazovalna postaja na [[Observatorij Felix Aguilar|Observatoriju Felix Aguilar]] |- | [[2312 Duboshin]] || {{mp|1976 GU|2}} || [[Georgij Nikolajevič Dubošin]], sovjetski [[astronom]] |- | [[2313 Aruna]] || 1976 TA || predstavlja rdeči sij ob zori v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] |- | [[2314 Field]] || 1977 VD || [[George Brooks Field]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2315 Czechoslovakia]] || 1980 DZ || [[Češkoslovaška]], ki se je razcepila na [[Češka|Češko]] in [[Slovaška]] v letu [[1993]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2315 |title=2315 Czechoslovakia |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930183414/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2315 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2316 Jo-Ann]] || 1980 RH || Jo-Ann Bowell, žena odkritelja |- | [[2317 Galya]] || 2524 P-L || Galya Lubarsky, prijateljica [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]], enega izmed odkriteljev |- | [[2318 Lubarsky]] || 6521 P-L || Cronid Lubarsky, prijateljica [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]], enega izmed odkriteljev |- | [[2319 Aristides]] || 7631 P-L || [[Aristides]], [[politik]] iz [[Atene|Aten]] |- | [[2320 Blarney]] || 1979 QJ || vas [[Blarney]], [[Irska]] |- | [[2321 Lužnice]] || {{mp|1980 DB|1}} || reka [[Lužnice]], [[Češka]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2321 |title=2321 Lužnice |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223240/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2321 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2322 Kitt Peak]] || {{mp|1954 UQ|2}} || [[Observatorij Kitt Peak]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |- | [[2323 Zverev]] || {{mp|1976 SF|2}} || [[Mitrofan Stepanovič Zverev]], [[Rusi|ruski]] |- | [[2324 Janice]] || {{mp|1978 VS|4}} || Janice Cline, podpornica astronomije |- | [[2325 Chernykh]] || 1979 SP || [[Ljudmila Ivanovna Černih|Ljudmila]] (Людмила Іванівна Черних) in [[Nikolaj Stepanovič Černih|Nikolaj Černih]] (Николай Степанович Черных), [[Rusi|ruska]] [[astronom]]a <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2325 |title=2325 Chernykh |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930224221/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2325 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2326 Tololo]] || 1965 QC || Cerro Tololo [[Američani|ameriški]] observatorij, [[Čile]] |- | [[2327 Gershberg]] || {{mp|1969 TQ|4}} || [[Roald Evgenevič Geršberg]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2328 Robeson]] || 1972 HW || [[Paul Robeson]], [[Američani|ameriški]], [[pevec]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in aktivist |- | [[2329 Orthos]] || 1976 WA || [[Ortrus]], dvoglavi pes iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[2330 Ontake]] || {{mp|1977 DS|3}} || gora [[Ontake]], [[vulkan]] |- | [[2331 Parvulesco]] || 1936 EA || [[Constantin Pârvulescu (astronom)|Constantin Pârvulescu]], [[Romuni|romunski]] [[astronom]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cs.ubbcluj.ro/www/index.php?module=pagemaster&PAGE_user_op=view_page&PAGE_id=124 |title=2331 Parvulesco |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070305051818/http://www.cs.ubbcluj.ro/www/index.php?module=pagemaster&PAGE_user_op=view_page&PAGE_id=124 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2332 Kalm]] || 1940 GH || [[Pehr Kalm]] (Pietari Kalm), [[Finci|finski]] raziskovalec, [[botanik]], [[poljedelstvo|poljedelski]] [[ekonomist]] |- | [[2333 Porthan]] || 1943 EP || [[Henrik Gabriel Porthan]], [[Finci|finski]] [[zgodovinar]] |- | [[2334 Cuffey]] || 1962 HD || [[James Cuffey]], podpornik astronomije |- | [[2335 James]] || 1974 UB || [[James G. Williams]], [[matematik]] |- | [[2336 Šindžjang]]|| {{mp|1975 WL|1}} || [[Šindžjang|avtonomna regija Šindžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2337 Boubín]] || {{mp|1976 UH|1}} || gora [[Boubín]] na [[Češka|Češkem]] |- | [[2338 Bokhan]] || {{mp|1977 QA|3}} || [[Nadezhda Antonovna Bokhan]], članica osebja na [[Inštitut za teoretično astronomijo|Inštitutu za teoretično astronomijo]] v Leningradu (sedaj [[Sankt Petersburg]]) |- | [[2339 Anacreon]] || 2509 P-L || [[Anakreon]], [[Grki|grški]] pesnik |- | [[2340 Hathor]] || 1976 UA || [[Hator]], boginja v [[staroegipčanska mitologija|staroegipčanski mitologiji]] |- | [[2341 Aoluta]] || {{mp|1976 YU|1}} || astronomski observatorij na Leningrajski univerzi (kratica za Astronomical Observatory of Leningrad University) |- | [[2342 Lebedev]] || 1968 UQ || [[Nikolaj Aleksandrovič Lebedev]], [[Rusi|ruski]] vojni heroj |- | [[2343 Siding Spring]] || {{mp|1979 MD|4}} || [[Observatrij Siding Spring]], [[Avstralija]] |- | [[2344 Xizang]] || {{mp|1979 SC|1}} || ime ima po kitajskem področju [[Tibet]]a |- | [[2345 Fučik]] || 1974 OS || [[Julius Fučik]], pisatelj |- | [[2346 Lilio]] || 1934 CB || [[Aloysius Lilius]], iznajditelj [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]] |- | [[2347 Vinata]] || 1936 TK ||hčerka [[Prajapati|Prajapata]] in žena [[Kašjapa]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] |- | [[2348 Michkovitch]] || 1939 AA || [[Vojislav V. Mišković]], [[Srbi|srbski]] [[astronom]] |- | [[2349 Kurchenko]] || 1970 OG || Nadežda Kurčenko, junaška stevardesa |- | [[2350 von Lüde]] || 1938 CG || [[Heinz von Lüde]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2351 O'Higgins]] || 1964 VD || [[Bernardo O'Higgins]], [[Čilenci|čilenski]] junak |- | [[2352 Kurchatov]] || 1969 RY || [[Igor Vasilevič Kurčatov]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]] |- | [[2353 Alva]] || 1975 UD || nekdanje dekle odkritelja |- | [[2354 Lavrov]] || {{mp|1978 PZ|3}} || [[Svjatoslav Sergejevič Lavrov]], [[Rusi|ruski]] [[računalničar]] |- | [[2355 Nei Monggol]] || {{mp|1978 UV|1}} || [[Notranja Mongolija]], avtonomno področje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] |- | [[2356 Hirons]] || 1979 UJ || Charles in Ann Hirons, oče in mati žene odkritelja |- | [[2357 Phereclos]] || 1981 AC || [[Fereklos]], rokodelec iz [[Troja|Troje]] |- | [[2358 Bahner]] || 1929 RE || [[Klaus Bahner]], uslužbenec na observatoriju |- | [[2359 Debehogne]] || 1931 TV || [[Henri Debehogne]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] |- | [[2360 Volgo-Don]] || {{mp|1975 VD|3}} || kanal [[Volga-Don]], [[Rusija]] |- | [[2361 Gogol]] || {{mp|1976 GQ|1}} || [[Nikolaj Vasilijevič Gogolj]], [[Rusi|ruski]] pisatelj |- | [[2362 Mark Twain]] || {{mp|1976 SH|2}} || [[Mark Twain]], [[Američani|ameriški]] pisatelj |- | [[2363 Cebriones]] || {{mp|1977 TJ|3}} || [[Kebrion]], [[Hektor]]jev voznik [[kočija|kočije]] |- | [[2364 Seillier]] || 1978 GD || mati odkritelja |- | [[2365 Interkosmos]] || 1980 YQ || [[Intercosmos]], [[Rusi|ruska]] vesoljska raziskovalna organizacija <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2365 |title=2365 Interkosmos |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930204247/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2365 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2366 Aaryn]] || {{mp|1981 AC|1}} || Aaryn G. Baltutis, vnuk odkritelja |- | [[2367 Praha]] || {{mp|1981 AK|1}} || [[Praga]], glavno mesto [[Češka|Češke]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2367 |title=2367 Praha |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930181319/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2367 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2368 Beltrovata]] || 1977 RA || Betty Tendering, prijateljica [[Švicarji|švicarskega]] pisatelja [[Gottfried Keller|Gottfrieda Kellerja]] |- | [[2369 Chekhov]] || {{mp|1976 GC|8}} || [[Anton Čehov]], [[Rusi|ruski]] pisatelj |- | [[2370 van Altena]] || 1965 LA || [[William Foster van Altena]] (Willem van Altena), na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2370 van Altena |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2371 Dimitrov]] || {{mp|1975 VR|3}} || [[Georgi Mihailovič Dimitrov]] ([[bolgarščina|bolgarsko]]: Георги Димитров Михайлов)), [[Bolgari|bolgarski]] [[politik]] |- | [[2372 Proskurin]] || {{mp|1977 RA|8}} || [[Vitalij Fedorovič Proskurin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2373 Immo]] || 1929 PC || [[Immo Appenzeller]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2374 Vladvysotskij]] || {{mp|1974 QE|1}} || [[Vladimir Visotski]], pevec |- | [[2375 Radek]] || 1975 AA || [[Ctirad Kohoutek]], [[Čehi|češki]] skladatelj [http://books.google.com/books?q=2375+Radek+1975 †] |- | [[2376 Martynov]] || {{mp|1977 QG|3}} || [[Dmitrij Jakovlevič Martinov]], [[astrofizik]] |- | [[2377 Shcheglov]] || {{mp|1978 QT|1}} || [[Vladimir Petrovič Šeglov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2378 Pannekoek]] || 1935 CY || [[Antonie Pannekoek]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2378 Pannekoek |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2379 Heiskanen]] || 1941 ST || [[Weikko Aleksanteri Heiskanen]], [[Finci|finski]] [[geodet]] |- | [[2380 Heilongdžjang]]|| 1965 SN || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Heilongdžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2381 Landi]] || 1976 AF || [[Jorge Landi Dessy]], [[Argentinci|agrentinski]] [[astronom]] |- | [[2382 Nonie]] || 1977 GA || hčerka Petra Jekabsonsa, zaposlenega na observatoriju |- | [[2383 Bradley]] || 1981 GN || Martin in Maud Bradley, prijatelji odkritelja |- | [[2384 Schulhof]] || {{mp|1943 EC|1}} || [[Leopold Schulhof]], na [[Madžarska|Madžarskem]] rojen (kot Lipót Schulhóf) [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=2384 Schulhof |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2385 Mustel]] || 1969 VW || [[Evald Rudolfovič Mustel]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2386 Nikonov]] || {{mp|1974 SN|1}} || [[Vladimir Borisovič Nikonov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2387 Šjan]]|| 1975 FX || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Šjan]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2388 Gase]] || {{mp|1977 EA|2}} || [[Vera Fedorovna Gaze]], oseba na [[Observatorij Pulkovo|Observatoriju Pulkovo]] |- | [[2389 Dibaj]] || {{mp|1977 QC|1}} || [[Ernest Apushevich Dibai]], [[astrofizik]] |- | [[2390 Nežárka]] || {{mp|1980 PA|1}} || reka [[Nežárka]], [[Češka]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2390 |title=2390 Nežárka |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930200848/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2390 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2391 Tomita]] || 1957 AA || [[Koichiro Tomita]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[2392 Jonathan Murray]] || {{mp|1979 MN|1}} || Jonathan Murray, sin prijateljev odkriteljev |- | [[2393 Suzuki]] || 1955 WB || [[Keishin Suzuki]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[2394 Nadeev]] || {{mp|1973 SZ|2}} || [[Lev Nikolaevič Nadejev]], [[Rusi|ruski]] [[astrometrist]] |- | [[2395 Aho]] || 1977 FA || [[Arne J. Aho]], član osebja na observatoriju |- | [[2396 Kochi]] || 1981 CB || mesto [[Koči, Koči|Koči]], [[Japonska]] |- | [[2397 Lappajärvi]] || 1938 DV || jezero [[Lappajärvi]], [[Finska]] |- | [[2398 Džilin]]|| {{mp|1965 UD|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Džilin]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2399 Terradas]] || 1971 MA || [[Esteban Terradas e Illa]], [[Španci|španski]] [[matematik]] |- | [[2400 Derevskaya]] || 1972 KJ || Aleksandra Avramovna Derevskaja, mati rejnica |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 2401–2500 |- | [[2401 Aehlita]] || {{mp|1975 VM|2}} || dekle iz [[roman]]a [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj|Alekseja Nikolajeviča Tolstoja]] |- | [[2402 Satpaev]] || {{mp|1979 OR|13}} || [[Kaniš Satpajev|Kaniš Imantajevič Satpajev]], [[Kazahstanci|kazahstanski]] [[geolog]] |- | [[2403 Šumava]] || 1979 SQ || gorovje [[Šumava]], [[Češka]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2403 |title=2403 Šumava |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223216/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2403 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2404 Antarctica]] || 1980 TE || [[Antarktika]], v čast tretji [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] odpravi na [[Antarktika|Antarktiko]], v odpravi je sodeloval tudi odkritelj <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2404 |title=2404 Antarctica |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930220039/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2404 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2405 Welch]] || 1963 UF || [[David F. Welch]], uslužbenec v [[Zveza univerz za raziskave v astronomiji|AURA]] (Association of Universities for research in astronomy) |- | [[2406 Orelskaya]] || 1966 QG || [[Varvara Ivanovna Orel'skaya]], oseba na observatoriju |- | [[2407 Haug]] || 1973 DH || [[Ulrich Haug]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2408 Astapovich]] || {{mp|1978 QK|1}} || [[Igor Stanislavovič Astapovič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2409 Chapman]] || 1979 UG || [[Clark R. Chapman]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2410 Morrison]] || 1981 AF || [[David Morrison]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2411 Zellner]] || 1981 JK || [[Benjamin H. Zellner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2412 Wil]] || 3537 P-L || Wil van de Hulst, žena [[Nizozemci|nizozemskega]] [[astronom]]a [[Hendrik C. van de Hulst|Hendrika C. van de Hulsta]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2412 Wil |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2413 van de Hulst]] || 6816 P-L || [[Hendrik C. van de Hulst]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2413 van de Hulst |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2414 Vibeke]] || 1931 UG || hčerka [[L. K. Kristensen]]a |- | [[2415 Ganesa]] || 1978 UJ || v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] predstavlja zahtevo po duhovni moči |- | [[2416 Sharonov]] || {{mp|1979 OF|13}} || [[Vsevolod Vasiljevič Šaronov]], [[Rusi|ruski]] director observatorija <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=2416 Sharonov |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[2417 McVittie]] || 1964 CD || [[George C. McVittie]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2418 Voskovec-Werich]] || 1971 UV || [[Jiří Voskovec]] in [[Jan Werich]], [[Čehi|češka]] [[igralec (umetnik)|igralca]] |- | [[2419 Moldavia]] || 1974 SJ || [[Moldavska ASSR|Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Moldavija]] |- | [[2420 Čiurlionis]] || 1975 TN || [[M. K. Čiurlionis]], [[Litvanci|litvanski]] [[slikar]] in [[skladatelj]] |- | [[2421 Nininger]] || 1979 UD || [[Harvey Harlow Nininger]], [[Američani|ameriški]] strokovnjak za [[meteorit]]e |- | [[2422 Perovskaya]] || {{mp|1968 HK|1}} || [[Sofija Lvovna Perovskaja]], [[Rusi|ruska]] [[revolucionar]]ka |- | [[2423 Ibarruri]] || 1972 NC || [[Ruben Ibarruri]], [[Rusi|ruski]] [[vojak]] |- | [[2424 Tautenburg]] || {{mp|1973 UT|5}} || [[Tautenburg]], [[Nemci|nemški]]y |- | [[2425 Šendžen]]|| 1975 FW || [[Šendžen]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[2426 Simonov]] || 1976 KV || [[Konstantin Mihailovič Simonov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] |- | [[2427 Kobzar]] || {{mp|1976 YQ|7}} || [[Taras Ševčenko]] (znan kot Kobzar), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[pesnik]] in [[slikar]] |- | [[2428 Kamenyar]] || {{mp|1977 RZ|6}} || [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]] (znan kot Kamenyar), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[pisatelj]] in [[znanstvenik]] |- | [[2429 Schürer]] || 1977 TZ || [[Max Schürer]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]] |- | [[2430 Bruce Helin]] || 1977 VC || Bruce Helin, son of one of the discoverers |- | [[2431 Skovoroda]] || {{mp|1978 PF|3}} || [[Hryhori Skovoroda]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[filozof]] in [[pesnik]] |- | [[2432 Soomana]] || 1981 FA || v jeziku ljudstva [[Hopi]] pomeni ''zvezdna deklica'' |- | [[2433 Sootiyo]] || 1981 GJ || v jeziku ljudstva [[Hopi]] pomeni ''zvezdni deček'' |- | [[2434 Bateson]] || 1981 KA || [[Frank Maine Bateson]], [[Nova Zelandija|novozelandski]] [[astronom]] |- | [[2435 Horemheb]] || 4578 P-L || [[Horemheb]], [[Stari Egipt|staroegipčanski]] [[faraon]] |- | [[2436 Hatshepsut]] || 6066 P-L || [[Hačepsut]], [[Stari Egipt|staroegipčanska]] kraljica |- | [[2437 Amnestia]] || 1942 RZ || mednarodna organizacija [[Amnesty International]] |- | [[2438 Oleshko]] || {{mp|1975 VO|2}} || [[Valentina Josifovna Oleško]], [[Rusi|ruski]] [[partizan]]ka |- | [[2439 Ulugbek]] || {{mp|1977 QX|2}} || [[Ulug Beg]], [[Uzbekistanci|uzbekistanski]] [[sultan]], [[astronom]] in [[matematik]] |- | [[2440 Educatio]] || {{mp|1978 VQ|4}} || [[vzgoja]] |- | [[2441 Hibbs]] || {{mp|1979 MN|2}} || Al in Marks Hibbs, prijatelja odkritelja |- | [[2442 Corbett]] || 1980 TO || [[Jim Corbett (lovec)|Jim Corbett]], [[lovec (oseba)|lovec]] in [[pisatelj]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2442 |title=2442 Corbett |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223041/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2442 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2443 Tomeileen]] || A906 BJ || Thomas in Eileen Marsden, starši [[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]] |- | [[2444 Lederle]] || 1934 CD || [[Trudpert Lederle]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2445 Blazhko]] || 1935 TC || [[Sergej Nikolaevič Blažko]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2446 Lunacharsky]] || {{mp|1971 TS|2}} || [[Anatoli Vasilevich Lunacharsky]], [[Rusi|ruski]] statesman and writer |- | [[2447 Kronstadt]] || {{mp|1973 QY|1}} || mesto [[Kronstadt]], [[Rusija]] |- | [[2448 Sholokhov]] || 1975 BU || [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] |- | [[2449 Kenos]] || 1978 GC || prva ženska v [[mitologija|mitologiji]] domačinov na [[ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]] |- | [[2450 Ioannisiani]] || 1978 RP || [[Bagrat Konstantinovič Joanisiani]], [[Rusi|ruski]] izdelovalec [[teleskop]]ov |- | [[2451 Dollfus]] || 1980 RQ || [[Audouin Dollfus]], [[Francozi|francoski]][[astronom]] |- | [[2452 Lyot]] || 1981 FE || [[Bernard Lyot]], [[Francozi|francoski]][[astronom]] |- | [[2453 Wabash]] || A921 SA || [[Bob Warshow]] (znan kot "Wabash"), delavec pri računalniku |- | [[2454 Olaus Magnus]] || 1941 SS || [[Olaus Magnus]], [[Švedi|švedski]] [[eklezijast]] in [[pisatelj]] |- | [[2455 Somville]] || {{mp|1950 TO|4}} || [[Oscar Somville]], [[seizmolog]] |- | [[2456 Palamedes]] || {{mp|1966 BA|1}} || [[Palamedes]], poveljnik iz [[grška mitologija|grški mitologiji]] |- | [[2457 Rublyov]] || {{mp|1975 TU|2}} || [[Andrej Rublev]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]] |- | [[2458 Veniakaverin]] || {{mp|1977 RC|7}} || [[Benijamin Aleksandrovič Kaverin]] (Вениамин Александрович Каверин), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] |- | [[2459 Spellmann]] || {{mp|1980 LB|1}} || Leonard Spellmann, oče odkritelja |- | [[2460 Mitlincoln]] || {{mp|1980 TX|4}} || [[Tehnološki inštitut Massachusetta|MIT]] (Tehnološki inštitut Massachusettsa) v [[Laboratorij Lincoln|Laboratoriju Lincoln]] |- | [[2461 Clavel]] || {{mp|1981 EC|1}} || Gustavine Clavel, stoletnik |- | [[2462 Nehalennia]] || 6578 P-L || [[Nehalennia]], boginja v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] |- | [[2463 Sterpin]] || 1934 FF || Julia Sterpin Van Biesbroeck, žena odkritelja |- | [[2464 Nordenskiöld]] || 1939 BF || [[Adolf Erik Nordenskiöld]], na [[Finska|Finskem]] rojen [[Švedi|švedski]] raziskovalec |- | [[2465 Wilson]] || 1949 PK || [[Robert Wilson (astronom)|Robert Wilson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[2466 Golson]] || 1959 RJ || [[John C. Golson]], član osebja na observatoriju |- | [[2467 Kollontai]] || 1966 PJ || [[Alexandra Mikhailovna Kollontai]], [[Rusi|ruski]] [[ambasador]] |- | [[2468 Repin]] || {{mp|1969 TO|1}} || [[Ilja Jefimovič Repin]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]] |- | [[2469 Tadjikistan]] || 1970 HA || [[Tadžikistan]] |- | [[2470 Agematsu]] || {{mp|1976 UW|15}} ||mesto [[Agematsu]], [[Japonska]] |- | [[2471 Ultrajectum]] || 6545 P-L || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto [[Utrecht (mesto)|Utrecht]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2471 Ultrajectum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2472 Bradman]] || 1973 DG || [[Donald Bradman]], [[Avstralci|avstralski]] igralec [[kriket]]a * |- | [[2473 Heyerdahl]] || {{mp|1977 RX|7}} || [[Thor Heyerdahl]], [[raziskovalec]] |- | [[2474 Ruby]] || 1979 PB || Ruby, odkriteljev [[pes]], ki je živel na [[Observatorij Kleť|Observatoriju Kleť]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2474 |title=2474 Ruby |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930204444/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2474 |url-status=dead }}</ref> |- | [[2475 Semenov]] || {{mp|1972 TF|2}} || [[Pavel Afanesjevič Semenov]], poveljnik [[Rusija|ruskega]] [[tank]]ovskega [[bataljon]]a v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |- | [[2476 Andersen]] || {{mp|1976 JF|2}} || [[Hans Christian Andersen]], [[Danci|danski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]] |- | [[2477 Biryukov]] || {{mp|1977 PY|1}} || [[Nikolaj Zotovič Birjukov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] |- | [[2478 Tokai]] || 1981 JC || vas, mesto, univerza [[Tokai]], [[Japonska]] |- | [[2479 Sodankylä]] || 1942 CB || mesto in občina [[Sodankylä]], [[Finska]] |- | [[2480 Papanov]] || {{mp|1976 YS|1}} || [[Anatolii Dmitrievič Papanov]], [[Rusi|ruski]] [[igralec (umetnik)|igralec]] |- | [[2481 Bürgi]] || 1977 UQ || [[Jost Bürgi]], [[Švicarji|švicarski]] izdelovalec ur in znastvenih inštrumentov, [[astronom]], in neodvisni izumitelj [[logaritem|logaritmov]] |- | [[2482 Perkin]] || 1980 CO || Richard S. in Gladys T. Perkin iz firme Perkin-Elmer Corp., podporniki astronomije |- | [[2483 Guinevere]] || 1928 QB || [[Guinevere]], žena kralja [[kralj Artur|Arturja]] |- | [[2484 Parenago]] || 1928 TK || [[Pavel Petrovich Parenago]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2485 Scheffler]] || 1932 BH || [[Helmut Scheffler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] |- | [[2486 Metsähovi]] || 1939 FY || [[Observatorij Metsähovi]], [[Finska]] |- | [[2487 Juhani]] || 1940 RL || sin odkritelja |- | [[2488 Bryan]] || 1952 UT || [[William Lowe Bryan]], predsednik univerze |- | [[2489 Suvorov]] || 1975 NY || [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]], [[Rusi|ruski]] vojaški znanstvenik |- | [[2490 Bussolini]] || 1976 AG || [[Juan A. Bussolini]], [[Španci|španski]] [[astronom]] |- | [[2491 Tvashtri]] || 1977 CB || [[tesar]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] |- | [[2492 Kutuzov]] || 1977 NT || [[Mihail Ilarijonovič Kutuzov]], [[Rusi|ruski]] vojaški vodja |- | [[2493 Elmer]] || 1978 XC || [[Charles Wesley Elmer]], amaterski [[astronom]] |- | [[2494 Inge]] || 1981 LF || [[Jay L. Inge]], [[kartograf]] |- | [[2495 Noviomagum]] || 7071 P-L || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto in občino [[Nijmegen]], [[Nizozemska]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2495 Noviomagum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[2496 Fernandus]] || {{mp|1953 TC|1}} || [[Fernandus Payne]], [[zoolog]] |- | [[2497 Kulikovskij]] || {{mp|1977 PZ|1}} || [[Peter Grigorjevič Kulikovskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2498 Tsesevich]] || {{mp|1977 QM|3}} || [[Vladimir Platonovič Cesevič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[2499 Brunk]] || {{mp|1978 VJ|7}} || [[William E. Brunk]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[2500 Alascattalo]] || 1926 GC || [[Alascattalo]], mitološka pošast na [[Aljaska|Aljaski]] |} == Sklici == {{sklici|1}} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (2001-2250)]]<br>[[Seznam asteroidov (2251-2500)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov: 1501–2000|1501–2000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov: 2501–3000|2501–3000]] }} {{end box}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001501–002000]] igcahn1r2rvkvws5vhm5b1czjhx69g8 Miha Avanzo 0 209924 6708509 5780899 2026-07-08T12:39:30Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Miha Avanzo | image = <!-- WD --> | imagesize = 220px | caption = | pseudonym = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | nationality = | period = | genre = | subject = | movement = | debut_works = | influences = | influenced = | signature = | website = | footnotes = }} '''Miha Avanzo''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[28. januar]] [[1949]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Po končani osnovni šoli ([[Osnovna šola Frana Levstika]] – njegova učiteljica je bila pisateljica [[Branka Jurca]] - in kasneje [[Osnovna šola Mirana Jarca]]) in [[gimnazija Bežigrad|gimnaziji Bežigrad]] je študiral [[angleščina|angleščino]] in [[slovenščina|slovenščino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Avanzo, [[anglist]], pesnik in prevajalec, se je lotil prevajanja že kot srednješolec, ko je prevajal pesmi iz učnega programa angleščine. Kasneje je začel prevajati dela ameriških avtorjev, kot so [[Charles Bukowski]], [[William S. Burroughs]], [[William Blake]], [[Sylvia Plath]], [[Williams Carlos]] in drugi. Ukvarja se z urednikovanjem, prevajanjem in pisanjem. Od leta 1976 je bil zaposlen v raznih slovenskih oglaševalskih agencijah, od leta 1997 dalje pa je [[svobodni književnik]] in prevajalec. Prevaja tako ameriško, kakor tudi angleško [[proza|prozo]] in [[poezija|poezijo]]. == Delo == Objavil je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]]: ''[[Pravica skazica]]'' (1973), ''[[Deklice]]'' (1975), ''[[Marnje]]'' (1978), ter s [[Franci Zagoričnik|Francijem Zagoričnikom]] sestavil antologijo 125 pesmi (izbor Tribuninega pesništva 1965 - 1970). Za njegove pesmi so značilni motivi iz vsakdanjega življenja, hudomušna erotika in motiv pesniškega ustvarjanja. Urejal je nekaj antologij in priloge [[Mladina (revija)|Mladine]] (Mlada pota, Tribuna in Problemi); v letih 1981-83 je bil glavni urednik. V [[Slovenija|Slovenijo]] je uvedel [[pesniški plakat|pesniške plakate]]. Sam je ustvaril dva, in sicer ''[[Kako napišeš pesmico]]'' leta 1973 in ''[[Mija, Katja, Dragana, vsi]]'' leta 1975. Pesem iz zbirke ''Pravica skazica'' z naslovom ''Kako napišeš pesmico'' je objavljena tudi v Berilu za 8. razred osnovne šole. Sestavil je ''[[Antologija ameriške poezije 20. stolejta|Antologijo ameriške poezije 20. stoletja]]'' in prevedel mnogo knjig. == Bibliografija == ; Pesniške zbirke: * 1. ''Pravica Skazica'' (1973) {{COBISS|ID=58953}} * 2. ''Deklice'' (1975) {{COBISS|ID=1025822}} * 3. ''Marnje'' (1978) {{COBISS|ID=13483271}} *4. ''Rorschach'' (2019) ; Pesniški plakati * 1. Kako napišeš pesmico (1973) * 2. Mija, Katja, Dragana, vsi (1975) ; Izbor pesmi: * 1. 125 pesmi : antologija Tribuninega pesništva : 1965-1970 (skupaj s Francijem Zagoričnikom, leta 1975){{COBISS|ID=9334529}} * 2. Blake (1978){{COBISS|ID=6434305}} * 3. From modern Slovene poetry : 24 poems - 24 poets (1987){{COBISS|ID=3672219}} * 4. Sylvia Plath (1992){{COBISS|ID=31242752}} * 5. William Carlos Williams (1999){{COBISS|ID=103122688}} ; Prevodi: * 1. Slobodan Ž. Marković: Zapiski o književnosti za otroke(1975){{COBISS|ID=7152129}} * 2. Françoise Xenakis: Srečanje na otoku(1975){{COBISS|ID=2058099}} * 3. Yasunari Kawabata: Jezero(1976){{COBISS|ID=9731841}} * 4. Robert Louis Stevenson, Lloyd Osbourne: Izgubljeni mrtvec(1976)({{COBISS|ID=9217025}} * 5. John Rowe Townsend: Rokopis iz Xanaduja(1979){{COBISS|ID=5122304}} * 6. J. Allen Hynek: Poročilo o neznanih letečih predmetih(1980){{COBISS|ID=4731137}} * 7. Čudovita Jugoslavija(1982){{COBISS|ID=2212613}} * 8. Charles Bukowski: Špeh na kruhu(1990){{COBISS|ID=18125056}} * 9. William Blake: Znamenito videnje ; Peklenski pregovori(1991){{COBISS|ID=57343744}} * 10. William S. Burroughs: Goli obed(1993){{COBISS|ID=32943104}} * 11. Joseph Conrad: Z zahodnimi očmi(1994){{COBISS|ID=42041600}} * 12. Sylvia Plath. Marijina pesem(1998){{COBISS|ID=109318144}} * 13. Sylvia Plath: Očka(1998){{COBISS|ID=109309184}} * 14. Mark Strand: Stvari ostajajo cele(1998){{COBISS|ID=16199725}} * 15. Hanif Kureishi: Črni album(2002){{COBISS|ID=117807360}} * 16. Dejan Novačić: SFRJ, moja dežela : turistični vodnik(2003){{COBISS|ID=127083776}} * 17. Danilo Kiš: Vrt, pepel(2003){{COBISS|ID=126329600}} * 18. Manohar Shetty : [Pesmi](2003){{COBISS|ID=124783616}} * 19. Charles Bukowski: Ženske(2004){{COBISS|ID=128969728}} * 20. Hanif Kureishi: Buda iz predmestja(2004){{COBISS|ID=128959232}} * 21. Franklin Foer: Nogomet od Arkana do Berlusconija : nacionalizem, politika in denar na nogometnih igriščih(2005){{COBISS|ID=221820160}} * 22. Joseph Conrad: Tajni agent(2005){{COBISS|ID=217388544}} * 23. Philip Roth: Človeški madež(2006){{COBISS|ID=226728960}} * 24. Jonathan Mahler: Zgodba o Lexusu(2007){{COBISS|ID=234103040}} * 25. Simeon Marinković. Oblike(2007){{COBISS|ID=232389120}} * 26. James Patterson: Vrtnice so rdeče(2007){{COBISS|ID=229375232}} * 27. Mark Crick: Kafkova juha : popolna zgodovina svetovne književnosti v štirinajstih receptih(2007){{COBISS|ID=236033792}} * 28. H. P. Lovecraft: Zgodbe(2008){{COBISS|ID=241111552}} * 29. James Patterson: Vrtnice so rdeče(2009){{COBISS|ID=246956544}} * 30. James Patterson: Mačke in miš(2009){{COBISS|ID=244969216}} * 31. Ayn Rand: Izvir(2009){{COBISS|ID=248075776}} * 32. Hanif Kureishi: Nekaj ti moram povedati(2009){{COBISS|ID=248218880}} * 33. Paul Auster: Brooklynske norosti(2009){{COBISS|ID=248403200}} * 34. William Dietrich: Napoleonove piramide(2010){{COBISS|ID=249566720}} * 35. James Patterson: Vijolice so modre(2010){{COBISS|ID=249258240}} * 36. James Patterson: Čez drn in strn(2010){{COBISS|ID=251655168}} * 37. James Patterson: Cross(2010){{COBISS|ID=249603328}} * 38. Paul Auster: Newyorška trilogija(2010){{COBISS|ID=253660160}} * 39. Mark Crick: Sartrov lijak : praktični nasveti za domače mojstre, literarne sladokusce(2010){{COBISS|ID=249516288}} * 40. Liza Marklund, James Patterson: Morilca z razglednicami(2011){{COBISS|ID=255161344}} * 41. Harville Hendrix: Ohraniva najino ljubezen : program, ki razkriva možnosti sreče v modernem zakonu(2011){{COBISS|ID=254133760}} * 42. James Patterson: Veliki zlobni volk(2011){{COBISS|ID=252496640}} ; Prevodi skupaj z drugimi prevajalci: * 1. Antologija konkretne in vizualne poezije(1978){{COBISS|ID=12367879}} * 2. Stjepan Jakševac: Ljubi, ne ljubi, ljubi(1981){{COBISS|ID=17071872}} * 3. Kako je bil rešen svet: znanstvenofantastična proza slovanskih narodov(1985){{COBISS|ID=15285505}} * 4. Malcolm Gladwell: Prelomna točka : kako imajo lahko majhne stvari velike posledice(2004){{COBISS|ID=128602880}} * 5. Skrivnost iz Kellsa(2010){{COBISS|ID=514513535}} ; Članki: * 1. Resnični ustvarjalci ne potrebujejo mentorja?(1982){{COBISS|ID=45240320}} * 2. Problematika pri projektiranju Dolenjske ac(1991){{COBISS|ID=24222722}} * 3. Ko zazveni v slovenščini : zanimanje za obstrance, ki so zaradi te ali druge okoliščine ostali prezrti(2001){{COBISS|ID=13473339}} * 4. Predstavitev direktorjev Inštituta(2002){{COBISS|ID=441996}} * 5. Hmeljarstvo v Sloveniji(2002){{COBISS|ID=441228}} == Priznanja in nagrade == Ko je bil zaposlen pri oglaševalski agenciji Pristop, je leta 1996 dobil [[Zlato pero]] v kategoriji [[publikacija|publikacije]] za priročnik ''Nekaj nasvetov za prijazno uporabo mobitela''. Leta 1999 je izšel tudi njegov prevod [[roman]]a ''[[Buda iz predmestja]]'' angleškega pisca [[Hanif Kureishi|Hanifa Kureishija]], za katerega je leta 2001 dobil [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]]. == Zunanje povezave == * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/471/detail.html Miha Avanzo - Portal slovenskih pesnikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131216054847/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/471/detail.html |date=2013-12-16 }} * [http://www.dogaja.se/znani-slovenci/2166/miha_avanzo/ Miha Avanzo - Pesnik, prevajalec...]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=15 Svet iz besed] * [http://www.goodreads.com/author/show/4661619.Miha_Avanzo Miha Avanzo(Author of Buda iz predmestja)] * [http://www.dskp-drustvo.si/sovretova_nagrada.php Nagrajenci - Sovretova nagrada - Društvo slovenskih književnih prevajalcev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120425021046/http://www.dskp-drustvo.si/sovretova_nagrada.php |date=2012-04-25 }} == Glej tudi == {{Wikivir-avtor}} * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] == Literatura == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * Avanzo, M. Deklice Koper: Založba lipa, 1975 == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174607344 Miha Avanzo o sebi in svoji poeziji]. Naši umetniki pred mikrofonom (8. april 2019). RTV Slovenija {{SovretoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Avanzo, Miha}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] feph5e9x9h9py98mwpigws4r6jdg2ln Okrožje 9 0 221945 6708479 6585417 2026-07-08T12:02:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = District 9 <br /> Okrožje 9 | image = Okrozje 9 poster.jpg | caption = Slovenski filmski poster | director = [[Neill Blomkamp]] | producer = [[Peter Jackson]] | writer = Neill Blomkamp <br /> Terri Tatchell | starring = [[Sharlto Copley]] <br /> [[Jason Cope]] <br /> Robert Hobbs | music = Clinton Shorter | cinematography = Trent Opaloch | editing = Julian Clarke | studio = [[WingNut Films]] <br /> QED International <br /> Key Creatives <br /> Wintergreen Productions | distributor = [[TriStar Pictures]] <br /> [[Continental film]] ({{ikonazastave|Slovenija}}) | released = 13.8.2009 {{ikonazastave|Nova Zelandija}}{{nowrap|{{ikonazastave|Avstralija}}}} <br /> 14.8.2009 {{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{nowrap|{{ikonazastave|Kanada}}}} <br /> 28.8.2009 {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} <br /> 4.9.2009 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} <br /> 17.9.2009 {{ikonazastave|Slovenija}} | runtime = 112 minut | country = {{RSA}} <br /> {{NZL}} <br /> {{USA}} | language = [[angleščina]] <br /> [[afrikanščina]] <br /> [[koščina]] | budget = 30 milijonov [[ameriški dolar|US$]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.nzherald.co.nz/films/news/article.cfm?c_id=200&objectid=10585084 |title=Jackson's new sci-fi film a return to his origins |publisher=[[The New Zealand Herald]] |accessdate=2009-07-19 |language=en |archive-date=2012-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120311132823/http://www.nzherald.co.nz/films/news/article.cfm?c_id=200&objectid=10585084 |url-status=dead }}</ref> | gross = 204.837.324 US$<ref name="bom" /> }} '''''Okrožje 9''''' (izvirno {{jezik-en|District 9}}) je [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] južnoafriškega režiserja [[Neill Blomkamp|Neilla Blomkampa]] iz leta [[2009]]. Scenarij zanj sta napisala Blomkamp in Terri Tatchell, produciral pa ga je [[Peter Jackson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Sharlto Copley]], [[Jason Cope]] in Robert Hobbs. Blomkampov celovečerni prvenec je razširitev njegovega kratkega filma ''Živi v Joburgu'' (''Alive in Joburg'') iz leta 2005. Film so navdihnili resnični dogodki v času [[apartheid]]a v [[Kaapstad|kaapstadski]] stanovanjski soseski Okrožje šest. Vsebuje motive [[ksenofobija|ksenofobije]], rasnih delitev ter [[revščina|revščine]], posnet pa je v slogu [[dokumentarni film|dokumentarnega filma]] z zaigranimi [[intervju]]ji, posnetki varnostnih kamer ter izseki televizijskih poročil. Film je bil posnet s proračunom 30 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] na različnih mestih v [[Soweto|Sowetu]], predelu [[Johannesburg]]a. == Vsebina == Nekega dne Zemljo obiščejo [[nezemeljsko življenje|nezemljani]], ki se z ogromno [[vesoljska ladja|vesoljsko ladjo]] ustavijo nad Johannesburgom. Izkaže se, da je ladja polna sestradanih in obupanih pripadnikov rase, ki so morali brez vodstva zapustiti rodni [[Zunajosončni planet|planet]]. Vseh 1,8 milijona bitij preselijo v johannesburško okrožje 9 in jim namenijo nekaj humanitarne pomoči, nato pa ostanejo svetovni voditelji brez zamisli za reševanje situacije. Ker so bitja pripadniki delavske kaste in nimajo učinkovitega vodstva, se kmalu pričnejo zapletati v spore z lokalnim prebivalstvom. Iz okrožja 9 nastane ogromno barakarsko naselje, kamor se naselijo lokalne tolpe, ki v zameno za napredno tehnologijo (predvsem orožje) prišlekom ponujajo hrano. V dvajsetih letih se okrožje zaradi vedno večjega nezadovoljstva ljudi spremeni v [[geto]]. Nadzor nad njim podelijo zasebni orožarski korporaciji Multinational United (MNU), ki se nameni preseliti nezemljane na bolj samoten kraj, hkrati pa prične na njih skrivoma izvajati poskuse. Nezemeljska orožja, ki korporacijo posebej zanimajo, so namreč vezana na [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] teh bitij, zato jih ljudje ne morejo uporabljati. Copley igra Wikusa van de Merwea, nekoliko nerodnega birokrata pri MNU, ki mu je zaupano vodenje operacije preseljevanja prišlekov, poniževalno imenovanih [[Natantia|kozice]]. Zaradi nerodnosti pride v stik z neznano tekočino, ki prične počasi modificirati njegov DNK in ga fizično spreminjati v tuje bitje. Znanstveniki pri MNU zelo hitro ugotovijo, da je zdaj sposoben streljati z nezemeljskim orožjem in ga nameravajo secirati da bi pridobili modificiran DNK, a Wikus zbeži iz laboratorija. Pred specialci MNU se zateče v Okrožje 9. Po spoznanju, kaj počne njegovo podjetje, naleti še na enega od inteligentnejših nezemljanov, ki je dobil ime Christopher Johnson. Pri njem in njegovem mladiču ugotovi, da nezemljani le niso taki brezčustveni divjaki kot jih prikazujejo mediji. Zato se jima odloči pomagati da bi ponovno aktivirala komandni modul vesoljske ladje (ta je zakopan pod Christopherjevo barako) in odletela na domači planet po pomoč, Christopher pa mu obljubi, da se bo po treh letih vrnil in ga spremenil nazaj v človeka. Christopher in Wikus najprej vlomita v sedež MNU in vzameta gorivo (tekočino, ki je povzročila Wikusovo spreminjanje) in se vrneta v Okrožje 9, kjer se vname boj med njima, specialci MNU in tolpo preprodajalcev orožja. Wikus prevzame nadzor nad ogromnim in dobro oboroženim robotom ter zadrži nasprotnike tako dolgo da nezemljanoma uspe aktivirati modul in poleteti do ladje. Ta kmalu zatem prižge motorje in odleti. Na tleh ostaneta živa samo še Wikus, ki že vidno spremenjen pade iz popolnoma uničenega robota, in Koobus Venter, sadistični poveljnik specialcev. Tik preden ubije Wikusa, planejo nanj drugi nezemljani in ga raztrgajo. Film se konča s prizori meščanov, ki proslavljajo odhod vesoljske ladje, kmalu zatem pa nezemljane, ki jih je že 2,5 milijona, preselijo v novo naselje izven mesta. Sledi vrsta izsekov iz intervjujev in televizijskih poročil, v katerih ugibajo, kaj bo storil Christopher ko se bo vrnil in kaj se je zgodilo z Wikusom. Zadnji prizor nakaže, da ta, že popolnoma spremenjen v nezemljana, skrivoma čaka Christopherjevo vrnitev. == Odzivi == Film je bil na račun domiselne zgodbe in filmske tehnike deležen pozitivnega odziva kritikov in občinstva.<ref>{{navedi splet | url=http://www.rottentomatoes.com/m/district_9/ | title=District 9 (2009) | work=Rotten Tomatoes | accessdate=22.9.2009 }}</ref> V otvoritvenem vikendu je samo v ZDA prinesel dobrih 37 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] prihodkov, po vsem svetu pa do začetka leta 2010 več kot 200 milijonov.<ref name="bom">{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=district9.htm|title=District 9 (2009)|publisher=Box Office Mojo|accessdate=13.2.2010}}</ref> Zasluge za uspeh ima tudi domiselna promocijska kampanja distributerja [[Sony Pictures]]. Izrazito negativnega odziva je bil film deležen le v [[Nigerija|Nigeriji]], kjer je vlada od Sony Pictures zahtevala opravičilo zaradi po njenem mnenju namernega prikazovanja [[Nigerija|Nigerijcev]] v slabi luči.<ref>{{navedi splet| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8264180.stm | title= Nigeria 'offended' by sci-fi film | publisher=BBC News | date=19.9.2009 | accessdate=22.9.2009}}</ref> Nigerijci namreč sestavljajo kriminalno tolpo, ki v filmu obvladuje geto in se ukvarja s [[prostitucija|prostitucijo]], [[tihotapstvo]]m, nasilništvom ter [[kanibalizem|kanibalizmom]]. == Opombe in sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.kolosej.si/filmi/film/okrozje-9/ Podatki o filmu] na www.kolosej.si * [http://www.planet-tus.com/film/okrozje_9/6035 Podatki o filmu] na www.planet-tus.com {{Peter Jackson}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2009]] [[Kategorija:Južnoafriški filmi]] [[Kategorija:Novozelandski filmi]] [[Kategorija:Filmi TriStar Pictures]] [[Kategorija:Filmi o priseljevanju]] [[Kategorija:Psevdodokumentarni filmi]] [[Kategorija:Alternativnozgodovinski filmi]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Filmi WingNut Films]] [[Kategorija:Filmi o aparthajdu]] [[Kategorija:Filmi o spreminjanju oblike]] [[Kategorija:Biopunkovski filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] pj0swlk42hlj0t46ax46g0r8h1ps6jj Marko Sosič 0 223080 6708521 6391374 2026-07-08T12:50:33Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Marko Sosič |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |image = |caption = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |alma_mater = [[Akademija dramske umetnosti v Zagrebu]] |subjects = romani, radijske igre, scenariji in kratke zgodbe |notableworks = Rosa na steklu<br> Balerina, balerina <br> Tito, amor mijo <br> Iz zemlje in sanj <br> Ki od daleč prihajaš v mojo bližino <br> Kruh, prah |awards = nagrada Umberto Saba<br>nagrada Città di Salò }} '''Marko Sosič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[režiser]], * [[22. december]] [[1958]], [[Trst]], † [[3. februar]] [[2021]], [[Trst]]. == Življenje == Rodil se je v Trstu, kjer je tudi živel. Študiral je na [[Akademija dramske umetnosti v Zagrebu|Akademiji za gledališče in film]] v [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1984]] diplomiral iz [[režija|režije]]. Nato je deloval po različnih slovenskih in italijanskih gledališčih. Sosič, doma z [[Opčine|Opčin]], je študiral na Akademiji za gledališče in film v Zagrebu, kjer je leta 1984 diplomiral iz režije. Nato je dolga leta deloval po številnih slovenskih in italijanskih gledališčih. V letih [[1991]]-[[1994]] je bil umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici|Slovenskega narodnega gledališča]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Dvakrat (v letih [[1999]]-[[2003]] in 2005-09) je bil umetniški vodja [[Slovensko stalno gledališče v Trstu|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]]. V sezonah 2003/04 in 2004/05 je opravljal delo selektorja slovenskega gledališkega festivala [[Borštnikovo srečanje]] in bil kasneje tudi selektor za Teden slovenske drame v Kranju. Posnel in napisal scenarije je za vrsto dokumentarnih TV-filmov za RAI (italijansko TV), igrani film ''[[Komedija solz]]'' (2016), igrano-dokumentarni film ''Karmela'' o [[Karmela Kosovel|Karmeli Kosovel]] (2019) ter [[Strel v tišino]] (o drugem tržaškem procesu, dokončala [[Marija Brecelj]], 2021; italijanska različica ''Spari nel silenzio'', 2022). == Delo (literarno) == Pisal je prozo ([[roman]]e in kratke zgodbe), radijske igre in scenarije ter dramske fragmente. Za svoj roman ''Balerina, balerina'' je dobil tržaško nagrado [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]], z romanom pa se je uvrstil tudi v krog finalistov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]. V izboru za nagrado Kresnik sta bila tudi njegov roman ''Tito, amor mijo'', ki je bil nominiran tudi za nagrado Prešernovega sklada, ter roman ''Ki od daleč prihajaš v mojo bližino''. Zbirka kratkih zgod ''Iz zemlje in sanj'' je bila nominirana za najboljšo knjigo leta (Kritiško sito) ter uvrščena v ožji izbor za nagrado Fabula 2012. Z romanom ''Kratki roman o snegu in ljubezni'' se je še četrtič uvrstil med velike finaliste za nagrado kresnik. Njegova dela so prevedena v številne jezike. == Bibliografija == === Proza === * ''[[Rosa na steklu]]'', zbirka kratke proze, [[1991]] * ''[[Tisoč dni, dvesto noči]]'', dnevniški zapiski, [[1996]] * ''[[Balerina, balerina]]'', roman, [[1997]] * ''[[Tito, amor mijo]]'', roman, [[2005]] * ''Iz zemlje in sanj'', zbirka kratkih zgodb, [[2011]] * ''Ki od daleč prihajaš v mojo bližino'', roman, [[2012]] *''Kratki roman o snegu in ljubezni,'' roman, 2014 *''Kruh, prah'', roman, 2018 *''Samotne ljubezni'', zbirka kratke proze, 2022 (izšla posmrtno) == Nagrade == * [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] - za roman ''[[Balerina, balerina]]'' ([[1997]]) * nagrada Umberto Saba (Trst) * nagrada Premio Città di Salò (2005) * Finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]] (najboljši roman leta) za romane: ''Balerina, balerina'', ''Tito, amor mijo'', ''Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in Kratki roman o snegu in ljubezni.'' * Nominacija za nagrado Prešernovega sklada za roman ''Tito, amor mijo'' * Finalist za nagrado kritiško sito za zbirko kratke proze ''Iz zemlje in sanj'' ter za roman ''Ki od daleč prihajaš v mojo bližino'' * Finalist za nagrado [[Fabula (nagrada)|Fabula]] za zbirko kratke proze ''Iz zemlje in sanj'' == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in o njem == * Alamanah Svetovni dnevi slovenske literature; Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006 * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/247/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091201135710/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/247/detail.html |date=2009-12-01 }} Pridobljeno 07.10.2009. * ''Zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča'' (ur. [[Vilma Purič]]), Mladika, Trst; Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, 2024 == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174583864 Marko Sosič]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. december 2018). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sosič, Marko}} [[Kategorija:Marko Sosič| ]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu]] 7agw2kgd5n0ynvmyt28giy95etcb2eo Ruski kaganat 0 230551 6708692 6659716 2026-07-09T02:29:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708692 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europe 814.jpg|thumb|300px|right|Evropa v zgodnjem 9. stoletju]] '''Ruski kaganat''' (tudi '''Volhovska Rusija''', '''Ilmenska Rusija''' ali '''Novgorodska Rusija''') je naziv hipotetične<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Петрухин (Petrukhin)|first1=В. Я.|title=Русь в IX—X веках. От призвания варягов до выбора веры|trans-title=Rus' in the 9th–10th Centuries. From the Invitation of the Varangians to the Choice of Faith|date=2014|publisher=Форум : Неолит|isbn=9785911346911|pages=118, 119, 129–131, 277, 288–289, 353|language=ru}}</ref> vzhodnoevropske države, ki naj bi bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.<ref name="Christian">Christian, David: A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999, str. 338-341.</ref> Šteje se za predhodnika [[Rurik]]ove države in [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Kaganat je bil država ali skupek mestnih držav, ki naj bi jo ustanovili Rosi ali zgodovinski Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj [[Skandinavci|Skandinavcev]] – [[Varjagi|Varjagov]].<ref name="Bertin">Bertin, The Annals of St. Bertin. Ed. Waitz, Hanover, 1883, str. 19-20</ref><ref name="Jones ">Jones, Gwyn, 'A History of the Vikings, 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250</ref> Lokacija kaganata je predmet razprav. Različne teorije ga postavljajo vse od Skandinavije, do juga današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Prebivalci so bili mešanica [[Balti|baltskih]], [[Slovani|slovanskih]], ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Ozemlje kaganata je bilo središče delovanja Varjagov, ljudstva iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36.">Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36</ref><ref name="Dolukhanov 187">Dolukhanov, P.M., The Early Slavs: Eastern Europe and the Initial Settlement to Kievan Rus, London: Longman, 1996, str. 187.</ref> Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård ([[Veliki Novgorod|Novgorod]]), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji naj bi nosili staroturški vladarski naslov [[kagan]]. V Ruskem kaganatu se je začela oblikovati družba zgodovinskih Rusov. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih so se kasneje razvile sodobna [[Belorusija]], Ukrajina in Rusija.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36."/><ref name="Dolukhanov 187"/> Del zgodovinarjev kaganat obravnava kot hipotetično državo in »zgodovinski fantom«.<ref name=":0" /> Po mnenju nekaterih se družbe zgodovinskih Rusov v tem obdobju ne da šteti za državo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Толочко (Tolochko)|first1=А. П.|title=Очерки начальной Руси|trans-title=Essays on Early Rus'|date=2015|publisher=Лаурус|isbn=9785990558304|language=ru}}</ref> V več zgodovinskih virih iz časa hipotetičnega obstoja kaganata ta ni omenjen, čeprav govorijo o Rusih.<ref>{{Navedi revijo|last=Ostrowski|first=Donald|date=2018-11-21|title=The Return of the Rhos: Patria, Chacanus, and the Annales Bertiniani s.a. 839|url=https://brill.com/view/journals/css/52/2-3/article-p290_10.xml|magazine=Canadian-American Slavic Studies|volume=52|issue=2-3|pages=297-298, 310-311|doi=10.1163/22102396-05202009|issn=2210-2396}}</ref> == Pisni viri == Vladarjev naslov [[kagan]] je omenjen v več zgodovinskih virih. Večina virov so tuja besedila iz 9. stoletja in tri vzhodnoslovanska besedila iz 11. in 12. stoletja. Najstarejši evropski vir, ki omenja kaganat, so [[Franki|frankovski]] ''Anali sv. Bertina'' (''Annales Bertiniani''). Anali omenjajo skupino Nordijcev, ki so se imenovali Ros (''qi se, id est gentem suam, Rhos vocari dicebant'') in so okrog leta 838 obiskali [[Konstantinopel]].<ref name="Jones" /> Nordijci so se bali vrniti domov skozi stepe, ki so jih obvladovali napadalni [[Madžari]], zato so v spremstvu grških ambasadorjev bizantinskega cesarja Teofila potovali skozi [[Nemčija|Nemčijo]]. Na obisku pri frankovskem cesarju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] v Ingelheimu so mu omenili, da se njihov vladar imenuje kagan ([[latinščina|latinsko]]: ''chacanus'')<ref>. Skandinavci so v tistem času kagana imenovali Håkan ali Haakon, zato so na Zahodu menili, da Rosi omenjajo ime svojega kralja,</ref> da živijo na severu in da so Švedi (''comperit eos gentis esse sueonum'').<ref name="Bertin" /><ref name="Jones " /> Trideset let kasneje, leta 871, sta se bizantinski cesar Bazilij I. in rimski cesar Ludvik II. sprla za oblast nad [[Bari]]jem, od koder sta s skupnimi močmi pregnala [[Arabci|Arabce]]. Bizantinski cesar je svojemu nasprotniku poslal ogorčeno pismo, v katerem ga je obtožil, da si je nezakonito prilastil naslov cesarja. Trdil je, da so frankovski vladarji samo ''reges'' (rimski kralji), medtem ko naslov cesar pripada vladarju vseh Rimljanov, se pravi njemu. Poudaril je tudi, da ima vsak narod svoj naziv za svojega vladarja. [[Avari]], [[Hazari]] (Gazari) in "Nordijci" (Nortmanno), na primer, imajo kagana. Ludvik mu je odgovoril, da je za avarskega kagana že slišal, za kagana Hazarov in Nordijcev pa ne.<ref>Monumenta Germaniae Historica, Epistolae VII, Epistolae Karolini aevi V, Berlin: W. Henze, 1928.Monumenta Germaniae, str. 385-394</ref><ref>''cagano veram non praelatum Avarum, non Gazanorum aut Nortmannorum nuncipari reperimus''; Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> Bazilijevo pismo se je žal izgubilo, njegovo vsebino pa je mogoče rekonstruirati iz Ludvikovega odgovora, ki je v celoti naveden v ''Salernski kroniki'' (''Chronicon Salernitanum'').<ref>Franz Joseph Dölger, Regesten der Kaiserurkunden des ostromischen Reiches. I. Berlin, 1924, str. 59, №487.</ref> Korespondenca med cesarjema kaže, da je vsaj eni skupini Skandinavcev vladal "kagan". Ahmed ibn Rustah, muslimanski geograf iz 10. stoletja, po poreklu iz [[Perzija|Perzije]], je zapisal, da je ruski kagan živel na otoku na jezeru.<ref name="Christian"/><ref name="Brøndsted">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 267–268</ref> Constantine Zuckerman k temu dodaja, da je Ibn Rustah uporabil tekst neznanega avtorja iz okoli leta 870 in poskušal natančno prenesti naslove vseh vladarjev, ki jih je opisal njihov avtor, zato so Ibn Rustahovi zapisi še bolj dragoceni.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96">Zuckerman, Constantine. "Deux étapes de la formation de l’ancien état russe", in ''Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient: Actes du Colloque International tenu au Collège de France en octobre 1997'', éd. M. Kazanski, A. Nersessian et C. Zuckerman (Réalités Byzantines 7). Paris, 2000 ([http://iananu.kiev.ua/archaeology/2003-1/zukerman.htm Russian translation online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090207181845/http://iananu.kiev.ua/archaeology/2003-1/zukerman.htm |date=2009-02-07 }}).</ref> Muslimanski zgodovinar v svoji razpravi omenja samo dva kagana – kagana Hazarije in Rusije. Drugi podatki o Ruskem kaganatu, ki so skoraj iz njegovega obdobja, prihajajo od al-Jakubija, ki je leta 889 ali 890 zapisal, da so kavkaški gorščaki med arabskim obleganjem leta 854 za pomoč zaprosili vladarje (''sahib'') al-Ruma (Bizantinskega cesarstva), Hazarije in al-[[Saqaliba]] (Slovanov).<ref>Zuckermann trdi, da Ibn Kordabeg in drugi arabski avtorji pri opisih ruskih pohodov 9. in 10. stoletja proti Kaspijskemu jezeru pogosto zamenjujejo izraza Rus in [[Saqaliba]], zato bi vladar al-Saqualiba leta 852 lahko bil ruski kagan. Po drugi strani pa Ibn Kordabeg v svoji knjigi "Poti in kraljestva" ne omenja, da bi se ruski vlada rimenoval kagan. Laurent, J. In M. Canard. ''L'Armenie entre Byzance et l'islam depuis la conquete arabe jusqu'en 886''. Lisbon, 1980.</ref><ref name="Duczko25">Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> ''Hudud al-Alam'', besedilo neznanega arabskega geografa iz poznega 10. stoletja, omenja ruskega vladarja kot ruskega kagana.<ref name="Minorsky">Minorsky, Vladimir. ''Hudud al-'Alam (Regions of the World)''. London: Luzac & Co., 1937, str. 159.</ref> Ker se neznani avtor ''Hudud al-Alama'' sklicuje na številne vire iz 9. stoletja, med njimi tudi na Kordabega, je mogoče, da so omembe ruskega kagana prepisane iz bolj zgodnjih besedil iz obdobja pred Rurikom in ne odražajo takratne politične realnosti.<ref name="Minorsky"/> Ruskega kagana omenja tudi perzijski geograf Abu Said Gardizi in ga v svojem delu ''Zayn al-Akbar'' imenuje "khaqan-i rus". Tudi on se podobno kot drugi muslimanski geografi sklicuje na izročilo iz 9. stoletja.<ref name = "Rus">"Rus", Encyclopaedia of Islam</ref> Omenjeni viri izpričujejo, da so se v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] še v krščanskem obdobju spominjali naslova kagan. Metropolit Hilarion Kijevski je v svojem delu ''Slovo o Zakone i Blagodati'' (''Pridiga o zakonu in milosti'') iz leta okrog 1150, ki je najstarejše ohranjeno delo stare kijevske ruske literature, uporabil naslov kagan za velika kneza Kijevske Rusije [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I. Kijevskega]] in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava I. Modrega]].<ref>Ilarion of Kiev. "Sermon on Law and Grace". ''Sermons and Rhetoric of Kievan Rus'. Simon Franklin, transl. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1991.</ref> Hilarijon omenja Vladimirja kot "velikega kagana naše dežele" (velikago kagana našea zemlja, Vladimira), Jaroslava pa kot "našega pobožnega kagana".<ref name="Duczko25"/> Grafit na severni galeriji katedrale svete Sofije, ki pravi "''O Bog, odreši našega kagana''" (''Spasi gospodi, kagana našego''), se verjetno nanaša na Svjatoslava II. (1073-1076).<ref name="Duczko25"/> Naslov kagana se omenja še v poznem 12. stoletju v ''Zgodbi o Igorjevem vojnem pohodu'' kot "kogan Oleg"<ref name="Duczko25"/> in se, po izročilu, nanaša na Olega Tmutarakanskega.<ref>Večina komentatorjev se pri komentiranju odlomka zgleduje po Dimitriju Likačevu. Tmutarakan je bil nekdaj hazarska posest in hazarski običaji so se zato lahko tam ohranili za dolgo časa. Znano je, da si je Oleg med vladanjem v Tmutarakanu nadel naslov "arhont vse Hazarije". Druga kandidata za omenjeni naslov sta Oleg Novgorodski in Igor Svjatoslavič iz Novgoroda-Severskega. Zenkovsky, S.A., ed. ''Medieval Russia's Epics, Chronicles, and Tales.'' New York: Meridian, 1974. ISBN 0-452-01086-1, str. 160</ref> == Datiranje == [[Slika:Ög 8, Västra Steninge.jpg|thumb|right|150px|Kälvestenski varjaški runski kamen iz 9. stoletja je najstarejši znani runski kamen, ki govori o pohodih proti vzhodu]] Vsi razpoložljivi primarni viri verodostojno trdijo, da se je naslov kagana za ruske vladarje uporabljal zelo malo časa, v grobem od obiska njegovih ambasadorjev v Konstantinoplu (838) do [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijevega]] pisma (871). Vsi bizantinski viri po Baziliju I. ruske vladarje imenujejo ''arhont''. Kasnejši kijevski avtorji so očitno zopet obudili naslov kagana kot poveličevalni pridevek vladajočih knezov namesto veljavnega političnega naslova ''[[knez]]'',<ref name="Brook">Brook, K.A., ''The Jews of Khazaria.'' 2d ed. Rowman and Littlefield, 2006, str.154.</ref> ki je bil sicer ustaljen naslov ruskih vladarjev. Ruski ''knjaz'' in germanski ''könig'' kljub etimološki sorodnosti nimata nobene povezave. Datiranje obstoja kanata je predmet mnogih razprav in še vedno ni povsem jasno. Omeljan Pricak postavlja ustanovitev kanata v obdobje 830-840. Ruski zgodovinar Pavel Smirnov je v 20. letih 20. stoletja zatrjeval, da je Ruski kaganat nastal okrog leta 830 in da je bil takoj zatem uničen zaradi selitve madžarsko-kavarske plemenske zveze proti [[Karpati|Karpatom]].<ref>Smirnov, Pavel. ''Volžski šljah i starodavni Rusi'' (Volška pot in starodavna Rusija'). Kijev, 1928, str. 132-145.</ref> Natančnost takšnih trditev je sicer vprašljiva, po drugi strani pa je res, da noben vir ne omenja Rusov ali njihovih kaganov pred letom 830.<ref>Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, Harvard Ukrainian Research Institute, 1998.</ref> Enako sporne so bile razprave o njegovem razpadu. Naslov kagan se ne omenja niti v rusko-bizantinskih državnih pogodbah iz leta 907, 911 in 944, niti v ''De Ceremoniis'', dokumentu o bizantinskih ceremonijalih na dvoru [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] leta 945, v katerem so zelo natančno dokumentirani naslovi vseh tujih vladarjev. Poleg tega arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan|ibn Fadlan]] v svoji knjigi ''Kitāb ilā Mulk al-Saqāliba'' (922) opisuje ruskega vladarja kot kralja (malik). Iz teh dejstev je zgodovinar Peter Golden z ''[[argumentum ex silentio]]'' (pomanjkanje dokazov) zaključil, da je kaganat razpadel med letoma 871 in 922,<ref name="Golden">Golden, P.B.. ''The Question of the Rus' Qaganate''. ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'', 1982, str. 87-97.</ref> medtem ko Zuckermann trdi, da odsotnost naslova kagan v rusko-bizantinskih pogodbah dokazuje, da je kaganat razpadel pred letom 911.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> == Lega == [[Slika:Early Rus.png|thumb|left|250px|Varjaška in ruska naselja (rdeča barva) in ozemlja slovanskih plemen (siva barva) sredi 9. stoletja; meja hazarskega vpliva je označena z modro barvo]] Lega Ruskega kaganata je predmet razprav že od zgodnjega 20. stoletja. Po eni od skrajnih teorij naj bi bil kaganat nekje v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ali še bolj zahodno na nekdanjem otoku Walcheren v izlivu reke [[Šelda|Šelde]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>Aleksandrov А.А. ''Остров руссов.'' [Ruski otok]. St. Petersburg-Kishinev, 1997, str. 222-224.</ref> Popolno nasprotje tej teoriji je teorija Georga Vernadskega, da je imel kagan sedež na vzhodnem [[Krim, Ukrajina|Krimu]] ali na polotoku Taman in da leži otok, ki ga opisuje Ibn Rustah, najverjetneje v izlivu reke Kuban.<ref name="Vernadsky VII-4.">Vernadsky VII-4.</ref> Nobena od obeh teorij nima prav veliko privržencev, ker niso arheologi na Krimu odkrili nobenih dokazov o slovansko-skandinavskih naselbinah iz 9. stoletja in ker noben nordijski vir ne omenja kaganov v Skandinaviji.<ref name="Franklin">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 27-55.</ref> [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] zgodovinopisje, katerega glavna predstavnika sta Boris Ribakov in Lev Gumiljev, postavlja prestolnico kaganata v [[Kijev]] in domneva, da sta bila Askold in Dir edina kagana z znanima imenoma. Teoriji, da je bil Kijev prestolnica kaganata, se je pridružil tudi Mihail Artamanov, ki je vztrajal pri svojem mnenju še v 90. letih 20. stoletja.<ref>Artamanov, M.I.: "Prevye Stranisky Russkoy Istorii ve Archeologicheskom Osveshchenii." ''Sovietskaya Arkheologica''. Vol 3, 1990. str. 271–290.</ref> Večina zahodnih zgodovinarjev tej teoriji ugovarja, ker ni dokazov, da je bil Kijev naseljen pred letom 880.<ref>Callmer J.: ''The Archaeology of Kiev to the End of the Earliest Urban Phase'', Harvard Ukrainian Studies, 1987, №11, str. 325-331.</ref> Arheoloških najdb iz tega obdobja v okolici Kijeva skorajda ni. Posebno težavo povzroča odsotnost kovanega denarja, ki bi lahko dokazal, da je dneperska trgovska pot, ki je bila hrbtenica kasnejše [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], delovala že v 9. stoletju.<ref>Janin, Valentin. ''Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период.'' [''Monetarni sistem ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje.'']. Moskva, 1956, str. 105-106.</ref><ref>Noonan, Thomas. "The Monetary System of Kiev in the Pre-Mongol Period". ''Harvard Ukrainian Studies'', 1987, №11, str. 396.</ref> Zuckermann je na osnovi svojih raziskav in arheoloških odkritij zaključil, da je bil Kijev sprva trdnjava na hazarski meji z Levedijo in da se je področje srednjega [[Dneper|Dnepra]] začelo gospodarsko razvijati po letu 889, ko so se [[Madžari]] odselili proti zahodu.<ref>Zuckerman, C.: "Les Hongrois au Pays de Lebedia: une nouvelle puissance aux confins de Byzance et de la Khazarie en 836-889." ''Byzantium at War'' (9th-12th c.) Atene, 1997, str. 65-66.</ref> Številni zgodovinarji, predvsem Vasilij Bartold, zagovarjajo bolj severno lego kaganata.<ref name="Christian"/> Ti zgodovinarji želijo poudariti, da je ibn Rustahovo poročilo edina zgodovinska opora za določitev lege kaganata.<ref name="Novoselcev">Novoselcev, A.P. in sodelavci: Древнерусское государство и его международное значение.'' [''Stara ruska država in njene mednarodne povezave''], Moskva, 1965, str. 397-408.</ref> Nedavne arheološke raziskave, ki jih je vodil Dimitrij Mačinski, so povečale verjetnost, da je država temeljila na skupini naselij ob reki Volhov, med katerimi si bili Ladoga, Ljubša, Duboviki, Alaborg in [[Veliki Novgorod|Holmgard]].<ref name="Mačinski">Mačinski, D.A.: "О месте Северной Руси в процессе сложения Древнерусского государства и европейской культурной общности." [''Področje severne Rusije v razvoju staroruske države in evropskem kulturnem kontinuumu'']. ''Археологическое исследование Новгородской земли''. Leningrad, 1984, str. 5-25.</ref> Naselja so bila na začetku večinoma majhna mesta ali morda samo oskrbovalne postaje, v katerih se je trgovalo in menjavalo blago.<ref>A Comparative Study of Thirty City-state Cultures 266.</ref> Če so ibn Rustahove trditve točne, so Rusi v času kaganata obširno uporabljali volško trgovsko pot za trgovanje s Srednjim Vzhodom, morda tudi preko bolgarskih in hazarskih posrednikov. Njegov opis "Ruskega otoka" namiguje na to, da je bilo njihovo središče Holmgard, srednjeveški predhodnik [[Veliki Novgorod|Velikega Novgoroda]], katerega ime se iz stare skandinavščine prevaja kot "grad na rečnem otoku". [[Novgorodska prva kronika]] opisuje nemire v Novgorodu preden so okoli leta 860 povabili [[Rurik]]a, naj jim vlada. Ta zapis je vzpodbudil Johannesa Brøndsteda k trditvi, da je bil Holmgard-Novgorod glavno mesto kaganata že nekaj desetletij pred Rurikovim prihodom, se pravi tudi leta 839, ko ga je obiskala delegacija [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Brøndsted, Johannes: ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 67-68.</ref><ref>Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 102-104</ref> Mačinski sprejema to teorijo s pripombo, da je bilo pred vzponom Holmgarda-Novgoroda glavno politično in ekonomsko središče področja v Aldeigji-Ladogi.<ref name="Mačinski"/><ref name="Duczko32">Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 31-32.</ref> == Nastanek == [[Slika:serkland.jpg|250px|right|thumb|Napis '''''srklant''''' na Tillinškem runskem kamnu, ki so ga postavili v spomin na Varjage, ki se niso vrnili iz Serklanda (Abasidski kalifat)]] Tudi nastanek Ruskega kaganata je precej nejasen. Prvi [[Skandinavci]] so se naselili v spodnjem toku reke Volhov sredi 8. stoletja. Njihovo ozemlje je obsegalo okolico današnjega [[Sankt Peterburg]]a, [[Veliki Novgorod|Novgoroda]], [[Tver]]a, [[Jaroslaveljska oblast|Jaroslavlja]] in [[Smolensk]]a in se je imenovalo Gardarike – dežela utrdb. Nordijski vojskovodje, katere so turško govoreča stepska plemena imenovala "köl-beki" ali "kralji jezer", so obvladovali tudi dele ozemelj, ki so bila naseljena z ugrofinskimi in slovanskimi ljudstvi, predvsem vzdolž volške trgovske poti, ki je povezovala [[Baltik]] s [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in Serklandom ([[Abasidi|Abasidski kalifat]]).<ref>Brutzkus, Julius: "The Khazar Origin of Ancient Kiev.", Slavonic and East European Review, 22 (1944), str. 120)</ref> Podobno kot datiranje in lokacija kaganata, je tudi poreklo ruskih kaganov predmet obširnih razprav. Lahko bi bili Skandinavci ali domorodni [[Finci]] in [[Slovani]], še najbolj verjetno pa so bili mešanega porekla.<ref name="Pricak">Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 171, 182</ref> Omeljan Pricak je teoretiziral, da je bil hazarski kagan Kan-Tuvan Diggvi po izgubljeni državljanski vojni izgnan iz države in se je s svojimi pristaši naselil v nordijsko-slovanskem naselju [[Rostov]]. Poročil naj bi se v lokalno skandinavsko plemiško družino in postal začetnik dinastije ruskih kaganov.<ref name="Pricak"/> Zuckermann je Pricakovo teorijo zavrnil kot nevzdržno špekulacijo,<ref>Arheologi niso v Rostovu našli nobenih stankov naselja, ki bi bilo zgrajeno pred letom 970. Ime Rostov ima poleg tega tudi popolnoma jasno slovansko etimologijo.</ref> ker ni v virih iz tistega obdobja nobene omembe hazarskega kagana, ki bi pobegnil in iskal zatočišče pri Rusih,<ref name="Duczko32"/> povezave med hazarskimi in zgodnjimi ruskimi monarhi pa so vsekakor možne. Takšno trditev podpira uporaba stilizirane trizobe ''tamge'' oziroma [[pečat]]a, ki so ga uporabljali kasnejši kijevski vladarji, na primer [[Svjatoslav I. Kijevski]]. Podobne ''tamge'' so arheologi našli v ruševinah, ki so nedvomno hazarskega izvora.<ref name="Brook"/><ref name="Franklin120">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 120-121.</ref><ref name="Pricak w">Pricak, Omeljan. The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 78-79</ref> Rodoslovne povezave med ruskimi kagani iz 9. stoletja in kasnejšimi vladarji iz Rurikove dinastije, če so sploh bile, zaenkrat niso znane.<ref name="Duczko32"/> Večina zgodovinarjev se strinja, da so si naslov kagan Rusi izposodili od Hazarov, sporne pa so okoliščine, v katerih so si ga sposodili. Peter Golden domneva, da je bil Ruski kaganat marionetna država, ki so jo ustanovili Hazari v porečju Oke, da bi zavračala napade [[Madžari|Madžarov]].<ref name="Golden"/> Njegove trditve, da so bili Rusi podložniki Hazarov, ne podpira noben vir iz 9. stoletja, za tuje opazovalce, kakršen je bil na primer ibn Rustah, pa med naslovi hazarskih in ruskih vladarjev ni bilo nobene bistvene razlike.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Anatolij Novoselcev predpostavlja, da so Rusi privzeli naslov kagana zato, da bi se izenačili s Hazari.<ref name="Novoselcev"/> To teorijo zagovarja tudi Thomas Noonan, ki trdi, da so bili ruski poglavarji v 9. stoletju ohlapno povezani pod vlado enega od "morskih kraljev" in da je ta "veliki kralj" privzel naslov kagana, ki mu je dal legitimnost v očeh njegovih podložnikov in sosednjih držav.<ref name="Noon">Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 87-94.</ref> Naslov kagana naj bi po njegovi teoriji pomenil, da njegov nosilec vlada po božji volji.<ref name="Brook"/><ref name="Noon"/> == Gospodarstvo == [[Slika:S. V. Ivanov. Trade negotiations in the country of Eastern Slavs. Pictures of Russian history. (1909).jpg|thumb|250px| Trgovanje s sužnji v srednjeveški vzhodni Evropi; Sergej Vasiljevič Ivanov (1864-1910)]] Hrbtenica kaganatskega gospodarstva je bila volška trgovska pot. V Skandinaviji se med izkopavanji pogosto odkrijejo kovanci iz 9. stoletja, predvsem [[dirham]]i iz [[Abasidi|Abasidskega kalifata]] in drugih muslimanskih držav. Kovanci so pogosto razsekani na manjše dele in popisani z runami.<ref>Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 213-219</ref> Do sedaj so v evropski Rusiji in na področju Baltika odkrili več kot 228.000 arabskih kovancev. Skoraj 90 % teh kovancev je prišlo v Skandinavijo po volški trgovski poti in nič nenavadnega ni, da je bil dirham osnova monetarnega sistema [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].<ref>Janin, Valentin. Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период. [Monetani sistemi ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje. Moska, 1956, str. 91-100.</ref> Glavni vir dohodkov Rusov, ki se po ibn Rustahovem pričevanju niso ukvarjali s poljedelstvom, je bila trgovina: ''"(Rusi) nimajo obdelanih polj in so odvisni od dobrin, ki jih dobijo iz slovanskih (al-Saqaliba) dežel. Nimajo nobenih posesti, vasi in polj. Njihovo edino opravilo je trgovanje s soboljevim, veveričjim in drugimi krzni, dobljeni denar pa hranijo v pasovih."''<ref name="Ahmad">Ahmad ibn Umar ibn Rustah. al-Alaq al-nafisah: Maruf bih Ibn Rustah. Tarjamah va taliq-i Husayn Qarah'chanlu. Tehran, Iran: Amir Kabir, 1986.</ref> Ruski trgovci, ki so po Volgi potovali do Gorgana in Abaskuna na jugovzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], so plačevali dajatve Bolgarom in Hazarom. Včasih so potovali celo do [[Bagdad]]a.<ref name = "Rus"/> == Vladanje == Arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan]] je leta 922 zapisal, da je imel ruski vladar, podobno kot hazarski kagan, bolj malo resnične oblasti. Politična in vojaška moč je bila v rokah njegovega zastopnika, ki ''"poveljuje vojski, napada njegove nasprotnike in ga zastopa pred podložniki."''<ref name="Christian"/> Najvišji ruski vladar zato ''"nima drugih dolžnosti, kot da se ljubi s svojimi sužnjami, popiva in se zabava"''.<ref name="Christian"/> Njegova osebna straža je štela štiristo mož, ''"ki so pripravljeni zanj umreti. Teh štiristo mož sedi pod njegovim kraljevskim prestolom, ki stoji na veliki, bogato okrašeni ploščadi, na kateri je tudi štirideset suženj iz njegovega harema".'' Ibn Fadlan pravi, da ruski vladar skoraj nikoli ni zapustil svojega prestola in da so mu tudi takrat, ''"ko se mu je zahotelo jahanja, pripeljali konja prav do prestola"''.<ref name="Brøndsted"/> Perzijski raziskovalec in geograf [[Ahmed ibn Rustah]] po drugi strani poroča, da je imel kagan odločilno besedo pri poravnavanju sporov med svojimi podložniki, vendar njegova razsodba ni bila zavezujoča. Če se eden od udeležencev v sporu s kaganovo odločitvijo ni strinjal, je lahko spor rešil z dvobojem, ki je potekal "v prisotnosti tožnikovega sorodnika, ki je stal na bojišču z dvignjenim mečem. Mož, ki je bil v boju boljši, je obrnil kaganovo odločitev v svojo korist".<ref name="Brøndsted260">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 266-267</ref> Razhajanje med relativno nemočnim naslovnim vladarjem in veliko močjo njegovih podložnikov kaže na hazarski sistem vladanja, v katerem je bil kagan duhovni vodja z omejenimi pooblastili, za upravo in vojaške zadeve pa je bil pristojen [[kagan bek]], ki je bil samo načelno podrejen kaganu. Sistem vladanja se je ujemal tudi z germanskim sistemom, v katerem se je oblast lahko delila med kraljem in poveljnikom vojske. Nekateri poznavalci trdijo, da je bila podobna tudi delitev oblasti med Igorjem in Olegom Kijevskim v zgodnjem 10. stoletju in Askoldom in Dirom v poznem 9. stoletju.<ref name="Christian"/> Ločenost duhovnega vladarja in vojaškega poveljnika je razvidna iz rekonstrukcije njunih odnosov, ni pa znano, ali je to del zapuščine, ki se je iz Ruskega kaganata prenesla na njegovo naslednico Kijevsko Rusijo. Kneževine v zgodnji Kijevski Rusiji so imele v sistemu vladanja, vojaški organizaciji in pravnem sistemu nekatere značilnosti, ki so bile primerljive s Hazari in drugimi stepskimi ljudstvi. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da so se te značilnosti prenesle v Kijevsko Rusijo od Hazarov preko ruskih kaganov.<ref>Brutzkus, Julius. "The Khazar Origin of Ancient Kiev." ''Slavonic and East European Review'', 22 (1944), str. 111.</ref> == Običaji in vera == [[Slika:trizna 1899.jpg|left|thumb|250px|'' Vojščaki objokujejo Olega'', Viktor Vasnjecov (1899); pogreb z grobno gomilo je bil značilen tako za Skandinavce kot za evrazijska nomadska ljudstva]] Arheološka izkopavanja v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in drugih mestih v severni Rusiji, ki potekajo že od leta 1820, so pokazala, da so v ruskih običajih opazni predvsem skandinavski vplivi. Odkritja so skladna tudi z ibn Fadlanovimi in ibn Rustahovimi zapisi. Ibn Rustah je opisal pogreb ruskega plemiča, katerega so skupaj s hrano, amuleti, denarjem in drugimi predmeti ter njegovo najljubšo ženo položili v ''"grob, ki je podoben veliki hiši. Vrata groba so nato zaprli in žena je v grobu umrla"''.<ref name="Ahmad"/> Obširne dokaze o ruskih pogrebnih gomilah in kamnitih spomenikih je zbral tudi ibn Fadlan in priložil runski napis na kosu lesa.<ref>Brøndsted, Johannes. The Vikings. (transl. by Kalle Skov). Penguin Books, 1965, str. 305.</ref> Ibn Rustah je med drugim podrobno opisal kremiranje plemiča na pogrebni ladji, h kateremu je spadalo tudi žrtvovanje živali in ljudi. Kadar je umrl reven človek, so ga položili na majhno pogrebno ladjo in ga sežgali. Kadar je umrl plemič, je bil pogreb mnogo bolj zapleten. Njegovo premoženje so razdelili na tri dele: prvi del je dobila njegova družina, drugega so potrošili za pogrebno slovesnost, tretjega pa za pivo, ki so ga spili na dan kremiranja.<ref>Ibn Fadlan pravi, da so Rusi ''"zasužnjeni s pivom in nič nenavadnega ni, če najdejo koga mrtvega s čašo v roki"''.</ref> Ena od pokojnikovih suženj je privolila v prostovoljno smrt, da bi se pridružila svojemu gospodarju v raju. Pokojnika so na dan kremiranja izkopali iz groba, ga oblekli v pražnja oblačila in položili na posebej za to zgrajeno pogrebno ladjo. Izbrano dekle se je nato ljubilo s pokojnikovimi sorodniki in prijatelji, potem pa so jo ubili in položili na ladijski krov poleg pokojnega gospodarja. Ladjo je nato zažgal pokojnikov najbližji sorodnik. Pogreb so zaključili z nasipanjem okrogle gomile.<ref name="Fadlan3">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted str. 301–305.</ref> Duh neodvisnosti in podjetnosti, ki so ga Rusom vbijali v glavo od samega rojstva, je na zgodovinarje zgodnjega srednjega veka naredil globok vtis.<ref name = "Rus"/> Ibn Rustah o tem piše: ''"Kadar se rodi sin, ga oče z mečem v roki vrže na tla in reče: 'Nobene lastnine ti ne bom zapustil. Imel boš samo tisto, kar si boš priboril z orožjem.'"''<ref name="Brøndsted"/> Al-Marwazi k temu dodaja, da je očetovo premoženje podedovala njegova hčerka. Enako grob individualizem se kaže tudi v njihovem obravnavanju bolezni. Ibn Fadlan o tem piše: ''"Kadar kakšen Rus zboli, ga položijo v šotor in mu prinesejo kruha in vode. Bolnika ne obiskujejo in se z njim ne pogovarjajo, še posebno če je podložnik. Če ozdravi, se jim pridruži, če umre ga pa sežgejo. Zgodi se tudi, da podložnika prepustijo psom in jastrebom"''.<ref name="Fadlan3"/> Glede spolnosti so bili Rusi zelo liberalni. Ibn Fadlan o tem piše, da se njihov kralj ni nič sramoval, ko se je javno ljubil z eno od suženj iz svojega harema. Ko so ruski trgovci prišli do Volge, so se javno ljubili s sužnjami, ki so jih pripeljali naprodaj, kar je pogosto preraslo v javne orgije.<ref name="Fadlan2">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted, str. 265-266.</ref> Ibn Fadlan in ibn Rustah opisujeta Ruse kot pobožne pogane. Ibn Rustah in za njim Garizi poročata, da imajo ruski [[šaman]]i ali "zdravilci" (''attiba'') velik vpliv na preprosto prebivalstvo. Ibn Rustah pravi, da se šamani obnašajo, ''"kot da je vse njihovo"''. Odločajo o tem, katera ženska, moški ali žival bo žrtvovana in na njihovo odločitev ni nobenega ugovora. Šaman je izbrano žrtev, človeka ali žival, obesil na drog, dokler ni umrla.<ref name="Fadlan2"/> Ibn Rustah nam je zapustil tudi opis ruskih trgovcev, ki so molili za uspešno trgovanje: ''"Molili so pred lesenim kolom s človeku podobnim obrazom, obdanim z manjšimi podobami, za njim pa je bilo več v zemljo zabitih drogov"''. Če trgovanje ni steklo, so število darov povečali in če še vedno ni teklo, kot bi želeli, so začeli darovati tudi manjšim idolom. Če je bilo trgovanje uspešno, so žrtvovali še kakšno govedo ali ovco in ju včasih razdelili med reveže.<ref name="Fadlan2"/> Bizantinski viri poročajo, da so Rusi v poznih 60. letih 9. stoletja let prevzeli [[krščanstvo]]. Patriarh Fotij I. v svoji encikliki iz leta 867 piše o navdušenem pokristjanjevanju Rusov, katerim je pred tem poslal svojega škofa.<ref>Photii Patriarchae Constantinopolitani Epistulae et Amphilochia. Ed. B. Laourdas, L.G. Westerinck. T.1. Leipzig, 1983, str. 49.</ref> Cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pripisuje zasluge za pokristjanjenje svojemu staremu očetu [[Bazilij I. Makedonec|Baziliju I.]] in patriarhu Ignaciju in ne njihovima predhodnikoma [[Mihael III. Pijanec|Mihaelu III.]] in Fotiju. Konstantin pravi, da so Bizantinci navdušili Ruse za krščanstvo s svojimi prepričljivimi besedami in bogatimi darili, med katerimi je bilo tudi zlato, srebro in dragocene tkanine. Ponavlja tudi tradicionalno zgodbo, da je na pogane še posebno velik vtis naredil čudež: knjiga [[evangelij]]ev, ki jo je nadškof vrgel v ogenj, je ostala nepoškodovana.<ref>Theophanes Continuatus, Ioannes Cameniata, Symeon Magister, Georgius Monachus. Ed. I. Becker. Bonnae, 1838 (CSHB), str. 342–343.</ref> Perzijski geograf ibn Hordadbeg je v poznem 9. stoletju zapisal, da so se Rusi, ki so prišli v muslimanske dežele ''"razglašali za kristjane "''.<ref name = "Rus"/> Sodobni zgodovinarji imajo glede pokristjanjevanja Ruskega kaganata deljena mnenja. == Odnosi s sosednjimi državami == V [[anali sv. Bertina|analih sv. Bertina]] piše, da je leta 838 delegacija Ruskega kaganata obiskala [[Bizantinsko cesarstvo]]. Razlog njihovega obiska je med zgodovinarji še vedno predmet razprav. [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] dokazuje, da je imela delegacija dve nalogi: vzpostaviti prijateljske odnose z Bizantinskim cesarstvom in odpreti pot do [[Švedska|Švedske]] preko zahodne Evrope.<ref>A. A. Šahmatov, Survey of the Oldest Period of the History of the Russian Language. Encyclopedia of Slavonic Philology, II, 1 (Petrograd, 1915), XXVIII</ref> Constantine Zuckermann trdi, da so se ruski ambasadorji prišli pogajat o miru po svojem neuspelem pohodu v [[Paflagonija|Paflagonijo]] v 30. letih 9. stoletja.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Georgij Vernadski povezuje njihovo misijo z gaditvijo trdnjave [[Sarkel]] leta 833. Bizantinski viri ruske delegacije sploh ne omenjajo in patriarh Fotij je še leta 860 za Ruse izjavil, da so ''"neznano ljudstvo"''.<ref>Vasiljev, Aleksander. The Russian Attack on Constantinople in 860. Mediaeval Academy of America, 1946, str. 13.</ref> Po mnenju Vernadskega so Hazari in Grki zgradili trdnjavo Sarkel v bližini kraja, kjer so pretovarjali blago, ki je potovalo med Donom in Volgo, da bi to strateško točko obranili pred Rusi.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Drugi zgodovinarji so prepričani, da je bil Sarkel zgrajen za opazovanje ali obrambo pred Madžari in drugimi stepskimi plemeni in ne zaradi Rusov.<ref>Shepard, Jonathan. "The Khazars' Formal Adoption of Judaism and Byzantium's Northern Policy." Oxford Slavonic Papers, New Series 31 (1998), str. 24.</ref><ref>Kovalev, Roman. "What Does Historical Numismatics Suggest about the Monetary History of Khazaria in the Ninth Century?- Question Revisited." Archivum Eurasiae Medii Aevi 13(2004, str. 97-129.</ref> Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Gruševski navaja, da so razpoložljivi viri v tem pogledu nejasni.<ref>Hrushevsky, Mikhailo. History of Ukraine-Rus', trans. Marta Skorupsky. Canadian Inst. of Ukr. Studies Press, 1997, str. 176</ref> Ioanes Skilices, grški zgodovinar iz 11. stoletja, trdi, da je bil Sarkel ''"čvrst branik proti Pečenegom"'', ničesar pa ne pove o njegovemu prvotnemu namenu.<ref>Huxley, George. "Byzantinochazarika." Hermathena 148 (1990), str. 79.</ref> Leta 860 so Rusi z 200 ladjami oblegali Konstantinopel. Bizantinska kopenska vojska in mornarica sta bili takrat daleč od prestolnice, zato je bila zelo ranljiva. Čas napada kaže na to, da so bili Rusi zaradi dobrih trgovskih zvez in drugih odnosov, ki se po misiji leta 838 niso prekinili, dobro seznanjeni o notranjih razmerah v cesarstvu. Ruski vojaki so opustošili predmestje Konstantinopla in se 4. avgusta umaknili.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X. str. 50-55.</ref> Rusi so živahno trgovali s Hazarijo. Perzijski geograf ibn Kordabeg (okrog 820–912) je v ''Kitāb al Masālik w’al Mamālik'' (Knjiga poti in kraljestev) zapisal, da ''"gredo preko Slovanske reke (Don) v hazarsko mesto Kamlidž, kjer hazarski vladar od njih pobira desetino"''.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Nekateri sodobni komentatorji iz arabskih virov sklepajo, da so imeli stiki s Hazarijo pomemben vpliv na politično kulturo v Ruskem kaganatu.<ref name="Christian"/><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 164</ref><ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 67-68.</ref> Odnosi med Rusi in Hazari so se po letu 864 zaradi ruskih pohodov proti Kaspijskemu jezeru ohladili. == Propad == Kmalu potem, ko je patriarh Fotij obvestil druge pravoslavne škofe o pokristjanjenju Rusov, so bila vsa središča Ruskega kaganata v severozahodni Rusiji uničena. Arheološka odkritja so pokazala, da so bili Holmgard, Aldeigja, Alaborg in Izborsk v obdobju med letoma 860 in 880 do tal požgani. Nekatera naselja so bila po požaru za vedno zapuščena. ''[[Zgodovina minulih let]]'' opisuje upor poganskih Slovanov in Čudov (finsko ljudstvo) proti Varjagom, ki so pripluli čez Baltik leta 862. ''[[Novgorodska prva kronika]]'', ki je po mnenju Šahmatova bolj zanesljiva, za to obdobje ne omenja nobenega upora. ''Nikonova kronika'' iz 16. stoletja pregon Varjagov pripisuje legendarnemu poglavarju Ilmenskih Slovanov [[Vadim Hrabri|Vadimu Hrabremu]]. Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Brajčevski Vadimov upor imenuje "poganska reakcija" na pokristjanjevanje Rusov.<ref>Брайчевский М.Ю. Утверждение христианства на Руси [Pokristjanjevanje Rusov]. Kijev: Naukova dumka, 1989.</ref> Obdobje nemirov in anarhije je po Zuckermannovem mnenju trajalo približno od leta 875 do leta 900. Odsotnost srebrnega denarja v obdobju med letoma 880 in 900 kaže na to, da je volška trgovska pot prenehala obstajati, kar je povzročilo "prvo evropsko srebrno krizo".<ref>Noonan, Thomas. "The First Major Silver Crisis in Russia and the Baltic, od leta 875 do 900". Hikuin, 11 (1985), str. 41-50.</ref><ref>O tem, kdo je v obdobju med letoma 860 in 880 uničil Ruski kaganat, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri strokovnjaki uničenje pripisujejo Ruriku in novemu valu nordijskih priseljencev, drugi, da je bil požig ruskih naselij posledica državljanske vojne, ki ni imela nobene zveze z Rurikom, tretji pa, da so naselja uničili Nordijci, ki niso imeli nobene zveze niti z Rurikom niti z državljansko vojno.</ref> Po obdobju gospodarskega zastoja in političnega prevrata je regija okrog leta 900 začela oživljati. Zuckermann oživljanje pripisuje prihodu Rurika in njegovih mož, ki so svojo pozornost iz doslej neznanega vzroka preusmerili z [[Volga|Volge]] na [[Dneper]]. Skandinavski naselji v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] sta oživeli in se začeli hitro razvijati. V prvem desetletju 10. stoletja so v Gnezdovu ob Dnepru v bližini današnjega [[Smolensk]]a ustanovili veliko trgovsko postajo. V približno istem času se je v pomembno mestno središče ob Dnepru razvil tudi [[Kijev]].<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 91-111.</ref> Usoda Ruskega kaganata in proces, ki je povzročil njegovo preobrazbo ali vključitev v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], je nejasen. Izgleda, da je imela Kijevska Rusija zelo nedoločene predstave o obstoju kaganata. Slovanski viri ne omenjajo niti pokristjanjevanja Rusov v 60. letih 9. stoletja niti vojaškega pohoda v Paflagonijo v 30. letih istega stoletja. Omembo ruskega obleganja Konstantinopla v 60. letih 9. stoletja so si avtorji Zgodovine minulih let sposodili iz grških virov, kar kaže na pomanjkanje domačega pisnega izročila.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 53</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 Britannica Concise: O nastanku Rusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908133036/http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 |date=2007-09-08 }} * [http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html Pricak: O poreklu Rusov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170414041437/http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html |date=2017-04-14 }} * [http://www.kroraina.com/hudud/hud_44.html Rusi v knjigi Hudud al-Alam (Meje sveta)] * [http://faculty.washington.edu/dwaugh/hstam443/K-chron2.html Waugh, Daniel C. "Predlagana kronologija dogodkov v predkijevskem in zgodnjem kijevskem obdobju"] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] hpmjo91mlxougmpbi4pugmxgck873i2 Salicilna kislina 0 240444 6708693 5806867 2026-07-09T03:11:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708693 wikitext text/x-wiki {{chembox | verifiedrevid = 477314005 | Name = Salicilna kislina | ImageFileL1 = Salicylic-acid-skeletal.svg | ImageSizeL1 = 120px | ImageFileR1 = Salicylic-acid-from-xtal-2006-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 120px | IUPACName = 2-hidroksibenzojska kislina | Section1 = {{Chembox Identifiers | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = O414PZ4LPZ | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D00097 | InChI = 1/C7H6O3/c8-6-4-2-1-3-5(6)7(9)10/h1-4,8H,(H,9,10) | InChIKey = YGSDEFSMJLZEOE-UHFFFAOYAQ | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 424 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C7H6O3/c8-6-4-2-1-3-5(6)7(9)10/h1-4,8H,(H,9,10) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = YGSDEFSMJLZEOE-UHFFFAOYSA-N | CASNo = 69-72-7 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 338 | EINECS = 200-712-3 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 331 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00936 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 16914 | SMILES = c1ccc(c(c1)C(=O)O)O | ATCCode_prefix = A01 | ATCCode_suffix = AD05 | ATC_Supplemental = {{ATC|B01|AC06}} {{ATC|D01|AE12}} {{ATC|N02|BA01}} {{ATC|S01|BC08}} }} | Section2 = {{Chembox Properties | C = 7 | H = 6 | O = 3 | MeltingPtC = 159 | BoilingPtC = 211 | Boiling_notes = 20 mmHg | pKa = 2,97<ref>[http://www.drugbank.ca/drugs/DB00936 Salicyclic acid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327154913/https://www.drugbank.ca/drugs/DB00936 |date=2019-03-27 }}. Drugbank.ca. Vpogled 28. 10. 2012.</ref> | Density = 1,443 g/cm<sup>3</sup> | Solubility = 2 g/L (20 °C) }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherCpds = [[metil saliclat]],<br/>[[benzojska kislina]],<br/>[[fenol]], [[aspirin]],<br/>[[4-hidroksibenzojska kislina]],<br/> [[magnezijev salicilat]],<br/>[[holin salicilat]],<br/>[[bizmutov salicilat]],<br/>[[sulfosalicilna kislina]] }} | Section9 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = [http://msds.chem.ox.ac.uk/SA/salicylic_acid.html Oxford MSDS] | EUClass = Zdravju škodljivo ('''Xn''') | EUIndex = 200-712-3 | MainHazards = | NFPA-H = 2 | NFPA-F = 1 | NFPA-R = 0 | NFPA-O = | RPhrases = {{R22}}, {{R36}}, {{R38}}, {{R61}} | SPhrases = {{S22}}, {{S26}}, {{S36}}, {{S37}}, {{S39}} | RSPhrases = | FlashPt = 157 °C | Autoignition = 545 °C | ExploLimits = | PEL = }} }} '''Salicilna kislina''' (po latinskem izrazu ''salix'' za [[Vrba (drevo)|vrbo]], saj so jo pridobivali iz njenega [[lubje|lubja]]) spada med monohidroksibenzojske, [[fenolna kislina|fenolne]] in betahidroksi kisline. Gre za brezbarvno kristalinično [[organska kislina|organsko kislino]], ki se široko uporablja v organskih sintezah. Nahaja se v [[rastlina]]h, kjer ima vlogo [[rastlinski hormon|rastlinskega hormona]]. Predstavlja pomemben aktivni [[presnovek]] [[acetilsalicilna kislina|acetilsalicilne kisline]] (aspirina), ki deloma deluje kot [[predzdravilo]] salicilne kisline. Sicer se tudi sama salicilna kislina uporablja v farmacevtski pripravkih, in sicer kot [[keratolitik]],<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=kislina{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 10. 2012.</ref> na primer v izdelkih proti [[mozoljavost]]i. [[Sol]]i in [[ester|estri]] salicilne kisline so '''salicilati'''. == Zgodovina == Naravne proizvode, ki so vsebovali predhodnike salicilne kisline, kot sta na primer vrbovo lubje, ki vsebuje [[glikozid]] [[salicin]], in olje [[zelenka|zelenke]], ki vsebuje [[metil salicilat]], so že v preteklosti uporabljali za zdravljenje [[revmatizem|revmatizma]].<ref name=Rang/> Prvi zapis o uporabi zdravilnih pripravkov s salicilati iz [[mirte]] najdemo na egipčanskih [[papirus]]ih, ki so nastali približno 1500 let pr.˙n. š. [[Hipokrat]] je v letih 460–377 let pr.˙n. š. uporabljal [[topol]]ov izvleček za zdravljenje očesnih bolezni, vrbovo lubje s salicilati pa za zniževanje [[zvišana telesna temperatura|zvišane telesne temperature]] in lajšanje bolečine pri [[porod]]ih. [[Celzij]] je v začetku naše ere opisal uporabo vrbovega listja kot [[analgetik]]a. Rastlinske zdravilne pripravke s salicilati so poznali tudi na Kitajskem, v drugih delih Azije, v južnem delu Afrike in Ameriki. V [[srednji vek|srednjem veku]] in [[renesansa|renesansi]] so uporabljali druge rastline s salicilati, kot sta zelenka (''Gaultheria procumbens'') in [[oslad]] (''Filipendula ulmaria'').<ref name=Krcevski>Krčevski-Škvarč N., Rozman-Marčič J., Ivanuša M.: Nekateri novejši pogledi na nesteroidne antirevmatike. Zdravstveni vestnik 2001; 70: 405–413.</ref> Leta 1897 je [[Felix Hoffman]] sintetiziral acetilsalicilno kislino, da bi odpravil grenkobo salicilne kisline.<ref name=Krcevski/> Salicilna kislina in acetilsalicilna kislina sta bili med najzgodnejšimi zdravili, ki so jih sintetizirali.<ref name=Rang>Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 234.</ref> == Uporaba == === Industrijska raba === V [[kemija|kemiji]] in [[farmacija|farmaciji]] za nadaljnjo sintezo [[kemična spojina|spojin]], [[zdravil]], v [[prehranska industrija|prehrambeni industriji]] pretežno kot [[konservans]]ov ali [[aditiv]]. === Domača raba === Kot [[konservans]] za množično domačo rabo v obliki brezbarvnih kristalov. Pri tem je potrebno poudariti, da mnogi domači kuharji in kuharice v želji po učinku pretiravajo ter sipljejo dosti prevelike količine. Na ta način lahko pride do [[kontraindikacija|kontraindikacij]] s podobnimi zdravili na podobni osnovi, npr. z [[Aspirin]]om ali [[Lekadol]]om. === V zdravilnih pripravkih === Pri uporabi na koži deluje salicilna kislina v koncentracijah od 1 do 3 % [[antiseptik|antiseptično]] in [[keratoplastik|keratoplastično]] (pospešuje [[poroženevanje]] kože), v višjih koncentracijah pa [[keratolitik|keratolitično]] (lušči poroženele plasti [[pokožnica|pokožnice]]). Uporablja se v različnih dermalnih [[farmacevtska oblika|farmacevtskih oblikah]], na primer poznani so alkoholni [[losjon]]i za uporabo pri [[akna]]h, saj odmaši pore in preprečuje nastanke [[ogrc]]ev.<ref>Baumgartner S., Bajramović N.:Farmacevtski izdelki za zdravljenje aken in nega kože. Farmacevtski vestnik 2006; 57, str. 84–92.</ref> == Viri == {{seznam_referenc}} {{farma-škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nesteroidni antiflogistiki]] [[Kategorija:Antiseptiki]] [[Kategorija:Rastlinski hormoni]] [[Kategorija:Benzojske kisline]] [[Kategorija:Fenoli]] [[Kategorija:Kelatorji]] hiaoy2clb9766wafh1vayoxvo7sorhs Edi Šelhaus 0 240776 6708507 6587040 2026-07-08T12:36:01Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Edi Šelhaus''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], [[fotoreporter]] in [[pisatelj]], * [[15. avgust]] [[1919]], [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj nad Vipavo]], † [[6. marec]] [[2011]]<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-fotoreporter-edi-selhaus/252517 RTVSLO.si - Umrl je fotoreporter Edi Šelhaus]</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenika : Slovenska nacionalna enciklopedija|last=|first=|publisher=Mladinska knjiga|year=2011|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> == Mladost == Prva leta otroštva je Šelhaus preživel v [[Trst]]u. Med obema vojnama se je zaradi [[fašizem|fašizma]] z družino preselil v tedanjo Jugoslavijo in se po družinski tradiciji – oče Janko in mati Julijana sta bila namreč oba [[fotograf]]a – izučil za fotografa. Ko je spomladi leta 1943 dobil poziv v nemško vojsko, je namesto tja raje odšel v partizane. S sabo je vzel tudi fotoaparat, vendar je bilo fotografiranje precej oteženo in nevarno, ti začetni filmi, kot tudi aparat, pa so se uničili. == Medvojno fotografsko ustvarjanje == Leta 1944 je bil težje ranjen in poslan v [[Bela Krajina|Belo Krajino]], kjer je čakal na prevoz v [[Bari]]. Na partizanskem letališču [[Podzemelj]] pri Črnomlju ga je opazil član propagandne komisije [[France Brenk]], ki je skupaj s profesorjem [[Franjo Veselko|Franjom Veselkom]] postavljal na noge partizansko foto sekcijo. Edi Šelhaus je dobil fotoaparat in tako postal [[vojni fotoreporter]]. Področje njegovega dela je bilo v Beli Krajini, na Kočevskem in Notranjskem. Ti mnogi izjemni posnetki so danes shranjeni v [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine Slovenije]]. == Povojno fotografsko ustvarjanje == Po osvoboditvi ga je slovensko filmsko podjetje poslalo v [[Trst]], kjer je do leta 1948 kot filmski snemalec za slovenski [[Filmski obzornik]] in jugoslovanske [[Filmske novosti]] v izjemnih okoliščinah posnel odločilne povojne dogodke na Tržaškem. Obenem je s fotografijami sodeloval pri tržaških časopisih [[Primorski dnevnik]], [[L'Unità]], [[Il Lavoratore]] in ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Da se je preživljal, je v Trstu odprl fotografski atelje Foto Edi. Vse te izkušnje so pomembno vplivale na njegovo fotografijo, ki je dinamična, v nasprotju s t.im. statično fotografijo, ki je prevladovala v nekdanji Jugoslaviji do konca petdesetih let. Junija 1955 se je vrnil v Jugoslavijo, k mami v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]]. Sprva ji je pomagal pri delu v ateljeju, fotoreporterska žilica pa mu ni dala miru, zato se je leta 1958 zaposlil pri [[Slovenski poročevalec|Slovenskem poročevalcu]], kasneje Delu in Tovarišu. Poleg matične hiše (Delo in Tovariš) je objavljal svoje prispevke v različnih revijah in časnikih, predvsem [[Ljubljanski dnevnik|Ljubljanskem]] in [[Nedeljski dnevnik|Nedeljskem dnevniku]], v Sloveniji in Jugoslaviji. V obdobju od leta 1958 do 1973, ko se je upokojil, je bil »leteči fotoreporter«, vse dni na lovu za aktualnimi dogodki v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in tudi tujini. == Upokojitev == Po upokojitvi ni miroval in je ostal, tako kot se je sam imenoval, »fotoreporter v copatah«. Poleg spremljanja aktualnih dogodkov, občasnega objavljanja svojih prispevkov s fotografijami v raznih publikacijah in beleženja motivov za svojo dušo se je lotil tudi pisanja knjig, od teh največ o dramatičnih trenutkih med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], pa tudi o svojih doživetjih, povezanih z živalmi, ki jih je tudi vse opremil s svojimi fotografijami. == Dela == Knjige: * Edi Šelhaus,'''The Bail Out''', Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Ljubljana, 1976, {{COBISS|ID=4406582}} * Edi Šelhaus, Janez Žerovc, '''Zbogom Liberty Bell''', Borec, Ljubljana, 1980,{{COBISS|ID=4036096}} * Edi Šelhaus, '''Stotinka sreče''', Borec, Ljubljana 1980,{{COBISS|ID=21841664}} * Edi Šelhaus, '''Slovene Partisans and Rescued American Airmen in World War II''', Sunflower University Press, Manhattan, 1993, {{COBISS|ID=34207745}} * Edi Šelhaus, '''Oj, pusti me živeti''', Borec, Ljubljana 1981, {{COBISS|ID=1466888}} * Vitka Kolar, Edi Šelhaus, '''Dobro jutro, živali''', samozaložba, Ljubljana, 1991, {{COBISS|ID=24458240}} * Šparovec Jožefa, [[biografija]], '''Fotoreporter Edi Šelhaus ponovno v Škednju''', Borec, Ljubljana 1982, {{COBISS|ID=276588}} == Fotografske razstave in dokumentarni film == Leta 2000 je Šelhaus svoj obsežen povojni fotografski opus podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki je v sodelovanju z njim iz tega gradiva pripravil že 5 njegovih razstav (Fotozgodbe Edija Šelhausa – 2001, Edi Šelhaus ponovno v Škednju – 2002, Foto humor Edija Šelhausa – 2006, Šmarnogorski razgledi – 2007, Tudi živali so del našega življenja –2007, sodeloval pa je tudi pri pripravi razstav o Šelhausu drugih muzejev in institucij (Fotoutrinki od Kolpe, Trsta, Ajdovščine do Ljubljane 1944-1946. Fotokronist Edi Šelhaus Galerija Fotografija, Ljubljana, 2005 in Edi Šelhaus in Škofja Loka, Loški muzej Škofja Loka, 2007) [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] je poleg vključevanja Šelhausovih posnetkov v svoje kataloge in razstave najobsežnejši del fotografij iz Šelhausovega vojnega in povojnega opusa prispeval tudi za dokumentarni film avtorja Jurija Grudna ''Edi Šelhaus – »Bil sem zraven«'', 2007. == Nagrade in priznanja == Svoje fotografije je razstavljal doma in v tujini in prejel več pomembnih nagrad, med njimi Petkovo (1973) in Tomšičevo nagrado za življenjsko delo (1979), za svoje filmsko delo, za prispevke na Tržaškem, pa nagrado Darka Bratina v Gorici v Italiji (2005). Za podaritev svojega fotografskega opusa Muzeju novejše zgodovine je leta 2001 prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":29">{{Navedi splet|title=Valvasorjeva nagrada in priznanja|url=https://www.24ur.com/valvasorjeva-nagrada-in-priznanja.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-10|date=25. maj 2001}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200" heights="200"> Slika:Mala Marica iz požgane vasi Papeži na Kočevskem 1944-45.jpg|Mala Marica iz požgane vasi Papeži na Kočevskem 1944-45. Slika:Edi Šelhaus - Partizanska patrola kurirjev Notranjskega odreda v belem odhaja na pot v snegu 1945.jpg|Partizanska patrola kurirjev [[Notranjski odred|Notranjskega odreda]] v belem odhaja na pot v snegu leta 1945 Slika:Edi Šelhaus - Veno Pilon (1969).jpg|Portret [[Veno Pilon|Vena Pilona]] (1969) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih fotografov]] == Zunanje povezave == * [http://www.spletna-galerija.net/Collection.aspx?authorName=Edi&authorSurname=%C5%A0elhaus Spletna galerija iz depoja Muzeja novejše zgodovine Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100612074557/http://www.spletna-galerija.net/Collection.aspx?authorName=Edi&authorSurname=%C5%A0elhaus |date=2010-06-12 }} * [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-fotoreporter-edi-selhaus/252517 Novica o smrti in kratek življenjepis na MMC RTV SLO] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174618677 Edi Šelhaus (1919-2011)]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. junij 2019). RTV Slovenija {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šelhaus, Edi}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotoreporterji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Tomšičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 568qk00oreraif9p83cy27m8wr3vwsd Milan Erič 0 240781 6708508 6587041 2026-07-08T12:38:27Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708508 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Miran Erič}} {{Infopolje Oseba}} '''Milan Erič''' [mílan érič] , [[Slovenci|slovenski]] [[akademski slikar]], [[ilustrator]] in avtor animiranih [[film]]ov, * [[31. oktober]] [[1956]], [[Slovenj Gradec]]. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Študiral je [[slikar]]stvo pri profesorju [[Janez Bernik|Janezu Berniku]] na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALU]] v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku in ga zaključil 1982. V letih 1986−94 je bil zaposlen na katedri za oblikovanje oblačil na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Nato pa se je zaposlil kot predavatelj za oblikovanje na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]] v Ljubljani, kjer je postal leta 2001 [[redni profesor]]. Prvenstveno se ukvarja z animiranim [[film]]om. V soavtorstvu z [[Zvonko Čoh|Zvonkom Čohom]] je ustvaril risani film ''[[Poskušaj migati dvakrat]]'' (1981) in prvi slovenski celovečerni risani film ''[[Socializacija bika?]]'' (1998). Pri risanem filmu in ilustracijah izhaja iz [[karikatura|karikature]], v slikarstvu pa goji [[postmodernizem|postmodernistični]] figuralni eklekticizem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Skupaj z Zvonkom Čohom je za celovečerni risani film ''Socializacija bika?'' leta 1999 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in 2019 [[Jakopičeva nagrada|Jakopičevo nagrado]]. Je brat [[Miran Erič|Mirana Eriča]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] *[[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[nagrada Riharda Jakopiča]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174610017 Milan Erič, Jakopičev lavreat]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. april 2019). RTV Slovenija {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Jakopičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erič, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] {{Painter-stub}} abj686kkikt5kuu361tluhleismzas9 Aksinja Kermauner 0 240977 6708522 6176883 2026-07-08T12:52:14Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708522 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Aksinja Kermauner''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[pesnik|pesnica]] in [[učiteljica]], [[tiflopedagoginja]] * [[3. avgust]] [[1956]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Aksinja Kermauner se je rodila leta 1956 v Ljubljani, materi pisateljici in profesorici, [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenki Goljevšček Kermauner]] in očetu, literarnemu zgodovinarju, [[Taras Kermauner|Tarasu Kermaunerju]]. Leta 1982 je diplomirala na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], smer slovenščina - likovni pouk. Od leta 1997 do leta 1999 se je strokovno izpopolnjevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in [[Defektološka fakulteta v Zagrebu|Defektološki fakulteti v Zagrebu]]– defektološka dokvalifikacija. V decembru leta 2010 pa je na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] zaključila še doktorski študij na [[Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko|Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko]]. Znana je kot pesnica in pisateljica, od leta 1987 do 2012 je bila zaposlena kot učiteljica slovenščine in likovnega pouka v [[Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana|Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani]]. V letu 2011 pa je zaposlena tudi na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Koper]]; predava na smeri [[Inkluzivna pedagogika]] predmet [[Metode dela s slepimi in slabovidnimi]]. Septembra leta 2018 je bila izvoljena za predsednico [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], konec marca 2019 pa je odstopila. ==Delo== Avtorica je svojo literarno pot začela leta 1977 s pesniško zbirko ''[[Ples pravljic]]'', od takrat pa je izdala že številna knjižna dela za otroke, mladino in odrasle. Med njimi zbirko pravljic ''[[Izi & Bizi, detektivki]]'', mladinski roman ''[[Berenikini kodri]]'' in roman za odrasle ''[[Dnevnik Hiacinte Novak]]''. Že od leta 1988 se v svojih delih ukvarja s problematiko slepih in slabovidnih. Na tem področju je med drugim izdala deli ''[[Kakšne barve je tema?]]'' in ''[[Tema ni en črn plašč]]'' ter leta [[2005]] prvo slovensko avtorsko tipano slikanico ''[[Snežna roža]]'', sodelovala pa je tudi pri projektu [[Tipanka v vsako slovensko knjižnico]]. Poleg tega je avtorica številnih strokovnih člankov o slepoti in besedil pesmi glasbene skupine Slepi potnik. Njena zbirka treh romanov ''Dnevnik Hiacinte Novak'' je bil predstavljen na odru kot prva slovenska gledališka nanizanka pod naslovom ''[[Dosje Hiacinte Novak 1, 2 in 3]]''. Prvi del je bil uprizorjen 20. 6. 2006 , 25. 10. 2006 drugi del, 10. 10. 2007 pa tretji del. Spomladi, leta 2004, pa je kot soscenaristka sodelovala tudi pri televizijski nadaljevanki ''[[Čokoladne sanje]]'', ki jo je predstavila [[RTV Slovenija]]. ==Nagrade in priznanja== * 1997 - Priznanje za knjigo ''[[Kakšne barve je tema?]]'' Urada vlade RS za invalide * 1998 - Nagrada Srebrni Aritas za besedno satiro in humor * 2004 - [[Študentska Prešernova nagrada PeF]] za diplomsko delo ''[[Tipna slikanica za slepe]]'' * 2005 - Razstava tipanke ''[[Snežna roža]]'' oz. ''[[Snow Flower]]'' na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v [[Bologna|Bologni]] kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potrebami pri [[IBBY]], ilustracija iz knjige pa je bila objavljena v njihovem katalogu * 2008 - Prevod povzetka vsebine knjige ''Berenikini kodri'' je bil natisnjen v katalogu [[White Ravens]] 2008 – knjiga se je uvrstila še z dvema slovenskima knjigama v izbor 250 najboljših knjig z vsega sveta založbe [[Internationale Jugendbildbibliothek]] na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni * 2010 - Plaketa [[Anton Skala|Antona Skale]] (najvišje priznanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov) * 2011 - Tipna slikanica za slepe ''Žiga špaget gre v širni svet'' je bila na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni razstavljena kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potrebami pri [[IBBY]], ilustracija iz knjige pa je bila objavljena na naslovnici kataloga * 2016 - [[Valvasorjevo častno priznanje]] za sodelovanje pri projektu Muzejska pot Dotakni se! v Muzeju pošte in telekomunikacij, dislocirani enoti [[Tehniški muzej Slovenije|TMS]] (kot del ekipe)<ref name=":15">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> * 2018 - Nagrada [[Desetnica]] za delo-slikanico, namenjeno osebam z okvaro sluha ''[[Žiga špaget je za punce magnet]]'' * 2019 - Valvasorjevo častno priznanje za razvijanje programov za slepe in slabovidne v Umetnosti galeriji Maribor (kot del ekipe)<ref name=":22">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor19-knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2018]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 10. novembra 2023</ref> * 2023 - Mednarodno priznanje Bela vrana za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library) ==Projekti== * 2009 - Projekt »[[Tipanka v vsako slovensko knjižnico]]«, nosilec Založba Miš ==Bibliografija== *''[[Ples pravljic]]'', pesniška zbirka, Pota mladih, MK 1977{{COBISS|ID=2018312}} *''[[Kakšne barve je tema?]]'', Zavod za slepo in slabovidno mladino 1996{{COBISS|ID=59802112}} *''[[Koliko sem bila stara, ko sem se rodila?]]'', DZS 1997{{COBISS|ID=65875456}} *''[[Polna luna in shujševalna kura]]'', Didakta 1999{{COBISS|ID=97886464}} *''[[Modrost starodavnega anka]]'', Didakta 2000{{COBISS|ID=109325056}} *''[[Tema ni en črn plašč]]'', MK 2001{{COBISS|ID=111846912}} *''[[Dnevnik Hiacinte Novak (V znamenju tehtnice)|Dnevnik Hiacinte Novak]]'', Miš 2003{{COBISS|ID=123849216}} *[[Dnevnik Hiacinte Novak|''Dnevnik Hiacinte Novak 2'']] (V znamenju škorpijona), Miš 2003{{COBISS|ID=126595584}} *''[[Dnevnik Hiacinte Novak|Dnevnik Hiacinte Novak 3]]'' (V znamenju vodnarja), Miš 2004{{COBISS|ID=126595328}} *''[[Snežna roža]], tipanka za slepe, Miš 2004{{COBISS|ID=216262144}} *''[[Juhuhu pa ena gnila plastenka!]]'', zbirka Izi & Bizi, detektivki, Miš 2005{{COBISS|ID=222604800}} *''[[Fuj, pivoled]]'', zbirka Izi & Bizi, detektivki, Miš 2006{{COBISS|ID=229715968}} *''[[Berenikini kodri]]'', Miš 2006{{COBISS|ID=230336512}} *''[[Smaragdna obzorja]]'', Miš 2007{{COBISS|ID=236785920}} *''[[Orionov meč]]'', Miš 2008{{COBISS|ID=240536832}} *''[[Zgodba o angelu in hudički]]'', Morfem 2009{{COBISS|ID=243726336}} *''[[Mario in Daria]]'', lutkovna igrica za najmlajše , Morfem 2009 *''[[Na drugi strani vek]]'', opis prvoosebne fenomenološke raziskave – kako je biti slep,Študentska založba 2009{{COBISS|ID=248906240}} *''[[Žiga špaget gre v širni svet]]'', Miš 2010{{COBISS|ID=248324608}} *''[[Axis mundi = Os sveta]]'', fantastični roman za mladino in odrasle, Morfem 2010{{COBISS|ID=251417088}} *''[[In zmaj je pojedel sonce]]'', Vodnikova založba (DSKG): Sodobnost International 2011 *''[[Cvetje in ogenj]],'' 2016 *''[[Žiga špaget je za punce magnet]]'' (slikanica, namenjena osebam z okvaro sluha), 2018 *''[[Orfejeva lira]]'', Miš 2023{{COBISS|ID=138519043}} == Glej tudi == {{wikivir}} * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[:v:Aksinja Kermauner|Povzetek strokovnega članka]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Haramija, Dragica: Mladinska dela Aksinje Kermauner, Jezik in slovstvo. Letn. 53, št. 5 (sep.-okt. 2008){{COBISS|ID=16487432}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174577945 Aksinja Kermauner]. Naši umetniki pred mikrofonom (24. november 2018). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Aksinja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Aksinja Kermauner|*]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] eeb9kexg0b1u1yeefauhgll4ju7oaim Miran Herzog 0 264207 6708625 6491373 2026-07-08T17:32:02Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miran Herzog''' [[slovenci|slovenski]] [[režiser]], * [[16. avgust]] [[1928]], [[Ljubljana]], † [[20. november]] [[2001]]. Herzog je diplomo iz režije pridobil na fakulteti dramskih umetnosti v [[Beograd]]u. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je najprej nekaj časa delal pri [[Triglav film]]u, nato pa je bil tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je bil režiser mariborskem in celjskem gledališču, po letu 1965 pa je največ delal v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Bil je tudi [[profesor]] gledališke režije in dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] ter nekaj časa tudi njen [[rektor]]. ==Nagrade== * [[Nagrada Prešernovega sklada]] (1969) ==Filmi== * [[Komisija za samomore]] (1969) * [[Stroj (film)|Stroj]] (1970) == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174558019 Miran Herzog]. Naši umetniki pred mikrofonom (25. avgust 2018). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Herzog, Miran}} [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1928]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] h3kytt3e4jna7p47zhydf6qs2ikl8yp Marija Bernetič 0 266967 6708727 5955311 2026-07-09T08:30:00Z ~2026-32552-67 260877 /* Življenje in delo */ 6708727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Marija Bernetič |party = [[Italijanska komunistična partija]] }} '''Marija Bernetič''' (tudi ''Bernetti'', [[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Marina'''), [[Slovenci|slovenska]] [[politik|politična]] [[delavec|delavka]], * [[14. marec]] [[1902]], [[Trst]], † 1. marec [[1993]], Trst. == Življenje in delo == Leta 1918 se je vključila v delavsko-sindikalno gibanje ter se udeležila več [[stavka|stavk]]. Že 1919 je sodelovala pri protifašističnem gibanju, ko so [[fašizem|fašistične]] skupine v Trstu in okolici napadle Delavsko zbornico, delavske knjižnice, krožke in slovenske ustanove. Leta 1921 je postala članica Komunistične partije Italije (KPI), sodelovala v ženskem protifašističnem gibanju, dobila nalogo za vspostavljanje konspirativnih zvez in vodila strankino korespondenco. Po ukinitvi [[časopis|časopisov]] ''Il Lavortore'' in ''[[Delo (Italija)|Delo]]'', ki sta bili glasili KPI, se je z drugimi tovariši bavila s [[tiskarna|tiskom]] [[propaganda|propagandnih]] [[plakat]]ov in letakov. Večkrat je bila aretirana in obsojena. Leta 1932 je postala članica deželnega komiteja KPI, 1933 odšla v [[Francija|Francijo]], se ilegalno vračala, bila ujeta in 1940 obsojena na 16 let zapora. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] se je jeseni 1943 vrnila v Trst, od koder je maja 1944 odšla v partizane. Pri [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]] je bila odgovorna za politične zveze z italijanskimi partizanskimi enotami, v italijanski [[brigada|brigadi]] [[Brigada »Fontanot«|Fontanot]] pa je vodila politični oddelek. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je bila od 1945-1948 članica regionalnega odbora KPI za [[Furlanija - Julijska krajina|Julijsko krajino]]. Po letu 1954 je bila v vodstvu avtonomne federacije KPI. Leta 1955 je bila izvoljena v občinski svet Trsta, 1963 pa na listi KPI v [[Poslanska zbornica Italije|Poslansko zbornico Italije]]. Kot poslanka si je prizadevala rešiti odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bila je tudi [[urednik|odgovorna urednica]] ''[[Delo (petnajstdnevnik)|Dela]]'', glasila KPI za slovensko narodno manjšino. == Viri == {{refsez}} * ''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. * ''Primorski slovenski biografski leksikon'' (1993). Snopič 19. Gorica: Goriška Mohorjeva družba {{COBISS|ID=7175168}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernetič, Marija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] 96x1lyyh8trggnugwdoo9wmrks0ey6j Lidija Sotlar 0 270597 6708616 6598557 2026-07-08T17:23:38Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lidija Sotlar''' (r. [[Lipovž]]), [[Slovenci|slovenska]] [[balerina]] in [[pedagoginja]], * [[12. junij]] [[1929]], [[Kruševac]], [[Kraljevina SHS]], † [[16. oktober]] [[2018]]. Je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Delovala je v [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]], leto dni je bila angažirana v Splitu. Bila je soproga slovenskega gledališkega in filmskega igralca [[Bert Sotlar|Berta Sotlarja]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1999 je prejela [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob osemdesetletnici slovenskega baleta za umetniške dosežke in druge zasluge na tem področju«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 ji je [[Mestna občina Ljubljana]] podelila [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/letosnji-zupancicevi-nagrajenci-so/155489 |title=Letošnji Župančičevi nagrajenci so ... |date=10.6.2008 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=19.11.2016}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174613554 Lidija Sotlar (1929-2018)]. Naši umetniki pred mikrofonom (27. oktober 2018). RTV Slovenija. {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Sotlar, Lidija}} [[Kategorija:Slovenske balerine]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] ksxawuae4u9qzauphvf08wpydkdiyj2 Domel 0 276384 6708704 6707304 2026-07-09T05:48:45Z Debebarbara 259791 about 6708704 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{KOI}} {{Infopolje Organizacija | name = Domel | formation = 1946 | founding_location = [[Železniki]] | type = [[podjetje]], [[družba z omejeno odgovornostjo|D. o. o.]] | headquarters = Otoki 21, 4288 [[Železniki]] | products = glej [[Domel#Izdelki|Izdelki]] | staff = 1000 | website = https://www.domel.com/ }} '''Domel d.o.o.''' je globalni razvijalec in proizvajalec električnih motorjev, puhal in komponent s sedežem v [[Slovenija|Sloveniji]]. Podjetje oskrbuje številne panoge, med drugim gospodinjske aparate, mobilnost, industrijske aplikacije, sisteme HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija), električna orodja, vodikove tehnologije in zdravstveno industrijo. Domel se osredotoča na energetsko učinkovite in aplikacijsko prilagojene rešitve. == Rešitve == Domel razvija rešitve električnih pogonov ter zračnih in vakuumskih sistemov za širok spekter aplikacij. Posebej je prepoznaven po svojem položaju na področju vakuumskih motorjev. Njegove rešitve se uporabljajo v: * opremi za gospodinjsko in industrijsko čiščenje, * vrtnih in električnih orodjih, * sistemih HVAC, * medicinskih in zdravstvenih napravah, * avtomobilski industriji in aplikacijah mobilnosti, * alternativnih energetskih sistemih, vključno z vodikovimi tehnologijami. == Izdelki== Domel načrtuje in proizvaja: * [[Univerzalni motor|univerzalne vakuumske motorje]] * [[Brezkrtačni enosmerni motor|brezkrtačne enosmerne motorje BLDC]] * brezkrtačne enosmerne motorje s puhalom, * [[Sinhronski motor|sinhronske motorje]] s trajnimi magneti Podjetje proizvaja tudi širok nabor komponent, ki jih uporablja v lastnih izdelkih in jih dobavlja drugim proizvajalcem. Njegova vertikalno integrirana struktura vključuje lastno orodjarno in proizvodnjo komponent. Za izdelke so značilni modularna zasnova, številne izvedbe in prilagoditve specifičnim zahtevam posamezne aplikacije. == Lokacije == Domel posluje na osmih proizvodnih lokacijah: * šest v Sloveniji, s sedežem v Železnikih * ena v [[Srbija|Srbiji]] * ena na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] . == Certifikati kakovosti in odličnosti == Domel deluje v skladu z več mednarodnimi standardi, med drugim: * [[IATF 16949]] za vodenje kakovosti v avtomobilski industriji, * [[ISO 9001]] za sistem vodenja kakovosti, * [[ISO 14001]] za sistem ravnanja z okoljem, * [[ISO 13485]] za sistem vodenja kakovosti medicinskih pripomočkov. == Zunanje povezave == *[https://www.domel.com https://www.domel.com/sl] [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] 8bmq3i20iy3l28t9k6cignvx1hqn09b Charles Leslie Richardson 0 279888 6708527 5927096 2026-07-08T13:17:23Z Engelbert 76895 pp 6708527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Leslie Richardson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1928–1971 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|GCB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Leslie Richardson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. avgust]] [[1908]], † [[7. februar]] [[1994]]. Med letoma 1972 in 1977 je bil [[glavni kraljevi inženir]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Richardson/Charles_Leslie/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Richardson, Charles Leslie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1908]] [[Kategorija:Umrli leta 1994]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] hbn1r9zrbghs5mbby5ttupdrj9m76jz 6708529 6708527 2026-07-08T13:23:46Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Leslie Richardson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1928–1971 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|GCB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Leslie Richardson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. avgust]] [[1908]], † [[7. februar]] [[1994]]. Med letoma 1972 in 1977 je bil [[glavni kraljevi inženir]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Richardson/Charles_Leslie/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Richardson, Charles Leslie}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Wellington]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] k6bcyv70d529stfx3t2w5ltd4in1xsb Gerald Arthur Rickards 0 279890 6708530 5928909 2026-07-08T13:30:30Z Engelbert 76895 pp, zp 6708530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald Arthur Rickards |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1942<br>1942–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gerald Arthur Rickards''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1886]], † [[14. julij]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rickards/Gerald_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rickards, Gerald Arthur}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1972]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 478ugmmqbh9r2m1cdc5y8ogsecez3px 6708531 6708530 2026-07-08T13:31:01Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1972]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald Arthur Rickards |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1942<br>1942–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gerald Arthur Rickards''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1886]], † [[14. julij]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rickards/Gerald_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rickards, Gerald Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 03d5qmo6ju7ngs34sey7w8kbtrmbqet Abby Henry Gough Ricketts 0 279891 6708705 6097018 2026-07-09T05:57:56Z Engelbert 76895 pp 6708705 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Abby Henry Gough Ricketts |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1925]]–[[1957]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Abby Henry Gough Ricketts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. december]] [[1905]], † [[16. januar]] [[1993]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://www.generals.dk/general/Ricketts/Abdy_Henry_Gough/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ricketts, Abby Henry Gough}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] tjzcz6ye1avi6101rc2hqlt7ndnoo08 Thomas Rigby 0 279894 6708707 5936565 2026-07-09T06:08:26Z Engelbert 76895 pp, zp 6708707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Rigby |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1949 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Rigby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. november]] [[1897]], † [[27. julij]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rigby/Thomas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rigby, Thomas}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lbevi6bbixys4sx9wvvnfmp15u1f29y 6708708 6708707 2026-07-09T06:10:22Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Rigby |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1949 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Rigby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. november]] [[1897]], † [[27. julij]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rigby/Thomas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rigby, Thomas}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] pnbrm64fr8z3qeloeb5ss85pyepvt0z Henry Guy Rilay 0 279895 6708747 5930102 2026-07-09T09:49:31Z Engelbert 76895 pp 6708747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Guy Rilay |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Guy Rilay''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. november]] [[1884]], † [[24. oktober]] [[1964]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Riley/Henry_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rilay, Henry Guy}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 72s8a9w5am2sp72v2ej7s79vveihrol Geoffrey Acworth Rimbault 0 279896 6708749 5928719 2026-07-09T09:56:38Z Engelbert 76895 pp, zp 6708749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Acworth Rimbault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1928–1961 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Acworth Rimbault''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. april]] [[1908]], † [[20. oktober]] [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rimbault/Geoffrey_Acworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rimbault, Geoffrey Acworth}} [[Kategorija:Rojeni leta 1908]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9v7uwbxohgevfrtakstxpjlqpuji2ap 6708751 6708749 2026-07-09T09:59:10Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Geoffrey Acworth Rimbault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1928–1961 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Geoffrey Acworth Rimbault''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[17. april]] [[1908]], † [[20. oktober]] [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rimbault/Geoffrey_Acworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rimbault, Geoffrey Acworth}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] e8qq9lajwqxkxgh8jpvts46whkhg3as Reginald Gordon Ward Rimington 0 279897 6708755 5934957 2026-07-09T10:06:57Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald Gordon Ward Rimington |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1941 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Reginald Gordon Ward Rimington''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. november]] [[1891]], † [[10. april]] [[1941]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rimington/Reginald_Gordon_Ward/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rimington, Reginald Gordon Ward}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] c2vbkmizchtpr8v5e3v851qocufq8kr Neil Ritchie 0 279898 6708757 5933812 2026-07-09T10:16:04Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Neil Methuen Ritchie |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1914]]–[[1951]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[Osma armada (Združeno kraljestvo)|Osma armada]] (1941–1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Neil Methuen Ritchie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. julij]] [[1897]], † [[11. december]] [[1983]], [[Toronto]], [[Kanada]]. V začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je dobil poveljstvo nad britansko [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|osmo armado]], ki je nato utrpela velike izgube proti [[Erwin Rommel|Rommlovem]] [[Nemški afriški korpus|afriškemu korpusu]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in na koncu izgubila [[Tobruk]]. Ritchieju so nadrejeni zaradi neodločnosti odvzeli poveljstvo, a je bil kasneje, pred [[Operacija Overlord|izkrcanjem v Normandiji]], ponovno imenovan za poveljnika, tokrat [[12. korpus (Združeno kraljestvo)|12. korpusa]]. Po upokojitvi je emigriral v Kanado, kjer se je ukvarjal s podjetništvom. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ritchie/Neil_Methuen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ritchie, Neil Methuen}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] q9kpafsfa6s35ucwm9qrgznw7z6nfcd 6708760 6708757 2026-07-09T10:21:36Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 12 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Neil Methuen Ritchie |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1914]]–[[1951]] |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[Osma armada (Združeno kraljestvo)|Osma armada]] (1941–1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Neil Methuen Ritchie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. julij]] [[1897]], † [[11. december]] [[1983]], [[Toronto]], [[Kanada]]. V začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je dobil poveljstvo nad britansko [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|osmo armado]], ki je nato utrpela velike izgube proti [[Erwin Rommel|Rommlovem]] [[Nemški afriški korpus|afriškemu korpusu]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in na koncu izgubila [[Tobruk]]. Ritchieju so nadrejeni zaradi neodločnosti odvzeli poveljstvo, a je bil kasneje, pred [[Operacija Overlord|izkrcanjem v Normandiji]], ponovno imenovan za poveljnika, tokrat [[12. korpus (Združeno kraljestvo)|12. korpusa]]. Po upokojitvi je emigriral v Kanado, kjer se je ukvarjal s podjetništvom. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Ritchie/Neil_Methuen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ritchie, Neil Methuen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] c1du3olbimh1hjyagfulmdgf6fa077c Oops!... I Did It Again 0 292706 6708496 6603502 2026-07-08T12:26:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708496 wikitext text/x-wiki {{Album infobox| | Name = Oops!... I Did It Again | Type = studio | Artist = [[Britney Spears]] | Cover = Britney-Spears-Oops-I-Did-It-Again.jpg | Released = [[16. maj]] [[2000]] | Recorded = [[20. september]] [[1999]] – [[april]] [[2000]] | Genre = Dance-pop, [[pop glasba|pop]], teen pop, [[Ritem in blues|R&B]]<ref name="amgreview">{{navedi splet|url={{Allmusic|class=album|id=r478679|pure_url=yes}}|publisher=Allmusic|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=28. julij 2010 |title=allmusic: ''Oops!... I Did It Again'': Ocena }} {{ikona en}}</ref> | Length = 44:36 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Producer = Max Martin, Larry »Rock« Campbell, Barry Eastmond, Jake, Robert Jazayeri, Darkchild, Robert Lange, David Kreuger, Kristian Lundin, Steve Lunt, Per Magnusson, Timmy Allen, Rami | Reviews = <li>Allmusic {{rating|4|5}}<ref name="amgreview" /> <li>''Entertainment Weekly'' (B) [http://www.ew.com/ew/article/0,,64697,00.html link] <li>[[MTV]] - [[Azija]] {{rating|8|10}} [http://www.mtvasia.com/Review/CD/C2000051902.html link] <li>''NME'' {{rating|8|10}} [http://www.nme.com/reviews/britney-spears/2330 link] <li>''[[Rolling Stone]]'' {{rating|3.5|5}} [http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/321762/review/5941004/oopsi_did_it_again link] | Last album = ''[[...Baby One More Time]]''<br /> (1999) | This album = '''''Oops!...I Did It Again'''''<br /> (2000) | Next album = ''[[Britney (album)|Britney]]''<br /> (2001) {{Singles | Name = Oops!...I Did It Again | Type = studio | single 1 = [[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]] | single 1 date = 27. marec 2000 | single 2 = [[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]] | single 2 date = 7. julij 2000 | single 3 = [[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]] | single 3 date = 13. november 2000 | single 4 = [[Don't Let Me Be the Last to Know]] | single 4 date = 17. januar 2001 }} }} '''''Oops!... I Did It Again''''' je drugi [[glasbeni album]] [[Američani|ameriške]] [[pop glasba|pop]] [[pevec|pevke]] [[Britney Spears]]. Album je izšel [[16. maj]]a [[2000]] pri založbi [[Jive Records]].<ref>{{navedi splet | title=Diskografija Britney Spears: ''Oops!...I Did It Again'' | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=290150&aid=424816 | accessdate=16. maj 2000 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20071222021109/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=290150&aid=424816 | archivedate=2007-12-22 | url-status=dead |language=en}}</ref> Doživel velik komercialni uspeh, saj se je takoj po izidu uvrstil na prvo mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], v prvem tednu pa je bilo prodanih 1.319.193 izvodov albuma.<ref name=Oops!1.3million>{{navedi splet | author=Richard Skanse | title=Ups!... prodala je 1,3&nbsp;milijona albumov | work=Revija ''Rolling Stone'' | date=25. maj 2005 | url=http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5921422/oopsshe_sold_13_million_albums | accessdate=11. februar 2007 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20071002120428/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/articles/story/5921422/oopsshe_sold_13_million_albums | archivedate=2007-10-02 | url-status=dead |language=en}}</ref><ref name=Oops!bestsoundscanweek>{{navedi splet | title=Britney druga najboljša v tednu SoundScana | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=875748 | accessdate=24. maj 2000 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090617165436/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=875748 | archivedate=2009-06-17 | url-status=dead |language=en}}</ref><ref name=britneycircus>{{navedi splet | title=Britneyjin ''Circus'' takoj pristane na vrhu glasbene lestvice z albumi | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story | accessdate=10. december 2008 }} {{ikona en}}</ref><ref name=britneyleads>{{navedi splet | title=Britney vodi zaradi velikih dosežkov | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=875743 | accessdate=25. maj 2000 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206061158/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=875743 | archivedate=2009-02-06 | url-status=dead |language=en}}</ref> To je podrlo rekord za najbolje prodajan album samostojnega ustvarjalca v prvem tednu od izida po podatkih SoundScana.<ref name=britneyboundssales>{{navedi splet | title=Britney podre rekord za najboljšo prodajo | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/britney-bound-for-sales-record-875779.story | accessdate=18. maj 2000 }} {{ikona en}}</ref> Album je zasedel prvo mesto tudi na trinajstih lestvicah v drugih državah ter se uvrstil med prvih pet v [[Avstralija|Avstraliji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] in na [[Japonska|Japonskem]]. Kasneje je album prejel diamantno ploščo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA)).<ref name="riaa">[http://riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=Oops!...I%20Did%20It%20Again&artist=Britney%20Spears&format=ALBUM&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=&before=&startMonth=1&endMonth=1&startYear=1958&endYear=2009&sort=Artist&perPage=25 Iskanje certifikacij s strani organizacije RIAA - Britney Spears]. {{ikona en}}</ref> Poleg tega je bilo do danes prodanih 20 milijonov izvodov, s čimer je postal eden izmed najbolje prodajanih albumov vseh časov ter drugi najbolje prodajani album Britney Spears, takoj po albumu ''[[...Baby One More Time]]''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.store.livenation.com/Product.aspx?cp=13281_16771_16305&pc=MUDD416 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-19 |archive-date=2011-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722070820/http://www.store.livenation.com/Product.aspx?cp=13281_16771_16305&pc=MUDD416 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.britneyspears.com/2010/05/oops-week-10-fun-facts.php Teden za ''Oops!'': 10 zabavnih dejstev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100606172346/http://www.britneyspears.com/2010/05/oops-week-10-fun-facts.php |date=2010-06-06 }}. Britney Spears. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> Na albumu so izšle tri svetovne uspešnice. Njegov glavni singl, »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]«, je postal mednarodna uspešnica, ki je zasedla prvo mesto na glasbenih lestvicah v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Kanada|Kanadi]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in še v devetih drugih državah ter se uvrstil med prvih pet na lestvicah v še šestih drugih državah. Drugi singl, »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]«, se je uvrstil na prvo mesto na lestvicah v petih različnih državah, medtem ko je pesem »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]« (tretji singl z albuma) postala najbolje prodajani singl z albuma v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Pesem »Stronger« je prejela tudi zlato ploščo s strani organizacije RIAA in še v treh drugih državah. Ob izidu albuma so zaradi pesmi »Dear Diary« začeli hvaliti Britney Spears tudi kot [[besedilopisec|tekstopisko]].<ref>{{navedi splet | title=Britney Spears: »Ups! Spet je naredila!« | author=Craig Rosen | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12032629 | accessdate=16. maj 2000 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> == Produkcija == Potem, ko je končala s turnejo [[...Baby One More Time Tour]] in odšla na šestdnevne počitnice, je Britney Spears 20. septembra 1999 odšla nazaj v [[New York|New York City]] in začela snemati nadaljevanje svojega debitantskega glasbenega albuma. Kakorkoli že, vse do 1. novembra 1999 ni snemala urejeno. Pri albumu so sodelovali še Max Martin, Eric Foster White, Diane Warren, Babyface in drugi.<ref name="Yahoo!MusicNews"/> Od 1. do 7. novembra 1999 je v studiu Cheiron Maxa Martina posnela pesmi »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]«, »Walk On By«, »What U See (Is What U Get)« in »Don't Go Knockin' On My Door«. Tam je posnela tudi nekatere dele pesmi »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]« in »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]«, vendar so končno različico obeh pesmi posneli šele januarja 2000, skupaj s prvim singlom z albuma, »Oops!...I Did It Again«. Pesem »Where Are You Now« so posneli novembra 1999 v studiu Cheiron in končali januarja 2000 v studiu Battery, NYC. 7. januarja 2000 je Britney Spears posnela že približno polovico albuma. Na (takrat nenaslovljenem) albumu je delala tako v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] kot na [[Švedska|Švedskem]]. Takrat je o albumu povedala: »Album bo nekoliko zabavnejši in temnejši od [njenega] prejšnjega materiala.« V tistem času je bila v New York Cityju, kjer je snemala nove pesmi in zaključevala pesmi, ki jih je začela snemati novembra ali decembra.<ref name="Yahoo!MusicNews">{{navedi splet |url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12045573 |title=Britney Spears se pripravlja na nov, zabavnejši album |author=William Hermanson |publisher=Yahoo! Music News |date=7. januar 2000 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> »Ko sem začela snemati prvi album, sem pravkar dopolnila šestnajst let. Mislim, ko pogledam naslovnico za album, si mislim: 'O, moj bog,'« je povedala. »Vem, da bo ta naslednji album popolnoma drugačen - posebno gradivo. Pred samo dvema mesecema sem končala s snemanjem prvih šestih pesmi na Švedskem in gradivo je veliko bolj zabavno in temačno. In, seveda, bolj zrelo, saj sem odrasla tudi kot oseba.« Britney Spears je čutila velik pritisk zaradi »velikanskega komercialnega uspeha« svojega debitantskega albuma, ''[[...Baby One More Time]]'': »Težko je preseči deset milijonov, moram reči. Ampak sedaj, ko sem že slišala in posnela material, sem veliko bolj samozavestna.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1434384/20000412/spears_britney.jhtml |title=Britneyjino nadaljevanje albuma ''Baby'' |author=MTV News Staff |work=[[MTV|MTV Music News]] |date=12. april 2000 |accessdate=2011-06-19 |archive-date=2004-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040926025635/http://www.mtv.com/news/articles/1434384/20000412/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Inštrumentalno verzijo pesmi »Can't Make You Love Me« in melodijo zanjo so posneli na Švedskem jeseni leta 1999, vokale pa je Britney Spears posnela sredi januarja v studiu Parc v [[Orlando|Orlandu]], [[Florida]].<ref>http://google.com/search?q=cache:kgb0ChcJCFMJ:www.britneypower.free.fr/infos/songs.htm+%22can%27t+make+you+love+me%22+britney+spears+parc+orlando&cd=5&hl=en&ct=clnk&gl=us&client=firefox-a {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://pqasb.pqarchiver.com/timesdispatch/access/47941268.html?dids=47941268:47941268&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&type=current&date=Jan+13%2C+2000&author=Melissa+Ruggieri&pub=Richmond+Times+-+Dispatch&desc=RIFFS&pqatl=google | work=Richmond Times | title=Riffs | first=Melissa | last=Ruggieri | date=13. januar 2000 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Pesem »When Your Eyes Say« Diane Warren so posneli v studiju Battery v [[New York]]u v petek, 28. januarja 2000, kasneje tistega dne pa je Britney Spears odšla na promocijo albuma v oddajo ''TRL''. Njena verzija pesmi »[[(I Can't Get No) Satisfaction]]« je bila posneta v sodelovanju z Rodneyjem Jerkinsom v studiju Pacifique v [[Hollywood]]u, [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], od 24. do 26. februarja 2000,<ref>Moss, Corey. (23. februar 2000) [http://www.mtv.com/news/articles/1434390/20000223/spears_britney.jhtml Novice - Članki - 1434390 - 20000223] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120914000000/http://www.mtv.com/news/articles/1434390/20000223/spears_britney.jhtml |date=2012-09-14 }}. Mtv.com. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=AC&p_theme=ac&p_action=search&p_maxdocs=200&p_topdoc=1&p_text_direct-0=0EAEDC7DC91E98E0&p_field_direct-0=document_id&p_perpage=10&p_sort=YMD_date:D&s_trackval=GooglePM | title=arhivska kopija | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-10-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121025091654/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=AC&p_theme=ac&p_action=search&p_maxdocs=200&p_topdoc=1&p_text_direct-0=0EAEDC7DC91E98E0&p_field_direct-0=document_id&p_perpage=10&p_sort=YMD_date:D&s_trackval=GooglePM | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> potem, ko je nastopila na 42. podelitvi [[grammy]]jev. Ob izidu albuma ''Oops!...I Did It Again'' je Britney Spears povedala: »Mislim, seveda sem čutila nekaj pritiska. Vendar je [album ''Oops!... I Did It Again''] po mojem mnenju veliko boljši od prvega albuma. Je temnejši - ima več osebnosti. Vsebuje več mene same in mislim, da se bodo najstniki tako lažje vživeli vame.« Geoff Mayfield, vodja ''Billboardovih'' lestvic, je dejal, da je bilo to, da so album ''Oops!... I Did It Again'' izdali manj kot leto in pol po njenem debitantskem albumu, »zelo pametna odločitev. Moja filozofija je: Če imaš mlajše oboževalce, jim daj, kar želijo, dokler je še sveže.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/music/music066.htm |title=Britney, še enkrat |author=Elysa Gardner |work=USA Today |date=16. maj 2000 }} {{ikona en}}</ref> == Sprejem kritikov == Večina glasbenih kritikov je albumu ''Oops!...I Did It Again'' dodelila pozitivne ocene. Kritiki s spletne strani Metacritic so mu dodelili dvainsedemdeset točk od stotih, kar je temeljilo na dvanajstih ocenah.<ref name="metacritic">{{navedi splet | url=http://www.metacritic.com/music/artists/spearsbritney/oopsididitagain | title=Britney Spears: ''Oops!...I Did It Again'' (2000): Ocena | work=Metacritic | publisher=CNET Networks, Inc. | accessdate=11. julij 2009 | archive-date=2010-03-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100328142636/http://www.metacritic.com/music/artists/spearsbritney/oopsididitagain | url-status=dead |language=en}}</ref> David Browne iz revije ''Entertainment Weekly'' je menil, da najboljše pesmi spodkopavajo kritike o tem, kaj naj bi predstavljalo teen pop. Producenti in tekstopisci, ki so delali na albumu, kot je na primer Max Martin, so menili, da se album lahko primerja z debitantskim albumom Britney Spears, le da ima več poudarka na bas kitari in ritmu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.ew.com/ew/article/0,,64697,00.html | title=Ocena | work=Entertainment Weekly | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2010-12-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101227095721/http://www.ew.com/ew/article/0,,64697,00.html | url-status=dead |language=en}}</ref> [[Azija|Azijski]] [[MTV]] je albumu dodelil osem zvezdic od desetih, saj naj bi imel »premeten naslov, nasploh pa oboževalci menijo, da se je Britney nekoliko izboljšala in da je to brilijanten drugi album. Britney je pridobila veliko bolj zrel in primeren videz pop zvezdnice, močnejše in bolj pop pesmi ter, seveda obsežno medijsko izpostavljenost.«.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mtvasia.com/Review/CD/C2000051902.html | title=Ocena {{Dead link|date=April 2011}} | publisher=MTV | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2006-08-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060830153639/http://mtvasia.com/Review/CD/C2000051902.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Ker so albumu kritiki dodeljevali tako pozitivne ocene, je bil nazadnje bolje ocenjen od njenega prvega glasbenega albuma. Novinar revije ''[[Rolling Stone]]'' je albumu dodelil 3,5 zvezdic od 5, s čimer je presegel prvi album, ki je dobil samo dve zvezdici. Albumu so toliko zvezdic dodelili zato, ker naj bi bil »fantastičen pop album z veliko boljšimi pesmimi, kot jih posnameta 'N Sync in BSB«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/321762/review/5941004/oopsi_did_it_again |title=Ocena albuma ''Oops!... I Did It Again'' |work=Rolling Stone |year=2000 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070527132215/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/321762/review/5941004/oopsi_did_it_again |archivedate=2007-05-27 |accessdate=2011-06-19 |url-status=dead |language=en}}</ref> Spletna stran Allmusic je albumu dodelila štiri zvezdice od petih, k čemur so napisali še: »Album sestavlja kombinacija sladkih sentimentalnih balad in ljubeznivo-gizdavih pesmi, iz katerih je bil sestavljen tudi album ''...Baby One More Time''.«<ref>{{navedi splet | last= Erlewine | first= Stephen Thomas| url={{Allmusic|class=album|id=r478679|pure_url=yes}} | title= Ocena | publisher=Allmusic | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Revija ''NME'' pa je albumu dodelila osem zvezdic od petih, kar je novinar utemeljil z besedami: »Je moderna pop perfekcija, predstavljena v skoraj človeški obliki.« Britney Spears je novinar opisal kot »zlobnega genija«, njeno glasbo pa je cinično primerjal s ketaminom, drogo, s katero se hitro zasvojiš, saj naj bi, tako kot pri drogi, njeni oboževalci željno pričakovali nova dela.<ref>{{navedi splet | url=http://www.nme.com/reviews/britney-spears/2330 | title= Ocena |work=NME |location=UK | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> == Komercialnost == Album ''Oops!...I Did It Again'' je takoj ob izidu pristal na prvem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], saj je že v prvem tednu od izida prodal več kot 1,3 milijona izvodov,<ref name=Oops!1.3million/><ref name=Oops!bestsoundscanweek/><ref name=britneycircus/><ref name=britneyleads/> od tega po podatkih založbe Jive Records 500.000 kopij že v prvem dnevu,<ref name=britneyboundssales/> s čimer je Britney Spears postala najbolje prodajana ženska ustvarjalka v prvem tednu od izida albuma vseh časov.<ref>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Pogled v leto 2000: 'N Sync, Britney, Eminem in band Backstreet Boys postavijo rekorde za najboljšo prodajo | date=31. december 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12042460 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-07-07 | archive-url=https://archive.today/20120707191103/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12042460 | url-status=dead |language=en}}</ref> (Kasneje je [[Norah Jones]] z albumom ''[[Feels Like Home]]'' z 1,02 milijona prodanimi kopijami albuma postavila rekord za najbolje prodajano žensko ustvarjalko v prvem tednu od izida albuma.<ref>{{navedi splet | title=Več kot milijon za Norahin dom | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/more-than-a-million-take-norah-home-2093301.story | accessdate=18. februar 2004 }} {{ikona en}}</ref>) Po podatkih glasbene lestvice ''Billboard'' 200 poročal, da je album v drugem tednu prodal še dodatnih 612.500 kopij izvodov, vendar je pristala na drugem mestu lestvice, takoj za [[Eminem]]ovim albumom ''[[The Marshall Mathers LP]]'', ki je prodal 1,7 milijona izvodov že v prvem tednu od izida.<ref>{{navedi splet | title=Eminem prekosi Britney v dobrem debitantskem tednu | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/eminem-topples-britney-in-debut-heavy-week-875430.story | accessdate=1. junij 2000 }} {{ikona en}}</ref> V tretjem tednu je album ''Oops!... I Did It Again'' je album s 442.000 prodanimi kopijami ostal na drugem mestu lestvice.<ref>{{navedi splet | title=Enimem že tretjič pristane na prvem mestu lestvice | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/enimem-makes-it-3-at-the-top-875356.story | accessdate=15. junij 2000 }} {{ikona en}}</ref> V samo petih tednih od izida je album že prodal 3 milijone kopij izvodov,<ref name=oops!controversies/> do avgusta pa se je prodaja povzpela na 5 milijonov.<ref>{{navedi splet | author=Robert Mancini | title=Britney, Nelly in Eminem nadaljujejo z bojem na lestvici | date=9. avgust 2000 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1428592/20000809/eminem.jhtml | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2010-04-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100403203213/http://www.mtv.com/news/articles/1428592/20000809/eminem.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Na drugem mestu lestvice ''Billboard'' 200 je album ostal petnajst zaporednih tednov, v štirinajstem in petnajstem tednu je namreč prodal 194.000 in 213.000 kopij izvodov.<ref>{{navedi splet | title=Nelly in Janet na vrhu lestvice | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/nelly-janet-hang-on-to-top-chart-spots-874297.story | accessdate=24. avgust 2000 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Madonna potrka na Janetina vrata, Nelly pa ju hitro prehiti | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/madonna-knocks-on-janet-s-door-nelly-holds-874258.story | accessdate=31. avgust 2000 }} {{ikona en}}</ref> Nato je album v sedemnajstem tednu od izida pristal na tretjem mestu lestvice ''Billboard'' 200,<ref>{{navedi splet | title=Nelly in Madonna se borita za prvo mesto | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/nelly-madonna-hold-on-to-no-1-spots-876291.story | accessdate=14. september 2000 }} {{ikona en}}</ref> vendar je še istega tedna prejel sedemkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA za 7 milijonov prodanih kopij.<ref>{{navedi splet | title=Britney in Creed prejmeta prestižne RI-jine certifikacije | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/britney-creed-taken-higher-in-riaa-certs-876286.story | accessdate=14. september 2000 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=It's Official: Britney Spears And Justin Timberlake An Item | date=15. september 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12045463 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-07-10 | archive-url=https://archive.today/20120710134112/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12045463 | url-status=dead |language=en}}</ref> V osemintridesetem tednu na lestvici je album ''Oops!... I Did It Again'' zasedel sedemintrideseto mestoBillboard 200.<ref>{{navedi splet | title=Novi albumi na obzorju za Spearsovo in 'N Sync | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/#/news/new-albums-on-the-horizon-for-spears-n-sync-479231.story | accessdate=9. februar 2001 }} {{ikona en}}</ref> Album je vsega skupaj na lestvici ''Billboard'' 200 ostal oseminštirideset tednov, na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]] štiriintrideset tednov in dva tedna na lestvici Catalog Albums Chart.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/#/album/britney-spears/oops-i-did-it-again/424816 | title=Zgodovina dosežkov na lestvicah albuma ''Oops!...I Did It Again'' | author=Billboard.com |work=Billboard |year=2000 }} {{ikona en}}</ref> Album je takoj ob izidu pristal na dvainosemdesetem mestu [[Evropa|evropske glasbene lestvice]], kjer se je hitro povzpel na prvo mesto,<ref>{{navedi splet | title=Sonique v svoji domači deželi pristane na prvem mestu lestvice | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=875727 | accessdate=30. maj 2000 }} {{Dead link|date=Oktober 2010 |bot=H3llBot }} {{ikona en}}</ref> kasneje pa je v Evropi prodal več kot štiri milijone kopij izvodov in prejel štirikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije International Federation of the Phonographic Industry.<ref name="European Charts"/><ref name="IFPI Europe"/> Album ''Oops!... I Did It Again'' je na [[Velika Britanija|britanski lestvici]] debitiral na drugem mestu,<ref name="UK charts"/> saj je v državi takoj ob izidu prodal 88.000 kopij izvodov. V prodaji ga je prekosil samo album ''[[Whitney: The Greatest Hits]]'' [[Whitney Houston]], ki je v prvem tednu od izida prodal 90.000 kopij. Potem, ko je med prvimi petimi albumi ostal štiri tedne, je album počasi začel drseti po lestvici navzdol. Zasedel je tudi prvo mesto na [[Kanada|kanadski lestvici]], saj je v državi v prvem tednu od izida prodal 95.275 kopij izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/S/Spears_Britney/2000/05/24/749818.html|title=Britney v prvem tednu proda 1,4 milijona kopij |work=Jam! |accessdate=2. april 2011 }} {{ikona en}}</ref> Pristal je tudi na vrhu [[Francija|francoske]]<ref name="French charts"/> in [[Nemčija|nemške lestvice]]<ref name="European Charts"/> ter prejel trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije British Phonographic Industry,<ref name="BPI"/> platinasto certifikacijo s strani organizacije Syndicat National de l'Édition Phonographique<ref name="French Platinum Certification"/> in petkratno zlato certifikacijo s strani organizacije Bundesverband Musikindustrie<ref name="Germany's Certification Database"/> za 900.000, 300.000 in 750.000 prodanih kopij izvodov. Poleg tega je album ''Oops!... I Did It Again'' maja 2000 pristal na drugem mestu [[Avstralija|avstralske lestvice]] in potem, ko je deset tednov ostal med prvimi dvajsetimi albumi na lestvici, je hitro pristal na štiriindvajsetem mestu lestvice, takoj za [[Santana (glasbena skupina)|Santaninim]] albumom ''[[Supernatural (album, Santana)|Supernatural]]''.<ref name="ARIA charts"/> Album je kasneje postal štirinajsti najbolje prodajani album leta 2000 v državi in naslednje leto za 140.000 prodanih kopij izvodov prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association.<ref>{{navedi splet | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-albums-2000.htm | title=Avstralska vsakoletna glasbena lestvica | author=Australian Recording Industry Association | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref><ref name="ARIA">{{navedi splet | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2000.htm | title=Avstralske certifikacije | author=Australian Recording Industry Association | year=2000 | accessdate=13. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Album je pristal na drugem mestu [[Nova Zelandija|novozelandske glasbene lestvice]]<ref name="RIANZ"/> in kasneje prejel dvakratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of New Zealand.<ref name="RIANZ"/> Album ''Oops!... I Did It Again'' je kasneje z 7.893.544 prodanimi kopijami izvodov po podatkih organizacije Nielsen SoundScan postal tretji najbolje prodajani album leta 2000<ref>[http://www.avrev.com/home-theater-news/music-software-news/record-sales-up-4-percent-in-2000-despite-napster-and-mp3-com.html Avdio/video revolucija: Za 4% višji rekordi leta 2000 � Kljub Napsterju & spletni strani MP3.com ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602153443/http://www.avrev.com/home-theater-news/music-software-news/record-sales-up-4-percent-in-2000-despite-napster-and-mp3-com.html |date=2013-06-02 }} {{ikona en}}</ref> in zasedel četrto mesto na ''Billboardovi'' lestvici najbolje prodajanih albumov ob koncu leta.<ref>{{navedi splet | title=''Billboard'' 200 - Lestvica ob koncu leta 2000 | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/charts/yearend_chart_display.jsp?f=The+Billboard+200&g=Year-end+Albums&year=2000 | archiveurl=https://archive.today/20120527034638/http://www.billboard.com/bbcom/charts/yearend_chart_display.jsp?f=The+Billboard+200&g=Year-end+Albums&year=2000%23/bbcom/charts/yearend_chart_display.jsp?f=The+Billboard+200&g=Year-end+Albums&year=2000 | archivedate=2012-05-27 | accessdate=2011-06-19 | url-status=live |language=en}}</ref> 24. januarja 2005 je album prejel desetkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America.<ref name="RIAA"/><ref>{{navedi splet | title=Britneyjinih debitantskih 14&nbsp;milijonov se izplača | work=Billboard | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1000594201 | date=31. januar 2001 | accessdate=13. julij 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090617105558/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1000594201 | archivedate=2009-06-17 | url-status=dead |language=en}}</ref> Poleg tega je pristal na sedemindvajsetem mestu najbolje prodajanih albumov preko kluba BMG Music Club, takoj za albumom ''[[The Woman in Me (album, Shania Twain)|The Woman In Me]]'' [[Shania Twain|Shanie Twain]] in [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvaninim]] albumom ''[[Nevermind]]'' (oba sta prodala 1,24 milijona kopij izvodov).<ref name="BMG"/> Od julija 2009 je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] album prodal 9.184.000 kopij izvodov po podatkih organizacije Nielsen SoundScan, ki pa ne šteje kopij, prodanih preko podjetja BMG Music Service.<ref name="Ask Billboard"/> Vsega skupaj je v ZDA album prodal 10.394.000 izvodov.{{ref|U.S. sales|[*]}} == Kontroverznosti == Britney Spears in njena snemalna ter tiskovna podjetja sta tožila dva glasbenika, ki sta trdila, da je bila melodija nekaterih pesmi ukradena od njiju. Michael Cottril in Lawrence Wnukowski sta proti Britney Spears in podjetji Zomba Recording Corp, [[Jive Records]], Wright Entertainment Group in BMG Music Publishing vložila tožbo zaradi avtorskih pravic.<ref name=oops!controversies>{{navedi novice | author=| title=Britney tožijo zaradi pesmi | date=12. junij 2002 | publisher=BBC News | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2040823.stm }} {{ikona en}}</ref> G. Cottril in g. Wnukowski sta trdila, da sta pesmi »What U See (Is What U Get)« in »Can't Make You Love Me« »virtualno identični« eni izmed njunih pesmi. Tiskovni predstavnik britanske založbe Britney Spears, [[Jive Records]], primera ni mogel komentirati. Obe pesmi sta bili del albuma ''Oops!...I Did It Again''.<ref name=oops!controversies/> G. Cottril in g. Wnukowski sta trdila, da sta že leta 1999 napisala pesem »What You See Is What You Get« in jo poslala enemu izmed predstavnikov Britney Spears ter predlagala, naj jo vključijo na enega izmed njenih prihajajočih albumov. Pesem ni bila vključena na album, vendar naj bi melodija pesmi »What U See (Is What U Get)« in »Can't Make You Love Me« temeljila na tej pesmi.<ref name=oops!controversies/> == Promocija == Do konca leta 1999 je Britney Spears hitro začela s promocijo albuma ''Oops!...I Did It Again'' v evropskih državah. V Veliki Britaniji je s svojimi prejšnjimi uspešnicami nastopila v oddaji ''Smash Hits''.<ref name=britneyfilmography>{{navedi splet | title=Filmografija Britney Spears | publisher=[[Internet Movie Database|IMDb]].com | url=http://www.imdb.com/name/nm0005453/}} {{ikona en}}</ref> V [[Italija|Italiji]] je zgodaj leta 2000 opravila intervju v oddaji ''TRL Italy''.<ref name=britneyfilmography/> Britney Spears je v sklopu promocije svojega drugega albuma 9. maja 2000 nastopila tudi na prireditvi v [[Pariz]]u, [[Francija]], kar je bil njen prvi evropski koncert.<ref name=britneyandnsynctour>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Britney Spears debitira na prvem mestu britanske glasbene lestvice & govori o svoji britanski turneji | date=9. maj 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12039055 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2013-01-05 | archive-url=https://archive.today/20130105204450/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12039055 | url-status=dead |language=en}}</ref> V [[Avstralija|Avstraliji]] je nastopila v oddaji ''The House of Hits'', ki je izšla 13. maja.<ref name=britneyfilmography/> Istega dne je izšla epizoda še ene avstralske oddaje, ''Russell Gilbert Live'', v kateri je nastopila.<ref name=britneyfilmography/> V [[Španija|Španiji]] je 8. septembra in 24. oktobra 2000 opravila intervju v oddaji ''El Rayo''.<ref name=britneyfilmography/> Britney Spears je nastopila tudi na več večjih prireditvah v Veliki Britaniji, začenši s koncertoma 7. in 8. oktobra tistega leta v [[Birmingham]]u.<ref name=britneyandnsynctour/> Nato je nastopila v [[London]]u, natančneje v areni Wembley, 10., 11. in 12. oktobra, temu pa je sledil koncert v areni Manchester Evening News 13. in 14. oktobra tistega leta.<ref name=britneyandnsynctour/> Na turneji je za kratek čas oktobra tistega leta v Veliki Britaniji poleg nje nastopala še [[glasbena skupina]] [[N'SYNC]].<ref name=britneyandnsynctour/> V Združenih državah Amerike je 13. maja nastopila v oddaji ''Saturday Night Live'', 15. maja v oddaji ''The Rosie O'Donnell Show'', 26. maja pa v oddaji ''Teen People's 25 Under 25''.<ref>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Britney Spears izda datume turneje v Tennesseeju | date=7. april 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12062669 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-07-09 | archive-url=https://archive.today/20120709102054/http://ca.music.yahoo.com/music-news/ | url-status=dead |language=en}}</ref> 10. maja tistega leta je opravila intervju v oddaji ''Late Night With Conan O'Brien''.<ref name=britneyfilmography/> 13. maja je gostila in nastopila v NBC-jevi oddaji ''Saturday Night Live''. Nastopila je tudi v NBC-jevi oddaji ''The Tonight Show with Jay Leno'', ki je izšla 23. maja tistega leta.<ref>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Britney Spears Hopes To One Day Perform With Madonna | date=1. maj 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12044839 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-07-07 | archive-url=https://archive.today/20120707142044/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12044839 | url-status=dead |language=en}}</ref> Po nastopu v oddaji TRL je 16. maja priredila zabavo, imenovano »Britney's First Listen« (»Prvič poslušajte Britney«), s katero naj bi hkrati promovirala tudi izid svojega albuma, ki je izšel istega dne.<ref name=britneymay162000>{{navedi splet | author=Kara Manning | title=Britney Spears dela z »Muttom«, Shania | date=9. maj 2000 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434381/20000509/spears_britney.jhtml | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2008-03-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080303150145/http://www.mtv.com/news/articles/1434381/20000509/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 14. maja je ob 12.00 nastopila na [[Times Square]]u.<ref name=britneymay162000/> S pesmijo »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]« je nastopila v [[MTV]]-jevi specijalki ''All Access: Backstage With Britney'', ki je izšla 19. julija 2000.<ref name=britneyfilmography/> Septembra tistega leta je Britney Spears na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] v [[New York|New York Cityju]] v dvorani Radio City Music Hall nastopila<ref>{{navedi splet | author=MTV | title=Podelitev nagrad MTV Video Music Awards leta 2000 | date=7. september 2000 | url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2000/ | accessdate=3. januar 2009 | archive-date=2016-03-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160325215241/http://www.mtv.com/ontv/vma/2000/ | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> s svojo uspešnico »Oops!...I Did It Again«, ki je izšla prej tistega leta in lastno različico uspešnice glasbene skupine [[The Rolling Stones]] iz leta 1965, »[[(I Can't Get No) Satisfaction]]«. Nastopila je oblečena v črno moško obleko, med nastopom pa je občinstvo in medije šokirala, ko si je, stara komaj osemanjst let, strgala obleko in razkrila obleko, sestavljeno iz mnogih kristalov [[Swarovski]].<ref>{{navedi splet | author=Basham, David | title=Britney, Eminem in 'NSYNC znorijo, kar je čudno za podelitev nagrad VMA | date=7. september 2000 | publisher=MTV News | url=http://www.mtv.com/news/articles/1428580/20000907/eminem.jhtml | accessdate=10. januar 2009 | archive-date=2007-03-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070309150727/http://www.mtv.com/news/articles/1428580/20000907/eminem.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Mesec dni pred izidom albuma, na velikonočno nedeljo, je Britney Spears odšla na [[Havaji|Havaje]], kjer je za kanal Fox posnela televizijsko specijalko, naslovljeno kot »Britney Spears In Hawaii«. Brezplačni koncert se je začel ob 18.00. uri na plaži lagune havajske vasi Hilton v [[Honolulu, Havaji|Honoluluju]], Havaji.<ref name=britneyinhawaii>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Britney Spears bo na havajih posnela televizijsko specijalko | date=24. april 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12054616 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2011-07-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110717003510/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12054616 | url-status=dead |language=en}}</ref> Foxov koncert naj bi bil neke vrste predogled vseh novih dvanajstih pesmi iz albuma ''Oops!...I Did It Again''.<ref name=britneyinhawaii/> Britney Spears je odšla na mesec dni dolgo promocijsko turnejo v sklopu promocije albuma ''Oops!...I Did It Again'', 2. maja pa je v [[Tokio|Tokiu]], v naslednjih dneh pa je v sklopu turneje nastopala tudi v Londonu in na Havajih.<ref>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Britney Spears z mamo napiše knjigo, naslovljeno kot ''Heart To Heart'' | date=5. maj 2000 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12044264 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2012-07-07 | archive-url=https://archive.today/20120707034601/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12044264 | url-status=dead |language=en}}</ref> Britney Spears je album promovirala tudi z nastopom na 42. podelitvi [[grammy]]jev.<ref name=britneyTRL>{{navedi splet | author=David Basham | title=Britney Spears oznani poletno turnejo | date=22. februar 2000 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434391/20000222/spears_britney.jhtml | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2010-01-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100118090724/http://www.mtv.com/news/articles/1434391/20000222/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Istega dne je nastopila tudi v oddaji ''TRL''.<ref name=britneyTRL/> === Turneja === {{main|Oops!... I Did It Again World Tour}} V sklopu promocije albuma so priredili turnejo, imenovano [[Oops!...I Did It Again World Tour]], v sklopu katere je Britney Spears nastopila v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], natančneje na [[Brazilija|brazilski]] prireditvi Rock in Rio. Na turneji [[...Baby One More Time Tour|Crazy 2K Tour]] je prvič izvedla pesem »Oops!...I Did It Again«. 24. junija 2000 je bila vključena na oglase za šampone znamke Clairol Herbal Essences.<ref name=oops!toursponsor>{{navedi novice | author=Patricia Winter Lauro | title=OGLAŠEVANJE; Clairol se združi z Britney Spears in se trudi prodati več šamponov najstnikom. | date=24. junij 2000 |work=The New York Times | url=http://www.nytimes.com/2000/07/24/business/advertising-clairol-joins-forces-with-britney-spears-effort-sell-more-shampoo.html?scp=3&sq=britney%20spears%202000&st=cse }} {{ikona en}}</ref> Za kampanjo je posnela lastno pesem, imenovano »I've Got the Urge to Herbal«, ki je bila vključena v šestdesetsekundni radijski oglas in je bila del pred-koncertnega posnetka, s katerim se je Britney Spears predstavila na koncertih v petdesetih različnih mestih, podjetje Herbal Essences pa je med drugim tudi sponzoriralo turnejo.<ref name=oops!toursponsor/> == Singli == Pesem »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]« je izšla kot prvi singl z albuma. Glavni singl je zasedel deveto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]].<ref name="Billboard charts">{{navedi splet | url={{Allmusic|class=artist|id=p320976|pure_url=yes}} | title=''Billboarde'' lestvice | author=Revija ''Billboard'' | publisher=All Music Guide | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> Čeprav je postal tretji singl Britney Spears, ki je zasedel eno izmed prvih desetih mest na tej lestvici in veliki popularnosti navkljub, je singl predstavljal manjše razočaranje za založbo Britney Spears, [[Jive Records]]. Od singla so zaradi uspeha njenega debitantskega singla, »"[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, namreč pričakovali več. Pesem »Oops!...I Did It Again« je pristala na prvem mestu lestvice Top 40 Mainstream,<ref name="Billboard charts"/> do danes pa ostaja pesem, ki so jo v enem dnevu največkrat predvajali na radiu. Na glasbeni lestvici v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je pesem »Oops!...I Did It Again« zasedla prvo mesto,<ref name="UK charts">{{navedi splet | url=http://www.everyhit.com/searchsec.php | title=Britanska glasbena lestvica | author=The Official Charts Company | publisher=Every Hit | date=Maj 2000 | accessdate=13. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> s čimer je postala tretja uspešnica Britney Spears, ki se je uvrstila na vrh te lestvice, po pesmih »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« in »[[Born to Make You Happy|Born To Make You Happy]]«. Pesem »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]« je izšla kot drugi singl z albuma. Na lestvici ''Billboard'' Hot 100 je zasedla samo triindvajseto mesto<ref name="Billboard charts"/> ter na devetem mestu lestvice Top 40 Mainstream. Singl pa je požel velik uspeh v Veliki Britaniji, kjer je na državni glasbeni lestvici zasedel peto mesto.<ref name="UK charts"/> Pesem »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]« je postala tretji singl z albuma in tudi tretji singl z albuma, ki je zasedel eno izmed prvih desetih mest na britanski glasbeni lestvici. Postal je drugi na lestvicah najbolje uvrščeni singl z albuma in po vsej verjetnosti tudi najuspešnejši. Zasedel je enajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100 in prvo mesto na lestvici najbolje prodajanih singlov.<ref name="Billboard charts"/> Singl pa v Veliki Britaniji ni bil tako uspešen kot njegovi predhodniki, vendar je kljub temu zasedel sedmo mesto na državni glasbeni lestvici.<ref name="UK charts"/> Pesem »[[Don't Let Me Be the Last to Know]]« je izšla kot četrti singl z albuma in hkrati tudi zadnji singl, izdan v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Singl ni požel pričakovane uspešnosti, saj se sploh ni uvrstil na lestvici ''Billboard'' Hot 100 in Top 40 Mainstream. Na britanski lestvici je singl zasedel dvanajsto mesto.<ref name="UK charts"/> Pesem »When Your Eyes Say It« so nameravali izdati kot četrti singl z albuma, vendar so izid nazadnje ukinili in jo kot promocijski singl izdali samo preko radijev.<ref>[http://www.discogs.com/Britney-Spears-When-Your-Eyes-Say-It/release/1213330 Britney Spears - »When Your Eyes Say It« (CDr) na Discogs]. Discogs.com. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> Pesem »[[You Got It All#Verzija Britney Spears|You Got It All]]« je kot promocijski singl izšla v [[Francija|Franciji]].<ref name=discogs>{{citeweb|url=http://www.discogs.com/Britney-Spears-You-Got-It-All/release/2886036|title=Britney Spears - »You Got It All« (CDr) |date=16.5.2000 |work=[[Jive Records]]|publisher=Discogs |accessdate=17.5.2011 }} {{ikona en}}</ref> == Seznam pesmi == {{Track listing | extra_column = Producent(i) | title1 = [[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]] | writer1 = Max Martin, Rami Yacoub | extra1 = Martin, Yacoub | length1 = 3:31 | title2 = [[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]] | writer2 = Martin, Yacoub | extra2 = Martin, Yacoub | length2 = 3:23 | title3 = Don't Go Knockin' on My Door | writer3 = Yacoub, Jake Schulze, Alexander Kronlund, Martin | extra3 = Schulze, Yacoub | length3 = 3:14 | title4 = [[(I Can't Get No) Satisfaction#Verzija Britney Spears|(I Can't Get No) Satisfaction]] | writer4 = [[Mick Jagger]], [[Keith Richards]] | extra4 = Rodney »Darkchild« Jerkins | length4 = 4:28 | title5 = [[Don't Let Me Be the Last to Know]] | writer5 = Robert Lange, [[Shania Twain]], Keith Scott | extra5 = Lange | length5 = 3:50 | title6 = What U See (Is What U Get) | writer6 = Per Magnusson, David Kreuger, Jörgen Elofsson, Yacoub | extra6 = Magnusson, Kreuger, Yacoub | length6 = 3:16 | title7 = [[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]] | writer7 = Martin, Yacoub, Kronlund | extra7 = Martin, Yacoub | length7 = 3:25 | title8 = One Kiss from You | writer8 = Steve Lunt | extra8 = Steve Lunt, Larry »Rock« Campbell | length8 = 3:23 | title9 = Where Are You Now | writer9 = Martin, Andreas Carlsson | extra9 = Martin, Yacoub | length9 = 4:39 | title10 = Can't Make You Love Me | writer10 = Kristian Lundin, Carlsson, Martin | extra10 = Lundin, Schulze | length10 = 3:16 | title11 = When Your Eyes Say It | writer11 = Diane Warren | extra11 = Lunt, Robert "Esmail" Jazayeri | length11 = 4:06 | title12 = Dear Diary | writer12 = [[Britney Spears]], Jason Blume, Eugene Wilde | extra12 = Timmy Allen, Barry J. Eastmond | length12 = 2:46 }} {{Track listing | extra_column = Producent(i) | collapsed = yes | headline = Japonske, evropske in latino-ameriške dodatne pesmi<ref>http://www.amazon.co.uk/Oops-Did-Again-Special/dp/B00004ZAZZ/ref=sr_1_2?ie=UTF8&qid=1299445585&sr=8-2 {{ikona en}}</ref> | title12 = Girl in the Mirror | writer12 = Elofsson | extra12 = Magnusson, Kreuger | length12 = 3:36 | title13 = [[You Got It All]] | writer13 = Rupert Holmes | extra13 = Eric Foster White | length13 = 4:09 | title14 = Heart | writer14 = George Teren, Wilde | extra14 = Steve Lunt, Larry Campbell | length14 = 3:01 }} == Ostali ustvarjalci == {{col-begin}} {{col-2}} * Vokali, spremljevalni vokali, besede: Britney Spears * Čelo: Jeanne LeBlanc, Jesse Levy, Kermit Moore, Eugene J. Moye * Urejanje: Harvey Mason, st. * Asistent inženirja: Bobby Brown, Flip Osman, Clayton Wood, Anthony Ruotolo, Alfred Bosco, Shane Stoneback * Inženir, asistent inženirja: Charles McCrorey * Inženir, mešanje: Michel Gallone * Inženir, vokalni inženir, mešanje: Chris Trevett * Inženir: Eric Gast, Tim Donovan, Harvey Mason, ml., Dan Gellert, John Amatiello, Chris Tergesen * Mešanje: Stephen George, Dexter Simmons * Vokalni inženir: Michael Tucker * Umetniška režija, oblikovanje: Jackie Murphy * Slika iz ozadja: Mark Seliger * Bas kitara, kitara, producent, programiranje tolkal: Larry »Rock« Campbell * Bas kitara: Marji Danilow, Judith Sugarman, Thomas Lindberg * Kiara: Esbjörn Öhrwall, Johan Carlberg, Michael Thompson * Frizer: Kali * Harfa: Gloria Agostini * Klaviatura, programiranje, producent, mešanje, besede: Max Martin * Klaviatura, producent, programiranje tolkal: Robert »Esmail« Jazayeri * Klaviatura, programiranje, producent, mešanje: Per Magnusson, Jake, Kristian Lundin, Rami, David Kreuger {{col-2}} * Klaviatura: Kent Wood * Ličila: Elan Bongiorno * Menedžer: Johnny Wright * Urejanje: Tom Coyne * Mešanje: Nigel Green * Fotografija: Jon Ragel * Klavir, urejanje, klaviatura, producent, inženir, urejanje orkestra: Barry Eastmond * Producent, inženir, vokalno urejanje, mešanje: Rodney Jerkins * Producent: Robert John, Timmy Allen * Programiranje: Richard Meyer alias Swayd, Cory Churko, Kevin Churko * Koordinator: William Meade * Stilist: Hayley Hill * Viola, vodja orkestra: Alfred V. Brown * Viola: Julien Barber, Olivia Koppell, Harry Zaratzian, Maxine Roach, Stephanie Baer * Violina, koncertno urejanje: Richard Henrickson * Violina: Sanford Allen, Belinda Whitney-Barratt, Sandra Billingslea, Winterton Garvey, Gerald Tarack, Joyce Hammann, Stanley Hunte, Regis Iandiorio, Gene Orloff, Marion Pinhiero, Marti Sweet, Amahid Ajemian, Xin Zhao, Margaret Magill, Ashley Horne * Spremljevalni vokali: Nikki Gregoroff, Audrey Martells, Nana Hedin, Darryl Anthony, Nora Payne, Jeanette Söderholm, Therese Ancker, Charlotte Björkman, Andres Von Hofsten, Nina Woodford, Mona Yacoub, Jeanette Olsson, Stephanie Baer {{col-end}} == Dosežki == {{col-begin}} {{col-2}} {|class="wikitable sortable" |- ! style="text-align:center;"|Lestvica (2000) ! style="text-align:center;"|Dosežek |- |align="left"|[[Avstralija]] (ARIA Charts)<ref name="ARIA charts">{{navedi splet | url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Avstralska lestvica z albumi | author=Australian Recording Industry Association | publisher=Australian Charts | date=28. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- |align="left"|[[Avstrija]] (Austrian Albums Chart)<ref>{{navedi splet | url=http://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Avstrijska lestvica z albumi | publisher=Austrian Charts | date=28. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona de}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref>{{navedi splet | url=http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Belgija - Flandrijska lestvica z albumi | author=Ultratop | date=27. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref>{{navedi splet | url=http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Belgija - Valonjska lestvica z albumi | author=Ultratop | date=3. junij 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Kanada]] (Canadian Albums Chart)<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.7287&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši albumi/CD-ji - Volumen 71, št. 4,&nbsp;29. maj&nbsp; 2000|work=RPM |accessdate=31. januar 2011 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Danska]] (International Federation of the Phonographic Industry)<ref>{{cite journal|date=10 June 2000|title=Svetovne uspešnice: Danska (IFPI-jeva/Nielsenova raziskava o trženju) 06/22/00 |url=https://archive.org/details/sim_billboard_2000-06-10_112_24/page/59|journal=Billboard |publisher=Nielsen Business Media |volume=112|issue=24|page=59|issn=0006-2510 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- |align="left"|[[Nizozemska]] (MegaCharts)<ref>{{navedi splet | url=http://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Nizozemska lestvica z albumi | author=MegaCharts | publisher=Dutch Charts | date=27. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Evropa]] (European Top 100 Albums)<ref name="European Charts">{{navedi splet | url=http://www.mariah-charts.com/chartdata/PBritneySpears.htm | title=Lestvice: Britney Spears | publisher=Mariah Charts | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Francija]] (Syndicat National de l'Édition Phonographique)<ref name="French charts">{{navedi splet | url=http://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a| title=Francoska lestvica z albumi | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | publisher=Les Charts | date=27. maj 2000 | accessdate=13. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Finska]] (Mitä hittiä)<ref>{{navedi splet | url=http://finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Finska lestvica z albumi | author=Mitä hittiä | publisher=Finnish Charts | date=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- |align="left"|[[Nemčija]] (Media Control Charts)<ref name="European Charts"/> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Madžarska]] (Mahasz)<ref>{{navedi splet | title=Madžarska lestvica z albumi | work=Mahasz | url=http://www.mahasz.hu/m/?menu=slagerlistak&menu2=archivum | accessdate=13. julij 2009 | archive-date=2009-04-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090418181757/http://www.mahasz.hu/m/?menu=slagerlistak&menu2=archivum | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Japonska]] (Oricon)<ref name="Oricon">{{navedi splet | title=Japonska glavna lestvica z albumi | work=Oricon | url=http://www.oricon.co.jp/ | accessdate=13. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|4 |- |align="left"|[[Mehika]] (Mexican Albums Chart) | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Nova Zelandija]] (Recording Industry Association of New Zealand)<ref name="RIANZ charts">{{navedi splet | url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Novozelandska lestvica z albumi | author=Recording Industry Association of New Zealand | publisher=New Zealand Charts | date=2. julij 2000 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2009-06-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090628230732/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21%2E%2E%2E+I+Did+It+Again&cat=a | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- |align="left"|[[Norveška]] (VG-lista)<ref>{{navedi splet | url=http://norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Norveška lestvica z albumi | author=VG-lista | publisher=Norwegian Charts | date=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Poljska]] (OLiS)<ref>[http://olis.onyx.pl/listy/index.asp?idlisty=3&lang=pl Oficjalna lista sprzedaży :: OLIS - Official Retail Sales Chart]. OLIS (30. oktober 2000). Pridobljeno dne 17.10.2010. (poljščina)</ref> | style="text-align:center;"|10 |- |align="left"|[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet | url=http://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Švedska lestvica z albumi | author=Sverigetopplistan | publisher=Swedish Charts | date=25. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Švica]] (Swiss Albums Chart)<ref>{{navedi splet | url=http://swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=a | title=Švicarska lestvica z albumi | publisher=Swiss Charts | date=28. maj 2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|1 |- |align="left"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Albums Chart)<ref name="UK charts"/> | style="text-align:center;"|2 |- |align="left"|[[Združene države Amerike]] ([[Billboard 200|''Billboard'' 200]])<ref name="Billboard charts"/> | style="text-align:center;"|1 |} {{col-end}} === Certifikacije === {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable sortable" |- ! style="text-align:center;"|Država ! style="text-align:center;"|Organizacija ! style="text-align:center;"|Certifikacija ! style="text-align:center;"|Prodaja |- |align="left"|Argentina |align="left"|CAPIF | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="Britney Spears' Certifications for Argentina">{{navedi splet |language=es |url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&PerDesde_AA=0&PerHasta_MM=0&PerHasta_AA=0&interprete=Britney+Spears&album=&LanDesde_MM=1&LanDesde_AA=1980&LanHasta_MM=12&LanHasta_AA=2010&Galardon=O&Tipo=1&ACCION2=+Buscar+&ACCION=Buscar&CO=5&CODOP=ESOP |title=Discos de Oro y Platino: Britney Spears |publisher=CAPIF |accessdate=15. oktober 2010 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | style="text-align:center;"|60.000<ref name="Britney Spears' Certifications for Argentina"/> |- |align="left"|Avstralija |align="left"|ARIA | style="text-align:center;"|3× Platinasta<ref>[http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2001.htm Lestvice ARIA - Dodatki - Albumi leta 2001]. Aria.com.au. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|210.000<ref name="Certification Award Levels">{{navedi splet | format=PDF | url=http://www.ifpi.org/content/library/international-award-levels.pdf | title=Mednarodne stopnje nagrad leta 2009 | author=Več | publisher=IFPI Recording Industry In Numbers 2009 | year=2009 | accessdate=18. julij 2009 | archive-date=2011-07-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110726171640/http://www.ifpi.org/content/library/international-award-levels.pdf | url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="left"|Avstrija |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | title=Avstrijske certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Avstrija | date=6. marec 2002 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2008-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081216161149/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|50.000<ref>{{navedi splet | url=http://books.google.com/books?id=WxQEAAAAMBAJ&pg=RA1-PA52&dq=Austria+Platinum&hl=en&ei=XYtXTNL-Co6WsgPDq6hI&sa=X&oi=book_result&ct=book-thumbnail&resnum=5&ved=0CDwQ6wEwBA#v=onepage&q=Austria%20Platinum&f=true| title=Enyjin avstrijski dan |work=Billboard | date=24. marec 2001 | accessdate=25. februar 2011 }} {{ikona en}}</ref> |- |align="left"|Belgija |align="left"|Ultratop | style="text-align:center;"|3× Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ultratop.be/xls/Awards%202000.htm | title=Belgijske certifikacije leta 2000 | publisher=Ultratop | accessdate=15. oktober 2010 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|150.000<ref>{{navedi splet | url=http://www.riaj.or.jp/e/issue/pdf/RIAJ2005E.pdf | title=35) Standrdno nagrajene certifikacije (enake prodaje) (stran 23) | publisher=RIAJ | work=IFPI | accessdate=25. februar 2011 | archive-date=2012-02-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120214002411/http://www.riaj.or.jp/e/issue/pdf/RIAJ2005E.pdf | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> |- |align="left"|Brazilija |align="left"|ABPD | style="text-align:center;"|Zlata<ref>{{navedi splet | url=http://www.abpd.org.br/certificados.asp | title=Baza brazilskih certifikacij | publisher=Associação Brasileira dos Produtores de Discos | accessdate=15. oktober 2010 | archive-date=2015-05-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150506192749/http://www.abpd.org.br/certificados.asp | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|100.000<ref>{{navedi splet | url=http://www.abpd.org.br/niveis_de_certificacao.asp | title=Stopnje brazilskih certifikacij | publisher=Associação Brasileira dos Produtores de Discos | accessdate=15. oktober 2010 | archive-date=2010-12-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101223013007/http://www.abpd.org.br/niveis_de_certificacao.asp | url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="left"|Kanada |align="left"|CRIA | style="text-align:center;"|5× Platinasta<ref name="CRIA">{{navedi splet | url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php | title=Kanadske certifikacije | author=Canadian Recording Industry Association | date=23. junij 2000 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2016-01-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|710.044<ref name="Canoe.ca">{{navedi splet|url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/S/Spears_Britney/2003/03/07/749825.html|title=Ups! Lahko to naredi še enkrat? |author=Paul Cantin |publisher=CANOE.ca |date=7. marec 2003 }} {{ikona en}}</ref> |- |align="left"|Evropa |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|4× Platinasta<ref name="IFPI Europe">{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | title=IFPI-jeve platinaste evropske nagrade | publisher=ifpi.org | year=2001 | url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2001.html | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2012-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120222025506/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2001.html | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|4.000.000<ref name="IFPI Europe"/> |- |align="left"|Finska |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="IFPI Finland">{{navedi splet | url=http://www.ifpi.fi/tilastot/artistit/britney+spears | title=Finska certifikacija | author=International Federation of the Phonographic Industry – Finska | year=1999 | accessdate=13. julij 2009 | archive-date=2009-03-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090326093333/http://www.ifpi.fi/tilastot/artistit/britney+spears | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|54.274<ref name="IFPI Finland"/> |- |align="left"|Francija |align="left"|SNEP | style="text-align:center;"|Platinasta<ref name="French Platinum Certification">{{navedi splet | url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_P.php?debut=800 | title=Francoske certifikacije | publisher=InfoDisc.fr | accessdate=15. oktober 2010 }} {{ikona fr}}</ref> | style="text-align:center;"|420.800<ref name="French Platinum Certification"/> |- |align="left"|Nemčija |align="left"|BVMI | style="text-align:center;"|3x Platinasta<ref name="Germany's Certification Database">{{Cite gold platin|artist=Britney Spears |title=''Oops!...I Did It Again'' |accessdate=25. februar 2011 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|900.000<ref>{{navedi splet | url=http://www.musikindustrie.de/gold_platin/ | title=Stopnje nemških certifikacij | publisher=Bundesverband Musikindustrie | accessdate=15. oktober 2010 }} {{ikona en}}</ref> |- |align="left"|Madžarska |align="left"|Mahasz | style="text-align:center;"|Zlata<ref>{{navedi splet | url=http://www.mahasz.hu/?menu=arany_es_platinalemezek&menu2=kereso | title=Certification Database to Hungary | author=Magyar Hanglemezkiadók Szövetsége - Hunagry |language=hu | accessdate=15. oktober 2010 }}</ref> | style="text-align:center;"|25.000<ref>{{navedi splet | url=http://www.mahasz.hu/?menu=arany_es_platinalemezek&menu2=a_dijak_tortenete | title=Stopnje madžarskih certifikacij | author=Magyar Hanglemezkiadók Szövetsége - Hunagry |language=hu |accessdate=15. oktober 2010 }}</ref> |- |align="left"|Mehika |align="left"|AMPROFON | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref name="Britney Spears' Certifications for Mexico">{{navedi splet |url=http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=Britney+Spears&titulo=&disquera=&certificacion=todas&anio=todos&categoria=todas&Submitted=Buscar&item=menuCert&contenido=buscar |language=es |title=Certificaciones Encontradas: Britney Spears |publisher=AMPROFON |accessdate=15. oktober 2010 |archive-date=2014-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227215636/http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=britney+spears&titulo=&disquera=&certificacion=todas&anio=todos&categoria=todas&Submitted=Buscar&item=menuCert&contenido=buscar |url-status=dead }}</ref> | style="text-align:center;"|300.000<ref name="Criterios Para La Certificación De Ventas De Albumes">{{navedi splet |url=http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?item=menuCert&contenido=criterios |title=Criterios Para La Certificación De Ventas De Albumes |language=es |publisher=AMPROFON |accessdate=15. oktober 2010 |archive-date=2015-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150930105851/http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?item=menuCert&contenido=criterios |url-status=dead }}</ref> |- |align="left"|Nizozemska |align="left"|NVPI | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref name="NVPI certifications to Oops!....I did it again">{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1235872&zoekform=60463&formposted=yes|title=Britney Spears - ''Oops!....I did it again'' (x2)|language=nl|publisher=NVPI]]|accessdate=15. oktober 2010|archive-date=2007-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930181256/http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1235872&zoekform=60463&formposted=yes|url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|160.000<ref name="NVPI certification-award-levels">{{navedi splet |url=http://www.mediafire.com/?w83qdgpdui9wsy2 |title=Nizozemske certifikacije-nagrade-stopnje |format=Words |language=nl |publisher=NVPI |accessdate=2011-06-19 |archive-date=2011-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812114349/http://www.mediafire.com/?w83qdgpdui9wsy2 |url-status=dead }}</ref> |- |align="left"|Nova Zelandija |align="left"|RIANZ | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref name="RIANZ">{{navedi splet | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | title=Novozelandske certifikacije | author=Recording Industry Association of New Zealand | date=1. april 2001 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2012-01-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120102122140/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|30.000<ref name="Certification Award Levels"/> |- |align="left"|Norveška |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm | title=Norveške certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Norveška | year=2004 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2023-06-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230601164217/https://www.ifpi.no/sok/index_trofe.htm | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|50.000<ref name="Certification Award Levels"/> |- |align="left"|Poljska |align="left"|ZPAV | style="text-align:center;"|Diamantna<ref>{{navedi splet |url=http://www.zpav.pl/rankingi/wyroznienia/platynowe/index.php |title=Novi CD |publisher=ZPAV |accessdate=25. februar 2011 |archive-date=2010-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100413120449/http://www.zpav.pl/rankingi/wyroznienia/platynowe/index.php |url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|500.000<ref>{{navedi splet |url=http://www.mediafire.com/?d35oh8b4w3tab7d |title=Poljske certifikacije-nagrade-stopnje |publisher=ZPAV |accessdate=25. februar 2011 |archive-date=2011-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714064748/http://www.mediafire.com/?d35oh8b4w3tab7d |url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="left"|Portugalska |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platniansta<ref name="Zomba Opens New Operation in Lisbon">{{navedi knjigo |url=http://books.google.co.kr/books?id=IxQEAAAAMBAJ&pg=PA6&dq=billboard+1999+backstreet+boys+spain&hl=ko&ei=BUawTJieI4zuvQPN5bWsBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CDoQ6AEwBQ#v=onepage&q=billboard%201999%20backstreet%20boys%20spain&f=false|title=Zomba odtvori novo operacijo v Lizboni |work=Billboard |accessdate=9. oktober 2010 |year=2001 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|40,000+ |- |align="left"|Švedska |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|Platinasta<ref>{{navedi splet | url=http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20002.pdf | title=Švedske certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Švedska | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120227190359/http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20002.pdf | archivedate=2012-02-27 | url-status=live |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|80.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.mediafire.com/download.php?ojezjtzmezz|format=PDF|title=Švedske certifikacije-nagrade-stopnje|publisher=IFPI - Švedska|accessdate=2011-06-19|archive-date=2012-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20121021012358/http://www.mediafire.com/?ojezjtzmezz|url-status=dead |language=en}}</ref> |- |align="left"|Švica |align="left"|IFPI | style="text-align:center;"|2× Platinasta<ref name="IFPI Switzerland">Swiss certification:{{navedi splet | url=http://hitparade.ch/awards.asp?year=2000 | title=Švicarske certifikacije | author=International Federation of the Phonographic Industry - Švica | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|100.000<ref name="IFPI Switzerland"/> |- |align="left"|Velika Britanija |align="left"|BPI | style="text-align:center;"|3× Platinasta<ref name="BPI">{{navedi splet | url=http://www.bpi.co.uk/music-business/article/awards.aspx | title=Britanske certifikacije | author=British Phonographic Industry | year=2000 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2018-06-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180612162312/https://www.bpi.co.uk/music-business/article/awards.aspx | url-status=dead |language=en}}</ref> | style="text-align:center;"|900.000<ref name="Certification Award Levels"/> |- |align="left"|Združene države Amerike |align="left"|RIAA | style="text-align:center;"|10× Platinasta<ref name="RIAA">{{navedi splet | url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&action=&title=Oops!...I%20Did%20It%20Again&artist=Britney%20Spears&format=ALBUM&debutLP=&category=&sex=&releaseDate=&requestNo=&type=&level=&label=&company=&certificationDate=&awardDescription=&catalogNo=&aSex=&rec_id=&charField=&gold=&platinum=&multiPlat=&level2=&certDate=&album=&id=&after=&before=&startMonth=1&endMonth=1&startYear=1958&endYear=2009&sort=Artist&perPage=25 | title=Ameriške certifikacije | author=Recording Industry Association of America | date=24. januar 2005 | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> | style="text-align:center;"|10.398.000{{ref|U.S. sales|[*]}} |} {{col-end}} '''Opombe:''' * {{note|U.S. sales|}} '''*''' Od julija 2009 je album po podatkih Nielsen SoundScana v Združenih državah Amerike prodal 9.188.000 kopij izvodov,<ref name="Nielsen SoundScan">{{navedi splet | url=http://www.billboard.com/bbcom/ask-bb/ask-billboard-michael-jackson-britney-spears-1003992770.story#/bbcom/ask-bb/ask-billboard-michael-jackson-britney-spears-1003992770.story | title=Vprašajte ''Billboard'': Iskanje prodaje Britney Spears | author=Gary Trust | work=Billboard | date=10. julij 2009 | accessdate=13. julij 2009 | archive-date=2010-01-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100107160214/http://www.billboard.com/bbcom/ask-bb/ask-billboard-michael-jackson-britney-spears-1003992770.story#/bbcom/ask-bb/ask-billboard-michael-jackson-britney-spears-1003992770.story | url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice | title=Na vrhu 21. stoletja s 6&nbsp;milijoni |work=USA Today | date=18. februar 2003 | url=http://www.usatoday.com/printedition/life/20071017/d_nickelback_table.art.htm | date=7. avgust 2009 }} {{ikona en}}</ref> poleg tega pa naj bi prodal še dodatnih 1.210.000 kopij preko podjetja BMG Music Clubs.<ref name="BMG">{{navedi splet | author=Barry David | title=Shania, Backstreet, Britney, Eminem and Janet Top All-Time Sellers | publisher=Music Industry News Network | date=18. februar 2003 | url=http://www.mi2n.com/press.php3?press_nb=47877 | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2011-05-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110527184056/http://www.mi2n.com/press.php3?press_nb=47877 | url-status=dead |language=en}}</ref> Nielsen SoundScan ne šteje albumov, prodanih preko klubov v lasti podjetja BMG Music Service, ki so bili zelo popularni v devetdesetih.<ref name="Ask Billboard">{{navedi splet | author=Keith Caulfield | title=Vprašajte ''Billboard'' | work=Billboard | date=25. januar 2008 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003702049 | accessdate=17. julij 2009 | archiveurl=https://archive.today/20121204160253/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003702049%23/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=1003702049 | archivedate=2012-12-04 | url-status=live |language=en}}</ref> == Nagrade == {| class="wikitable" |- !align="left"|Leto !align="left"|Nagrada !align="left"|Kategorija !align="left"|Osvojila? |- |align="left"|2000 |align="left"|Billboard Music Awards |align="left"|Lomilec rekordov leta 2000<ref name="Britney Spears Biography">{{navedi splet | title=''Življenjepis Britney Spears'' |work=FoxNews.com | date=31. julij 2008 | url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,195283,00.html?sPage=fnc/entertainment/celebrity/spears | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> |{{award-won |align=left}} |- |align="left"|2000 |align="left"|Billboard Music Awards |align="left"|Album ustvarjalca leta 2000<ref name="Britney Spears Biography"/><ref>{{navedi splet | author=Jon Zahlaway | title=Sisqo na vrhu ''Billboardovega'' seznama zmagovalnih glasbenih ustvarjalcev leta 2000 | work=LiveDaily.com | date=6. december 2000 | url=http://www.livedaily.com/news/2290.html | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2001-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20010210035124/http://www.livedaily.com/news/2290.html | url-status=dead |language=en}}</ref> |{{award-won |align=left}} |- |align="left"|2001 |align="left"|American Music Awards |align="left"|Najljubši pop/rock album<ref>{{navedi splet | title=28. podelitev nagrad American Music Awards |work=RockontheNet.com | date=8. januar 2001 | url=http://www.rockonthenet.com/archive/2001/amas.htm | accessdate=17. julij 2009 }} {{ikona en}}</ref> |align="left"|Ne |- |align="left"|2001 |align="left"|[[Grammy]] |align="left"|Najboljši pop vokalni album<ref name=britneyawards>{{navedi splet | author=Craig Rosen | title=Duet Madonne & Britney je odpovedan | date=2. februar 2001 | publisher=Yahoo! Music News | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12049472 | accessdate=2011-06-19 | archive-date=2007-08-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070817223546/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12049472 | url-status=dead |language=en}}</ref> |align="left"|Ne |- |align="left"|2001 |align="left"|Juno Awards |align="left"|Najbolje prodajani album - Tuj ali domač<ref>{{navedi splet | title=''Juno Awards and Nominations: Britney Spears'' | year=2001 | url=http://www.junoawards.ca/archive_past.php | accessdate=17. julij 2009 | archive-date=2007-02-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070224181313/http://www.junoawards.ca/archive_past.php | url-status=dead |language=en}}</ref> |align="left"|Ne |- |align="left"|2001 |align="left"|Blockbuster Entertainment Awards |align="left"|Najljubši CD »Oops!... I Did It Again«<ref name=britneyawards/> |align="left"|Ne |} == Glej tudi == * [[Diskografija Britney Spears]] == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.britneyspears.com/ Uradna spletna stran Britney Spears] {{ikona en}} {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Britney Spears]] [[Kategorija:Albumi leta 2000]] qzxkn2174xc9cc9o4am4xoe4ddwfpxd Oops!... I Did It Again (pesem) 0 293331 6708497 6660982 2026-07-08T12:27:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = Oops!... I Did It Again | Cover = Oops!... I Did It Again.png | Artist = [[Britney Spears]] | Album = [[Oops!... I Did It Again]] | B-side = »Deep in My Heart« | Released = [[27. marec]] [[2000]] | Format = [[zgoščenka|CD]] | Recorded = November 1999<br />studio Cheiron<br /><small>([[Stockholm]], [[Švedska]])</small> | Genre = [[Dance-pop]], [[teen pop]] | Length = 3:32 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Writer = Max Martin, Rami | Producer = Max Martin, Rami | Last single = »[[From the Bottom of My Broken Heart]]«<br /> (1999) | This single = »'''Oops!... I Did It Again'''«<br /> (2000) | Next single = »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]«<br /> (2000) }} »'''Oops!... I Did It Again'''« je [[Pesem (petje)|pesem]] [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]]. Pesem sta napisala in producirala Max Martin in Rami, in sicer za njen drugi [[glasbeni album]], ''[[Oops!... I Did It Again]]'' (2000). 27. maja 2000 ga je založba [[Jive Records]] izdala kot prvi singl iz albuma. Pesem »Oops!... I Did It Again« je [[teen pop]] pesem, ki govori o dekletu, ki na ljubezen gleda kot na igro in se igra s čustvi svojega ljubimca ter trdi, da ni »tako nedolžna«. V eni kitici je v pesem vključen tudi sklic [[film]]a [[James Cameron|Jamesa Camerona]], ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' (1997). Pesem »Oops!... I Did It Again« je bila s strani glasbenih kritikov deležna v glavnem samih pohval, večinoma so hvalili predvsem pevko, hkrati pa so opazili podobnosti z debitantskim singlom Britney Spears, »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« (1999). Primerjali so jo tudi s pesmimi drugih ustvarjalcev, kot sta [[Barbra Streisand]] in [[Michael Jackson]]. Pesem »Oops!... I Did It Again« je uživala v velikem komericalnem uspehu in je zasedla prvo mesto na lestvicah v enajstih različnih državah ter se uvrstila med prvih pet pesmi v še šestih drugih državah. Najnižje se je uvrstila na [[Združene države Amerike|ameriško glasbeno lestvico]], [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], kjer je zasedla deveto mesto. Singl »Oops!... I Did It Again« je prejel devet certifikacij v različnih državah, od zlate do dvakratne platinaste. Videospot za pesem »Oops!... I Did It Again« je režiral Nigel Dick. Prikazuje Britney Spears med plesom na [[Mars]]u, pred njo pa se pojavi astronavt, ki je zaljubljen vanjo. Britney Spears je v videospotu nosila rdečo obleko iz lateksa, kar pa je občinstvo takrat označilo za preveč seksi. Britney Spears je s pesmijo večkrat nastopila v živo na televiziji, pa tudi na treh svetovnih turnejah, vključno s turnejo [[Oops!... I Did It Again World Tour]], kjer je pesem izvedla med prvimi, turnejo [[Dream Within a Dream Tour]] in turnejo [[The Onyx Hotel Tour]], kjer je izvedla preurejeno pesem z elementi [[jazz]]a in [[blues]]a. Pesem »Oops!... I Did It Again« so mediji in javnost označili za eno izmed najrazpoznavnejših pesmi Britney Spears. Leta 2001 je bila pesem »Oops!... I Did It Again« nominirana za [[grammy]]ja na 43. podelitvi grammyjev, in sicer v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«, vendar je nagrado nazadnje dobila [[Macy Gray]] s pesmijo »[[I Try]]« (2000). Pesem je bila istega leta nominirana tudi za nagrado Kids' Choice Awards v kategoriji za »najljubšo pesem«, medtem ko je bil videospot za pesem leta 2000 nominiran za tri nagrade MTV Video Music Awards. == Ozadje == Pesem »Oops!... I Did It Again« sta napisala in producirala Max Martin in Rami Yacoub za drugi [[glasbeni album]] Britney Spears, ''[[Oops!... I Did It Again|Oops!...I Did It Again]]'' (2000). Britney Spears je vokale za pesem posnela novembra 1999 v studiju Cheiron v [[Stockholm]]u, [[Švedska]], spremljevalne vokale pa sta posnela Max Martin in Nana Hedin. Max Martin je v studiju Cheiron posnel tudi remix za pesem.<ref name="booklet">Opombe albuma ''[[Oops!... I Did It Again|Oops!...I Did It Again]]''. [[Jive Records]] (2000) {{ikona en}}</ref> Pesem je 27. marca 2000 preko radija izšla kot glavni singl iz albuma.<ref name="radio">{{navedi splet | author=Basham, David | title=Britney Spears oznani poletno turnejo | date=22.2.2000 | work=MTV News | publisher=MTV Networks | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434391/20000222/spears_britney.jhtml | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2010-01-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100118090724/http://www.mtv.com/news/articles/1434391/20000222/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kasneje leta 2001 je bila pesem »Oops!... I Did It Again« na 43. podelitvi [[grammy]]jev nominirana za grammyja v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«,<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1435894/dr-dre-beyonceacute-lead-grammy-nominees.jhtml|title=Dr. Dre in Beyoncé imata največ nominacij za grammyja|date=3.1.2001|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|last1=Hiatt|first1=Teri|last2=vanHorn|accessdate=15.4.2011|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107015811/http://www.mtv.com/news/articles/1435894/dr-dre-beyonceacute-lead-grammy-nominees.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> vendar je nagrado nazadnje dobila [[Macy Gray]] s pesmijo »[[I Try]]« (2000).<ref>{{citeweb|url=http://www.allmusic.com/artist/macy-gray-p354914/charts-awards/grammy-awards|title=Grammyji Macy Gray |work=[[Allmusic]] |publisher=Rovi Corporation |accessdate=15. april 2011 }} {{ikona en}}</ref> Pesem je bila istega leta nominirana tudi za nagrado Kids' Choice Awards v kategoriji za »najljubšo pesem«.<ref>{{navedi splet | last=Schumacher-Rasmussen | first=Eric | title=Britney in 'NSYNC imajo največ nominacij za nagrade Nickelodeon Kids' Choice | date=24.1.2001 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1438470/20010124/spears_britney.jhtml | work=MTV News | publisher=MTV Networks | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2008-12-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081229003352/http://www.mtv.com/news/articles/1438470/20010124/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> == Sestava == Pesem »Oops!... I Did It Again« je [[teen pop]] in [[dance-pop]] pesem, ki traja tri minute in dvaintrideset sekund.<ref>{{citeweb|url=http://allmusic.com/album/oopsi-did-it-again-holland-cd-single-r477576|title=»Oops!...I Did It Again« [nizozemski CD s singlom] - Britney Spears - AllMusic }} {{ikona en}}</ref><ref name="sheet">{{navedi splet|url=http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtdVPE.asp?ppn=MN0036621|title=Britney Spears - »Oops!... I Did It Again« – Digitalna glasba |work=Music Notes |publisher=Universal Music Publishing Group |accessdate=23.12.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref name=yahoo>{{citeweb|url=http://new.music.yahoo.com/britney-spears/tracks/oops-i-did-it-again--1821373|title=»Oops! ... I Did It Again« od Britney Spears |publisher=Yahoo! Music |accessdate=6.3.2011 }} {{ikona en}}</ref> Po mnenju Jocelyn Vena iz [[MTV]]-ja besedilo pesmi »odraža razvoj Britney Spears od nagajive šolarke do intergalaktične seks mačke.«<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1653523/britney-spears-look-back-at-her-singles-so-far.jhtml|title=Britney Spears: Pogled nazaj na njene prejšnje single .... za zdaj|date=3.12.2010|last=Vena|first=Jocelyn|work=MTV|publisher=MTV Networks|accessdate=15.4.2011|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107015843/http://www.mtv.com/news/articles/1653523/britney-spears-look-back-at-her-singles-so-far.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Pesem je napisana v c-molu, vokali Britney Spears pa se raztezajo čez eno oktavo, od C<sub>3</sub> do A<sub>4</sub>.<ref name="sheet"/> Novinar revije ''Billboard'' je v svoji oceni opazil, da je pesem po besedilu precej podobna pevkinemu debitantskemu singlu, »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, celoten zvok pa je primerjal z remixom za pesem »[[(You Drive Me) Crazy]]«.<ref name=billboardreview/> Pesem »Oops!... I Did It Again« sestavlja osnovna procesija akrodov Cm–Cm.<ref name="sheet"/> V eni izmed kitic je v pesem vključen tudi sklic [[film]]a [[James Cameron|Jamesa Camerona]], ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' (1997).<ref name=aboutcom/> {{clear}} == Sprejem kritikov == Pesem »Oops!... I Did It Again« je bila s strani glasbenih kritikov deležna v glavnem samih pohval. Novinar revije ''Billboard'' je, na primer, napisal, da je pesem »solidna pop pesem, ki bi morala prispevati veliko k pevkini uspešni nadaljnji karieri.«<ref name=billboardreview>{{navedi splet | title=Ocena singla z bliščem: Britney Spears | date=15. april 2000 | url=http://www.allbusiness.com/retail-trade/miscellaneous-retail-retail-stores-not/4636733-1.html | accessdate=10. januar 2009 | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Rob Sheffield iz revije ''[[Rolling Stone]]'' je pesem glasbeno primerjal s pesmijo [[Barbra Streisand|Barbre Streisand]], »[[Woman In Love]]«, po besedilu pa se mu je zdela podobna pesmi »[[I Started Something I Couldn't Finish]]« glasbene skupine [[The Smiths]]. Napisal je, da je pesem »brutalna kot vse Britneyjine pesmi, vse skupaj pa izkazuje nasilno ambivalentno seksualno zmedo, s katero se lahko njeni oboževalci povežejo, brcanje in kričanje, s čimer želi odkriti svoje želje, preden se svet odloči namesto nje«.<ref>{{navedi splet | last=Sheffield | first=Rob | title=Ocena pesmi »Oops!... I Did It Again« | date=8.6.2000 | url=http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/321762/review/5941004/oopsi_did_it_again | accessdate=10.1.2009 | work=[[Rolling Stone]] | publisher=Jann Wenner | archive-date=2007-05-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070527132215/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/321762/review/5941004/oopsi_did_it_again | url-status=dead |language=en}}</ref> Novinar revije ''NME'' je sestavo pesmi primerjal s sestavo pesmi [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]] iz osemdesetih, označil pa jo je za »nekoliko tršo, sicer pa popolno kopijo pesmi '...Baby One More Time', vendar lahko enostavno postane njen prebojni singl.«.<ref>{{navedi splet | work=[[New Musical Express|NME]] | title=Ocena pesmi »Oops!... I Did It Again« | date=20.5.2000 | url=http://www.nme.com/reviews/britney-spears/2330 | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> Andy Battaglia s spletne strani Salon.com je napisal, da je pesem »kot himna za tiste, ki si ne želijo končati tam, med najstniki najpopularnejši prepovedan sadež pa pesem naredi sladko sado-mazohistično, podobno kot pri pesmi '[[... Baby One More Time (pesem)|... Baby One More Time]]'.«<ref>{{navedi splet | last=Battaglia | first=Andy | title=Ocena pesmi »Oops!... I Did It Again« | date=19.6.2000 | url=http://archive.salon.com/ent/music/review/2000/06/19/britney/index.html | work=Salon | publisher=Salon Media Group | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2009-04-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090426043204/http://archive.salon.com/ent/music/review/2000/06/19/britney/index.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Bill Lamb s spletne strani About.com je pesem uvrstil na šesto mesto svojega seznama desetih najboljših pesmi Britney Spears, kar je utemeljil z besedami: »'Oops!..I Did It Again' se ne da hitro pozabiti, je zmagoslavna vrnitev v formulo in delirično duhovita. Britney ob koncu izgovori tudi nekaj besed, ki namigujejo na [[Titanik (film, 1997)|Titanik]], kar je drugi zmagoslavni akt za Britney.«<ref name=aboutcom>{{citeweb|url=http://top40.about.com/od/britneyspears/tp/topbritneyspearssongs.htm|title=10 najboljših pesmi Britney Spears|last=Lamb|first=Bill|work=About.com|publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]]|date=13.1.2011|accessdate=21.4.2011|archive-date=2009-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090517084158/http://top40.about.com/od/britneyspears/tp/topbritneyspearssongs.htm|url-status=dead |language=en}}</ref> == Dosežki na lestvicah == Ob koncu tedna 17. junija 2000 je pesem »Oops!… I Did It Again« dosegla deveto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], s čimer je postala tretja uspešnica Britney Spears, ki je na tej lestvici dosegla eno izmed prvih desetih mest. Kljub temu, da je pesem zasedla eno izmed prvih desetih mest na lestvici, je bila založba [[Jive Records|Jive]] razočarana nad prodajo singla v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Zaradi tega je založba pesem v Združenih državah Amerike izdala samo preko radijev in ne preko [[zgoščenka|zgoščenke]]. Pesem je zasedla tudi osmo mesto na lestvici Hot 100 Airplay.<ref name="billboard">{{navedi splet | title=Britney Spears - Zgodovina dosežkov na ''Billboardovih'' lestvicah | work=[[Allmusic]] |publisher=Rovi Corporation | url={{Allmusic|class=artist|id=p320976/charts-awards/billboard-singles|pure_url=yes}} | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> Uvrstila se je tudi na prvo mesto lestvice ''Billboard'' Pop Songs ter eno izmed prvih desetih mest na lestvicah Rhythmic Top 40 in Top 40 Tracks.<ref name="billboard"/> Zunaj Združenih držav Amerike je pesem »Oops!... I Did It Again« zasedla eno izmed prvih petih mest na vseh [[Evropa|evropskih]] lestvicah, na katere se je uvrstila, vključno s [[Francija|francosko]], kjer je zaradi 250.000 prodanih kopij izvodov v državi prejela zlato certifikacijo s strani organizacije Syndicat National de l'Édition Phonographique, in [[Nemčija|nemško]],<ref name="würzburg"/> kjer je tudi prejela zlato certifikacijo, in sicer s strani organizacije International Federation of the Phonographic Industry.<ref name="germanifpi"/> Pesem »Oops!... I Did It Again« je na [[Evropa|evropski glasbeni lestvici]] zasedla prvo mesto, kjer je ostala šest zaporednih tednov,<ref name="eurohot100"/> kasneje pa je postala tretji singl Britney Spears, ki je zasedel prvo mesto na [[Velika Britanija|britanski lestvici]] ter za 423.000 prodanih izvodov<ref name="mw"/> prejela zlato certifikacijo s strani organizacije British Phonographic Industry.<ref name="bpi"/> Pesem »Oops!... I Did It Again« je debitirala na prvem mestu [[Avstralija|avstralske lestvice]] ter kasneje prejela platinasto certifikacijo s strani organizacije Australian Recording Industry Association za 70.000 prodanih kopij.<ref name="aria"/> Na [[Nova Zelandija|novozelandski glasbeni lestvici]] je pesem »Oops!... I Did It Again« 21. maja 2000 debitirala na devetintridesetem mestu in dva tedna kasneje, 4. junija, zasedla drugo mesto na lestvici. Potem, ko je pesem v državi prodala 15.000 kopij izvodov, je s strani organizacije Recording Industry Association of New Zealand prejela platinasto certifikacijo. Na lestvici je ostala osemnajst tednov.<ref name="rianz"/> Po podatkih organizacije Nielsen SoundScan je pesem »Oops!... I Did It Again« prodala 369.000 kopij preko spleta in 57.000 fizičnih izvodov singla v Združenih državah Amerike.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/column/chartbeat/britney-spears-lead-singles-track-by-track-1004138407.story|title=Glavni singli Britney Spears, pesem za pesmijo |last=Trust|first=Gary|date=10.1.2011 |accessdate=17.1.2011 |work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media }} {{ikona en}}</ref> == Videospot == === Razvoj === Videospot za pesem »Oops!... I Did It Again« je režiral Nigel Dick, snemali pa so ga od 17. do 18. marca 2000 v Universal Cityju, [[Kalifornija]]. Koreografijo za videospot je sestavila Tina Landon.<ref name="video">{{navedi splet | first1=Tina | last1=Johnson | first2=Robert | last2=Mancini | title=Britney Spears si na snemanju videospota poškoduje glavo | date=20.3.2000 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434387/20000328/spears_britney.jhtml | work=MTV News | publisher=MTV Networks | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2001-12-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20011230055255/http://www.mtv.com/news/articles/1434387/20000328/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Zgodbo si je izmislila Britney Spears, ki je želela, da jo upodobijo kot dekle, ki »pleše na [planetu] [[Mars]]«. Prosila je tudi, naj jo oblečejo v tesno prilegajočo se, nekoliko bolj provokativno rdečo obleko iz lateksa.<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1626401/britney-spears-fought-oops-i-did-it-again-red-catsuit.jhtml|title=Britney Spears se je borila za rdečo obleko iz videospota za pesem »Oops! ... I Did It Again«|date=17.11.2009|accessdate=15.4.2011|last=Vena|first=Jocelyn|work=MTV|publisher=MTV Networks|archive-date=2012-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120630055607/http://www.mtv.com/news/articles/1626401/britney-spears-fought-oops-i-did-it-again-red-catsuit.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Med snemanjem videospota je na pevkino glavo padla kamera. Njena mama, [[Britney Spears#Zgodnje življenje|Lynne]], je sprožila govorice, da je njena hči najbrž doživela pretres možganov, saj naj bi potem, ko je nanjo padla kamera, močno krvavela iz glave. Na snemanje so poklicali zdravnika in zaradi poškodbe je Britney Spears potrebovala štiri šive, vendar se je na snemanje videospota kljub temu vrnila čez komaj štiri ure.<ref name="video"/> Videospot se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal v [[MTV]]-jevi oddaji ''Making the Video'' 10. aprila 2000,<ref name="video"/> dva dneva kasneje pa je postal največkrat predvajan videospot v oddaji ''Total Request Live''.<ref>{{navedi splet | work=MTV | title=''Total Request Live'' | date=12.4.2000 | url=http://www.atrl.net/trlarchive/?s=recap&y=2000&m=04 | publisher=ATRL | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2008-02-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080204185042/http://www.atrl.net/trlarchive/?s=recap&y=2000&m=04 | url-status=dead |language=en}}</ref> Kasneje je bil videospot nominiran za tri nagrade MTV Video Music Awards, in sicer v kategorijah za »najboljši ženski videospot«, »videospot po izbiri občinstva« in »najboljši pop videospot«.<ref name="Billboard magazine">{{navedi splet | work=Billboard | publisher=Prometheus Global Media | title=Eminem in 'N Sync oba nabereta šest nominacij za nagrade MTV VMA | date=25.7.2000 | url=http://www.billboard.com/news/eminem-n-sync-nab-6-mtv-vma-noms-875187.story | accessdate=16.4.2011 | archiveurl=https://archive.today/20121216043706/http://www.billboard.com/news/eminem-n-sync-nab-6-mtv-vma-noms-875187.story%23/news/eminem-n-sync-nab-6-mtv-vma-noms-875187.story | archivedate=2012-12-16 | url-status=live |language=en}}</ref> === Zgodba === Videospot se začne z bežnim prizorom astronavta, ki na Marsu najde kamen, na katerem je narisana naslovnica albuma ''Oops!... I Did It Again''. Znanstvenik na Zemlji si kamen ogleda preko video oddajnika in reče: »Luštkano. Kaj pa je to?« Astronavt odgovori: »Oh, luštkano je že. Pa saj to ne more biti ...« Kmalu za tem se tla začnejo tresti in Britney Spears, oblečena v tesno oprijeto rdečo obleko iz lateksa, se pojavi na odru in začne se predvajati glasba. Začne plesati in peti, astronavta pa odpihne v zrak nad njo. Malo zatem se v zrak požene tudi Britney Spears in pristane zraven astronavta. Nekje na sredi pesmi Britney Spears v beli jakni, usnjenem kratkem krilu in ujemajočih se usnjenih škornjih pristane zraven astronavta. Astronavt ji podari »Srce oceana«, ogrlico, ki je bila predmet v [[film]]u ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' (1997), s čimer simbolizira svojo ljubezen do nje. Sprašuje se, kako je prišel do nje in mu reče: »Ampak mislila sem, da ga je stara gospa na koncu vrgla v ocean,« astronavt pa na to odgovori z: »No, ljubica, odšel sem dol in ga poiskal zate.« Kakorkoli že, pevka samo zaigra naklonjenost do njega, pri čemur reče samo: »Oh, ne bi smel.« Astronavt z zlomljenim srcem s povešenimi rameni odide stran. Ples se nadaljuje in pridruži se jim tudi astronavt, ki izvede ples, imenovan »moonwalking«. Postaja na Zemlji se ob prenosu glasbe z Marsa prične tresti. Videospot vključuje tudi odlomke z Britney Spears, oblečeno v belo majico in krilo, ki bosonoga leži na belih ploščicah, obkrožena s plesalci na tleh okrog nje. {{clear}} == Nastopi v živo == [[Slika:The Onyx Hotel Tour London.jpg|right|thumb|200px|Britney Spears in njeni plesalci med nastopom na turneji The Onyx Hotel Tour]] 7. septembra 2000 je Britney Spears izvedla nepozabljiv nastop na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards v dvorani Radio City Music Hall,<ref>{{navedi splet | work=MTV | publisher=MTV Networks | title=Podelitev nagrad MTV Video Music Awards leta 2000 | date=7.9.2000 | url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2000/ | accessdate=3.1.2009 | archive-date=2016-03-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160325215241/http://www.mtv.com/ontv/vma/2000/ | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> ki je vključeval tudi njeno verzijo uspešnice [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Rolling Stones|Rolling Stones]] iz leta 1965, »[[(I Can't Get No) Satisfaction]]« ter lastno uspešnico, »Oops!... I Did It Again«, ki je izšla prej tistega leta. Ko je pričela z nastopom, je nosila črno moško obleko, med nastopom pa je občinstvo in medije šokirala, ko si je, stara komaj osemanjst let, strgala obleko in razkrila obleko, sestavljeno iz mnogih kristalov [[Swarovski]]..<ref>{{navedi splet | author=Basham, David | title=Britney, Eminem in 'NSYNC znorijo na podelitvi nagrad MTV VMA | date=7.9.2000 | work=MTV News | publisher=MTV Networks | url=http://www.mtv.com/news/articles/1428580/20000907/eminem.jhtml | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2007-03-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070309150727/http://www.mtv.com/news/articles/1428580/20000907/eminem.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''[[Entertainment Weekly]]'' je ob koncu desetletja pesem uvrstil na svoj seznam »najboljših«, k čemur so dodali: »To je Britney Spears, ki se je želimo spominjati -- pred živčnim zlomom, staro komaj 19 let, kako se je skoraj gola zvijala in tresla na odru med nastopanjem s pesmima 'Satisfaction' in 'Oops!… I Did It Again'. Čista kičasta blaženost.«<ref>Geier, Thom; Jensen, Jeff; Jordan, Tina; Lyons, Margaret; Markovitz, Adam; Nashawaty, Chris; Pastorek, Whitney; Rice, Lynette; Rottenberg, Josh; Schwartz, Missy; Slezak, Michael; Snierson, Dan; Stack, Tim; Stroup, Kate; Tucker, Ken; Vary, Adam B.; Vozick-Levinson, Simon; Ward, Kate (11.12.2009), 100 največjih FILMOV, TV SERIJ, ALBUMOV, KNJIG, LIKOV, PRIZOROV, EPIZOD, PESMI, OBLEK, VIDEOSPOTOV IN TRENDOV, KI SO NAS ZABAVALI ZADNJIH DESET LET. ''Entertainment Weekly''. (1079/1080):74-84 {{ikona en}}</ref> Britney Spears je s pesmijo nastopila tudi v različnih televizijskih serijah. 12. maja 2000 je s pesmijo nastopila v oddaji ''The Rosie O'Donnell Show'',<ref name="performances">{{navedi splet | last=Gill | first=John | title=Britney Spears napiše knjigo z mamo | date=20.4.2000 | work=MTV News | publisher=MTV Networks | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434383/20000420/spears_britney.jhtml | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2004-10-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20041024211642/http://www.mtv.com/news/articles/1434383/20000420/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 13. maja v [[NBC]]-jevi oddaji ''Saturday Night Live'',<ref name="performances"/> 14. maja v MTV-jevi oddaji ''Times Square Studios'' v sklopu svojega dvournega koncerta, imenovanega »Britney Live«,<ref>{{navedi splet | last=Manning | first=Kara | title=Britney Spears sodeluje z »Muttom« in Shania | date=9.5.2000 | work=MTV News | publisher=MTV Networks | url=http://www.mtv.com/news/articles/1434381/20000509/spears_britney.jhtml | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2008-03-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080303150145/http://www.mtv.com/news/articles/1434381/20000509/spears_britney.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> 16. maja v oddaji ''Total Request Live'',<ref name="performances"/> 20. maja v Nickelodeonovi seriji ''All That''<ref name="performances"/> in 23. maja v oddaji ''The Tonight Show With Jay Leno''.<ref name="performances"/> Kanal Fox je izdal specijalko, naslovljeno kot »Britney In Hawaii«, ki je izšla 8. junija 2000 in je vključevala tudi ekskluzivni nastop s pesmijo.<ref>{{navedi splet | last=Rosen | first=Craig | title=Britney Spears na Havajih snema TV specijalko | date=24.4.2000 | publisher=Yahoo! Music | url=http://ca.music.yahoo.com/read/news/12054616 | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2011-07-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110717003510/http://ca.music.yahoo.com/read/news/12054616 | url-status=dead |language=en}}</ref> Potem, ko je podpisala pogodbo s podjetjem [[McDonald's]], je pevka skupaj z deško glasbeno skupino [['N Sync|'NSYNC]] posnela ekskluzivno reklamo za podjetje, ki je vključevala tudi pesem »Oops!... I Did It Again«, v [[Surrey]]ju, [[Britanska Kolumbija]], kjer pa pesmi ni zapela v živo.<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1432502/britney-spears-nsync-shoot-mcdonalds.jhtml|title=Britney Spears in 'NSYNC snemata za podjetje McDonald's|date=12.6.2000|work=MTV|publisher=MTV Networks|accessdate=16.4.2011|last=Saidman|first=Sorelle|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107020733/http://www.mtv.com/news/articles/1432502/britney-spears-nsync-shoot-mcdonalds.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Britney Spears je s pesmijo nastopila na treh turnejah. Leta 2000 je na turneji [[Oops!... I Did It Again World Tour]] pesem izvedla kot prvo, nastop pa je vključeval tudi [[pirotehnika|pirotehnične]] in druge učinke,<ref name=pitch>{{navedi novice|url=http://www.pitch.com/2000-07-20/music/britney-spears-mikaila%26page%3D211|title=Britney Spears/Mikaila|date=20.7.2000|accessdate=20.1.2010 |last=Miller|first=Andrew|work=The Pitch|publisher=Village Voice Media|archiveurl=https://archive.today/20121204185644/http://www.pitch.com/kansascity/music/Section?oid=2124213|archivedate=2012-12-04|url-status=dead |language=en}}</ref> Britney Spears pa je med nastopom nosila črno dvodelno obleko z oranžnimi plameni. Pesem se je končala s pevkinim odhodom v tunel z ognjem.<ref name=book>{{harvnb|Blandford|2002|p=69}} {{ikona en}}</ref> Leta 2001 je pesem ponovno kot prvo izvedla tudi na turneji [[Dream Within a Dream Tour]],<ref name=livedesign>{{navedi novice|url=http://livedesignonline.com/mag/britneys_big_splash/index.html?smte=wr|title=Britney's Big Splash|date=2002-07-01|accessdate=2010-02-04|last=McHugh|first=Catherine|work=Live Design|publisher=[[Penton Media]]}}</ref><ref name=mtvreview>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|title=Britney se obrije, zaigra majhno plesalko, ob začetku turneje pa jo ujame dež|last=Reid|first=Shaheem|last2=Moss|first2=Corey|date=2.11.2011|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|accessdate=6.1.2010|archive-date=2008-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080418101925/http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> medtem ko je na turneji [[The Onyx Hotel Tour]] leta 2004 izvedla preurejeno pesem z elementi [[jazz]]a in [[blues]]a,<ref name=rehearsal>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1485503/20040302/spears_britney.jhtml |title=Britney se v hotel Onyx vpiše oblečena v obleko, podobno radirki |date=2.3.2004 |accessdate=24.12.2009 |last=Vineyard |first=Jennifer |publisher=MTV. MTV Networks |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106232643/http://www.mtv.com/news/articles/1485503/20040302/spears_britney.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Britney Spears pa jo je izvedla z letnim mikrofonom, pri čemer so jo spremljali še spremljevalni pevci.<ref name=seattlereview>{{navedi novice|url=http://www.seattlepi.com/pop/164745_britneyq.html|title=Britney pripravlja turnejo z oceno 'Ž' kot živahno |date=13.3.2004 |accessdate=24.12.2009 |last=Stout|first=Gene|work=Seattle Post-Intelligencer |publisher=Hearst Corporation }} {{ikona en}}</ref> == Ostale različice in vplivi == Svojo različico »Oops!... I Did It Again« je posnelo še veliko drugih ustvarjalcev.<ref name=take40>{{citeweb|url=http://www.take40.com/music/number-ones/year?year=2000|title=Pesmi, ki so leta 2000 zasedle prvo mesto na lestvicah |work=Take 40 Australia |publisher=MCM Entertainment Pty Ltd|accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> [[Nemčija|Nemški]] pevec [[Max Raabe]] je posnel [[kabaret]]sko verzijo pesmi z orkestrom Palasst za njihov album ''Super Hits'' (2001).<ref>{{citeweb |url=http://www.palast-orchester.de/superhits-185.html |title=Max Raabe und Palast Orchester News, Bilder, Konzerte und Videos 2011 - ''Superhits'' |language=de |date=2001 |publisher=RCA Records |accessdate=17.4.2010 |archive-date=2011-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110810073630/http://www.palast-orchester.de/superhits-185.html |url-status=dead }}</ref> Svojo verzijo pesmi so za svoje albume posneli tudi ameriška [[pop glasba|pop]] [[rock]] [[glasbena skupina]] [[Zebrahead]] in finska [[metal|heavy metal]] glasbena skupina [[Children of Bodom]],<ref>{{citeweb|url=http://www.zebrahead.com/discography/|title=Diskografija glasbene skupine Zebrahead |work=Zebrahead|publisher=[[Nokia|Nokia Corporation]] |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Jurek|first=Thom |title= ''Skeletons in the Closet'' - Ocena |url={{Allmusic|class=album|id=r1642449|pure_url=yes}}|work=[[Allmusic]] |publisher=Rovi Corporation |date=22.9.2009 |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> medtem ko je pevka Rochelle preko založbe [[Almighty Records]] posnela eurodance različico pesmi.<ref>{{citeweb |url=http://www.almightyrecords.com/product/ALMY155/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070706154907/http://www.almightyrecords.com/product/ALMY155/ |title=Rochelle - »Oops! ... I Did It Again« |archivedate=2007-07-06 |publisher=Almighty Records |accessdate=21.4.2011 |url-status=dead |language=en}}</ref> Irski [[pop glasba|pop]] [[rap]] [[duet]] [[Jedward]] je s pesmijo v živo nastopil v oddaji ''The X Factor'' leta 2009.<ref>{{citeweb|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/film-tv/news/britney-spears-to-judge--x-factor-twins-john-and-edward-14545823.html|title=Britney Spears bo sodila ''X Factor-jevima'' dvojčkoma John in Edward|work=The Belfast Telegraph |publisher=Independent News & Media |date=30.10.2009 |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je [[komedija|komična]] spletna stran Super Master Piece izdala pesem z naslovom »Oops I Did It Again!: Izvirnik«. Njihovo verzijo pesmi naj bi v originalu posnel [[Louis Armstrong]] leta 1932 v [[Chicago|Chicagu]], [[Illinois]]. Kakorkoli že, v resnici jo je posnel Shek Baker, in sicer malce po izidu pesmi.<ref name="Oops! Original">{{navedi splet | title=»Oops! I Did It Again: Izvirnik« | work= | url=http://www.supermasterpiece.com/music/oops.html | accessdate = 16.8.2006 }} {{ikona en}}</ref> Richard Thompson je posnel svojo različico pesmi »Oops!... I Did It Again« v srednjeveškem stilu za svoj album ''1000 Years of Popular Music'',<ref>{{navedi novice|url=http://www.seattleweekly.com/2005-10-19/music/low-ebb/|title=Nizki ego |first=Michaelangelo |last=Matos|publisher=Seattle Weekly |date=19.10.2005 |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> Bob Rivers pa je posnel parodijo pesmi, naslovljeno kot »Oops! I Farted Again«.<ref name=take40/> Izdali so še tri druge video parodije na pesem, naslovljene kot ''Dance Dance Revolution 5thMix'', ''Dance Dance Revolution Extreme 2'' in ''Karaoke Revolution Volume 3''. Pesem »Oops!... I Did It Again« je bila vključena tudi v veliko televizijskih serij, vključno z ameriško serijo ''[[Will & Grace]]''<ref>{{citeweb|url=http://itunes.apple.com/us/album/will-grace-let-music-out-soundtrack/id302984205|title=''Will in Grace'': Let the Music Out! (soundtrack) od več ustvarjalcev |date=18.9.2001 |work=BMG Music|publisher=[[iTunes|iTunes Store]] |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> in v prvi epizodi satirične serije ''Neighbors from Hell'', naslovljeni kot »Snorfindesdrillsalgoho«.<ref>{{citeweb|url=http://www.imdb.com/title/tt1673212/soundtrack|title=''Neighbors from Hell'' - »Snorfindesdrillsalgoho« (2010) - Soundtracki |work=[[Internet Movie Database]] |publisher=Staples, Inc. |accessdate=17.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2010 je ameriška serija ''[[Glee (TV-serija)|Glee]]'' izdala epizodo z naslovom »Britney/Brittany«, kjer lik, imenovan Brittany Pierce, ki ga igra [[Heather Morris]], med izvajanjem pesmi »[[I'm a Slave 4 U]]« pleše v rdeči tesno oprilegajoči se obleki.<ref name=gleeew>{{navedi splet |url=http://tvrecaps.ew.com/recap/glee-season-2-episode-2-britney/ |title=Ponovno ''Glee'': Britney, »Baby, One More Time« |first=Tim |last=Stack |work=Entertainment Weekly |publisher=Time Inc. |date=29.9.2010 |accessdate=29.9.2010 |archive-date=2012-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518110306/http://tvrecaps.ew.com/recap/glee-season-2-episode-2-britney/ |url-status=dead |language=en}}</ref> == Ostale verzije == {{col-begin}} {{col-2}} * '''CD s singlom'''<ref>{{citeweb|url=http://www.amazon.co.uk/Oops-Did-Again-Britney-Spears/dp/B00004TDWT/ref=sr_1_31?ie=UTF8&qid=1302996610&sr=8-31|title=Amazon.co.uk: »Oops I Did It Again«: Britney Spears: Glasba |date=15.5.2000 |work=Jive Records|publisher=Amazon|accessdate=16.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> # »Oops!... I Did It Again« — 3:30 # »Oops!... I Did It Again« (inštrumentalni) — 3:29 # »From the Bottom of My Broken He«art (Ospinin funk remix) — 3:29 # »Deep in My Heart« — 3:34 * '''Britanski CD s singlom'''<ref>{{citeweb|url=http://www.amazon.co.uk/Oops-Did-Again-Britney-Spears/dp/B00004TRLY/ref=sr_1_2?ie=UTF8&qid=1302996577&sr=8-2|title=Amazon.co.uk: »Oops I Did It Again«: Britney Spears: Glasba |date=1.5.2000 |work=Jive Records|publisher=Amazon|accessdate=16.4.2010 }} {{ikona en}}</ref> # »Oops!... I Did It Again« — 3:30 # »Deep in My Heart« — 3:34 # »[[From the Bottom of My Broken Heart]]« (Ospinin funk remix) — 3:29 {{col-2}} * '''Remixi - EP'''<ref>{{citeweb|url=http://www.amazon.com/Oops-Did-Again-Britney-Spears/dp/B00004UEG0/ref=sr_1_23?ie=UTF8&qid=1302996209&sr=8-23|title=Amazon.com: Oops I Did It Again: Britney Spears: Music|date=2000-08-08|work=Zomba Records|publisher=Amazon|accessdate=2010-04-16}}</ref> # »Oops!... I Did It Again« — 3:30 # »Oops!... I Did It Again« (remix Rodneyja Jerkinsa) — 3:07 # »Oops!... I Did It Again« (Ospinin remix) — 3:15 # »Oops!... I Did It Again« (radijski remix Ups! »Spet smo posneli remix!« Riprocka in Alexa G.-ja) — 3:54 # »Oops!... I Did It Again« (Ospinin klubski remix) — 6:05 # »Oops!... I Did It Again« (klubski remix Ups! »Spet smo posneli remix!« Riprocka in Alexa G.-ja) — 4:52 # »Oops!... I Did It Again« (Ospinin inštrumentalni remix) — 6:05 * '''Dodatek k albumu ''The Singles Collection'''''<ref>{{Cite music release notes|title=The Singles Collection|type=kompilacija |others=Britney Spears|year=2009|format=Opombe škatle z dodatki |publisher=Jive Records |id=886975967629 }} {{ikona en}}</ref> # »Oops!... I Did It Again« — 3:30 # »Deep in My Heart« — 3:34 {{col-end}} == Ostali ustvarjalci == {{col-begin}} {{col-2}} * Britney Spears – [[pevec|glavni vokal]], [[pevec|spremljevalni vokali]] * Max Martin – [[besedilopisec|tekstopisec]], [[producent]], remix, programiranje, [[sintetizator]], spremljevalni vokali * Rami Yacoub – tekstopisec, producent, inženir remixa, programiranje, sintetizator * John Amatiello – inženir detajlov * Esbjörn Öhrwall – [[kitara]] * Johan Carlberg – kitara * Thomas Lindberg – [[bas kitara]] {{col-2}} * Nana Hedin – spremljevalni vokali * Chatrin Nyström – zvok množice * Jeanette Stenhammar – zvok množice * Johanna Stenhammar – zvok množice * Charlotte Björkman – zvok množice * Therese Ancker – zvok množice {{col-end}} Vir:<ref name="booklet"/> == Dosežki in certifikacije == === Tedenske lestvice === {|class="wikitable sortable" border="1" !scope="col"|Lestvica (2000) !scope="col"|Dosežki |- |[[Avstralija]] (ARIA)<ref>http://www.australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 75)<ref>{{navedi splet |url=https://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops!...+I+Did+It+Again&cat=s |title=Britney Spears - Oops!... I Did It Again |work=Austriancharts.at |accessdate=2023-03-26 |lang=de}}</ref> |2 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref>http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s (nizozemščina)</ref> |3 |- |Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref>http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona fr}}</ref> |1 |- |Kanada (''RPM-jeva'' lestvica s singli)<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.7282&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli - Volumen 71, št. 4, 29. maj 2000 |publisher=RPM |accessdate=31.1.2011 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|1 |- |[[Danska]] (''Billboard'')<ref>{{navedi knjigo|author=Billboard|title=''Billboard'' - 27. maj 2000 |publisher=Billboard|url=http://books.google.com/books?id=WQ8EAAAAMBAJ&pg=PA123&dq=Billboard+2000&hl=en&ei=we3BTMizBsacOsCimc0L&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CCgQ6AEwATgK#v=onepage&q=denmark&f=false|accessdate=22.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|1 |- |[[Evropa]] (European Hot 100 Singles)<ref name="eurohot100">{{navedi splet | author=Sexton, Paul | title=Britney ponovno na britanski glasbeni lestvici | publisher=Billboard | date=8. maj 2000 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=875838 | accessdate=10.1.2009 | archiveurl=https://archive.today/20120720084552/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=875838%23/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=875838 | archivedate=2012-07-20 | url-status=live |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|1 |- |[[Finska]] (Suomen virallinen lista)<ref>http://www.finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona en}}</ref> |2 |- |[[Francija]] (SNEP)<ref>http://www.lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona fr}}</ref> |4 |- |[[Nemčija]] (Media Control AG)<ref>http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2CBritney/Oops%21+I+Did+It+Again/single {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120914060236/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears,Britney/Oops!+I+Did+It+Again/single |date=2012-09-14 }} {{ikona de}}</ref> |2 |- |[[Irska]] (IRMA)<ref>http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240001&arch=t&lyr=2000&year=2000&week=22 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120314034509/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240001&arch=t&lyr=2000&year=2000&week=22 |date=2012-03-14 }} {{ikona en}}</ref> |2 |- |[[Italija]] (FIMI)<ref>http://www.italiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Nizozemska]] (Dutch Top 40)<ref>http://www.top40.nl/index.aspx?week=20&jaar=2000 (nizozemščina)</ref> |1 |- |[[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref>http://www.top40.nl/index.aspx?week=20&jaar=2000 {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Norveška]] (VG-lista)<ref name="norwegiancharts.com">http://www.norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref name="norwegiancharts.com"/> |1 |- |[[Švica]] (Media Control AG)<ref>http://www.swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Oops%21...+I+Did+It+Again&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Singles Chart)<ref>http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/1/2000-05-13 {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Združene države Amerike]] ([[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]])<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=379&g=Singles {{ikona en}}</ref> |9 |- |Združene države Amerike (''Billboard'' Pop Songs)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=381&g=Singles {{ikona en}}</ref> |1 |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {|class="wikitable sortable" border="1" !scope="col"|Država !scope="col"|Dosežek |- |[[Avstralija]]<ref>{{navedi splet | title=Avstralska lestvica ob koncu leta | publisher=ARIA | year=2000 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-2000.htm | accessdate=27.10.2008 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|35 |- |[[Avstrija]]<ref>{{navedi splet | author=Austrian Charts | title=Avstrijska vsakoletna glasbena lestvica | year=2000 | url=http://www.austriancharts.at/2000_single.asp | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|12 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]])<ref>{{navedi splet | author=Ultra Top | title=Flemska vsakoletna glasbena lestvica | year=2000 | url=http://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=2000 | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|11 |- |Belgija ([[Valonija]])<ref>{{navedi splet | author=Ultra Top | title=Valonska vsakoletna glasbena lestvica | year=2000 | url=http://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2000 | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|16 |- |[[Francija]]<ref>{{navedi splet | author=Syndicat national de l'édition phonographique | title=Francoska vsakoletna glasbena lestvica | year=2000 | publisher=Disque En France | url=http://www.disqueenfrance.com/classements/singles/classement_annuel.asp?date=17 | accessdate=10.1.2009 }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=Oktober 2010|bot=H3llBot}} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|31 |- |[[Nemčija]]<ref name="würzburg">{{navedi splet | author=Universität Würzburg | title=Nemška vsakoletna glasbena lestvica | publisher=ki.informatik.uni-wuerzburg.de | year=2000 | url=http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2015-11-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151130002727/http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html | url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|23 |- |[[Nova Zelandija]]<ref name="nzannual">{{navedi splet | author=Recording Industry Association of New Zealand | title=Novozelandska vsakoletna glasbena lestvica (baza za iskanje) | year=2000 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2011-05-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110526200911/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp | url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|23 |- |[[Švica]]<ref>{{navedi splet |title=Švicarska lestvica ob koncu leta 2000 - swisscharts.com |url=http://swisscharts.com/year.asp?key=2000 |work=swisscharts.com |publisher=Hung Medien |accessdate=23.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|7 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="mw">{{navedi splet | author=Glasbeni teden — '''Subscription Required''' | title=Prodaja singla »Oops!... I Did It Again« | year=2000 | url=http://www.musicweek.com/ | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|15 |- |[[Združene države Amerike]]<ref name="yearendchart">{{navedi splet |url=http://longboredsurfer.com/charts.php?year=2000 |title=''Billboard'' Top 100 - 2000 |publisher=Billboard. Prometheus Global Media |archivedate=2009-03-04 |accessdate=31.8.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090304120640/http://longboredsurfer.com/charts.php?year=2000 |url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|55 |} === Certifikacije === {|class="wikitable sortable" border="1" !scope="col"|Država !scope="col"|Certifikacija |- |[[Avstralija]]<ref name="aria">{{navedi splet | author=Austrian Recording Industry Association | title=Avstralske certifikacije | year=2000 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|Platinasta |- |[[Avstrija]]<ref>{{navedi splet | publisher=ifpi.at | title=Avstrijske certifikacije (baza za iskanje) | date=6.6.2000 | url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2008-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081216161149/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |- |[[Francija]]<ref name="snep">{{navedi splet | publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique | work=Disque en France | title=Certifikacije singlov | date=10.5.2000 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2000 | accessdate=8.8.2010 | url-status=dead | archive-date=2011-08-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110823054332/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2000 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |- |[[Nemčija]]<ref name="germanifpi">{{cite gold platin|title=Oops%21+I+Did+It+Again|type=single| accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |- |[[Nizozemska]]<ref>{{navedi splet | author=NVPI | title=Nizozemske certifikacije (baza za iskanje) | year=2000 | url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461 | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2009-06-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090618214709/http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=60461 | url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |- |[[Nova Zelandija]]<ref name="rianz">{{navedi splet | publisher=Recording Industry Association of New Zealand | title=Novozelandske glasbene lestvice | date=13.8.2000 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | accessdate=10.1.2009 | archive-date=2012-01-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120102122140/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|Platinasta |- |[[Švedska]]<ref name="sweden">{{navedi splet | author=Sverigetopplistan | title=Švedska glasbena lestvica | year=2000 | url=http://www.sverigetopplistan.se/ | accessdate=10.1.2009 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|2× Platinasta |- |[[Švica]]<ref name="ifpiswi">{{navedi splet |title=Uradna združba švicarskih lestvic in glasbe |url=http://swisscharts.com/awards.asp?year=2000 |work=swisscharts.com |publisher=Hung Medien |accessdate=23.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="bpi">{{navedi splet | publisher=British Phonographic Industry | title=Iskanje certifikiranih nagrad | url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx | accessdate=2.7.2010 | archive-date=2017-10-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx | url-status=dead |language=en}}</ref> |style="text-align:center;"|Zlata |} {{col-end}} === Ostali pomembnejši dosežki === {{S-start}} {{s-bef|rows=3| before = »[[Maria Maria]]« od [[Carlos Santana|Santane]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Švedska|švedski glasbeni lestvici]] | years = 4. maj 2000 – 18. maj 2000}} {{s-aft| after = »Mera Mål!« od [[Markoolio|Markoolia]] skupaj z Arneom Hegerforsom}} |- {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Švica|švicarski glasbeni lestvici]] | years = 7. maj 2000 – 28. maj 2000}} {{s-aft|rows=4| after = »[[It's My Life (pesem, Bon Jovi)|It's My Life]]« od [[Bon Jovi]]ja}} |- {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Evropa|evropski glasbeni lestvici]] | years = 13. maj 2000 – 24. junij 2000}} |- {{s-bef| before = »[[The Bad Touch]]« od [[Bloodhound Gang|Bloodhounda Ganga]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Italija|italijanski glasbeni lestvici]] | years = 5. maj 2000}} |- {{s-bef|rows=2| before = »[[Never Be the Same Again (pesem, Melanie C)|Never Be the Same Again]]« od [[Melanie Chisholm|Mel C]] skupaj z [[Lisa »Left Eye« Lopes|Liso »Left Eye« Lopes]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Nizozemska|nizozemski glasbeni lestvici]] | years = 13. maj 2000 – 20. maj 2000}} |- {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Norveška|norveški glasbeni lestvici]] | years = 18. teden 2000 – 22. teden 2000}} {{s-aft| after = »[[The Whistle Song]]« od [[DJ Aligator Project]]a}} |- {{s-bef| before = »[[Les trois cloches]]« od [[Tina Arena|Tine Arene]]}} {{s-ttl| title = [[Valonija|Prvo mesto na valonski glasbeni lestvici]] | years = 5. maj 2000 – 12. maj 2000 }} {{s-aft| after = »[[Freestyler (pesem)|Freestyler]]« od [[Bomfunk MCs]] }} |- {{s-bef| before = »[[Bound 4 Da Reload (Casualty)]]« od [[Oxide & Neutrino|Oxidea & Neutrina]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] | years = 7. maj 2000 – 14. maj 2000 }} {{s-aft| after = »[[Don't Call Me Baby]]« od [[Madison Avenue (glasbena skupina)|Madison Avenue]]}} |- {{s-bef| before = »[[Say My Name]]« od [[Destiny's Child]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Avstralija|avstralski glasbeni lestvici]] | years = 28. maj 2000 – 11. junij 2000}} {{s-aft| after = »[[Who The Hell Are You]]« od [[Madison Avenue (glasbena skupina)|Madison Avenue]]}} |- {{s-bef| before = »[[Thong Song]]« od [[Sisqó|Sisqa]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na [[Nova Zelandija|novozelandski glasbeni lestvici]] | years = 4. julij 2000 – 11. junij 2000}} {{s-aft| after = »[[Never Be the Same Again (pesem, Melanie C)|Never Be the Same Again]]« od [[Melanie Chisholm|Mel C]] skupaj z [[Lisa »Left Eye« Lopes|Liso »Left Eye« Lopes]]}} |- {{s-bef| before = »[[I Try]]« od [[Macy Gray]]}} {{s-ttl| title = Prvo mesto na lestvici [[Združene države Amerike|''Billboard'' Top 40 Mainstream]] | years = 10. junij 2000 - 1. julij 2000}} {{s-aft| after = »[[It's Gonna Be Me]]« od [['NSYNC]]}} {{S-end}} == Literatura == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo | last = Blandford | first = James R. | authorlink = | title = Britney | publisher = Omnibus Press | year = 2002 | isbn = 9780711994195 | postscript = <!--None--> }} {{ikona en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.vevo.com/watch/britney-spears/oopsi-did-it-again/USZM20300144 Uradni videospot pesmi na »Vevu«] — Vevo. {{ikona en}} {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Britney Spears]] [[Kategorija:Singli leta 2000]] 6mduv2kovt89tbh7e6debnjaaytohoq Miroslav Pribanić 0 295084 6708678 5855551 2026-07-08T21:00:28Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport|[[Rokomet]]}} {{MedalCountry | {{flagicon|SFRJ}} [[SFRJ]] }} {{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 1972|1972 München]]|[[Moški rokomet na poletnih olimpijskih igrah 1972|Moški rokomet]]}} }} '''Miroslav Pribanić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[rokometaš]], * [[22. junij]] [[1946]], [[Bjelovar]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], † [[2. julij]] [[2026]]. Leta 1972 je na [[Poletne olimpijske igre 1972|poletnih olimpijskih igrah v Münchnu]] v sestavi [[jugoslovanska rokometna reprezentanca|jugoslovanske rokometne reprezentance]] osvojil [[zlata olimpijska medalja|zlato olimpijsko medaljo]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} == Glej tudi == * [[seznam hrvaških rokometašev]] {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Pribanić, Miroslav}} [[Kategorija:Hrvaški rokometaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Jugoslovanski rokometni reprezentanti]] futyracngjp68q1t3x4tq7wmpzq9wty Seznam otokov po površini 0 300856 6708718 6626260 2026-07-09T07:12:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708718 wikitext text/x-wiki [[Slika:Islands of the world.PNG|thumb|300px|Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki]] [[Slika:Australia-Greenland size comparison.svg|thumb|Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok.]] '''Seznam otokov po površini''' razvršča svetovne [[otok]]e s površino več kot 10.000&nbsp;km². Podatki so večinoma povzeti po imeniku otokov programa [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za okolje (UNEP).<ref>{{navedi splet |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |title=Islands by land area |publisher=Program Združenih narodov za okolje |accessdate=2011-09-18 |archive-date=2015-12-01 |archive-url=https://archive.today/20151201081219/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=dead }}</ref> Po osnovni definiciji otoka, tj. kopno, z vseh strani obdano z vodo, so tudi vse [[celina|celine]] otoki. Razlika je predvsem stvar tradicije, je pa najmanjša celina, [[Avstralija]], s približno 7.600.000&nbsp;km² zares mnogo večja od največjega otoka, [[Grenlandija|Grenlandije]]. Kljub temu jo včasih imenujejo »otoška celina« ali »največji otok in najmanjša celina na [[Zemlja|Zemlji]]«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dfat.gov.au/aib/island_continent.html |title=Australia in Brief |publisher=Department of Foreign Affairs and Trade |accessdate=2010-08-30 |archive-date=2003-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030820155859/http://www.dfat.gov.au/aib/island_continent.html |url-status=dead }}</ref> [[Antarktika]] je poseben primer zaradi svojega [[Ledeni pokrov|ledenega pokrova]]. Pod njim jo sestavlja mnogo manjših otokov, saj ponekod sega led pod morsko gladino, vendar če bi led izginil, bi se zaradi manjše teže nekaj kamnite podlage spet dvignilo nad gladino.<ref>{{navedi revijo |last=Oppenheimer |first=Michael |year=1998 |title=Global warming and the stability of the West Antarctic Ice Sheet |url=http://www.geo.utexas.edu/courses/387h/PAPERS/Oppenheimer%201998%20Nature.pdf |journal=[[Nature]] |volume=393 |page=325–332 |access-date=2011-09-20 |archive-date=2010-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100623022622/http://www.geo.utexas.edu/courses/387h/PAPERS/Oppenheimer%201998%20Nature.pdf |url-status=dead }}</ref> == Otoki prek 250.000 km² == {| class="sortable wikitable" |- ! Mesto !! Ime otoka !! Površina<br />(km<sup>2</sup>) !! Država ali države |- | 1 || [[Grenlandija]]{{#tag:ref|Domnevajo, da je pod ledenim pokrovom Grenlandija v resnici sestavljena iz treh ločenih otokov,<ref>{{navedi novico |author=Hotz, Robert Lee |date=2006-07-02 |title=Greenland's huge ice sheet is melting far faster than scientists expected |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/07/02/MNGS0JM7611.DTL&hw=arctic&sn=007&sc=325 |work=San Francisco Chronicle |accessdate=2011-09-18 |archive-date=2011-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110916222502/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/07/02/MNGS0JM7611.DTL&hw=arctic&sn=007&sc=325 |url-status=dead }}</ref> kar je odvisno od tega, ali sega led pod morsko gladino. Večinoma pa Grenlandijo obravnavamo kot en velik otok.|group=Op.}} || 2.130.800<ref name="jc">{{navedi splet|url=http://www.worldislandinfo.com |title=Joshua Calder's World Island Info |publisher=Worldislandinfo.com |date= |accessdate=2010-08-30}}</ref> || {{GRL}}, del [[Danska|Danske kraljevine]] |- | 2 || [[Nova Gvineja]] || 785.753 || {{IDN}} in {{PNG}} |- | 3 || [[Borneo]] || 748.168 || {{BRU}}, {{IDN}} in {{MYS}} |- | 4 || [[Madagaskar]] || 587.713 || {{MAD}} |- | 5 || [[Baffinov otok]] || 507.451<ref name="canada">{{navedi splet |url=http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/islands.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120729131412/http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/islands.html |archivedate=2012-07-29 |title=Atlas of Canada |publisher=Atlas.nrcan.gc.ca |date=2009-08-12 |accessdate=2010-08-30 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130122002132/http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/islands.html |date=2013-01-22 }}</ref> || {{CAN}} ([[Nunavut]]) |- | 6 || [[Sumatra]] || 443.066 || {{IDN}} |} == Otoki med 25.000 in 250.000 km² == {| class="sortable wikitable" |- ! Mesto !! Ime otoka !! Površina<br />(km<sup>2</sup>) !! Država ali države |- | 7 || [[Honšu]] || 225.800 || {{JPN}} |- | 8 || [[Viktorijin otok]] || 217.291<ref name="canada"/> || {{CAN}} ([[Severozahodni teritoriji]] in [[Nunavut]]) |- | 9 || [[Velika Britanija]] || 209.331 || {{UK}} ([[Anglija]], [[Škotska]] in [[Wales]]) |- | 10 || [[Ellesmere]] || 196.236<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 11 || [[Sulavezi]] || 180.681 || {{IDN}} |- | 12 || [[Južni otok]] || 145.836 || {{NZ}} |- | 13 || [[Java]] || 138.794 || {{IDN}} |- | 14 || [[Severni otok]] || 111.583 || {{NZ}} |- | 15 || [[Luzon]] || 109.965 || {{PHI}} |- | 16 || [[Nova Fundlandija]] || 108.860<ref name="canada"/> || {{CAN}} ([[Nova Fundlandija in Labrador]]) |- | 17 || [[Kuba]] (glavni otok) || 105.806 || {{CUB}} |- | 18 || [[Islandija]] (glavni otok) || 101.826 || {{ISL}} |- | 19 || [[Mindanao]] || 97.530 || {{PHI}} |- | 20 || [[Irska (otok)|Irska]] || 84.421<ref name="irlgeog">{{navedi splet |url=http://www.gov.ie/en/essays/geography.html |title=Geography of Ireland |publisher=Vlada Irske |accessdate=2009-09-18 |last=Nolan |first=William |archive-date=2009-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091124012641/http://www.gov.ie/en/essays/geography.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091124012641/http://www.gov.ie/en/essays/geography.html |date=2009-11-24 }}</ref> || {{IRL}} in {{GBR}} ([[Severna Irska]]) |- | 21 || [[Hokaido]] || 78.719 || {{JPN}} |- | 22 || [[Hispaniola]] || 73.929 || {{DOM}} in {{HTI}} |- | 23 || [[Sahalin]] || 72.493 || {{RUS}} ([[Sahalinska oblast]]) |- | 24 || [[Banksov otok]] || 70.028<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Severozahodni teritoriji) |- | 25 || [[Šri Lanka]] (glavni otok) || 65.268<ref name="jc" /> || {{SRI}} |- | 26 || [[Tasmanija]] (glavni otok) || 65.022 || {{AUS}} |- | 27 || [[Devon (otok)|Devon]] || 55.247<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) (največji nenaseljen otok na svetu) |- | 28 || [[Aleksandrov otok]] || 49.070 || nobena (teritorialne zahteve imajo {{ARG}} (delno), {{CHI}} in {{UK}}) |- | 29 || [[Isla Grande de Tierra del Fuego]] || 47.401 || {{ARG}} in {{CHI}} |- | 30 || [[Severni otok (Nova dežela)|Severni otok]] ([[Nova dežela]]) || 47.079 || {{RUS}} ([[Arhangelska oblast]]) |- | 31 || [[Berkner]] || 43.873 || nobena (teritorialne zahteve imajo {{ARG}}, {{CHI}} (delno) in {{UK}}) |- | 32 || [[Otok Axla Heiberga]] || 43.178<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 33 || [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] || 42.149<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Severozahodni teritoriji in Nunavut) |- | 34 || [[Southamptonov otok]] || 41.214<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 35 || [[Marajó]] || 40.100<ref name="jc"/> || {{BRA}} ([[Pará]]) |- | 36 || [[Spitsbergi (otok)|Spitsbergi]] (glavni otok) || 37.814<ref name="autogenerated6">{{navedi splet|url=http://www.ssb.no/aarbok/kart/i.html |title=Statistisk ĺrbok 2009: Geografisk oversikt |publisher=Ssb.no |date= |accessdate=2010-08-01}}</ref> || {{NOR}} ([[Svalbard]]) |- | 37 || [[Kjušu]] || 37.437 || {{JPN}} |- | 38 || [[Tajvan (otok)|Tajvan]] || 36.008<ref>[http://sowf.moi.gov.tw/stat/month/m1-01.xls Monthly Bulletin of Interior Statistics 2011.4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140329071215/http://sowf.moi.gov.tw/stat/month/m1-01.xls |date=2014-03-29 }}, Department of Statistics, Ministry of the Interior, Taiwan/R.O.C.</ref> || {{ROC-TW}}{{#tag:ref|Republika Kitajska ni splošno priznana država, [[Organizacija združenih narodov]] jo obravnava kot provinco [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]].|group=Op.}} |- | 39 || [[Nova Britanija]] || 35.145 || {{PNG}} |- | 40 || [[Otok waleškega princa]] || 33.339<ref name="canada"/> || {{CAN}} ([[Nunavut]]) |- | 41 || [[Južni otok (Nova dežela)|Južni otok]] ([[Nova dežela]]) || 33.246 || {{RUS}} (Arhangelska oblast) |- | 42 || [[Hainan]] || 33.210 || {{PRC}} |- | 43 || [[Vancouvrov otok]] || 31.285<ref name="canada"/> || {{CAN}} ([[Britanska Kolumbija]]) |- | 44 || [[Timor]] || 28.418 || {{ETM}} in {{IDN}} |- | 45 || [[Sicilija]] || 25.662 || {{ITA}} |} == Otoki med 10.000 in 25.000 km² == {| class="sortable wikitable" |- ! Mesto !! Ime otoka !! Površina<br />(km<sup>2</sup>) !! Država ali države |- | 46 || [[Somersetski otok]] || 24.786<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 47 || [[Sardinija]] || 24.090 || {{ITA}} |- | 48 || [[Kotelni]] || 23.165 || {{RUS}} ([[Jakutija]]) |- | 49 || [[Bananal (otok)|Bananal]] || 20.000<ref name="jc"/> || {{BRA}} (največji rečni otok na svetu) |- | 50 || [[Šikoku]] || 18.545 || {{JPN}} |- | 51 || [[Halmahera]] || 18.040 || {{IDN}} |- | 52 || [[Seram]] || 17.454 || {{IDN}} |- | 53 || [[Grande Terre, Nova Kaledonija|Grande Terre]] || 16.350 || {{FRA}} (Nova Kaledonija) |- | 54 || [[Bathurstov otok]] || 16.042<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 55 || [[Otok princa Patricka]] || 15.848<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Severozahodni teritoriji) |- | 56 || [[Thurston (otok)|Thurston]] || 15.700<ref name="jc"/> || nobena (del Antarktike brez ozemeljskih zahtev) |- | 57 || [[Nordaustlandet]] || 14.467<ref name="autogenerated6"/> || {{NOR}} ([[Svalbard]]) |- | 58 || [[Sumbawa]] || 14.386 || {{IDN}} |- | 59 || [[Otok oktobrske revolucije]] || 14.204 || {{RUS}} ([[Krasnojarski okraj]]) |- | 60 || [[Flores (otok)|Flores]] || 14.154 || {{IDN}} |- | 61 || [[Otok kralja Viljema]] || 13.111<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 62 || [[Negros (otok)|Negros]] || 13.074 || {{PHI}} |- | 63 || [[Samar (otok)|Samar]] || 12.849 || {{PHI}} |- | 64 || [[Palawan (otok)|Palawan]] || 12.189 || {{PHI}} |- | 65 || [[Panay (otok)|Panay]] || 12.011 || {{PHI}} |- | 66 || [[Tupinambarana]]{{#tag:ref|Otok danes naravni kanali delijo na vsaj štiri ločene otoke|group=Op.}}|| 11.850<ref name="jc"/> || {{BRA}} |- | 67 || [[Yos Sudarso (otok)|Yos Sudarso]] || 11.742 || {{IDN}} |- | 68 || [[Bangka (otok)|Bangka]] || 11.413 || {{IDN}} |- | 69 || [[Otok Ellefa Ringnesa]] || 11.295<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 70 || [[Boljševik (otok)|Boljševik]] || 11.206 || {{RUS}} (Krasnojarski okraj) |- | 71 || [[Jamajka]] || 11.190 || {{JAM}} |- | 72 || [[Bylotov otok]] || 11.067<ref name="canada"/> || {{CAN}} (Nunavut) |- | 73 || [[Sumba]] || 10.711 || {{IDN}} |- | 74 || [[Mindoro]] || 10.572 || {{PHI}} |- | 75 || [[Viti Levu]] || 10.531 || {{FIJ}} |- | 76 || [[Havaji (otok)|Hawai'i (veliki otok)]] || 10.434 || {{USA}} ([[Havaji]]) |- | 77 || [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]] || 10.311<ref name="canada"/> || {{CAN}} ([[Nova Škotska]]) |} == Opombe == {{sklici|group=Op.}} == Sklici == {{sklici}} {{Otoki}} [[Kategorija:Seznami otokov|Površina]] 14si243by71u3dxel3es6j8i2kh73in Žgavec 0 305845 6708646 6187468 2026-07-08T19:11:12Z ~2026-32552-67 260877 6708646 wikitext text/x-wiki '''Žgavec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Borut Žgavec]], dermatolog * [[Franka Žgavec]] (*1950), glasbena pedagoginja, zborovodkinja, prosvetna delavka in organizatorka * [[Nataša Bolčina Žgavec]], TV-napovedovalka * [[Vilijem Žgavec]], muzejski restavrator/konservator, ornitolog * [[Vinko Žgavec]], skladatelj * [[Vojka Žgavec Clemenz]], komunikologinja, strateginja kreativnih tržnih komunikacij == Glej tudi == * priimek [[Žganec]], [[Žganc]] * priimek [[Žgank]] * priimek [[Žgalin]] * priimka [[Žgajnar]], [[Žgajner]] * priimek [[Požgan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žgavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] a1gtmhrcxsxzmmw7j5wwsglquppxplb 6708647 6708646 2026-07-08T19:12:40Z ~2026-32552-67 260877 /* Glej tudi */ 6708647 wikitext text/x-wiki '''Žgavec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Borut Žgavec]], dermatolog * [[Franka Žgavec]] (*1950), glasbena pedagoginja, zborovodkinja, prosvetna delavka in organizatorka * [[Nataša Bolčina Žgavec]], TV-napovedovalka * [[Vilijem Žgavec]], muzejski restavrator/konservator, ornitolog * [[Vinko Žgavec]], skladatelj * [[Vojka Žgavec Clemenz]], komunikologinja, strateginja kreativnih tržnih komunikacij == Glej tudi == * priimek [[Žganec]], [[Žganc]] * priimek [[Žgank]], [[Žgalin]] * priimka [[Žgajnar]], [[Žgajner]], [[Požgan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žgavec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 97rrk3g7ynt0e17p5qunsgr6ufmq613 Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/id1 10 345856 6708603 5325467 2026-07-08T16:51:22Z Pinky sl 2932 6708603 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_id">id</b>: Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev; uporabi wikipovezavo ali [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven|predlogo za poveovanje navzven]], če je to primerno. Na primer, {{para|id|NCJ 255676}}bo na konec navedka dodal "NCJ 255676" . Namesto tega lahko uporabite predloge, kot je {{para|id|<nowiki>{{NCJ|255676}}</nowiki>}}, da dodate {{NCJ|255676}}. 77tlxs7drds2gkaq9u17w48v04mdgir Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/id2 10 345857 6708581 6708185 2026-07-08T16:32:31Z Pinky sl 2932 sl 6708581 wikitext text/x-wiki Naslednji identifikatorji ustvarijo povezave in so zasnovani tako, da sprejmejo le eno vrednost. Če vnesete več vrednosti ali drugo besedilo, se bo povezava pokvarila in/ali identifikator ne bo več veljaven. Na splošno morajo parametri vsebovati le spremenljivi del identifikatorja, na primer <code>|rfc=822</code> ali <code>|pmc=345678</code>. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ARXIV|id=csdoc_arxiv}}: [[arXiv]] [https://arxiv.org/help/arxiv_identifier identifier]; na primer: <code>|arxiv=hep-th/9205027</code> (pred aprilom 2007) ali <code>|arxiv=0706.0001</code> (april 2007 – december 2014) ali <code>|arxiv=1501.00001</code> (od januarja 2015). Ne vključujte odvečnih končnic datotek, kot sta ".pdf" ali ".html". Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ARXIV}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASIN|id=csdoc_asin}}: [[Amazon Standard Identification Number]]; Če je prvi znak vrednosti parametra {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASIN}} cifra, uporabite {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISBN}}. Ker ta povezava daje prednost točno določenemu ponudniku, jo dodajte le takrat, ko standardni identifikatorji niso na voljo. Zgled <code>|asin=B00005N5PF</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ASIN}}. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASINTLD|id=csdoc_asin-tld}}: Vrhnja domena ASIN za spletna mesta Amazon zunaj ZDA; veljavne vrednosti: {{#lst:Pomoč:Napake CS1|asin-tld_values_list}}. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ASINTLD}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|BIBCODE|id=csdoc_bibcode}}: [[bibcode]]; uporablja ga več astronomskih podatkovnih sistemov; na primer: <code>1974AJ.....79..819H</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|BIBCODE}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|BIORXIV|id=csdoc_biorxiv}}: identifikator [[bioRxiv]], v obliki celotnega DOI (npr. <code>10.1101/078733</code> za http://biorxiv.org/content/early/2016/10/01/078733 ali https://doi.org/10.1101/078733; <code>10.1101/2020.07.24.220400</code> za https://doi.org/10.1101/2020.07.24.220400). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|BIORXIV}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|CITESEERX|id=csdoc_citeseerx}}: Identifikator [[CiteSeerX]] id, niz cifer in pik, ki ga najdete v URLju (e.g. <code>10.1.1.176.341</code> za https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.176.341). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|CITESEERX}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|DOI|id=csdoc_doi}}: [[Digital object identifier]]; na primer: <code>10.1038/news070508-7</code>. Preveri se, ali se začne z ({{code|10.}}). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|DOI}}. ** Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje ''veljavnih'' identifikatorjev DOI, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte [[#ATAWM|spodaj]]. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|DoiBroken|id=csdoc_doi_brokendate}}: Datum, ko je bilo ugotovljeno, da veljaven DOI na naslovu https://doi.org.ne deluje oziroma je neaktiven. Uporabite enako obliko zapisa kot pri drugih datumih v članku. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|DoiBroken}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|EISSN|id=csdoc_eissn}}: [[International Standard Serial Number]] za elektronski medij serijske publikacije; osem znakov je lahko razdeljenih v dve skupini po štiri z uporabo [[vezaj]]a, ne pa s [[pomišljaj]]em ali presledkom; zgled <code>|eissn=1557-2986</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|EISSN}}. ** Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje ''veljavnih'' eISSN-jev ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte [[#ATAWM|spodaj]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|HDL|id=csdoc_hdl}}: Identifikator [[Handle System]] za digitalne objekte in druge vire na internetu; zgled <code>|hdl=20.1000/100</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|HDL}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISBN|id=csdoc_isbn}}: [[International Standard Book Number]]; na primer: <code>978-0-8126-9593-9</code>. {{crossref|(Glejte [[Wikipedija:ISBN]] in {{section link|ISBN|Pregled}}.)}} Vezaji v številki ISBN so neobvezni, vendar priporočljivi. Uporabite tisto številko ISBN, ki je dejansko natisnjena na knjigi ali v njej. Uporabite 13-mestni ISBN – ki se začne z 978 ali 979 – če je na voljo. Če je na knjigi ali v njej natisnjen le 10-mestni ISBN, uporabite tega. Številke ISBN najdete na strani s podatki o izdajatelju – običajno na hrbtni strani naslovne strani – ali pod črtno kodo kot številko, ki se začne z 978 ali 979 (črtne kode, ki se začnejo s katerim koli drugim številom, niso ISBN). Za vire s starejšim 9-mestnim sistemom SBN uporabite {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SBN}}. 10-mestnega ISBN ne pretvarjajte v 13-mestnega zgolj z dodajanjem predpone 978; zadnja števka je izračunana kontrolna številka in spreminjanje številk brez preračuna bo povzročilo neveljavnost številke ISBN. Ta parameter mora vsebovati samo številko ISBN brez {{em|kakršnih koli}} dodatnih znakov. Preverjata se dolžina in prisotnost neveljavnih znakov – dovoljeni so le številke, presledki in vezaji, pri čemer je »X« dovoljen kot zadnji znak v 10-mestnem ISBN – preveri se tudi pravilnost kontrolne številke.. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISBN}}. ** Uporabite predlogo {{tp|Format ISBN}} znotraj parametra{{snd}}v obliki <code><nowiki>|isbn={{Format ISBN|9780812695939}}</nowiki></code>{{snd}}če niste prepričani, kako naj bo določena številka ISBN deljena z vezaji, saj se vzorec razlikuje glede na državo in izdajatelja. ** Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje ''veljavnih'' ISBN-jev, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte [[#ATAWM|spodaj]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISMN|id=csdoc_ismn}}: [[International Standard Music Number]]; na primer: <code>979-0-9016791-7-7</code>. [[Vezaj]]i ali presledki v številki ISMN so neobvezni. Uporabite tisto številko ISMN, ki je dejansko natisnjena na delu ali v njem. Ta parameter mora vsebovati samo številko ISMN brez ''kakršnih koli'' dodatnih znakov. Preverjata se dolžina in prisotnost neveljavnih znakov – dovoljeni so le številke, presledki in vezaji – preveri pa se tudi pravilnost kontrolne številke. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISMN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISSN|id=csdoc_issn}}: [[International Standard Serial Number]]; osem znakov je lahko razdeljenih v dve skupini po štiri z uporabo [[vezaj]]a, ne pa s [[pomišljaj]]em ali presledkom; zgled <code>|issn=2049-3630</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISSN}}. ** Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje ''veljavnih'' številk ISSN, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte [[#ATAWM|spodaj]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|JFM|id=csdoc_jfm}}: {{lang|de|[[Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik]]}}; ne vključite »JFM« v vrednost; zgled <code>|jfm=53.0144.01</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|JFM}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|JSTOR|id=csdoc_jstor}}: referenčna številka [[JSTOR]]; na primer: <code>|jstor=3793107</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|JSTOR}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|LCCN|id=csdoc_lccn}}: [[Library of Congress Control Number]]. Če so prisotne črkovne predpone, morajo biti zapisane z malimi črkami in brez presledka; zgled <code>|lccn=79-57364</code> ali <code>|lccn=2004042477</code> ali <code>|lccn=e09001178</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|LCCN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|MR|id=csdoc_mr}}: [[Mathematical Reviews]]; zgled <code>|mr=630583</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|MR}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OCLC|id=csdoc_oclc}}: Številka [[OCLC Number]] za iskanje publikacij v [[WorldCat]] [[union catalog]]; zgled <code>|oclc=9355469</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OCLC}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OL|id=csdoc_ol}}: Identifikator [[Open Library]]; v vrednost ne vključite »OL«; zgled <code>|ol=7030731M</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OL}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OSTI|id=csdoc_osti}}: [[Office of Scientific and Technical Information]]; zgled <code>|osti=4367507</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OSTI}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC|id=csdoc_pmc}}: [[PubMed Central]]; uporabi številko članka za celotno besedilo članka iz revije v [[odprti repozitorij|odprtem repozitoriju]], npr. <code>|pmc=345678</code>. V vrednost ne vključite »PMC«. {{crossref|Glejte tudi parameter {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMID}} spodaj; to sta dva različna identifikatorja}}. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|PMC}}. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Embargo|id=csdoc_Embargo}}: Datum, ko {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} postane javno dostopen; če je ta datum v prihodnosti, se povezava za {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} ne ustvari do navedenega datuma. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|Embargo}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMID|id=csdoc_pmid}}: [[PubMed]]; uporabite enolični identifikator; zgled <code>|pmid=17322060</code> {{crossref|Glejte tudi parameter {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} spodaj; to sta dva različna identifikatorja.}} Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|PMID}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|RFC|id=csdoc_rfc}}: [[Request for Comments]]; zgled <code>|rfc=3143</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|RFC}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SBN|id=csdoc_sbn}}: [[Standard Book Number]]; zgled <code>|sbn=356-02201-3</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|SBN}}. ** Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje ''veljavnih'' številk SBN, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte [[#ATAWM|spodaj]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SSRN|id=csdoc_ssrn}}: [[Social Science Research Network]]; zgled <code>|ssrn=1900856</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|SSRN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|S2CID|id=csdoc_s2cid}}: [[Semantic Scholar]] corpus ID; zgled <code>|s2cid=37220927</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|S2CID}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ZBL|id=csdoc_zbl}}: {{lang|de|[[Zentralblatt MATH]]|italic=no}}; zgled <code>|zbl=0472.53010</code> Za rezultate iskanja v zbirki zbMATH, kot je <code>JFM 35.0387.02</code> uporabite <code>|jfm=35.0387.02</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ZBL}}. {{anchor|ATAWM}}V zelo redkih primerih so objavljeni identifikatorji, ki ne sledijo svoji določeni standardni obliki ali pa uporabljajo neskladne kontrolne vsote. Ti primeri običajno sprožijo izpis napakovnega sporočila. DNe spreminjajte jih z namenom, da bi se ujemali z drugačno kontrolno vsoto. Za neprikazovanje napakovnega sporočilanekateri identifikatorji ({{para|doi}}, {{para|eissn}}, {{para|isbn}}, {{para|issn}} in {{para|sbn}}) podpirajo posebno [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|oznako sprejmi-kot-je-zapisano]] s katero se lahko onemogoči preverjanje napak (v obliki {{para|&lt;{{var|param}}>|((&lt;{{var|value}}>))}}). Če je težava posledica zgolj tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite vrednost identifikatorja, namesto da bi prezrli napakovno sporočilo. Za nekatere identifikatorje je mogoče določiti [[Pomoč:Slog navajanja 1#Zahtevana je registracija ali naročnina|status dostopa]] z uporabo ustreznega parametra {{para|&lt;{{var|param}}>-access}} parameter. Pri uporabi predloge {{tl|navedi časopis}} se nekateri identifikatorji, ki označujejo brezplačne vire, samodejno povežejo z naslovom. To se zgodi takrat, ko parametra {{para|url}} in {{para|title-link}} nista uporabljena za določitev drugega cilja povezave. To privzeto delovanje lahko ročno spremenite z uporabo posebnih ključnih besed v parametru {{para|title-link}}. S tem lahko ročno izberete določen vir za samodejno povezovanje ({{para|title-link|pmc}} ali {{para|title-link|doi}}) ali pa to funkcijo onemogočite ({{para|title-link|none}}). Ni potrebno navesti URL-ja za povezavo, ki je ''identična''povezavi, ki jo že ustvari identifikator. Parameter {{para|url}} (ali {{para|title-link}}) se nato lahko uporabi za zagotavljanje neposredne povezave do ustreznega dokumenta ali pa kot [[WP:PRIRPOV|priročna povezava]] do vira, ki sicer ne bi bil očitno dostopen. mz04bbgs7hnklvd2z5b53d8xzh1f7a3 Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ukrajini 14 347098 6708548 6515065 2026-07-08T14:26:12Z Ljuba24b 92351 kat 6708548 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|World Heritage Sites in Ukraine}} [[Kategorija:Zavarovana območja Ukrajine]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Ukrajina]] [[Kategorija:Ukrajinska kultura]] a6h0r92ou3a842ek436rf2w7d1t8hnd Predloga:Olimpija Ljubljana squad 10 356369 6708679 6706051 2026-07-08T21:00:53Z Sporti 5955 pos. 6708679 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{Football squad2 player|no=2|name=[[Admir Bristrić|Bristrić]]}} {{Football squad2 player|no=3|name=[[Jošt Urbančič|Urbančič]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Veljko Jelenković|Jelenković]]}} {{Football squad2 player|no=6|name=[[Luis Perea (nogometaš, rojen 1997)|Luis Perea]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Reda Boultam|Boultam]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Dino Kojić|Kojić]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Lourenço|Lourenço]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Dimitar Mitrovski|Mitrovski]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Federico Rose|Rose]]}} {{Football squad2 player|no=14|name=[[Kristjan Bendra|Bendra]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Marko Ristić|Ristić]]}} {{Football squad2 player|no=17|name=[[Marvin Çuni|Çuni]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Marko Brest|Brest]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Nemanja Motika|Motika]]}} {{Football squad2 player|no=22|name=Pintol}} {{Football squad2 player|no=23|name=[[Davit Kobouri|Kobouri]]}} {{Football squad2 player|no=24|name=[[Alex Tamm|Tamm]]}} {{Football squad2 player|no=26|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=[[Frederic Ananou|Ananou]]}} {{Football squad2 player|no=28|name=[[Diga (footballer)|Diga]]}} {{Football squad2 player|no=30|name=[[Jan Gorenc|Gorenc]]}} {{Football squad2 player|no=31|name=Vasić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Jordi Govea|Govea]]}} {{Football squad2 player|no=52|name=[[Matevž Dajčar|Dajčar]]}} {{Football squad2 player|no=71|name=[[Tien Goga|Goga]]}} {{Football squad2 player|no=77|name=[[Xande (nogometaš)|Xande]]}} {{Football squad2 player|no=80|name=[[Mariano Ahouangbo|Ahouangbo]]}} {{Football squad2 player|no=81|name=Pečjak}} {{Football squad2 player|no=88|name=Malov}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Antonio Marin (nogometaš, rojen 2001)|Marin]]}} {{football squad manager|name=[[Mišo Brečko|Brečko]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> 7d5rz41sjia4s055yqkkyyz0ac92g68 Suad Fileković 0 357550 6708572 5886824 2026-07-08T16:12:03Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6708572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | years1 = 1997–1999 |clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] |caps1 = 58 |goals1 = 2 | years2 = 1999–2003 |clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps2 = 124 |goals2 = 5 | years3 = 2003–2004 |clubs3 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] |caps3 = 7 |goals3 = 1 | years4 = 2005 |clubs4 = [[Ergotelis F.C.|Ergotelis]] |caps4 = 10 |goals4 = 0 | years5 = 2005–2006 |clubs5 = [[R.E. Mouscron|Mouscron]] |caps5 = 19 |goals5 = 2 | years6 = 2006–2007 |clubs6 = [[FC Krila Sovjetov Samara|Krila Sovjetov]] |caps6 = 6 |goals6 = 0 | years7 = 2007–2009 |clubs7 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps7 = 29 |goals7 = 1 | years8 = 2009 |clubs8 = [[Barnsley F.C.|Barnsley]] |caps8 = 0 |goals8 = 0 | years9 = 2009–2010 |clubs9 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps9 = 12 |goals9 = 0 | years10 = 2011 |clubs10 = [[Hapoel Ashkelon]] |caps10 = 14 |goals10 = 1 | years11 = 2012 |clubs11 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |caps11 = 12 |goals11 = 8 | years12 = 2012–2013 |clubs12 = [[FC Großklein]] |caps12 = 12 |goals12 = 0 | years13 = 2013–2014 |clubs13 = [[Nogometni klub Malečnik|Malečnik]] |caps13 = 17 |goals13 = 1 | totalcaps = 322 | totalgoals = 21 | nationalyears1 = 1994–1995 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1997 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 1998 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 1998–1999 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 9 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2002–2009 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 14 | nationalgoals5 = 0 }} '''Suad Fileković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. september]], [[1978]], [[Ljubljana]]. Fileković je člansko kariero začel v klubu [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|NK Olimpija]], v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] je igral še za [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Železničar Maribor|Železničar]]. V prvi slovenski ligi je skupno odigral 222 prvenstvenih tekem in dosegel 8 golov. Ob tem je igral še v hrvaški, grški, belgijski, ruski, angleški in izraelski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je med letoma 2002 in 2012 odigral štirinajst uradnih tekem. Bil je v postavi za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]], toda ni zaigral. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fileković, Suad}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši Ergotelisa]] [[Kategorija:Nogometaši R.E. Mouscrona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krila Sovjetov Samare]] [[Kategorija:Nogometaši Barnsleyja]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Ashkelon F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Malečnika]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] s6m2ow0klclfiikam3525z09l3j7pg2 Patrik Ipavec 0 357742 6708785 5886844 2026-07-09T11:04:09Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708785 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | years1 = 1996-1997 | years2 = 1997-1998 | years3 = 1998 | years4 = 1999 | years5 = 1999-2001 | years6 = 2001 | years7 = 2002-2003 | years8 = 2003-2004 | years9 = 2005-2006 | years10 = 2006-2008 | years11 = 2009 | years12 = 2010 | years13 = 2011 | years14 = 2011 | clubs1 = [[NK Koper|Koper]] | clubs2 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs3 = [[LASK Linz]] | clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | clubs5 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | clubs7 = [[NK Koper|Koper]] | clubs8 = [[NK Mura|Mura]] | clubs9 = [[Enosis Neon Paralimni]] | clubs10 = [[Ethnikos Achnas]] | clubs11 = [[NK Koper|Koper]] | clubs12 = [[NK Livar|Livar]] | clubs13 = [[SV Sachsenburg|Sachsenburg]] | clubs14 = [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] | caps1 = 31 | caps2 = 33 | caps3 = 7 | caps4 = 8 | caps5 = 59 | caps6 = 2 | caps7 = 32 | caps8 = 40 | caps9 = 32 | caps10 = 32 | caps11 = 30 | caps12 = 11 | caps13 = 11 | goals1 = 4 | goals2 = 12 | goals3 = 2 | goals4 = 0 | goals5 = 18 | goals6 = 0 | goals7 = 9 | goals8 = 11 | goals9 = 9 | goals10 = 2 | goals11 = 6 | goals12 = 4 | goals13 = 3 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Patrik Ipavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. junij]] [[1977]], [[Piran]]. Ipavec je celotno kariero igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Koper|Koper]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]], [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Mura|Mura]], [[NK Livar|Livar]] in [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 236 prvenstvenih tekem in dosegel 60 golov. Igral je še v grški in avstrijski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je leta 1998 odigral dve uradni tekmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ipavec, Patrik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] [[Kategorija:Nogometaši Ethnikosa Achna FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši SV Sachsenburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Portoroža Pirana]] [[Kategorija:Pirančani]] 42p0rhlqdxfvbphy9fgj4jj8ct8kgfu Darko Djukič 0 359036 6708484 6077377 2026-07-08T12:13:10Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = <!-- WD --> | height = 180 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2000–2001 | years2 = 2001 | years3 = 2002–2003 | years4 = 2003 | years5 = 2004 | years6 = 2005 | years7 = 2005 | years8 = 2005 | years9 = 2006 | years10 = 2006–2007 | years11 = 2007 | years12 = 2008–2009 | years13 = 2009 | years14 = 2009 | years15 = 2010–2012 | years16 = 2012–2015 | years17 = 2015–2018 | years18 = 2018–2019 | years19 = 2019–2022 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs2 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs4 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs6 = [[FC Koper|Koper]] | clubs7 = [[Hapoel Nazareth Illit]] | clubs8 = [[Hapoel Bnei Sakhnin FC|Bnei Sakhnin]] | clubs9 = [[Hapoel Be'er Sheva F.C.|Hapoel Be'er Sheva]] | clubs10 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs11 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs12 = [[FC Koper|Koper]] | clubs13 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs14 = [[Flamurtari Vlorë]] | clubs15 = [[Villacher SV]] | clubs16 = [[ATUS Ferlach]] | clubs17 = [[DSG Sele/Zell]] | clubs18 = [[SV St. Margareten/Rosental|St. Margareten]] | clubs19 = [[DSG Sele/Zell]] | caps1 = 9 | caps2 = 13 | caps3 = 14 | caps4 = 17 | caps5 = 6 | caps6 = 15 | caps7 = 20 | caps8 = 3 | caps9 = | caps10 = 26 | caps11 = 13 | caps12 = 34 | caps13 = 2 | caps14 = 14 | caps15 = 61 | caps16 = 82 | caps17 = 19 | caps18 = 8 | caps19 = 11 | goals1 = 0 | goals2 = 11 | goals3 = 3 | goals4 = 2 | goals5 = 0 | goals6 = 13 | goals7 = 5 | goals8 = 0 | goals9 = | goals10 = 6 | goals11 = 0 | goals12 = 9 | goals13 = 0 | goals14 = 1 | goals15 = 26 | goals16 = 27 | goals17 = 3 | goals18 = 1 | goals19 = 3 }} '''Darko Djukič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. avgust]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Djukič je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Ljubljana|Ljubljana]], [[NK Koper|Koper]], [[ND Gorica|Gorica]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 136 prvenstvenih tekem in dosegel 33 golov. Med letoma 2005 in 2006 je igral v izraelski ligi za klube [[Hapoel Nazareth Illit|Hapoel Nazareth]], [[Hapoel Bnei Sakhnin FC|Bnei Sakhnin]] in [[Hapoel Be'er Sheva F.C.|Hapoel Be'er Sheva]]. Kariero je končal v nižjih avstrijskih ligah. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Djukič, Darko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Nazareth Illit F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Bnei Sakhnina F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Be'er Sheva F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Flamurtarija FC]] [[Kategorija:Nogometaši Villacherja SV]] [[Kategorija:Nogometaši ATUS Ferlacha]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Sele/Zell]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Margareten/Rosental]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] qlgdokm1g3qfy68tvmnxvahri6dg05c Pogovor:Ivan Šumljak 1 359297 6708620 6708425 2026-07-08T17:27:19Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ odgovor 6708620 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je <u>{{em|hudomušno}}</u> dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) Predlagam spremembo iz <q>profesor geografije</q> v <q>profesor na srednjih šolah, gimnaziji in učiteljišču v </q>. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) :Tak način 'navajanja' virov nima pravega smisla. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:07, 8. julij 2026 (CEST) ::Vprašanje okrog načina navajanja virov se je nanašalo na to, kako narediti sklic na vir, ki se nahaja v Wikivir-u, npr. ali tudi tu s predlogo kot je {{tl|navedi splet}} in url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) in title= ali je kak boljši način. ::Seveda si več ko dobrodošel da te vire uporabiš na boljši način, morda pa mi prej pojasniš še, na kakšen način ta začasni način nima pravega smisla, saj: ::* je vsebina povzeta natančno po (IMO zelo dobrem vsaj v delu, ki sem ga navedel) izvirniku ::* je (IMO že izvirno) zanimiva in podana na zanimiv način ::* bi mi bilo to vsebino zelo težko povzeti hkrati natančno, jedrnato in podobno zanimivo kot je v izvirniku ::* glede na to da je že objavljena v WM projektih z dovoljenjem avtorja, ni problematična kar zadeva avtorske pravice ::* vsebuje navajanje izvirnega avtorja in s tem ni plagiat ::* potencialno spreminja nanoškrbino z resno napako v nano vsebini v (non-nano)škrbino, v kateri bom še popravil napako o profesorju geografije (vsaj če temu ne bo kdo utemeljeno nasprotoval). ::* v članek dodajam tudi razdelek sklici (kar bo pravilno prikazalo tudi sklice, ki spremljajo podatke, ki so v info-oknu privzeti iz wikipodatkov ::Opravičujem se tudi za dopolnjevanje zgornjega zapisa prej, preden sem opazil tvoj odgovor (bila je v predogledu že prej preden si ti odgovoril, pa se brskalnik tedaj ni odzival, da bi lahko objavil, zdaj pa se je in sem objavil). Upam, da mi zadnje spremembe pred tole ni treba razveljaviti. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:15, 8. julij 2026 (CEST) :::Dodatni razlog za tako navajanje pa je bilo, da sem si pri branju vira postavljal vprašanja, ki bi jih postavil drugemu uredniku članka (lahko s predlogami {{tl|pojasni}}, {{tl|kdaj}} in podobnim), pa v doslej najdenih virih nanje nisem našel (zlasti ne preverjenega/preverljivega) odgovora. Postavil bi si npr. vprašanja :::* kaj je ''nastavni razred meščanske šole'' :::* kaj je ''deška ljudska šola'' :::* kaj je bil in kje in kdaj je obstajal ter kakšen pome je imel omenjeni angleški klub :::* Kakšno delo je dobil v Kovinu :::* Sta v Kovin odšla oba z ženo (kasneje vir omenja, da je žena ostala v Medmurju ko je od odšel v Prekmurje, kar pomeni da njuna pot ni bila ves čas skupna) :::Tako - vsaj dokler nimam virov za boljše razumevanje vsebine tega vira - težko dobro s svojimi besedami povzamem njegovo vsebino; ''pri dobesednem navajanju'', ki sem ga uporabil, ''pa tega zapleta ni''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 11:33, 8. julij 2026 (CEST) ::Med tem sem pregledal zgodovino članka, zlasti [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_%C5%A0umljak&diff=prev&oldid=4081672 diff] od avgusta 2013 in s tem povezane pogovore. Če bi ti pojasnil, da je - domnevam - problem da/če je to edini vir, da morda ni zanesljiv, ni veljaven ali kaj podobnega, bi lažje ugibal, kaj meniš s svojo pripombo, še lažje pa bi bilo, če bi ti napisal, kaj meniš da je problem. ::* Kolikor vidim, vsebino tega nekrologa potrjujejo tudi drugi (vrstniško pregledani) viri, med katerimi sem nekatere kot vire vstavil v članek (prej, preden sem šel dodajat tudi vsebino). Poleg tega vidim, da naj bi bil objavljen v glasilu Planinskega društva Maribor matica, in če najdem to objavo bo tudi to vrstniško pregledan vir. ::* V članku je zdaj tudi razdelek {{em|Izbrana bibliografija}}, v katerem je za zdaj naveden Šumljakov članek v Planinskem Vestniku (ki je IMO vrstniško pregledan vir) in ta potrjuje info o zgodnjih letih ter babici iz Šoštanja in planinstvu iz nekrologa v Wikiviru. Ta članek v PV je tudi že zdaj v članek povezan na način, ki omogoča branje vsebine. ::* Šumljakovo službovanje v Šoštanju po zaključku šolanja na učiteljišču v Mariboru med drugim potrjuje - zdaj med viri v članku že navedeni (in vrstniško pregledani) - članek {{em|Knjižnice na Šaleškem}}, ki potrdi, da je leta 1919, v času ko je bil učitelj v Šoštanju (in ko je razpadala Avstro-ogrska monarhija) skupaj s sodelavko skrbel tudi za delovanje tamkajšnje knjižnice (in jo tudi z - kot doslej kaže več virov, z zanj značilno temeljitostjo - uredil, ne glede na kaotične razmere tistega časa). Če ga še nisem, bi bilo morda dobro če še dodam tudi sprotni sklic na zadevne tri strani več sto strani dolgega dokumenta. ::* Glede na to, da je bil arhiv {{em|PD Maribor Matica}} izgubljen (verjetno uničen ob zasedbi 1941) in ga je po doslej dostopnih virih (z zanj značilno rigoroznostjo) po najboljših močeh obnovil in objavil prav Šumljak, bom to objavo - ko jo najdem - tudi dodal v njegovo izbrano bibliografijo. Tako objavljena bi lahko veljala za zaupanja vreden vrstniško pregledan vir, a pri tem bi lahko kdo vseeno videl problem v tem, da je bil on tudi v uredništvu, ki je objavilo ta gradiva in bi kdo lahko domneval konflikt interesov (samo-promocija ipd.). To, da jaz tega po doslej videnem ne vidim, je pa - seveda spet - OR. :: ::V težavah sem, ker skušam uganiti, kaj bi ti lahko imel v mislih, ko si zapisal, da nima smisla. In ko skušam uganiti, kje morda želiš, da bi bili vstavljeni sprotni sklici. Prosim, bodi tako dober in napiši (ali dodaj vzdrževalne predloge, kaj kje manjka, v članek). ::Če meniš in me prepričaš, da prestopam katere od meja, ki naj jih pri urejanju Wikipedije ne bi smel, lahko tudi za njegov članek uporabne vire le (kot sem že večkrat in upam da še bom) posredujem najdene vire uredništvu SloBio na ZRC SAZU in potem počakamo, da vrstniško pregledajo in na osnovi vseh dostopnih virov objavijo članek o njem v [[Slovenski biografski leksikon|NSBL]], ampak čeprav {{em|vem}} da delajo odlično in kolikor le morejo, je zelo verjetno, da do črke Š ne bodo prišli, preden se tudi jaz pridružim Šumljaku v večnih loviščih (če obstajajo). ::Zdaj se pa grem ven razgibat, potem pa morda dodat še kak vir in sklic. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 19:27, 8. julij 2026 (CEST) 1zwpd10sfvrkrs3spwtf7pdh9ayj19z Seznam valižanskih pevcev 0 360819 6708754 6117381 2026-07-09T10:05:46Z ~2026-28279-21 259659 /* T */ 6708754 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Valižani|valižanskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Valižanov|Wales|valižanskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Shirley Bassey]] *[[James Dean Bradfield]] == C == * [[John Cale]] * [[Charlotte Church]] == D == *[[Duffy]] (''Amie Ann Duffy'') == E == *[[Dave Edmunds]] *[[Aimee-Ffion Edwards]] == H == * [[Keith Haynes]] == I == *[[Rhys Ifans]] == J == *[[Siân James (glasbenica)|Siân James]] *[[Jemma Griffiths|Jem]] (''Jemma Griffiths'') *[[Tom Jones]] == L == *[[Jon Lilygreen]] == O == *[[Idloes Owen]] == R == *[[Iwan Rheon]] == S == *[[Harry Secombe]] *[[Shakin' Stevens]] *[[Steve Strange]] == T == *[[Matthew Tuck]] *[[Bonnie Tyler]] (''Gaynor Hopkins'') {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Valižanov|Pevci]] [[Kategorija:Valižanski pevci|*]] qir2un3qjoscej7xqxa5n0mfosjizs3 Željko Filipović 0 361156 6708571 6622369 2026-07-08T16:11:14Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji NK Svobode]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708571 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Željko Filipović | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 194 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2005–2006 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2008 | clubs2 = [[SC Bonifika|Bonifika]] | caps2 = 26 | goals2 = 2 | years3 = 2008–2009 | clubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2009 | clubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps4 = 5 | goals4 = 0 | years5 = 2010 | clubs5 = [[FC Koper|Koper]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2010–2016 | clubs6 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps6 = 139 | goals6 = 1 | years7 = 2016–2018 | clubs7 = [[KV Mechelen|Mechelen]] | caps7 = 33 | goals7 = 1 | years8 = 2018 | clubs8 = [[FC Dinamo Brest|Dinamo Brest]] | caps8 = 17 | goals8 = 0 | years9 = 2019 | clubs9 = [[Ittihad Tanger]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10 = 2019 | clubs10 = [[FC Atyrau|Atyrau]] | caps10 = 9 | goals10 = 0 | years11 = 2019 | clubs11 = [[FK Vojvodina|Vojvodina]] | caps11 = 1 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2013–2014 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1 = 2021 | managerclubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]] }} '''Željko Filipović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[3. oktober]] [[1988]], [[Ljubljana]]. Filipović je v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]] od leta 2005 igral za klube [[NK Domžale|Domžale]], [[SC Bonifika|Bonifika Izola]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] in [[NK Koper|Koper]] in [[NK Maribor]], med letoma 2016 in 2018 je igral za [[KV Mechelen|Mechelen]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 14. avgusta 2013 na prijateljski tekmi proti [[Finska nogometna reprezentanca|finski reprezentanci]] v [[Turku]]ju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/katanec-po-dobrodoslem-porazu-na-finskem-ni-alarma/315284 |title=Katanec po "dobrodošlem" porazu na Finskem: Ni alarma |accessdate=15. avgusta 2013 |date=14. avgust 2013 |publisher=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Filipović, Željko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Y.R. K.V. Mechelena]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Brest]] [[Kategorija:Nogometaši Ittihad Tangerja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Atirauja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vojvodine]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Svobode]] h69d9efazq4he34viltdxv3wo6wcozt Dnester 0 361625 6708534 6177826 2026-07-08T14:07:03Z Ljuba24b 92351 dp iz en wiki 6708534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Dnester | name_other = Дністер <br /> Nistru | image = Dniester01.jpg | image_caption = Dnester v Tiraspolu | source1 = | source1_location = Vzhodni [[Beskidi]] (Ukrajina) | source1_coordinates= {{coord|49|12|44|N|22|55|40|E|display=inline}} | source1_elevation = 900 m | mouth = [[Črno morje]] | mouth_location = [[Odeška oblast]] | mouth_coordinates = {{coord|46|21|0|N|30|14|0|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | basin_countries = {{UKR}}<br />{{MOL}} | length = 1362 km | discharge1 = 310 m³/s | discharge1_max = 2500 m³/s | discharge1_min = 14,7 m³/s | basin_size = 68.627 km² | map = Dniestras.png | map_caption = Tok reke Dnester | tributaries_left = Murafa, Smotrič, Zbruč, Seret, Stripa, Zolota Lipa, Strij | tributaries_right = Botna, Bîc, Răut, Sviča, Lomnicia, Ikelj | custom_label = Designation | custom_data = | extra = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Spodnji Dnester | designation1_date = 20. avgust 2003 | designation1_number = 1316<ref>{{Cite web|title=Lower Dniester|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/1316|access-date=10 September 2019|archive-date=31 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240531094533/https://rsis.ramsar.org/ris/1316|url-status=live}}</ref> | designation2 = Ramsar | designation2_offname = Dolina reke Dnester | designation2_date = 20. marec 2019 | designation2_number = 2388<ref>{{Cite web|title=Dnister River Valley|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2388|access-date=10 September 2019|archive-date=31 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240531094533/https://rsis.ramsar.org/ris/2388|url-status=live}}</ref>}} }} '''Dnester''' ({{jezik-uk|Дністе́р|Dnister}}, {{jezik-ro|Nistru}}, {{jezik-el|Τύρας|Tíras}},<ref name=Strabon_ii>Strabon, ''Geografija'', ii.</ref>, včasih tudi {{jezik-el|Τύρις|Tíris|label=none}}, {{jezik-la|{{aut|Danastris}} / {{aut|Danaster}}}}<ref>Amijan Marcelin, ''Res gestae'', xxxi. 3. § 3; Jordanes, ''Getica'', 5; [[Konstantin VII. Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio]]'', 8.)</ref>) je reka v vzhodni [[Evropa|Evropi]]. Izvira in teče sprva po [[Ukrajina|Ukrajini]], nato po [[Moldavija|Moldaviji]] in se nazadnje v Ukrajini izlije v [[Črno morje]]. V delu toka predstavlja [[Državna meja|mejo]] med državama, ločuje pa tudi glavnino moldavskega ozemlja od mednarodno nepriznane [[Pridnestrska republika|Pridnestrske republike]]. == Imena == Ime ''Dnester'' izhaja iz sarmatske besede dānu nazdya ''utesnjena reka''<ref>J.P. Mallory, V.H. Mair, ''The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West'', London, Thames & Hudson, 2000, str. 106.</ref> ali "reka na oni strani". Druga možnost je, da bi bil Dnester po mnenju Vasilija Abajeva mešanica skitske besede ''dānu'' »reka« in traške besede ''Ister'', prejšnjega imena reke, dobesedno ''Dān-Ister'' (reka Ister).<ref>Абаев В. И. [http://i.ironau.ru/pdf/osjazfolk1949.pdf Осетинский язык и фольклор] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303225034/http://i.ironau.ru/pdf/osjazfolk1949.pdf |date=2016-03-03 }} (''tr. "Ossetian language and folklore"''). Moscow: Publishing house of Soviet Academy of Sciences, 1949. P. 236</ref> Reko je prvi omenil [[Herodot]] v 5. stoletju pr. n. št. kot obmejno [[Skiti|skitsko]] reko z imenom ''Tiras'' (Τύρας), izhaja iz skitske besede ''tūra'', kar pomeni »hiter«. Iz tega hidronima sta nastali tudi imeni antičnega mesta Tiras (Θύρας) na zahodni strani njenega ustja in sodobnega Tiraspola. Enako sta jo imenovala tudi [[Strabon]] in [[Ptolemaj]]. Kasnejši [[Latinščina|latinsko]] pišoči avtorji so jo imenovali ''Danastris'' ([[Amijan Marcelin]]) ali ''Danaster'' ([[Jordan (zgodovinar)|Jordan]]). Imena rek Dnester, Dneper, Don, Donec in Donava izhajajo iz iste praindoevropske besede ''*dānu'' - reka. == Geografija == Dnester izvira v Ukrajini pri mestu Turka blizu meje s [[Poljska|Poljsko]] in se izliva v Črno morje. V delu toka predstavlja mejo med Ukrajino in Moldavijo in nato mejo med Moldavijo in Pridnestrsko republiko. Reka se zatem vrne v Ukrajino in se izlije v Črno morje, kjer njen [[estuarij]] tvori Dnestrski liman. V spodnji polovici toka je njen zahodni breg visok in hribovit, medtem ko je vzhodni breg nizek in enoličen. Reka ''[[de facto]]'' predstavlja zahodno mejo [[Evrazijska stepa|evrazijske stepe]]. Njena najpomembnejša pritoka sta Răut (({{Langx|ro|Răut}}, {{Langx|uk|Reut}} in {{Langx|ru|Реут}}) in Bîc ({{Langx|uk|Bik}}). == Zgodovina == V [[neolitik|mlajši kameni dobi]] je bil Dnester središče ene od najbolj naprednih civilizacij na Zemlji. [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] je cvetela približno od leta 5300 do 2600 pr. n. št. in za seboj pustila ostanke več tisoč naselij s skupno 15.000 prebivalci, ki so tvorili eno od prvih poljedelskih skupnosti v človeški zgodovini.<ref>М. Ю. Відейко, ''Трипільські протоміста. Історія досліджень'' (M.J. Videjko, ''Tripiljska pramesta: zgodovina odkritij in raziskave''), Kijev, 2002. str. 103-125. Iananu.kiev.ua. Pridobljeno dne 23. avgusta 2012.</ref> V [[antika|antiki]] so imeli Dnester za eno od največjih rek v evropski [[Sarmati]]ji. Omenjajo jo številni klasični geografi in zgodovinarji: po [[Herodot]]u<ref>Herodot, ''Zgodbe'', iv. 51.</ref> je izvirala iz velikega jezera, [[Ptolemaj]]<ref>Ptolemaj, ''Geografija'', iii. 5. § 17, 8. § 1, &c.</ref> je njen izvir umestil v [[Karpati|Karpate]], medtem ko je [[Strabon]]<ref name=Strabon_ii/> zapisal, da njen izvir ni znan. Tekla je proti vzhodu vzporedno z reko [[Donava|Ister]] (spodnja Donava) in tvorila del meje med [[Rimska Dakija|Dakijo]] in Sarmatijo. Severovzhodno od izliva Istra se je izlivala v ''[[Črno morje|Pontus Euxinus]]''. Po Strabonu<ref>Strabon, ''Geografija'', vii.</ref> je bila dolga 900 [[Antične rimske merske enote#Dolžina|stadijev]], po [[Plinij Starejši|Pliniju]] pa (od Psevdostoma) 130 [[Antične rimske merske enote#Dolžina|milj]] (210&nbsp;km). [[Skimen]]<ref>Skimen, ''Periodos to Nicomedes'', 51.</ref> jo opisuje kot lahko plovno reko z obiljem rib, medtem ko [[Publij Ovidij Naso|Ovid]]<ref>Ovid, ''Epistulae ex Ponto''.</ref> govori o njenem hitrem toku. Grški avtorji reko imenujejo ''Tyras'' ({{Langx|el|{{lang|grc|ὁ Τύρας}}}}).<ref>Strabo ii.</ref> Kasneje je dobila ime ''Danastris'' ali ''Danastus'',<ref>Amm. Marc. xxxi. 3. §&nbsp;3; Jornand. Get. 5; Const. Porphyr. de Adm. Imp. 8</ref> od koder izvira njeno sodobno ime Dnester (Niester), čeprav so jo Turki v 19. stoletju še vedno imenovali Turla.<ref>Herod. iv. 11, 47, 82; Scylax, p.&nbsp;29; Strab. i. p.&nbsp;14; Mela, ii. 1, etc.; also Schaffarik, ''Slav. Alterth.'' i. p.&nbsp;505.</ref> Včasih se pojavlja tudi oblika {{lang|grc|Τύρις}}.<ref>Stephanus of Byzantium, p.&nbsp;671; Suid. ''s. v.''</ref> Po [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinu VII.]] so [[Varjagi]] na svoji [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|trgovski poti]], vzdolž Dnestra in Dnepra ter vzdolž obale Črnega morja, uporabljali ladje. Plovba v bližini zahodne obale Črnega morja je vključevala postanke pri Aspronu (ob ustju Dnestra), nato v Conopi, Constantiji (danes kraji v Romuniji) in Messembriji (danes v Bolgariji). Od 14. stoletja do leta 1812 je del njenega toka tvoril mejo Kneževine Moldavije in [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Med svetovnima vojnama je Dnester predstavljal del meje med [[Romunija|Romunijo]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Leta 1919, na velikonočno nedeljo, je francoska vojska razstrelila most, da bi zaščitila Bender pred boljševiki.<ref name=Kaba>{{cite book |last = Kaba |first = John |title = Politico-economic Review of Basarabia |year = 1919 |publisher= American Relief Administration |location = United States |page= 15 |url= http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/15/ |access-date = 16 December 2022 |archive-date = 21 June 2019 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190621230311/https://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/15/ |url-status = live}}</ref> Med drugo svetovno vojno so se nemške in romunske sile spopadale s sovjetskimi četami na zahodnem bregu reke. Po razglasitvi neodvisnosti [[Moldavija|Republike Moldavije]] leta 1991 se ji majhen del nekdanje Moldavske sovjetske socialistične republike vzhodno od Dnestra ni priključil, ampak se je razglasil za neodvisno [[Pridnestrska republika|Pridnestrsko republiko]] (Transnistrijo) z glavnim mestom Tiraspol. V Moldaviji se dan Dnestra ({{langx|ro|Ziua Nistrului}}) praznuje vsako leto zadnjo nedeljo v maju.<ref>{{cite news|url=https://www.moldpres.md/news/2024/05/24/24003849|title=Pe 26 mai este marcată Ziua Nistrului, cu sloganul "Râul care ne unește"|publisher=Moldpres|date=24 May 2024|language=ro|access-date=24 May 2024|archive-date=31 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240531094533/https://www.moldpres.md/news/2024/05/24/24003849|url-status=live}}</ref> == Glavni pritoki == '''Desni:''' Bik (romunsko Bîc), Bistrica, Botna, Ikelj (romunsko Ichel), Limnica (romunsko Limnița), Bistrica (101 km), Lukva, Reut (romunsko Răut), Strij, Sviča, Tlumač '''Levi:''' Džurin, Gnila Lipa, Jagorlik (173&nbsp;km), Kučurgan (123&nbsp;km), Ljadova, Murafa (162&nbsp;km), Ničlava, Rusava, Seret (romunsko Seret, 250&nbsp;km), Smotrič (romunsko Smotric, 169&nbsp;km), Stripa, Strivigor, Studenica, Ščirka, Ušica (112&nbsp;km), Vereščica, Zbruč (romunsko Zbruci, 245&nbsp;km), Zolota Lipa (140&nbsp;km) Žvan, Žvančik.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/ ''Enciklopedija Ukrajini v interneti'']. Pridobljeno dne 2. septembra 2013.</ref> == Mednarodno okoljsko združenje rečnih čuvajev Eco-TIRAS == Mednarodno okoljsko združenje rečnih čuvajev Eco-TIRAS je bilo ustanovljeno leta 1999 v Moldaviji. Ustanovile so ga okoljske nevladne organizacije iz Moldavije in Ukrajine, zlasti tiste, ki delujejo v porečju reke Dnester. Glavni cilj organizacije je spodbujanje trajnostnega upravljanja vodnih virov reke Dnester s pristopom celostnega upravljanja porečja. Eco-TIRAS je bilo registrirano pri Ministrstvu za pravosodje Moldavije 14. januarja 2000. Njegov ustanovitelj in izvršni direktor je bil ekolog Ilia Trombițchi.<ref>{{Cite web |title=Presentation by Mr. Ilya Trombitsky, Director, International Environmental Association of Dniester River Keepers, Moldova |url=https://www.osce.org/pc/156656 |access-date=2025-08-14 |website=OSCE |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Eco-Tiras |url=https://www.greenngosofmoldova.org/ngo/eco-tiras/ |website=Green NGOs of Moldova |access-date=2025-08-14}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ilya |first=Trombitskiy |title=Dniester River: Evolution of Transboundary River Basin Management in the Post-Soviet Space |url=https://uwecworkgroup.info/dniester-river-evolution-of-transboundary-river-basin-management-in-the-post-soviet-space/ |website=UWEC Workgroup |access-date=2025-08-14}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Staryi Sambir 02 Dnister.jpg|Povirje reke Dnester v Staryi Sambir (zahodna Ukrajina) File:Панорама річки Дністер та м. Заліщики.jpg|Kanjon Dnestra v Zališčiki File:Chotyn, pevnost, celek.jpg|Dnester v Hotinu File:Transnistrienfortress.jpg|Dnester pri moldavski [[Bender|trdnjavi Tighina]] File:Tiraspol ljeti.jpg|Plaža na Dnestru v [[Tiraspol]]u, julij 2025 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Dniester}} * {{Cite EB1911|wstitle= Dniester | volume= 8 |last1= Kropotkin |first1= Peter Alexeivitch |author1-link= Peter Kropotkin| last2= Bealby |first2= John Thomas| page = 349 |short= 1}} * Volodymyr Kubiyovych, Ivan Teslia, [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CD%5CN%5CDnisterRiver.htm Dnister River in the Encyclopedia of Ukraine, vol. 1 (1984).] * [http://www.dniester.org/ Dniester.org: a trans-boundary Dniester river project] * [http://www.eco-tiras.org/ eco-tiras.org] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dnester| ]] [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] [[Kategorija:Reke v Moldaviji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Moldaviji]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Ukrajini]] kgbcxz28hxuntt6aim4e4hupekdq0p9 Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/registration 10 363410 6708615 4105329 2026-07-08T17:23:29Z Pinky sl 2932 posodobitev, še neprevedeno 6708615 wikitext text/x-wiki <span id="csdoc_access_level"></span> {{shortcut|WP:URLACCESS}} Citations of online sources that require registration or a subscription are acceptable in Wikipedia as documented in [[WP:PAYWALL|Preverljivost § Dostop do virov]]<!-- {{Povezava na razdelek|Wikipedia:Preverljivost|Dostop do virov}} -->. As a courtesy to readers and other editors, editors should<!-- can --> signal restrictions on access to material provided via the external links included in a citation. These levels describe requirements or constraints related to accessing and viewing the cited material; they are not intended to indicate the ability to reuse, or the copyright status, of the material, since that status is not relevant to [[WP:P|verifying claims in articles]]. <!-- There are four access levels split between the url-holding parameters and the identifier parameters. -->Four access levels can be used: *[[#Access indicator for named identifiers|access indicator for named identifiers]]: ** [[File:Lock-green.svg|9px|link=|alt=Freely accessible|Freely accessible]] <code>free</code>: the source is free to read for anyone *[[#Access indicators for url-holding parameters|access indicators for url-holding parameters]]: ** [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Free registration required|Free registration required]] <code>registration</code>: a free registration with the provider is required to access the source, even if a limited preview, abstract or review may still be available without registration ** [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Free access subject to limited trial, subscription normally required|Free access subject to limited trial, subscription normally required]] <code>limited</code>: free access is subject to limited trial and a subscription is normally required ** [[File:Lock-red-alt-2.svg|9px|link=|alt=Paid subscription required|Paid subscription required]] <code>subscription</code>: the source is only accessible via a paid subscription with the provider of the source ("[[paywall]]") As there are often multiple external links with different access levels in the same citation, each value is attributed to a specific external link. =====Access indicators for url-holding parameters===== {{see also|WP:CONLINK}} Online sources linked by {{para|url}}, {{para|article-url}}, {{para|chapter-url}}, {{para|contribution-url}}, {{para|entry-url}}, {{para|map-url}}, and {{para|section-url}} are presumed to be free-to-read. When they are not free-to-read, editors should mark those sources with the matching access-indicator parameter so that an appropriate icon is included in the rendered citation. Because the sources linked by these URL-holding parameters are presumed to be free-to-read, they are not marked as <code>free</code>. If the registration/limited/subscription access to the source goes dead and is no longer available, then remove the access-indicator parameter and add {{para|archive-url}} and {{para|archive-date}} values if possible. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ URL-holding and access-indicator parameters |- !scope="col"| URL !scope="col"| Access !scope="col"| Allowed keywords |- !scope="row"| {{para|url}} | {{para|url-access}} || rowspan="7" | <code>registration</code> [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Free registration required|Free registration required]]<br /><code>limited</code> [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Free access subject to limited trial, subscription normally required|Free access subject to limited trial, subscription normally required]]<br /><code>subscription</code> [[File:Lock-red-alt-2.svg|9px|link=|alt=Paid subscription required|Paid subscription required]] |- !scope="row"| {{para|article-url}} | {{para|article-url-access}} |- !scope="row"| {{para|chapter-url}} | {{para|chapter-url-access}} |- !scope="row"| {{para|contribution-url}} | {{para|contribution-url-access}} |- !scope="row"| {{para|entry-url}} | {{para|entry-url-access}} |- !scope="row"| {{para|map-url}} | {{para|map-url-access}} |- !scope="row"| {{para|section-url}} | {{para|section-url-access}} |} For example, this cites a web page that requires registration but not subscription: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite web |url=https://example.com/nifty_data.php |url-access=registration |date=2021-04-15 |title=Nifty example data}}</syntaxhighlight> which renders as: :{{cite web |url=https://example.com/nifty_data.php |url-access=registration |date=2021-04-15 |title=Nifty example data}} =====Access indicator for named identifiers===== {{Shortcut|WP:DOIACCESS}} Links inserted by named identifiers are presumed to lie behind a paywall or registration barrier – exceptions listed below. When they are free-to-read, editors should mark those sources with the matching access-indicator parameter so that an appropriate icon is included in the rendered citation. When the sources linked by these named-identifier parameters are not presumed to carry a free-to-read full text (for instance because they're just abstracting services), they may not be marked as <code>limited</code>, <code>registration</code>, or <code>subscription</code>. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Named-identifier and access-indicator parameters |- !scope="col"| Identifier !scope="col"| Access !scope="col"| Allowed keywords |- !scope="row"| {{para|bibcode}} | {{para|bibcode-access}} || rowspan="8" | <code>free</code> [[File:Lock-green.svg|9px|link=|alt=Freely accessible|Freely accessible]] |- !scope="row"| {{para|doi}} | {{para|doi-access}} |- !scope="row"| {{para|hdl}} | {{para|hdl-access}} |- !scope="row"| {{para|jstor}} | {{para|jstor-access}} |- !scope="row"| {{para|ol}} | {{para|ol-access}} |- !scope="row"| {{para|osti}} | {{para|osti-access}} |- !scope="row"| {{para|ssrn}} | {{para|ssrn-access}} |- !scope="row"| {{para|s2cid}} | {{para|s2cid-access}} |} Some named-identifiers are always free-to-read. For those named identifiers there are no access-indicator parameters; the access level is automatically indicated by the template. These named identifiers are: *{{para|arxiv}} *{{para|biorxiv}} *{{para|citeseerx}} *{{para|medrxiv}} *{{para|pmc}} *{{para|rfc}} For an embargoed {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} that will become available in the future, see {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Embargo|id=csdoc_Embargo}}. =====Tracking of free DOIs===== * The template is able to recognize known free-to-read [[DOI registrant]]s, based on a list in [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. Once a free registrant is identified, the <code>10.xxxx/...</code> part of the DOI associated with the registrant can be added to the list under ''local function build_free_doi_registrants_table()''. If {{para|doi-access|free}} is not set, it will place the page in [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: neoznačen prost dostop do DOI]], which is routinely cleared by [[User:Citation bot]]. * The template is also able to recognize known free-to-read journals, assuming they have a clear <code>10.xxxx/yyyy....</code> DOI pattern. Once that pattern is identified, it can be added to [[Modul:Citation/CS1/Configuration]] under ''local extended_registrants_t = {'' with the format <code>['XXXX'] = {'YYYY'},</code>. If there are multiple journals with the same DOI prefix, they can be grouped together with the format <code>['XXXX'] = {'YYYY', 'ZZZZ', '...'},</code>. * If you add a free registrant/free journal to the lists in [[Modul:Citation/CS1/Configuration]], leave a note at [[User talk:Citation bot]] so the bot knows about it. bx19eskvl36urg3t0rwbm6bxbh924oh Hidravlično drobljenje 0 368257 6708524 6344889 2026-07-08T13:07:24Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in reference */ 6708524 wikitext text/x-wiki '''Hidravlično drobljenje''' (tudi '''fracturing''' in '''fracking''') je drobljenje kamnine s pomočjo hidravlične tekočine pod zelo visokim tlakom. Vodo se zmeša s peskom in kemikalijami in vbrizga pod visokim pritiskom v vrtino. S tem nastanejo majhne razpoke (po navadi manj kot 1&nbsp;mm), skozi katere lahko teče zemeljski plin, nafta, in druge snovi (tudi [[uran]]ova ruda, če uporabimo solucijo). Ko umaknemo hidravlični pritisk, majhni drobci ''(ang. proppant)'' iz peska ali [[aluminij]]ega oksida vzdržujejo razpoke odprte. Ta tehnika se uporablja za ekstrakcijo ujetega zemeljskega plina, plina iz skrilavca ''(ang. shale gas)'', in ki se nahaja v plasteh premoga ''(ang. coal seam gas)''.<ref>{{Citation | title = Fracking legislation, California | type = editorial | newspaper = The LA times | date = 2013-05-26 | url = http://articles.latimes.com/2013/may/26/opinion/la-ed-fracking-legislation-california-20130526}}</ref>. Sprva so uporabljali fracking samo enkrat za vrtino, pozneje ko se je začela proizvodnja zmanjševati so začeli znova. Prve eksperimente z drobljenjem so začeli že leta 1947 in komercialno dve leti pozenje 1949. [[George P. Mitchell]] velja za ''očeta frackinga'', saj je uspešno drobil skrilavec v 1990. letih.<ref>{{navedi splet|last=Zuckerman|first=Gregory|title=How fracking billionaires built their empires|url=http://qz.com/144435/how-fracking-billionaires-built-their-empires/|work=Quartz|publisher=[[The Atlantic Media Company]]|accessdate=15 November 2013}}</ref> Hidravlično drobljenje ustvarja približno 2,5 milijona delovnih mest na naftnih in plinskih vrtinah.<ref>{{Citation | first = George E | last = King | format = PDF | url = http://www.kgs.ku.edu/PRS/Fracturing/Frac_Paper_SPE_152596.pdf | title = Hydraulic fracturing 101 | publisher = Society of Petroleum Engineers | id = Paper 152596 | year = 2012}}</ref> Načrtovana je uporaba drobljenja za ektrakcijo [[uran]]ove rude. Podporniki drobljenja trdijo, da lahko s tehniko pridobimo prej nedostopne velikanske količine ogljikovodikov (fosilnih goriv). Nasprotniki pa trdijo, da povzroča onesnaževanje vode, kvalitete zraka, izpuščanje nevarnih kemikalij in naj bi celo povzročalo potrese. ==Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kemijsko inženirstvo]] rb9gxlufc553g7xmfcklzgj8yhs5xg8 Franc Grivec 0 368394 6708651 6301838 2026-07-08T19:17:29Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Teolog | name = Franc Grivec | alt = | titles = [[duhovnik]], [[profesor]], [[zgodovinar]], [[ekumenski delavec]], [[raziskovalec]], [[teolog]] | era = 20. stoletje | region = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = | language = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | period = |tradition_movement= | main_interests = [[vzhodno bogoslovje]], [[ekumenizem]] | notable_ideas = krščanska edinost | notableworks = Vzhodno cerkveno vprašanje | spouse = | children = | religion = [[rimskokatoliška]] | signature = | signature_alt = }} '''Franc Grivec''', (tudi '''Fran Grivec'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[teolog]], [[filolog]], [[prevajalec]] ter [[ekumenski delavec]]; * [[19. oktober]] [[1878]], [[Veliki Lipovec]], † [[26. junij]] [[1963]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Franc Grivec je bil rojen 19. oktobra 1878 v [[Veliki Lipovec|Velikem Lipovcu]] pri [[Ajdovec|Ajdovcu]]. Po študiju v Ljubljani in Innsbrucku je predaval nauk o Cerkvi in vzhodno [[bogoslovje]] na teološki fakulteti - najprej v [[Zagreb]]u, nato - od 1920 - v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Raziskoval je rusko, poljsko in češko književnost. Največ pozornosti pa je namenil delu solunskih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] ter [[Brižinski spomeniki|Brižinskim]] in [[Starocerkvenoslovanščina|starocerkvenoslovanskim]] spomenikom. Grivčevo najbolj znano delo je ''Žitje Konstantina in Metodija''. V zvezi z njima je v knjigi o knezu Koclju osvetlil najstarejšo dobo zgodovine slovenskega naroda. Posvečal se je tudi dogmatični teologiji, zlasti vprašanju Cerkve. Njegova knjiga Cerkev je prvo ekleziološko delo v slovenščini. Priznan je bil kot mednarodni ekumenski delavec.<ref>{{navedi splet|url= http://radio.ognjisce.si/sl/143/aktualno/11047/ |title=Pred pol stoletja umrl prelat dr. Franc Grivec |accessdate=2014-01-23 |publisher=Radio Ognjišče}}</ref><ref>{{SloBio|id=216260 |avtor=ur |ime=Grivec, Franc, prelat |vir=SBL}}</ref> Od leta 1948 je bil tudi častni doktor [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze v Pragi]]. == Dela == *Vzhodno cerkveno vprašanje (Maribor 1909, samozaložba) *Žitja Konstantina in Metodija (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ljubljana 1951). *Cerkev. Bogoslovna akademija, Ljubljana 1924. *Ecclesia – corpus Christi (Cerkev – telo Kristusovo). Ljubljana 1942. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://books.google.rs/books/about/Cerkev_telo_Kristusovo.html?id=lfWEYgEACAAJ&redir_esc=y Franc Grivec – Cerkev – telo Kristusovo] *[http://www.worldcat.org/title/cerkev/oclc/13881290 Cerkev (prva izdaja) ] *[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KK1HZKAH/ Janez Samsa DJ: Ocena Grivčeve knjige »Cerkev – druga izdaja] *[http://books.google.rs/books/about/%C5%BDitja_Konstantina_in_Metodija.html?id=f5RIAAAAMAAJ&redir_esc=y Žitja Konstantina in Metodija] *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt ''Vzhodno cerkveno vprašanje''. Besedilo knjige, ki je izšla v Mariboru 1909 v Grivčevi samozaložbi.] == Glej tudi == *[[Vila Grivec]] *[[Ekumenizem]] *[[Ekumensko gibanje]] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Grivec, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] nw5upp8hydwysy6fy165pjkykskdm49 Gaber Dobrovoljc 0 375224 6708483 6169564 2026-07-08T12:11:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši Portogruaro Calcia]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708483 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gaber Dobrovoljc | fullname = Gaber Dobrovoljc | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[Branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | clubnumber = | youthyears1 = –2012 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2012– | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 172 | goals1 = 14 | years2 = 2019–2020 | clubs2 = [[Fatih Karagümrük S.K.|Fatih Karagümrük]] | caps2 = 19 | goals2 = 0 | years3 = 2020–2022 | clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps3 = 34 | goals3 = 2 | years4 = 2022 | clubs4 = [[Knattspyrnufélag Akureyrar|KA Akureyri]] | caps4 = 7 | goals4 = 1 | years5 = 2023 | clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps5 = 9 | goals5 = 0 | years6 = 2023–2024 | clubs6 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps6 = 9 | goals6 = 0 | years7 = 2024–2025 | clubs7 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps7 = 43 | goals7 = 3 | years8 = 2025–2026 | clubs8 = [[Portogruaro Calcio|Portogruaro]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2026– | clubs9 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2009 | nationalyears2 = 2010 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalyears4 = 2011–2013 | nationalyears5 = 2013–2014 | nationalyears6 = 2017–2019 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let|Slovenija U17]] | nationalteam2 = Slovenija U18 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija U19]] | nationalteam4 = Slovenija U20 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija U21]] | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps1 = 4 | nationalcaps2 = 1 | nationalcaps3 = 9 | nationalcaps4 = 2 | nationalcaps5 = 4 | nationalcaps6 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalgoals5 = 1 | nationalgoals6 = 1 }} '''Gaber Dobrovoljc''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. januar]] [[1993]], [[Ljubljana]]. Dobrovoljc trenutno igra za [[NK Radomlje|Radomlje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]], bil pa je tudi član mladinskih selekcij Slovenije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Gaber}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Fatih Karagümrüka S.K.]] [[Kategorija:Nogometaši Knattspyrnufélag Akureyrarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Portogruaro Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] chxt56hkmll5l8mkqjid7unvm5fc8xs Bonnie Tyler 0 376904 6708746 6610356 2026-07-09T09:47:03Z VidicK01 193275 smrt 6708746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1975]] - [[danes]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments =}} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), je [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]] * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == Svojo kariero je začela z albumom ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. [[Slika:Bonnie Tyler, ESC2013 press conference 01.jpg|thumb|right|279x279px|Bonnie Tyler na Švedskem leta 2013.]] == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] fb5d25j8e2ez3rluu5zjkonkimybd9p 6708788 6708746 2026-07-09T11:14:25Z Eeso1980 262714 6708788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec| | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1969]] - [[2026]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), je [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]] * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == Svojo kariero je začela z albumom ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. [[Slika:Bonnie Tyler, ESC2013 press conference 01.jpg|thumb|right|279x279px|Bonnie Tyler na Švedskem leta 2013.]] == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] alhckrgoarxnm7n7qssqygggm65xkv8 6708799 6708788 2026-07-09T11:43:31Z ~2026-38950-71 262717 /* */ 6708799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec| | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1969]] - [[2026]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), je bila [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]] * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == Svojo kariero je začela z albumom ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. [[Slika:Bonnie Tyler, ESC2013 press conference 01.jpg|thumb|right|279x279px|Bonnie Tyler na Švedskem leta 2013.]] == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] 1hlrrbmph4z6pnau880bdrmwgi0vmt2 Dejan Djermanović 0 378781 6708485 6387729 2026-07-08T12:14:40Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708485 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Djermanović | fullname = Dejan Djermanović | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2002 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears2 = 2003–2005 | youthclubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | youthyears3 = 2005–2007 | youthclubs3 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]] | years1 = 2006–2007 | clubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda Ljubljana]] | caps1 = 8 | goals1 = 2 | years2 = 2009 | clubs2 = [[FK Slavija Sarajevo|Slavija Sarajevo]] | caps2 = 12 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = [[NK Krško|Krško]] | caps3 = 12 | goals3 = 5 | years4 = 2010 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 18 | goals4 = 8 | years5 = 2011 | clubs5 = [[PFC Litex Lovech|Litex Lovech]] | caps5 = 21 | goals5 = 5 | years6 = 2012–2015 | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 38 | goals6 = 10 | years7 = 2014 | clubs7 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | caps7 = 10 | goals7 = 0 | years8 = 2015 | clubs8 = → [[FK Voždovac|Voždovac]] (pos.) | caps8 = 7 | goals8 = 0 | years9 = 2016 | clubs9 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] | caps9 = 9 | goals9 = 1 | years10 = 2016 | clubs10 = [[FC Žetisuj|Žetisuj]] | caps10 = 12 | goals10 = 5 | years11 = 2017 | clubs11 = [[Miedź Legnica]] | caps11 = 4 | goals11 = 0 | years12 = 2017 | clubs12 = [[Miedź Legnica II]] | caps12 = 2 | goals12 = 0 | years13 = 2017–2018 | clubs13 = [[Stal Mielec]] | caps13 = 25 | goals13 = 7 | years14 = 2018–2019 | clubs14 = [[Paide Linnameeskond]] | caps14 = 9 | goals14 = 4 | years15 = 2019 | clubs15 = [[Al-Nasr SC (Salalah)|Al-Nasr]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2019–2020 | clubs16 = [[FC Koper|Koper]] | caps16 = 8 | goals16 = 3 | years17 = 2020–2024 | clubs17 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps17 = 86 | goals17 = 39 | years18 = 2024 | clubs18 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps18 = 25 | goals18 = 6 | years19 = 2025–2025 | clubs19 = [[NK Vrhnika|Vrhnika]] | caps19 = 36 | goals19 = 19 | pcupdate = 31. december 2015 }} '''Dejan Djermanović''' , [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. junij]] [[1988]], [[Ljubljana]]. Djermanović je svojo nogometno pot začel pri [[FK Slavija Sarajevo|sarajevski Slaviji]] in je trenutno član [[NK Vrhnika|Vrhnike]]. Doslej je igral za več klubov v BiH, Bolgariji in za štiri slovenske klube. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{transfermarkt|en|119799}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Djermanović, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Litex Loveča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Slavije Sarajevo]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Voždovca]] [[Kategorija:Nogometaši FC Žetisuja]] [[Kategorija:Nogometaši Miedźa Legnica]] [[Kategorija:Nogometaši Stala Mielec]] [[Kategorija:Nogometaši Paidea Linnameeskond]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nasra SC (Salalah)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Vrhnike]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] gek9ymvlc8dosztpq8uphqwuglq42os Marko Jakolić 0 378784 6708802 6077068 2026-07-09T11:58:31Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Leukerbada]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708802 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Jakolić | image =<!-- WD --> | image_size = 270 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Leukerbad|Leukerbad]] | clubnumber = | youthyears1 = 1997-2009 | youthclubs1 =[[NK Brežice|Brežice]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[NK Krka|Krka]] | caps1 =7 | goals1 =0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[NK Krško|Krško]] | caps2 = 20 | goals2 = 1 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps3 =15 | goals3 =1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[NK Krško|Krško]] | caps4 = 22 | goals4 = 4 | years5 = 2013 | clubs5 = [[FC Grenchen]] | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2013–2014 | clubs6 = [[NK Krško|Krško]] | caps6 = 21 | goals6 = 3 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 35 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = [[NK Krško|Krško]] | caps8 = 24 | goals8 = 0 | years9 = 2016– | years9 = 2016 | clubs9 = [[NK Brežice|Brežice Terme Čatež]] | caps9 = 13 | goals9 = 1 | years10 = 2017 | clubs10 = [[FC Montana|Montana]] | caps10 = 9 | goals10 = 0 | years11 = 2017–2018 | clubs11 = [[NK Krško|Krško]] | caps11 = 24 | goals11 = 0 | years12 = 2018 | clubs12 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] | caps12 = 4 | goals12 = 1 | years13 = 2018–2019 | clubs13 = [[NK Krka|Krka]] | caps13 = 12 | goals13 = 1 | years14 = 2019–2022 | clubs14 = [[NK Posavje|Posavje]] | caps14 = | goals14 = | years15 = 2022–2023 | clubs15 = [[FC Visp|Visp]] | caps15 = | goals15 = | years15 = 2024– | clubs15 = [[FC Leukerbad|Leukerbad]] | caps15 = | goals15 = | totalcaps = 178 |totalgoals =10 }} '''Marko Jakolić''' , [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. april]] [[1991]], [[Brežice]]. == Življenjepis == Jakolić se je rodil in začel svojo nogometno pot v [[Brežice|Brežicah]].Ta kraj leži na jugovzhodu Slovenije v pokrajini [[Posavje]]. Doslej je igral za 7 različnih klubov v Sloveniji, Švici ter Bolgariji in je eden redkih nogometašev, ki lahko igrajo enako dobro z obema nogama. Trenutno igra za [[NK Krško|Krško]] na položaju desnega bočnega branilca. Doslej je zbral 55 prvoligaških nastopov v 1 SNL (Celje, Krško) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jakolić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Grenchena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Montane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Posavja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vispa]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši FC Leukerbada]] fl8dx9ix0y58b0fus5rwqhcekcy090o 6708803 6708802 2026-07-09T11:58:53Z Sporti 5955 /* vrh */ p 6708803 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Jakolić | image =<!-- WD --> | image_size = 270 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[FC Leukerbad|Leukerbad]] | clubnumber = | youthyears1 = 1997-2009 | youthclubs1 =[[NK Brežice|Brežice]] | years1 = 2009–2010 | clubs1 = [[NK Krka|Krka]] | caps1 =7 | goals1 =0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[NK Krško|Krško]] | caps2 = 20 | goals2 = 1 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps3 =15 | goals3 =1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[NK Krško|Krško]] | caps4 = 22 | goals4 = 4 | years5 = 2013 | clubs5 = [[FC Grenchen]] | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2013–2014 | clubs6 = [[NK Krško|Krško]] | caps6 = 21 | goals6 = 3 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 35 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = [[NK Krško|Krško]] | caps8 = 24 | goals8 = 0 | years9 = 2016– | years9 = 2016 | clubs9 = [[NK Brežice|Brežice Terme Čatež]] | caps9 = 13 | goals9 = 1 | years10 = 2017 | clubs10 = [[FC Montana|Montana]] | caps10 = 9 | goals10 = 0 | years11 = 2017–2018 | clubs11 = [[NK Krško|Krško]] | caps11 = 24 | goals11 = 0 | years12 = 2018 | clubs12 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] | caps12 = 4 | goals12 = 1 | years13 = 2018–2019 | clubs13 = [[NK Krka|Krka]] | caps13 = 12 | goals13 = 1 | years14 = 2019–2022 | clubs14 = [[NK Posavje|Posavje]] | caps14 = | goals14 = | years15 = 2022–2023 | clubs15 = [[FC Visp|Visp]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2024– | clubs16 = [[FC Leukerbad|Leukerbad]] | caps16 = | goals16 = | totalcaps = 178 |totalgoals =10 }} '''Marko Jakolić''' , [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. april]] [[1991]], [[Brežice]]. == Življenjepis == Jakolić se je rodil in začel svojo nogometno pot v [[Brežice|Brežicah]].Ta kraj leži na jugovzhodu Slovenije v pokrajini [[Posavje]]. Doslej je igral za 7 različnih klubov v Sloveniji, Švici ter Bolgariji in je eden redkih nogometašev, ki lahko igrajo enako dobro z obema nogama. Trenutno igra za [[NK Krško|Krško]] na položaju desnega bočnega branilca. Doslej je zbral 55 prvoligaških nastopov v 1 SNL (Celje, Krško) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jakolić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Grenchena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Montane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Posavja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vispa]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši FC Leukerbada]] b450y87gz0gfrywdnszdgtsq6ike92j Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Moldaviji 14 401626 6708538 6515031 2026-07-08T14:14:55Z Ljuba24b 92351 kat 6708538 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|World Heritage Sites in Moldavia}} {{ktgr|krajih [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] v [[Moldavija|Moldaviji]]}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Moldavija]] [[Kategorija:Moldavijska kultura]] [[Kategorija:Zavarovana območja Moldavije]] 9klt73pydt5knm7lk8my97gkk3xzit2 Seznam ukrajinskih skladateljev 0 402344 6708492 6617215 2026-07-08T12:25:03Z ~2026-28279-21 259659 /* H */ 6708492 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fjodor Akimenko]] == B == *[[Dimitrij Stepanovič Bortnjanski|Dimitrij Bortnjanski]] == H == * [[Leonid Hrabovski]] (1935 –) (živi v ZDA) * [[Vadim Hrapačev]] (1947–2017) (film) == K == *Ivan Fedorovych Karabyts (Іван Федорович Карабиць) (1945–2002) *[[Filaret Kolesa]] *[[Viktor Kosenko]] * == L == *[[Mikola Leontovič]] *[[Mikola Vitalijovič Lisenko]] (1842–1912) *[[Boris Ljatošinski]] (Borys Mykolayovych Lyatoshynsky (Бори́с Миколáйович Лятоши́нський; rus. Boris Nikolayevich Lyatoshinsky/Бори́с Николаевич Лятоши́нский) (1895–1968) == S == *[[Valentin Silvestrov]] (1937) *[[Miroslav Skorik]] / Myroslav Mykhailovych Skoryk (Мирослав Михайлович Скорик) (1938–2020) *[[Grigorij Skovoroda]] *[[Jevhen Stankovič]] == T == *[[Štefanija Turkevič]] == V == *[[Artem Vedel]] *[[Mihajlo Verbicki]] (1815-70) (avtor melodije ukrajinske himne) {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Skladatelji]] [[Kategorija:Ukrajinski skladatelji|*]] j5vlszlpfki1dwklhnm5qovnz05zwf6 Peti lateranski koncil 0 415927 6708607 6703338 2026-07-08T17:02:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708607 wikitext text/x-wiki [[File:Lateran-council-5.jpg|thumb|260px|[[Peti lateranski koncil]] [[1512]]- [[1517]] ]] {{Infobox Ecumenical council | council_name = Peti lateranski koncil | council_date = ([[Rim]]) [[10. maj]] [[1512]] – [[16. marec]] [[1517]]. | accepted_by = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška Cerkev]]<br>[[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]]<br>[[Luteranstvo|luteranci]]<br>[[Starokatoliška Cerkev|starokatoličani]] | previous = [[Florentinski koncil]] | next = [[Tridentinski koncil]] | convoked_by = [[papež Julij II.|Julij II.]]<br>[[Papež Leon X.|Leon X.]] | presided_by = [[papež Julij II.]] <br> [[papež Leon X.]] | attendance = v začetku 15 kardinalov in 79 škofov, večinoma [[Italijani|italijanskih]], pozneje okrog 100 škofov. Skupaj je bilo 12 sej. | topics = [[zahodni razkol]], obsodba [[drugi pisanski koncil|pisanskega koncila]], [[križarske vojne|križarska vojna]] [[herezija]], obnova [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. | documents = cerkvena disciplina <br>obsodba [[Pietro Pomponazzi|Pomponazzijeve]] [[herezija|herezije]], ki je zanikal, da je [[krščansko razumevanje duše|človeška duša neumrljiva]] }} '''Peti lateranski koncil''' je potekal v letih 1512-1517. Sklical ga je [[papež Julij II.|Julij II.]] v [[Rim]]u, v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranu]] kot odgovor na reformni [[Drugi pisanski koncil]], nazvan ''conciliabulum'' (''koncilček''), ki ga je sklical francoski kralj. Glavni namen tega 18. vesoljnega cerkvenega zbora katoliške Cerkve je bil zavrnitev [[konciliarizem|konciliarizma]] in obnova Cerkve. == Zgodovina == === Namen === Namen zbora je bil »izkoreninjenje razkola, obnova in utrditev znotraj Cerkve, mir med krščanskimi vladarji ter vojna zoper Turke«. V komisiji za prenovo koledarja – do česar pa sedaj iz raznih razlogov še ni prišlo – je sodeloval tudi poljski [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik|Kopernik]] (1473-1543)<ref>{{navedi splet|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/Conciles.html|title= Les conciles œcuméniques|publisher=Compilhistoire|date=4. marec 2016|accessdate=13. marec 2016}}</ref> === ''Koncilček'' v Pisi === Ko je bil 1503 izvoljen za papeža, je [[papež Julij II.|Julij II.]] obljubil pred volitvami – podobno kot so to delali že prejšnji papeži – da bo sklical obnovitveni koncil v roku dveh let. Tako so kardinali v konklavu že skozi desetletja podpisovali »obljube«, »capitulationes«, na katere pa so pozneje kot papeži navadno »pozabili«. Tako je bilo tudi tokrat: čas je mineval, koncila ni bilo, ljudje pa so postajali vedno bolj nestrpni v želji, da bi prišlo do obnove [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] [[in capite et in membris]] (v glavi in v udih). Zategadelj so nekateri nezadovoljni francoski [[kardinal]]i, ki sta jih hujskala tudi nemški cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan]] in francoski kralj [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik]] sklicali v [[Pisa|Pisi]] cerkveni zbor ali koncil, ki so ga nasprotniki zaradi majhne udeležbe imenovali ''conciliabulum'' (''koncilček''). Za njegovo odprtje so določili 1. september 1511; začel pa se je stvarno 1. oktobra. Na zborovanje so prišli le štirje kardinali ob podpori treh odsotnih, kakor tudi številni [[škof]]je in [[opat]]je, pa tudi odposlanci francoskega kralja. Imeli so sedem ali osem sej, a med zadnjo so odstavili papeža Julija II., nakar so se preselili zborovalci v [[Lyon]]. === Sklic pravega koncila === [[File:Laterano 1625.jpg|thumb|180px|''Lateranska palača [[1625]]''<br>([[lesorez]] [[G. Maggi|Maggi]])]] [[File:Gdellarovere.jpg|thumb|180px|[[Giulliano della Rovere]], pozneje [[papež Julij II.]], kot kardinal ''(levo)'', s stricem in zavetnikom Francescom della Rovere, [[papež Sikst IV.|Sikstom IV.]] ''(desno)''.]] [[File:Iulius - Bulla monitorii et declarationis in cursus privationis et aliarum penarum contra prelatos Gallice nationis hic expressos, 1511 - 4592472 BEIC3 V00109 F0055.tif|thumb|180px|''Bulla monitorii et declarationis'' [[1511]]]] [[File:Raffael 040.jpg|thumb|180px|[[Raffaello Santi|Rafaelov]] ''Portret [[papež Leon X.|Leona X.]]'' in kardinala [[Papež Klemen VII.|Giulio de' Medici]] (pozneje [[papež Klemen VII.]]) in [[Luigi de' Rossi]], njegova nečaka ([[Galleria Uffizi]], [[Firenze|Florenca]])<ref>Nelson H. Minnich;, Raphael. "Raphael's Portrait "Leo X with Cardinals Giulio de' Medici and Luigi de' Rossi": A Religious Interpretation." 56, no. 4 (n.d.): 1005-1052.</ref>]] [[Papež Julij II.]] se je zdaj zoperstavil temu »koncilčku«, in sklical številnejši »koncil« z [[papeška bula|bulo]] ''[[Sacrosanctae Romanae Ecclesiae]]'' z dne 18. julija 1511, in sicer za 19. aprila 1512 v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranu]] kot [[Peti lateranski koncil]] oziroma 18. vesoljni cerkveni zbor Katoliške Cerkve. V buli je papež zavrnil enega za drugim razloge, ki so jih navajali kardinali za »svoj« koncil v Pisi. Razložil je, da je njegovo ravnanje pred izvolitvijo za papeža bilo odkritosrčna za sklicanje koncila, pa se mu še ni ponudila prava priložnost, saj je želel najprej utrditi mir med [[krščanstvo|krščanskimi]] vladarji, in se je moral proti svoji volji vplesti v vojskovanje. <br> Očital je upornim kardinalom, da ni bilo primerno sklicanje koncila brez poglavarja, ki zatorej nima nobene veljave. Bulo je podpisalo 21 kardinalov. == Potek koncila == [[Image:Marcello - In quarta Lateranensis Concilii sessione habita oratio - 4591604.tif|thumb|180px|''In quarta Lateranensis Concilii sessione habita oratio'']] Francoska zmaga pri [[Ravenna|Ravenni]] 11. aprila 1512 je prestavila odpiranje koncila na 3. maj, ko so se koncilski očetje zbrali v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]. Navzočih je bilo 17 [[kardinal]]ov, [[Aleksandrija|aleksandrijski]] in [[Antiohija|antiohijski]] [[patriarh]], 10 [[nadškof]]ov, 56 [[škof]]ov, nad trideset [[opat]]ov ter nekaj vrhovnih [[cerkveni red|redovnih]] predstojnikov; svoje delegate so poslali tudi [[Neapeljsko kraljestvo|neapeljski kralj]] [[Ferdinand II. Aragonski]], [[Firenze|Florenca]] in [[Beneška republika|Benetke]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/giulio-ii_(Enciclopedia-dei-Papi)/ |title= Giulio II di Alessandro Pastore|publisher=Treccani|date=2000 |accessdate=8. april 2016}}</ref><br> Presunljiv uvodni govor je imel vrhovni predstojnik [[avguštinci|avguštincev]] [[Egidio da Viterbo]], ki je brez prikrivanja razgalil glavne rane Cerkve in zahteval prizadevanje za »obnovo v glavi in udih« z znanim vzklikom: »Vera mora spremeniti ljudi, ne pa ljudje vere.« <br> Koncilske odloke so izdali v obliki papeških bul. Ko je Julij II. umrl, je koncil nadaljeval Leon X.; dvanajsta in zadnja seja je bila 16. marca 1517. Med tretjo sejo je [[krška škofija|krški škof]] [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matej Lang]] <ref>[[Matthäus Lang von Wellenburg]] *1468, 1505 krški knezoškof, 1519 solnograški nadškof, 1511 kardinal (in pectore), 1535 kardinal-škof Albana, †1540</ref>, ki je predstavljal Maksimilijana na koncilu v Toursu, prebral odlok, s katerim cesar zavrača vse tisto, kar je sklenil ''koncilček'' v Toursu in Pisi. Med četrto sejo so zahtevali preklic [[pragmatična sankcija 1438|pragmatične sankcije]], s katero si je bil francoski kralj podredil Cerkev ([[galikanizem]]). 17. decembra 1513 so prebrali odlok, s katerim se je kralj Ludvik XII. odvrnil od Drugega koncila v Pisi in se pridružil [[peti lateranski koncil|lateranskemu vesoljnemu cerkvenemu zboru]].<br> Na koncilu je govoril tudi [[modruški škof]] in [[humanist]] [[Simon Begnius]] (Šimun Kožičić Benja), in sicer je govoril o turških osvajanjih na Hrvaškem ter o [[muslimani |muslimanski ]] nevarnosti, ki ne grozi le Dalmaciji, ampak tudi preostali [[Evropa|Evropi]], Italiji in samemu [[Rim]]u. V prvem govoru – 27. aprila 1513 – je omenil nasilje in zasužnjevanje v modruški škofiji in prosil papeža Leona za pomoč. V drugem govoru ''[[De Corvatiae desolatione]]'' – ki ga je imel zunaj koncilskega zasedanja pred papežem in kardinali dne 5. novembra 1516 - prikazuje opustošeno Hrvaško, kara papeža zaradi nedejavnosti ter kar zahteva uspešno vojaško pomoč zoper Osmanovce. <ref>{{navedi splet |url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=175 |title=KOŽIČIĆ BENJA, Šimun (Simon Modrusiensis; Kožičić, de Begna, Begnii, Begnio, Begnius), biskup, pisac, prevoditelj i izdavač |publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=2009 |accessdate=18. marec 2016 |archive-date=2016-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160213073232/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=175 |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=B. Lučin|title=Prilozi tekstu i recepciji Kožićeva govora De Corvatiae desolatione|page=80s.}}</ref> === Seje === #seja (10. maj 1512) <br> [Prebrali so bulo o sklicu koncila ''Sacrosancta Romanae Ecclesiae'', in bulo odlaganja ''Inscrutabilis and Romanus pontifex''. Določeno je, naj opravljajo [[sveta maša|maše]] {Msi 32, 681-690} in molitve za Božjo pomoč; pripravljeno je tudi osebje za potek in za varstvo koncilskih očetov, izbrana ustrezna mesta za opravljanje koncilskih dejavnosti.] #seja (17. maj 1512) <br>[Obsojen je nazovi-koncil v Pisi, ki je razglašen za neveljavnega. Potrjeno je pa vse, kar bo pravilno napravljeno in določeno pri lateranskem koncilu] #seja (3. december 1512) <br>[Sprejeti so vsi ukrepi, da bi odvrnili razkolne kardinale od razkola in jih pridobili za vrnitev] #seja (10. december 1512) <br>[Preklicane so ''Pragmatične sankcije'' in razveljavljeni odloki nazovi-koncila v Pisi (Drugi pisanski koncil). {Na isti seji so brali ''Opozorila zoper 'Pragmatične sankcije' in njihove podpornike''} #seja (16. februar 1513) <br>[Bula, ki obnavlja in potrjuje ''Odlok zoper zlo simonije pri volitvah rimskega papeža''] #seja (27. april 1513) <br>[Varno potovanje za tiste, ki so povabljeni na koncil, za njihov prihod, bivanje, pogovore in vrnitev] #seja (17. junij 1513) <br>Preberejo in odobrijo odlok ''Meditatio cordis nostri'' {Msi 32, 815-818}, odlaganje osme seje na 16. november. #seja (19. december 1513) <br> [Obsodba vsakega mnenja, ki nasprotuje razodeti krščanski veri] <br>[Dogovor o miru med krščanskimi vladarji in o vrnitvi Čehov, ki so zavrgli vero] <br>[Prenovitvena bula] #seja (5. maj 1514) <br>[Papež spodbuja krščanske vladare, da se pomirijo med seboj, dab o tako mogoče podjetje zoper sovražnike krščanske vere] <br>[Prenovitvena bula Rimske kurije] <br>O kardinalih<br>Reforma kurije #seja (4. maj 1515) <br>[Prenova posojilnic (Montes pietatis)] <br>[Bula zoper izvzete osebe; vključuje nekaj točk, ki se nanašajo na cerkveno svobodo in škofovsko dostojanstvo] <br>[Za tiskanje novih (verskih) knjig je potrebno cerkveno dovoljenje] <br>[Določanje datuma glede priznavanja Pragmatičnih sankcij] #seja (19. december 1516) <br>[O pridiganju] <br>[Bula, ki vsebuje sogasje med papežem in francoskimi kralji glede Pragmatičnih sankcij] <br>[Preklic Pragmatičnih sankcij] <br>[Menihi in njihove posebne pravice] #seja (16. marec 1517) <br>[Obtožba prestopnikov, ki napadajo hiše kardinalov] <br>[Odlok o prispevkih in sklep koncila] <ref>{{navedi splet|url=http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM18.HTM|title=Fifth Lateran Council, sessions I-XII full text (1512-1517)|publisher=Legion of Mary|date=|accessdate=12. marec 2016|archive-date=2016-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315085634/http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM18.HTM|url-status=dead}}</ref> == Odloki == Med zasedanjem koncila so bili objavljeni razni doktrinalni in obnoviteljski odloki v obliki [[papeška bula| papeških bul]]: * ''[[Cum tam Divino]]''. [[Papež Julij II.|Julij II.]] je prek koncila objavil svojo že prej izdano bulo 19. Februarja 1505 – o neveljavnosti papeških volitev, če jih omadežuje [[simonija]]; * ''[[Apostolici regiminis]]'': [[ papež Leon X.|Leon X.]] 19. decembra 1513 o neumrljivosti [[duša|duše]] (zoper averoiste; modroslovna resnica se mora podvreči bogoslovni; * ''[[Supernae dispositionis]]'': Leon X. 5. maja 1514 kot odlok za prenovo rimske kurije; upoštevati je treba cerkveno svobodo in škofovsko dostojanstvo; * ''[[Regimini universalis Ecclesiae]]'': Leon X. 4. maja 1515, odpravlja nekatere zlorabe v Cerkvi in s tem odgovarja na zahtevo vernikov za prenovo ''in capite et membris''; * ''[[Inter sollicitudines]]'': Leon X. 4. maja 1515, zadeva pregled knjig; kdor jih izdaja brez odobritve cerkvene oblasti, zapade [[izobčenje|izobčenju]]; * ''[[Inter multiplices]]'': objavil Leon X. 4. maja 1515; ustanoviti je treba ''montes pietatis'' (monti di pietà, posojilnice in hranilnice) z namenom, da bi pomagali revežem, ki potrebujejo najustreznajšo pomoč; *''[[Supremae maiestatis]]'': Leon X. 19. decembra 1516, nova določila glede pridigovanja; * ''[[Dum Intra mentis]]'': objavil Leon X. prav tako 19. decembra 1516, zadeva redovnike in njihove posebne pravice. Koncilski očetje so zahtevali nujno omilitev francoske Pragmatične sankcije iz Bourges, ki so jo slovesno preklicali in odobrili [[sporazum]] (konkordat) s kraljem [[Franc I. Francoski |Francem]] med enajsto sejo 19. decembra 1516. Končno je koncil objavil odlok, ki predpisuje [[ križarske vojne | križarsko vojno ]] zopr [[Turki | Turke]] in določa uvedbo [[desetina|desetine]] od vseh cerkvenih nadarbin po krščanskem svetu za dobo treh let. <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09018b.htm|title= Fifth Lateran Council (1512-17)|publisher=New Advent|date=1910|accessdate=13. marec 2016}}</ref> === Vsebina === [[Image:Louis - Litterae super abrogatione pragmatice sanctionis in quarta sessione sacro sancti Lateranensis concilii publice lecte et recitate, 1512 - 4592398.tif|thumb|180px|''Litterae super abrogatione pragmatice sanctionis'', [[1512]]]] Na 8. seji 19. decembra 1513 je izdal edino dogmatično opredelitev; v njej je obsodil [[Pietro Pomponazzi|Pomponazzijevo]] [[herezija|herezije]] (brez omenjanja imena), ki je tajil neumrljivost človeške duše in zatrdil, da je [[krščansko razumevanje duše|človeška duša neumrljiva]]. <ref>{{navedi knjigo|author=H. Jedin|title=Crkveni sabori|page=97}}</ref> === Ocena === Peti lateranski vesoljni cerkveni zbor je prišel v času, ko so ljudje želeli korenite spremembe. Papež Julij II. je na pobudo mnogih cerkvenih poglavarjev sklical koncil; vendar se je vse končalo v obsodbah, ki bi lahko bile izostale. To je še okrepilo ozračje, ki je končno povzročilo veliko in žalostno spremembo v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]]: [[protestantizem|protestantovsko]] [[reformacija|reformacijo]]. Ko se je leto 1517 iztekalo, v istem letu torej, med katerim je bil zaključen Peti lateranski koncil, je začel [[Martin Luter|Luter]] gibanje, ki ne bo le razcepilo Cerkve, ampak tudi okrepilo ločitve med [[krščanstvo|krščanskimi]] [[narod]]i. <ref>{{navedi splet|url=http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council|title=Gustave Ineza: Councils of Faith: The Fifth Lateran Council|publisher=Dominican student brothers at Blackfriars, Oxford|date=29. junij 2013|accessdate=12. marec 2016|archive-date=2016-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602023250/http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == {{krščanstvo}} *[[ekumenski koncil]] *[[ekumenizem]] *[[seznam papežev]] *[[seznam protipapežev]] *[[seznam vladarjev]] *[[seznam bizantinskih cesarjev]] *[[zahodni razkol]] *[[vzhodni razkol]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. * {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=688}} (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing). *A. Strle: ''Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva''. Mohorjeva družba Celje 1977. ;{{ikona hr}} *Hubert Jedin: ''Crkveni sabori. Kratka povijest.'' Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1980. (po: ''Kleine Konzillengeschichte. Mit einem Bericht über das Zweite Vatikanische Konzil.'' Verlag Herder, Freiburg i. Br. 1978 (8. izdaja). *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). *K. Karin: ''Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori''. Udruženje katoličkih svećenika NR BiH, Sarajevo 1962. *Bratislav Lučin: ''Prilozi tekstu i recepciji Kožičićeva govora 'De Coruatiae desolatione. Fluminensia' ''. Rijeka god. 24 (2012) br. 1, str. 77-107. ;{{ikona en}} *Clement Raab: ''The Twenty Ecumenical Councils of the Catholic Church'', 1937. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. ;{{ikona it}} *G. Bosco: ''Storia ecclesiastica''. Samozaložba. Torino 1845. (Strani se ravnajo po prvi izdaji). *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lateran Council V}} {{Commons category|Lateran Council V|Peti lateranski koncil}} {{lang-sl|povezave}}: *[http://katoliska-cerkev.si/vesoljni-cerkveni-zbori Slovenska škofovska konferenca: Vesoljni cerkveni zbori] *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje, Samozaložba, Maribor 1909] {{lang-hr|povezave}}: *[LUCIN_fluminensia_1_2012_3.pdf – Adobe Acrobat Reader DC. Bratislav Lučin: Prilozi tekstu i recepciji Kožičićeva govora De Coruatiae desolatione. Fluminensia, god. 24 (2012) br. 1, str. 77-107] {{lang-en|povezave}}: *[http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM18.HTM Fifth Lateran Council] *[http://www.christusrex.org/www1/CDHN/coun19.html The Fifth General Council of the Lateran, 1512–17] *[http://www.papalencyclicals.net/Councils/ecum18.htm Papal Encyclicals Online (seje in odloki – celotno besedilo)] *[http://www.catholic.com/encyclopedia/lateran-councils H. Leclerc: Lateran Councils] *[http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council Gustave Ineza: Councils of Faith: The Fifth Lateran Council] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160602023250/http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council |date=2016-06-02 }} *[http://www.intratext.com/X/ENG0067.HTM Lateran Council intra text] *[http://www.newadvent.org/cathen/09018b.htm Fifth Lateran Council (1512-17), Catholic Encyclopedia 1910] *[http://www.britannica.com/topic/Lateran-Council-Roman-Catholicism ©2016 Encyclopædia Britannica, Inc. Lateran Council (Roman Catholicism)] *[http://www.papalencyclicals.net/Councils/ecum18.htm Papal Encyclicals Online (sessions)] *[http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM18.HTM Fifth Lateran Council, sessions I-XII full text (1512-1517)] *[http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council Gustave Ineza: Councils of Faith: The Fifth Lateran Council. The blog of the Dominican student brothers at Blackfriars, Oxford.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160602023250/http://english.op.org/godzdogz/councils-of-faith-the-fifth-lateran-council |date=2016-06-02 }} *[http://www.encyclopedia.com/topic/Fifth_Lateran_Council.aspx Lateran Council, Fifth. The Columbia Encyclopedia, 6th ed. | 2015] *[http://www.christianity.com/church/church-history/timeline/1501-1600/5th-lateran-council-11629915.html 5th Lateran Council. Church History Timeline. Copyright © 2016, Christianity.com] *[http://www.catholic.com/encyclopedia/lateran-councils H. Leclercq: Lateran Councils] *[http://www.intratext.com/X/ENG0067.HTM Èulogos 2007: Lateran Council intra (zgoščena vsebina, tudi celotno besedilo)] *[http://www.christusrex.org/www1/CDHN/coun19.html THE CHURCH IN CRISIS: A History of the General Councils: 325-1870. CHAPTER 18. The Fifth General Council of the Lateran, 1512-17] *[http://epicpew.com/do-you-know-your-church-councils/ Do you know your Church councils? (kratek opis z značilnimi podobami koncilov)] {{lang-it|povezave}}: *[http://it.cathopedia.org/wiki/Concilio_Lateranense_V Cathopedia: Concilio Lateranense V] *[http://www.testimonianzecristiane.it/teologia/vocabolario/laterano5.htm Testimonianze cristiane: Concilio Laterano v] *[http://www.testimonianzecristiane.it/concili/laterano5.htm Quinto concilio Lateranense] *[http://www.monasterovirtuale.it/documenti-ecclesiali/i-concili-ecumenici-laterano-v-1512-1517.html Monastero Virtuale: Concilio Laterano V] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160502182914/http://www.monasterovirtuale.it/documenti-ecclesiali/i-concili-ecumenici-laterano-v-1512-1517.html |date=2016-05-02 }} {{lang-fr|povezave}}: *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/Conciles.html Les conciles œcuméniques] *[http://www.salve-regina.com/salve/5ème_concile_de_Latran_1517 Salve Regina : 5ème concile de Latran 1517] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170122014354/http://www.salve-regina.com/salve/5%C3%A8me_concile_de_Latran_1517 |date=2017-01-22 }} *[http://home.nordnet.fr/caparisot/html/latrancinq.html LE CONCILE DE LATRAN V 1512-1517 (Un bref résumé)] {{ekumenski koncili}} [[Kategorija:Ekumenski koncili]] [[Kategorija:Leto 1512]] [[Kategorija:Leto 1517]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] [[Kategorija:Ekumenizem]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:16. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:Srednjeveški Rim]] 5fr97vgmx5bezxuyvglmu3fwijo572d River of Dreams 0 418141 6708691 6511501 2026-07-09T01:03:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708691 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | | Name = River of Dreams | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Billy Joel]] | Cover = Billy-joel-river-of-dreams.jpg | Released = [[10. avgust]] [[1993]] | Recorded = [[1993]] | Studio = The Boathouse at the Island Boatyard, Shelter Island, NY<br> Cove City Sound Studios, Glen Cove, NY<br> The Hit Factory, [[New York City]], New York | Genre = [[rock]] | Length = 49:10 | Label = [[Columbia Records]] | Producer = [[Billy Joel]], Danny Kortchmar, Joe Nicolo, David Thoener | Last album = ''[[Souvenir: The Ultimate Collection]]'' <br /> (1989) | This album = '''''River of Dreams''''' <br /> (1993) | Next album = ''[[Greatest Hits (Billy Joel) #Greatest Hits Volume III|Greatest Hits Volume III]]'' <br /> (1997) {{Extra album cover | Upper caption = ''A Voyage on the River of Dreams'' | Type = album | Cover = Billy-joel-a-voyage-on-the-river-of-dreams.jpg | Lower caption = Ovitek avstralskega box seta }} | Misc = {{Singles | Name = River of Dreams | Type = studio | Single 1 = The River of Dreams | Single 1 date = 19. julij 1993 (VB)<br> 1. september 1993 (ZDA) | Single 2 = All About Soul | Single 2 date = 1993 | Single 3 = No Man's Land | Single 3 date = 1993 | Single 4 = Lullabye (Goodnight, My Angel) | Single 4 date = 1994 }} }} {{Ocene albuma |rev1 = [[AllMusic]] |rev1score = {{Rating|2|5}}<ref name="erlewinejoel">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/river-of-dreams-mw0000100691|title=Billy Joel: River of Dreams|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=3. maj 2016}}</ref> }} '''''River of Dreams''''' je dvanajsti in zadnji [[rock|rockovski]] [[studijski album]] [[Billy Joel|Billyja Joela]], ki je izšel 10. avgusta 1993. Joel je končal s snemanjem nove glasbe in je po tem albumu izdajal le [[album v živo|albume v živo]] in komponiral klasično glasbo, ki je izšla na albumu ''[[Fantasies & Delusions]]'' leta 2001 in jo je izvedel pianist [[Hyung-ki Joo|Richard Joo]]. ''River of Dreams'' predstavlja resnejši zvok kot ga lahko slišimo na prejšnjih Joelovih albumih in se ukvarja s temami kot so zaupanje in dolgotrajna ljubezen. Špekulacije govorijo, da naj bi besedila skladb »A Minor Variation« in »The Great Wall of China« govorila o Joelovih problemih s svojim nekdanjim managerjem in svakom, Frankom Webrom, ki naj bi Joela oškodoval za več milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2013/05/26/magazine/billy-joel-on-not-working-and-not-giving-up-drinking.html?pagewanted=1&_r=1|title=Billy Joel on Not Working and Not Giving Up Drinking|author=Goldman, Andrew|date=24. maj 2013|work=[[The New York Times]]|accessdate=3. maj 2016}}</ref> Slika na ovitku albuma je delo tedanje Joelove žene, [[Christie Brinkley]]. Leta 1993 ji je revija [[Rolling Stone]] podelila nagrado Top Picks za »Najboljši ovitek albuma leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.christiebrinkley.com/bio.html|title=Christie Brinkley Biography|author=|date=|work=christiebrinkley.com|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2019-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190406193042/http://christiebrinkley.com/bio.html|url-status=dead}}</ref> Tako album kot skladba »The River of Dreams« sta bila nominirana za več [[Grammy|grammyjev]], vendar nista prejela nobenega.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.latimes.com/1994-01-07/entertainment/ca-9453_1_grammy-awards|title=THE 36TH GRAMMY NOMINATIONS : Grammy Nods: The Populists Lead the Way : Awards: Sting, who already has 10 Grammys, earns six nominations. The competition includes Whitney Houston, Billy Joel and R.E.M.|author=Hochman, Steve|date=7. januar 1994|work=Los Angeles Times|accessdate=3. maj 2016}}</ref> == Seznam skladb == Vse skladbe je napisal [[Billy Joel]]. {{Track listing | title1 = No Man's Land | length1 = 4:48 | title2 = The Great Wall of China | length2 = 5:45 | title3 = Blonde Over Blue | length3 = 4:55 | title4 = A Minor Variation | length4 = 5:36 | title5 = Shades of Grey | length5 = 4:10 | title6 = All About Soul | length6 = 5:59 | title7 = Lullabye (Goodnight, My Angel) | length7 = 3:32 | title8 = The River of Dreams | length8 = 4:05 | title9 = Two Thousand Years | length9 = 5:19 | title10 = Famous Last Words | length10 = 5:01 }} ==''A Voyage on the River of Dreams''== '''''A Voyage on the River of Dreams''''' je [[Avstralija|avstralski]] trojni box set, ki je izšel leta 1994. Set vsebuje album ''River of Dreams'', zgoščenko s šestimi živimi posnetki s turneje ''River of Dreams'' in zgoščenko z intervjujem, ki je bil posnet na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]].<ref>{{navedi splet|url=http://eil.com/shop/moreinfo.asp?catalogid=34487|title=''Billy Joel – A Voyage On the River of Dreams'' Australia Box Set|publisher=Eil.com|date=14. oktober 1994|accessdate=3. maj 2016}}</ref> Set je v Avstraliji dosegel 33. mesto lestvice in 47. mesto lestvice na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Set je poleg Avstralije in Nove Zelandije izšel še na [[Japonska|Japonskem]].<ref>{{navedi splet|author=Steffen Hung |url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=A+Voyage+On+The+River+Of+Dreams&cat=a|title=Billy Joel – A Voyage On the River of Dreams|publisher=australian-charts.com|date=27. november 1994|accessdate=3. maj 2016}}</ref> '''Disk 1 (''River of Dreams'')''' ;Disk 2 (Billy Joel Live) Vse skladbe je napisal [[Billy Joel]], razen, kjer je posebej napisano. {{tracklist | title1 = Goodbye Yellow Brick Road | note1 = [[Elton John]]/[[Bernie Taupin]] | length1 = 5:08 | title2 = No Man's Land | length2 = 5:44 | title3 = The Ballad of Billy the Kid | length3 = 5:52 | title4 = Lullabye (Goodnight, My Angel) | length4 = 3:40 | title5 = The River of Dreams | length5 = 5:28 | title6 = A Hard Day's Night | note6 = [[John Lennon]]–[[Paul McCartney]] | length6 = 3:20 }} ;Disk 3 (Intervju) == Osebje == === Glasbeniki === {{col-begin}} {{col-2}} *[[Billy Joel]] – vokal, klavir, clavinet, orgle, klaviature, sintetizatorji, spremljevalni vokal *Zachary Alford – bobni *Phillip Ballou – zbor *Katreese Barnes – zbor *Tommy Byrnes – kitara *[[Richie Cannata]] – tenor saksofon *Dennis Collins – zbor *Schuyler Deale – bas *Lewis Del Gatto – vodja orkestra *[[Liberty DeVitto]] – bobni *Will Downing – zbor *Laurence Etkin – trobenta *Wrecia Ford – spremljevalni vokali *Diane Garisto – zbot *Arno Hecht – bariton saksofon *Lonnie Hillyer – bas *Jeff Jacobs – sintetizator *Stephanie James – zbor *Color Me Badd – spremljevalni vokali pri »All About Soul« *Devora Johnson – zbor {{col-2}} *Jef Lee Johnson: bas *Steve Jordan – bobni *Curtis Rance King, Jr. – zborovodja *Doug Kleeger – tehnična podpora *Danny Kortchmar – kitara *Andy Kravitz – tolkala *Osvaldo Melindez – trombon *Ira Newborn – orkestracija *Jim Saporito – tolkala *Marlon Saunders – zbor, spremljevalni vokali *Frank Simms – spremljevalni vokali *George Simms – spremljevalni vokali *T.M. Stevens – bas *Crystal Taliefero – vokalni aranžma, spremljevalni vokali *Chuck Treece – bas *Mike Tyler – kitara *Leslie West – kitara *Brenda White-King – zbor *B. David Witworth – spremljevalni vokali {{col-end}} === Produkcija === * A&R – Don DeVito * Umetniški direktor – Christopher Austopchuk * Slika na ovitku – Christie Brinkley * Produkcijski koordinator – Bill Zampino * Oblikovanje – Sara Rotman * Inženir – Carl Glanville * Asistent inženirja – Dan Hetzel * Asistent inženirja – Brian Vibberts * Masterizacija – Ted Jensen * Fotografija – Glen Erler * Snemalci – Bob Thrasher, Bradshaw Leigh, Dave Wilkerson, Jay Healy * Zmiksal – Niko Bolas * Tehnična podpora – Andrew Baker, Artie Smith, Courtney Spencer, Dave Hofbauer, David Hewitt, Doug Kleeger, Greg Garland, Howie Mendelson, Jon "J.D." Dworkow, Larry DeMarco, Laura Delia, Lester Baylinson, Peter Goodrich, Steve Bramberg ==Lestvice== {{col-begin}} {{col-2}} ===Tedenske lestvice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- !Lestvica (1993) !Mesto |- |align="left"|Australian ARIA Albums Chart<ref name="auchart">{{navedi splet|title=australian-charts.com Billy Joel – ''River of Dreams''|publisher=Australian Recording Industry Association|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |1 |- |align="left"|Austrian Albums Chart<ref name="atchart">{{navedi splet|title=Billy Joel – ''River of Dreams'' – austriancharts.at|url=http://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |2 |- |align="left"|Canadian RPM Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.2234&type=1&interval=20&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Top Albums/CDs - Volume 58, No. 9, September 11, 1993|publisher=RPM|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |6 |- |align="left"|Dutch Mega Albums Chart<ref name="nlchart">{{navedi splet|title=dutchcharts.nl Billy Joel – ''River of Dreams''|work=dutchcharts.nl|publisher=MegaCharts|url=http://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |23 |- |align="left"|European Top 100 Albums<ref>http://books.google.ca/books?lr=&rview=1&id=-BEEAAAAMBAJ&q=billy+joel#v=snippet&q=billy%20joel&f=false</ref> | style="text-align:center;"|6 |- |align="left"|Finnish Albums Chart<ref name="FINchart">{{navedi knjigo|first=Timo|last=Pennanen|year=2006|title={{lang|fin|Sisältää hitin - levyt ja esittäjät Suomen musiikkilistoilla vuodesta 1972}}|edition=1.|publisher=Kustannusosakeyhtiö Otava|location=Helsinki|isbn=978-951-1-21053-5|page=263|language=fi}}</ref> |21 |- |align="left"|German Media Control Albums Chart<ref name="dechart">{{navedi splet |url=http://www.officialcharts.de/search.asp?search=billy+joel&x=0&y=0&cat=a&country=de|title=Album Search: Billy Joel|language=de|publisher=Media Control|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |2 |- |align="left"|Hungarian Albums Chart<ref>http://www.mahasz.hu/?menu=slagerlistak&menu2=archivum</ref> |33 |- |align="left"|Italian Albums Chart<ref name="itayearend">{{navedi splet|author=|url=http://www.hitparadeitalia.it/hp_yenda/lpe1993.htm|title=Hit Parade Italia - Gli album più venduti del 1993|language=it|publisher=hitparadeitalia.it|date=|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |17 |- |align="left"|Japanese Oricon Albums Chart<ref name="Jachart">{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/music/release/d/236209/1/ ビリー・ジョエル-リリース-ORICON STYLE-ミュージック|title=Highest position and charting weeks of ''River of Dreams'' by Billy Joel|language=ja|work=oricon.co.jp|publisher=Oricon Style|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |3 |- |align="left"|New Zealand Albums Chart<ref name="nzchart">{{navedi splet|title=charts.org.nz – Billy Joel – ''River of Dreams''|publisher=Recording Industry Association of New Zealand|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2012-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104052410/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|url-status=dead}}</ref> |1 |- |align="left"|Norwegian VG-lista Albums Chart<ref name="norcharts">{{navedi splet|title=norwegiancharts.com Billy Joel – ''River of Dreams''|publisher=|url=http://norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |9 |- |align="left"|Portuguese Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.americanradiohistory.com/Billboard-Magazine.htm|title=Hits of the World|publisher=Billboard|date=4. december 1993|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |style="text-align:center;"|6 |- |align="left"|Spanish Albums Chart<ref>{{navedi knjigo|last=Salaverri|first=Fernando|title=Sólo éxitos: año a año, 1959–2002|accessdate=3. maj 2016|edition=1.|date=september 2005|publisher=Fundación Autor-SGAE|location=Španija|isbn=84-8048-639-2}}</ref> |align="center"|19 |- |align="left"|Swedish Albums Chart<ref name="sechart">{{navedi splet|title=swedishcharts.com Billy Joel – ''River of Dreams''|publisher=Sverigetopplistan|url=http://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |30 |- |align="left"|Swiss Albums Chart<ref name="chchart">{{navedi splet|title= Billy Joel – ''River of Dreams'' – hitparade.ch|url=http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Billy+Joel&titel=River+Of+Dreams&cat=a|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |2 |- |align="left"|UK Albums Chart<ref name="UKchart">{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/release.php?release=46173|title=Chart Stats – Billy Joel – ''River of Dreams''|publisher=UK Albums Chart|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |3 |- |align="left"|[[Billboard 200|''Billboard'' 200]]<ref name="USchart1">[{{Allmusic|class=album|id=r184187/charts-awards|accessdate=3. maj 2016|pure_url=yes}} Allmusic – River of Dreams > Charts & Awards > Billboard Albums]</ref> |1 |} {{col-2}} ===Lestvice ob koncu leta=== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- !Lestvica (1993) !Mesto |- |align="left"|Australian Albums Chart<ref name="AUYearend93">{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-50albums-1993.htm ARIA Charts|title=End Of Year Charts – Top 50 Albums 1993|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |7 |- |align="left"|Austrian Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/1993_album.asp|title=Austriancharts.at – Jahreshitparade 1993|publisher=Hung Medien|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |14 |- |align="left"|Canadian Albums Chart<ref name="CAYearend93">{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.2332&type=1&interval=20&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=RPM Top 100 Albums of 1993|publisher=RPM|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |27 |- |align="left"|Dutch Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1993&cat=a|title=JAAROVERZICHTEN - ALBUM 1993|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |89 |- |align="left"|Italian Albums Chart<ref name="itayearend"/> |78 |- |align="left"|Japanese Albums Chart<ref name="JPYearend93">{{navedi splet|url=http://www.geocities.jp/object_ori/1993a.html 1993年 アルバム年間TOP100|title=Oricon Year-end Albums Chart of 1993|language=ja|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |79 |- |align="left"|New Zealand Albums Chart<ref name="NZ">{{navedi splet|url=http://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=3882|title=The Top 50 Albums of 1993|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304104122/http://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=3882|url-status=dead}}</ref> |18 |- |align="left"|Swiss Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/year.asp?key=1993|title=Hitparade.ch – Schweizer Jahreshitparade 1993|work=|publisher=Hung Medien|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |17 |- |align="left"|UK Albums Chart<ref name="UKYearend87">{{navedi splet|url=http://uktop40.republika.pl/najlep%20sprzalbumy%20uk%201993.html|title=UK best albums 1993|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2012-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120927004009/http://uktop40.republika.pl/najlep%20sprzalbumy%20uk%201993.html|url-status=dead}}</ref> |43 |- |align="left"|US Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.rcmscnf.tk/chart-billboard-top-pop-albums-of-1993|title=CHART: Billboard Top Pop Albums of 1993|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331104618/http://www.rcmscnf.tk/chart-billboard-top-pop-albums-of-1993|url-status=dead}}</ref> |23 |- !Lestvica (1994) !Mesto |- |align="left"|Australian Albums Chart<ref name="AUYearend94">{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-50albums-1994.htm ARIA Charts|title=End Of Year Charts – Top 50 Albums 1994|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |26 |- |align="left"|US Albums Chart<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/year-end/1994/the-billboard-200?page=3|title=CHART: Billboard Top Pop Albums of 1994|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |34 |- |} {{col-end}} === Certifikati === {| class="wikitable" style="text-align:center;" !Regija !Certifikat !Prodaja |- |align="left"|Avstrija (IFPI Austria)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin|title=Austrian album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=ifpi.at|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2008-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081216161149/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin|url-status=dead}}</ref> |Platinast |50,000 |- |align="left"|Kanada (Music Canada)<ref name="uscert">{{navedi splet|url=http://musiccanada.com/gold-platinum/?fwp_gp_search=%27%27River+of+Dreams%27%27%20Billy+Joel|title=Canadian album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=musiccanada.com|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |3x platinast |300,000 |- |align="left"|Nemčija (BVMI)<ref>{{navedi splet|url=http://www.musikindustrie.de/no_cache/gold_platin_datenbank/?action=suche&strTitel=%27%27River+of+Dreams%27%27&strInterpret=Billy+Joel&strTtArt=alle&strAwards=checked|title=Gold-/Platin-Datenbank (Billy Joel; 'River of Dreams')|publisher=|work=musikindustrie.de|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |Platinast |500,000 |- |align="left"|Irska (IRMA)<ref>{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/awards/multi_platinum-6.htm|title=Irish album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=irishcharts.ie|accessdate=3. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |2x platinast |30,000 |- |align="left"|Japonska (RIAJ)<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/f/data/cert/gd.html|title=Japanese album certifications – ビリー・ジョエル – River of Dreams|publisher=|work=riaj.or.jp|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |Platinast |241,000 |- |align="left"|Nizozemska (NVPI)<ref>{{navedi splet|url=http://splitter.ndsplitter.com/?mid=131&f=mrexdp&domain=ifpi.nl|title=Dutch album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=ndsplitter.com|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2020-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304120922/http://splitter.ndsplitter.com/?mid=131&f=mrexdp&domain=ifpi.nl|url-status=dead}}</ref> |Platinast |100,000 |- |align="left"|Švedska (GLF)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ifpi.se/wp-content/uploads/guld-platina-1987-1998.pdf|title=Guld- och Platinacertifikat − År 1987−1998|publisher=|work=ifpi.se|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |Zlat |50,000 |- |align="left"|Švica (IFPI Switzerland)<ref>{{navedi splet|url=http://www.swisscharts.com/search_certifications.asp?search=Billy+Joel+%27%27River+of+Dreams%27%27|title=The Official Swiss Charts and Music Community: Awards (Billy Joel; River of Dreams)|publisher=|work=swisscharts.com|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |Platinast |50,000 |- |align="left"|Združeno kraljestvo (BPI)<ref>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certified-awards/search.aspx|title=British album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=bpi.co.uk|accessdate=3. maj 2016|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801142929/http://www.bpi.co.uk/certified-awards/Search.aspx|url-status=dead}}</ref> |Platinast |300,000 |- |align="left"|Združene države Amerike (RIAA)<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&ar=Billy+Joel&ti=%27%27River+of+Dreams%27%27#search_section|title=American album certifications – Billy Joel – River of Dreams|publisher=|work=riaa.com|accessdate=3. maj 2016}}</ref> |5x platinast |5,000,000 {{col-end}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Billy Joel}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Billyja Joela]] [[Kategorija:Albumi leta 1993]] [[Kategorija:Albumi založbe Columbia Records]] fdzdwfhtq4cskgjw4qyu0c8ronl01i7 Predloga:Evropski svet 10 421186 6708644 6682013 2026-07-08T19:07:54Z Pv21 142817 Kulbergs, Janša 6708644 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Evropski svet | title = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[Evropski svet|<span style="color:white;">Evropski svet]] [[Slika:European stars.svg|20px]] |basestyle= background:#0970ba; | bodyclass = hlist | above = | image = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | imageleft = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | list1 = * {{flagicon|European Union}} [[António Costa|Costa]] ('''predsednik Evropskega sveta''') * {{flagicon|European Union}} [[Ursula von der Leyen|Von der Leyen]] (predsednica Evropske komisije) * {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Christian Stocker|Stocker]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Bart De Wever|De Wever]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Rumen Radev|Radev]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Andrej Plenković|Plenković]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Andrej Babiš|Babiš]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Mette Frederiksen|Frederiksen]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Kristen Michal|Michal]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Petteri Orpo|Orpo]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Friedrich Merz|Merz]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Kiriakos Micotakis|Micotakis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[Peter Magyar|Magyar]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Micheál Martin|Martin]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Giorgia Meloni|Meloni]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Andris Kulbergs|Kulbergs]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Luc Frieden|Frieden]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Robert Abela|Abela]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Rob Jetten|Jetten]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Donald Tusk|Tusk]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[Luís Montenegro|Montenegro]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Robert Fico|Fico]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Janez Janša|Janša]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Pedro Sánchez|Sánchez]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Ulf Kristersson|Kristersson]]}} | below = [[Evropska unija|<span style="color:white;">Evropska unija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]] </noinclude> 3xg5zjkr5ek6rkhmigxar0methevj72 Seznam južnokorejskih politikov 0 423282 6708730 6653431 2026-07-09T08:50:58Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6708730 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Južnokorejci|južnokorejskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi [[Seznam severnokorejskih politikov]]) {{seznami poklicev za narode|Južnokorejcev|Južna Koreja|južnokorejskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ahn Jae Hong]] (Chaehong) == B == *[[Ban Ki-moon|Ban Ki-moon]] == C == *[[Chang Do Yung]]    *[[Chang Myon]] *[[Chang Sang]] * *[[Chang Taek Sang]]   *[[Chin Iee Chong]] *[[Choi Doo Sun]]   *[[Choi Kyu Hah]] *[[Choi Sang Mok]] *[[Chun Doo-hwan]] *[[Chung Il Kwon]] *[[Chung Won Shik]] == G == * [[Goh Kun]] == H == * [[Han Duck Soo]] * [[Han Seong Sook]] (f) * [[Ho Chong]] * [[Hwang In Sung]]   * [[Hwang Kyo Ahn]] * [[Hyun Soong Jong]] == K == *[[Kang Young Hoon]] *[[Kim Chung Yul]] *[[Kim Dae-jung]] *[[Kim Hyun Chul]]   *[[Kim Jong Pil]] *[[Kim Kyu Sik]] *[[Kim Sang Hyup]] *[[Kim Young-sam]] == L == *[[Lee Bum Suk]] *[[Lee Han Dong]] *[[Lee Han Key]] *[[Lee Hoi Chang]] *[[Lee Hong Koo]] *[[Lee Hun Jai]] *[[Lee Hyun Jae]] *[[Lee Myung-bak]] *[[Lee Jae-myung]] (Li Džae Mjung) *[[Lee Ju Ho]] *[[Lee Soo Sung]] *[[Lee Tong Hui]] (Yi Dong-whi) *[[Lho Shin Yong]]   *[[Lee Yung Duk]] == M == * [[Moon Chang-beom]]   * [[Moon Jae-in]] ([[Mun Dže In]]) == N == * [[Nam Duck Woo]] == O == * O-Gon Kwon == P == *[[Paik Too Chin]] *[[Park Chung-hee]] (Park Chung Hee) *[[Park Choong Hoon]] *[[Park Geun Hye]] *[[Park Tae Joon]] *[[Pyun Yung Tai]] == R == *[[Syngman Rhee|Rhee Syngman]] (Lee Seung-Man)   *[[Ro Jai Bong]] *[[Roh Moo Hyun]]   *[[Roh Tae Woo]] == S == * [[Shin Byong Hyun]] * [[Shin Hyon Hwak]] * [[Shin Sung Mo]] * [[Song Yo Chan]] == Y == * [[Yoo Chang Soon]] [[Yoon Suk-yeol]] * [[Yun Po Sun]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Južnokorejcev|Politiki]] [[Kategorija:Južnokorejski politiki|*]] nexczflrc7qombtqg6h31566vam2d5o Predloga:Škofje Škofije Mostar - Duvno 10 427503 6708672 5987083 2026-07-08T20:14:23Z Janezdrilc 3152 np title 6708672 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Škofje Škofije Mostar - Duvno | title = [[Seznam rimskokatoliških škofov Mostarja - Duvnega|Škofje Škofije Mostar - Duvno]] | basestyle = background:gold; | colwidth = 20em | col1 = <poem> [[Paškal Buconjić]] (1881–1910) [[Alojzije Stjepan Mišić|Alojzije Mišić]] (1912–1942) [[Petar Čule]] (1942–1980) </poem> | col2 = <poem> [[Pavao Žanić]] (1980–1993) [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]] (1993–2020) [[Petar Palić]] (2020–) </poem> | below = Mostarski škofje so hkrati tudi apostolski administratorji [[Škofija Trebinje - Mrkan|Škofije Trebinje - Mrkan]]. }}<noinclude> [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Mostarja|*]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovske rimskokatoliške predloge]] [[Kategorija:Škofovske predloge]] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|*]] </noinclude> meft37jpb96eqbtyx1kt84bjxida727 Kategorija:Škofija Mostar - Duvno 14 427507 6708634 4732880 2026-07-08T18:32:46Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Mostar]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708634 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Bosni in Hercegovini|Mostar - Duvno]] [[Kategorija:Mostar]] kpj9zuwsgg9eqhz02yylkalnm2e8tz9 Maruša Majer 0 431054 6708513 6368791 2026-07-08T12:43:30Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|children=2|partner=Matjaž Ivanišin}} '''Maruša Majer''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališka igralka|gledališka]], [[televizijska igralka|televizijska]] in [[filmska igralka]], * [[1985]], [[Maribor]]. Leta 2009 je diplomirala iz primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 2015 pa še na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Nastopala je v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskem narodnem gledališču Maribor]], [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnem gledališču Maribor]], [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in [[Mini teater Ljubljana|Mini teatru Ljubljana]]. == Zasebno == Ima dve sestri, starejša [[Katja Majer]] je kiparka, dvojčica [[Metka Majer]] pa novinarka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/marusa-majer-in-njeni-najvecji-navijacici/|title=Maruša Majer in njeni največji navijačici|date=16. 2. 2019|accessdate=23. 8. 2021}}</ref> Njen partner je režiser [[Matjaž Ivanišin]], s katerim ima dve hčeri (*2021 in *2024).<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska igralka bo postala mamica|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/6066f0cf8ff30/slovenska-igralka-bo-postala-mamica|website=Njena.si|accessdate=2023-02-20|language=sl|date=3. april 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/slovenska-igralka-marusa-majer-v-veselem-pricakovanju-640473|title=Slovenska igralka Maruša Majer v veselem pričakovanju|date=31. 7. 2024|accessdate=31. 7. 2024|website=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/igralka-marusa-majer-med-bozicnimi-prazniki-rodila-drugo-hcerko-652314|title=Igralka Maruša Majer med božičnimi prazniki rodila drugo hčerko|date=8. 1. 2025|accessdate=8. 1. 2025|website=Siol.net}}</ref> ==Nagrade== * Leta 2013 je za vlogo v ''[[Zvezdica Zaspanka|Zvezdici Zaspanki]]'' prejela nagrado za najboljšo igralko na 20. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici. * Leta 2017 je dobila nagrado »Shooting Star« za mlade igralske talente na [[Berlinale|Berlinalu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/marusa-majer-na-berlinalu-pri-nas-je-scena-majhna-ampak-lazje-prides-do-vloge/415117 |title=Maruša Majer na Berlinalu: Pri nas je scena majhna, ampak lažje prideš do vloge |accessdate=14. marca 2017 |date=15. februar 2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> * Leta 2017 je prejela Borštnikova nagrada za igro (Stenica, koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj).<ref>{{navedi splet |url=https://www.borstnikovo.si/aktualno/to-so-nagrade-52.-festivala-borstnikovo-srecanje_1/ |title=To so nagrade 52. Festivala Borštnikovo srečanje |accessdate=5. junij 2018 |date=29. oktober 2017 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Leta 2018 je na 65. [[Puljski filmski festival|filmskem festivalu v Pulju]] prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v kategoriji koprodukcij za vlogo Mare v filmu ''Ivan''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/marusa-majer-na-filmskem-festivalu-v-pulju-osvojila-zlato-areno/461270|title=Maruša Majer na filmskem festivalu v Pulju osvojila zlato areno |accessdate=21. 7. 2018 |date=21. 7. 2018 |format= |work= }}</ref> * Leta 2019 je prejela [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/razno/dobitniki-nagrad-presernovega-sklada-147788.html |title=Dobitniki nagrad Prešernovega sklada |last=Bratož |first=Igor |date=2019-02-07 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-02-08}}</ref> ==Filmografija== * ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2017, celovečerni igrani film) * ''[[Več po oglasih]]'' (2016, TV serija) * ''Sošolki'' (2015, kratki igrani film) * ''[[Avtošola (slovenski film)|Avtošola]]'' (2014, celovečerni igrani TV film) * ''Kje si stari?'' (2011, kratki igrani film) * ''Pobeg'' (2011, kratki igrani film) * ''Veter v meni'' (2010, kratki igrani film) * ''Smehljaji'' (2010, kratki igrani film) ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|4143049}} *[https://bsf.si/sl/ime/marusa-majer/ Profil] na bsf.si * [http://sigledal.org/geslo/Maru%C5%A1a_Majer Profil] na sigledal.org * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174600452 Maruša Majer, nagrajenka Prešernovega sklada]. Naši umetniki pred mikrofonom (9. marec 2019). RTV Slovenija {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Majer, Maruša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Majer, Maruša]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Majer, Maruša]] dtdl2fi40ikbhgnqceraospbox8fm4e Letalski center Maribor 0 436486 6708532 6708416 2026-07-08T13:39:30Z Nareto 77605 /* I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945 */ 6708532 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] g6umjjikcsmqesiwyzl7etwk60qboox Sven Dodlek 0 436658 6708481 6259402 2026-07-08T12:09:19Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši UFC Fehringa]]; +[[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Sven Dodlek | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 179 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[FC Großklein]] | clubnumber = 8 | youthyears1 = –2009 | youthclubs1 = [[NK Pobrežje|Pobrežje]] | youthyears2 = 2009–2014 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2014–2016 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2014–2016 | clubs2 = → [[NK Maribor B|Maribor B]] | caps2 = 29 | goals2 = 28 | years3 = 2016–2017 | clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps3 = 12 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] | caps4 = 6 | goals4 = 0 | years5 = 2018 | clubs5 = [[ASK Voitsberg]] | caps5 = 7 | goals5 = 1 | years6 = 2018–2019 | clubs6 = [[SC Kalsdorf]] | caps6 = 14 | goals6 = 2 | years7 = 2019 | clubs7 = [[FC Gleisdorf 09]] | caps7 = 11 | goals7 = 1 | years8 = 2019–2020 | clubs8 = [[ASK Voitsberg]] | caps8 = 13 | goals8 = 9 | years9 = 2020–2021 | clubs9 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps9 = 10 | goals9 = 2 | years10= 2021–2022 | clubs10 = [[ASK Voitsberg]] | caps10= 25 | goals10= 3 | years11= 2022–2024 | clubs11= [[SV Tillmitsch]] | caps11= 44 | goals11= 7 | years12= 2024– | clubs12= [[FC Gamlitz]] | caps12= 26 | goals12= 1 | years13= 2024– | clubs13= [[UFC Fehring]] | caps13= 10 | goals13= 0 | years14= 2024– | clubs14= [[FC Großklein]] | caps14= | goals14= | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2014 | nationalteam3 = Hrvaška do 19 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 }} '''Sven Dodlek''', [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[28. september]] [[1995]], [[Maribor]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.transfermarkt.com/sven-dodlek/profil/spieler/183847|title=Sven Dodlek - Player Profile 17/18|accessdate=2017-08-19|language=en}}</ref> Kariero je začel pri [[NK Maribor|Mariboru]], za katerega je odigral eno tekmo v prvem moštvu. V sezoni 2016/17 je igral za [[NK Rudar Velenje|Rudar]], od sezone 2017/18 pa za [[NK Ankaran|Ankaran]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Dodlek, Sven}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Voitsberga]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kalsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gleisdorfa 09]] [[Kategorija:Nogometaši SV Tillmitscha]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gamlitza]] [[Kategorija:Nogometaši UFC Fehringa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] sk004g54i45vxieohjuificxuwjq5lw Modul:Check isxn 828 439389 6708599 4901232 2026-07-08T16:45:24Z Pinky sl 2932 6708599 Scribunto text/plain --[[ This code is derived from the ISXN validation code at Module:Citation/CS1. It allows validating ISBN, ISMN, and ISSN without invoking a citation template. ]] local p = {} --[[--------------------------< E R R _ M S G _ S U P L _ T >-------------------------------------------------- error message supplements for check_isbn(); adapted from a similarly named table at Module:Citation/CS1/Configuration ]] local err_msg_supl_t = { ['char'] = 'invalid character', ['check'] = 'checksum', ['form'] = 'invalid form', ['group'] = 'invalid group id', ['length'] = 'length', ['prefix'] = 'invalid prefix', } --[[--------------------------< IS _ V A L I D _ I S X N >----------------------------------------------------- ISBN-10 and ISSN validator code calculates checksum across all isbn/issn digits including the check digit. ISBN-13 is checked in check_isbn(). If the number is valid the result will be 0. Before calling this function, issbn/issn must be checked for length and stripped of dashes, spaces and other non-isxn characters. ]] local function is_valid_isxn (isxn_str, len) local temp = 0; isxn_str = { isxn_str:byte(1, len) }; -- make a table of byte values '0' → 0x30 .. '9' → 0x39, 'X' → 0x58 len = len+1; -- adjust to be a loop counter for i, v in ipairs( isxn_str ) do -- loop through all of the bytes and calculate the checksum if v == string.byte( "X" ) then -- if checkdigit is X (compares the byte value of 'X' which is 0x58) temp = temp + 10*( len - i ); -- it represents 10 decimal else temp = temp + tonumber( string.char(v) )*(len-i); end end return temp % 11 == 0; -- returns true if calculation result is zero end --[[--------------------------< IS _ V A L I D _ I S X N _ 1 3 >---------------------------------------------- ISBN-13 and ISMN validator code calculates checksum across all 13 isbn/ismn digits including the check digit. If the number is valid, the result will be 0. Before calling this function, isbn-13/ismn must be checked for length and stripped of dashes, spaces and other non-isxn-13 characters. ]] local function is_valid_isxn_13 (isxn_str) local temp=0; isxn_str = { isxn_str:byte(1, 13) }; -- make a table of byte values '0' → 0x30 .. '9' → 0x39 for i, v in ipairs( isxn_str ) do temp = temp + (3 - 2*(i % 2)) * tonumber( string.char(v) ); -- multiply odd index digits by 1, even index digits by 3 and sum; includes check digit end return temp % 10 == 0; -- sum modulo 10 is zero when isbn-13/ismn is correct end --[[--------------------------< C H E C K _ I S B N >------------------------------------------------------------ Determines whether an ISBN string is valid. Implements an ISBN validity check for {{ISBN}}, {{ISBNT}}, {{SBN}}, and {{Format ISBN}}. ]] local function check_isbn (isbn_str, frame) local function return_result (check, err_type) -- local function to render the various error returns if not check then -- <check> false when there is an error local template = ((frame.args.template_name and '' ~= frame.args.template_name) and frame.args.template_name) or nil; -- get template name if not template then return '<span class="error" style="font-size:100%">&nbsp;calling template requires template_name parameter</span>'; end local out_t = {'<span class="error" style="font-size:100%">'}; -- open the error message span table.insert (out_t, '&nbsp;Parameter error in {{[[Template:'); -- open 'template' markup; open wikilink with Template namespace table.insert (out_t, template); -- template name wikilink table.insert (out_t, '|'); -- its pipe table.insert (out_t, template); -- wikilink label table.insert (out_t, ']]}}:&nbsp;'); -- close wikilink; close 'template' markup table.insert (out_t, err_type); -- type of isbn error table.insert (out_t, '</span>') -- close the error message span if 0 == mw.title.getCurrentTitle().namespace then -- categorize only when this template is used in mainspace local category = table.concat ({'[[Category:Pages with ISBN errors]]'}); table.insert (out_t, category); end return table.concat (out_t); -- make a big string and done end return ''; -- no error, return an empty string end if nil ~= isbn_str:match ('[^%s-0-9X]') then return return_result (false, err_msg_supl_t.char); -- fail if isbn_str contains anything but digits, hyphens, or the uppercase X end local id = isbn_str:gsub ('[%s-]', ''); -- remove hyphens and whitespace local len = id:len(); if len ~= 10 and len ~= 13 then return return_result (false, err_msg_supl_t.length); -- fail if incorrect length end if len == 10 then if id:match ('^%d*X?$') == nil then -- fail if isbn_str has 'X' anywhere but last position return return_result (false, err_msg_supl_t.form); end if id:find ('^63[01]') then -- 630xxxxxxx and 631xxxxxxx are (apparently) not valid isbn group ids but are used by amazon as numeric identifiers (asin) return return_result (false, err_msg_supl_t.group); -- fail if isbn-10 begins with 630/1 end return return_result (is_valid_isxn (id, 10), err_msg_supl_t.check); -- pass if isbn-10 is numerically valid (checksum) else if id:match ('^%d+$') == nil then return return_result (false, err_msg_supl_t.char); -- fail if ISBN-13 is not all digits end if id:match ('^97[89]%d*$') == nil then return return_result (false, err_msg_supl_t.prefix); -- fail when ISBN-13 does not begin with 978 or 979 end if id:match ('^9790') then return return_result (false, err_msg_supl_t.group); -- group identifier '0' is reserved to ISMN end return return_result (is_valid_isxn_13 (id), err_msg_supl_t.check); -- pass if isbn-10 is numerically valid (checksum) end end --[[--------------------------< C H E C K _ I S M N >------------------------------------------------------------ Determines whether an ISMN string is valid. Similar to isbn-13, ismn is 13 digits begining 979-0-... and uses the same check digit calculations. See http://www.ismn-international.org/download/Web_ISMN_Users_Manual_2008-6.pdf section 2, pages 9–12. ]] local function check_ismn (id, error_string) local text; local valid_ismn = true; id=id:gsub( "[%s-–]", "" ); -- strip spaces, hyphens, and endashes from the ismn if 13 ~= id:len() or id:match( "^9790%d*$" ) == nil then -- ismn must be 13 digits and begin 9790 valid_ismn = false; else valid_ismn=is_valid_isxn_13 (id); -- validate ismn end return valid_ismn and '' or error_string end --[[--------------------------< I S S N >---------------------------------------------------------------------- Validate and format an issn. This code fixes the case where an editor has included an ISSN in the citation but has separated the two groups of four digits with a space. When that condition occurred, the resulting link looked like this: |issn=0819 4327 gives: [http://www.worldcat.org/issn/0819 4327 0819 4327] -- can't have spaces in an external link This code now prevents that by inserting a hyphen at the issn midpoint. It also validates the issn for length and makes sure that the checkdigit agrees with the calculated value. Incorrect length (8 digits), characters other than 0-9 and X, or checkdigit / calculated value mismatch will all cause a check issn error message. ]] local function check_issn(id, error_string) local issn_copy = id; -- save a copy of unadulterated issn; use this version for display if issn does not validate local text; local valid_issn = true; if not id:match ('^%d%d%d%d%-%d%d%d[%dX]$') then return error_string; end id=id:gsub( "[%s-–]", "" ); -- strip spaces, hyphens, and endashes from the issn if 8 ~= id:len() or nil == id:match( "^%d*X?$" ) then -- validate the issn: 8 digits long, containing only 0-9 or X in the last position valid_issn=false; -- wrong length or improper character else valid_issn=is_valid_isxn(id, 8); -- validate issn end return valid_issn and '' or error_string end ------------------------------< E N T R Y P O I N T S >--------------------------------------------------==== function p.check_isbn(frame) return check_isbn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame) end function p.check_ismn(frame) return check_ismn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame.args['error'] or frame:getParent().args['error'] or 'error') end function p.check_issn(frame) return check_issn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame.args['error'] or frame:getParent().args['error'] or 'error') end return p 2qs7z05ksxz23vxka5rqtwbsxky0i8e 6708601 6708599 2026-07-08T16:47:00Z Pinky sl 2932 6708601 Scribunto text/plain --[[ This code is derived from the ISXN validation code at Module:Citation/CS1. It allows validating ISBN, ISMN, and ISSN without invoking a citation template. ]] local p = {} --[[--------------------------< E R R _ M S G _ S U P L _ T >-------------------------------------------------- error message supplements for check_isbn(); adapted from a similarly named table at Module:Citation/CS1/Configuration ]] local err_msg_supl_t = { ['char'] = 'invalid character', ['check'] = 'checksum', ['form'] = 'invalid form', ['group'] = 'invalid group id', ['length'] = 'length', ['prefix'] = 'invalid prefix', } --[[--------------------------< IS _ V A L I D _ I S X N >----------------------------------------------------- ISBN-10 and ISSN validator code calculates checksum across all isbn/issn digits including the check digit. ISBN-13 is checked in check_isbn(). If the number is valid the result will be 0. Before calling this function, issbn/issn must be checked for length and stripped of dashes, spaces and other non-isxn characters. ]] local function is_valid_isxn (isxn_str, len) local temp = 0; isxn_str = { isxn_str:byte(1, len) }; -- make a table of byte values '0' → 0x30 .. '9' → 0x39, 'X' → 0x58 len = len+1; -- adjust to be a loop counter for i, v in ipairs( isxn_str ) do -- loop through all of the bytes and calculate the checksum if v == string.byte( "X" ) then -- if checkdigit is X (compares the byte value of 'X' which is 0x58) temp = temp + 10*( len - i ); -- it represents 10 decimal else temp = temp + tonumber( string.char(v) )*(len-i); end end return temp % 11 == 0; -- returns true if calculation result is zero end --[[--------------------------< IS _ V A L I D _ I S X N _ 1 3 >---------------------------------------------- ISBN-13 and ISMN validator code calculates checksum across all 13 isbn/ismn digits including the check digit. If the number is valid, the result will be 0. Before calling this function, isbn-13/ismn must be checked for length and stripped of dashes, spaces and other non-isxn-13 characters. ]] local function is_valid_isxn_13 (isxn_str) local temp=0; isxn_str = { isxn_str:byte(1, 13) }; -- make a table of byte values '0' → 0x30 .. '9' → 0x39 for i, v in ipairs( isxn_str ) do temp = temp + (3 - 2*(i % 2)) * tonumber( string.char(v) ); -- multiply odd index digits by 1, even index digits by 3 and sum; includes check digit end return temp % 10 == 0; -- sum modulo 10 is zero when isbn-13/ismn is correct end --[[--------------------------< C H E C K _ I S B N >------------------------------------------------------------ Determines whether an ISBN string is valid. Implements an ISBN validity check for {{ISBN}}, {{ISBNT}}, {{SBN}}, and {{Format ISBN}}. ]] local function check_isbn (isbn_str, frame) local function return_result (check, err_type) -- local function to render the various error returns if not check then -- <check> false when there is an error local template = ((frame.args.template_name and '' ~= frame.args.template_name) and frame.args.template_name) or nil; -- get template name if not template then return '<span class="error" style="font-size:100%">&nbsp;calling template requires template_name parameter</span>'; end local out_t = {'<span class="error" style="font-size:100%">'}; -- open the error message span table.insert (out_t, '&nbsp;Napaka parametra v {{[[Predloga:'); -- open 'template' markup; open wikilink with Template namespace table.insert (out_t, template); -- template name wikilink table.insert (out_t, '|'); -- its pipe table.insert (out_t, template); -- wikilink label table.insert (out_t, ']]}}:&nbsp;'); -- close wikilink; close 'template' markup table.insert (out_t, err_type); -- type of isbn error table.insert (out_t, '</span>') -- close the error message span if 0 == mw.title.getCurrentTitle().namespace then -- categorize only when this template is used in mainspace local category = table.concat ({'[[Kategorija:Strani z ISBN napakami]]'}); table.insert (out_t, category); end return table.concat (out_t); -- make a big string and done end return ''; -- no error, return an empty string end if nil ~= isbn_str:match ('[^%s-0-9X]') then return return_result (false, err_msg_supl_t.char); -- fail if isbn_str contains anything but digits, hyphens, or the uppercase X end local id = isbn_str:gsub ('[%s-]', ''); -- remove hyphens and whitespace local len = id:len(); if len ~= 10 and len ~= 13 then return return_result (false, err_msg_supl_t.length); -- fail if incorrect length end if len == 10 then if id:match ('^%d*X?$') == nil then -- fail if isbn_str has 'X' anywhere but last position return return_result (false, err_msg_supl_t.form); end if id:find ('^63[01]') then -- 630xxxxxxx and 631xxxxxxx are (apparently) not valid isbn group ids but are used by amazon as numeric identifiers (asin) return return_result (false, err_msg_supl_t.group); -- fail if isbn-10 begins with 630/1 end return return_result (is_valid_isxn (id, 10), err_msg_supl_t.check); -- pass if isbn-10 is numerically valid (checksum) else if id:match ('^%d+$') == nil then return return_result (false, err_msg_supl_t.char); -- fail if ISBN-13 is not all digits end if id:match ('^97[89]%d*$') == nil then return return_result (false, err_msg_supl_t.prefix); -- fail when ISBN-13 does not begin with 978 or 979 end if id:match ('^9790') then return return_result (false, err_msg_supl_t.group); -- group identifier '0' is reserved to ISMN end return return_result (is_valid_isxn_13 (id), err_msg_supl_t.check); -- pass if isbn-10 is numerically valid (checksum) end end --[[--------------------------< C H E C K _ I S M N >------------------------------------------------------------ Determines whether an ISMN string is valid. Similar to isbn-13, ismn is 13 digits begining 979-0-... and uses the same check digit calculations. See http://www.ismn-international.org/download/Web_ISMN_Users_Manual_2008-6.pdf section 2, pages 9–12. ]] local function check_ismn (id, error_string) local text; local valid_ismn = true; id=id:gsub( "[%s-–]", "" ); -- strip spaces, hyphens, and endashes from the ismn if 13 ~= id:len() or id:match( "^9790%d*$" ) == nil then -- ismn must be 13 digits and begin 9790 valid_ismn = false; else valid_ismn=is_valid_isxn_13 (id); -- validate ismn end return valid_ismn and '' or error_string end --[[--------------------------< I S S N >---------------------------------------------------------------------- Validate and format an issn. This code fixes the case where an editor has included an ISSN in the citation but has separated the two groups of four digits with a space. When that condition occurred, the resulting link looked like this: |issn=0819 4327 gives: [http://www.worldcat.org/issn/0819 4327 0819 4327] -- can't have spaces in an external link This code now prevents that by inserting a hyphen at the issn midpoint. It also validates the issn for length and makes sure that the checkdigit agrees with the calculated value. Incorrect length (8 digits), characters other than 0-9 and X, or checkdigit / calculated value mismatch will all cause a check issn error message. ]] local function check_issn(id, error_string) local issn_copy = id; -- save a copy of unadulterated issn; use this version for display if issn does not validate local text; local valid_issn = true; if not id:match ('^%d%d%d%d%-%d%d%d[%dX]$') then return error_string; end id=id:gsub( "[%s-–]", "" ); -- strip spaces, hyphens, and endashes from the issn if 8 ~= id:len() or nil == id:match( "^%d*X?$" ) then -- validate the issn: 8 digits long, containing only 0-9 or X in the last position valid_issn=false; -- wrong length or improper character else valid_issn=is_valid_isxn(id, 8); -- validate issn end return valid_issn and '' or error_string end ------------------------------< E N T R Y P O I N T S >--------------------------------------------------==== function p.check_isbn(frame) return check_isbn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame) end function p.check_ismn(frame) return check_ismn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame.args['error'] or frame:getParent().args['error'] or 'error') end function p.check_issn(frame) return check_issn(frame.args[1] or frame:getParent().args[1], frame.args['error'] or frame:getParent().args['error'] or 'error') end return p jce4nuzxaer536pzntfnk4cya3wwijc Drago Mislej - Mef 0 441464 6708494 6707923 2026-07-08T12:25:36Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6708494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] ofei4dwl7upgigmdfwan9pj6ae7to3b 6708500 6708494 2026-07-08T12:30:11Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6708500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 0xdq4h7oa554u6r89bgwdr6ty1ogt07 6708732 6708500 2026-07-09T09:12:50Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6708732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 178839yq265fx0eam97zltoyq78x6tw 6708733 6708732 2026-07-09T09:14:22Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6708733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 6dof2t1o2m7k86hds9rsp5ieq42gzm4 6708734 6708733 2026-07-09T09:16:23Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6708734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] mrlh2wcm34jmzis85jdstlw6vv6ml3y 6708735 6708734 2026-07-09T09:18:41Z ~2026-38433-26 262557 /* EMA */ 6708735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] favx73ts1k10hjp2kg18q3uar7fiiev Slavčo Koviloski 0 456877 6708742 6345609 2026-07-09T09:39:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708742 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Slavčo Koviloski''' ([[Makedonščina|makedonsko]]: Славчо Ковилоски) makedonski pisatelj, pesnik, esejist, * 1978, [[Skopje]], [[Makedonija]]. Študiral je Filozofski fakulteti v Skopju. Dela na Inštitutu za makedonsko književnost. Koviloski je bil glavni urednik časopisu „Sovremenost“. Predstavljen je v številnih antologijah v Makedoniji in v tujini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radiomof.mk/krale-marko-po-vtorpat-e-izbrana-za-najdobra-poema-za-nagradata-grigor-prlichev/|title=„Крале Марко по вторпат“ е избрана за најдобра поема за наградата „Григор Прличев“|date=2019-01-25|accessdate=2019-01-30|website=Радио МОФ|language=mk|archive-date=2019-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130220419/https://www.radiomof.mk/krale-marko-po-vtorpat-e-izbrana-za-najdobra-poema-za-nagradata-grigor-prlichev/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.novamakedonija.com.mk/zivot/kultura/%d0%bd%d0%b0%d0%b3%d1%80%d0%b0%d0%b4%d0%b0%d1%82%d0%b0-%d0%b3%d0%be%d1%86%d0%b5-%d0%b4%d0%b5%d0%bb%d1%87%d0%b5%d0%b2-%d0%b7%d0%b0-%d1%80%d0%b5%d0%b4%d0%be%d0%ba-%d1%82%d1%80%d1%83/|title=Наградата „Гоце Делчев“ за редок труд за културното богатство на Прилеп|date=2018-05-05|accessdate=2019-01-30|website=Нова Македонија|last=НМ|language=mk-MK}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.mk/life/darovi-na-evropski-raskazi-so-makedonski-pisateli|title="Дарови на европски раскази" со македонски писатели|accessdate=2019-01-30|website=Вечер|language=mk|archive-date=2017-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111141932/http://vecer.mk/life/darovi-na-evropski-raskazi-so-makedonski-pisateli|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170111141932/http://vecer.mk/life/darovi-na-evropski-raskazi-so-makedonski-pisateli |date=2017-01-11 }}</ref> == Knjige == * ''Jaz sem nevaren'' (''Опасен сум''), 2007 * ''Sanjanje'' (''Сонување''), 2011 * ''Kraljevič Marko drugič'' (''Крале Марко по вторпат''), 2018 == Nagrade == * Nagrada ''3 November'' (2010) za znanosti * Nagrada ''Jovan Kotesk''i (2015) za pesništvo * Nagrada ''Goce Delčev'' (2017) za znanosti * Nagrada ''Grigor Prličev'' (2018) za pesništvo == Zunanje povezave == * [http://iml.edu.mk/index.php/nashiot-tim/istrazhuvachi/466-slavcho-kovilovski/ Славчо Ковилоски (mk)] * [http://blesok.mk/en/authors/slavcho-koviloski/ Slavcho Koviloski (en)] == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koviloski, Slavčo}} [[Kategorija:Makedonski pisatelji]] [[Kategorija:Makedonski esejisti]] [[Kategorija:Makedonski pesniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 8lkqleo7ygu3lt465fddffmn7y5oy1a Anel Hajrić 0 460243 6708775 6362353 2026-07-09T10:51:22Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Schwanberga]]; +[[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708775 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Anel Hajrić |image = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 195 cm |position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub= [[USV Grafendorf|Grafendorf]] |clubnumber = |youthyears1= 2002–2011 |youthclubs1= [[NK Primorje|Primorje]] |youthyears2= 2011–2015 |youthclubs2= [[NK Maribor|Maribor]] |years1= 2013–2018 |clubs1= [[NK Maribor|Maribor]] |caps1= 0 |goals1= 0 |years2= 2014–2017 |clubs2= → [[NK Maribor B|Maribor B]] |caps2= 56 |goals2= 46 |years3= 2016 |clubs3= → [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.) |caps3= 10 |goals3= 5 |years4= 2017–2018 |clubs4= → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) |caps4= 24 |goals4= 16 |years5= 2018–2019 |clubs5= [[NK Radomlje|Radomlje]] |caps5= 29 |goals5= 35 |years6= 2019–2020 |clubs6= [[K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderen|Lokeren]] |caps6= 13 |goals6= 2 |years7= 2020 |clubs7= [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]] |caps7= 7 |goals7= 0 |years8= 2021 |clubs8= [[NK Celje|Celje]] |caps8= 5 |goals8= 0 |years9 = 2021 |clubs9 = [[First Vienna FC|First Vienna]] |caps9 = 5 |goals9 = 0 |years10 = 2022 |clubs10 = [[SC Kalsdorf]] |caps10 = 16 |goals10 = 5 |years11 = 2022 |clubs11 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps11 = 4 |goals11 = 1 |years12 = 2022–2023 |clubs12 = [[NK Rogaška|Rogaška]] |caps12 = 10 |goals12 = 6 |years13 = 2023 |clubs13 = [[SVL Flavia Solva|Flavia Solva]] |caps13 = |goals13 = |years14 = 2023 |clubs14 = [[ASD Buccino Volcei|Buccino Volcei]] |caps14 = |goals14 = |years15 = 2024–2025 |clubs15 = [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]] |caps15 = |goals15 = |years16 = 2025–2026 |clubs16 = [[SV Schwanberg|Schwanberg]] |caps16 = |goals16 = |years17 = 2026– |clubs17 = [[USV Grafendorf|Grafendorf]] |caps17 = |goals17 = |nationalyears1 = 2012 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1= 3 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2014 |nationalteam2 = Bosna in Hercegovina do 18 let |nationalcaps2= |nationalgoals2 = |nationalyears3 = 2014–2015 |nationalteam3 = Bosna in Hercegovina do 19 let |nationalcaps3= |nationalgoals3 = }} '''Anel Hajrić''', [[Bosanci|bosansko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] * [[4. marec]] [[1996]], [[Šempeter v Savinjski dolini]]. Hajrić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[USV Grafendorf|Grafendorf]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor B|Maribor B]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Rogaška|Rogaško]], belgijski [[K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderen|Lokeren]], bosansko-hercegovski [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]], italijanski [[ASD Buccino Volcei|Buccino Volcei]] ter avstrijske [[First Vienna FC|First Vienna]], [[SC Kalsdorf]], [[SVL Flavia Solva|Flavia Solva]], [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]] in [[SV Schwanberg|Schwanberg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral pet tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 85 tekem in dosegel 63 golov ter bil v sezoni 2018/19 prvi strelec lige z 35 zadetki. Bil je član slovenske reprezentance do 16 let ter bosansko-hercegovske reprezentance do 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Hajrić, Anel}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderna]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši First Vienne FC]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kalsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Buccino Volceija]] [[Kategorija:Nogometaši SV Deutsch Goritza]] [[Kategorija:Nogometaši SV Schwanberga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] 9s0nlii4s2vetp36ea0heh5ivb2j2v2 Martina Batič 0 472602 6708514 6643420 2026-07-08T12:44:41Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +naši umetniki pred mikrofonom 6708514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Martina Batič''', [[slovenci|slovenska]] [[dirigent]]ka, * [[13. september]] [[1978]], [[Šempeter pri Gorici]]. ==Življenjepis== Leta 2002 je diplomirala na [[Glasbena akademija v Ljubljani|Glasbeni akademiji v Ljubljani]], študij pa je nato nadaljevala v Münchnu, kjer je leta 2004 na tamkajšnji akademiji za glasbo in gledališče z odliko diplomirala iz zborovskega dirigentstva. Naslednjih nekaj let se je izpopolnjevala pri mnogih znanih zborovskih dirigentih, med katerimi je bil tudi sloviti [[Eric Ericson]].<ref name="Radio France">{{navedi splet|url=https://www.maisondelaradio.fr/article/martina-batic-est-nommee-directrice-musicale-du-choeur-de-radio-france-compter-du-1er|title=Martina Batič directrice musicale du Chœur de Radio France|publisher=Radio France|date=18. januar 2018|accessdate=29. januarja 2019}}</ref> Med letoma 2004 in 2009 je bila glavna dirigentka zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana]], v sezoni 2012/2013 je vodila zbor [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] , osem let pa je bila tudi pomočnica direktorja za zbor pri Slovenski filharmoniji.<ref name="Dnevnik">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042859790|title=Martina Batič, zborovska dirigentka in prejemnica nagrade Prešernovega sklada: Iskrenost, ki jo začutijo tudi pevci|publisher=Dnevnik|date=28. januar 2019|accessdate=29. januarja 2019|archive-date=2020-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200129120403/https://www.dnevnik.si/1042859790|url-status=dead}}</ref> V svoji karieri je poleg naštetih zborov vodila tudi Komorni zbor RIAS v Berlinu, Zbor Srednjenemškega radia iz Leipziga, Zborom Švedskega radia in Mešani pevski zbor francoskega nacionalnega radia, katerega direktorica je od septembra 2018.<ref name="Dnevnik" /> Leta 2022 je bila izbrana za vodjo nacionalnega danskega zbora [[Danish National Vocal Ensemble]], ki deluje pod dansko nacionalno televizijo. Avgusta 2023 bo na dirigentskem mestu nasledila [[Marcus Creed|Marcusa Creeda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nova-umetniska-vodja-nacionalnega-danskega-zbora-je-slovenska-dirigentka-martina-batic/649472|title=Nova umetniška vodja nacionalnega danskega zbora je slovenska dirigentka Martina Batič|date=1. 12. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dr.dk/om-dr/about-dr/martina-batic-appointed-new-chief-conductor-danish-national-vocal-ensemble|title=Martina Batič appointed new Chief Conductor of the Danish National Vocal Ensemble}}</ref> ==Nagrade== *[[Nagrada Prešernovega sklada]] 2019 *[[Nagrada Erica Ericsona]] 2006 ==Reference== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174597389 Martina Batič, nagrajenka Prešernovega sklada]. Naši umetniki pred mikrofonom (23. februar 2019). RTV Slovenija {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Batič, Martina}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] d8t62fksvqnilremc2m5rnapd36y7ec Karpatski biosferni rezervat 0 479632 6708542 6204366 2026-07-08T14:20:37Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6708542 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Karpatski biosferni rezervat | alt_name = Карпатський біосферний заповідник | iucn_category = | photo = Червоні карпатські гори.jpg | photo_alt = | photo_caption = Karpatski biosferni rezervat. | photo_width = | map = Ukrajina | map_alt = | map_caption = | map_width = | relief =1 | location = [[Ukrajina]] | nearest_city = | coords = | lat_d = 48 | lat_m = 13 | lat_s = 00 | lat_NS = N | long_d = 24 | long_m = 22 | long_s = 00 | long_EW = E | coords_ref = <!--source:kolossus-ruwiki--> | area = 57.880 ha | established = 1968, 1992 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | website = http://cbr.nature.org.ua/main.htm | child = | embedded = }} '''Karpatski biosferni rezervat''' ({{lang-uk|Карпатський біосферний заповідник|translit=Karpats'kyj biosfernyj zapovidnyk}}) je biosferni rezervat, ki je bil kot naravni rezervat ustanovljen leta 1968 in je leta 1992 postal del Svetovne mreže [[Program Človek in biosfera |biosfernih rezervatov]] Unesca.<ref name="UNESCO">UNESCO: [http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/ukraine/carpathian/ Carpathian], July 2011</ref> Od leta 2007 je bil večji del rezervata skupaj z nekaterimi ozemlji narodnega parka reke Už uvrščen med Unescova območja svetovne dediščine kot del [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|starodavnih prvobitnih bukovih gozdov Karpatov in drugih delov Evrope]]. Leži v vzhodnih delih [[Zakarpatska oblast|Zakarpatske oblasti]], v njenih štirih okrožjih in je sestavljen iz šestih ločenih zaščitenih [[masiv]]ov in dveh botaničnih ''zakaznikov'' (Čorna Hora in Julivska Hora) s skupno površino 57.880 hektarjev. Največji del rezervata pokrivajo [[pragozd]]ovi. Je sosed s [[Karpatski narodni naravni park|Karpatskim narodnim naravnim parkom]]. == Delitev == Ozemlje Karpatskega biosfernega rezervata je razdeljeno na več funkcionalnih con: jedro (A) in varovalni pas (B), območje reguliranega zaščitenega režima (D) in antropogene pokrajine (C). Med seboj se razlikujejo po načinih uporabe v naravi. Takšna delitev pomaga doseči najustreznejše ravnovesje med naravovarstvenimi potrebami in potrebami lokalnega prebivalstva. == Sestava == [[File:За селом 2.jpg|thumb|Jesensko jutro na obrobju Rahiva.]] [[File:Долина нарцисів 2010 04160180.JPG|thumb|''Narcissus poeticus''.]] [[File:Карпатський туманний ранок.jpg|right|thumb|Morje oblakov.]] Biosferni rezervat sestavlja šest ločenih ohranjevalnih masivov ter dva botanična rezervata (''zakaznik'', ukrajinsko заказни́к). * '''Črnohorsko zaščiteno območje''' – najvišje gorsko območje v zahodni Ukrajini. Je znotraj poloninskih Beskidov, podskupine gorske skupine Vzhodnih Beskidov, ki je del zunanjih Vzhodnih Karpatov. Njegova skupna površina je 16.375 hektarjev; * '''Rezervat Svidovec''' – gorsko območje v zahodni Ukrajini, eno izmed pogorij Vzhodnih Beskidov, ki spada med zunanje Vzhodne Karpate. Ima površino 6580 hektarjev in je na nadmorski višini 600–1883 m, v najvišjem območju Svidoveckih gora; * '''Rezervat Maramoroš''' – v južnem delu okrožja Rahiv na severni strani pobočja Rahivskega gorovja; leta 1990 je severozahodni del Maramoroškega masiva s površino 8990 hektarjev postal del Karpatskega biosfernega rezervata; leži v nadmorski višini 750-1940 m; * '''Rezervat Kuzijski''' – je znotraj gozdnega pasu na jugovzhodnih delih masiva Svidovec na nadmorski višini 350–1409 m, s skupno površino 4925 ha. (Po geoloških značilnostih spada v kristalni masiv Maramoroš); * '''Ugolsko – Širokolužansko zavarovano območje''' – je v okrožju Tjašiv, na južnih pobočjih travišč gore Mančul (1501 m) in na južnih in jugozahodnih pobočjih grebena Krasna (1568 m), na nadmorski višini 400–1280 m. Skupna površina zavarovanega ozemlja je 15.580 ha; * '''Rezervat 'Dolina narcis'''' — v predelu Kireši, 4 km vzhodno od mesta Kust, v ravninskem delu Zakarpatja, na nadmorski višini 180–200 m, na severozahodnem delu Kuscko-Solotvinske kotline, na starodavni terasi Tise. Zaščiteno območje zavzema ravno območje v porečju reke Kustec; * '''Črnogorski botanični rezervat''' – je v okrožju Vinohradiv, med mestecem Vinohradiv in vasjo Mala Kopanja. Površina 823 hektarjev v vulkanskih Karpatih na gori Čornagora, ki je del Hutinskega območja. Ustanovljen je bil za ohranjanje gozdov hrasta, gabra-hrasta, hrasta-bukve in bukve-hrasta in je leta 1997 postal del biosfernega rezervata Karpatov. * '''Botanični rezervat 'Julivska gora'''' – je vzhodno od vasi Djula in severno od vasi Okli Ged, okrožje Vinohradiv, na jugozahodnih področjih masiva Hutin (del grebena Vihorlat-Hutinski). Površina je 176 hektarjev. Ustanovljen je bil leta 1974, leta 1997 pa je postal del Karpatskega biosfernega rezervata. Njegov namen je bil ohraniti hrastove nasade, ki jih tvorijo številne toploljubne balkanske in mediteranske vrste. Zanj je značilno najtoplejše podnebje v celotnih ukrajinskih Karpatih. == Rastlinstvo in živalstvo == Rastlinstvo Karpatskega biosfernega rezervata sestavlja 262 vrst gliv, 392 vrst lišajev, 440 vrst mahov in 1062 vrst vaskularnih rastlin. Flora alg vključuje 465 vrst. 64 vrst rastlin, zastopanih v tem rezervatu, je navedeno v ukrajinski rdeči knjigi, pa tudi v [[IUCN]] in evropskih rdečih seznamih. Živalstvo rezervata predstavlja 64 vrst sesalcev, 173 ptic, 9 plazilcev, 13 dvoživk, 23 rib in več kot 10.000 nevretenčarjev. 72 teh vrst je naštetih v ukrajinski rdeči knjigi ter v IUCN in evropskih rdečih seznamih. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Carpathian Biosphere Reserve}} * [http://cbr.nature.org.ua/main.htm Carpathian Biosphere Reserve] Uradna spletna stran * [http://cbr.nature.org.ua/new_u.htm Detailed information on areas of the reserve] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biosferni rezervati Ukrajine]] [[Kategorija:Karpati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ukrajini]] [[Kategorija:Zakarpatska oblast]] 10w9xzzgm1qgh63jsijasdfcbezw5kb Karpatski narodni park 0 479647 6708543 6257980 2026-07-08T14:21:06Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6708543 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area |iucn_category = II |designation = Narodni park |name = Karpatski narodni park |alt_name = ''Карпатський національний природний парк'' |photo = Карпатский 05.jpg |photo_caption = Pogled na goro Goverla |map_image = |map = Ukrajina |relief = yes |map_width = |map_caption = | coordinates = | lat_d = 48 | lat_m = 22 | lat_s = 58 | lat_NS = N | long_d = 24 | long_m = 32 | long_s = 38 | long_EW = E |nearest_city = |location = Jaremče, Ivano-Frankivska oblast, {{UKR}} |area = 515,7 km² |established = 3. junij 1980 |visitation_num = |visitation_year = }} [[File:Осінній світанок на вершині Смотрича.jpg|thumb|280px|Zora v Karpatskem narodnem parku]] '''Karpatski narodni park''' (ukrajinsko: Карпатський національний природний парк) je [[narodni park]] v Ivano-Frankivski oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Park je bil ustanovljen 3. junija 1980 za zaščito krajine [[Karpati|Karpatov]].<ref name="ofsite">{{navedi splet|url=http://cnnp.if.ua/en/|title=Official website of the park|publisher=Carpathian National Nature Park|accessdate=28 April 2015|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402150835/http://cnnp.if.ua/en/|url-status=dead}}</ref> Sedež parka je v mestu [[Jaremče]]. Karpatski narodni park je bil prvi v Ukrajini in je eden največjih narodnih parkov v državi.<ref name="incog">{{navedi splet|url=http://ukrainaincognita.com/ivano-frankivska-oblast/karpatskyi-natsionalnyi-pryrodnyi-park|title=Карпатський національний природний парк|publisher=Україна Інкогніта|language=uk|accessdate=28 April 2015}}</ref> == Topografija == Območje parka je razdeljeno med Nadvirnski in Verhovinski rajon na jugozahodu Ivano-Frankivske oblasti, na meji z Zakarpatsko oblastjo. Površina parka je 515,7 kvadratnih kilometrov, od tega je 3834 kvadratnih kilometrov območje, kjer je kakršna koli gospodarska dejavnost prepovedana. Park leži v najvišjem delu ukrajinskih Karpatov, na vzhodnih pobočjih v porečju reke [[Prut]] in reke [[Črni Čeremoš]]. Prut ima v parku izvir. Najvišja točka Ukrajine, gora [[Goverla]] (2061 metrov), je na meji parka. Najnižja točka parka je približno 500 metrov. Leta 1921 je bil v najvišjem delu ukrajinskih Karpatov ustanovljen naravni rezervat, ki je imel prvotno površino 4,47 kvadratnih kilometrov. Leta 1968 so ga združili v novo ustvarjeni Karpatski državni rezervat. Karpatski narodni park pa je bil ustanovljen leta 1980 z odlokom Sveta ministrov Ukrajinske sovjetske socialistične republike in je obsegal približno polovico območja, ki je prej pripadalo Karpatskemu državnemu rezervatu. Park je neodvisna enota, ki je podrejena Ministrstvu za ekologijo in naravne vire Ukrajine. == Ekoregija in podnebje == Park je v [[ekoregija|ekoregiji]] ''Karpatski montanski iglavci''. Zaradi nadmorske višine je podnebje Karpatskega parka [[subarktično podnebje]], brez sušne sezone ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] Dfc). Za to podnebje so značilna blaga poletja (le 1–3 mesece nad 10 ° C) in hladne, snežne zime (najhladnejši mesec pod –3 ° C).<ref name="kop">{{navedi splet|author1=Kottek, M.|author2= J. Grieser|author3= C. Beck|author4= B. Rudolf|author5= F. Rubel|title=World Map of Koppen-Geiger Climate Classification Updated|url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pdf/Paper_2006.pdf|publisher=Gebrüder Borntraeger 2006|language=en|access-date=September 14, 2019}}</ref><ref name="kop-data">{{navedi splet|title=Dataset - Koppen climate classifications|url=https://datacatalog.worldbank.org/dataset/world-maps-k%C3%B6ppen-geiger-climate-classification|publisher=World Bank|language=en|access-date=September 14, 2019}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Рододендронний_світанок_на_Вухатому_Камені.jpg|thumb|280px|Jutro v Karpatskem narodnem parku]] Krajina v parku vključuje alpske travnike in gozdove. Tri najpogostejše drevesne vrste v parku so [[bela jelka]], evropska [[bukev]] in [[smreka]].<ref name="flora">{{navedi splet|url=http://cnnp.if.ua/en/home/territory|title=Territorial features of Carpathian NNP|publisher=Carpathian National Nature Park|accessdate=28 April 2015|archive-date=2020-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031122352/http://cnnp.if.ua/en/home/territory|url-status=dead}}</ref> Slap Guk, ki je v parku, je najvišji slap z enim padcem v ukrajinskih Karpatih (84 metrov). Obstajata dve jezeri ledeniškega izvora. == Javna uporaba == Območje Karpatskega narodnega parka je bilo zgodovinsko poseljeno s [[Huculi]] in vsebuje številne spomenike zgodovine in arhitekture, vključno z zgodovinskimi lesenimi stavbami. Aktivno se uporablja za turizem z 48 vzdrževanimi potmi (stanje 2022). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Carpathian National Nature Park}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karpati]] [[Kategorija:Narodni parki Ukrajine]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] 7khwsy65l6rz7rdv7l2ekh70y7xu1zy Uporabniški pogovor:A09 3 486683 6708670 6707437 2026-07-08T20:00:41Z MaksiKavsek 244409 /* Citiranje arhivskega gradiva */ odgovor 6708670 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) ::Po novem zdaj tudi omenjeno v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Preverljivost&action=edit&undoafter=6527106&undo=6708610 pravilih], kjer je govora tudi o plačljivih virih. Mimogrede ti lahko povem, da sem bil kar negativno presenečen, da so dostop do zemljevidov na [https://maps.arcanum.com/en/map/europe-19century-secondsurvey/?bbox=1612817.75%2C5763948.69%2C1767755.61%2C5818677.60&layers=158 Arcanumu] (kjer je za rodoslovce zelo relevanten mapni del franciscejskega katastra) pred parimi meseci dali pod paywall. Lp @[[Uporabnik:A09|A09]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:00, 8. julij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) :No. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:31, 6. junij 2026 (CEST) == [[Črni Abhazi]] == Zdravo! Poleg [[Velika ovčja panika|Velike ovčje panike]] je nastal še ta prispevek. Nisem prepričan, ali sem pravilno pisal nekaj zemljepisnih in drugih lastnih imen. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 20:11, 8. junij 2026 (CEST) == Oto Vrhovnik == Dober dan. 22.4.2026 sem spremenil & dodal podatke za Ota Vrhovika, kar sem vidi tudi na zgodovini strani, a do danes še ni spremembe. Prosim za odgovor. Hvala. [[Uporabnik:Robert Zajšek|Robert Zajšek]] ([[Uporabniški pogovor:Robert Zajšek|pogovor]]) 11:54, 15. junij 2026 (CEST) == Thanks for undoing my edit bro. == thank you bro [[Uporabnik:Mm 8865nst|Mm 8865nst]] ([[Uporabniški pogovor:Mm 8865nst|pogovor]]) 16:04, 21. junij 2026 (CEST) == t. i. == @[[Uporabnik:A09|A09]] opozoril bi te, da si npr. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=16._vlada_Republike_Slovenije&oldid=6653313 tukaj] okrajšavo za ''tako imenovan'' napisal kot t.i., ampak se pravilno piše s presledkom; '''t. i.'''. Le toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:11, 1. julij 2026 (CEST) == Pravilno napisana imena ugrabiteljev 11. septembra v slovenščini == Pozdravljen, opazil sem, da si nekatere moje članke o ugrabiteljih 11. septembra uredil in jim napisal imena v slovenščini. Hvala ti. Sam sem malo še urejal in sem naredil nekaj sprememb o pravilnih zapisih njihovih imen v slovenščini, pa me zanima, če lahko pogledaš če vse štima ali če je treba še kaj urediti. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] ([[Uporabniški pogovor:Gledalec|pogovor]]) 12:34, 6. julij 2026 (CEST) qxmga39rovr6a3vsl3h8vwi6fvkvlce Pegavica Skalnega gorovja 0 496094 6708568 6260428 2026-07-08T16:06:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708568 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | synonyms = mrzlica Skalnega gorovja | image = Rocky_mountian_spotted_fever.jpg | caption = [[Petehija|Petehialni]] izpuščaj na roki bolnika, okuženega s pegavico Skalnega gorovja. | pronounce = | field = [[infektologija]] | symptoms = '''zgodnji''': [[vročina]], [[glavobol]]<ref name=CDC2018Sym/><br>'''poznejši''': [[izpuščaj]]<ref name=CDC2018Sym/> | complications = [[izguba sluha]], amputacija udov<ref name=CDC2018Sym/> | onset = 2–14 dni po okužbi<ref name=Can2018/> | duration = 2 tedna<ref name=Can2018/> | types = | causes = ''[[Rickettsia rickettsii]]'' (prenos preko [[klop]]ov)<ref name=CDC2018TransPro/> | risks = | diagnosis = na osnovi simptomov<ref name=CDC2018Diag/> | differential = [[mrzlica zika]], [[denga]], [[čikungunja]], okužba z ''[[Rickettsia parkeri]]'' ali ''[[Rickettsia philipii]]'', [[rikecijske koze]]<ref name=CDC2018Epi/><ref name=Al2017>{{cite journal | last=Álvarez-Hernández | first=Gerardo | last2=Roldán | first2=Jesús Felipe González | last3=Milan | first3=Néstor Saúl Hernández | last4=Lash | first4=R Ryan | last5=Behravesh | first5=Casey Barton | last6=Paddock | first6=Christopher D | title=Rocky Mountain spotted fever in Mexico: past, present, and future | journal=The Lancet Infectious Diseases | volume=17 | issue=6 | year=2017 | doi=10.1016/s1473-3099(17)30173-1 | pages=e189–e196}}</ref> | prevention = | treatment = [[doksiciklin]]<ref name=CDC2018Tx/> | medication = | prognosis = 0,5-odstotno tveganje za smrtni izid<ref name=CDC2018Epi/> | frequency = < 5.000 primerov letno (ZDA)<ref name=CDC2018Epi/> | deaths = }} '''Pegavica Skalnega gorovja''' je [[bakterije|bakterijska]] [[vročinska bolezen]], ki jo povzroča [[rikecija]] ''Rickettsia rickettsii'' in jo prenašajo [[klop]]i.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5532042/pegavica?query=pegavica&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 4. 2021.</ref><ref>{{navedi splet |title=Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/index.html |website=CDC |access-date=20. 1. 2019 |language=en-us |date=15. 11. 2018}}</ref> Značilna zgodnja simptoma sta [[vročina]] in [[glavobol]], po nekaj dneh se pojavi [[izpuščaj]].<ref name=CDC2018Sym>{{navedi splet |title=Signs and Symptoms Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/symptoms/index.html |website=CDC |access-date=19. 1. 2019 |language=en-us |date=26. 10. 2018}}</ref> Izpuščaj je [[petehija|petehialni]] (v obliki majhnih podkožnih krvavitev) in se začne pojavljati v predelu zapestij in gležnjev.<ref name=Koy2018/> Pojavijo se lahko tudi [[Bolečina v mišicah|bolečine v mišicah]] in [[bruhanje]].<ref name=CDC2018Sym/> Možna trajna zapleta sta [[izguba sluha]] in potreba po [[Amputacija|amputaciji]] delov zgornjih ali spodnjih udov.<ref name=CDC2018Sym/> <!-- Vzrok in diagnoza --> Povzročitelj je bakterija ''[[Rickettsia rickettsii]]'', ki jo prenašajo različne vrste klopov v Severni Ameriki.<ref name="CDC2018TransPro">{{navedi splet |title=Transmission and Epidemiology Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/healthcare-providers/transmission-epidemiology.html |website=CDC |access-date=19. 1. 2019 |language=en-us |date=26. 10. 2018}}</ref> Gostitelji so glodavci in psi.<ref name="SMS" /> V redkih primerih se bolezen prenese s [[transfuzija krvi|transfuzijo krvi]].<ref name="CDC2018TransPro" /> V zgodnjih fazah bolezni je postavitev diagnoze težavna,<ref name="CDC2018Diag">{{navedi splet |title=Clinical and Laboratory Diagnosis Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/healthcare-providers/ClinLab-Diagnosis.html |website=CDC |access-date=19. 1. 2019 |language=en-us |date=26 October 2018}}</ref> zlasti pa pri bolnikih, pri katerih se ne pojavi izpuščaj.<ref> Lotrič-Furlan S. Rikecioze. V: Tomažič J., Strle F. s sod. Infekcijske bolezni. 2. izdaja. Ljubljana, Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo 2017: 532-534.</ref> Potrditev diagnoze omogočajo laboratorijski testi, vendar pa je pomembno zgodnje zdravljenje, ki se uvede čim prej po prepoznavi simptomov.<ref name="CDC2018Diag" /> Spada med tako imenovane [[pegavica|pegavice]] (angl. ''spotted fever'' – vročinske bolezni, ki jih povzročajo rikecije, kot so še okužba z ''[[Rickettsia parkeri]]'' ali [[Rickettsia philipii|''Rickettsia philipii'']] ter [[rikecijske koze]]).<ref name="CDC2018Epi" /> <!-- Zdravljenje in prognoza --> Za zdravljenje se uporablja antibiotik [[doksiciklin]].<ref name=CDC2018Tx>{{navedi splet |title=Treatment Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/healthcare-providers/treatment.html |website=CDC |access-date=19 January 2019 |language=en-us |date=26 October 2018}}</ref> Učinkovitost zdravljenja je boljša, če se uvede zgodaj. Uporablja se lahko pri bolnikih vseh starosti in tudi pri nosečnicah.<ref name=CDC2018Tx/> Preventivna uporaba antibiotikov se ne priporoča.<ref name=CDC2018Tx/> Kljub zdravljenju umre okoli 0,5 % bolnikov,<ref name=CDC2018Epi/> pred odkritjem tetraciklina v 40-ih letih dvajsetega stoletja pa je bila smrtnost 10-odstotna.<ref name=CDC2018Epi/> <!-- Epidemiologija--> Letno v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poročajo o manj kot 5000 primerih bolezni, največ v juniju in juliju.<ref name=CDC2018Epi>{{navedi splet |title=Epidemiology and Statistics Rocky Mountain Spotted Fever (RMSF) |url=https://www.cdc.gov/rmsf/stats/index.html |website=CDC |access-date=19 January 2019 |language=en-us |date=26 October 2018}}</ref> O primerih so doslej poročali iz različnih predelov celinskih ZDA, zahodne Kanade ter predelov [[Srednja Amerika|Srednje]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]].<ref name=Koy2018/><ref name=Can2018>{{navedi splet |title=Pathogen Safety Data Sheets: Infectious Substances – Rickettsia rickettsii |url=https://www.canada.ca/en/public-health/services/laboratory-biosafety-biosecurity/pathogen-safety-data-sheets-risk-assessment/rickettsia-rickettsii.html |website=Government of Canada |publisher=Public Health Agency of Canada |access-date=19. 1. 2019 |date=7. 1. 2011 |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113225627/https://www.canada.ca/en/public-health/services/laboratory-biosafety-biosecurity/pathogen-safety-data-sheets-risk-assessment/rickettsia-rickettsii.html |url-status=dead }}</ref> Prvič so jo odkrili v začetku 19. stoletja v [[Skalno gorovje|Skalnem gorovju]].<ref name=Koy2018>{{Cite journal|last1=Koyfman|first1=Alex|last2=Long|first2=Brit|last3=Gottlieb|first3=Michael|date=2018-07-01|title=The Evaluation and Management of Rocky Mountain Spotted Fever in the Emergency Department: a Review of the Literature|journal=Journal of Emergency Medicine|language=en|volume=55|issue=1|pages=42–50|doi=10.1016/j.jemermed.2018.02.043|issn=0736-4679|pmid=29685474}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Rikecioze]] 2bwkzph2i3cng8ni2svauz3g5gevp8h 2026 0 497726 6708745 6705242 2026-07-09T09:41:19Z VidicK01 193275 /* Smrti */ Bonnie Tyler 6708745 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 21pqu1ofdmywqyg9bde887ktmbhz2bb Zdravko Erjavec 0 498867 6708752 6689665 2026-07-09T09:59:11Z Primoz1983 68091 Dodana selfie slika z opisom. 6708752 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|image=Erjavec-Zdravko.jpeg |caption=}} '''Zdravko Erjavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] Medijsko pot na [[RTV Slovenija]] je začel leta 1976. Leta 1985 je pri [[Ajda Kalan|Ajdi Kalan Lesjak]], radijsko - televizijski napovedovalki in mentorici za govorno izreko končal večmesečno govorno izobraževanje. Delal je kot novinar, voditelj, dokumentalist in urednik Muzejske zbirke RTV Slovenija. Preizkusil se je kot radijski, televizijski in časopisni novinar. Muzejsko zbirko RTV SLO je na novo postavil v letih 2005 in 2006, svoje avtorsko in uredniško delo pa je leta 2008 dodatno podkrepil s postavitvijo stalne razstave: Tehnični pionirji RTV Slovenija. Zdravko Erjavec je januarja 2022 postal del ekipe TV Arena, kjer pripravlja in vodi novo TV oddajo Nostalgija. Zdravko Erjavec v oddajo vabi znane in uveljavljane slovenske pevce, medijske osebnosti in pomembne RTV-jevce, v oddajo prihajajo tudi različne druge osebnosti iz popularne kulture, gledališča, filma in s sveta športa. Zdravko Erjavec je bil tesno povezan s poklicnimi RTV napovedovalci in tudi TV napovedovalkami. O govorcih je pisal portrete, intervjuje in članke vrsto let. == Zunanje povezave == * [https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/da-ne-pozabimo-novinarski-prispevki-zdravka-erjavca/599638?fbclid=IwAR3Jt1LEXgWrNY6P3CmjN8A6BRka7werKRSZMl5bXszVlFRANHTXKmpORJQ Članek iz RTVSLO.si: Dolgoletni sodelavec RTV Slovenija Zdravko Erjavec je v samozaložbi izdal knjigo Da ne pozabimo: Moje novinarstvo.] * [https://www.rtvslo.si/9060/zgodbe-90-60/v-muzejski-zbirki-rtv-slovenija-zbranih-vec-kot-200-eksponatov/446425 Erjavčev novinarski prispevek o Muzejski zbirki RTV SLO.] * [https://gartnerjevfilmskisvet.wordpress.com/2022/03/18/zdravko-erjavec-da-ne-pozabimo-2021/?fbclid=IwAR3mWDRko9bokwSTKy-Mi9qI6UUCkG0wTbwwBjjqXZvbYCQkT9vDK0UiSks Recenzija knjige, ki je izšla leta 2021 - avtor Iztok Gartner] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Zdravko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] kh2r22bhvf2ofj4abh9e0gny4dbbd2s Ramzi Jousef 0 505652 6708703 6702389 2026-07-09T05:34:22Z ~2026-38920-25 262708 /* */ pp in np 6708703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Ramzi Jousef|birth_place=[[Irak]], [[Kuvajt]] ali [[Združeni arabski emirati]]|image=Ramzi Yousef (cropped).jpg|caption=FBI-jeva slika Ramzija Yousefa |children=2 |known_for=Glavni načrtovalec bombnega napada na WTC leta 1993}} '''Ramzi Ahmed Jousef''' ([[Urdujščina|urdujsko]]: رمزي احمد يوسف‎), [[Pakistan|pakistanski]] [[terorist]], * [[20. maj]] [[1967]] ali [[27. april]] [[1968]], [[Irak]], [[Kuvajt]] ali [[Združeni arabski emirati]]. Je eden od glavnih storilcev [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|bombnega napada na World Trade Center leta 1993]] in bombardiranja letala Let 434 Philippine Airlines. Bil je tudi sozavetnik v zaroti Bojinke. 7. februarja 1995 so ga pakistanska obveščevalna služba (ISI) in ameriška diplomatska varnostna služba aretirali v gostišču v [[Islamabad|Islamabadu]] v [[Pakistan|Pakistanu]] potem, ko je poskušal podariti bombo punčki, nato pa je bil izročen oblastem [[Združene države Amerike|Združenih državh Amerike]].<ref>{{Navedi novice|title=State's Security Bureau Takes on Expanded Role|date=4 December 2008|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A1157-2004Sep6.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The New Jackals: Ramzi Yousef, Osama bin Laden and the future of terrorism}}</ref> Sodili so mu na ameriškem okrožnem sodišču za južnem okrožju [[New York|New Yorka]] skupaj z dvema sozaveznikoma in bil obsojen zaradi načrtovanja parcele Bojinka. Za udeležbo v bombnem napadu [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] leta 1993 in zaroti Bojinke je bil Jousef obsojen na dve [[Dosmrtna zaporna kazen|dosmrtni zaporni kazni]] in še dodatnih 240 let zaporne kazni, brez možnosti pomilostitve.<ref>Targeted: Volume 1, The Evil Genius (Ramzi Yousef) (Wild Eyes Productions for the History Channel; A&E Networks) 2003</ref> Jousefov stric po materi je [[Kalid Šejk Mohammed]], s katerim naj bi načrtoval zaroto Bojinka. Mohammed je višji član [[Al Kaida|Al Kaide]], obtožen, da je bil glavni načrtovalec [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]], poleg [[Osama bin Laden|Osame bin Ladna]]. Razmi Jousef prestaja dosmrtno zaporno kazen v zaporu ADX Florence, ki se nahaja v bližini Firenc v [[Kolorado|Koloradu]]. Celično sobo, ki jo običajno imenujejo "Bomber Row", Jousef deli s zaporniki Terryjem Nicholsom, Ericom Rudolphom in Tedom Kaczynskim.<ref>CNN.com, January 8, 1998. {{navedi novice|url=http://www.cnn.com/US/9801/08/yousef.update/|title='Proud terrorist' gets life for Trade Center Bombing|access-date=September 19, 2006|publisher=CNN}}</ref>  == Glej tudi == * [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|Bombni napad na World Trade Center leta 1993]] * [[Osama bin Laden]] * [[Kalid Šejk Mohammed]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jousef, Ramzi}} [[Kategorija:Teroristi]] e4h0ntjgrpxhb78dmuegn2et3oh1irt Lenart Žavbi 0 518754 6708635 6706333 2026-07-08T18:39:30Z Pv21 142817 /* Politika */ Primer vazelin 6708635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lenart Žavbi|organization=|term_start4=13. maj 2022|term_end4=10. april 2026|term_start3=10. april 2026|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=[[Alenka Žavbi]]<br>[[Aleksander Lucu]]|children=|spouse=|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (do 2022)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|relations=[[Gregor Repovž]] (polbrat)}}'''Lenart Žavbi''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; [[politolog]] * [[25. september]] [[1999]], [[Ljubljana]]. Od leta 2022 je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. == Izobraževanje == Odraščal je v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval tudi Osnovno šolo Poljane ter ekonomsko šolo. Že v mladosti se je zanimal za politiko in kasneje študiral politologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 2025 pa magistriral z nalogo Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Lenart Žavbi • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/68/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-01|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Stanje in razmerje med kompradorsko in nacionalno buržoazijo v Sloveniji : magistrsko delo|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=168136|first=Lenart|last=Žavbi}}</ref> == Politika == Nekaj let je bil član stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] in sekretar ljubljanskega odbora stranke.<ref>{{Citat|title=Tematsko-pogovorni večer z mladinskim politikom in sekretarjem stranke Levica Ljubljana|url=https://www.youtube.com/watch?v=PgnOYQL8kjA|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Leta 2022 je prestopil v stranko [[Gibanje Svoboda]] in zanjo istega leta kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]].<ref>{{Navedi splet|title=Nov udarec za Levico. Pomemben član jim je odletel h Golobu.|url=https://siol.net/novice/slovenija/nov-udarec-za-levico-pomemben-clan-jim-je-odletel-h-golobu-573201|website=siol.net|accessdate=2022-05-13|language=sl}}</ref> V volilnem okraju Ljubljana Šiška 2 je prejel 5.389 oz. 40,18 odstotkov glasov in bil izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Z izvolitvijo je ob enem postal najmlajši poslanec [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci: kdo je najmlajši in kdo najstarejši|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-kdo-je-najmlajsi-in-kdo-najstarejsi/|website=N1|date=2022-04-27|accessdate=2022-05-13|language=sl-SI}}</ref> Med drugim je bil v tem sklicu član odbora za zunanjo politiko ter preiskovalne komisije o nezakonitem financiranju političnih strank na volitvah leta 2022. Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Moste Polje 2 kandidiral tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 3668 glasov (38,63 odstotka glasov) in znova osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-16|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Na seji mandatno volilne komisije 7. julija 2026 je ob predstavitvi kandidatke za novo [[Zagovornik načela enakosti|zagovornico načela enakosti]] Žavbi izrazil homofobno izjavo v povezavi z [[Vazelin|vazelinom]], zaradi česar je odhajajoči zagovornik [[Miha Lobnik]] predsednika Državnega zbora Republike Slovenije [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] pozval k ukrepanju zaradi kršenja kodeksa poslancev državnega zbora, predsedujoča seji [[Jelka Godec]] pa je izjave proti kandidatki označila za neprimerne.<ref>{{Navedi splet|title=Zagovornik Miha Lobnik odgovoril na neutemeljene očitke iz Državnega zbora - Zagovornik načela enakosti|url=https://zagovornik.si/zagovornik-miha-lobnik-odgovoril-na-neutemeljene-ocitke-iz-drzavnega-zbora/|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Voditelji zveze Nato napovedali 140 milijard evrov vojaške pomoči Ukrajini|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175235095|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Citat|title=Lobnik odgovoril na obtožbe|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175235106?s=mmc|accessdate=2026-07-08}}</ref> Žavbi se je nato za svojo izjavo opravičil.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Svobode Žavbi se je pokesal. Zdaj čaka, kako ga bo kaznoval Stevanović|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-svobode-zavbi-se-je-pokesal-zdaj-caka-kako-ga-bo-kaznoval-stevanovic/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Lenart Žavbi je za svoja politična mentorja označil [[Milan Kučan|Milana Kučana]] in [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Žavbi ob Kučanu in Jankoviću: »Srečen je človek ...«|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/poslanec-zavbi-ob-kucanu-in-jankovicu-srecen-je-clovek|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-01|language=sl}}</ref> == Osebno == Je sin [[Alenka Žavbi|Alenke Žavbi]] in novinarja [[Aleksander Lucu|Aleksandra Lucuja]]. Njegov polbrat je [[Gregor Repovž]], urednik revije [[Mladina (revija)|''Mladina'']].<ref>{{Navedi splet|title=Bolečina Tanje Fajon: v Ljubljani jo je pomendral komaj znani študent z Golobove liste|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/bolecina-tanje-fajon-v-ljubljani-jo-je-povozil-komaj-znani-student-z-golobove-liste-964647|website=Revija Reporter|accessdate=2022-05-26}}</ref> Lenart je bil več let član plavalnega kluba Olimpija.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žavbi, Lenart}} [[Kategorija:Slovenski politiki|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Slovenski politologi|Žavbi, Lenart]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] 9k3hxi6l7ad98da2bchd65j9ivs5k3l Sovjetski vojni zločini 0 520800 6708787 6639127 2026-07-09T11:12:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708787 wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Katyń, ekshumacja ofiar.jpg|sličica|265x265_pik|Fotografija zakopanih trupel žrtev, ubitih v [[Katinski pokol|Katinskem pokolu]] leta 1940]] '''Sovjetski vojni zločini''' in '''zločini proti človeštvu''', so bili zločini, ki jih je storila [[Sovjetska zveza]] in njene oborožene sile, od leta 1919 do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada države]] leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila [[Rdeča armada]] (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija [[NKVD]]. V nekaterih primerih so bila ta dejanja storjena na ukaz sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], v skladu s politiko zgodnjega sovjetskega obdobja in [[Rdeči teror|rdečega terorja]], ki ga je izvajal [[Vladimir Lenin]]. V drugih primerih so bila dejanja storjena brez ukazov s strani sovjetskih vojakov proti vojnim ujetnikom in civilistom iz držav, ki so bile okupirane v spopadih z Sovjetsko zvezo, ali pa so bila storjena v času partizanskega gibanja.<ref name="Statiev2010">{{navedi knjigo|last=Statiev|first=Alexander|title=The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands|url=https://books.google.com/books?id=YIRSwRDVqu4C&pg=PA277|year=2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-76833-7|page=277}}</ref>  Precejšnje število takšnih zločinov se je zgodilo v [[Severna Evropa|Severni]], [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] v zadnjem času pred, med in po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], kar vključuje usmrtitve in množične poboje vojnih ujetnikov, kot je [[Katinski pokol]] in množična posilstva s strani vojakov Rdeče armade na zasedenih ozemljih.<ref name="Davies2006">{{navedi knjigo|last=Davies|first=Norman|author-link=Norman Davies|title=Europe at War 1939-1945 : No Simple Victory|url=https://books.google.com/books?id=8xtTkaQhHYEC|year=2006|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-69285-1|page=198}}</ref> Ko so zavezniške sile ustanovile povojno Mednarodno vojaško sodišče, da bi preučili vojne zločine, storjene v času spopadov s strani [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], so z uradniki iz Sovjetske zveze aktivno sodelovali v sodnih postopkih. Leta 1990 in 2000 so sojenja za nekatere vojne zločine, ki so potekala v [[Baltske države|baltskih državah]], privedla do pregona ruskih državljanov zaradi zločinov proti človeštvu, storjenih med ali kmalu po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vključno z usmrtitvami ali pregonom civilistov.<ref name="forbes">{{citation|url=https://www.forbes.com/sites/realspin/2014/05/05/how-putin-manipulates-russians-using-revisionist-history/|title=How Putin Manipulates Russians Using Revisionist History|work=Forbes|date=2014-05-14}}</ref> Danes se ruska vlada ukvarja predvsem z preučevanjem zločinov. Ruski mediji navajajo zločine proti človeštvu in vojne zločine kot zahodni mit.<ref name="The rape of Berlin">{{citation|title=The rape of Berlin|url=https://www.bbc.com/news/magazine-32529679|work=BBC News|author=Lucy Ash|date=1 May 2016|access-date=15 October 2018}}</ref> V ruskih šolskih učbenikih zgodovine so grozodejstva spremenila pozitivno prikazovanje Sovjetov.<ref name="How Russian Kids Are Taught World War II">{{citation|title=How Russian Kids Are Taught World War II|url=https://themoscowtimes.com/articles/how-russian-kids-are-taught-world-war-ii-57930|publisher=The Moscow Times|author=Ola Cichowlas|date=8 May 2017|access-date=14 October 2018}}</ref> Leta 2017 je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] priznal grozote [[Stalinizem|stalinizma]], vendar je hkrati tudi kritiziral pretirano demonizacijo Stalina s strani "ruskih sovražnikov".<ref name="For Russians, Stalin is the 'most outstanding' figure in world history, followed by Putin">{{citation|title=For Russians, Stalin is the 'most outstanding' figure in world history, followed by Putin|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/06/26/for-russians-stalin-is-the-most-outstanding-figure-in-world-history-putin-is-next/|work=The Washington Post|author=David Filipov|date=26 June 2017|access-date=7 August 2017}}</ref> [[Evropski parlament]] je v resoluciji ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne izrazil zaskrbljenost nad prizadevanji sedanjega ruskega vodstva, ker naj bi zamolčalo zločine, ki jih je storil sovjetski totalitarni režim.<ref>{{Cita web|url=https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2019-0021_IT.html|titolo=Testi approvati - Importanza della memoria europea per il futuro dell'Europa - Giovedì 19 settembre 2019|citazione="Il Parlamento europeo"...<br/>..."15. sostiene che la Russia rimane la più grande vittima del totalitarismo comunista e che il suo sviluppo in uno Stato democratico continuerà a essere ostacolato fintantoché il governo, l'élite politica e la propaganda politica continueranno a insabbiare i crimini del regime comunista e ad esaltare il regime totalitario sovietico; invita pertanto la società russa a confrontarsi con il suo tragico passato;<br/>16. è profondamente preoccupato per gli sforzi dell'attuale ''leadership'' russa volti a distorcere i fatti storici e a insabbiare i crimini commessi dal regime totalitario sovietico; considera tali sforzi una componente pericolosa della guerra d'informazione condotta contro l'Europa democratica allo scopo di dividere l'Europa e invita pertanto la Commissione a contrastare risolutamente tali sforzi;"|accesso=7 aprile 2020}}</ref><ref name=":0">{{Cita web|url=https://www.lrt.lt/en/news-in-english/19/1099086/ep-calls-to-counter-russia-s-attempts-to-whitewash-soviet-crimes-and-rewrite-history|titolo=EP calls to counter Russia's attempts to whitewash Soviet crimes and rewrite history|data=19 settembre 2019|lingua=en|accesso=7 aprile 2020}}</ref> == Pred drugo svetovno vojno == === Prva sovjetska leta === [[Slika:Victims of Bolshevik Cheka near Rakvere, Estonia, 1919.jpg|sličica|274x274_pik|Trupla usmrčenih žrtev v bližini [[Rakvere|Rakvereja]] leta 1919, katere so usmrtili Leninovi boljševiki.]] Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je prve množične poboje in javne usmrtitve ter pošiljanje ljudi v koncentracijska taborišča za prisilno delo prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin]]. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena tajna policija [[ČEKA]], namenjena za aretacijo političnih nasprotnikov. Zaradi tega so bili v letu 1918 izvedeni številni atentati, da bi Lenina odstranili s položaja. Po zadnjem neuspešnem atentatu so kot rezultat tega Leninovi boljševiki septembra 1918 začeli izvajati [[Rdeči teror]], v katerem so pobili številne civiliste. To je bila prva kampanja, ki je izvedla prve zločine in prva, izvedena v času sovjetskega obdobja ter je trajala vse do konca [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] leta 1922. V tem času je Sovjetsko zvezo prizadela tudi [[Ruska lakota 1921–1922|prva katastrofalna lakota]], ki je ubila okrog 4 milijone ljudi in je nastala predvsem kot posledica Leninove [[Totalitarizem|totalitarne]] politike. 6. februarja 1922 je bila ČEKA preimenovana v [[NKVD]]. NKVD je bila namenjena za zaščito državne varnosti Sovjetske zveze, ki je bila dosežena z obsežnim političnim preganjanjem "razrednih sovražnikov".<ref name="Nagorski">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/greatestbattlest0000nago|url-access=registration|quote=Soviet terror Poland 1940.|title=The Greatest Battle|via=[[Internet Archive]]|first=Andrew|last=Nagorski|publisher=Simon and Schuster|page=[https://archive.org/details/greatestbattlest0000nago/page/83 83]|access-date=2015-02-15|isbn=9781416545736|date=2007-09-18}}</ref> Rdeča armada je pogosto dala podporo NKVD pri izvajanju politične represije. NKVD je bila posebej odgovorna tudi za ohranjanje [[Komunizem|komunističnega režima]] in delovanja koncentracijskih taborišč [[Gulag]] ter izvajanja množične deportacije in prisilne preselitve.<ref name="Applebaum583">[[Anne Applebaum|Applebaum, Anne]] (2003), ''[[Gulag: A History]].'' [[Doubleday (publisher)|Doubleday]]. {{ISBN|0-7679-0056-1}}, pg 583: "both archives and memoirs indicate that it was a common practice in many camps to release prisoners who were on the point of dying, thereby lowering camp death statistics."</ref> Januarja 1924 je po Leninovi smrti vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Josif Stalin]]. Pod njegovo vladavino se je nadzor nad narodom še bolj povečal. Do leta 1927 je vladavina v državi postala totalitarna. Leta 1932 je Sovjetsko zvezo prizadela druga, še [[Sovjetska lakota 1932–1933|hujša lakota]], ki se velikokrat imenuje tudi [[Gladomor|holodmor]]. Ta lakota je ubila več kot 6 miljonov ljudi in je bila posledica predvsem politike kolektivizacije ter zaplembe žita z strani Stalinovih sodelavcev. Da bi odstranil svoje politične nasprotnike, je Stalin leta 1936 izvedel [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so komunisti usmrtili tudi veliko članov iz sovjetske komunistične partije. Čistka se je končala leta 1938, pri tem pa je bilo pobitih 1,4 milijona ljudi. == Druga svetovna vojna == Vojni zločini sovjetskih oboroženih sil nad civilisti in vojnimi ujetniki na ozemljih, ki jih je zasedla Sovjetska zveza med leti 1939 in 1941 v regijah, vključno zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]], baltskimi državami in [[Besarabija|Besarabijo]] v [[Romunija|Romuniji]], skupaj z vojnimi zločini v letih 1944-1945, so bili v delu razprave v teh državah. Od razpada Sovjetske zveze, je prišla bolj sistematična, lokalno nadzorovana razprava o teh dogodkih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.am.gov.lv/data/file/e/HC-Progress-Report2001.pdf|title=The Progress Report|publisher=Latvia's History Commission|accessdate=2022-06-30|archive-date=2014-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140319182357/http://www.am.gov.lv/data/file/e/HC-Progress-Report2001.pdf|url-status=dead}}</ref> Ko se je Rdeča armada po [[Operacija Barbarossa|nemškem napadu leta 1941]] umaknila, so Nemci razširili raziskavo o sovjetskih vojnih zločinih. Zočine so raziskali tako sodelavci z Nemčijo in člani anti-komunističnega odporniškega gibanja, kot so bile uporniške vojske (UPA) v Ukrajini, Forest Brothers v [[Estonija|Estoniji]], [[Latvija|Latviji]] in [[Litva|Litvi]], in poljsko [[Armia Krajowa]].<ref>De Zayas, Alfred M., ''The Wehrmacht War Crimes Bureau, 1939–1945'', University of Nebraska Press, Lincoln, Nebraska, 1989, 3rd revised edition Picton Press, Rockland, Maine 2003. {{OCLC|598598774}} Translation of: ''Die Wehrmacht-Untersuchungsstelle.''</ref> NKVD je po naročilu Stalinovega sodelavca [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]] izvedla tudi [[Katinski pokol]], v katerem so komunisti pobili več kot 20.000 poljskih vojaških uradnikov in drugih zapornikov, vključno z več civilisti. Sovjeti so izvedli tudi bombne napade med invazijo na [[Šindžjang|Xinjiang]]. Med napadi so ubili največ civilistov.<ref name="Pearson">{{navedi splet|url=https://fas.org/bwc/papers/review/cwtable.htm|title=Uses of CW since the First World War|last=Pearson|first=Graham S.|publisher=FEDERATION OF AMERICAN SCIENTISTS|access-date=2010-06-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100822165939/http://www.fas.org/bwc/papers/review/cwtable.htm|archive-date=2010-08-22}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/E-290.9-HE01-025/V-3/page/0164.html.en|title=History of the expedition in Asia, 1927-1935, Part 3|author1=Sven Anders Hedin|author2=Folke Bergman|year=1944|publisher=Göteborg, Elanders boktryckeri aktiebolag|location=Stockholm|page=112|access-date=28 November 2010|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224131040/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/E-290.9-HE01-025/V-3/page/0164.html.en|url-status=dead}}</ref> === Estonija === [[Slika:Victims of Soviet repressions in Kuressaare, Estonia, 1941.jpg|sličica|263x263_pik|Trupla Estoncev, ki so jih ubili sovjeti v [[Kuressaare|Kuressaareju]] v [[Estonija|Estoniji]], 1941.]] V skladu s paktom [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Molotov-Ribbentrop]] je [[Estonija|Estonijo]] 6. avgusta 1940 priključila Sovjetska zveza in jo preimenovala v [[Estonska Sovjetska Socialistična republika|Estonsko Sovjetsko Socialistično republiko]]. Estonska vojska je bila poražena, njeni častniki pa so bili deportirani in usmrčeni. Leta 1941 je bilo okoli 34.000 Estoncev vpoklicanih v Rdečo armado, od katerih jih je manj kot 30 % preživelo vojno. Nič več kot polovica teh moških je bila uporabljena za služenje vojaškega roka. Preostale so poslali v koncentracijska taborišča, kjer jih je umrlo okoli 12.000, predvsem v prvih mesecih vojne. Potem ko je postalo jasno, da bo nemška invazija na Estonijo uspešna, je NKVD usmrtila politične zapornike, ki jih ni bilo mogoče evakuirati, da ne bi mogli vzpostaviti stika z nacistično vlado.<ref>The Baltic Revolution: Estonia, Latvia, Lithuania and the Path to Independence by Anatol Lieven p. 424 {{ISBN|0-300-06078-5}}</ref> Več kot 300.000 državljanov Estonije, skoraj tretjina takratnega prebivalstva, je bilo prizadetih zaradi deportacij, aretacij, usmrtitev in drugih dejanj, povezanih z zatiranjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.communistcrimes.org/en/Database/Estonia/Historical-Overview|title=CommunistCrimes.org – Historical Introduction|access-date=14 February 2016}}</ref> Zaradi sovjetske okupacije je Estonija trajno izgubila najmanj 200.000 ljudi ali 20 % svojega prebivalstva zaradi zatiranja, eksodusa in vojne.<ref>{{navedi knjigo|last=Vetik|first=Raivo|editor=Pål Kolstø|title=National Integration and Violent Conflict in Post-Soviet Societies: The Cases of Estonia and Moldova|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=9781461639459|page=74|chapter=Cultural and Social Makeup of Estonia}}</ref> Sovjetske politične represije v Estoniji so naletele na oborožen odpor pripadnikov v gozdu, ki so jih sestavljali nekdanji naborniki nemške vojske in prostovoljci finskega pehotnega polka 200, ki so se borili v gverilski vojni, ki je bila popolnoma zatrta šele v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="vr25-30">[http://www.riigikogu.ee/public/Riigikogu/ValgeRaamat.pdf Valge raamat], pp. 25–30</ref> Poleg pričakovanih človeških in materialnih škod, ki so jih utrpele zaradi spopadov, je ta spopad vse do konca pripeljal do deportacije več deset tisoč ljudi, več sto političnih zapornikov in na tisoče civilistov je zaradi tega izgubilo življenje. [[Stalinizem]] je povzročil petkrat več smrtnih žrtev med Estonci kot pa [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] vladavina.<ref>{{cite journal|last=Mertelsmann|first=Olaf|year=2009|title=Soviet mass violence in Estonia revisited|url=https://semanticscholar.org/paper/077fc896308fe8b1bad05c00f4abf86d3ab6c3fd|journal=Journal of Genocide Research|volume=11|issue=2–3|pages=307–322|doi=10.1080/14623520903119001|s2cid=144908587}}</ref> ==== Množične deportacije ==== 14. junija 1941 in naslednja dva dni je bilo od 9.254 do 10.861 ljudi, večinoma mestnih prebivalcev, od tega več kot 5.000 žensk in več kot 2.500 otrok, mlajših od 16 let in 439 Judov (več kot 10 % estonskega judovskega prebivalstva)<ref>{{Cite journal|last1=Weiss-Wendt|first1=Anton|year=1998|title=The Soviet Occupation of Estonia in 1940–41 and the Jews|journal=[[Holocaust and Genocide Studies]]|volume=12|issue=2|pages=308–25|doi=10.1093/hgs/12.2.308}}</ref> deportiranih, večinoma v [[Kirovsko]], [[Novosibirska regija|Novosibirsko regijo]] ali v zapore.<ref name="commission">[http://www.historycommission.ee/temp/pdf/conclusions_en.pdf Conclusions of the Estonian International Commission for the Investigation of Crimes Against Humanity] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070609223156/http://www.historycommission.ee/temp/pdf/conclusions_en.pdf|date=9 June 2007}}, historycommission.ee; accessed 13 December 2016.</ref><ref>Kareda, Endel (1949). ''Estonia in the Soviet Grip: Life and Conditions under Soviet Occupation 1947–1949''. London: Boreas.<!-- ISSN/ISBN needed --></ref><ref>Uustalu, Evald (1952). ''The History of Estonian People''. London: Boreas.<!--ISSN/ISBN needed--></ref><ref name="laar">[[Laar, Mart]] (2006). [http://web-static.vm.ee/static/failid/128/Deportations_from_Estonia.pdf Deportation from Estonia in 1941 and 1949] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225225623/http://web-static.vm.ee/static/failid/128/Deportations_from_Estonia.pdf|date=2009-02-25}}. ''Estonia Today'': Fact Sheet of the Press and Information Department, Estonian Ministry of Foreign Affairs (June 2006).</ref><ref>[http://www.baltictimes.com/news/articles/28936/ 70th anniversary of deportation and uprising of 1941], ''[[The Baltic Times]]'', 29 June 2011; retrieved 6 May 2013.</ref><ref>[http://www.mnemosyne.ee/hc.ee/pdf/conclusions_en_1940-1941.pdf The Soviet Occupation of Estonia in 1940-1941] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140211082523/http://www.mnemosyne.ee/hc.ee/pdf/conclusions_en_1940-1941.pdf |date=2014-02-11 }}, mnemosyne.ee; retrieved 6 May 2013.</ref> Deportacije so potekale pretežno v Sibirijo in [[Kazahstan|Kazahstanu]], z železniškimi živinskimi vagoni, brez predhodne najave, medtem ko so deportirani imeli v najboljšem primeru ponoči nekaj ur časa, da so spakirali svoje najpomembnejše stvari in se ločili od družine. Estonci, ki so živeli v [[Leningradska regija|Leningradski regiji]], so bili že leta 1935 deportirani.<ref>{{cite journal|last1=Martin|first1=Terry|year=1998|title=The Origins of Soviet Ethnic Cleansing|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/3229636/Martin%201998.pdf?sequence=2|journal=[[The Journal of Modern History]]|volume=70|issue=4|pages=813–861|doi=10.1086/235168|jstor=10.1086/235168}}</ref> ==== Uničevalni bataljoni ==== Leta 1941 so bili za izvajanje Stalinove zločinske politike, na požganih zemljah ustanovljeni uničevalni bataljoni v zahodnih regijah Sovjetske zveze. V Estoniji so ubili na tisoče ljudi, vključno z velikim deležem žensk in otrok, medtem ko so požgali na desetine vasi, šol in javnih zgradb. Šolarju po imenu Tullio Lindsaar, so komunisti zlomili vse kosti na rokah, nato pa so ga sistematično mučili, ker je dvignil zastavo Estonije, nato pa so ga dokončno usmrtili. Mauricius Parts, sin veterana estonske osamosvojitvene vojne Karla Partsa, so komunisti polili s kislino, ki ga je razžrla. Avgusta 1941 so bili ubiti vsi prebivalci vasi [[Viru-Kabala]], vključno z dveletnim otrokom in šestdnevnim dojenčkom. Kot odgovor na grozodejstva uničevalnih bataljonov je izbruhnila partizanska vojna, na desetine tisoč moških pa so zgradili gozdne zaščite, da bi zaščitili lokalno prebivalstvo pred temi bataljoni. Občasno so jih bataljoni živo sežgali.<ref>Mart Laar, ''War in the woods'', The Compass Press, Washington, 1992, p. 10</ref> Uničevalni bataljoni so v Estoniji ubili 1850 ljudi. Skoraj vsi so bili partizani ali neoboroženi civilisti.<ref>''Eesti rahva kannatuste aasta''. Tallinn, 1996, p. 234.</ref> Drug primer dejanj, ki so jih storili uničevalni bataljoni, je pokol v Kautli, kjer je bilo pobitih dvajset civilistov in uničenih na desetine kmetij. Veliko ljudi so najprej mučili, potem, pa so jih ubili. Nizko število človeških žrtev v primerjavi s številom požganih kmetij je posledica tega, da je izvidniška skupina Erna na dolgem dosegu prekinila blokado Rdeče armade na tem območju in omogočila pobeg številnim civilistom.<ref>{{navedi splet|url=http://kultuur.elu.ee/ke486_liim.htm|title=Kultuur ja Elu – kultuuriajakiri|access-date=14 February 2016}}</ref><ref>[[Mart Laar]]: [http://www.postimees.ee/160807/esileht/arvamus/277366.php Tavaline stalinism] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827075510/http://www.postimees.ee/160807/esileht/arvamus/277366.php|date=2009-08-27}}, printed in [[Postimees]] 16 August 2007</ref> === Latvija === V skladu z paktom Ribbentrop-Molotov je bila [[Latvija]] vključena v sovjetsko okupirano področje. 17. junija 1940 so Latvijo zasedle sovjetske sile. Vlada [[Kārlis Ulmanis|Kārlisa Ulmanisa]] je bila odstavljena in 21. junija 1940 so bile izvedene nove nepoštene in nedemokratične volitve na seznamu samo ene stranke, ki je "izvolila" lažni parlament, ki je sprejel resolucijo o pridružitvi Sovjetski zvezi, pri čemer je bila resolucija že sestavljena v Moskvi pred volitvami. Latvija je 5. avgusta postala del Sovjetske zveze, 25. avgusta pa so vsi ljudje v Latviji postali državljani Sovjetske zveze. Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo zaprto in komunisti so Latvijo izolirali od preostalega sveta.<ref name="Starptautiska konference">{{navedi splet|url=https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|title=Deportation of 14 June 1941: crime against humanity: materials of an International Conference 12-13 June. (2001)|work=Latvijas vēstures institūts|via=latvianhistory.com|date=14 June 2012|access-date=18 June 2017|archive-date=2014-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140807064754/https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|url-status=dead}}</ref> 14. junija 1941 so na tisoče ljudi odpeljali z domov, jih naložili na tovorne vlake in odpeljali v koncentracijska taborišča v [[Sibirija|Sibiriji]]. Cele družine, ženske, otroke in starejše so pošiljali v delovna taborišča v Sibiriji. Zločin je storil sovjetski okupacijski režim po ukazu visokih oblasti v [[Moskva|Moskvi]]. Ljudski komisariat je pred deportacijo ustanovil operativne skupine, ki so izvajale aretacije, preiskave in zasege premoženja. Aretacije so potekale v vseh delih Latvije, vključno s podeželskimi območji.<ref name="Starptautiska konference2">{{navedi splet|url=https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|title=Deportation of 14 June 1941: crime against humanity: materials of an International Conference 12-13 June. (2001)|work=Latvijas vēstures institūts|via=latvianhistory.com|date=14 June 2012|access-date=18 June 2017|archive-date=2014-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140807064754/https://latvianhistory.com/2012/06/14/soviet-mass-deportations-of-14-june-1941/|url-status=dead}}</ref> === Litva === [[Slika:Corridor with Display of Partisans Killed by Soviet Forces - Museum of Genocide Victims - Vilnius - Lithuania (27829872456) (2).jpg|sličica|Spominski koridor v Muzeju okupacije in bojev za svobodo s prikazom litovskih partizanov, ki so jih ubile sovjetske sile v Litvi]] [[Litva]] in druge baltske države so postale žrtev pakta Molotov-Ribbentrop. Najprej je sporazum vodila k napadu Rdeče armade v Litvo 15. junija 1940, nato pa k njeni priključitvi in ​​vključitvi v Sovjetsko zvezo 3. avgusta 1940. Sovjetska aneksija je povzročila množični teror, zanikanje državljanskih svoboščin, uničenje gospodarskega sistema države in zatiranje litovske kulture. Med letoma 1940 in 1941 je bilo na tisoče Litovcev aretiranih, na stotine političnih zapornikov pa samovoljno usmrčenih. Več kot 17.000 ljudi je bilo junija 1941 deportiranih v koncentracijska taborišča v Sibiriji. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je bil nastajajoči sovjetski politični aparat uničen ali pa se je umaknil proti vzhodu države. Litvo je nato za več kot tri leta okupirala nacistična Nemčija. Leta 1944 je Sovjetska zveza ponovno okupirala Litvo. Po drugi svetovni vojni in kasnejšem zatiranju litovskih gozdnih upornikov so sovjetske komunistične oblasti usmrtile na tisoče odporniških borcev in civilistov. Približno 300.000 Litovcev je bilo iz političnih razlogov deportiranih ali obsojenih na prisilno delo v koncentracijskih taboriščih. Ocenjuje se, da je Litva zaradi sovjetske okupacije izgubila skoraj 780.000 državljanov, od tega je bilo okoli 440.000 vojnih beguncev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.communistcrimes.org/en/Database/Lithuania/Historical-Overview|title=CommunistCrimes.org – Historical Introduction|access-date=14 February 2016|archive-date=2009-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20090621105230/http://www.communistcrimes.org/en/Database/Lithuania/Historical-Overview|url-status=dead}}</ref> Ocenjeno število smrtnih žrtev v sovjetskih zaporih in taboriščih med letoma 1944 in 1953 je bilo najmanj 14.000.<ref>International Commission For the Evaluation of the Crimes of the Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania, [http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Arestai%20ir%20kankinimai/ENG/Conclusions%20_ENG.pdf Mass Arrests and Torture in 1944-1953] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140319182358/http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Arestai%20ir%20kankinimai/ENG/Conclusions%20_ENG.pdf |date=2014-03-19 }}, pp. 2-3 (=10%+ of 142,579 arrested)</ref> Ocenjeno število smrtnih žrtev med izgnanci med letoma 1945 in 1958 je bilo 20.000, vključno s 5.000 otroki.<ref>International Commission For the Evaluation of the Crimes of the Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania, [http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Tremimai/ENG/Conclusions%20ENG.pdf Deportations of the Population in 1944-1953] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130601173600/http://www.komisija.lt/Files/www.komisija.lt/File/Tyrimu_baze/II%20Sovietine%20okupacija%20I%20etapas/Nusikaltimai/Tremimai/ENG/Conclusions%20ENG.pdf|date=1 June 2013}}, paragraph 14</ref> === Poljska === ==== 1939—1941 ==== [[Slika:Katyn massacre 1.jpg|sličica|254x254_pik|Eno od množičnih grobišč v Katinu, kjer je NKVD usmrtila tisoče poljskih častnikov, intelektualcev in civilnih vojnih ujetnikov.]] Septembra 1939 je Rdeča armada napadla vzhodno [[Poljska|Poljsko]] in jo zasedla v skladu s tajnimi protokoli pakta Molotov-Ribbentrop. Sovjeti so kasneje na silo zasedli baltske države in dele [[Romunija|Romunije]], vključno z [[Besarabija|Besarabijo]] in severno [[Bukovina|Bukovino]]. Nemški zgodovinar [[Thomas Urban]] je zapisal,<ref name="OCLC/Urban">WorldCat, [http://classify.oclc.org/classify2/ClassifyDemo?search-author-txt=%22Urban%2C%20Thomas%2C%201954-%22&startRec=0 Thomas Urban.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210204170839/http://classify.oclc.org/classify2/ClassifyDemo?search-author-txt=%22Urban%2C%20Thomas%2C%201954-%22&startRec=0 |date=2021-02-04 }} Library catalog. Holdings. Retrieved December 28, 2014.</ref> da je bila sovjetska politika do ljudi, ki so padli pod njihov nadzor na okupiranih območjih, brutalna, kar kaže na elemente etničnega pobijanja. Delovne skupine NKVD so sledile Rdeči armadi, da bi odstranile "sovražne elemente" z osvojenih ozemelj v tako imenovani "revoluciji z obešanjem".<ref>[http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf Interview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327023913/http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf |date=2009-03-27 }} with Tomasz Strzembosz: ''Die verschwiegene Kollaboration'' Transodra, 23. Dezember 2001, p. 2 {{in lang|de}}</ref> Številni civilisti so poskušali pobegniti pred vojaškimi akcijami sovjetske NKVD; tiste, ki niso uspeli pobegniti, so zadržali v priporu, nato pa jih deportirali v Sibirijo in zaprli v [[Gulag|Gulage]].<ref name="Urban/Verlust">[[Thomas Urban]], ''[http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf Der Verlust] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327023913/http://www.dpg-brandenburg.de/nr23/die_verschwiegene_kollaboration_strzembosz.pdf|date=2009-03-27}}'' (PDF file, direct download), p. 145. Verlag C. H. Beck 2004, {{ISBN|3-406-54156-9}}. "Revolution durch den Strick."</ref> Mučenje se je v različnih zaporih uporabljalo v širokem obsegu, zlasti v tistih zaporih, ki so bili v majhnih mestih. V Bobrki so ujetnike poparili z vrelo vodo; v Przemyslanyju so ljudem odrezali [[Nos|nosove]], [[Uho|ušesa]] in [[Prst (organ)|prste]] ter jim izpulili tudi [[Oko|oči]]; v Czortkówu so sojetnicam odrezali [[prsi]]; in v Drohobyczu so žrtve porezali z bodečo žico.<ref name="JanTGross">[[Jan T. Gross]]. ''Revolution From Abroad: The Soviet Conquest of Poland's Western Ukraine and Western Belorussia.'' Princeton University Press, 2002. {{ISBN|0-691-09603-1}} pp. 181–182</ref> Podobna grozodejstva so se zgodila v [[Sambor|Samboru]], [[Stanisławów|Stanisławówu]], [[Stry|Stryju]] in [[Złoczów|Złoczówu]]. Zgodovinar in profesor Jan T. Gross je izjavil:<blockquote>Ne moremo se izogniti zaključku: sovjetski državni varnostni organi so svoje ujetnike mučili ne le za priznanje lažnih dejanj, ampak tudi za smrt. Ne, da je imela NKVD v svojih vrstah zaposlene, ki so skrbeli za to; prej je izvajala velik in sistematičen postopek. — Jan T. Gross</blockquote>Po mnenju sociologa, prof. [[Tadeusz Piotrowski|Tadeusza Piotrowskega]], je bilo v letih od 1939 do 1941 skoraj 1,5 milijona ljudi (vključno z lokalnimi prebivalci in begunci iz Poljske, ki so jo okupirali Nemci) deportiranih iz območij nekdanje vzhodne Poljske pod komunističnim nadzorom globoko v Sovjetsko zvezo, od tega 58,0 % Poljakov, 19,4 % Judov in preostalih drugih etničnih narodnosti.<ref>Tadeusz Piotrowski (1998), ''Poland's Holocaust'', McFarland, {{ISBN|0-7864-0371-3}}. Chapter: Soviet terror, p.14 [https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&lpg=PR1&pg=PA20#v=onepage&q&f=false (Google Books).] "By the time the war was over, some 1 million Polish citizens – Christians and Jews alike – had died at the hands of the Soviets."</ref> Le malo teh deportirancev se je po vojni vrnilo domov. Po mnenju ameriškega profesorja [[Carroll Quigley|Carrolla Quigleyja]] je bila umorjena najmanj ena tretjina od 320.000 poljskih vojnih ujetnikov, ki jih je Rdeča armada leta 1939 zaprla.<ref name="Quigley, Tragedy">[[Carroll Quigley]], ''Tragedy & Hope: A History of the World in Our Time'', G. S. G. & Associates, Incorporated; New Ed edition, June 1975, {{ISBN|0-945001-10-X}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo v nekaj dneh po nemškem napadu na Sovjete 22. junija 1941, ubitih od 10 do 35 tisoč zapornikov v zaporih ali na zaporniški sledi Sovjetske zveze, kar vključuje zapore Brygidki, Zolochiv, Dubno, Drohobych.<ref>Jerzy Węgierski, Lwów pod okupacją sowiecką 1939–1941, Warszawa 1991, Editions Spotkania, {{ISBN|83-85195-15-7}} s. 272-273</ref><ref>"W czterdziestym nas Matko na Sibir zesłali". Polska a Rosja 1939–42. Wybór i opracowanie Jan Tomasz Gross, Irena Grudzińska-Gross. Wyd. I krajowe Warszawa 1990, Wyd. Res Publica i Wyd. Libra {{ISBN|83-7046-032-1}}., s.60.</ref><ref>Gottfried Schramm, Jan T. Gross, Manfred Zeidler et al. (1997). [[Bernd Wegner]], ed. From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939–1941. Berghahn Books. pp. 47–79. {{ISBN|1-57181-882-0}}.</ref><ref>Snyder, Timothy. Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin. Basic Books, 2010. {{ISBN|0-465-00239-0}} p. 194</ref> ==== 1944—1945 ==== Na Poljskem so se nemška nacistična grozodejstva končala konec leta 1944, vendar jih je nadomestilo sovjetsko zločinsko zatiranje z napredovanjem sil Rdeče armade. Sovjetski vojaki so se pogosto ukvarjali z ropanjem, posilstvom in drugimi zločini nad Poljaki, zaradi česar se je prebivalstvo balo in sovražilo sovjetski režim.<ref name="Baziur">Grzegorz Baziur, "Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7</ref><ref name="Jan">Janusz Wróbel, "Wyzwoliciele czy Okupanci. Żołnierze Sowieccy w Łódzkim 1945–1946" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7.</ref><ref name="Kamin">Łukasz Kamiński "Obdarci,głodni,żli, Sowieci w oczach Polaków 1944–1948" ''Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej'' 2002, nr 7</ref><ref name="Krog">Mariusz Lesław Krogulski, "Okupacja w imię sojuszu" Poland 2001.</ref> Vojake poljske domobranske vojske (Armia Krajowa) so ruske sile samoumevno preganjale in zapirale.<ref name="Davies/reviews">From reviews of [[Norman Davies]], ''[[God's Playground]]'', Columbia, {{ISBN|0231128177}}. "On the 22 August the NKVD was ordered to arrest and disarm all members of the Home Army who fell into their hands." {{mdash}} Carlo D'Este [http://polish-jewish-heritage.org/eng/July_04_Two_reviews_Norman_Davies.htm Rising '44': Betraying Warsaw], New York Times, July 25, 2004. "While [at the same time] the NKVD under General Ivan Serov was unleashing another brutal purge against the Poles in the liberated territories of Poland." {{mdash}} Donald Davidson, [http://www.gbrussia.org/reviews.php?id=80 Rising '44' by Norman Davies] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924021022/http://www.gbrussia.org/reviews.php?id=80|date=2015-09-24}}, London, Macmillan, 2004. {{ISBN|0-333-90568-7}}. Retrieved December 28, 2014.</ref> Večina žrtev je bila deportirana v gulage v regiji [[Donetska regija|Donetsk]]. Samo leta 1945 je število pripadnikov poljske podzemne države, ki so bili deportirani v Sibirijo in različna delovna taborišča v Sovjetski zvezi, doseglo število 50.000. Enote Rdeče armade so izvajale zločine proti poljskim partizanom in civilistom. Med lovom na Augustów leta 1945 je bilo ujetih več kot 2000 Poljakov in približno 600 jih je domnevno umrlo v sovjetskem priporu.<ref name="Piotrowski, 131">[https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&pg=PA131&dq=%22According+to+information+from+local+communist+sources%22&hl=en&ei=0mCsTYOiH-bf0QHfyKn5CA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CDQQ6AEwAA#v=onepage&q=%22According%20to%20information%20from%20local%20communist%20sources%22&f=false ''Poland's holocaust'' By Tadeusz Piotrowski. Page 131.] {{ISBN|0-7864-2913-5}}.</ref><ref name="Rzecz">[[Rzeczpospolita (newspaper)|Rzeczpospolita]], 02.10.04 Nr 232, ''[https://web.archive.org/web/20140910065136/http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html Wielkie polowanie: Prześladowania akowców w Polsce Ludowej]'' (Great hunt: the persecutions of AK soldiers in the People's Republic of Poland). Retrieved June 7, 2006.</ref>Običajna sovjetska praksa je bila obtoževati svoje žrtve, da so [[Fašizem|fašisti]], da bi upravičili obsojanje na smrtno kazen. Vsa sprevrženost te sovjetske taktike je bila v tem, da so se praktično vsi obtoženi v resnici borili proti silam nacistične Nemčije od septembra 1939. Takrat so Sovjeti še več kot 20 mesecev pred operacijo sodelovali z nacistično Nemčijo. Ravno zato so te vrste Poljakov ocenili, da so se bili sposobni upreti Sovjetom, na enak način, kot so se uprli nacistom. Po vojni je bil pod Poljsko Ljudsko republiko uveden bolj dodelan videz pravice, ki so jo organizirali Sovjeti v obliki lažnih sojenj. Te so bile organizirane po aretaciji žrtev na podlagi lažnih obtožb s strani NKVD ali drugih varnostnih organizacij pod sovjetskim nadzorom, kot je Ministrstvo za javno varnost. Izrečenih je bilo najmanj 6000 političnih smrtnih obsodb, večina pa jih je bila izvršenih. Ocenjuje se, da je v sovjetskih zaporih umrlo več kot 20.000 ljudi.<ref name="ipn.gov.pl-2">{{navedi splet|url=http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/2/1002/Otwarcie_wystawy_8222Zbrodnie_w_majestacie_prawa_1944821119568221_8211_Krakow_2_.html|title="Zbrodnie w majestacie prawa 1944–1956"&nbsp;– Kraków 2006 [Crimes in the Name of the Law]|publisher=[[Instytut Pamięci Narodowej]]|author=IPN|access-date=30 September 2013|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120930192920/http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/2/1002/Otwarcie_wystawy_8222Zbrodnie_w_majestacie_prawa_1944821119568221_8211_Krakow_2_.html|archive-date=September 30, 2012}}</ref> Med njimi sta bila tudi Witold Pilecki in Emil August Fieldorf.<ref name="Kaczyński">Andrzej Kaczyński (02.10.04), {{navedi splet|url=http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html|title=''Wielkie polowanie: Prześladowania akowców w Polsce Ludowej''|access-date=2011-11-06|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20071219051422/http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html|archive-date=19 December 2007}} (Great hunt: The persecutions of AK soldiers in the People's Republic of Poland), [[Rzeczpospolita (newspaper)|Rzeczpospolita]], Nr 232, last accessed 30 September 2013. {{in lang|pl}}.</ref> Odnos sovjetskih vojakov do etničnih Poljakov je bil boljši od odnosa do Nemcev, vendar ni bil povsem boljši. Obseg posilstva poljskih žensk leta 1945 je povzročil pandemijo spolno prenosljivih bolezni. Čeprav je o skupnem številu žrtev še veliko ugibanja, poljski državni arhiv in statistika ministrstva za zdravje kažejo, da bi lahko preseglo 100.000.<ref name="polityka">{{navedi splet|url=http://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|title="Kobieca gehenna" (The women's ordeal)|author1=Joanna Ostrowska|author2=Marcin Zaremba|date=2009-03-07|work=No 10 (2695)|publisher=[[Polityka]]|pages=64–66|language=pl|access-date=April 21, 2011|quote=Generally speaking, the attitude of Soviet servicemen toward women of Slavic background was better than toward those who spoke German. Whether the number of purely Polish victims could have reached or even exceeded 100,000 is only a matter of guessing.|archive-date=2019-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190323231246/https://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|url-status=dead}}&nbsp; [http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87 Dr. Marcin Zaremba] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007025551/http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87|date=2011-10-07}} of [[Polish Academy of Sciences]], the co-author of the article cited above – is a historian from [[Warsaw University]] Department of History Institute of 20th Century History ([https://scholar.google.ca/scholar?hl=en&q=%22Marcin+Zaremba%22&btnG=Search&as_sdt=0%2C5&as_ylo=&as_vis=0 cited 196 times in Google scholar]). Zaremba published a number of scholarly monographs, among them: ''Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm'' (426 pages),[http://www.poczytaj.pl/145] ''Marzec 1968'' (274 pages), ''Dzień po dniu w raportach SB'' (274 pages), ''Immobilienwirtschaft'' (German, 359 pages), see [http://www.google.ca/search?tbo=p&tbm=bks&q=+inauthor:%22Marcin+Zaremba%22&source=gbs_metadata_r&cad=7 inauthor:"Marcin Zaremba" in Google Books.] [http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/ Joanna Ostrowska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314212517/http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/|date=2016-03-14}} of [[Warsaw]], Poland, is a lecturer at Departments of Gender Studies at two universities: the [[Jagiellonian University]] of Kraków, the [[University of Warsaw]] as well as, at the [[Polish Academy of Sciences]]. She is the author of scholarly works on the subject of mass rape and forced prostitution in Poland in the Second World War (i.e. "Prostytucja jako praca przymusowa w czasie II Wojny Światowej. Próba odtabuizowania zjawiska," "Wielkie przemilczanie. Prostytucja w obozach koncentracyjnych," etc.), a recipient of [[Socrates-Erasmus]] research grant from [[Humboldt Universitat zu Berlin]], and a historian associated with [[Krytyka Polityczna]].</ref> V [[Krakov|Krakovu]] so sovjetski vstop v mesto spremljala množična posilstva poljskih žensk in deklet ter ropanje zasebne lastnine s strani vojakov Rdeče armade.<ref name="Alma">{{cite journal|author=Rita Pagacz-Moczarska|year=2004|title=Okupowany Kraków - z prorektorem Andrzejem Chwalbą rozmawia Rita Pagacz-Moczarska|trans-title=Prof. Andrzej Chwalba talks about the Soviet-occupied Kraków|url=http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|url-status=bot: unknown|journal=Alma Mater|language=pl|publisher=[[Jagiellonian University]]|issue=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20080524235517/http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|archive-date=May 24, 2008|access-date=January 5, 2014|quote=An interview with [[Andrzej Chwalba]], Professor of history at the [[Jagiellonian University]] (and its [[prorector]]), conducted in [[Kraków]] by Rita Pagacz-Moczarska, and published by an online version of the Jagiellonian University's [[wikt:bulletin|Bulletin]] ''Alma Mater''. The article concerning World War II history of the city ("Occupied Krakow"), makes references to the fifth volume of [https://books.google.com/books?q=editions:ISBN%2B83-08-00115-7&id=58PSRAAACAAJ ''History of Krakow''] entitled "Kraków in the years 1939-1945," [https://books.google.com/books?id=yadFAAAAIAAJ&dq=bibliogroup%3A%22Dzieje%20Krakowa%3A%20Krak%C3%B3w%20w%20latach%201945-1989%22&source=gbs_book_other_versions see bibliogroup:"Dzieje Krakowa: Kraków w latach 1945-1989" in Google Books] ({{ISBN|83-08-03289-3}}) written by Chwalba from a historical perspective, also [https://scholar.google.ca/scholar?q=%22Andrzej+Chwalba%22+%22Dzieje+Krakowa%22&um=1&ie=UTF-8&sa=N&hl=en&tab=ps cited in Google scholar.]}}</ref> To vedenje je doseglo tako razsežnost, da so celo poljski komunisti, ki jih je postavila Sovjetska zveza, napisali protestno pismo samemu Josipu Stalinu, medtem ko so bile organizirane cerkvene maše, da bi molili za sovjetski umik.<ref name="Alma2">{{cite journal|author=Rita Pagacz-Moczarska|year=2004|title=Okupowany Kraków - z prorektorem Andrzejem Chwalbą rozmawia Rita Pagacz-Moczarska|trans-title=Prof. Andrzej Chwalba talks about the Soviet-occupied Kraków|url=http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|url-status=bot: unknown|journal=Alma Mater|language=pl|publisher=[[Jagiellonian University]]|issue=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20080524235517/http://www3.uj.edu.pl/alma/alma/64/01/02.html|archive-date=May 24, 2008|access-date=January 5, 2014|quote=An interview with [[Andrzej Chwalba]], Professor of history at the [[Jagiellonian University]] (and its [[prorector]]), conducted in [[Kraków]] by Rita Pagacz-Moczarska, and published by an online version of the Jagiellonian University's [[wikt:bulletin|Bulletin]] ''Alma Mater''. The article concerning World War II history of the city ("Occupied Krakow"), makes references to the fifth volume of [https://books.google.com/books?q=editions:ISBN%2B83-08-00115-7&id=58PSRAAACAAJ ''History of Krakow''] entitled "Kraków in the years 1939-1945," [https://books.google.com/books?id=yadFAAAAIAAJ&dq=bibliogroup%3A%22Dzieje%20Krakowa%3A%20Krak%C3%B3w%20w%20latach%201945-1989%22&source=gbs_book_other_versions see bibliogroup:"Dzieje Krakowa: Kraków w latach 1945-1989" in Google Books] ({{ISBN|83-08-03289-3}}) written by Chwalba from a historical perspective, also [https://scholar.google.ca/scholar?q=%22Andrzej+Chwalba%22+%22Dzieje+Krakowa%22&um=1&ie=UTF-8&sa=N&hl=en&tab=ps cited in Google scholar.]}}</ref>  Rdeča armada je bila vključena tudi v množično ropanje na osvobojenih ozemljih. === Finska === [[Slika:DeadFinnishcivilians1942.jpg|sličica|253x253_pik|Trupla finskih otrokov, ki so jih ubili sovjetski partizani pri Seitajärviju na Laponskem leta 1942.]] Med letoma 1941 in 1944 so sovjetske partizanske enote izvajale napade globoko na finsko ozemlje in napadale vasi in druge civilne cilje. Novembra 2006 so finske oblasti odstranile tajnost fotografij, ki prikazujejo sovjetska grozodejstva. Ti vključujejo slike umorjenih žensk in otrok.<ref>{{navedi novice|last=Nykänen|first=Anna-Stina|url=http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|title=Too awful an image of war: Sixty years on, there are no grounds to withhold images kept in a Finnish Defence Forces' safe|newspaper=Helsingin Sanomat|date=19 November 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061216201947/http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|archive-date=16 December 2006}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/544/1.shtml|title=Iltalehti – Kuvagalleria|access-date=14 February 2016|archive-date=2008-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20081219221756/http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/544/1.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/546/4.shtml|title=Iltalehti – Kuvagalleria|access-date=14 February 2016|archive-date=2008-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20081219221801/http://www.iltalehti.fi/kuvagalleria/data/yleinen/546/4.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Nykänen|first=Anna-Stina|url=http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|title=Too awful an image of war: Sixty years on, there are no grounds to withhold images kept in a Finnish Defence Forces' safe|newspaper=Helsingin Sanomat|date=19 November 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061216201947/http://www.hs.fi/English/article/Too+awful+an+image+of+war/1135223124092|archive-date=16 December 2006}}</ref> Partizani so svoje vojaške in civilne ujetnike običajno usmrtili po manjšem zaslišanju.<ref>{{navedi knjigo|last=Nikkilä|first=Reijo|editor1-first=Teuvo|editor1-last=Alava|editor2-first=Dmitri|editor2-last=Frolov|editor3-first=Reijo|editor3-last=Nikkilä|title=Rukiver!: Suomalaiset sotavangit Neuvostoliitossa|publisher=Edita|year=2002|page=17|language=fi|isbn=951-37-3706-3}}</ref> Rdeča armada je zajela okoli 3500 finskih vojnih ujetnikov, od tega pet žensk. Njihova umrljivost je ocenjena na približno 40 odstotkov. Najpogostejši vzroki smrti so bili lakota, mraz in zatiralski prevoz.<ref name="pikkujattilainen-malmi">{{navedi knjigo|last=Malmi|first=Timo|editor1-first=Jari|editor1-last=Leskinen|editor2-first=Antti|editor2-last=Juutilainen|title=Jatkosodan pikkujättiläinen|edition=1.|publisher=Werner Söderström Osakeyhtiö|year=2005|pages=1022–1032|chapter=Jatkosodan suomalaiset sotavangit|language=fi|isbn=951-0-28690-7}}</ref> === Sovjetska zveza === 9. avgusta 1937 je NKVD sprejela ukaz za "subverzivne dejavnosti poljskih obveščevalnih služb" v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], vendar je bil ukaz pozneje razširjen še na [[Latvijci|Latvijce]], [[Nemci|Nemce]], [[Estonci|Estonce]], [[Finci|Fince]], [[Grki|Grke]], [[Iranci|Irance]] in [[Kitajci|Kitajce]].{{sfn|Marshall|2010|p=335}} ==== Deportacija kulakov ==== [[Slika:Lithuania. Vilnius. Naujoji Vilnia 005.JPG|sličica|259x259_pik|Vagoni tovornega vlaka za prevoz deportirancev, ki je sedaj na ogled v Naujoji Vilnia.]] Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v Sibirijo in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prispelo 1.317.022 deportiranih. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Podatki iz sovjetskih arhivov kažejo, da je bilo od leta 1930 do 1934 deportiranih 2,4 milijona Kulakov.<ref name="Against Their Will">{{navedi knjigo|last1=Polian|first1=Polian|title=Against Their Will|date=2004|publisher=Central European Press|location=Hungary|isbn=9639241687|page=313}}</ref> Navedeno število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.<ref name="The Stalinist Penal System">{{navedi knjigo|last1=Pohl|first1=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365|page=58}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html Archived] 14 January 2009 at the [[Wayback Machine]].</ref> [[Simon Sebag Montefiore]] je ocenil, da je bilo do leta 1937 izgnanih 15 milijonov kulakov in njihovih družin, med deportacijo pa je umrlo veliko ljudi. Točno število žrtev ni znano.<ref>Sebag Montefiore, Simon (2014). ''Stalin: The Court of the Red Tsar''. W&N. p. 84. {{ISBN|978-1780228358}}. "By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead"</ref> ==== Umik sovjetskih sil leta 1941 ==== Deportacije, usmrtitve političnih zapornikov ter sežiganje živil in vasi so se zgodili, ko se je Rdeča armada umaknila pred silami osi leta 1941. V baltskih državah, [[Belorusija|Belorusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in Besarabiji so NKVD in pridružene enote Rdeče armade pobile zapornike in politične nasprotnike, preden so pobegnili pred napredujočimi silami osi..<ref>[http://www.historisches-centrum.de/forum/musial01-1.html article] by [[Bogdan Musial]]: ''Ostpolen beim Einmarsch der Wehrmacht nach dem 22. Juni 1941'' on the website of "Historisches Centrum Hagen"</ref><ref>Bogdan Musial: ''Konterrevolutionäre Elemente sind zu erschießen'', Propyläen 2000, {{ISBN|3-549-07126-4}} {{in lang|de}}</ref> ==== Deportacija Grkov ==== Deportacija Grkov v Sovjetski zvezi je potekala postopoma: sprva so oblasti zaprle grške šole, kulturna središča in založbe. Nato je leta 1942, 1944 in 1949 NKVD neselektivno aretirala vse Grke, stare 16 let ali več. Vse Grke, ki so bili premožni ali samozaposleni, so najprej iskali za kazenski pregon. To je prizadelo predvsem priseljene Grke in druge manjšine v Krasnodarskem okraju in ob obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Po eni oceni je bilo deportiranih okoli 50.000 Grkov.<ref name="ka">[http://news.kathimerini.gr/4dcgi/_w_articles_ell_100073_09/12/2007_252017 Το πογκρόμ κατά των Ελλήνων της ΕΣΣΔ], ''ΕΛΛΑΔΑ'', 09.12.2007</ref>{{sfn|Vouitra|2011|p=170}} 25. septembra 1956 je bila sprejeta odredba MVD št. 0402, ki je določala odpravo omejitev do izgnanih ljudstev v posebnih naseljih.{{sfn|Bugay|1996|p=94}} Nato so se sovjetski Grki začeli vračati na svoje domove ali pa so emigrirali v Grčijo. ==== Deportacija Kalmikov ==== Med deportacijami Kalmikov leta 1943, pod kodnim imenom Operacija Ulussy (Operation "Ulusy"), so bile med deportacijami večinoma ljudje kalmiške narodnosti v Sovjetski zvezi in Rusinje, poročene s Kalmiki, vendar brez Kalmikov. Približno polovica vseh (97-98.000) Kalmikov, deportiranih v Sibirijo, je umrla, preden so se leta 1957 lahko vrnili domov.<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/4580467.stm Regions and territories: Kalmykia</ref> ==== Deportacija krimish Tatarov ==== Po umiku [[Wehrmacht|Wehrmachta]] s [[Krim (polotok)|Krima]] je NKVD 18. maja 1944 s polotoka deportirala okoli 200.000 krimskih [[Tatari|Tatarov]].<ref>{{navedi splet|title=Press briefing notes on Crimean Tatars|url=https://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=19970&LangID=E|date=17 May 2016|work=[[United Nations Human Rights Office]]|access-date=18 July 2019}}</ref> ==== Deportacija ingrskih Fincev ==== Do leta 1939 se je število ingrsko-finskega prebivalstva zmanjšalo na približno 50.000, kar je bilo približno 43 % števila prebivalcev iz leta 1928, in nacionalno okrožje Ingrskih Fincev je bilo ukinjeno. Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo in začetku invazije na [[Sankt Peterburg|Leningrad]], je bilo v začetku leta 1942 vseh 20.000 Ingrinskih Fincev, ki so ostali na ozemlju pod sovjetskim nadzorom, deportiranih v Sibirijo. Večina Ingrskih Fincev skupaj z [[Votijci]] in [[Ižori]], ki so živeli na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci, je bila evakuirana na Finsko v letih 1943–1944.  Potem, ko je Finska zahtevala premirje, je bila prisiljena vrniti evakuirane osebe.<ref name="Taagepera22">[[Soviet war crimes#Taagepera2013|Taagepera (2013)]], p. 144</ref> Sovjetske oblasti niso dovolile 55.733 ljudem, ki so bili izročeni, da se vrnejo nazaj v Ingrijo, in so jih namesto tega deportirali v osrednje regije Rusije.<ref name="Taagepera2">[[Soviet war crimes#Taagepera2013|Taagepera (2013)]], p. 144</ref><ref name="Scott">[[Soviet war crimes#Scott2013|Scott and Liikanen (2013)]], pp. 59&#x2013;60</ref> Glavne regije prisilne naselitve ingrinskih Fincev so bila notranja območja Sibirije, osrednje Rusije in [[Tadžikistan|Tadžikistana]].<ref name="Evmenov">[[Soviet war crimes#Evmenov2010|Evmenov and Muslimov (2010)]], p. 92</ref> ==== Deportacija Čečencev in Ingušov ==== V letih 1943 in 1944 je sovjetska vlada več celih etničnih skupin obtožila kolaboracije Osi. Za kazen je bilo več celih etničnih skupin deportiranih, večinoma v Srednjo Azijo in Sibirijo v delovna taborišča. Evropski parlament je deportacijo Čečencev in Ingušov, kjer je umrla približno četrtina ljudi, leta 2004 razglasil za genocid in zapisal:<ref name="Europarl">{{navedi splet|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=February 27, 2004|access-date=May 23, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=June 4, 2012|df=mdy-all}}</ref><blockquote>Deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje, ki se šteje za genocid, v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločina genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.</blockquote> === Nemčija === Po mnenju zgodovinarja [[Norman Naimark|Normana Naimarka]] so bile izjave v sovjetskih vojaških časopisih in ukazi sovjetskega vrhovnega poveljstva skupno odgovorni za zločine Rdeče armade. Propaganda je razglašala, da je Rdeča armada vstopila v Nemčijo kot maščevalec, da bi kaznovala vse Nemce.<ref name="The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949">[[Norman M. Naimark]] Cambridge: Belknap, 1995 {{ISBN|0-674-78405-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji temu oporekajo in se sklicujejo na odredbo, izdano 19. januarja 1945, ki je zahtevala preprečevanje slabega ravnanja s civilisti. Ukaz vojaškega sveta 1. beloruske fronte, ki ga je podpisal maršal Rokossovski, je odredil streljanje roparjev in posiljevalcev na kraju zločina. V ukazu, ki ga je Stavka izdala 20. aprila 1945, je bilo zapisano, da je treba ohraniti dobre odnose z nemškimi civilisti, da bi zmanjšali odpor in hitreje končali sovražnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://actualhistory.ru/51|title=Н. Мендкович. Кто "изнасиловал Германию"? (часть 1)|author=Yamaletdinov Ruslan aka Dime|access-date=14 February 2016|archive-date=2011-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110811032916/http://actualhistory.ru/51|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Rzheshevskii|first=Oleg Aleksandrovich|url=http://gpw.tellur.ru/page.html?r=books&s=beevor|script-title=ru:Берлинская операция 1945 г.: дискуссия продолжается|trans-title=The Berlin Operation of 1945: The debate continues|language=ru|publisher=gpw.tellur.ru|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120401022017/http://gpw.tellur.ru/page.html?r=books&s=beevor|archive-date=1 April 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Turchenko|first=Sergei|url=http://svpressa.ru/war/article/8271/|script-title=ru:Секс-Освобождение: эротические мифы Второй мировой|trans-title=Sexual Liberation: erotic myths about the Second World|language=ru|publisher=svpressa.ru|date=5 May 2011|access-date=18 June 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140530214602/http://svpressa.ru/war/article/8271/|archive-date=30 May 2014|df=dmy-all}}</ref> ==== Množične usmrtitve civilistov ==== [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-464-0383I-26, Nemmersdorf (Ostpreußen), ermordete Deutsche.jpg|sličica|250x250_pik|Nemški civilisti, ki so jih ubili sovjetski vojaki v poboju v Nemmersdorfu]] Med drugo svetovno vojno so sovjetski vojaki večkrat požgali stavbe, vasi ali dele mest in uporabili smrtonosno silo proti domačinom, ki so poskušali pogasiti požare. Večina grozodejstev Rdeče armade se je zgodila le na lokacijah, ki so bile imenovane za sovražno ozemlje. Vojaki Rdeče armade so skupaj s pripadniki NKVD v letih 1944 in 1945 pogosto izropali nemške transportne vlake na Poljskem.<ref name="Urban, Der Verlust">[[Thomas Urban]] ''Der Verlust'', p. 145, Verlag C. H. Beck 2004, {{ISBN|3-406-54156-9}}</ref> Za Nemce je nacistična vlada odložila organizirano evakuacijo civilistov pred napredujočo Rdečo armado, da ne bi demoralizirala čet, ki so se do zdaj borile v svoji državi. [[Propaganda v nacistični Nemčiji|Nacistična propaganda]], ki je bila prvotno namenjena krepitvi civilnega odpora z opisovanjem krvavih in olepšanih grozodejstev Rdeče armade, kot je pokol v Nemmersdorfu, je pogosto povzročila povratne posledice in povzročila paniko. Kadar koli je bilo mogoče, so lokalni civilisti takoj, ko se je Wehrmacht umaknil, na lastno pobudo začeli bežati proti zahodu. V begu pred napredujočo Rdečo armado je med evakuacijami umrlo veliko število prebivalcev nemških provinc Vzhodne [[Prusija|Prusije]], [[Šlezija|Šlezije]] in Pomeranija, nekateri zaradi mraza in lakote, nekateri med bojnimi operacijami. Pomemben odstotek tega števila žrtev pa se je zgodil, ko so evakuacijske kolone naletele na enote Rdeče armade. Civiliste so povozili tanki, jih ustrelili in na še druge načine umorili. Ženske in mlada dekleta so bila posiljena in umorjena s strani sovjetskih vojakov. <ref name="Beevor, Downfall">[[Antony Beevor]], ''Berlin: The Downfall 1945'', Penguin Books, 2002, {{ISBN|0-670-88695-5}}</ref><ref name="ARD Dokumentation">[http://kriegsende.ard.de/pages_std_lib/0,3275,OID1088988,00.html Documentary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070807171305/http://kriegsende.ard.de/pages_std_lib/0,3275,OID1088988,00.html|date=7 August 2007}} on German public TV (ARD) of 2005</ref><ref name="Darnstädt, Wiegrefe, Vater, erschieß mich!">Thomas Darnstädt, Klaus Wiegrefe ''"Vater, erschieß mich!"'' in ''Die Flucht'', S. 28/29 (Herausgeber [[Stefan Aust]] und Stephan Burgdorff), dtv und SPIEGEL-Buchverlag, {{ISBN|3-423-34181-5}}</ref> Poleg tega so lovski bombniki sovjetskih letalskih sil izvajali bombardiranje in napade, ki so ciljali na kolone civilnih beguncev. [[Slika:Soviet Order 1945-00.png|sličica|Sovjetski izvršilni ukaz vojaškim tožilcem 48. armade zaradi sprejemanja pravnih ukrepov proti divjemu ropanju, sežiganju hiš in ubijanju civilistov s strani vojakov Rdeče armade. Ta izvršilni ukaz je bil sprejet januarja 1945.]] Čeprav so o množičnih usmrtitvah civilistov s strani Rdeče armade redko poročali v javnosti, je znan incident v Treuenbrietzenu, kjer je bilo 1. maja 1945 zbranih in ustreljenih najmanj 88 moških civilnih prebivalcev. Incident se je zgodil po slavju zmage, v katerem so bila številna dekleta iz Treuenbrietzena poslijena, neznani napadalec pa je ustrelil podpolkovnika Rdeče armade. Nekateri viri trdijo, da je bilo med incidentom ubitih kar 1000 civilistov. <ref>[http://www.berlinonline.de/berliner-zeitung/archiv/.bin/dump.fcgi/1998/0508/blickpunkt/0003/index.html article in ''Berliner Zeitung'' of 1998] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071225050937/http://www.berlinonline.de/berliner-zeitung/archiv/.bin/dump.fcgi/1998/0508/blickpunkt/0003/index.html|date=25 December 2007}}</ref><ref>Claus-Dieter Steyer, ''"Stadt ohne Männer"'' (''City without men''), [[Der Tagesspiegel]] at {{navedi splet|url=http://www.tagesspiegel.de/berlin/archiv/21.06.2006/2610181.asp|title=Archived copy|access-date=2012-05-27|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20120527030925/http://www.tagesspiegel.de/berlin/archiv/21.06.2006/2610181.asp|archive-date=27 May 2012|df=dmy-all}}</ref> Prvi župan berlinskega okrožja Charlottenburg [[Walter Kilian]], ki so ga po koncu vojne imenovali Sovjeti, je poročal o obsežnem ropanju z strani vojakov Rdeče armade na tem območju: »Posamezniki, veleblagovnice, trgovine, stanovanja ... vsi so bili oropani na slepo."<ref>{{navedi knjigo|author=Hubertus Knabe|author-link=Hubertus Knabe|language=de|title=Tag der Befreiung? Das Kriegsende in Ostdeutschland (A day of liberation? The end of the war in Eastern Germany)|publisher=Propyläen|year=2005|isbn=3-549-07245-7}}</ref> Na sovjetskem okupacijskem območju so člani SED poročali Stalinu, da bi lahko ropanje in posilstva sovjetskih vojakov povzročila negativno reakcijo nemškega prebivalstva na Sovjetsko zvezo in prihodnost [[Socializem|socializma]] v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]]. Stalin naj bi se jezno odzval: "Ne bom toleriral, da bi kdo vlačil čast Rdeče armade skozi blato."<ref name="Leonhard1979">{{navedi knjigo|last=Wolfgang|first=Leonhard|title=Child of the Revolution|publisher=Pathfinder Press|year=1979|isbn=0-906133-26-2}}</ref><ref>Norman M. Naimark. ''The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949.'' Harvard University Press, 1995. {{ISBN|0-674-78405-7}}</ref> V skladu s tem so bili vsi dokazi – kot so poročila, fotografije in drugi dokumenti o ropanju, posilstvu, požiganju kmetij in vasi s strani Rdeče armade – izbrisani iz vseh arhivov v bodoči NDR.<ref name="Leonhard19792">{{navedi knjigo|last=Wolfgang|first=Leonhard|title=Child of the Revolution|publisher=Pathfinder Press|year=1979|isbn=0-906133-26-2}}</ref> Študija, ki jo je objavila nemška vlada leta 1974, je ocenila, da je število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 več kot 600.000, z okoli 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od Oder in Neisse (pribl. 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilnimi deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetski zvezi), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven taborišč in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).<ref>Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40-41, 46-47, 51-53)</ref> Te številke ne vključujejo do 125.000 smrtnih žrtev civilistov v [[Bitka za Berlin|bitki za Berlin]].<ref>Clodfelter, Micheal, ''Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures, 1500–2000'', 2nd Ed. {{ISBN|0-7864-1204-6}}, p. 515</ref> Ocenjuje se, da je bilo ubitih okoli 22.000 civilistov samo med boji v Berlinu.<ref>Peter Antill/Peter Dennis, Berlin 1945: End of the Thousand Year Reich, 2005 Osprey Publishing, p. 85</ref> ==== Množična posilstva ==== Zahodne ocene števila žrtev posilstva se gibljejo od dvesto tisoč do dva milijona.<ref>Hanna Schissler ''The Miracle Years: A Cultural History of West Germany, 1949–1968'' [https://books.google.com/books?id=00fCzJKt1QMC&pg=PA28&lpg=PA28&dq=soviet+estimates+rape+tens+of+thousands&source=web&ots=xzyKzJm1sj&sig=cy2AfPmp7ZvT7K9YSWPRkXoyp6E]</ref> Po zimski ofenzivi leta 1945 je prišlo do množičnega posilstva z strani sovjetskih čet v vseh večjih mestih, ki jih je zavzela Rdeča armada. Ženske je med osvoboditvijo Poljske skupinsko posililo kar nekaj deset vojakov. V nekaterih primerih so bile žrtve, ki se niso skrivale v kleteh ves dan, posiljene do 15-krat.<ref name="polityka2">{{navedi splet|url=http://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|title="Kobieca gehenna" (The women's ordeal)|author1=Joanna Ostrowska|author2=Marcin Zaremba|date=2009-03-07|work=No 10 (2695)|publisher=[[Polityka]]|pages=64–66|language=pl|access-date=April 21, 2011|quote=Generally speaking, the attitude of Soviet servicemen toward women of Slavic background was better than toward those who spoke German. Whether the number of purely Polish victims could have reached or even exceeded 100,000 is only a matter of guessing.|archive-date=2019-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190323231246/https://archiwum.polityka.pl/art/kobieca-gehenna,353703.html|url-status=dead}}&nbsp; [http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87 Dr. Marcin Zaremba] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007025551/http://www.ihuw.pl/biogramy/index.php?UID=87|date=2011-10-07}} of [[Polish Academy of Sciences]], the co-author of the article cited above – is a historian from [[Warsaw University]] Department of History Institute of 20th Century History ([https://scholar.google.ca/scholar?hl=en&q=%22Marcin+Zaremba%22&btnG=Search&as_sdt=0%2C5&as_ylo=&as_vis=0 cited 196 times in Google scholar]). Zaremba published a number of scholarly monographs, among them: ''Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm'' (426 pages),[http://www.poczytaj.pl/145] ''Marzec 1968'' (274 pages), ''Dzień po dniu w raportach SB'' (274 pages), ''Immobilienwirtschaft'' (German, 359 pages), see [http://www.google.ca/search?tbo=p&tbm=bks&q=+inauthor:%22Marcin+Zaremba%22&source=gbs_metadata_r&cad=7 inauthor:"Marcin Zaremba" in Google Books.] [http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/ Joanna Ostrowska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314212517/http://genderstudies.pl/index.php/zajecia/joanna_ostrowska/|date=2016-03-14}} of [[Warsaw]], Poland, is a lecturer at Departments of Gender Studies at two universities: the [[Jagiellonian University]] of Kraków, the [[University of Warsaw]] as well as, at the [[Polish Academy of Sciences]]. She is the author of scholarly works on the subject of mass rape and forced prostitution in Poland in the Second World War (i.e. "Prostytucja jako praca przymusowa w czasie II Wojny Światowej. Próba odtabuizowania zjawiska," "Wielkie przemilczanie. Prostytucja w obozach koncentracyjnych," etc.), a recipient of [[Socrates-Erasmus]] research grant from [[Humboldt Universitat zu Berlin]], and a historian associated with [[Krytyka Polityczna]].</ref><ref name="Krytyka">[http://www.krytykapolityczna.pl/Opinie/Kobieca-gehenna/menu-id-197.html Ostrowska, Zaremba: "Kobieca gehenna". ''Krytyka Polityczna'', 4 March 2009.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150310041241/http://www.krytykapolityczna.pl/Opinie/Kobieca-gehenna/menu-id-197.html |date=2015-03-10 }} Source: [[Polityka]] nr 10/2009 (2695).</ref> Po besedah ​​zgodovinarja [[Antony Beevor|Antonyja Beevorja]] so sovjetske čete po zavzetju [[Berlin|Berlina]] s strani Rdeče armade leta 1945 posilile nemške ženske in deklice, stare tudi komaj osem let.<ref>[https://www.theguardian.com/books/2002/may/01/news.features11 'They raped every German female from eight to 80'], ''The Guardian''</ref> Beevor je zapisal, da so vojaki Rdeče armade posilili tudi sovjetske in poljske ženske, osvobojene iz koncentracijskih taborišč.<ref>{{navedi knjigo|title=Berlin The Downfall 1945|url=https://archive.org/details/berlindownfall190000beev_e9y1|last=Beevor|first=Antony|publisher=Viking Press|year=2002|isbn=978-0-670-03041-5|pages=[https://archive.org/details/berlindownfall190000beev_e9y1/page/326 326]–327}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/1382565/Red-Army-troops-raped-even-Russian-women-as-they-freed-them-from-camps.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/1382565/Red-Army-troops-raped-even-Russian-women-as-they-freed-them-from-camps.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Red Army troops raped even Russian women as they freed them from camps|author=Daniel Johnson|date=24 January 2002|work=Telegraph.co.uk|access-date=14 February 2016}}{{cbignore}}</ref> Po besedah ​​[[Norman Naimark|Normana Naimarka]] so po poletju 1945 sovjetski vojaki, ki so jih ujeli pri posilstvu civilistov, običajno prejeli kazni od aretacije do usmrtitve.<ref>{{navedi knjigo|last=Naimark|first=Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://archive.org/details/russiansingerman0000naim|year=1995|publisher=Belknap|location=Cambridge|isbn=0-674-78405-7|page=[https://archive.org/details/russiansingerman0000naim/page/92 92]}}</ref> Vendar Naimark trdi, da so se posilstva nadaljevala vse do zime 1947–48, ko so sovjetske okupacijske oblasti končno omejile vojake na strogo varovane postojanke in taborišča.<ref>Naimark 1995, p. 79.</ref> Naimark je zaključil, da je »socialno psihologijo žensk in moških v sovjetskem okupacijskem območju zaznamoval zločin posilstva od prvih dni okupacije, preko ustanovitve NDR jeseni 1949, bi lahko trdili, prisotno."<ref>Naimark 1995, pp. 132-133.</ref> Po mnenju [[Richard Overy|Richarda Overyja]] so Rusi zavrnili priznanje sovjetskih vojnih zločinov, deloma "ker so menili, da je bilo veliko tega upravičeno kot maščevanje sovražniku in deloma zato, ker so pisali zgodovino zmagovalcev."<ref name="RedArmy">{{navedi novice|last=Summers|first=Chris|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1939174.stm|title=Red Army rapists exposed|work=bbc.co.uk|date=29 April 2002|access-date=18 June 2017}}</ref> === Madžarska === Po besedah ​​raziskovalca in avtorja [[Krisztián Ungváry|Krisztiána Ungváryja]] je bilo med okupacijo [[Budimpešta|Budimpešte]] s strani Rdeče armade, ubitih okoli 38.000 civilistov: približno 13.000 zaradi vojaške akcije in 25.000 zaradi lakote, bolezni in drugih vzrokov. V slednjo številko je vključenih približno 15.000 Judov, večinoma žrtev usmrtitev s strani nacističnih SS in Arrow Cross Party. Ungváry je zapisal, da so Sovjeti, ko so končno razglasili zmago, sprožili nasilno kampanjo, vključno z gromozansko krajo vsega, kar jim je lahko padlo v roke, naključnimi usmrtitvami in množičnimi posilitvi. Ocene števila žrtev posilstva se gibljejo od 5.000 do 200.000.<ref>{{navedi knjigo|last=Bessel|first=Richard|author1-link=Richard Bessel|author2=Dirk Schumann|title=Life after Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=0-521-00922-7|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C|page=132}}</ref><ref name="Ungvary">{{navedi knjigo|first=Krisztian|last=Ungvary|title=The Siege of Budapest|publisher=Yale University Press|location=New Haven|year=2005|pages=[https://archive.org/details/siegeofbudapesto0000ungv/page/348 348–350]|isbn=0-300-10468-5|url=https://archive.org/details/siegeofbudapesto0000ungv/page/348}}</ref><ref name="Mark">{{cite journal|last=James|first=Mark|year=2005|title=Remembering Rape: Divided Social Memory and the Red Army in Hungary 1944–1945|url=http://muse.jhu.edu/journals/past_and_present/v188/188.1mark.html|journal=[[Past & Present (journal)|Past & Present]]|publisher=Oxford University Press|volume=188|issue=August 2005|pages=133–161|doi=10.1093/pastj/gti020|issn=1477-464X|s2cid=162539651}}</ref> Po podatkih Normana Naimarka so bila madžarska dekleta ugrabljena in odpeljana v prostore Rdeče armade, kjer so bila zaprta, večkrat posiljena in včasih tudi umorjena.<ref name="Naimark">{{navedi knjigo|first=Norman M.|last=Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://archive.org/details/russiansingerman0000naim|publisher=Cambridge: Belknap|year=1995|isbn=0-674-78405-7|pages=[https://archive.org/details/russiansingerman0000naim/page/70 70]–71}}</ref> Celo osebje veleposlaništva iz nevtralnih držav je bilo zajeto in posiljeno, kot je bilo dokumentirano, ko so sovjetski vojaki napadli švedsko poslanstvo v Nemčiji.<ref>{{navedi splet|url=http://cdi.org/russia/Johnson/6225-9.cfm|title=Johnson's Russia List|last=Birstein|first=Vadim|date=3 May 2002|access-date=2015-02-11|quote=What makes this particular memoir unusual is that Soviet officials confirmed at the diplomatic level one of his descriptions – the rape of a woman servant at the Swedish Legation|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120109062452/http://cdi.org/russia/Johnson/6225-9.cfm|archive-date=January 9, 2012}}</ref> Poročilo švicarske misije v Budimpešti opisuje vstop Rdeče armade v mesto:<blockquote>Med zavzetjem Budimpešte in tudi v naslednjih tednih so ruske čete mesto prosto oropale. Vstopili so tako rekoč v vsako stanovanje, tako v najrevnejše kot v najbogatejše. Odnesli so vse, kar so želeli, predvsem hrano, oblačila in dragocenosti... vsako stanovanje, trgovino, banko itd. je bilo večkrat izropano. Pohištvo in večje umetnine itd., ki jih ni bilo mogoče odpeljati, so pogosto preprosto uničili. V mnogih primerih so po ropanju tudi domove požgali, kar je povzročilo ogromno popolno škodo ... Bančni sefi so bili brez izjeme izpraznjeni — celo britanski in ameriški sefi — in kar je bilo najdeno, je bilo odvzeto. </blockquote>Po mnenju zgodovinarja [[James Mark|Jamesa Marka]] so spomini o zločinih Rdeče armade na [[Madžarska|Madžarskem]] različna.<ref name="Mark2">{{cite journal|last=James|first=Mark|year=2005|title=Remembering Rape: Divided Social Memory and the Red Army in Hungary 1944–1945|url=http://muse.jhu.edu/journals/past_and_present/v188/188.1mark.html|journal=[[Past & Present (journal)|Past & Present]]|publisher=Oxford University Press|volume=188|issue=August 2005|pages=133–161|doi=10.1093/pastj/gti020|issn=1477-464X|s2cid=162539651}}</ref> === Romunija === Sovjetska zveza je storila tudi številne vojne zločine v [[Romunija|Romuniji]] oziroma proti Romunom od začetka okupacije [[Besarabija|Besarabije]] in [[Severna Bukovina|Severne Bukovine]] leta 1940 pa vse do nemške invazije leta 1941 in kasneje od izgona Nemcev v regijo, vse do leta 1958. Eden primer je bil pokol Fântâna Albă, v katerem so sovjetske obmejne čete in NKVD ubile 44–3.000 Romunov, medtem ko so poskušali pobegniti v Romunijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adevarul.ro/exclusiv_adevarul/Masacrul-Fantana-Alba-sovietice-Romania_0_245975565.html|title=Masacrul de la Fântâna Albă, îngropat de KGB: peste 2000 de români ucişi de trupele sovietice|language=ro|newspaper=[[Adevărul]]|date=April 18, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Gabriel|last=Gherasim|title=Românii bucovineni sub cizma străină|url=http://www.ziua.net/display.php?id=182813&data=2005-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20070218005215/http://www.ziua.net/display.php?id=182813&data=2005-08-16|url-status=dead|archive-date=2007-02-18|website=ziua.net|publisher=[[Ziua]]|date=2005|access-date=11 May 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adevarul.ro/locale/alexandria/masacrul-fantana-alba-fost-omorati-3000-romani-granita-romania-1-aprilie-1941-paste-1_56fcf95c5ab6550cb86cd167/index.html|title=Masacrul de la Fântâna Albă. Cum au fost omorâți 3.000 de români, la granița cu România, pe 1 aprilie 1941, de Paște|newspaper=[[Adevărul]]|language=ro|date=April 1, 2016|first=Elisabeth|last=Bouleanu|access-date=April 4, 2020}}</ref> Ta dogodek je bil označen kot "romunski Katin".<ref>{{navedi splet|url=https://www.romaniajournal.ro/society-people/75-years-since-the-romanian-katyn-massacre-at-fantana-alba-3000-romanians-killed/|title=75 Years Since 'The Romanian Katyn' Massacre At Fântâna Albă – 3,000 Romanians Killed|first=Victor|last=Lupu|date=April 1, 2016|access-date=April 4, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.agerpres.ro/english/2017/04/02/reportage-commemoration-of-fantana-alba-massacre-tears-grief-gratitude-16-35-25|title=Commemoration of Fântâna Albă massacre: tears, grief, gratitude|website=agerpres.ro|date=April 2, 2017|access-date=April 5, 2020|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119194457/https://www.agerpres.ro/english/2017/04/02/reportage-commemoration-of-fantana-alba-massacre-tears-grief-gratitude-16-35-25|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.digi24.ro/special/campanii-digi24/23-august/masacrul-de-la-fantana-alba-in-aprilie-1941-trupele-nkvd-au-ucis-3-000-de-romani-107970|title=Masacrul de la Fântâna Albă. În aprilie 1941, trupele NKVD au ucis 3.000 de români|trans-title=The Fântâna Albă Massacre. In April 1941, NKVD troops killed 3,000 Romanians|language=ro|website=digi24.ro|date=August 20, 2013|access-date=April 5, 2020}}</ref> Še en zloglasni pokol, ki so ga storile sovjetske čete v Romuniji, je bil pokol v Lunci, ko so sovjetske obmejne čete streljale na več romunskih civilistov, ki so poskušali pobegniti čez mejo, pri čemer jih je bilo ubitih 600 ljudi, le 57 jih je uspelo pobegniti, še 44 pa so jih aretirali in jim sodili kot "pripadnike protirevolucionarne organizacije". Od tega jih je bilo 12 obsojenih na smrt, ostali pa na 10 let prisilnega dela in 5 let izgube državljanskih pravic. Družinske člane aretiranih in ustreljenih so kasneje aretirali in poslali v Sibirijo in Srednjo Azijo.<ref name="Pădurean">{{navedi splet|first=Bianca|last=Pădurean|title=Pagina de istorie: Masacrul de la Lunca, pedeapsa pentru cei care au dorit să evadeze din "paradisul sovietic"|url=https://www.rfi.ro/politica-101050-pagina-de-istorie-masacrul-lunca-pedeapsa-dorit-evadeze|website=rfi.ro|publisher=[[Radio France Internationale]]|date=7 February 2018|access-date=7 February 2022|language=ro|archive-date=2022-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220927234351/https://www.rfi.ro/politica-101050-pagina-de-istorie-masacrul-lunca-pedeapsa-dorit-evadeze|url-status=dead}}</ref> Med okupacijo sta sovjetska vlada in vojska deportirali na tisoče romunskih civilistov iz okupiranih regij v "posebna naselja". Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v obdobju 1940–1953 iz [[Moldavska Sovjetska Socialistična republika|Moldavske Sovjetske Socialistične republike]] deportiranih 46.000 ljudi.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} Razširjeno je bilo tudi preganjanje [[Religija|religije]], sovjetska komunistična vlada je poskušala zatreti vse oblike organizirane vere na svojih okupiranih ozemljih, pogosto je preganjala [[Katolištvo|katoliško]], [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavno]], [[Muslimani|muslimansko]] in [[Judovstvo|judovsko]] cerkev, sovjetska politična policija je aretirala številne [[Duhovnik|duhovnike]], druge pa je aretirala in zaslišala sama NKVD. Nato so jih deportirali v notranjost Sovjetske zveze, kjer so jih ubili.<ref>{{in lang|ro}}Martiri pentru Hristos, din România, în perioada regimului comunist'', Editura Institutului Biblic şi de Misiune al Bisericii Ortodoxe Române, București, 2007, pp. 34–35.''</ref> Na tisoče transilvanskih Sasov je bilo pozneje deportiranih od leta 1944 do 1949 pod sovjetsko okupacijo, na stotine ali celo tisoče pa jih je umrlo na poti v taborišča v Sibirijo in Srednjo Azijo, preden so se lahko vrnili v svojo domovino.<ref>Marga</ref> === Jugoslavija === Po besedah ​​jugoslovanskega politika [[Milovan Đilas|Milovana Djilasa]] se je v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] zgodilo najmanj 121 primerov posilstva, od tega tudi 111 umorov. Dokumentiranih je bilo tudi 1204 primerov ropanja z napadi. Djilas je te ocene opisal kot "komaj nepomembne, če se upošteva, da je Rdeča armada zavzela le severovzhodni del Jugoslavije". To je vznemirjalo [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanske komunistične partizane]], ki so se bali, da bi zgodbe o zločinih, ki so jih zagrešili njihovi sovjetski zavezniki, oslabili njihov položaj med jugoslovanskim prebivalstvom.<ref>Djilas (1962), ''Conversations with Stalin'', Harcourt, Brace & World, New York. pp. 88-89.</ref><ref name="Naimark_70-1">Naimark (1995), pp. 70–71.</ref> Djilas je zapisal, da je v odgovor jugoslovanski partizanski vodja [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] poklical šefa sovjetske vojaške misije generala Kornejeva in uradno protestiral. Kljub temu, da je bil povabljen "kot tovariš", je Kornejev besnel nad njimi, ker je ponujal "takšne insinuacije" proti Rdeči armadi. Djilas, ki je bil prisoten na sestanku, se je oglasil in pojasnil, da britanska vojska pri osvobajanju drugih regij Jugoslavije ni nikoli sodelovala v "takšnih ekscesih". General Kornejev je odgovoril z vpitjem: "Najostreje protestiram proti tej žalitvi Rdeče armade, ko jo primerjam z vojskami kapitalističnih držav."<ref>Djilas (1962), pp. 87-89.</ref> Srečanje s Kornejevim se ni samo "končalo brez rezultatov", temveč je tudi povzročilo, da je Stalin osebno napadel Djilasa med naslednjim obiskom Kremlja. Stalin je v besu obsodil jugoslovansko armado in način upravljanja z njo. Nato je "razburjeno govoril o trpljenju Rdeče armade in grozotah, ki jih je bila prisiljena prenašati, medtem ko se je borila skozi tisoče kilometrov opustošene države." Stalin je dosegel vrhunec z besedami: "In takšno vojsko ni žalil nihče drug kot Djilas! Djilas, od katerega sem najmanj pričakoval kaj takega, človek, ki sem ga tako dobro sprejel! In vojska, ki ni prizanašala krvi zate! Ali Djilas, ki je sam pisatelj, ne ve, kaj sta človeško trpljenje in človeško srce? Ali ne more razumeti, če se vojak, ki je čez kri in ogenj in smrt prehodil na tisoče kilometrov, zabava z žensko oz. si privošči kakšno malenkost?"<ref>Djilas (1962), page 95.</ref> Po Djilasovem mnenju je sovjetska zavrnitev obravnave protestov proti vojnim zločinom Rdeče armade v Jugoslaviji razjezila Titovo vlado in je prispevala k kasnejšemu izstopu Jugoslavije iz [[Vzhodni blok|sovjetskega bloka]]. === Češkoslovaška (1945) === Slovaški komunistični politik [[Vlado Clementis]] se je pritožil maršalu [[Ivan Konev|Ivanu Konevu]] nad ravnanjem sovjetskih čet na Češkoslovaškem. Konev je odgovoril, da so to storili predvsem poveljniki Rdeče armade.<ref name="Naimark_70-12">Naimark (1995), pp. 70–71.</ref> === Kitajska === Med invazijo na [[Mandžurija|Mandžurijo]] so sovjetski in mongolski vojaki napadali in posilili japonske civiliste, ki jih je pogosto spodbujalo lokalno kitajsko prebivalstvo, ki je bilo zamerljivo nad japonsko oblastjo.<ref name="Itoh_34">Mayumi Itoh<!--Mayumi Itoh is a former professor of Political Science at the University of Nevada, Las Vegas.-->, ''Japanese War Orphans in Manchuria: Forgotten Victims of World War II'', Palgrave Macmillan, April 2010, {{ISBN|978-0-230-62281-4}}, [https://books.google.com/books?id=hbjHAAAAQBAJ&pg=PA34&dq=%22Gegenmiao+incident%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Gegenmiao%20incident%22&f=false p. 34.]</ref> Lokalno kitajsko prebivalstvo se je včasih celo pridružilo tem napadom na japonsko prebivalstvo s sovjetskimi vojaki. V enem znanem primeru so med pokolom v Gegenmiau sovjetski vojaki, ki jih je spodbujalo lokalno kitajsko prebivalstvo, posilili in pobili več kot tisoč japonskih žensk in otrok.<ref name="Fujiwara, 1995 p.3232">[[Soviet war crimes#Fujiwara|Fujiwara, 1995 p.323]]</ref><ref name="Itoh_342">Mayumi Itoh<!--Mayumi Itoh is a former professor of Political Science at the University of Nevada, Las Vegas.-->, ''Japanese War Orphans in Manchuria: Forgotten Victims of World War II'', Palgrave Macmillan, April 2010, {{ISBN|978-0-230-62281-4}}, [https://books.google.com/books?id=hbjHAAAAQBAJ&pg=PA34&dq=%22Gegenmiao+incident%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Gegenmiao%20incident%22&f=false p. 34.]</ref><ref name="Ealey">{{navedi splet|last=Ealey|first=Mark|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988|work=Japan Focus|access-date=21 February 2014|archive-date=2014-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20141031180011/http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988|url-status=dead}}</ref> Premoženje Japoncev so oropali tudi sovjetski vojaki in Kitajci.<ref>[[Soviet war crimes#Okushi|Okushi, 1996 pp.158–164]]</ref> Mnoge Japonke so se poročile z lokalnimi mandžurskimi moškimi, da bi se zaščitile pred preganjanjem sovjetskih vojakov. Te Japonke so se večinoma poročile s Kitajci in postale znane kot "nasedle vojne žene".<ref name="Fujiwara, 1995 p.323">[[Soviet war crimes#Fujiwara|Fujiwara, 1995 p.323]]</ref> Po invaziji na japonsko marionetno državo Mandžukuo (Mandžurija) so Sovjeti zahtevali dragocene japonske materiale in industrijsko opremo v regiji. En tujec je bil priča sovjetskim vojakom, ki so bili prej nameščeni na obrobju Berlinu, ki jim je sovjetska vojska dovolila, da naj gredo v mesto "za tri dni posiljevanja in ropanja". <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yCDv67C2BzkC&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA82|title=The Soviet Union and communist China, 1945-1950: the arduous road to the alliance|author=Dieter Heinzig|year=2004|publisher=M.E. Sharpe|page=82|isbn=0-7656-0785-9|access-date=2010-11-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=falbrObQ11IC&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA86|title=The geopolitics of East Asia: the search for equilibrium|author=Robyn Lim|year=2003|publisher=Psychology Press|page=86|isbn=0-415-29717-6|access-date=2010-11-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=9hE2xFxbca0C&q=red+army+rape+manchuria&pg=PA33|title=In the Ruins of Empire: The Japanese Surrender and the Battle for Postwar Asia|author=Ronald H. Spector|year=2008|publisher=Random House, Inc.|page=33|isbn=978-0-8129-6732-6|access-date=2010-11-28|author-link=Ronald H. Spector}}</ref>Večine Mukdena ni bilo več. Za njihovo zamenjavo so nato uporabili obsojene vojake; pričalo se je, da so pokradli vse na vidiku, s kladivi razbili kopalne kadi in stranišča, iz ometa izvlekli električno napeljavo, zakurili ogenj na tleh in bodisi zažgali hišo bodisi vsaj veliko lukenj v tleh, in se na splošno obnašali popolnoma kot divjaki.<ref>{{navedi splet|last1=Hess|first1=Christian A.|title=From Colonial Jewel to Socialist Metropolis: Dalian 1895-1955|url=https://escholarship.org/content/qt2zb7n2x9/qt2zb7n2x9.pdf}}</ref> Po nekaterih britanskih in ameriških virih so Sovjeti uvedli politiko plenjenja in posilstva civilistov v Mandžuriji. V [[Harbin|Harbinu]] so Kitajci objavili slogane, kot so "Dol z rdečim imperializmom!" Sovjetske sile so se soočile z nekaj protesti voditeljev kitajske komunistične partije proti ropanju in posilstvu, ki so jih zagrešile čete v Mandžuriji. Bilo je več primerov, ko so kitajske policijske sile v Mandžuriji aretirale ali celo ubile sovjetske čete zaradi različnih zločinov, kar je povzročilo nekaj konfliktov med sovjetskimi in kitajskimi oblastmi v Mandžuriji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/lastempressmadam00paku_0|url-access=registration|quote=mukden berlin rape and pillage.|title=The last empress: Madame Chiang Kai-Shek and the birth of modern China|author=Hannah Pakula|year=2009|publisher=Simon and Schuster|page=[https://archive.org/details/lastempressmadam00paku_0/page/530 530]|isbn=978-1-4391-4893-8|access-date=2010-06-28}}</ref> Ruski zgodovinar [[Konstantin Asmolov]] trdi, da so takšni zahodni prikazi sovjetskega nasilja nad civilisti na Daljnem vzhodu pretiravanje izoliranih incidentov in dokumenti tistega časa ne podpirajo trditev o množičnih zločinih. Asmolov tudi trdi, da so Sovjeti, za razliko od Nemcev in Japoncev, zaradi takšnih dejanj preganjali svoje vojake in častnike. Dejansko so bila posilstva, storjenega na Daljnem vzhodu, veliko manjša od števila incidentov, ki so jih storili sovjetski vojaki v [[Evropa|Evropi]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Edele|first1=Mark|title=The Cambridge History of the Second World War|pages=487–508|doi=10.1017/CHO9781139524377.024|isbn=9781107034075|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-history-of-the-second-world-war/soviet-liberations-and-occupations-19391949/348C49251BFAB830DAC03CF957F37291/core-reader}}</ref> === Japonska === Sovjetska vojska je storila zločine nad japonskim civilnim prebivalstvom in predala vojaško osebje v zaključnih fazah druge svetovne vojne med napadi na [[Sahalin]] in [[Kurilske otoke]].<ref name="ealey-2006">{{navedi splet|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 10. avgusta 1945 so sovjetske sile izvedle ostro pomorsko bombardiranje in topniške napade na civiliste, ki so čakali na evakuacijo, in na japonske objekte v [[Maoka|Maoki]]. Ti napadi so ubili skoraj 1000 civilistov.<ref name="ealey-20062">{{navedi splet|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med evakuacijo Kurilov in Karafuta so civilne konvoje napadle sovjetske podmornice v zalivu Aniva. Sovjetski podmornici razreda Leninets L-12 in L-19 sta 22. avgusta potopili dve japonski ladji za prevoz beguncev Ogasawara Maru in Taito Maru, hkrati pa poškodovali ladjo Shinko Maru, 7 dni po tem, ko je japonski cesar [[Hirohito]] napovedal brezpogojno predajo Japonske. Ubitih je bilo več kot 2400 civilistov.<ref name="ealey-20063">{{navedi splet|url=http://japanfocus.org/-mark-ealey/1988/article.html|title=An August Storm: the Soviet-Japan Endgame in the Pacific War|first=Mark|last=Ealey|date=February 26, 2006|publisher=The Asia-Pacific Journal: Japan Focus|access-date=November 14, 2010}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ravnanje z vojnimi ujetniki === Čeprav Sovjetska zveza ni uradno podpisala Haaške konvencije, je menila, da jo zavezujejo določbe konvencije.<ref>Jacob Robinson. Transfer of Property in Enemy Occupied Territory. ''The American Journal of International Law'', Vol. 39, No. 2 (Apr., 1945), pp. 216-230</ref><ref>''Isvestiya'', 28 April 1942.</ref> Med drugo svetovno vojno je urad Wehrmachta za vojne zločine zbiral in preiskoval poročila o zločinih proti ujetnikom osi. Kubansko-ameriški pisatelj [[Alfred de Zayas]] je dejal: "V celotnem času ruske kampanje se poročila o mučenju in umorih nemških ujetnikov niso prenehala širiti. Urad za vojne zločine je imel pet glavnih virov informacij: (1) zajete sovražnikove dokumente, zlasti ukaze, poročila o operacijah in propagandni letaki; (2) prestrežena radijska in brezžična sporočila; (3) pričevanja sovjetskih vojnih ujetnikov; (4) pričevanja ujetih Nemcev, ki so pobegnili; in (5) pričevanja Nemcev, ki so videli trupla ali pohabljena trupla usmrčenih vojnih ujetnikov. Od leta 1941 do 1945 je bilo zbranih več tisoč izjav, poročil in najdenih dokumentov, ki, če nič drugega, kažejo, da je bil poboj nemških vojnih ujetnikov ob ujetju ali kmalu po njihovem zaslišanju. Dokumenti, ki se nanašajo na vojno v [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]], vsebujejo nekaj poročil o namernem pobijanju nemških vojnih ujetnikov, vendar z dogodkom to ni mogoče primerjati na vzhodni fronti."<ref>Alfred-Maurice de Zayas (1990), ''The Wehrmacht War Crimes Bureau, 1939–1945'', [[University of Nebraska]] Press. pp. 164-165</ref> V poročilu iz novembra 1941 je urad Wehrmachta za vojne zločine obtožil Rdečo armado, da izvaja "teroristično politiko... proti nemočnim nemškim vojakom, ki so padli v njene roke, in proti pripadnikom nemškega zdravniškega zbora. Hkrati ...uporabila je naslednja zločinska sredstva: v ukazu Rdeče armade, ki ga je odobril Svet ljudskih komisarjev z dne 1. julija 1941, so javno objavljene norme mednarodnega prava. Sledili naj bi haaški predpisi o kopenskem vojskovanju ... Ta ... Ruski ukaz je bil verjetno zelo malo razširjen in ga zagotovo sploh niso upoštevali. Sicer ne bi prišlo do neopisljivih zločinov."<ref>Zayas (1990), page 178.</ref> Glede na izjave so sovjetske poboje nemških, italijanskih, španskih in drugih ujetnikov sil osi pogosto spodbujali komisarji enot, ki so trdili, da delujejo po ukazih Stalina in njegovih sodelavcev. Drugi dokazi so utrdili prepričanje Urada za vojne zločine, da je Stalin tajno ukazal poboj vojnih ujetnikov.<ref>Zayas (1990), pp. 162-210.</ref> Pozimi 1941–1942 je Rdeča armada vsak mesec ujela približno 10.000 nemških vojakov, vendar je stopnja umrljivosti postala tako visoka, da se je absolutno število ujetnikov zmanjšalo (ali birokratsko zmanjšalo).<ref name="Knabe, Tag der Befreiung?">[[Hubertus Knabe]] ''Tag der Befreiung? Das Kriegsende in Ostdeutschland'', Propyläen 2005, {{ISBN|3-549-07245-7}}</ref> Sovjetski viri navajajo 474.967 od 2.652.672 smrti nemških oboroženih sil, ujetih v vojni.<ref>Rossiiskaia Akademiia nauk. ''Liudskie poteri SSSR v period vtoroi mirovoi voiny:sbornik statei''. Sankt-Peterburg 1995 {{ISBN|5-86789-023-6}}</ref> Dr. [[Rüdiger Overmans]] meni, da se zdi povsem verjetno, čeprav ni dokazljivo, da je na seznamu dodatno nemško vojaško osebje, ker so pogrešani dejansko umrli v sovjetskem priporu kot ujetniki, zaradi česar je ocena dejanskega števila smrtnih žrtev nemških ujetnikov v Sovjetski zvezi približno 1,0 milijona.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg''. Oldenbourg 2000. {{ISBN|3-486-56531-1}}</ref> === Pokol v Feodosiji === Sovjetski vojaki so se le redko trudili nuditi zdravniško oskrbo ranjenim nemškim ujetnikom. Posebej znan primer se je zgodil po tem, ko so sovjetske sile 29. decembra 1942 za kratek čas ponovno zavzele krimsko mesto [[Feodosijo]]. Umikajoči se Wehrmacht je pustil 160 ranjenih vojakov v vojaških bolnišnicah. Potem, ko so Nemci ponovno zavzeli Feodosijo, se je izvedelo, da so vsakega ranjenega vojaka pobili pripadniki Rdeče armade, sovjetske mornarice in NKVD. Nekateri so bili ustreljeni v bolnišničnih posteljah, druge so večkrat pretepli do smrti, za tretje pa je bilo ugotovljeno, da so jih vrgli z bolnišničnih oken, preden so jih večkrat polili z ledeno vodo, dokler niso umrli zaradi podhladitve.<ref>Zayas (1990), pp. 180-186.</ref> === Pokol v Grischinu === Pokol v Grischinu je storila oklepna divizija Rdeče armade februarja 1943 v vzhodnih ukrajinskih mestih [[Krasnoarmeyskoye]], [[Postyschevo]] in [[Grischino]]. Wehrmacht Untersuchungsstelle, znan tudi kot WuSt (Wehrmachtev kazenski preiskovalni organ), je objavil, da je bilo med žrtvami 406 vojakov Wehrmachta, 58 članov Organizacije Todt (vključno z dvema danskima državljanoma), 89 italijanskih vojakov, 9 romunskih vojakov, 4 madžarski vojaki, 15 nemških civilnih uradnikov, 7 nemških civilnih delavcev in 8 ukrajinskih prostovoljcev. Naselja je v noči z 10. na 11. februar 1943 prevzel sovjetski 4. gardijski tankovski korpus. Po ponovni osvojitvi z strani 5. SS tankovske divizije Wiking s podporo 333. pehotne divizije in 7. tankovske divizije 18. februarja 1943 so vojaki Wehrmachta odkrili številne posmrtne ostanke. Veliko trupel je bilo grozovito pohabljenih, žrtvam so bila odrezana ušesa in nosovi, spolni organi pa so bili amputirani in porinjeni žrtvam v usta. Nekaterim medicinskim sestram so bile odrezane prsi, ženske pa so bile brutalno posiljene. Nemški vojaški sodnik, ki je bil na kraju dogodka, je v intervjuju v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izjavil, da je videl žensko truplo z razprtimi nogami in metlo, zabodeno v njen hrbet. V kleti glavne železniške postaje so okoli 120 Nemcev zaprli v veliko skladišče in jih nato brutalno pomorili z [[Mitraljez|mitraljezi]].<ref>Zayas (1990), pp. 187-191.</ref> == Po drugi svetovni vojni == Nekateri nemški vojni ujetniki so bili kmalu po vojni izpuščeni. Mnogi drugi pa so ostali v gulagih še dolgo po predaji nacistične Nemčije. Med najbolj znanimi nemškimi ujetniki, ki so umrli v sovjetskem ujetništvu, je bil poveljnik [[Wilm Hosenfeld]], ki je leta 1952 umrl zaradi poškodb, najverjetneje zaradi mučenja, v koncentracijskem taborišču blizu [[Volgograd|Stalingrada]]. Leta 2009 je [[Izrael]] poveljnika Hosenfelda posmrtno odlikoval, zaradi vloge pri reševanju judov med [[Holokavst|holokavstom]]. Podobna je bila usoda švedskega diplomata in operativca OSS [[Raoul Wallenberg|Raoula Wallenberga]]. Po vojni so se v Sovjetski zvezi nadaljevale aretacije in pošiljanja ljudi v Gulage v Sibiriji na prisilno delo. == Od konca druge svetovne vojne naprej == === Madžarska revolucija (1956) === [[Slika:Thaly Kálmán utca, az Üllői út 87. Thaly Kálmán utca felé eső homlokzata. Fortepan 24736.jpg|sličica|292x292_pik|Vrstna hiša, uničena v [[Budimpešta|Budimpešti]] med sovjetsko invazijo leta 1956]] Leta 1957 je Poročilo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] Posebnega odbora o problemu na [[Madžarska|Madžarskem]] zapisalo: "Sovjetski tanki so nenehno streljali na vsako stavbo, iz katere so verjeli, da je primerna za napad.<ref>{{navedi knjigo|title=United Nations Report of the Special Committee on the problem of Hungary|year=1957|url=http://mek.oszk.hu/01200/01274/01274.pdf}}</ref>" Komisija ZN je prejela številna poročila o sovjetskih napadih in sprožiti streliva na naseljene četrti v delu mesta [[Buda, Madžarska|Buda]], kljub temu da ni bilo razglašeno za območje napada, in "naključno streljanje na nedolžne mimoidoče." === Češkoslovaška 1968 === Med invazijo [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] je bilo ubitih 72 Čehov in 19 Slovakov, 266 jih je bilo huje ranjenih in še 436 lažje ranjenih.<ref>[http://www.local-life.com/prague/articles/prague-spring Prague Spring] – ''Springtime for Prague.'' Accessed 08/28/2017.</ref><ref>Williams (1997), p. 158.</ref> === Afganistan (1979—1989) === [[Slika:Afghan village destroyed by the Soviets.jpg|sličica|267x267_pik|Afganistanska vas, ki so jo uničili Sovjeti v času vojne v Afganistanu.]] Znanstveniki [[Mohammad Kakar]], [[W. Michael Reisman]] in [[Charles Norchi]] menijo, da je bila Sovjetska zveza kriva za [[genocid v Afganistanu]].<ref name=":02">{{navedi knjigo|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h;brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=Mohammed|publisher=University of California Press|isbn=9780520208933|quote=The Afghans are among the latest victims of genocide by a superpower. Large numbers of Afghans were killed to suppress resistance to the army of the Soviet Union, which wished to vindicate its client regime and realize its goal in Afghanistan.|date=3 March 1997|access-date=2022-06-30|archive-date=2017-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170106175142/http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h;brand=ucpress|url-status=dead}}</ref><ref name=":223">{{navedi splet|url=http://www.paulbogdanor.com/left/afghan/genocide.pdf|title=Genocide and the Soviet Occupation of Afghanistan|last1=Reisman|first1=W. Michael|last2=Norchi|first2=Charles H.|access-date=7 January 2017|quote=According to widely reported accounts, substantial programmes of depopulation have been conducted in these Afghan provinces: Ghazni, Nagarhar, Lagham, Qandahar, Zabul, Badakhshan, Lowgar, Paktia, Paktika and Kunar...There is considerable evidence that genocide has been committed against the Afghan people by the combined forces of the Democratic Republic of Afghanistan and the Soviet Union.|archive-date=2016-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026182528/http://www.paulbogdanor.com/left/afghan/genocide.pdf|url-status=dead}}</ref> Sovjetska vojska je ubila veliko število [[Afganistanci|Afganistancev]], da bi zatrla njihov odpor. Sovjetske sile in njihovi pooblaščenci so ubili do 2 milijona Afganistancev. V enem večjem incidentu je sovjetska vojska poleti 1980 storila številne množične poboje civilistov. Eden od pomembnih vojnih zločinov je bil [[pokol v Laghmanu]] aprila 1985 v vaseh [[Kas-Aziz-Khan]], [[Charbagh]], [[Bala Bagh]], [[Sabzabad]], [[Mamdrawer]], [[Haider Khan]] in [[Pul-i-Joghi]] v provinci [[Laghman]]. Ubitih je bilo najmanj 500 civilistov. V pokolu Kulchabat, Bala Karz in Mushkizi 12. oktobra 1983 je sovjetska vojska zbrala 360 ljudi na vaškem trgu in jih ustrelila, med njimi 20 deklet in več kot ducat starejših ljudi.<ref>{{navedi novice|work=The New York Times|title=U.N. Rights Study Finds Afghan Abuses by Soviets|author=[[Richard Bernstein]]|url=http://www.nytimes.com/1985/03/01/world/un-rights-studt-finds-afghan-abuses-by-soviet.html|date=1 March 1985|access-date=17 April 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|work=The Sydney Morning Herald|location=Sydney, New South Wales|date=4 March 1985|page=7|title=UN report attacks Afghan massacres|url=https://www.newspapers.com/newspage/121128050/|access-date=17 April 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Ermacora|first1=Felix|year=1985|title=Report on the situation of human rights in Afghanistan / prepared by the Special Rapporteur, Felix Ermacora, in accordance with Commission on Human Rights resolution 1984/55|url=https://digitallibrary.un.org/record/86023?ln=en|journal=United Nations Commission on Human Rights|location=Geneva|page=31|access-date=17 April 2021}}</ref> Raziskana sta bila tudi pokol Rauzdi in pokol Padkhwab-e Shana.<ref name="HRW1984">{{navedi splet|last=Human Rights Watch|year=1984|url=https://www.hrw.org/reports/1984/afghan1284.pdf|title=Tears, Blood and Cries. Human Rights in Afghanistan Since the Invasion 1979–1984|pages=37–38|accessdate=6 July 2021}}</ref> Da bi mudžahide ločili od lokalnega prebivalstva in odpravila njihovo podporo, je sovjetska vojska ubijala in pregnala civiliste ter s taktiko požiganja zemlje preprečila njihovo vrnitev. Po vsej državi so nastavljali pasti ter postavljali [[Mina|mine]] in kemične snovi. Sovjetska vojska je zločinsko ubijala borce in neborce, da bi zagotovila podreditev lokalnega prebivalstva.<ref name=":5">{{navedi knjigo|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h&chunk.id=d0e5195&toc.depth=1&toc.id=d0e5195&brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=Mohammed|publisher=University of California Press|isbn=9780520208933|quote=Incidents of the mass killing of noncombatant civilians were observed in the summer of 1980...the Soviets felt it necessary to suppress defenseless civilians by killing them indiscriminately, by compelling them to flee abroad, and by destroying their crops and means of irrigation, the basis of their livelihood. The dropping of booby traps from the air, the planting of mines, and the use of chemical substances, though not on a wide scale, were also meant to serve the same purpose...they undertook military operations in an effort to ensure speedy submission: hence the wide use of aerial weapons, in particular helicopter gunships or the kind of inaccurate weapons that cannot discriminate between combatants and noncombatants.|date=3 March 1997}}</ref> Province [[Nangarhar]], [[Ghazni]], [[Lagham]], [[Kunar]], [[Zabul]], [[Qandahar]], [[Badakhshan]], [[Lowgar]], [[Paktia]] in [[Paktika]] so bile priča obsežnim programom depopulacije sovjetskih sil. Sovjetske sile so afganistanske ženske ugrabile s helikopterji med letenjem v državi v iskanju mudžahidov. Novembra 1980 so se v različnih delih države, vključno z [[Laghmana|Laghmanom]] in [[Kama|Kamo]], zgodili številni takšni incidenti. Sovjetski vojaki in agenti KhAD so ugrabili mlade ženske iz mesta Kabul in območij [[Darul Aman]] in [[Khair Khana]], blizu sovjetskih garnizonov, da bi jih posilili.<ref>{{navedi knjigo|url=http://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft7b69p12h&brand=ucpress|title=The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979-1982|last=Kakar|first=M. Hassan|publisher=University of California Press|year=1995|isbn=9780520208933|quote=While military operations in the country were going on, women were abducted. While flying in the country in search of mujahideen, helicopters would land in fields where women were spotted. While Afghan women do mainly domestic chores, they also work in fields assisting their husbands or performing tasks by themselves. The women were now exposed to the Russians, who kidnapped them with helicopters. By November 1980 a number of such incidents had taken place in various parts of the country, including Laghman and Kama. In the city of Kabul, too, the Russians kidnapped women, taking them away in tanks and other vehicles, especially after dark. Such incidents happened mainly in the areas of Darul Aman and Khair Khana, near the Soviet garrisons. At times such acts were committed even during the day. KhAD agents also did the same. Small groups of them would pick up young women in the streets, apparently to question them but in reality to satisfy their lust: in the name of security, they had the power to commit excesses.}}</ref> Ženske, ki so jih sovjetski vojaki vzeli in posilili, so njihove družine štele za "osramočene", če so se vrnile domov. Dezerterji iz sovjetske armade so leta 1984 tudi potrdili grozodejstva sovjetskih čet nad afganistanskimi ženskami in otroci ter navedli, da so bile afganistanske ženske posiljene. Posilstvo afganistanskih žensk s strani sovjetskih čet je bilo običajno in 11,8 odstotka sovjetskih vojnih zločincev v Afganistanu je bilo spoznanih za krive zaradi posilstva ter bilo obsojenih na različne kazni, najpogosteje na dosmrtno ječo. V Sovjetski zvezi je prišlo do ogorčenja proti tisku, ker so ruske "vojne heroje" opisovali kot "morilce", "agresorje", "posiljevalce" in "odvisnike".<ref>{{navedi knjigo|author=Rodric Braithwaite|title=Afgantsy: The Russians in Afghanistan 1979-89|url=https://books.google.com/books?id=13cTDAAAQBAJ|date=11 September 2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-932248-0|pages=323–324}}</ref> === Pritisk v Azerbajdžanu (1988–1991) === [[Črni januar]] (azerbajdžansko Qara Yanvar), znan tudi kot črna sobota ali januarski pokol, je bil dogodek, v katerem so sovjeti izvedli nasilno zatrtje v [[Baku|Bakuju]] 19.–20. januarja 1990 v skladu z izrednim stanjem med [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. V resoluciji z dne 22. januarja 1990 je Vrhovni sovjet Azerbajdžanske socialistične republike razglasil, da je odlok predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 19. januarja, ki je bil uporabljen za uvedbo izrednih razmer v Bakuju in napotitev vojske, agresivno dejanje.<ref>Kushen, Neier, p. 45</ref> Črni januar je povezan s ponovno ustanovitvijo Azerbajdžanske republike. To je bila ena od priložnosti v času [[Glasnost|glasnosti]] in [[Perestrojka|perestrojke]], ko je Sovjetska zveza sprožila silo proti disidentom. == Sojenje za vojne zločine in kazenski pregon == Leta 1995 je latvijsko sodišče nekdanjega poveljnika sovjetske tajne policije [[KGB]] [[Alfons Noviks|Alfonsa Noviksa]] obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi izvedenega genocida in zaradi prisilnih deportacij v času druge svetovne vojne.<ref>[https://www.nytimes.com/1995/12/14/world/latvia-gives-kgb-aide-a-life-term.html Latvia Gives K.G.B. Aide A Life Term] Associated Press. The New York Times. 14 December 1995</ref> Leta 2003 sta bila estonec [[Augusto Kolk]], in [[Rus Petr Kislyiy]] (rojen 1921) zaradi zločinov proti človeštvu obsojena na osem let zaporne kazni. Spoznali so ju za krive, zaradi deportacije Estoncev leta 1949. Kolk in Kislyiy sta vložila pritožbo na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], češ da je takrat veljal Kazenski zakonik Ruske Sovjetske Federativne Socialistične republike (SFSR) iz leta 1946, ki je veljal tudi v Estoniji in da omenjeni zakonik ni predvideval kaznovanja zločinov proti človeštvu. Njihova pritožba je bila zavrnjena, saj je sodišče ugotovilo, da je Resolucija 95 Generalne skupščine [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], sprejeta 11. decembra 1946, potrdila deportacije civilistov kot zločin proti človeštvu po mednarodnem pravu.<ref>{{navedi splet|title=Full text of European Court of Human Rights Decision on the case Kolk and Kislyiy v. Estonia: Non-Applicability of Statutory Limitations to Crimes against Humanity|work=Council of Europe|url=http://www.derechos.org/nizkor/impu/kolk.html|date=17 January 2006}}</ref> Leta 2004 je latvijsko vrhovno sodišče [[Vasilij Kononov|Vasilija Kononova]], sovjetskega partizana med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega zaradi umora treh žensk, od katerih je bila ena noseča ter ga označilo za vojnega zločinca. Je edini nekdanji sovjetski partizan, obsojen za zločine proti človeštvu.<ref>[http://www.rferl.org/content/Amid_VDay_Festivities_Soviet_Partisan_Braces_For_War_Crimes_Verdict_/2035785.html?page=1&x=1#relatedInfoContainer "Amid V-Day Festivities, Soviet Partisan Braces For War Crimes Verdict"], Radio Free Europe. Claire Bigg. 7 May 2010. Retrieved 18 May 2010.</ref> 27. marca 2019 je Litva zaprla 67 nekdanjih sovjetskih vojaških uradnikov KGB-ja, ki so bili obsojeni na 14 let zaporne kazni zaradi zatiranja litovskih civilistov januarja 1991. Ob izreku obsodbe sta bila prisotna le [[Jurij Mel]], nekdanji sovjetski tankovski častnik, in [[Genady Ivanov]], nekdanji sovjetski častnik za strelivo, drugi pa so bili obsojeni v odsotnosti in se danes skrivajo v Rusiji.<ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|date=27 March 2019|access-date=16 July 2019|title=Lithuania convicts Russians of war crimes under Soviet rule|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47725239}}</ref> == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina]] * [[Rdeči teror]] * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev]] * [[Množični poboji zapornikov NKVD]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Sovjetski vojni zločini]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Vojni zločini]] 4es40c7nmxg338ikn29np6en4bhiaju Sarmat 0 524770 6708695 6551449 2026-07-09T04:09:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708695 wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon | name = RS-28 (''Sarmat'')<br />РС-28 (Сармат) | image = | image_size = | alt = | caption = | type = [[Medcelinska balistična raketa|Supertežka medcelinska balistična raketa]] | origin = {{RUS}} <!-- Type selection --> | is_ranged = Yes | is_bladed = | is_explosive = Yes | is_artillery = Yes | is_vehicle = Yes | is_missile = Yes | is_UK = <!-- Service history --> | service = | used_by = [[Strateške raketne sile Ruske federacije]] | wars = <!-- Production history --> | designer = [[Državni raketni center Makejeva]] | design_date = | manufacturer = [[Krasmaš]], [[Zlatmaš]], [[Energomaš]], [[Znanstveno-raziskovalno združenje strojegradnje]], [[Oblikovalski biro kemične avtomatike]] | unit_cost = | production_date = | number = | variants = <!-- General specifications --> | spec_label = | mass = 208,1 [[tona|ton]]<ref>{{navedi splet |title=RS-28 Sarmat |url=https://missilethreat.csis.org/missile/rs-28-sarmat/ |website=missilethreat.org |publisher=Center for Strategic and International Studies (CSIS) |access-date=21 December 2020}}</ref> | length = 35,5 m<ref name="The Diplomat">{{navedi splet |title=Russia Upgrades Facility to Produce RS-28 Sarmat ICBM |url=https://thediplomat.com/2020/03/russia-upgrades-facility-to-produce-rs-28-sarmat-icbm/#:~:text=The%20RS-28%2C%20with%20a,to%20Russian%20President%20Vladimir%20Putin. |website=thediplomat.com |access-date=26 February 2022}}</ref> | part_length = | width = | height = | diameter = 3 m<ref name="The Diplomat"/> | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = 10–15 [[Deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja|jedrskih konic]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nti.org/gsn/article/russia-reportedly-approves-production-new-liquid-fueled-icbm/|title=Global Security Newswire – Russia Reportedly Approves Production of New Liquid-Fueled ICBM|publisher=nti.org|date=1 June 2014|access-date=17 January 2015}}</ref> <br /> Raketni sistemi [[Avangard|''Avangard'']] | filling_weight = | detonation = | yield = <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = Prva stopnja: PDU-99 (izpeljan iz [[RD-274]]) | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = ~18.000 km<ref>{{navedi splet|url=https://www.armyrecognition.com/army-2019_news_russia_online_show_daily_media_partner/army_2019_russian_army_discloses_rs-28_sarmat_icbm_characteristics.html|title=Army 2019: Russian army discloses RS-28 Sarmat ICBM characteristics|date=2 July 2019|website=Army Recognition|accessdate=2022-10-09|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204081906/https://www.armyrecognition.com/army-2019_news_russia_online_show_daily_media_partner/army_2019_russian_army_discloses_rs-28_sarmat_icbm_characteristics.html|url-status=dead}}</ref> | guidance = [[Inercialna navigacija]], [[GLONASS]], astroinercialna navigacija | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = | propellant = [[Tekoča goriva|Tekoče]] | ceiling = | altitude = | boost = | depth = | accuracy = | launch_platform = [[Silos]] | transport = <!-- For all --> | ref = }} '''RS-28 ''Sarmat''''' ({{Lang-rus|РС-28 Сармат}},<ref name="RS28">{{navedi splet |url=http://www.rg.ru/2015/02/02/raketa-site-anons.html |script-title=ru:Новую тяжелую ракету "Сармат" будут делать в Красноярске |trans-title=New heavy rocket "Sarmat" will be made in Krasnoyarsk |publisher=[[Rossiyskaya Gazeta]] |date=2 Feb 2015}}</ref> na zahodu imenovana "Satan II") je ruska [[Medcelinska balistična raketa|supertežka medcelinska balistična raketa]] (MBR) na [[Tekoča goriva|tekoče gorivo]] z [[Deljiva bojna glava s konicami samostojnega usmerjanja|jedrskimi konicami]], ki jo od leta 2009 proizvaja [[Državni raketni center Makejeva]].<ref name="RS28" /><ref>{{navedi splet|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-435.html|title=Перспективная тяжелая МБР РС-28 / ОКР Сармат, ракета 15А28 - SS-X-30 (проект) - MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945г.) |trans-title=Promising heavy ICBM RS-28 / ROC Sarmat, missile 15A28 - SS-X-30 (project) - MilitaryRussia.Ru - domestic military equipment (after 1945) |website=militaryrussia.ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20130915095810/http://militaryrussia.ru/blog/topic-435.html |archive-date=15 September 2013 |url-status=dead}}</ref> Poimenovana je po [[Sarmati]]h.<ref>{{navedi novice|url=http://tass.com/defense/992360|title=Key facts about Russia's advanced Sarmat ICBM system|work=TASS|access-date=2018-03-02|language=ru}}</ref> Namenjena je za zamenjavo težke medcelinske balistične rakete [[R-36|R-36M ''Vojevoda'']] v [[Strateške raketne sile Ruske federacije|Strateških raketnih silah Ruske federacije]].<ref name="gs20170406">{{navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/russia/ss-30-fobs.htm|title=Sarmatian ICBM & FOBS Reintroduction|publisher=globalsecurity.org|access-date=6 April 2017}}</ref><ref name="redstaroboima">{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/36438-v-obojme-sarmat-kinzhal-avangard |script-title=ru:В обойме – «Сармат», «Кинжал», «Авангард»... |trans-title=In the (weapon) magazine - "Sarmat", "Kinzhal", "Avangard"... |archive-url=https://web.archive.org/web/20180312045910/http://redstar.ru/index.php/component/k2/item/36438-v-obojme-sarmat-kinzhal-avangard |archive-date=12 March 2018 |date=12 March 2018 |website=redstar.ru}}</ref> [[file:Sarmat ICBM was successfully launched from a silo at the Plesetsk cosmodrome.webm|300px|sličica|levo|Poskusna izstrelitev MBR ''Sarmat'' s [[Kozmodrom Pleseck|kozmodroma Pleseck]] 20. aprila 2022]] ''Sarmat'' je eno od šestih novih ruskih strateških orožij, ki jih je razkril [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] [[Vladimir Putin]] 1. marca 2018.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/18906/heres-the-six-super-weapons-putin-unveiled-during-fiery-address|title=Here's The Six Super Weapons Putin Unveiled During Fiery Address|website=The War Zone|date=1 March 2018|access-date=22 November 2018|archive-date=2022-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20220421234541/https://www.thedrive.com/the-war-zone/18906/heres-the-six-super-weapons-putin-unveiled-during-fiery-address|url-status=dead}}</ref> Prvi polet MBR RS-28 ''Sarmat'' je bil 20. aprila 2022<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1377823 |title=First test launch of Sarmat ICBM postponed to 2022 — source |work=[[TASS]] |date=19 December 2021 |access-date=27 December 2021}}</ref> in ruska vlada je napovedala vstop raket v uporabo do konca leta 2022. 16. avgusta 2022 je bila podpisana državna pogodba za proizvodnjo in dobavo strateškega raketnega sistema ''Sarmat''.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1378707 |title=Russia's Strategic Missile Force to get over 20 ICBM launchers next year — defense chief |work=[[TASS]] |date=21 December 2021 |access-date=27 December 2021}}</ref> Serijska proizvodnja poteka v [[Krasmaš]]u, Krasnojarsk.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/6139783 |title=Предприятия готовятся к изготовлению опытной партии ракет «Сармат». ТАСС. 20 фев. 2019 |access-date=2019-02-20 |archive-date=2019-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190220200721/https://tass.ru/armiya-i-opk/6139783 |url-status=live }}</ref> Po besedah ruskega ministrstva za obrambo je raketa odgovor Rusije na ameriški sistem "Hitrega globalnega udara".<ref name="invuln">{{navedi splet|url=http://newsru.com/arch/russia/31may2014/sarmat.html|title=Минобороны рассказало о тяжелой баллистической ракете - неуязвимом для ПРО ответе США |trans-title=The Ministry of Defense spoke about a heavy ballistic missile - a US response invulnerable to missile defense |date=31 May 2014}}</ref> Špekulira se, da bi lahko ''Sarmat'' letel po trajektoriji čez [[južni pol]] in bi bil tako popolnoma imun na katerikoli obstoječi sistem raketne obrambe<ref name="auto">{{navedi splet|url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russias-nuclear-weapons-buildup-aimed-beating-us-missile-24716|title=Russia's Nuclear Weapons Buildup Is Aimed at Beating U.S. Missile Defenses |first=Dave|last=Majumdar|publisher=The National Interest|date=1 March 2018}}</ref> in da bi lahko imel zmožnost [[Sistem delnega orbitalnega bombardiranja|delnega orbitalnega bombardiranja]].<ref name="gs20170406"/> Raketa lahko premaga sisteme raketne obrambe, ker motorji zagotavljajo nekoliko manj moči, kot je potrebno za dostavo jedrskih bojnih glav v [[nizkozemeljska orbita|krožno orbito]]. Na ta način lahko raketa napade ameriško ozemlje ne v najkrajši smeri, ampak v katerokoli smeri, vključno čez južni pol in na ta način zaobide ameriški sistem raketne obrambe, oblikovan za trajektorije običajnih MBR, izstreljenih iz [[Evrazija|Evrazije]] čez [[severni pol]].<ref name=":0">{{navedi splet|accessdate = 2015-11-16|title = Ракета "Сармат" сможет летать через оба полюса|url = http://www.rg.ru/2014/12/26/sarmat-site-anons.html|publisher = Российская газета|archive-date = 2016-03-05|archive-url = https://web.archive.org/web/20160305035655/http://rg.ru/2014/12/26/sarmat-site-anons.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{navedi splet|accessdate = 2015-11-16|title = Орбитальная бомбардировка: дубль два {{!}} Еженедельник «Военно-промышленный курьер»|url = http://vpk-news.ru/articles/21051|publisher = vpk-news.ru|archive-date = 2015-11-17|archive-url = https://web.archive.org/web/20151117022309/http://vpk-news.ru/articles/21051|url-status=live}}</ref> [[Slika:NASA_FIRMS_2024-09-19_4days_Plesetsk.gif|sličica|Satelitski posnetki požarov območju neuspešne izstrelitve rakete Sarmat 20 in 21 septembra 2024 s prvo zaznavo ob 2024-09-20 23:52:00 ([[UTC]])]] V realnosti je ''Sarmat'' bil uspešno izstreljen samo enkrat v poskusu leta 2022. Od takrat naprej Rusija trdi, da je v »bojni pripravljenosti«, vendar so bili vsi izmed sledečih petih poskusnih izstrelitev neuspešni. Poskus septembra 2024 je povzročil popolno uničenje silosa.<ref>{{Navedi splet|title=Satellite images reveal Russia's failed nuclear missile test: Report|url=https://www.newsweek.com/satellite-images-reveal-russia-failed-nuclear-missile-test-report-1957495|website=Newsweek|date=2024-09-22|accessdate=2025-08-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia has failed a test of the RS-28 Sarmat ballistic missile|url=https://militarnyi.com/en/news/russia-has-failed-a-test-of-the-rs-28-sarmat-ballistic-missile/|website=Militarnyi|accessdate=2025-08-17|language=en-US}}</ref> Po trditvah Putina je od 23. februarja 2023 Sarmat v »uradni polni bojni pripravljenosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Путин в поздравлении с Днем защитника Отечества анонсировал развертывание «Сармата» и массовые поставки армии ракет «Циркон»|url=https://meduza.io/news/2023/02/23/putin-v-pozdravlenii-s-dnem-zaschitnika-otechestva-anonsiroval-razvertyvanie-sarmata-i-massovye-postavki-armii-raket-tsirkon|website=Meduza|accessdate=2025-11-01|language=ru}}</ref> hkrati pa je 29. oktobra 2025 trdil, da bo Sarmat »kmalu v bojni pripravljenosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Путин: ракета «Сармат» скоро поступит на боевое дежурство|url=https://www.vedomosti.ru/politics/news/2025/10/29/1150814-sarmat-skoro-postupit|website=Ведомости|date=2025-10-29|accessdate=2025-11-01|language=ru}}</ref> Temu je mesec kasneje sledil ponoven neuspešen poskus izstrelitve.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s Satan II missile explodes on take-off|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2025/12/01/putin-russia-ballistic-missile-explodes-on-take-off/|website=www.telegraph.co.uk|accessdate=2025-12-06|date=2025-12-01}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[R-36]] *[[RT-2PM Topol]] *[[Topol-M]] *[[Jars]], sodobna medcelinska balistična raketa ==Zunanje povezave== * [https://missilethreat.csis.org/missile/rs-28-sarmat/ RS-28] * {{navedi splet|url=https://en.difesaonline.it/mondo-militare/lavvento-di-una-nuova-arma-nucleare-russa|title=Pojav novega jedrskega orožja|date=18. november 2019}} {{Kategorija v Zbirki|RS-28 Sarmat}} {{portal|Vojaštvo}} {{Predloga:Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaška oprema Rusije]] [[Kategorija:Balistični izstrelki]] [[Kategorija:Jedrsko orožje]] 4p02kkp7gwqtz0bxz2yj4s2jldzzy8u Sandi Čeh 0 529740 6708478 6264265 2026-07-08T12:01:55Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708478 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sandi Čeh | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | currentclub = | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2002–2006 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 88 | goals1 = 5 | years2 = 2002–2004 | clubs2 = → [[NK Stojnci|Stojnci]] (pos.) | caps2 = 26 | goals2 = 9 | years3 = 2009–2014 | clubs3 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps3 = 24 | goals3 = 2 | years4 = 2015–2016 | clubs4 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps4 = 32 | goals4 = 1 | years5 = 2016–2025 | clubs5 = [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]] | caps5 = 143 | goals5 = 13 }} '''Sandi Čeh''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. april]] [[1983]], [[Ptuj]]. Čeh je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/sandi-eh/218592/|title = Slovenia - S. Čeh - Profile with news, career statistics and history - Soccerway}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Stojnci|Stojnci]] in [[NK Zavrč|Zavrč]] ter avstrijski [[SV Deutsch Goritz|Deutsch Goritz]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 31 tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Sandi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Stojncev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši SV Deutsch Goritza]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] pl8g27jvttqn3xz2vlmosr4daasm5lx Andrej Dugolin 0 529804 6708504 6264275 2026-07-08T12:31:22Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši USV Ragnitza]]; +[[Kategorija:Nogometaši ŠD Brunšvika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708504 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Andrej Dugolin | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | currentclub = [[ŠD Brunšvik|Brunšvik]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2005 | youthclubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2005–2009 | years2 = 2009–2010 | years3 = 2010–2011 | years4 = 2011 | years5 = 2012–2014 | years6 = 2015–2018 | years7 = 2018–2019 | years8 = 2019–2020 | years9 = 2020–2024 | years10 = 2025 | years11 = 2025– | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs3 = [[NK Drava Ptuj (1933)|Drava Ptuj]] | clubs4 = [[NK Stojnci|Stojnci]] | clubs5 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | clubs6 = [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]] | clubs7 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | clubs8 = [[SVU Sturm Klöch|Sturm Klöch]] | clubs9 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | clubs10 = [[USV Ragnitz]] | clubs11 = [[ŠD Brunšvik|Brunšvik]] | caps1 = 90 | caps2 = 20 | caps3 = 20 | caps4 = | caps5 = 57 | caps6 = 96 | caps7 = 15 | caps8 = 13 | caps9 = 33 | caps10= | caps11= | goals1 = 10 | goals2 = 0 | goals3 = 3 | goals4 = | goals5 = 3 | goals6 = 10 | goals7 = 1 | goals8 = 1 | goals9 = 12 | goals10= | goals11= }} '''Andrej Dugolin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. september]] [[1986]], [[Ptuj]].<ref>{{navedi splet |title=Andrej Dugolin |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/andrej-dugolin/ |website=worldfootball.net |access-date=21 July 2022 |language=en}}</ref> Dugolin je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[ŠD Brunšvik|Brunšvika]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]], [[NK Drava Ptuj (1933)|Drava Ptuj]], [[NK Stojnci|Stojnci]] in [[NK Zavrč|Zavrč]] ter avstrijske [[USV St. Anna/Aigen|St. Anna/Aigen]], [[SVU Sturm Klöch|Sturm Klöch]], [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] in [[USV Ragnitz]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 55 tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Dugolin, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Stojncev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši USV St. Anna/Aigen]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Sturm Klöcha]] [[Kategorija:Nogometaši USV Ragnitza]] [[Kategorija:Nogometaši ŠD Brunšvika]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] 2cxetzaubjq6khpkod4xdxrokpue93i Enis Đurković 0 529805 6708490 6078045 2026-07-08T12:23:19Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708490 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Enis Đurković | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | youthyears2 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears3 = 2006–2007 | youthclubs3 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | youthyears4 = 2007–2008 | youthclubs4 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2008–2013 | years2 = 2008–2009 | years3 = 2009–2010 | years4 = 2010–2011 | years5 = 2013–2015 | years6 = 2015 | years7 = 2015 | years8 = 2016 | years9 = 2016–2017 | years10 = 2017–2018 | years11 = 2018 | years12 = 2018–2019 | years13 = 2019–2020 | years14 = 2020–2022 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs2 = → [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] (pos.) | clubs3 = → [[NK Lesce|Lesce]] (pos.) | clubs4 = → [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.) | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs6 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | clubs7 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | clubs8 = [[NK Krško|Krško]] | clubs9 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs10 = [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] | clubs11 = [[SAK Celovec|Celovec]] | clubs12 = [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]] | clubs13 = [[GSC Liebenfels|Liebenfels]] | clubs14 = [[SC Reichenau/Falkert|Reichenau/Falkert]] | caps1 = 66 | goals1 = 16 | caps2 = 23 | goals2 = 12 | caps3 = 16 | goals3 = 4 | caps4 = 20 | goals4 = 8 | caps5 = 17 | goals5 = 2 | caps6 = 14 | goals6 = 2 | caps7 = 14 | goals7 = 2 | caps8 = 13 | goals8 = 2 | caps9 = 18 | goals9 = 5 | caps10 = 10 | goals10 = 0 | caps11 = 13 | goals11 = 8 | caps12 = 15 | goals12 = 20 | caps13 = 14 | goals13 = 9 | caps14 = 54 | goals14 = 47 }} '''Enis Đurković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. maj]] [[1989]], [[Kranj]]. Đurković je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]], [[NK Lesce|Lesce]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Krško|Krško]], romunski [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] ter avstrijske [[SAK Celovec|Celovec]], [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]], [[GSC Liebenfels|Liebenfels]] in [[SC Reichenau/Falkert|Reichenau/Falkert]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 106 tekem in dosegel 24 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Đurković, Enis}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Lesc]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši CS Pandurii Târgu Jiu]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SK Kühnsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši GSC Liebenfelsa]] [[Kategorija:Nogometaši SC Reichenau/Falkert]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] qfddp6ccjc1cr6mohorcbu418b618ke Gregor Fink 0 529854 6708570 6264280 2026-07-08T16:10:09Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708570 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Gregor Fink | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref name="wf"/> | currentclub = | clubnumber = | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | years1 = 2000–2004 | clubs1 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps1 = 22 | goals1 = 0 | years2 = 2003 | clubs2 = → [[NK Bistrica|Bistrica]] (pos.) | caps2 = 2 | goals2 = 0 | years3 = 2004–2007 | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 5 | goals3 = 0 | years4 = 2004–2005 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 33 | goals4 = 0 | years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps5 = 24 | goals5 = 0 | years6 = 2008 | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 2 | goals6 = 0 | years7 = 2009 | clubs7 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps7 = 17 | goals7 = 0 | years8 = 2010 | clubs8 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps8 = 14 | goals8 = 0 | years9 = 2010–2011 | clubs9 = [[NK Celje|Celje]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10 = 2011–2012 | clubs10 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps10 = 14 | goals10 = 0 | years11 = 2012–2014 | clubs11 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps11 = 58 | goals11 = 0 | years12 = 2014–2015 | clubs12 = [[Aris Limassol]] | caps12 = 16 | goals12 = 0 | years13 = 2015–2019 | clubs13 = [[Deutschlandsberger SC]] | caps13 = 88 | goals13 = 0 | years14 = 2019–2021 | clubs14 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps14 = 36 | goals14 = 0 | years15 = 2022–2025 | clubs15 = [[USV Wies]] | caps15 = 23 | goals15 = 0 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 }} '''Gregor Fink''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. julij]] [[1984]], [[Celje]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Gregor Fink |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/gregor-fink/ |website=worldfootball.net |access-date=24 August 2022 |language=en}}</ref> Fink je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[ND Dravinja|Dravinjo]], [[NK Bistrica|Bistrica]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Drava Ptuj|Dravo Ptuj]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Zavrč|Zavrč]], ciprski [[Aris Limassol]] ter avstrijska [[Deutschlandsberger SC]] in [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 64 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fink, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bistrice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši Arisa Limassol]] [[Kategorija:Nogometaši Deutschlandsbergerja SC]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 8v42k8wrw6izrs1nme4v6ts9785jy35 Matic Fink 0 529856 6708569 6264281 2026-07-08T16:08:45Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708569 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Fink | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="wf"/> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2004 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | youthyears2 = 2004 | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears3 = 2005–2009 | youthclubs3 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Factor / Interblock]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | caps1 = 41 | goals1 = 6 | years2 = 2011–2016 | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 118 | goals2 = 2 | years3 = 2016–2019 | clubs3 = [[Çaykur Rizespor]] | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = → [[KS Cracovia (nogomet)|Cracovia]] (pos.) | caps4 = 20 | goals4 = 2 | years5 = 2019 | clubs5 = [[Boluspor]] | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2019–2020 | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps6 = 14 | goals6 = 1 | years7 = 2020–2022 | clubs7 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps7 = 26 | goals7 = 0 | years8 = 2024 | clubs8 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps8 = 6 | goals8 = 0 | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 6 |nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2010 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2010–2012 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 6 |nationalgoals4 = 1 }} '''Matic Fink''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. februar]] [[1990]], [[Ljubljana]]<ref name="wf">{{navedi splet |title=Matic Fink |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matic-fink/ |website=worldfootball.net |access-date=24 August 2022 |language=en}}</ref>. Fink je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]] in [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]], turška [[Çaykur Rizespor]] in [[Boluspor]] ter poljsko [[KS Cracovia (nogomet)|Cracovio]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 178 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fink, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Çaykur Rizesporja]] [[Kategorija:Nogometaši KS Cracovie]] [[Kategorija:Nogometaši Bolusporja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 2u9tsuvqzub7ntgcmkqfx8oonqgfh11 Fuad Gazibegović 0 529861 6708591 6362191 2026-07-08T16:40:07Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Jezera Medvode]]; +[[Kategorija:Nogometaši SV Dellach/Gail]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708591 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Fuad Gazibegović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = 1988–2000 | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | years1 = 2000–2003 | clubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps1 = 31 | goals1 = 0 | years2 = 2003 | clubs2 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2003–2004 | clubs3 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2004–2008 | clubs4 = [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | caps4 = 109 | goals4 = 1 | years5 = 2009–2010 | clubs5 = [[NK Zvijezda Gradačac|Zvijezda Gradačac]] | caps5 = 33 | goals5 = 0 | years6 = 2010–2011 | clubs6 = [[NK Krško|Krško]] | caps6 = 20 | goals6 = 2 | years7 = 2011 | clubs7 = [[FC Hermagor|Hermagor]] | caps7 = 19 | goals7 = 3 | years8 = 2012 | clubs8 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2012 | clubs9 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps9 = 9 | goals9 = 3 | years10 = 2013 | clubs10 = [[Knattspyrnudeild Keflavík|Keflavík]] | caps10 = 5 | goals10 = 0 | years11 = 2014–2015 | clubs11 = [[NK Jezero Medvode|Jezero Medvode]] | caps11 = 8 | goals11 = 1 | years12 = 2015–2017 | clubs12 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] | caps12 = 27 | goals12 = 1 | years13 = 2018 | clubs13 = [[SV Dellach/Gail|Dellach/Gail]] | caps13 = 1 | goals13 = 0 }} '''Fuad Gazibegović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. oktober]] [[1982]], [[Ljubljana]]. Gazibegović je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Slovan|Slovan]], [[NK Dravograd|Dravograd]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Ivančna Gorica|Livar]], [[NK Krško|Krško]], [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] in [[NK Jezero Medvode|Jezero Medvode]], bosansko-hercegovsko [[NK Zvijezda Gradačac|Zvijezdo Gradačac]], avstrijska [[FC Hermagor|Hermagor]] in [[SV Dellach/Gail|Dellach/Gail]] ter islandski [[Keflavík ÍF|Keflavík]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 29 tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gazibegović, Fuad}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zvijezde Gradačac]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hermagorja]] [[Kategorija:Nogometaši Keflavíka ÍF]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jezera Medvode]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši SV Dellach/Gail]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 5coe149i1ee6e79ndrf0f4qae02gqhi Dejan Gerić 0 529869 6708587 6362195 2026-07-08T16:36:14Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708587 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Gerić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 173 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthyears2 = | youthyears3 = –2006 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpija]] | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthclubs3 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | years1 = 2005–2009 | years2 = 2010 | years3 = 2010–2011 | years4 = 2011–2012 | years5 = 2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2014–2015 | years9 = 2015–2019 | years10= 2019 | years11= 2019–2020 | years12= 2023–2024 | years13= 2024 | clubs1 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | clubs2 = [[AEK Larnaca]] | clubs3 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | clubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs6 = [[NK Kamnik|Kamnik]] | clubs7 = [[FK Radnik Surdulica|Radnik Surdulica]] | clubs8 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs9 = [[SV Gallizien|Gallizien]] | clubs10= [[SVG Bleiburg|Bleiburg]] | clubs11= [[SV Gallizien|Gallizien]] | clubs12= [[NK Kamnik|Kamnik]] | clubs13= [[SG ASK/HSV Klagenfurt]] | caps1 = 93 | caps2 = 8 | caps3 = 14 | caps4 = 23 | caps5 = 7 | caps6 = 4 | caps7 = 4 | caps8 = 13 | caps9 = 31 | caps10= 5 | caps11= 12 | goals1 = 5 | goals2 = 1 | goals3 = 0 | goals4 = 1 | goals5 = 0 | goals6 = 2 | goals7 = 0 | goals8 = 1 | goals9 = 11 | goals10= 2 | goals11= 2 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2006 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2009 | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2009 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6 = 5 | nationalgoals6 = 0 }} '''Dejan Gerić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. maj]] [[1988]], [[Kranj]]. Gerić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Kamnik|Kamnik]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], ciprski [[AEK Larnaca]], srbski [[FK Radnik Surdulica|Radnik Surdulica]] ter avstrijske [[SV Gallizien|Gallizien]], [[SVG Bleiburg|Bleiburg]] in [[SG ASK/HSV Klagenfurt]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 104 tekme in dosegel štiri gole. Z Interblockom je dvakrat osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]], z Interblockom in Domžalami pa po enkrat tudi [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gerić, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši AEK Larnace]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kamnika]] [[Kategorija:Nogometaši FK Radnika Surdulica]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši SV Galliziena]] [[Kategorija:Nogometaši SVG Bleiburga]] [[Kategorija:Nogometaši SG ASK/HSV Klagenfurt]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] scpcas44mpois0kmrgn7x8kigeqbx5x Miha Goropevšek 0 529876 6708765 6362199 2026-07-09T10:34:51Z Sporti 5955 pos. 6708765 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Goropevšek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 193 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 200?–2011 | youthclubs1 = [[NK Šampion]] | years1 = 2011–2014 | clubs1 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps1 = 66 | goals1 = 3 | years2 = 2014–2015 | clubs2 = [[Legionovia Legionowo (nogomet)|Legionovia Legionowo]] | caps2 = 17 | goals2 = 1 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = [[FC Volin Luck|Volin Luck]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[Olimpia Grudziądz]] | caps4 = 17 | goals4 = 1 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = [[FC Volyn Lutsk|Volyn Lutsk]] | caps5 = 42 | goals5 = 9 | years6 = 2020 | clubs6 = [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]] | caps6 = 22 | goals6 = 2 | years7 = 2021 | clubs7 = [[FC Čornomorec Odesa|Čornomorec Odesa]] | caps7 = 9 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achna]] | caps8 = 21 | goals8 = 1 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[ASIL Lysi]] | caps9 = 7 | goals9 = 0 }} '''Miha Goropevšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. marec]] [[1991]], [[Celje]]. Goropevšek je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenski [[NK Šampion]], poljska [[Legionovia Legionowo (nogomet)|Legionovio Legionowo]] in [[Olimpia Grudziądz|Olimpio Grudziądz]], ukrajinska [[Volin Luck]] in [[FC Čornomorec Odesa|Čornomorec Odesa]], beloruski [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]] ter ciprska [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achna]] in [[ASIL Lysi]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Goropevšek, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši Legionovie Legionowo]] [[Kategorija:Nogometaši Volina Luck]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Minsk]] [[Kategorija:Nogometaši Olimpie Grudziądz]] [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši Ethnikosa Achna FC]] [[Kategorija:Nogometaši ASIL Lysia]] [[Kategorija:Celjski športniki]] rv3kzy5cdvkpv2ssdkv51r3egimlw26 Miha Gregorič 0 529879 6708764 6689180 2026-07-09T10:31:03Z Sporti 5955 pos. 6708764 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Gregorič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 =|youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2008–2013 |clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps1 = 81 |goals1 = 2 | years2 = 2008–2009 |clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) |caps2 = 25 |goals2 = 1 | years3 = 2013–2015 |clubs3 = [[FC Koper|Koper]] |caps3 = 46 |goals3 =2 | years4 = 2015–2018 |clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps4 = 70 |goals4 =3 | years5 = 2018–2019 |clubs5 = [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]] |caps5 = 23 |goals5 =0 | years6 = 2019–2020 |clubs6 = [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] |caps6 = |goals6 = | years7 = 2020–2021 |clubs7 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps7 = |goals7 = | years8 = 2021 |clubs8 = → [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] (pos.) |caps8 = 6 |goals8 = 0 | years9 = 2021–2022 |clubs9 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps9 = |goals9 = | years10= 2022–2023 |clubs10= [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] |caps10= |goals10= | years11= 2023–2024 |clubs11= [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] |caps11= |goals11= | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 }} '''Miha Gregorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. avgust]] [[1989]], [[Šempeter pri Gorici]]. == Življenje == Gregorič je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]], [[NK Brda|Brda]] in [[Nogometni klub Koper|Koper]] ter italijanske [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]], [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[Gemonese Calcio|Gemonese]],n [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] in [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 197 tekem in dosegel sedem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gregorič, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Andrie BAT]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Azzurra Premariacca]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] 3zicuk4r4063po3x9lu4i3fkb227698 Kris Jogan 0 529917 6708800 5887091 2026-07-09T11:53:12Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708800 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Kris Jogan | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = |youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje]] | youthyears2 = {{0|0000}}–2010 |youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2010–2012 |caps1 = 75 |goals1 = 6 |clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years2 = 2013–2014 |caps2 = 0 |goals2 = 0 |clubs2 = [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | years3 = 2013 |caps3 = 5 |goals3 = 1 |clubs3 =→ [[HNK Rijeka|Rijeka]] (pos.) | years4 = 2013–2014 |caps4 = 6 |goals4 = 1 |clubs4 =→ [[A.S.G. Nocerina|Nocerina]] (pos.) | years5 = 2014 |caps5 = 5 |goals5 = 0 |clubs5 =→ [[S.F. Aversa Normanna|Aversa Normanna]] (pos.) | years6 = 2014–2015 |caps6 = 8 |goals6 = 4 |clubs6 = [[ND Bilje|Bilje]] | years7 = 2015–2016 |caps7 = 38 |goals7 = 15 |clubs7 = [[FC Kufstein|Kufstein]] | years8 = 2016–2017 |caps8 = 23 |goals8 = 5 |clubs8 = [[NK Brda|Brda]] | years9 = 2017–2018 |caps9 = 37 |goals9 = 7 |clubs9 = [[AC Sammaurese|Sammaurese]] | years10 = 2018–2019 |caps10= 4 |goals10= 0 |clubs10= [[S.S.D. Calcio San Donà|San Donà]] | years11 = 2019 |caps11= |goals11= |clubs11= [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | years12 = 2019–2020 |caps12= 18 |goals12= 3 |clubs12= [[NK Brda|Brda]] | years13 = 2020 |caps13= |goals13= |clubs13= [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | years14 = 2020–2022 |caps14= |goals14= |clubs14= [[ASD Azzurra Premariacco|Premariacco]] | years15 = 2022–2024 |caps15= |goals15= |clubs15= [[ASD Pro Romans Medea|Pro Romans]] | nationalyears1 = 2009 |nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010–2012 |nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 |nationalgoals2 = 1 }} '''Kris Jogan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. september]] [[1991]], [[Šempeter pri Gorici]]. Jogan je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorica]], [[ND Bilje|Bilje]] in [[NK Brda|Brda]], hrvaško [[HNK Rijeka|Rijeko]], avstrijski [[FC Kufstein|Kufstein]] ter italijanske [[A.S.G. Nocerina|Nocerino]], [[S.F. Aversa Normanna|Averso Normanna]], [[AC Sammaurese|Sammaurese]], [[S.S.D. Calcio San Donà|San Donà]], [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]], [[ASD Azzurra Premariacco|Premariacco]] in [[ASD Pro Romans Medea|Pro Romans]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 75 tekem in dosegel šest golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Tudi njegov brat [[Alen Jogan]] je bil nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jogan, Kris}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Hellas Verone]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši A.S.G. Nocerine]] [[Kategorija:Nogometaši S.F. Averse Normanna]] [[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kufsteina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši AC Sammaureseja]] [[Kategorija:Nogometaši S.S.D. Calcio San Donà]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Azzurre Premariacco]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Pro Romans Medee]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] 3pm6yd0etel60r3m814mw8er1qy8t0d Dragan Hasanagić 0 529934 6708770 6636689 2026-07-09T10:43:33Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Kočevja]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708770 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dragan Hasanagić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | years1 = 1983–1988 | clubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 1988–1994 | clubs2 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 1994 | clubs3 = [[NK Kočevje|Kočevje]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 1994–1995 | clubs4 = [[NK Vevče|Vevče]] | caps4 = 21 | goals4 = 1 | years5 = 1995–1996 | clubs5 = [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | caps5 = 24 | goals5 = 1 | years6 = 1996–1998 | clubs6 = Vevče | caps6 = | goals6 = | years7 = 1998–2000 | clubs7 = [[NK Krka|Elan]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2002 | clubs8 = Vrhnika | caps8 = 5 | goals8 = 2 | years9 = 2005–2006 | clubs9 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Bežigrad]] }} '''Dragan Hasanagić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. marec]] [[1965]], [[Vrbas (mesto)|Vrbas]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. Hasanagić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Celotno svojo kariero je igral za slovenske klube [[ND Slovan|Slovan]], [[NK Ljubljana|Ljubljano]], [[NK Svoboda Ljubljana|Svobodo]], [[NK Vevče|Vevče]] in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Bežigrad]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 127 tekem in dosegel dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Hasanagić, Dragan}} [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši NK Vevč]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kočevja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] 9kboto0qtajcv5sqcg6756c4hm70e9k Dominik Ivkič 0 529959 6708783 6362362 2026-07-09T11:02:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši PFC Septemvrija Sofia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708783 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dominik Ivkič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = –2013 | youthclubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | youthyears2 = 2013–2014| youthclubs2 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | youthyears3 = 2014–2016 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2013–2014 | clubs1 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2016–2017 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2017 | clubs3 = → [[NK Kranj|Zarica]] (pos.) | caps3 = 7 | goals3 = 0 | years4 = 2017 | clubs4 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2018 | clubs5 = [[NK Brinje-Grosuplje|Brinje-Grosuplje]] | caps5 = 11 | goals5 = 1 | years6 = 2018–2020 | clubs6 = [[NK Fužinar|Fužinar]] | caps6 = 41 | goals6 = 2 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[JK Tallinna Kalev|Tallinna Kalev]] | caps7 = 12 | goals7 = 0 | years8 = 2021 | clubs8 = [[NK Hrvatski Dragovoljac|Hrvatski Dragovoljac]] | caps8 = 18 | goals8 = 2 | years9 = 2022 | clubs9 = [[NK Sesvete|Sesvete]] | caps9 = 8 | goals9 = 1 | years10= 2022–2023 | clubs10= [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] | caps10= 28 | goals10= 4 | years11= 2023–2024 | clubs11= [[KF Fushë Kosova|Fushë Kosova]] | caps11= 28 | goals11= 4 | years12= 2024–2025 | clubs12= [[NK Koper|Koper]] | caps12= 22 | goals12= 0 | years13= 2026 | clubs13= [[PFC Septemvri Sofia|Septemvri Sofia]] | caps13= 17 | goals13= 1 |nationalyears1 = 2012–2013 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 12 |nationalgoals1 = 1 |nationalyears2 = 2014 |nationalteam2 = Slovenija do 18 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2014–2016 |nationalteam3 = Slovenija do 19 let |nationalcaps3 = 23 |nationalgoals3 = 2 }} '''Dominik Ivkič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[1997]], [[Ljubljana]]. Ivkič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član bolgarskega kluba [[PFC Septemvri Sofia|Septemvri Sofia]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Kranj|Zarica]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Brinje-Grosuplje|Brinje-Grosuplje]], [[NK Fužinar|Fužinar]] in [[NK Koper|Koper]], estonsko [[JK Tallinna Kalev|Tallinno Kalev]], hrvaška [[NK Hrvatski dragovoljac|Hrvatski dragovoljac]] in [[NK Sesvete|Sesvete]] ter kosovski [[KF Fushë Kosova|Fushë Kosova]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ivkič, Dominik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši JK Tallinne Kalev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Hrvatskega dragovoljaca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Sesveta]] [[Kategorija:Nogometaši KF Fushëja Kosova]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Septemvrija Sofia]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 7z5o9t9k1z2ez71vr218zztqwphr963 Dalibor Volaš 0 530611 6708778 6523485 2026-07-09T10:56:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SS Vesne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708778 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dalibor Volaš | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[SS Vesna|Vesna]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2005–2007 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 45 | goals1 = 13 | years2 = 2006–2007 | clubs2= → [[SC Bonifika|Bonifika]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 14 | years3 = 2007–2010 | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps3 = 62 | goals3 = 20 | years4 = 2009–2010 | clubs4 = → [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] (pos.) | caps4 = 26 | goals4 = 11 | years5 = 2011–2012 | clubs5 = [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]] | caps5 = 8 | goals5 = 3 | years6 = 2011–2012 | clubs6 = → [[NK Maribor|Maribor]] (pos.) | caps6 = 34 | goals6 = 17 | years7 = 2012–2013 | clubs7 = [[FC Mordovia Saransk|Mordovia Saransk]] | caps7 = 6 | goals7 = 0 | years8 = 2013–2014 | clubs8 = [[Debreceni VSC|Debrecen]] | caps8 = 26 | goals8 = 8 | years9 = 2015 | clubs9 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps9 = 18 | goals9 = 10 | years10 = 2016 | clubs10 = [[Pahang F.C.|Pahang FC]] | caps10 = 12 | goals10 = 6 | years11 = 2016 | clubs11 = [[FK Partizani Tirana|Partizani Tirana]] | caps11= 0 | goals11 = 0 | years12 = 2016–2017 | clubs12 = [[NK Celje|Celje]] | caps12= 28 | goals12 = 15 | years13 = 2017 | clubs13 = [[Sparta Rotterdam]] | caps13 = 4 | goals13 = 0 | years14 = 2017 | clubs14 = → [[Sparta Rotterdam|Sparta Rotterdam II]] | caps14 = 2 | goals14 = 1 | years15 = 2018 | clubs15 = [[GKS Katowice]] | caps15 = 8 | goals15 = 1 | years16 = 2018–2019 | clubs16 = [[NK Krško|Krško]] | caps16 = 28 | goals16 = 6 | years17 = 2019–2021 | clubs17 = [[NK Kras Repen|Kras Repen]] | caps17 = 24 | goals17 = 35 | years18 = 2021 | clubs18 = [[A.S.D. Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]]<ref>{{navedi splet |last1=Grgič |first1=Jan |title=Volaš in Radujko odhajata v D-ligo |url=https://www.primorski.eu/sport/volas-in-radujko-odhajata-v-d-ligo-DM790984 |website=primorski.eu |access-date=4 March 2021 |date=4 March 2021}}</ref> | caps18 = 10 | goals18 = 3 | years19 = 2021–2022 | clubs19 = [[NK Kras Repen|Kras Repen]] | caps19 = 15 | goals19 = 10 | years20 = 2022 | clubs20 = [[A.S.D. Sevegliano|Sevegliano]] | caps20 = | goals20 = | years21 = 2023–2024 | clubs21 = [[ASD Virtus Corno|Virtus Corno]] | caps21 = | goals21 = | years22 = 2024–2026 | clubs22 = [[ASD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | caps22 = | goals22 = | years22 = 2026– | clubs22 = [[SS Vesna|Vesna]] | caps22 = | goals22 = | nationalyears1 = 2007 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 }} '''Dalibor Volaš''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. februar]] [[1987]], [[Koper]]. Volaš je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[SS Vesna|Vesna]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[SC Bonifika|Bonifiko]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Krško|Krško]], moldavski [[FC Sheriff Tiraspol|Sheriff Tiraspol]], rusko [[FC Mordovia Saransk|Mordovio Saransk]], madžarski [[Debreceni VSC|Debrecen]], malezijski [[Pahang F.C.|Pahang FC]], albanski [[FK Partizani Tirana|Partizani Tirana]], nizozemsko [[Sparta Rotterdam|Sparto Rotterdam]], poljske [[GKS Katowice]] ter italijanske [[NK Kras Repen|Kras Repen]], [[A.S.D. Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[A.S.D. Sevegliano|Sevegliano]], [[ASD Virtus Corno|Virtus Corno]] in [[ASD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 241 tekem in dosegel 92 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezonah 2008/09, 2011/12 in 2014/15, [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2012 in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] leta 2009, s Koprom pa slovenski pokal leta 2006. V sezoni 2006/07 je bil prvi strelec v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Volaš, Dalibor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši FC Sheriffa Tiraspol]] [[Kategorija:Nogometaši FC Mordovie Saransk]] [[Kategorija:Nogometaši Debrecena VSC]] [[Kategorija:Nogometaši Sri Pahanga FC]] [[Kategorija:Nogometaši FK Partizanija Tirana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Sparte Rotterdam]] [[Kategorija:Nogometaši GKS Katowic]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši A.S.D. Sevegliana]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Virtus Corna]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Sistiana Sesljana]] [[Kategorija:Nogometaši SS Vesne]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 1epkl8gmlouqt4d0744thybxem5o45y Dino Hotić 0 530765 6708767 6626975 2026-07-09T10:36:41Z Sporti 5955 pos. 6708767 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dino Hotić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 168 cm<ref name="wf"/> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2005–2008 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears2 = 2008–2011 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2011–2013 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2013–2020 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 120 | goals1 = 19 | years2 = 2013–2014 | clubs2 = → [[NK Veržej|Veržej]] (pos.) | caps2 = 18 | goals2 = 9 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = → [[NK Maribor B|Maribor B]] | caps3 = 27 | goals3 = 4 | years4 = 2016 | clubs4 = → [[NK Krško|Krško]] (pos) | caps4 = 13 | goals4 = 1 | years5 = 2020–2023 | clubs5 = [[Cercle Brugge K.S.V.|Cercle Brugge]] | caps5 = 112 | goals5 = 17 | years6 = 2023–2025 | clubs6 = [[Lech Poznań]] | caps6 = 43 | goals6 = 5 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[Ajman Club]] | caps7 = 14 | goals7 = 0 | years8 = 2026 | clubs8 = [[Bodrum F.K.|Bodrum]] | caps8 = 9 | goals8 = 5 | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012–2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 15 | nationalgoals3 = 5 | nationalyears4 = 2013 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2014–2016 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 14 | nationalgoals5 = 4 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 | nationalyears7 = 2019–2022 | nationalteam7 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | nationalcaps7 = 4 | nationalgoals7 = 0 |caption=Dino Hotić (2023)}} '''Dino Hotić''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Bosanci|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[26. julij]] [[1995]], [[Ljubljana]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Dino Hotič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/dino-hotic/ |website=worldfootball.net |access-date=9 June 2022 |language=en}}</ref> Hotić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član turškega kluba [[Bodrum F.K.|Bodrum]] in od leta 2019 tudi [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovske reprezentanca]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Krško|Krško]], belgijski [[Cercle Brugge K.S.V.|Cercle Brugge]], poljski [[Lech Poznań]] in [[Ajman Club]] v Združenih arabskih emiratih. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 133 tekem in dosegel 20 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezonah 2011/12, 2012/13, 2013/14, 2014/15, 2016/17 in 2018/19, [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v letih 2012 in 2013 ter [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] v letih 2012, 2013 in 2014. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Hotić, Dino}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Veržeja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši Cercle Brugga]] [[Kategorija:Nogometaši Lech Poznańa]] [[Kategorija:Nogometaši Ajman Cluba]] [[Kategorija:Nogometaši Bodruma F.K.]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] f4nsr0za0g0zhdjm84epe7nmqqd0cdi Ernest Grvala 0 530850 6708759 6078049 2026-07-09T10:21:09Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši TWL Elektre]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708759 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Ernest Grvala | fullname = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 2002–2008 | youthclubs1 = [[NK Jesenice|Jesenice]] | youthyears2 = 2008–2014 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears3 = 2014–2015 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2013–2014 |clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps1 = 6 |goals1 = 1 | years2 = 2014–2017 |clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] |caps2 = 9 |goals2 = 0 | years3 = 2015–2016 |clubs3 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) |caps3 = 5 |goals3 = 0 | years4 = 2016–2017 |clubs4 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps4 = 25 |goals4 = 6 | years5 = 2017–2018 |clubs5 = [[NK Radomlje|Radomlje]] |caps5 = 22 |goals5 = 10 | years6 = 2018 |clubs6 = [[NK GOŠK Gabela|GOŠK Gabela]] |caps6 = 3 |goals6 = 0 | years7 = 2019 |clubs7 = [[FC Arda Kardžali|Arda Kardžali]] |caps7 = 3 |goals7 = 0 | years8 = 2019–2020 |clubs8 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps8 = 1 |goals8 = 0 | years9 = 2020 |clubs9 = [[SAK Celovec|Celovec]] |caps9 = 0 |goals9 = 0 | years10= 2020–2021 |clubs10= [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]] |caps10= 8 |goals10= 2 | years11= 2021 |clubs11= [[SV Großweikersdorf|Großweikersdorf]] |caps11= 9 |goals11= 0 | years12= 2022–2025 |clubs12= [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]] |caps12= 107|goals12= 47 | years13= 2026 |clubs13= [[TWL Elektra]] |caps13= 13 |goals13= 0 | years14= 2026– |clubs14= [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]] |caps14= |goals14= | nationalyears1 = 2011–2012 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2014 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 }} '''Ernest Grvala''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[11. oktober]] [[1996]], [[Jesenice]]. Grvala je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Dob|Dob]], bosansko-hercegovsko [[NK GOŠK Gabela|GOŠK Gabelo]], bolgarsko [[FC Arda Kardžali|Ardo Kardžali]] ter avstrijske [[SAK Celovec|Celovec]], [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]], [[SV Großweikersdorf|Großweikersdorf]] in [[TWL Elektra]] . Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 52 tekem in 16 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Grvala, Ernest}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK GOŠK Gabele]] [[Kategorija:Nogometaši FC Arde Kardžali]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SC Pinkafelda]] [[Kategorija:Nogometaši SV Großweikersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Margarethena]] [[Kategorija:Nogometaši TWL Elektre]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] lyg673t6nqbdpdssq34lr4ah5qx4q3c Luka Gajič 0 530872 6708600 6362197 2026-07-08T16:45:38Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708600 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Gajič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm<ref>{{navedi splet |title=Luka Gajič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-gajic/ |website=worldfootball.net |access-date=21 July 2022 |language=en}}</ref> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[SAK Celovec]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | youthyears2 = 2014–2015 | youthclubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2014–2017 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2014 | clubs2 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = → [[NK Radomlje|Radomlje]] (pos.) | caps3 = 36 | goals3 = 5 | years4 = 2017 | clubs4 = → [[NK Krško|Krško]] (pos.) | caps4 = 11 | goals4 = 1 | years5 = 2018 | clubs5 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2019 | clubs6 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps6 = 10 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2021 | clubs7 = [[NK Dob|Dob]] | caps7 = 30 | goals7 = 4 | years8 = 2021 | clubs8 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps8 = 4 | goals8 = 0 | years9 = 2021–2023 | clubs9 = [[NK Dob|Dob]] | caps9 = 13 | goals9 = 3 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[SAK Celovec]] | caps10 = 12 | goals10 = 2 | years11 = 2024 | clubs11 = [[SC Landskron|Landskron]] | caps11 = | goals11 = | years12 = 2025– | clubs12 = [[SAK Celovec]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2011–2012 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2012–2013 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5| nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013–2014 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 14 | nationalgoals4 = 4 | nationalyears5 = 2017 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 }} '''Luka Gajič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. maj]] [[1996]]. Gajič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SAK Celovec]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Krško|Krško]], [[NK Bravo|Bravo]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo]] in [[NK Dob|Dob]] ter avstrijski [[SC Landskron|Landskron]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 53 tekem in dosegel tri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gajič, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SC Landskrona]] hoinaxi9n95wa096yzjghdoyshf118k Adnan Golubović 0 530920 6708580 6076361 2026-07-08T16:31:35Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Ballkanija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708580 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Adnan Golubović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[FC Ballkani|Ballkani]] | clubnumber = 25 | youthyears1 = 2006–2008 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears2 = 2008–2012 | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | youthyears3 = 2010 | youthclubs3 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | youthyears4 = 2012 | youthclubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears5 = 2013–2014 | youthclubs5 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2014–2015 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 20 | goals1 = 0 | years2 = 2015–2017 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = 11 | goals2 = 0 | years3 = 2017–2018 | clubs3 = [[Matera Calcio|Matera]] | caps3 = 30 | goals3 = 0 | years4 = 2018 | clubs4 = [[U.S. Catanzaro 1929|Catanzaro]] | caps4 = 4 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[Vis Pesaro dal 1898|Vis Pesaro]] | caps5 = 5 | goals5 = 0 | years6 = 2020 | clubs6 = → [[FK Sloboda Tuzla|Sloboda Tuzla]] (pos.) | caps6 = 2 | goals6 = 0 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[FK Sloboda Tuzla|Sloboda Tuzla]] | caps7 = 28 | goals7 = 0 | years8 = 2021–2023 | clubs8 = [[FC Koper|Koper]] | caps8 = 59 | goals8 = 0 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[FC Dinamo București|Dinamo București]] | caps9 = 58 | goals9 = 0 | years10 = 2025– | clubs10 = [[FC Ballkani|Ballkani]] | caps10 = | goals10 = | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012–2013 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Adnan Golubović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. julij]] [[1995]], [[Ljubljana]]. Golubović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2025 je član kosovskega kluba [[FC Ballkani|Ballkani]]. Ped tem je branil za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]] in [[FC Koper|Koper]], italijanske [[Matera Calcio|Matero]], [[U.S. Catanzaro 1929|Catanzaro]] in [[Vis Pesaro dal 1898|Vis Pesaro]], bosansko-hercegovsko [[FK Sloboda Tuzla|Slobodo Tuzla]] in romunski [[FC Dinamo București|Dinamo București]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 70 tekem. Z Domžalami je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2017. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Golubović, Adnan}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Matera Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Catanzara 1929]] [[Kategorija:Nogometaši Vis Pesara dal 1898]] [[Kategorija:Nogometaši FK Slobode Tuzla]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Bucureşti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Ballkanija]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 3gmj97la5yu1uojqp88uka6jnho9js5 Erik Gliha 0 530922 6708584 6362193 2026-07-08T16:34:39Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708584 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Erik Gliha | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]]<ref name="wf"/> | height = 182 cm<ref name="wf"/> | currentclub = [[USV Grafendorf|Grafendorf]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears2 = 2013–2014 | youthclubs2 = [[NK Šampion|Šampion]] | youthyears3 = 2015–2016 | youthclubs3 = [[NK Krka|Krka]] | years1 = 2013 | clubs1 = [[NK Kamnik|Kamnik]] | caps1 = 12 | goals1 = 1 | years2 = 2013–2014 | clubs2 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps2 = 24 | goals2 = 1 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[NK Veržej|Veržej]] | caps3 = 18 | goals3 = 0 | years4 = 2015–2016 | clubs4 = [[NK Krka|Krka]] | caps4 = 18 | goals4 = 1 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] | caps5 = 31 | goals5 = 2 | years6 = 2017–2018 | clubs6 = [[U.S. Avellino 1912|Avellino]] | caps6 = 0 | goals6 = 0 | years7 = 2018 | clubs7 = [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] | caps7 = 16 | goals7 = 1 | years8 = 2018–2019 | clubs8 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps8 = 16 | goals8 = 0 | years9 = 2019–2020 | clubs9 = [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10 = 2020 | clubs10 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps10 = 13 | goals10 = 0 | years11 = 2020–2021| clubs11 = [[FC Ruh Lvov|Ruh Lvov]] | caps11 = 10 | goals11 = 0 | years12 = 2021–2022| clubs12 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps12 = 1 | goals12 = 0 | years13 = 2023 | clubs13 = [[Villacher SV]] | caps13 = 9 | goals13 = 0 | years14 = 2023–2024| clubs14 = [[SV Rothenthurn|Rothenthurn]] | caps14 = | goals14 = | years15 = 2024–2025| clubs15 = [[SV Egg|Egg]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2025– | clubs16 = [[USV Grafendorf|Grafendorf]] | caps16 = | goals16 = | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2014 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 16 | nationalgoals3 = 1 }} '''Erik Gliha''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. februar]] [[1997]], [[Niort]], [[Francija]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Erik Gliha |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/erik-gliha/ |website=worldfootball.net |access-date=15 July 2021 |language=en}}</ref> Gliha je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[USV Grafendorf|Grafendorf]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Kamnik|Kamnik]], [[NK Šampion|Šampion]], [[NK Veržej|Veržej]], [[NK Krka|Krko]], [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], italijanski [[U.S. Avellino 1912|Avellino]], belgijski [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]], ukrajinski [[FC Ruh Lvov|Ruh Lvov]] ter avstrijske [[Villacher SV]], [[SV Rothenthurn|Rothenthurn]] in [[SV Egg|Egg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 71 tekem in dosegel dva gola, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 66 tekem in tri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Njegov oče [[Primož Gliha]] je nekdanji nogometaš in trener.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Siol.net]]|url=https://siol.net/sportal/nogomet/sin-slovenca-ki-je-sokiral-hrvate-si-je-zacel-utirati-svojo-pot-392400|title=Sin Slovenca, ki je šokiral Hrvate, si je začel utirati svojo pot|date=10 December 2015}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gliha, Erik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kamnika]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Veržeja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Avellina 1912]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši FC Ruh Lvova]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Villacherja SV]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rothenthurna]] [[Kategorija:Nogometaši SV Egga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa]] 2h1tx6yy9qa2xo4jx6nm56tqv1hhn8e Adis Hodžić 0 530943 6708769 6264457 2026-07-09T10:41:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708769 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Adis Hodžić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 172 cm<ref>{{navedi splet |title=Adis Hodžič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/adis-hodzic/ |website=worldfootball.net |access-date=4 August 2021 |language=en}}</ref> | currentclub = [[NK Zagorje|Zagorje]] | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears2 = 2015–2018 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2016–2018 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 13 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2021 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 67 | goals2 = 3 | years3 = 2021–2022 | clubs3 = [[Águilas FC|Águilas]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2022 | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps4 = 10 | goals4 = 0 | years5 = 2022 | clubs5 = [[FC Brașov (2021)|Brașov]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2023–2024 | clubs6 = [[NK Krka|Krka]] | caps6 = 16 | goals6 = 0 | years7 = 2024–2025 | clubs7 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps7 = 30 | goals7 = 1 | years8 = 2025–2026 | clubs8 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps8 = 29 | goals8 = 1 | years9 = 2026– | clubs9 = [[NK Zagorje|Zagorje]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2016–2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2018–2019 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 2 | nationalgoals5 = 0 }} '''Adis Hodžić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1999]]. Hodžić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovenska kluba [[NK Zagorje|Zagorje]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Krka|Krka]], [[ND Gorica|Gorica]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]], španski [[Águilas FC|Águilas]] in romunski [[FC Brașov (2021)|Brașov]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 64 tekem in dosegel tri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Hodžić, Adis}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Águilasa FC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Brașova (2021)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] ol5oxoekt0bv5z4rrbozhgnek09ddo0 Kenan Fatkić 0 530946 6708576 5887326 2026-07-08T16:22:51Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Hanse Rostock]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708576 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Kenan Fatkić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]] | clubnumber = 4 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[FC Luzern|Luzern]] | years1 = 2017–2018 | clubs1 = [[FC Chiasso|Chiasso]] | caps1 = 35 | goals1 = 2 | years2 = 2018–2022 | clubs2 = [[FC Thun|Thun]] | caps2 = 92 | goals2 = 8 | years3 = 2022–2025 | clubs3 = [[Neuchâtel Xamax FCS|Neuchâtel Xamax]] | caps3 = 98 | goals3 = 11 | years4 = 2025– | clubs4 = [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]] | caps4 = | goals4 = | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 }} '''Kenan Fatkić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. avgust]] [[1997]], [[Slovenj Gradec]]. Fatkić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član nemškega kluba [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]]. Ped tem je igral za švicarske klube [[FC Chiasso|Chiasso]], [[FC Thun|Thun]] in [[Neuchâtel Xamax FCS|Neuchâtel Xamax]]. V letih 2017 in 2018 je odigral šest tekem za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fatkić, Kenan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši FC Chiassa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Thuna]] [[Kategorija:Nogometaši Neuchâtela Xamax]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Hanse Rostock]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] 016ihp3n8mwt2d9s9omupjgfi9mesbn Matej Fras 0 531086 6708567 5887408 2026-07-08T16:05:43Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708567 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matej Fras | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1994–2000| clubs1 = [[NK Mura|Mura]] | caps1 = 35 | goals1 = 2 | years2 = 2000–2001| clubs2 = [[NK Beltinci|Beltinci]] | caps2 = 25 | goals2 = 7 | years3 = 2001–2002| clubs3 = [[NK Triglav Bakovci|Triglav Bakovci]] | caps3 = 23 | goals3 = 8 | years4 = 2002–2003| clubs4 = [[NK Križevci|Križevci]] | caps4 = 5 | goals4 = 2 | years5 = 2003–2004| clubs5 = [[UFC Jennersdorf|Jennersdorf]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2004–2005| clubs6 = [[SG Strem/Heiligenbrunn|Strem/Heiligenbrunn]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2005–2006| clubs7 = [[USV Neuhaus am Klausenbach|Neuhaus am Klausenbach]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2007–2009| clubs8 = [[SU Riegersburg/Vulkanland|Riegersburg/Vulkanland]] | caps8 = 50 | goals8 = 22 }} '''Matej Fras''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. oktober]] [[1976]]. Fras je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Mura|Muro]], [[NK Beltinci|Beltince]], [[NK Triglav Bakovci|Triglav Bakovci]] in [[NK Križevci|Križevce]], ob koncu kariere pa za avstrijske [[UFC Jennersdorf|Jennersdorf]], [[SG Strem/Heiligenbrunn|Strem/Heiligenbrunn]], [[USV Neuhaus am Klausenbach|Neuhaus am Klausenbach]] in [[SU Riegersburg/Vulkanland|Riegersburg/Vulkanland]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 35 tekem in dosegel dva gola, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 53 tekem in 17 golov. Z Muro je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 1995. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fras, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava Bakovci]] [[Kategorija:Nogometaši NK Križevcev]] [[Kategorija:Nogometaši UFC Jennersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SG Strem/Heiligenbrunn]] [[Kategorija:Nogometaši USV Neuhaus am Klausenbach]] [[Kategorija:Nogometaši SU Riegersburg/Vulkanland]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] 9ov432k3mwobfd64phcfaj4jtn4z6z1 Emir Dautović 0 531271 6708488 6362156 2026-07-08T12:20:47Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]]; +[[Kategorija:Nogometaši SV Heimschuh-Kitzeck]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708488 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Emir Dautović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 194 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SV Heimschuh-Kitzeck|Heimschuh-Kitzeck]] | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2010 | youthclubs1 = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] | youthyears2 = 2010–2014 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2014–2015|clubs1=[[OFK Beograd]]|caps1=13|goals1=0 | years2 = 2015–2016 |clubs2=[[Apollon Limassol]] |caps2=0|goals2=0 | years3 = 2015–2016 |clubs3=→ [[Royal Mouscron-Péruwelz]] (pos.)|caps3=2|goals3=0 | years4 = 2016|clubs4=→ [[OFK Beograd]] (pos.)|caps4=0|goals4=0 | years5 = 2016–2017 |clubs5=[[Fortuna Sittard]]|caps5=8|goals5=0 | years6 = 2017 |clubs6=[[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]]|caps6=5|goals6=0 | years7 = 2018 |clubs7=[[NK Radomlje|Radomlje]]|caps7=13|goals7=0 | years8 = 2018–2021 |clubs8= [[SC Kalsdorf|Kalsdorf]]|caps8=40|goals8=2 | years9 = 2021–2024 |clubs9= [[SV Tillmitsch|Tillmitsch]]|caps9=53|goals9=7 | years10 = 2024–2025 |clubs10= [[SV Flavia Solva|Flavia Solva]]|caps10=|goals10= | years11 = 2025–2026 |clubs11= [[FC Großklein]]|caps11=|goals11= | years12 = 2026– |clubs12= [[SV Heimschuh-Kitzeck|Heimschuh-Kitzeck]]|caps12=|goals12= | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 1 }} '''Emir Dautović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1995]], [[Trbovlje]]. Dautović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Heimschuh-Kitzeck|Heimschuh-Kitzeck]]. Ped tem je igral za srbski [[OFK Beograd]], ciprski [[Apollon Limassol]], belgijski [[Royal Mouscron-Péruwelz]], nizozemsko [[Fortuna Sittard|Fortuno Sittard]], slovenska [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] in [[NK Radomlje|Radomlje]] ter avstrijske [[SC Kalsdorf|Kalsdorf]], [[SV Tillmitsch|Tillmitsch]], [[SV Flavia Solva|Flavio Solva]] in [[FC Großklein]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral pet tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 13. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Dautović, Dautović}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši OFK Beograda]] [[Kategorija:Nogometaši Apollon Limassola FC]] [[Kategorija:Nogometaši Royal Excel Mouscrona]] [[Kategorija:Nogometaši Fortune Sittard]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kalsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Tillmitscha]] [[Kategorija:Trboveljski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši SV Heimschuh-Kitzeck]] 5cuf0yao72lhiyiqw8gcc28e7hinjtp Mirsad Fazlić 0 531283 6708575 6362190 2026-07-08T16:18:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši ASV Bewegung Steyrja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708575 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mirsad Fazlić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | currentclub = [[Union Bad Hall]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = 2002–2011 | youthclubs1 = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] | youthyears2 = 2009–2010 | youthclubs2 = → [[NK Domžale|Domžale]] (pos.) | youthyears3 = 2010–2011 | youthclubs3 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | years1 = 2010–2011 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2011–2013 | clubs2 = [[NK Zagorje|Zagorje]] | caps2 = 23 | goals2 = 2 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] | caps3 = 10 | goals3 = 4 | years4 = 2015 | clubs4 = [[ASKÖ Donau Linz|Donau Linz]] | caps4 = 3 | goals4 = 0 | years5 = 2015 | clubs5 = → [[ASKÖ Donau Linz|Donau Linz]] II | caps5 = 1 | goals5 = 0 | years6 = 2015 | clubs6 = [[DSG Union Pichling|Union Pichling]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2016–2018 | clubs7 = [[Union Dietach]] | caps7 = 61 | goals7 = 2 | years8 = 2019 | clubs8 = [[SV Sierning]] | caps8 = 22 | goals8 = 0 | years9 = 2020–2023 | clubs9 = [[Union Bad Hall]] | caps9 = 22 | goals9 = 3 | years10 = 2023 | clubs10 = [[ATSV Stein]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2025 | clubs11 = [[Union Bad Hall]] | caps11 = | goals11 = | years12 = 2025–2026 | clubs12 = [[ASV Bewegung Steyr|Bewegung Steyr]] | caps12 = | goals12 = | years13 = 2026– | clubs13 = [[Union Bad Hall]] | caps13 = | goals13 = }} '''Mirsad Fazlić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. marec]] [[1992]], [[Trbovlje]]. Fazlić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Zagorje|Zagorje]] in [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] ter avstrijske [[ASKÖ Donau Linz|Donau Linz]], [[DSG Union Pichling|Union Pichling]], [[Union Dietach]], [[SV Sierning]], [[ATSV Stein]], [[Union Bad Hall]] in [[ASV Bewegung Steyr|Bewegung Steyr]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral eno tekmo za Celje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Fazlić, Mirsad}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski igralci futsala]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Trbovlje]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Donau Linza]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Union Pichlinga]] [[Kategorija:Nogometaši Union Dietacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Sierninga]] [[Kategorija:Nogometaši Union Bad Halla]] [[Kategorija:Nogometaši ATSV Steina]] [[Kategorija:Nogometaši ASV Bewegung Steyrja]] [[Kategorija:Trboveljski športniki]] 9lqnqk2may4g2h5d0mxi4ykk47eon8b Rok Grudina 0 531296 6708761 6362202 2026-07-09T10:23:09Z Sporti 5955 pos. 6708761 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rok Grudina | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2013–2016 |clubs1=[[NK Brda|Brda]]|caps1=70|goals1=18 | years2 = 2016–2021 |clubs2=[[Gorica|Gorica]] |caps2=125|goals2=5 | years3 = 2021 |clubs3=[[FC Koper|Koper]]|caps3=11|goals3=0 | years4 = 2022 |clubs4=[[SV Stripfing]]|caps4=13|goals4=0 | years5 = 2022–2023 |clubs5=[[ASD Torviscosa|Torviscosa]]|caps5=33|goals5=3 | years6 = 2023–2024 |clubs6=[[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]|caps6=|goals6= | years7 = 2024–2025 |clubs7=[[NK Kras|Kras Repen]]|caps7=|goals7= }} '''Rok Grudina''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. december]] [[1994]], [[Postojna]]. Grudina je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član italijanskega kluba [[NK Kras|Kras Repen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Brda|Brda]], [[Gorica|Gorica]] in [[FC Koper|Koper]], avstrijski [[SV Stripfing]] ter italijanska [[ASD Torviscosa|Torviscoso]] in [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 121 tekem in dosegel tri gole, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 16 tekem in dva gola. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Grudina, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši SV Stripfinga]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Torviscose]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] pgda9ahtqou1echts4ih09uyzbdjb1c Marko Gajić 0 531309 6708596 6362196 2026-07-08T16:43:40Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV Ludmannsdorfa]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708596 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Gajić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]], [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2014–2015 | youthclubs2 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | youthyears3 = 2015–2016 | youthclubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2016–2020|clubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps1=53|goals1=4 | years2 = 2017 |clubs2=→ [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.)|caps2=8|goals2=1 | years3 = 2021 |clubs3=[[KF Renova]]|caps3=1|goals3=0 | years4 = 2021–2024 |clubs4=[[SAK Celovec]]|caps4=23|goals4=2 | years5 = 2024 |clubs5=[[DSG Ferlach]]|caps5=|goals5= | years6 = 2024 |clubs6=[[OSK Kötschach-Mauthen|Kötschach]]|caps6=|goals6= | years7 = 2025 |clubs7=[[SV Ludmannsdorf|Ludmannsdorf]]|caps7=|goals7= | years8 = 2025– |clubs8=[[NK Sava Kranj|Sava Kranj]]|caps8=|goals8= | nationalyears1 = 2012–2013 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 }} '''Marko Gajić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. april]] [[1997]], [[Kranj]]. Gajić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]]. Ped tem je igral za slovenska [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Kranj|Zarico Kranj]], makedonsko [[KF Renova|KF Renovo]] ter avstrijske [[SAK Celovec]], [[DSG Ferlach]], [[OSK Kötschach-Mauthen|Kötschach]] in [[SV Ludmannsdorf|Ludmannsdorf]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 44 tekem in dosegel štiri gole, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 17 tekem in en gol. V letih 2012 in 2013 je odigral pet tekem za slovensko reprezentanco do 16 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gajić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši KF Renove]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Ferlacha]] [[Kategorija:Nogometaši OSK Kötschach-Mauthena]] [[Kategorija:Nogometaši SV Ludmannsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] 9vtk4wql8b0dil7djyq1jiv5u39sf7z Bojan Đukić 0 531365 6708493 5889509 2026-07-08T12:25:21Z Sporti 5955 pos. 6708493 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Bojan Đukić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 193 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[NK Vuteks Sloga|Vuteks Sloga]] | years1 = 2006–2010 | years2 = 2010–2011 | years3 = 2011–2013 | years4 = 2013–2014 | years5 = 2014–2015 | years6 = 2015 | years7 = 2015 | years8 = 2015–2016 | years9 = 2016 | years10 = 2016–2017 | years11 = 2017–2018 | years12 = 2018–2019 | years13 = 2019–2020 | years14 = 2020–2021 | years15 = 2021–2025 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs2 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs3 = [[FC Koper|Koper]] | clubs4 = [[Maccabi Petah Tikva F.C.|Maccabi Petah Tikva]] | clubs5 = [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]] | clubs6 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | clubs7 = [[NK Krško|Krško]] | clubs8 = [[A.S.D. Unione Fincantieri Monfalcone|Monfalcone]] | clubs9 = [[A.C. Delta Porto Tolle|Delta Porto Tolle]] | clubs10 = [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]] | clubs11 = [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] | clubs12 = [[A.S.D. Treviso 2009|Treviso]] | clubs13 = [[Polisportiva Tamai|Tamai]] | clubs14 = [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | clubs15 = [[NK Kras|Kras Repen]] | caps1 = 60 | caps2 = 6 | caps3 = 65 | caps4 = 4 | caps5 = | caps6 = 12 | caps7 = 8 | caps8 = 26 | caps9 = 9 | caps10 = | caps11 = 32 | caps12 = | caps13 = 22 | caps14 = | caps15 = | goals1 = 3 | goals2 = 1 | goals3 = 6 | goals4 = 0 | goals5 = | goals6 = 0 | goals7 = 1 | goals8 = 4 | goals9 = 0 | goals10 = | goals11 = 2 | goals12 = | goals13 = 0 | goals14 = | goals15 = | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Bojan Đukić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. november]] [[1986]], [[Šempeter pri Gorici]]. Đukić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član italijanskega kluba [[NK Kras|Kras Repen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Primorje|Primorje]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Portorož Piran|Portorož Piran]], [[NK Zavrč|Zavrč]] in [[NK Krško|Krško]], izraelski [[Maccabi Petah Tikva F.C.|Maccabi Petah Tikva]] ter italijanske [[A.S.D. Unione Fincantieri Monfalcone|Monfalcone]], [[A.C. Delta Porto Tolle|Delto Porto Tolle]], [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]], [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[A.S.D. Treviso 2009|Treviso]], [[Polisportiva Tamai|Tamai]] in [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 159 tekem in dosegel 12 golov. Leta 2007 je odigral eno tekmo za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Đukić, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Maccabi Petah Tikve F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Portoroža Pirana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši UF Monfalconeja]] [[Kategorija:Nogometaši Delte Porto Tolle]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Briana Lignano]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši Trevisa]] [[Kategorija:Nogometaši Polisportive Tamai]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] qgpsf2fn9evqw54ziprbk2fs4eusryz Alojzije Stjepan Mišić 0 532687 6708659 6513437 2026-07-08T19:28:43Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Mostarja]]; +[[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708659 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = prevzvišeni gospod | name = Alojzije Mišić | honorific-suffix = | native_name = Alojzije Stjepan Mišić | native_name_lang = hr | title = Mostarsko-duvanjski škof i Trebinjsko-mrkanski trajni apostolski upravitelj | image = Alojzije Mišić.jpg | other_post = | death_date = <!-- {{Death date and age|1942|03|26|1859|11|10}} (death date then birth date) --> | nationality = [[Hrvati|Hrvat]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Mate in Marija Mišić <!---------- Other ----------> | other = }} Alojzije Mišić (10. november 1859 – 26. marec 1942) je bil prelat [[Katoliška cerkev|Katoliške cerkve]], ki je opravljal službo Mostarsko-duvanjskega in stalnega apostolskega administratorja Trebinjsko-mrkanske škofije od 1912 do 1942. Med letoma 1909 in 1912 je bil provincial Frančiškanske province Bosne in Hercegovine. == Biografija == === Mladost in izobraževanje === Rojen je bil v družini Mata in Marije (roj. Cigić) v [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiški]] in krščen z imenom Stjepan.{{sfn|Perić|1986|p=281}}{{sfn|Šalić|2002| p=142}} Alojzije je imel dve sestri, Marijo in Perso, ki je bila redovnica.{{sfn|StankaGjuric}} Njegova družina je izhajala iz Hercegovine.{{sfn|StankaGjuric}} V otroštvu je dobil vzdevek Stipo ali Stipica. {{sfn| Šalić|2002|p=142}} Mišić je obiskoval državno šolo v domačem kraju od leta 1866 do 1870. {{sfn|Šalić|2002|p=142}} Njegovi starši so mu nameravali dati dobro izobrazbo in pri tem jim je pomagal domači župnik fra Marko Dulibić, ki jim je svetoval, naj pošljejo Stjepana v frančiškansko semenišče, ki ga je obiskoval od 1870 do 1874. 21. septembra 1874 je vstopil v noviciat v Fojnici in se preimenoval v Alojzija v samostan in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Guči Gori, kjer je 15. novembra 1875 naredil začasne zaobljube. |1986|p=281}}{{sfn|Šalić|2002|p=142}} Tam je študij končal z odličnim uspehom {{sfn |Šalić|2002|pp=142-143}} Provinca ga je poslala v študiral teologijo na Srednji teološki šoli v Ostrogonu na Madžarskem, kjer je študiral od 1878 do 1882 {{sfn|Šalić|2002| p=143}} Med študijem na Madžarskem je 14. oktobra 1880 izrekel slovesne zaobljube in bil posvečen v duhovnik 7. julija 1882, kardinal János Simor.{{sfn|Perić|1986|p=281}}{{ sfn|Salic|2002 | p=143}} Mlado mašo je obhajal 15. avgusta 1882. {{sfn|Škofija}} === Duhovništvo === Po vrnitvi v domovino leta 1882 je bil Mišić najprej kaplan v Banjaluki, istega leta pa ga je provinca na predlog vrhbosanskega nadškofa Josipa Stadlerja imenovala za veroučitelja v več šole v Sarajevu. Obenem je pomagal pri pastoralni oskrbi v domači župniji.{{sfn|Šalić|2002|p=143}} Nato je bil od leta 1884 tajnik banjaluškega škofa Marijana Markovića in generalni vikar škofije. do 1891.{{sfn|Šalić|2002| p=143}}{{sfn|Perić|1986|pp=281-282}} Mišić je bil leta 1891 imenovan za gvardijana frančiškanskega samostana na Petrićevcu in tam ostal do leta 1894.{ {sfn|Šalić|2002|p=143}} Ko je bil tam, je zgradil zvonik samostanske cerkve.{{sfn|Šalić|2002|p=144}} Leta 1894 je bil imenovan za župnika v Bihaću.{{sfn|Šalić|2002|p=143}} Med bivanjem v Bihaću je Mišić ustanovil hrvaško pevsko in tamburaško društvo »Krajišnik« s knjižnico {{sfn|Šalić|2002|p=226}} Ustanovil je tudi razne druge katoliške, gospodarske in nacionalne organizacije.{{sfn|Šalić|2002|p=222}} Pomagal je oživiti tamkajšnje versko in politično življenje pogosto so imeli kmetje gospodarska predavanja in jim dajali razne knjige na to temo.{{sfn|Šalić|2002|p=224-225}} K krepitvi katoliške trgovine v mestu je Mišić prispeval tudi s spravo vojskujočih se družin in ustanovitvijo trgovsko-obrtno društvo za medsebojno pomoč. Pomagal je tudi pri krepitvi hrvaške narodne zavesti v mestu in spodbujal uradnike k ustanavljanju narodnih združenj.{{sfn|Šalić|2002|p=226}} Da bi pomagal kmetom osvoboditi podložnosti, je ustanovil Hrvaško narodno zadrugo. Mišić je tudi lokalno cerkev močno obnovil in razširil. Leta 1904 je bil ponovno imenovan za gvardijana samostana na Petrićevcu, kjer je ostal do leta 1907. Mišić je bil nato imenovan za predsednika Frančiškanske rezidence v Visokem, kjer je služboval dve leti, ko je bil izvoljen za provinciala Frančiškanske province Bosne Srebrene.{{sfn|Šalić|2002|p=143 }} Leta 1910 je Mišić kot provincial porušil staro cerkev na sarajevskem Bistriku in zgradil današnjo cerkev sv. Antona.{{sfn|Šalić|2002|pp=144-145}} === Škofija === ==== Sestanek ==== Mostarsko-duvanjski škof in stalni apostolski administrator trebinjsko-mrkanski Paškal Buconjić je bil zadnja leta svojega življenja pogosto bolan. Čeprav je bila zgrajena nova škofovska rezidenca, Buconjić se noče preseliti in živi v starem stanovanju v Vukodolu. Buconjičev tajnik fra Radoslav Glavaš{{sfn|Vrankić|2018|p=262}} je izkoristil njegovo šibko stanje, da bi se obdržal na oblasti in ga držal neobveščenega ter tako pod nadzorom in odvisnostjo.{{sfn|Vrankić|2018|pp=248&ndash ;249 }} Glavaš je finančna sredstva škofije usmeril v Hercegovsko frančiškansko provinco, {{sfn|Vrankić|2018|p=261}} in v škofijah ni bilo pričakovati odločnih korakov. To je opazil tudi vrhbosanski nadškof Josip Stadler, ki je z namenom izboljšanja razmer v škofijah prosil [[Sveti sedež|Rim]], naj za koadjutorja imenuje njegovega pomožnega škofa Ivana Šarića. mostarsko-duvanjski škof z nasledstveno pravico .{{sfn|Vrankić|2018|pp=248&ndash;249}} Buconjić je v predlogih za škofovskega koadjutorja videl svojo zamenjavo in se jim je odločno zoperstavil. Buconjićeva drža je tako razjezila starejše hercegovske frančiškane, da se je novi provincial Begić med bivanjem cesarja Franca Josipa v [[Mostar]] 3. junija 1910 predlagal za škofovskega koadjutorja.{{sfn|Vrankić|2018|p=258}}{ { sfn|Perić|2009|pp=77-78}} Buconjić, ki je izvedel za namene vlad v Sarajevu in na Dunaju ter Begićev predlog cesarju, je pisal papežu Piju X. in predlagal Frana Lulića, dalmatinskega frančiškana, in dva Hercegovska frančiškana Špir Špirić in David Nevistić kot kandidata za njegovega naslednika.{{sfn|Vrankić|2018|p=258}}{{sfn|Perić|2009|p=77}} Buconjić je bil razočaran nad hercegovskimi frančiškani, ki so doživeli njegova prva izbira, Dalmatinec Lulić kot žalitev.{{sfn|Vrankić|2018|p=259}} Po opozorilu, da ima samo cesar pravico imenovati in papež potrjevati, je Buconjić iste kandidate predlagal Francu Jožefu in ga prosil, naj imenuje škofa koadjutorja.{{sfn|Vrankić| 2018|pp=258&ndash;259}} Novi skupni finančni minister Stephan Burián von Rajecz ni podpiral imenovanja duhovščine, ki ni bila blizu promadžarskim nastrojenim, zato se ni strinjal s Stadlerjevim predlogom za imenovanje Šarića za škofa koadjutorja. Oblasti so podprle frančiškane, Šarić pa je vladi na Dunaju nediplomatsko razlagal, da bi ga morali imenovati, ker med hercegovskimi frančiškani ni dobrih kandidatov. Burián je ukazal, naj se med bosanskimi frančiškani poišče kandidat za Buconjićevo zamenjavo. Vplivni člani avstro-ogrske vlade v Sarajevu so sklenili, da naj bo novi škof v Mostarju Alojzije Mišić, nekdanji madžarski študent in zaupanja vredna oseba promadžarskih članov vlade v Sarajevu.{{sfn|Vrankić|2018|pp= 249&ndash;251}} Vlada v Sarajevu je 19. februarja 1910 predlagala Mišića za škofa koadjutorja, vendar je vlada na Dunaju to odločitev za nekaj mesecev odložila zaradi priprav na cesarski pohod v Bosno in Hercegovino.{{ sfn|Vrankić|2018|p=256}} Vlada v Sarajevu je Lulića ocenila za neprimernega, ker je živel v Rimu in kot Dalmatinec ne bi mogel razumeti mentalitete hercegovskega polka. Avstro-Ogrska vlada je zavračala vse predlagane iz Rima, ki niso sprejemali liberalne politike monarhije – jožefinizma. Vlada v Sarajevu je menila, da je Mišić bolj usposobljen kot druga dva kandidata.{{sfn|Vrankić|2018|pp=259&ndash;260}} Vlada na Dunaju je obvestila Rim, da namerava Mišića imenovati za škofa koadjutorja, vendar je Rim ravnotežil med predloge avstro-ogrskih oblasti in Buconjića ter se odločili počakati na Buconjićevo smrt, da bi rešili vprašanje.{{sfn|Vrankić|2018|p=261}} Buconjić umre v [[Mostar]] 8. decembra 1910.{{sfn|Vrankić|2018|p=261}}{{sfn|Perić|2009|p=77}} na praznik Brezmadežnega spočetja BDM. Po Buconjićevi smrti je po določbah cerkvenega prava 19. decembra 1910 nadškof metropolit Josip Stadler Lazarevića imenoval za upravitelja duhovnih zadev obeh hercegovskih škofij. Materialno skrb za škofije je dobil Radoslav Glavaš, ki je s svojim položajem dodatno obogatil Hercegovsko frančiškansko provinco. Dunaj je o njegovih imenovanjih predlagal Ivana Šarića, Toma Igrc in Ivana Dujmušića za kandidate za novega škofa v Mostarju, pri čemer je opozoril, da razmišljal tudi o nekaterih hercegovskih frančiškanih, vendar zaradi svoje vestnosti ni mogel predlagati nobenega od njih.{{sfn|Vrankić|2018| pp=262&ndash;263}} Njegovi predlogi so bili hitro zavrnjeni, ker so avstro-ogrske oblasti dajale prednost frančiškanom pred škofijsko duhovščino. in želel frančiškana za novega škofa.{{sfn|Vrankić|2018|p=264}} Čeprav je Rim podpiral Paškala Buconjića, prvega Lulićevega selektorja, po Buconjičevi smrti avstro-ogrska oblast Lulića ni imela za resnega kandidata. Rim ni podprl izbire Dunaja za imenovanje Mišića za škofa zaradi njegovega spora z nadškofom Stadlerjem in je začel iskati svoje kandidate.{{sfn|Vrankić|2018|pp=269&ndash;270}} Po sporu glede kandidata za škofa v Mostarju, so avstro-ogrske oblasti Mišića drugič uradno predlagale v Rimu 5. januarja 1912. {{sfn|Vrankić|2018|p=275}} Papež je predlog sprejel, zato je Burián prosil cesarja za imenovanje Mišića, kar je cesar in storil [[14. februar|14. februar]]. Papež je Mišića razglasil za novega škofa 29. april 1912.{{sfn|Vrankić|2018|pp=276-277}}{{sfn|Perić|1986|p=281}} 11. junij 1912 Mišić odide v [[Rim]], da prejme škofovsko posvečenje. .{{sfn|Perić|1986|p=282}} ==== Škofovsko delovanje ==== Mišića je v baziliki svetega Antona v [[Rim|Rimu]] 18. junija 1912 posvetil frančiškanski kardinal Diomede Falconio.{{sfn|Šalić|2002|p=144}}{{sfn|Vrankić|2018|pp= 277-278 }}{{sfn|Pandžić|2001|p=158}} Frančiškanska škofa {{sfn|Perić|1986|p=282}} Giacomo Ghezzi in Graziano Génnaro sta bila sovoditelja. Za svoje geslo si je vzel "Caritate et amore omnia vincuntur" ("Dobrodelnost in ljubezen premagata vse").{{sfn|Šalić|2002|p=144}}{{sfn|Barun|2018}} Mišić je prišel v Rim v spremstvu bosanskega frančiškana Josipa Andrića in hercegovskega frančiškana Ambrozija Miletića, {{sfn|Vrankić|2018|pp=277-278}}, ki sta predstavljala hercegovske frančiškane.{{sfn|Perić|1986|p=282}}{{sfn |Pandžić |2001|p=158}} Posvečenja sta se udeležila general frančiškanskega reda Pacifico Monza in avstro-ogrski veleposlanik v Rimu Alois Schönburg-Hartenstein.{{sfn|Vrankić|2018|pp=277-278}} Po posvetitve je Mišić večkrat bival v [[Rim|Rimu]], papež pa ga je sprejel 20. junija. {{sfn|Vrankić|2018|pp=277-278}}{{sfn|Perić|1986|p=282} } Medtem ko je bil Mišić na avdienci pri papežu, je v Banja Luki umrl njegov veliki zagovornik, banjaluški škof Marijan Marković. Da bi preprečil, da bi njegov nasprotnik [[Josip Stadler|nadškof Stadler]] imenoval svojega kandidata Petra Pajića za administratorja banjaluške škofije, je Mišić lobiral in s pomočjo generala frančiškanskega reda dosegel, da je bil frančiškan Jozo Garić imenovan za upravitelj v duhovnih zadevah.{ {sfn|Vrankić|2018|p=278}} Po obisku pri papežu je Mišić 21. junija zapustil Rim in 25. junija prispel na [[Dunaj]], da bi, kot je navada na treh Madžarskih, prisegel pred cesarjem Francom Jožefom.{{sfn|Perić|1986 |p=282 }}{{sfn|Vrankić|2018|pp=279-280}} Naslednji dan je prispel v Sarajevo.{{sfn|Vrankić|2018|p=278}} 5. julija 1912 je Mišić obvestil upravitelj za duhovne zadeve dveh hercegovskih škofij Lazar Lazarević, da želi njegovo ustoličenje 14. julija, svoj prihod pa je javno napovedal 5. julija. {{sfn|Perić|1986|p=282}} Mišića so frančiškani sprejeli hladno Hercegovine. Številni visoki hercegovski frančiškani so ignorirali njegovo imenovanje, med drugim administrator za materialne zadeve dveh hercegovskih škofij Radoslav Glavaš (starejši), Nikola Šimović, Anđel Nuić in Ambrozije Miletić.{{sfn|Vrankić|2018|pp=279- 280}} 18. februarja 1917 je bil Mišić odlikovan s poveljniško zvezdo reda Franca Jožefa.{{sfn|Barun|2018}} Med prvo svetovno vojno, poleti 1917, je Hercegovino pustošila lakota. Nekatere župnije iz Hercegovine so hodile čez Savo po hrano za svoje župljane. 5. decembra 1917 je Mišić pisal zagrebškemu nadškofu Antunu Bauerju s prošnjo, naj prosi svoje župnike, da zbirajo miloščino od svojih župljanov. Bauer mu je odgovoril tako, da mu je svetoval, da bi bilo najbolje poslati nekaj frančiškanov zbirat miloščino na Hrvaško. Leta 1918 je bila [[Avstro-Ogrska]] razpuščena, celotna Bosna in Hercegovina pa je bila vključena v novoustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ji je vladala srbska pravoslavna dinastija Karađorđević.{{sfn|Carmichael|2015|p =60}} 10. novembra 1923 je Aleksandar I. Karađorđević odlikoval Mišića z redom svetega Save I. stopnje.{{sfn|Barun|2018}} ==== Upravna organizacija ==== Ko je postal škof, je imel Mišić na razpolago samo 12 škofijskih duhovnikov, ostala duhovščina pa so bili [[frančiškani]]. [[Balkanska vojna]] in [[Prva svetovna vojna]] sta končali možnost šolanja dodatnih škofijskih duhovnikov, medtem ko je število frančiškanov naraslo. Okoliščine so zahtevale ustanavljanje novih župnij in Mišić je imel, tako kot njegov predhodnik, pooblastilo za imenovanje frančiškanov na nove župnije s soglasjem generalnega frančiškanskega reda. Hercegovski frančiškani so obvestili škofa Mišića, da ne bodo služili novim župnijam, dokler ne bo iz Rima izdan dekret, po katerem bodo župnije pravno prenesene nanje. duhovščine{{sfn|Perić|1986|p=283}}, čeprav od leta 1925 Propaganda mu je pošiljala približno 2000 dolarjev na mesec za izobraževanje posvetne duhovščine. Denar je med drugo svetovno vojno ostal neporabljen in obležal v bankah.{{sfn|Perić|2002|p=134}} Prav tako ni hotel imenovati novoposvečenih laiških duhovnikov v župnije.{{sfn| Perić|2002|p=313}} Kot škof je Mišić ustanovil 14 novih župnij in zgradil 21 cerkva in 24 župnijskih hiš. Med župnijami, ki jih je ustanovil, so Čapljina (1917), Izbicno (1917), Čitluk. 1918), Gradac-Blizanci (1918), Tepčići (1918), Jablanica (1919), Grljevići (1919), Kongora (1921), Prisoje (1922), Kruševo (1924), Ledinac (1930), Rašeljke (1934), Crnač (1935) in Šipovača (1939).{{sfn|Perić|1986|pp=282-283}} Hercegovski frančiškani so izkoristili Mišićevo poreklo kot bosanskega frančiškana, da bi poskušali spremeniti »decizijo« iz leta 1899 o delitvi župnij med njimi in škofijsko duhovščino, ki jo je izdal Sveti sedež.{{sfn|Perić|1986|p =283}}Alojzije Bubalo, provincial hercegovskih frančiškanov, je 25. aprila 1922 poslal papežu prošnjo, naj jim podeli župnije, določene z »Odločbo« za škofijske duhovščine. Prosili so, da jim pripadejo vse obstoječe in bodoče župnije na Mostarsko-duvanjski ter župnija Neum, ki je spadala pod trebinjsko-mrkansko škofijo. Frančiškani so obrazložili, da je njihova prošnja upravičena, ker v škofiji primanjkuje škofijske duhovščine, dejavni pa so le trije škofijski duhovniki.{{sfn|Perić|2002|pp=92-95}} Vendar je glavni razlog za odsotnosti posvetne duhovščine je bila v tem, da prejšnji škof Buconjić in nato škof Mišić nista dovolj skrbela za izobraževanje posvetne duhovščine {{sfn|Perić|2002|p=313}} Mišić naj bi takrat odpotoval v Rim na obisk »ad limina« pri papežu, spremljal pa ga je kustos hercegovskih frančiškanov p. Jerko Boras. Boras naj bi prošnjo podal generalu frančiškanskega reda Bernardinu Klumperju, ki se bo o tem pogovoril s papežem. Ker Klumperja takrat ni bilo, so peticijo predali Callistu Zuccottiju, prokuratorju frančiškanskega reda. Zuccotti je pred predajo peticije papežu povabil Mišića, pokrovitelja frančiškanskega reda kardinala Oresteja Giorgija in Borasa na pogovor o zadevi. Sklenili so, da mora Mišić osebno izpolniti zahtevo in jo predložiti papežu.{{sfn|Pandžić|2001|pp=191-192}} 22. maja 1922 je Mišić dopolnil peticijo {{sfn|Pandžić|2001|p=192}}. V Mišićevi različici ni bilo razlike med sedanjo in bodočo župnijo, ki naj bi jo ustanovili. Razlog za takšno spremembo je bil, da je bila prejšnja različica v nasprotju z določbami cerkvenega prava, ki je določalo, da vsaka novoustanovljena župnija, nastala z ločitvijo od redovne župnije, pripada v prosto razpolaganje škofu in ne redovni skupnosti. . Kongregacija za izredne cerkvene zadeve je Mišića prosila, naj jim posreduje seznam župnij, ki bi bile na voljo škofu.{{sfn|Pandžić|2001|p=193}} Potem ko kongregacija ni sprejela peticije, se je Mišić na celotno zadevo oglušil. Šele na Bubalovo vztrajanje je Mišić privolil v pošiljanje peticije, a je prosil Bubala, naj jo napiše {{sfn|Pandžić|2001|p=193}} Bubalo je 20. maja 1923 napisal še eno peticijo. V tej prošnji je prosil, da bi frančiškanom poleg 25 župnij, ki jim pripadajo po »Odločbi«, podelili še 27 župnij, od katerih jih 13 še ni ustanovljenih, medtem ko bo 21 župnij rezerviranih za sv. škofijske duhovščine (takrat je bilo samo 8 takšnih župnij). .{{sfn|Perić|2002|pp=96-97}} Njegova prošnja je prejela Mišićevo priporočilo z odobritvijo škofovega konzistorija, ki sta ga sestavljala Boras in škofijski duhovnik Marijan Kelava 3. junija 1923. Bubalo je prošnjo poslal prokuratorju frančiškanskega reda v Rim 12. junija 1921. {{sfn|Perić|2002|pp=96-97}} Kongregacija je sklenila reskript z dne 22. junija 1923, da lahko škof da zaprošene župnije frančiškanom, dokler [[Sveti sedež]] ne odloči drugače .{{sfn|Perić|2002|p=99}} S tem dogodkom se je začela »Hercegovina Afera".{{sfn|Perić|2002|p=98}} Napačne informacije, poslane v Vatikan o stanju Cerkve v Hercegovini, so zaostrile spor. 26. aprila 1924 je Bubalo prosil generalni definitorij frančiškanskega reda za dovoljenje za prevzem župnij, leta 1924 pa je bil general frančiškanskega reda pooblaščen, da ugodi prošnji hercegovskih frančiškanov, general pa je ugodil prošnji 30. maja 1924. {{sfn|Pandžić|2001|p=194}} Zato je Bubalo 10. januarja 1925 od Mišića zahteval sprejetje reskripta iz leta 1923, saj so hercegovski frančiškani dobili potrebno soglasje generalnega definitorija. Mišić je 15. maja 1925 prinesel reskript s spremembami, tako da je Gabela in Glavatičevo namesto pod škofijsko upravo postavila pod frančiškansko, medtem ko sta bila Prisoje in Dobrich pod škofijsko upravo.{{sfn|Perić|2002|p=101-102}} {{ sfn |Pandžić|2001|p=194}} Nezadovoljni s spremembo so frančiškani prosili Mišića, naj reskripta ne spremeni, vendar je Mišić ocenil, da je to dobra odločitev in sprememba je ostala.{{sfn|Pandžić|2001|p= 194}} Marko Perić piše, da je bil možen motiv za spremembo Mišićevo upanje, da bodo frančiškani spremembe zavrnili, tako da bo vsa zadeva znova prišla pred Rim. {{sfn|Perić|2002|p=101-102}} Mišić svojega dekreta ni nikoli javno objavil zaradi možne reakcije škofijskega klera.{{sfn|Perić|2002|p=103}} Škof Buconjić je kupil zemljišče za novo stolno cerkev v Mostarju v mostarski četrti Rondo, {{sfn|Biskupija}}, ki je pripadalo župniji Guvno.{{sfn|Perić|2002|p=268}} Zemljišče za novo stolnico so kasneje zaradi dolgov dali v zastavo v korist hercegovanske frančiškanske kustodije; takrat je bil Buconjić priklenjen na posteljo.{{sfn|Perić|2002|p=312}} Mišić je nameraval nadaljevati gradnjo in je za bodočo katedralo naročil položiti 250 kvadratnih metrov klesanega kamna, vendar gradnje nikoli ni začel.{{ sfn |Perić|2002|p=268}} Katedrala ni bila nikoli zgrajena, zasluge pa so kasneje prevzele jugoslovanske komunistične oblasti in na njenem mestu zgradile »Hišo kulture«.{{sfn |Perić|1986|p=279 }} Kolikor je mogoče rzaradi zastoja gradnje Marko Perić vidi namero frančiškanov, da prevzamejo župnijo Guvno.{{sfn |Perić|2002|p=268}} Škofijska duhovščina je izvedela za skupno prizadevanje Mišića in frančiškanov, da bi spremenili odločitev Vatikana, šele leta 1937. Ilovača mu je zagotovil, da reskript ni bil izvršen, čeprav je sam posnel tako reskript kot Mišićev dekret o njegovi izvršitvi.{{sfn| Perić|2002|p=104}} Leta 1935 je Mišić zaupal Čule vzgojo škofijskih duhovnikov. Njihovo število je začelo naraščati in mnogi frančiškani so komentirali, da zanje ne bo dovolj župnij. Leta 1937 se je škofijska duhovščina župnije [[Drinovci]] seznanila z reskriptom in njegovim sprejetjem, kar je povzročilo zmedo v njihovih vrstah. Svoje pomisleke so prinesli Ilovaču, ki jih je ponovno pomiril in lažno trdil, da Mišić reskripta ni potrdil.{{sfn|Perić|2002|p=105}} Mišić je posvetil samo 27 škofijskih duhovnikov, proti 160 frančiškanom.{{sfn |Perić|2009|p=85}} Leta 1939 je omejil število škofovskih kandidatov iz hercegovskih škofij v semenišču v Travniku na samo 33,{{sfn|Perić | 1986|p=283}}{{sfn|Vukšić|2006a|pp=223-224}} verjetno pod vplivom frančiškanov.{{sfn|Perić|2002|p=106}} Leta 1937 so frančiškani na provincialnem kapitlju Hercegovske frančiškanske province prosili škofa, naj zagotovi hercegovskega frančiškana za njihovega naslednika z imenovanjem škofa koadjutorja. V tem pismu so zapisali, da je bila Hercegovina "sedem stoletij frančiškanska, prepojena z njihovim znojem in mučeniško krvjo" in da so frančiškani "ohranili Hrvaško in hercegovsko katolištvo". Zapisali so še, da je Mišić "velik sin frančiškanskega reda" in da "v njem živi sveti frančiškanski duh in ne bo dovolil, da bi se ta duh zmanjšal oz. Ker niso vedeli za prošnjo frančiškanov, so imeli škofijski duhovniki svoj letni zbor, s katerega so škofu poslali memorandum, v katerem so ga spraševali o razmerah z župnijami, vendar Mišić ni nikoli odgovoril.{{sfn|Perić|2002|pp = 105-106}} Leta 1939 so škofijski duhovniki o razmerah z župnijami vendarle obvestili nadškofa vrhbosanskega metropolita Ivana Šarića, ta pa apostolskega nuncija v Beogradu. Tako je zadeva spet prišla do [[Sveti sedež|Rima]].{{sfn|Perić|2002|p=107}} Leta 1940 so o njej razpravljali pred Propagando in Kongregacijo za izredne cerkvene zadeve. Kardinal Giuseppe Bruno, ki je podpisal reskript iz leta 1923, je trdil, da je bila prošnja frančiškanov napisana z lažmi oziroma prikrivanjem resnice, ker so iskali župnije, ki takrat še niso bile ustanovljene. Leta 1941 Bruno ponovno piše o tem vprašanju, da mu 21 župnij, ki naj bi bile pod škofom, ni bilo izročenih. Poleg tega je Bruno trdil, da je bil reskript iz leta 1923 ničen, ker frančiškani niso prejeli potrebnega dovoljenja Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja za prevzem župnij, določenih za škofijske duhovščine. Vendar je bil reskript ukinjen šele leta 1965. {{sfn|Perić|2002|pp=108-109}} ==== Druga svetovna vojna ==== Leta 1940 in v začetku leta 1941 so se Kraljevina Madžarska, Kraljevina Romunija in Kraljevina Bolgarija strinjale, da se bodo pridružile silam osi. [[Hitler]] je nato pritisnil na Jugoslavijo, naj se tudi pridruži Trojnemu paktu.{{sfn|Tomasevich|1975|p=34}} Regent, princ Pavao, je popustil temu pritisku in 25. marca razglasil pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu. 1941. .{{sfn|Tomasevich|1975|p=39}} Ta poteza je bila izjemno nepriljubljena v častniškem zboru, kjer so dominirali Srbi, in v večini javnosti: velikem delu srbskega prebivalstva, pa tudi liberalcev in komunistov .{{sfn|Tomasevich| 1975|p=41}} Vojaški častniki so 27. marca 1941 izvedli državni udar in prisilili regenta k odstopu, medtem ko se je kralj Peter II, čeprav star le 17 let, razglasil za polnoletnega. {{sfn|Tomasevich|1975| p=43–47}} Ko je izvedel novico o puču v Jugoslaviji, je [[Hitler]] 27. marca izdal direktivo, v kateri je zahteval, da se Jugoslavija obravnava kot sovražna država.{{sfn|Trevor -Roper|1964|p =108}} Nemci so začeli invazijo z zračnim napadom na [[Beograd]] 6. aprila. {{sfn|Tomasevich|1975|pp=67–68}} Istega dne so Italijani so začeli z bombardiranjem [[Mostar|Mo stara]], ki je trajala več dni, med tem pa so bile poškodovane številne stavbe in katoliška cerkev.{{sfn |Vukšić|2006a|p=225}} 10. aprila 1941 je bila ustanovljena [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH), ki je bila z demarkacijsko črto razdeljena med Nemčijo in Italijo. Mostarsko-duvanjska in Trebinjsko-mrkanska škofija sta popolnoma padli pod italijansko vplivno območje.{{sfn|Vukšić|2006a|p=221}} Istega dne je prišlo do spopada med ustaškimi pristaši in jugoslovanskimi vojaki l. Mostar, ki je prevzel nadzor nad mestom.{{|Savić|2007|p=39}} Ostanki jugoslovanske armade, ki ji je poveljeval general Janković, so zasedli hrib nad škofijskim ordinariatom in streljali iz topov in mitraljezov. Da bi umiril situacijo in se izognil nadaljnjemu uničenju, je Mišić poklical Leo Petrović in ugledni odvetnik Cvitan Spužević, da se dogovorita za mirovna pogajanja z generalom Jankovićem. Katastrofi so se izognili, Janković pa je škodo povrnil iz vojaškega proračuna. Jugoslovanska vojska je mesto zapustila, italijanska vojska pa ga je zasedla 16. aprila. Italijani so mesto upravljali do 28. aprila, ko so oblast prenesli na novoustanovljeno oblast [[NDH]].{{sfn|Vukšić|2006a|p=225-226}} V okrožnici z dne 9. maja 1941 katoliškim župnijam mostarsko-duvanjske in trebinjsko-mrkanske škofije je Mišić pozdravil ustanovitev [[NDH]]. V njem je poglavarja NDH, poglavarja Anto Pavelića, označil za "zglednega krščanskega katolika".{{sfn|Vukšić|2006a|p=228}} Potem ko je jugoslovanska vojska zapustila območje, je sledila vrsta zločinov nad srbsko prebivalstva potekalo. Razbojniški ustaški odredi so brez nadzora pobili Srbe v Prebilovcih. Proti tem umorom je protestirala katoliška duhovščina. Zločine sta cerkvenim oblastem prijavila domači župnik Jozo Zovko in Andrija Majić, ki sta »jokano pripovedovala o grozotah«. Po zbiranju dokazov je Mišić poslal Majića, da prijavi zločine zagrebškemu nadškofu [[Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]].{{sfn|Vukšić|2006a|p=229}} Mišića poleg zagrebškega nadškofa [[Alojzije Stepinac|Alojzija Stepinca]] prištevajo med katoliške prelate, ki so nasprotovali ustaškemu nasilju. Srbi v Ljubinju, Stocu, Gornjem Hrasnu, Klepcih, Šurmancih, [[Mostar|Mostar]], Ljubuško in [[Međugorje|Međugorje]]. 7. novembra je Mišić napisal poročilo predsedstvu škofovske konference NDH, v katerem je govoril o zločinih na območju Mostarja: <blockquote> »Ljudi so lovili kot zveri«. Klali so, pobijali, - žive metali v brezno. V jame so metali ženske, matere z otroki, odrasla dekleta, otroke in ženske. Mostarski podžupan g. Baljić, muhamedanec, javno izjavlja, da bi moral kot uradnik molčati, da se ne bi razkrilo, da je bilo samo v Ljubinju v eno jamo vrženih 700 razkolnikov [pravoslavnih]. Šest vagonov, polnih žensk, mater in deklet, otrok, mlajših od deset let, je železnica odpeljala iz Mostarja in Čapljine na postajo Šurmanci, kjer so jih potegnili iz vagonov in odpeljali v hribe, žive matere in otroke pa odpeljali in vržejo v globoke kanale. Vse je bilo porušeno in pobito. V župniji Klepci je bilo pobitih 3700 razkolnikov iz okoliških vasi N.N. Ubogi ljudje, bili so mirni. Dalje ne bom našteval. Šla bi predaleč. V samem mestu Mostar so jih na stotine zvezali, odpeljali izven mesta in pobili tudi življenja, otroke in matere, ki so jim odpeljali in pobili može. </blockquote> 28. junija so se pojavile govorice, da bo sledila velika represalija nad srbskim prebivalstvom, zato je Pavelić izdal ukaz, s katerim je zagrozil s strogimi kaznimi tistim, ki bodo storili zločine nad Srbi. Vendar je ukaz imel le začasen učinek. {{sfn|Vukšić|2006a|p=230}} Mišić je 30. junija 1941 napisal drugo okrožnico, v kateri je tolmačil Pavelićev ukaz. Mišić se je v njem skliceval na peto zapoved in zahteval prenehanje pobojev ter se skliceval na Jezusov primer in dejal, da je dopolnil peto zapoved in pozval vernike, naj ne le ne ubijajo, ampak naj se tudi ne jezijo in ne maščuj se, ker "" po bogu je vsak brat".{{sfn|Vukšić|2006a|p=232}} 3. maja 1941 je Pavelić razglasil zakonsko določilo »O prehodu iz ene vere v drugo«, 27. maja 1941 pa je Ministrstvo za bogočastje in pouk objavilo »Navodilo o prehodu iz ene vere v drugo«. Po tem so mnogi nekatoličani, večinoma pravoslavni Srbi, iskali spreobrnitev. 8. julija 1941 je Mišić v zvezi s tem poslal še eno okrožnico. V tej okrožnici je Mišić pisal proti prisilnemu in nasilnemu pokristjanjevanju in zahteval, da so spreobrnjenci iskreni v svojih namerah. Mišić je dejal, da so vsi dobrodošli v Katoliški cerkvi, duhovščini pa je sporočil, naj bo previdna z intelektualci, kot so duhovniki, učitelji in bogati, vendar naj bo bolj prijazna do navadnih državljanov, delavcev in obrtnikov. Duhovščino je učil, naj bo odprta in gostoljubna do katehumenov ter naj poudarja skupno vero pravoslavja in katolicizma. |prozelitizem]].{{sfn|Vukšić|2006b|pp=327}} Mišić je pozneje v svoji kroniki zapisal, da je prišlo do spreobrnjenj v [[Ravno|Ravnom]], Stocu, [[Mostar|Mostaru]], Mostarskim Gorancima, Ljutem Dolcu, Gabeli, Klepcima in Humcu. Mišić piše, da so proces spreobrnitve izvedli posamezniki, ki so se prijavili civilnim oblastem in javno izjavili, da se spreobrnejo v [[katoličanstvo]]. Potem bi potrdilo o nameri spreobrnitve prinesli v župnijski urad, kjer bi prejeli potrdilo o sprejetju v katoliško skupnost. Nato bi bili deležni verouka, novorojenčki pa bi bili krščeni kot katoličani. Mišić ugotavlja, da so nekateri »ustaški odpadniki« aretirali in odpeljali spreobrnjene Srbe na množične poboje {{sfn|Vukšić|2006a|pp=231}} Obtožbe: , ki živijo pomešani s katoličani, registrirani v katoliški cerkvi; pojdi St. Maše, poučevanje katoliške vere, krst otrok, - vsiljivci izdajajo ukazedočim so novokrščenci še v cerkvi sv. maši, jih ujamejo, stare in mlade, moške in ženske, jih preganjajo kot sužnje ... medtem ko so redki v maši v večnosti ...''"{{sfn|Vukšić|2006b|pp=331}} Mišić je v svojih zapisih zapisal, da je "vse to škodovalo hrvaški in katoliški stvari" in da bi se "če bi bil drugačen pristop, lahko zgodilo, da bi katoličani s tistimi, ki se spreobrnejo, postali večina v BiH, in tudi niso odvisni od milosti Mohamedancev, ki so znani po svoji nestanovitnosti, glede na čas so jim najbolj ustrezali''".{{sfn|Vukšić|2006a|p=231}} Glede Judov je Mišić v isti okrožnici zapisal, naj bodo »skrajno previdni in zadržani«.{{sfn|Vukšić|2006b|pp=326-328}} Toda da bi jih rešil pred preganjanjem, je Mišić duhovnikom ukazal izdati potrdilo o spreobrnitvi v Jude, čeprav ni bil izveden noben postopek spreobrnitve.{{sfn|Goluža|2006|p=233}} Mišić je Stepincu poslal dve pismi. Poleti 1941 je bil del hrvaških prostovoljcev poslan na vzhodno fronto. 11. julija 1942 je Mišić prosil Stepinca, naj priskrbi katoliške kaplane za katoliške vojake. V svojem drugem pismu Stepincu Mišić prosi za pomoč pri zaščiti nedavnih spreobrnjencev Srbov, ki so bili odpeljani v koncentracijska taborišča, in prosi za njihovo izpustitev.{{sfn|Vukšić|2006b|p=329}} Stepinac je pismo posredoval [[ Andrija Artuković| ] zahteva, da ga izpustijo iz taborišča.{{sfn|Vukšić|2006b|p=329}} Odnosi med Mišićem in hercegovskimi frančiškani so se poslabšali po ustanovitvi [[NDH]].{{sfn|Mandić|2020|p=19}} je kardinal Eugène Tisserant neuradnemu predstavniku NDH v Rimu Nikoli Rušinović, da so se frančiškani v Bosni in Hercegovini med vojno »odvratno« obnašali do beguncev, italijanskih vojaških in civilnih oblasti, škofov in predstavnikov Svetega sedeža v NDH. Obtožbe so vključevale udeležbo v nasilnih dogodkih med vojno, vpletanje v posvetne zadeve ter neposlušnost cerkveni oblasti in [[Svetemu sedežu|Svetemu sedežu]].{{sfn|Mandić|2020|p=167}} === Smrt in dedovanje === Tik pred smrtjo je Mišić poskušal dobiti dediča. Najprej je želel, da bi ga zamenjal nekdo iz vrst bosanskih frančiškanov, nato pa je za svojega naslednika poiskal katerega od hercegovskih frančiškanov. Vendar je [[Sveti sedež]] molčal o njegovih predlogih.{{sfn|Perić|1986|p=284}}{{sfn|Šalić|2002|p=146}} Leta 1937 so ga frančiškani prosili za imenovanje enega izmed imenuje za škofa koadjutorja. {{sfn|Perić|2002|pp=105-106}} Mišić je 28. junija 1940 predlagal Propagandi, da ga imenuje za škofa koadjutorja, vendar ni prejel odgovora.{{sfn|Pandžić|2001|p= 215}} Konec Leta 1939 je škof Mišić poslal Propagandi tri kandidate za nasledstvo: fra Vendelina Vasilja, fra |p=109}} Čeprav je bil videti zdrav, je Mišić 26. marca 1942 okoli poldneva nenadoma umrl za mizo, za posledicami kapi. Njegovo truplo je našel njegov tajnik, pater Boris Ilovača. Ker je bilo njegovo telo še toplo, so opravili še zadnji obred {{sfn|Šalić|2002|p=146}} Pogrebna maša je bila 29. marca v Mostarju, ki jo je vodil Ivan Šarić, gornjebosanski nadškof. Istega dne so njegovo truplo prenesli v samostansko cerkev na Petrićevcu, kjer je bila 31. marca še ena pogrebna maša, ki jo je vodil banjaluški škof Jozo Garić, nato pa je bil tam po lastni želji pokopan. Potres leta 1969 je porušil cerkev in samostan na Petrićevcu, zato so Mišićeve posmrtne ostanke poleti 1970 prenesli na tamkajšnje pokopališče. Ob smrti škofa Mišića sta imeli mostarsko-duvanjska in Trebinjsko-mrkanska škofija tri svetovalce, dr. don Petra Čulo, brata Borisa Ilovačo in brata Leona Petrovića. Omenjena dva meniha nista imela potrebnih [[Sveti sedež|Sveti sedež]] dovoljenj, niti nista bila nikoli zaprošena.{{sfn|Perić|2009|p=85}} Torej v skladu s Zakonikom pravnih kanonov. , je vrhbosanski nadškof Ivan Šarić za kapitskega vikarja imenoval don Petra Čulo. Propaganda je odobrila njegovo imenovanje 10. aprila 1942.{{sfn|Pandžić|2001|p=215}} Čeprav so frančiškani upali, da bo Mišićev naslednik frančiškan, pa so njihovo upanje okrepile obljube voditelja NDH Anteja Pavelića, da bo frančiškana Radoslava Glavaša, da je Mišića nasledil frančiškan, je Sveti sedež 15. aprila 1942 Čulo imenoval za novega škofa.{{sfn|Perić|2002|p=109}} == Časti == === Nagrade === * [[Datoteka:Ord.Franz.Joseph-COM.png|60px]] Poveljniški križ z zvezdo reda Franca Jožefa.{{sfn|Barun|2018}} * [[Datoteka:SRB-SHS-YUG Red Svetega Save s križcem BAR.svg|60px]] Red Svetega Save prve stopnje.{{sfn|Barun|2018}} === Ulice === * Ulica Biskupa Alojzija Mišića v Širokem Brijegu. === Knjige === * {{navedi knjigo |last=Carmichael |first=Cathie |date=2015 |title=A Concise History of Bosnia |url=https://archive.org/details/concisehistoryof0000carm |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=9781107016156}} * Phayer, Michael. 2000. Katoliška cerkev in holokavst, 1930–1965. Indiana University Press. Bloomington in Indianapolis. * {{navedi knjigo |last=Trevor-Roper |first=Hugh |date=1964 |title=Hitler's War Directives: 1939–1945 |publisher=Norhaven Paperback |location=Viborg |isbn=1843410141}} === Članki === * {{cite journal |last=Goluža |first=Božo |date=2006 |title=Judje v Mostarju (prispevek k resnici in jasnosti) |journal=Hum |issue=1 |pages=226-243}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{cite journal |last=Goluža |first=Božo |date=2006 |title=Jevreji u Mostaru (doprinos istini i jasnoći) |journal=Hum |issue=1 |pages=226-243}} * {{cite journal |last=Vukšić |first=Tomo|date=2006a |title=Mostarski biskup Alojzije Mišić (1912-1942) za vrijeme Drugog svjetskog rata |journal=Crkva u svijetu|url=https://hrcak.srce.hr/file/37255 |volume=41 |issue=2 |pages=215–234}} * {{cite journal |last=Goluža |first=Božo |date=2006 |title=Judje v Mostarju (prispevek k resnici in jasnosti) |journal=Hum |issue=1 |pages=226-243}} === Zunanje povezave === * [https://biskupija-mostar.ba/biskupije/biskupija-mostarsko-duvanjska/povijest/ Biografija na sajtu Mostarsko-duvanjske i Trebinjsko-mrkanske episkopije] === Sedež omrežja === * {{navedi splet |url=https://www.md-tm.ba/biskupije/alojzije-mi%C5%A1i%C4%87 |title=Alojzije Mišić OFM (1912.-1942.) |publisher=Biskupije Mostar-Duvno i Trebinje-Mrkan |url=https://web.archive.org/web/20211231201942/https://www.md-tm.ba/biskupije/alojzije-mi%C5%A1i%C4%87 |url-status=bot: unknown }} {{Škofje Škofije Mostar - Duvno}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mišić, Alojzije Stjepan}} [[Kategorija:Frančiškani]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Mostarja]] [[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški škofje]] gtm3u8bk9rm2tad5rwnjzcvo5y9dhj7 Luka Guček 0 548106 6708758 6615537 2026-07-09T10:16:51Z Sporti 5955 pos. 6708758 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Guček | fullname = | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2018–2019 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 29 | goals2 = 2 | years3 = 2019–2023 | clubs3 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps3 = 81 | goals3 = 3 | years4 = 2023–2024 | clubs4 = [[FC Čornomorc Odesa|Čornomorc Odesa]] | caps4 = 32 | goals4 = 0 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = [[FC Vorskla Poltava|Vorskla Poltava]] | caps5 = 17 | goals5 = 0 | years6 = 2025 | clubs6 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps6 = 2 | goals6 = 0 | years7 = 2026 | clubs7 = [[GKS Górnik Łęczna|Górnik Łęczna]] | caps7 = 13 | goals7 = 1 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 13 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2015–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''Luka Guček''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. januar]] [[1999]], [[Brežice]]. Guček je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član poljskega kluba [[GKS Górnik Łęczna|Górnik Łęczna]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Dob|Dob]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Maribor|Maribor]] ter ukrajinska [[FC Čornomorc Odesa|Čornomorc Odesa]] in [[FC Vorskla Poltava|Vorskla Poltava]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 44 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Guček, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vorskle Poltava]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Górnika Łęczna]] ngk9jivst3ioid5bhy752xog661uvag Amir Feratović 0 548372 6708573 6605784 2026-07-08T16:13:11Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708573 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Amir Feratović |image = <!-- WD --> |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 189 cm |currentclub = |clubnumber = |position = [[branilec (nogomet)|branilec]] |youthyears1 = 2009–2011 |youthclubs1 = [[FC Ljubljana]] |youthyears2 = 2011–2015 |youthclubs2 = MNK Ljubljana |youthyears3 = 2015–2018 |youthclubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |youthyears4 = 2018–2020 |youthclubs4 = [[NK Bravo|Bravo]] |youthyears5 = 2020–2022 |youthclubs5 = [[A.S. Roma|Roma]] |years1 = 2022–2023 |clubs1 = [[C.F. Estrela da Amadora|Estrela Amadora]] |caps1 = 10 |goals1 = 0 |years2 = 2023 |clubs2 = → [[S.L. Benfica B|Benfica B]] (pos.) |caps2 = 8 |goals2 = 0 |years3 = 2023 |clubs3 = [[Adana Demirspor]] |caps3 = 0 |goals3 = 0 |years4 = 2025 |clubs4 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |caps4 = 11 |goals4 = 1 |years5 = 2025–2026 |clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps5 = 17 | goals5 = 1 |nationalyears1 = 2017–2018 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2018 |nationalteam2 = Slovenija do 17 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2018–2019 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 4 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2019–2020 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 10 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2022–2023 |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps5 = 7 |nationalgoals5 = 0 }} '''Amir Feratović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. junij]] [[2002]], [[Ljubljana]]. Feratović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Aluminij|Aluminij]]. Pred tem je igral za slovenski klub [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]], portugalska [[C.F. Estrela da Amadora|Estrelo Amadora]] in [[S.L. Benfica B|Benfico B]] ter turški [[Adana Demirspor]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Feratović, Amir}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši C.F. Estrele da Amadora]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice B]] [[Kategorija:Nogometaši Adana Demirsporja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] 17ndk7sakl7yj72ykt14pbl2x6am8hx Kraljestvo Burgundcev 0 556547 6708779 6482978 2026-07-09T10:59:19Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Burgundsko kraljestvo]] na [[Kraljestvo Burgundcev]]: skladno z vsebino in angleškim člankom 6482978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Burgundsko kraljestvo | common_name = Burgundija | native_name = {{native name|la|Regnum Burgundionum}}<ref>{{navedi knjigo |last1=Hallam |first1=Henry |title=View of the State of Europe During the Middle Ages by Henry Hallam, Incorporating in the Text Authorʼs Latest Researches, with Addidions from Recent Writers, and Adapted to the Use of Students |date=1871 |publisher=J. Murray |page=63 |url=https://books.google.com/books?id=9hE4WUfEpIAC&q=regnum+Burgundionum |language=en}}</ref> | image_flag = | image_coat = | image_map = Karte Koenigreich Burgund DE.png | capital = {{plainlist| *[[Worms, Nemčija|Borbetomagus]] (411–437) *[[Ženeva|Ženava]] (443)}} | religion = {{plainlist| *[[Arijanstvo]] <small>(zgodnje)</small> *[[Kalcedonsko krščanstvo]] <small>(uradno po spreobnjenju)</small>}} | government_type = [[Monarhija]] | year_end = 534 | year_start = 411 | image_map_caption = Prvo Burgundsko kraljestvo po naselitvi v Vzhodni Galiji od leta 443 | common_languages = {{plainlist| *[[Burgundi#jezik|Burgundščina]] *[[cerkvena latinščina]]<small> (liturgična/mnogo uradnih dokumentov)</small> *[[Ljudska latinščina]]<small> (po spreobrnjenju v kaledonsko krščanstvo)</small>}} | title_leader = kralj | year_leader1 = 411–437 | leader1 = [[Gunter]] | year_leader2 = 532–534 | leader2 = [[Godomar]] | event_start = [[Gunter]]ju je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] podelil ozemlje na levem bregu [[Ren]]a | event_end = [[Godomar]]ja sta v [[Bitka pri Autunu (532)|Bitki pri Autunu]] leta 532 premagala [[Hildebert I.]] in [[Klotar I.]] | p1 = Zahodno Rimsko cesarstvo | s1 = Frankovsko cesarstvo | flag_p1 = Labarum of the Roman Empire (simple).png | border_p1 = no | today = {{plainlist| * {{FRA}} * {{GER}} * {{ITA}} * {{SUI}} }} }} '''Burgundsko kraljestvo''' ({{Jezik-la|Regnum Burgundionum}}) ali '''Prvo kraljestvo Burgundije''' ({{Jezik-la|Primum Regnum Burgundiae}}) so v 5. stoletju ustanovili [[Germani|germanski]] [[Burgundi]] v [[Porenje|Porenju]] in nato v vzhodni [[Galija|Galiji]]. == Zgodovina == === Ozadje === [[Burgundi]], [[Germani|germansko pleme]], so se morda preselili s [[Skandinavija|skandinavskega]] otoka Bornholm v porečje [[Visla|Visle]] v 3. stoletju našega štetja. Vendar pa je prvi dokumentirani kralj [[Burgundi|Burgundijcev]], Gjúki (Gebicca), živel v poznem 4. stoletju vzhodno od Rena. Leta 406 so [[Alani]], [[Vandali]], [[Svebi]] in morda Burgundi prečkali Ren in vdrli v rimsko Galijo. Burgundi so se kot ''[[foederati]]'' naselili v rimski provinci [[Spodnja Germanija|Germania Secunda]] ob srednjem Porenju. === Kraljestvo === Leta 411 AD. je burgundski kralj Gunter (ali Gundahar ali Gundicar) v sodelovanju z Goarjem, kraljem [[Vandalsko kraljestvo|Alanov]], postavil Jovina za marionetnega cesarja. Pod pretvezo Jovinove cesarske oblasti se je Gunter naselil na zahodnem (tj. rimskem) bregu Rena, med reko Lauter in Nahe, ter zasedel naselbine {{Jezik|la|Borbetomagus}} (danes [[Worms]] ), [[Speyer]] in [[Strasbourg]]. Očitno kot del premirja jim je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] pozneje uradno "podelil" deželo. Burgundi so ustanovili svojo prestolnico v {{Jezik|la|Borbetomagus}}u. Olimpijodor iz Teb omenja tudi ''Guntiarija'', ki so ga imenovali "poveljnik Burgundov" v kontekstu leta 411, ko je Jovin zavzel Germanijo Secunda.<ref>Prosper, a. 386</ref> Kljub novemu statusu kot {{Jezik|la|foederati}}, so burgundski vpadi v rimsko zgornjo [[Belgijska Galija|Belgijsko Galijo]] za Rimljane postali nevzdržni in so bili neusmiljeno končani leta 436, ko je rimski general Flavij Aetij vpoklical [[Huni|hunske]] plačance, ki so leta 437 preplavili kraljestvo. Gunter je bil ubit v bojih, domnevno skupaj z večino Burgundijcev.<ref>Prosper; ''Chronica Gallica'' 452; Hydatius; and Sidonius Apollinaris.</ref> Kampanja je bila izvor srednjeveške [[Pesem o Nibelungih|pesmi o Nibelungih]]. Gunterja je leta 437 kot kralj nasledil Gunderik (ali Gundioc ali Gondioc). Po letu 443 je Aetij preostale Burgundce ponovno naselil na območje današnje severovzhodne Francije in zahodne Švice, spet kot {{Jezik|la|foederate}}, v rimski provinci {{Jezik|la|[[Maxima Sequanorum]]}}. Njihova prizadevanja, da bi razširili svoje kraljestvo po reki [[Rona|Roni]], so jih pripeljala v konflikt z [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskim kraljestvom]] na jugu. Leta 451 je Gunderik združil moči z Aetijem proti [[Atila|Atili]], vodji Hunov, v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]]. Ko je leta 473 Gunderik umrl, je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno med njegove štiri sinove: Gundobad (473 &#x2013;516 v Lyonu, kralj celotne Burgundije od leta 480), Hilperik II. (473 &#x2013; 493 v Valenci), Gundomar/Godomar (473 &#x2013; 486 v Vienne) in Godegisel (473 &#x2013; 500, v Vienne in v Ženevi). [[Slika:Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png|sličica|350x350_pik| Evropa ob padcu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št.]] Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim [[Franki|frankovskim]] kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Ostrogoti|ostrogotskega]] kralja [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Gundobad je tako lahko zagotovil burgundske pridobitve in sestavil {{Jezik|la|[[Lex Burgundionum]]}}, starodavni germanski zakonik. Kasneje, ko Rim ni več mogel zagotoviti zaščite prebivalcem Galije, so se Sekvani združili v novonastalo [[Burgundija|Burgundsko kraljestvo]]. {{Sfn|Chisholm|1911}} Po Gregorju iz Toursa (538–594) je Gundobad leta 493 ubil svojega brata Hilperika II. in izgnal njegovo hčer Klotildo, ki je bila poročena z [[Merovingi|merovinškim]] kraljem Klodvikom, [[Seznam frankovskih kraljev|frankovskim kraljem]], ki je pravkar osvojil severno [[Galija|Galijo]]. Propad kraljestva se je začel, ko so kraljestvo napadli nekdanji frankovski zavezniki. Leta 523 so se sinovi kralja Klodviga na pobudo svoje matere Klotilde podali v boj proti burgundskim deželam, da bi se maščevali za Gundobadov umor njenega očeta. Leta 532 so Franki Burgundce odločilno porazili v bitki pri Autunu, nato pa je bil kralj Godomar ubit in Burgundija je bila leta 534 vključena v [[Frankovsko cesarstvo|Frankovsko kraljestvo]]. == Seznam kraljev == * Gebicca (pozno 4. stoletje &#x2013; ok. 407) * Gundomar I. (ok. 407 &#x2013; 411), sin Gebicca * Giselher (ok. 407 &#x2013; 411), sin Gebicca * [[Gunter]] (ok. 407 &#x2013; 436), sin Gebicca ''[[Flavij Aetij]] premakne Burgundce v Sapaudijo ([[Rona|porečje Zgornje Rone]])''. * [[Gunderik Burgundski|Gunderik]]/Gundioc (436 &#x2013; 473) nasprotuje mu ** [[Hilperik I. Bugundski|Hilperik I.]], Gundiokov brat (443 &#x2013; ok. 480) * razdelitev kraljestva med štiri Gundiokove sinove: ** [[Gundobad]] (473 &#x2013; 516 v Lyonu, kralj celotne Burgundije od leta 480), *** [[Sveti Žiga|Sigismund]], Gundobadov sin (516 &#x2013; 524) *** [[Godomar II.]] ali Gundimar, Gundobadov sin (524 &#x2013; 532) ** [[Hilperik II. Bugundski|Hilperik II.]] (473 &#x2013; 493 v Valence) ** Gundomar/Godomar (473 &#x2013; 486 v Vienne) ** Godegisel (473 &#x2013; 500, v Vienne in v Ženevi) == Sklici == {{Sklici}} == Viri ==  *[[Ormonde Maddock Dalton|Dalton, O.M.]] ''The History of the Franks, by Gregory of Tours.'' Oxford: The Clarendon Press, 1927. *Drew, Katherine Fischer. ''The Burgundian Code.'' Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1972. *Gordon, C.D. ''The Age of Attila.'' Ann Arbor: University of Michigan Press, 1961. *Guichard, Rene, ''Essai sur l'histoire du peuple burgonde, de Bornholm (Burgundarholm) vers la Bourgogne et les Bourguignons'', 1965, published by A. et J. Picard et Cie. *Murray, Alexander Callander. ''From Roman to Merovingian Gaul.'' Broadview Press, 2000. *Musset, Lucien. ''The Germanic Invasions: The Making of Europe AD 400-600.'' University Park, Pennsylvania: The Pennsylvania State University Press, 1975. *Nerman, Birger. ''Det svenska rikets uppkomst''. Generalstabens litagrafiska anstalt: Stockholm. 1925. *Rivers, Theodore John. ''Laws of the Salian and Ripuarian Franks.'' New York: AMS Press, 1986. *Rolfe, J.C., trans, ''Ammianus Marcellinus.'' Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press, 1950. *Shanzer, Danuta. ‘Dating the Baptism of Clovis.’ In ''Early Medieval Europe'', volume 7, pages 29–57. Oxford: Blackwell Publishers Ltd, 1998. *Shanzer, D. and I. Wood. ''Avitus of Vienne: Letters and Selected Prose. Translated with an Introduction and Notes.'' Liverpool: Liverpool University Press, 2002. *Werner, J. (1953). "Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches", ''Die Bayerische Akademie der Wissenschaft. Abhandlungen.'' <small>N.F. XXXVIII&nbsp;A</small> Philosophische-philologische und historische Klasse. Münche *Wood, Ian N. ‘Ethnicity and the Ethnogenesis of the Burgundians’. In Herwig Wolfram and Walter Pohl, editors, ''Typen der Ethnogenese unter besonderer Berücksichtigung der Bayern'', volume 1, pages 53–69. Vienna: Denkschriften der Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1990. *Wood, Ian N. ''The Merovingian Kingdoms.'' Harlow, England: The Longman Group, 1994. [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] syel3v8oxq8pry2l953kmifezc58m76 Staro mestno jedro Lvova 0 558330 6708546 6267200 2026-07-08T14:25:06Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6708546 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Old City of Lviv | native_name = Старе місто Львова | native_name_lang = <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Lwów - Widok z wieży ratuszowej 01.jpg | image_size = | image_caption = Pogled na mesto z [[Lvovski Visoki grad|Visokega gradu]], par zelenih kupol (sredina) – [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lvov|cerkev Marijinega vnebovzetja]], stolp skrajno desno – [[Lvovska mestna hiša|Mestna hiša]] na Mestnem trgu <!-- map -->| map_type = | pushpin_relief = | image_map = | map_caption = <!-- location --> | location = Lvovska oblast | address = | location_city = Lvov | location_country = Ukrajina | coordinates = {{coord|49|50|30|N|24|01|55|E|display=inline,title}} <!-- stats -->| former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = Državno zgodovinsko-arhitekturno svetišče | architectural_style = | material = | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = Državno svetišče | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = | embed = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS =L'viv – the Ensemble of the Historic Centre<br/ >Staro mestno jedro Lvova | Location = <!-- optional --> | Criteria = ii, v | ID =865 | Year = 1998 | Danger = 2023 | child = yes }} | references = | footnotes = }} '''Staro mestno jedro Lvova''' ({{lang-uk|Старе Місто Львова|translit=Stare Misto L’vova}}; {{lang-pl|Stare Miasto we Lwowie}}) je zgodovinsko središče mesta [[Lvov]], znotraj [[Lvovska oblast|Lvovske oblasti]] (province) v [[Ukrajina|Ukrajini]], ki je priznana kot Državno zgodovinsko-arhitekturno svetišče leta 1975.<ref>{{in lang|uk}} [http://zakon.rada.gov.ua/cgi-bin/laws/main.cgi?nreg=297-75-%EF Declaration of Cabinet of Ministers of Ukrainian SSR in creation of the State Historic-Architectural Sanctuary in city of Lviv (official document)]</ref> == UNESCO == Leta 1998 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uvrstila zgodovinsko središče Lvova na 120 hektarjih na seznam 'svetovne dediščine'. 5. decembra 1998 je bil Lvov med 22. zasedanjem Odbora za svetovno dediščino v [[Kjoto|Kjotu]] ([[Japonska]]) uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Unesco je podal naslednjo izjavo,<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/865 |title=L'viv – the Ensemble of the Historic Centre |publisher=[[UNESCO]] |work=World Heritage Site |date=5 December 1998 |access-date=30 October 2006 }}</ref> v kateri je pojasnil svoj izbor: {{quote|Merilo ii: Lvov je v svoji urbani strukturi in arhitekturi izjemen primer zlitja arhitekturnih in umetniških tradicij vzhodne Evrope s tradicijami Italije in Nemčije.}} {{quote|Kriterij v: Politična in komercialna vloga Lvova je k sebi pritegnila številne etnične skupine z različnimi kulturnimi in verskimi tradicijami, ki so znotraj mesta ustanovile ločene, a soodvisne skupnosti, kar je še vedno vidno v sodobni mestni pokrajini.}} Ozemlje Ansambla zgodovinskega središča Lviva obsega 120 hektarjev staroruskega in srednjeveškega dela mesta ter ozemlje cerkve sv. Jurija na hribu sv. Jurija. Varovalno območje zgodovinskega središča, ki je opredeljeno z mejami zgodovinskega območja obsega približno 3000 hektarjev.<ref>{{navedi splet |title=Lviv in UNESCO |url=http://www.lviv.ua/en/page4417.html |website=www.lviv.ua |access-date=21 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307223745/http://www.lviv.ua/en/page4417.html |archive-date=7 March 2009}}</ref> == Seznam predstavljenih znamenitosti == [[File:Cables Lviv.jpg|thumbnail|Ulice]] [[File:Lwów - Cerkiew Uspieńska.jpg|right|thumb|V kompleksu Marijine cerkve dominira 400 let star Kornjaktov stolp]] [[File:Лвов Галиција.jpg|thumb|Ulica v starem mestnem jedru Lvova]] Poleg naštetih treh večjih območij je na območju starega mestnega jedra še približno 2007 drugih zgodovinskih znamenitosti, od katerih jih 214 velja za državne znamenitosti. ;Pidžamče (podgrad) * [[Visoki grad Lvov|Visoki grad]] in podgrajska soseska, prvotno središče mesta, ki vsebuje tudi sosesko [[Stari trg (Lvov)|Stari trg]]; grad je ohranjen v ruševinah, vendar je splošno območje mesta bolj znano po njegovem imenu * Cerkev sv. Nikolaja, družinska cerkev galicijskih ([[Rutenija|rutenskih]]) kraljev * Cerkev sv. Paraskeve-Praxedia (Veliki petek), vsebuje inkonostas cerkve iz leta 1740, avtor Fedor Senkovič * [[Cerkev sv. Onufrija, Lvov|Cerkev sv. Onufrija in bazilijanski samostan]], vsebuje umetnini Lazarja Paslavskega in Modesta Sosenka * Cerkev sv. Janeza Krstnika (danes – Muzej starodavnih relikvij v Lvovu); cerkev je bila posvečena madžarski ženi kralja [[Lev I. Galicijski|Lea]], Konstance, hči kralja [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] * Cerkev Marije Snežne (danes – [[Cerkev Gospe nenehne Pomoči (Lvov)|Cerkev Naše Gospe nenehne Pomoči]]), cerkev nemških kolonistov mesta ;Seredmistia (Srednje mesto) * [[Mestni trg (Lvov)|Ansambel Trga Rinok]], vsebuje [[Lvovska mestna hiša|Lvovsko mestno hišo]] (sredina) in kvadratni obod stanovanj, ki jo obkrožajo * [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Lvov|Ansambel cerkve Marijinega vnebovzetja]] poleg cerkve vključuje kapelo treh prelatov in Kornjaktov stolp * [[Armenska stolnica v Lvovu|Ansambel armenske cerkve]], poleg cerkve, vključuje zvonik, steber s kipom sv. Krištofa, stavbo nekdanje armenske banke, palačo armenskih nadškofov, benediktinski armenski samostan * [[Cerkev bazilika Marijinega vnebovzetja, Lvov|Ansambel latinske metropolitanske cerkvee]], poleg cerkve sv. Marije vključuje kapelo Bojimiv in kapelo Kampianiv * [[Bernardinska cerkev, Lvov|Ansambel Bernardinskega samostana]] (zdaj cerkev sv. Andreja), vključuje cerkevo, samostan, zvonik, rotundo, okrasno kolo in obrambne zidove * [[Jezuitska cerkev, Lvov|Ansambel jezuitske katedrale in kolegija]] * [[Dominikanska cerkev, Lvov|Ansambel dominikanske cerkve]] (zdaj cerkev sv. Evharistije), poleg cerkve še samostan in zvonik * Mestne utrdbe vključujejo [[Lvovski arzenal|mestni arzenal]], smodniški stolp, stolp strugarjev in vrvarjev, kraljevi arzenal, bastion spodnjega obrambnega zidu * Hiša zavarovalnice ''Dnester''. ;Cerkev sv. Jurija, Zmajeborca * [[Cerkev sv. Jurija, Lvov]]; poleg cerkve vključuje [[Metropolitanska palača, Lvov|Metropolitansko palačo]], kapiteljsko hišo, zvonik in ograjo z dvojimi vrati (tržna in mestna) ; Znamenitosti starega mesta, ki niso del svetovne dediščine * Cerkev bosih karmeličank (danes – cerkev sv. Mihaela) * Cerkev Gospodovega darovanja; cerkev in samostan bosih karmeličank (danes – Cerkev očiščenja) * Cerkev klaris (danes Muzej sakralne baročne plastike) * Cerkev sv. Martina (danes – Baptistična cerkev) * Cerkev Preobrazbe Gospodove * Cerkev sv. Kazimirja * Lvovsko gledališče opere in baleta * Palača Potockih, trenutno rezidenca predsednika Ukrajine * Blagovna borza == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Architecture of Lviv}} * {{in lang|uk}} [http://www.history.org.ua/?l=EHU&verbvar=Lv%B3vsky_arkh%B3tekturny_zapov%B3dnyk&abcvar=15&bbcvar=33 Description at the website of the Institute of History of the NANU] * [http://zik.com.ua/ua/news/2010/05/17/228905 Mayor of Lviv Sadovy wants the sanctuary to be discontinued (ZIK May 17, 2010)] * [https://web.archive.org/web/20110912024124/http://www.centre7.org.ua/book/export/html/1428 The city council is unaware of the sanctuary (ZIK February 1, 2011)] * [http://www.sciencebooks-database.info/content/%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%BE-%D0%B0%D1%80%D1%85%D1%96%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D1%96%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA-%D1%83-%D0%BB%D1%8C%D0%B2%D0%BE%D0%B2%D1%96 Information on a book about the sanctuary published in 1979]{{dead link|date=January 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://whc.unesco.org/uploads/nominations/865bis.pdf Description of the World Heritage site] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ukrajini]] [[Kategorija:Lvov]] 2ph806cgc5r318o5oixzu4g8urbdxks Jure Jakob 0 563971 6708515 6291623 2026-07-08T12:45:49Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708515 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski mladinski pisatelj in pesnik}} '''Jure Jakob''', [[Slovenci|slovenski]] mladinski [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[8. september]] [[1977]], [[Celje]], [[Slovenija]]. {{Infobox writer | name = Jure Jakob | birth_name = Jure Jakob | birth_date = {{birth date and age|1977|8|9}} | birth_place = [[Celje]], [[Slovenija]]. | occupation = {{flatlist| * [[pisatelj]] * [[pesnik]] }} | awards= [[Prešernov sklad]] (2019)<br>[[Rožančeva nagrada]] (2016)<br>[[Kritiško sito (nagrada)|Kritiško sito]] (2016) | education= [[Filozofska fakulteta]]<br>[[UL]] }} == Življenje == Jure Jakob se je rodil leta 1977 v [[Celje|Celju]], otroštvo je preživel v [[Vitanje|Vitanju]] in danes živi v [[Savlje|Savljah]] pri Ljubljani. Študiral je filozofijo in primerjalno književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je v tej smeri tudi magistriral. Je avtor sedmih [[pesniška zbirka|pesniških zbirk]]: ''Lakota'' (2018), ''Delci dela'' ( 2013), ''Zapuščeni kraji'' (2010), ''Tri postaje'' (2003), ''Budnost'' (2006), ''Učitelj gluhih, učenec nemih'' (2022), ''Drobne opazke'' (2024), avtor monografske študije ''Otroški pogled'', esejistične in|prozne knjige ''Hiše in drugi spisi'' ter avtor štirih pesniških slikanic: ''Morje'' (2016), ''Skrivni gozd'' (2017), ''Tri vrane s platane'' (2010), ''Vranja potovanja'' (2021).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Poezija ni glasna, a je vseeno tu – od nekdaj.|url=https://www.bukla.si/revija-bukla/intervju-jure-jakob.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2024-08-30|language=sl}}</ref><ref name="Jure 2">Jure Jakob. ''Drobne opazke''. Ljubljana: LUD literatura, 2024. {{COBISS|ID=185941251}}</ref> Za pesniško zbirko ''Tri postaje'' je leta 2004 prejel [[Zlata ptica|nagrado zlata ptica]], namenjeno mladim umetnikom. Leta 2016 je prejel [[Kritiško sito (nagrada)|kritiško sito]] za najboljšo knjigo preteklega leta ter [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za najboljše esejistično delo preteklega leta. Kritiško sito in Rožančevo nagrado je prejela njegova knjiga poetičnih esejev ''Hiše in drugi prosti spisi'', kjer se spominja svojega otroštva na podeželju, selitve v Ljubljano in razmišlja o poeziji, hoji, kolesarjenju.<ref name=":0" /> Z ženo Anjo Jerčič Golob sta ustvarila štiri [[slikanica|slikanice]] z otroškimi pesmicami.<ref name="Jure 4">Sabina Lavrič: ''Jure Jakob za STA: Človek mora najprej sebe iztrgati iz popredmetujočih samopredstav.'' STA misli 5. februar 2019.</ref> Sodelujeta tudi s tržaško revijo ''Galeb'', ki objavlja pesmi in ilustracije. <ref name="Jure 1">Kristina Sluga. ''Poezija ni glasna, a je vseeno tu – od nekdaj.'' Intervju bukla plus 6.2.2019.</ref> == Pesniške zbirke == === ''Učitelj gluhih, učenec nemih'' === Šesta pesniška zbirka Jureta Jakoba za odrasle, ''Učitelj gluhih in učenec nemih'' ima podnaslov pesmi iz [[proza|proze]]. [[Avtor|Avtor]] poudari, da ne gre za pesmi v prozi, čeprav so prozne so iz [[verz|verzov]]. Pesmi so bolj [[lirika|lirične]].<ref name="Jure 7">Jure Jakob. ''Učitelj gluhih učenec nemih''. Ljubljana: LUD literatura, 2022. {{COBISS|ID=98035459}}</ref> V intervjuju z Nežko Struc je povedal, da je zbirka, ''Učitelj gluhih in učenec nemih'', nastala naknadno, pesmi niso napisane naenkrat in v prvem poizkusu. Pisanje se odvija sproti, je spontano in ni vnaprej načrtovano. Tudi v tej zbirki ni bil zavestno pozoren na dogodke v naravi. Pesmi se povezujejo z neposrednim časom in prostorom nastajanja, včasih pa z drugimi prostori in časi ter s prostorom in časom pesnikovega otroštva.<ref name=":0" /> V primerjavi s prejšnjimi zbirkami, ki so bile duhovno zastrte, se v tej zbirki pojavijo elementi božjega, [[religija|religiozni]] motivi. Spremljamo duhovni [[boj|boj]] in branje takih pesmi ni več naivno, dobesedno in samoumevno.<ref name="Jure 8">Diana Pungrešič. ''Jure Jakob: Učitelj gluhih in učenec nemih''. Ljubljana LUD literatura, 2022. ''Sodobnost''.</ref> Zbirka je kljub navidezni lahkotnosti polna elementov groze, ki jih spremljamo skozi oči otroka – [[pesnik|pesnika]], odprtih ran in bolečine. Zbirka je izšla v [[založba|založbi]] LUD literatura. Te pesmi izhajajo iz Jakobovega zasebnega in intimnega življenja, napisane so kot pesniški dnevnik in so po večini izpovedne z več pogovornega tona in sarkazma.<ref name=":0" /> === ''Tri postaje'' === Pesniško zbirko ''Tri postaje'', za katero je značilno zrelo dejanje, označujejo široki pripovedni verzi, kjer Jure Jakob ne razlaga ampak pasivno opazuje. Samota je v pesmih prikrita z žensko a le za kratek čas, da ga zamoti. V pesmih se vrača na začetek, v svoje [[otrok|otroštvo]], k svojim prednikom in koreninam, pri tem pa ne pozabi na naravo, ki jo nagovarja in kjer omenja temne smreke in dež, ki je poosebljen. Marijan Pušavec pravi, da je Jure Jakob po izpovedi tradicionalen, medtem, ko so podobe iz ruralnega ali urbanega sveta čutne.<ref name="Jure 12">Milan Vincetič. Jure Jakob: ''Tri postaje''. ''Sodobnost'' 68/5 (2004). 650-652.</ref> Jakob v tej zbirki pokaže izvorno pripovedovalsko moč v obliki imaginativnih podob. [[Beseda|Besedišče]] je obilno in preprosto.<ref name="Jure 11">Jakob Jure. ''Tri postaje''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003. {{COBISS|ID=125850880}}</ref> === ''Lakota'' === V zbirki ''Lakota'' je veliko motivov iz [[narava|narave]], to pa je povezano z njegovo biografijo in načinom življenja. Odraščal je namreč na podeželju. Raje kot bogata mesta obišče skromne vasi in [[gozd|gozdove]]. Zbirka Lakota naj bi sprva imela naslov Šibki časi, močni časi.<ref>{{Navedi splet|title=Človek mora najprej sebe iztrgati iz popredmetujočih samopredstav|url=https://misli.sta.si/2602586/jure-jakob-za-sta-clovek-mora-najprej-sebe-iztrgati-iz-popredmetujocih-samopredstav|website=misli.sta.si|accessdate=2024-08-30|date=5. februar 2019|last=Lavrič|first=Sabina}}</ref> Skozi celotno zbirko se kot simbol narave kaže motiv [[ptica|ptic]], saj gre za preplet narave in človeka ter njuno sobivanje, kjer je človek največkrat samo opazovalec. Lirski subjekt se sprva pogreza vase, nato se poistoveti z naravo saj mu ta predstavlja svobodo in je vir lepote ter življenja. V pesmih se prepleta človeško, naravno, urbano in ruralno, zaključne pesmi pa zajemajo motiv hrepenenja in umirjenosti lirskega subjekta.<ref>{{Citat|title=Jure Jakob: Lakota|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/ocene/173250873/174561332|accessdate=2024-08-30|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> === ''Drobne opazke'' === V pesniški zbirki, ''Drobne opazke'', so nasproti podobam trobentic in zvončkov dežne kaplje, ki se spremenijo v sneg čemur sledi uničenje. Pesmi vsebujejo elemente narave in samote, so napete, presenetljive, kjer se mešajo [[jezik|jezikovne]] zvrsti. Je torej zbirka o naravi v nas in naravi zunaj nas. [[Pesnik]] vnese v njih ironijo in samoto. Samota se kaže v obliki samote pesnika ali kot samota minljivega človeka. Pesmi zaznamujejo fizični in duhovni pojavi.<ref name="Jure 10">Peter Simolič. ''Jure Jakob: Drobne opazke''. LUD literatura, 2024. Beremo. MMC RTV Slovenija 3.julij 2024.</ref> === ''Delci dela'' === ''Delci dela'' so zbirka triindvajsetih, na videz preprostih, pesmi, ki vsebujejo izvirne [[metafora|metafore]] in prispodobe. Osrednji temi te zbirke sta narava in prvinskost in s tem prikaz ljubezni skozi pesmi, ki pa so posebne in privlačne, saj avtor dopušča, da se zgodijo same. Delujejo preprosto in naravno, kjer lirski subjekti ne opazijo, da so videni za bralce. Prevladujeta dva letna časa, [[poletje]] in [[zima]], ki dajeta občutek, da se nikoli ne končata.<ref>{{Navedi splet|title=Jure Jakob: Delci dela|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCMXN6FK|website=www.dlib.si|accessdate=2024-08-30|last=Stepančič|first=Lucija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jure Jakob: Delci dela|url=https://www.rtvslo.si/kultura/jure-jakob-delci-dela/343955|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-30|language=sl}}</ref> === ''Zapuščeni kraji'' === Tretjo, umirjeno in bogato pesniško zbirko označujejo samotne poti, prizori iz narave, prikrito valovanje čustvenih stanj, počasen ritem ter uravnotežena osredotočenost. Pesmi, na videz preproste, a polne skritih pomenov, delujejo kot odraz pesnikovega notranjega stanja, česar pesnik nikoli ne razkriva.<ref>{{Navedi splet|title=Jure Jakob: Zapuščeni kraji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BKIW717|website=www.dlib.si|accessdate=2024-08-30|last=Črnigoj|first=Uroš}}</ref> == Pesniške slikanice == === ''Morje'' === Slikanica ''Morje'' je knjižni prvenec za otroke, ki vsebuje enajst rimanih pesmi, kjer se v osmih pesmih posveča morskemu habitatu. Preprosto besedišče skriva pomembne podrobnosti živali in življenja v morju ter ob njem. Pesem nosi sporočilo pomembnih, a pozabljenih vrednot kot so, čustva, spoštljivost, majhnost, nedomišljavost in spoštovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Jure Jakob: Morje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5C13FLG|website=www.dlib.si|accessdate=2024-08-30|last=Burkeljca|first=Sabina}}</ref> === ''Skrivni gozd'' === ''Skrivni gozd'' je pesniška slikanica, ki je bila izdana maja 2017 in ima štirideset strani s pesmimi o prebivalcih skrivnega gozda, kjer imajo prebivalci vedno kaj za bregom. Pesmi so polne humorje, vsebine in ritma.<ref name="Jure 14">Jure Jakob. ''Skrivni gozd''. Dob pri Domžalah: Miš, 2017. {{COBISS|ID=289110016}}</ref> === ''Tri vrane s platane'' === Je domiselna ilustrirana pesniška slikanica avtorja, Jureta Jakoba in [[ilustrator|ilustratorke]], Anje Jerčič Jakob, ki je bila nominirana za desetnico 2020. V dvanajstih pesmih, katerih naslovi so posamezne vrste dreves, so prizori živali ter fantov in deklet, ki se podijo po drevesih, na koncu pa duhoviti opisi vseh dvanajstih dreves.<ref name="Jure 15">Jure Jakob. ''Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih''. Dob: Miš, 2018. {{COBISS|ID=295123968}}</ref> === ''Vranja potovanja'' === V pesniški zbirki ''Vranja potovanja'' je v primerjavi z ostalimi zbirkami razlika v [[rima|rimah]], ki delujejo spontano. Vrane so v otroški literaturi zelo dobro zastopane, gre za zbirko dvanajstih pesmi s podnaslovom O živalih, otrocih in drevesih. Vrane se pojavijo v zadnji pesmi in sicer v prenesenem pomenu, saj z vranami označi tri nagajive otroke, ki se vedejo kot vrane. V zbirki se vtis pesmi kaže skozi napetost med [[narava|naravo]] in človeškim, tehničnim svetom. Vrane so postavljene v vlogo človeških prevoznih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Jure Jakob: Vranja potovanja (Recenzira Majda Travnik Vode)|url=https://www.sodobnost.com/jure-jakob-vranja-potovanja-recenzira-majda-travnik-vode/|date=2023-01-09|accessdate=2024-08-30|language=sl-SI|first=sodobnost|last=sodobnost}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174593909 Pesnik in esejist Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota]. Naši umetniki pred mikrofonom (9. februar 2019). RTV Slovenija {{DEFAULTSORT:Jakob, Jure}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] {{DEFAULTSORT:Jakob, Jure}} [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] sfpdlf8wxoymv3sm8l0f8pz9qxznpzn Študijski dnevi Draga 0 567336 6708739 6708456 2026-07-09T09:37:35Z Sivimedved 235862 6708739 wikitext text/x-wiki '''Študijski dnevi Draga''' so vsakoletna srečanja, namenjena predavanjem in razpravam izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem in so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Temeljna izhodišča ''Drage'' ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Bistveni pomen ''Drage'' za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Jugoslaviji. Na ''Drago'' so prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji - Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost, ki se odvija po vsakem predavanju <ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga – slovenci.si|url=https://slovenci.si/studijski-dnevi-draga/|website=slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref>. == Nastanek == Prva razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora [[Društvo slovenskih izobražencev|Društva slovenskih izobražencev (DSI)]] iz Trsta 13. novembra 1964. Prisotni so bili odborniki: mons. [[Lojze Škerl]], dr. [[Stanko Janežič]], dr. [[Laura Abram|Laura Abrami]], prof. [[Jože Peterlin]], prof. [[Martin Jevnikar]], Cvetana Paljk in Julka Štrancar. Avgusta 1965 je bilo neko neformalno srečanje slovenskih katoličanov na [[Svete Višarje|Sv. Višarjih]], kjer so Tržačani posredovali to idejo o študijskem tečaju oziroma študijskih dnevih ostalim prisotnim, predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz bolj daljnih krajev (Argentine in Združenih držav Amerike). Tako so v začetku leta 1966 odborniki DSI ponovno razpravljali o “tečaju” in sklenili, da počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v vasici [[Draga]] pri [[Bazovica|Bazovici]]. Kasneje so določili datume prvega srečanja: 3. in 4. september 1966 v Dragi <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd.|title=Karla: Udba o Dragi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/83257601#full|publisher=Mladika; Svet slovenskih organizacij|date=2015|location=Trst|isbn=978-88-7342-221-1|first=Igor|last=Omerza}}</ref>. Na prvi ''Dragi'' so določili, da bo odtlej vedno na prvo soboto in nedeljo v mesecu septembu. Po besedah [[Marij Maver|Marija Maverja]] je bilo to prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Za [[Sergij Pahor|Sergija Pahorja]] je bilo študijsko srečanje eno izmed prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence <ref>{{Navedi splet|title=Teme o slovenski samostojnosti so živele med vrsticami|url=https://radio.ognjisce.si/sl/269/oddaje/37484/teme-o-slovenski-samostojnosti-so-zivele-med-vrsticami.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=Matjaž Merljak, Radio|last=Ognjišče}}</ref>, saj že povezava z Goriškim in Koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar so bili absolutno vezani na matico <ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga od prvih zametkov do zlatega jubileja|url=https://radio.ognjisce.si/sl/169/utrip/18112/studijski-dnevi-draga-od-prvih-zametkov-do-zlatega-jubileja.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=Tone Gorjup, Radio|last=Ognjišče}}</ref>, [[Slovenija|Slovenijo]]. == Študijski dnevi Draga danes ... == ''Študijske dneve Draga'' organizirajo še danes člani [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]] in [[Društvo slovenskih izobražencev|Društva slovenskih izobražencev]] iz Trsta. Prvotno, prvih 10 let so jih prirejali v vasici [[Draga]] pri [[Bazovica|Bazovici]] (tam je društvo Slokad imelo kolonije za slovenske otroke, za katere je skrbel župnik [[Marijan Živic]]). Po smrti prof. Peterlina so se Študijski dnevi leta 1976 preselili na [[Opčine]], v park Marijanišča, najprej na prosto, nato so si leta 1990 zamislili večji šotor, da niso tvegali s težavami ob grdem vremenu (tako ni bilo treba zaradi dežja tekati v dvorano, prenašati stole, mikrofone itd.) <ref>{{Navedi splet|title=Treba je veliko potrpljenja, žrtev in predvsem ljubezni » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/treba-je-veliko-potrpljenja-zrtev-predvsem-ljubezni/|website=Noviglas|date=2022-06-30|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref>. Takrat so pri uresničevanju ''Drage'' imeli največ zaslug [[Maks Šah]], [[Saša Martelanc]], [[Alojz Rebula]], [[Marij Maver]], [[Sergij Pahor]]. Danes imajo pri [[Slovenska prosveta|Slovenski prosveti]] poseben odbor, ki skrbi za organizacijo vskoletnih ''Študijskih dnevov Draga''. Vsako leto (od leta 1971) <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi|first=6|date=1972|editor-last=Bajc|editor-first=Marijan|editor2-last=Mljač|editor2-first=Franc|editor3-last=Maver|editor3-first=Marij|title=Zbornik Draga *71: predavanja študijskih dni v Dragi, 4. in 5. septembra 1971|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/26906113|magazine=Zbornik Draga|location=Trst|publisher=Mladika|pages=96}}</ref> po študijskih dnevih izdajo poseben [[zbornik]] <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi Draga|first=10|date=1976|title=Ob desetletnici Drage|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27050497|location=Trst|publisher=Društvo slovenskih izobražencev|pages=79}}</ref>, kjer so natisnjena vsa predavanja in tudi vsi posegi v debatah, ki so se izrodile iz publike (zbornik nastane po prepisovanju registriranih posegov na ''Dragi'') v preteklem letu. <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi Draga|first=58|date=1. avgust 2024|title=Inovacije in etika: [zbornik Drage 2023]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/204707587|magazine=Mladika|location=Trst|publisher=Mladika|pages=211|isbn=978-88-7342-361-4}}</ref> Tako so vsi ''Študijski dnevi Draga'' na razpolago v tiskani obliki vsem, ki bi želeli preverjati, kaj so najrazličnejši predavatelji povedali in se tako lahko tudi zazna duh časa, ko so te debate nastajale. Na ''Dragi'' podeljujejo od leta 2012 [[Peterlinova nagrada|Peterlinovo nagrado]] osebam ali organizacijam, ki s svojim prostovoljnim delom na kulturnem področju sledijo in širijo načela, ki jih je živel in udejanjal [[Jože Peterlin]]. Leta 2025 je minister [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] [[Matej Arčon]] podelil ''Dragi'' uradno priznanje in zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Matej Arčon na odprtju študijskih dnevov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/minister-matej-arcon-na-odprtju-studijskih-dnevov/|website=Noviglas|date=2025-09-19|accessdate=2025-09-23|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Istega leta je tržaški župan Roberto Dipiazza podelil dvojezično plaketo [[Trst|Občine Trst]] ''Študijskim dnevom Draga'' ob 60. letnici prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Dvojezična spominska plaketa Občine Trst za DSI|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dvojezicna-spominska-plaketa-obcine-trst-za-dsi-FC1985403|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-23|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref> == Predavatelji in teme <ref>{{Navedi splet|title=Draga {{!}} Slovenska prosveta|url=https://slovenskaprosveta.org/draga/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007093132/https://slovenskaprosveta.org/draga/|url-status=dead}}</ref> == === 3. - 4. septembra 1966 === [[Anton Kacin]]: ''Položaj Slovencev danes'' [[Valentin Inzko]]: ''Slovenci na Koroškem'' [[Matej Poštovan]]: ''Slovenci na Primorskem'' [[Janez Janžekovič]]: ''Znanost in svetovni nazori'' [[Janez Janžekovič]]: ''Vprašanje človeške bitnosti in religije'' [[Aleš Lokar]]: ''O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom'' [[Matej Poštovan]]: ''Dialog v svetu'' [[Reginald Vospernik]]: ''Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo'' [[Drago Štoka]]: ''O problematiki slovenske mladine na Tržaškem'' === 2. - 3. septembra 1967 === [[Toussaint Hočevar]]: ''Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost'' [[Roman Tominec|P. Roman Tominec]]: ''Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?'' Samo Pahor, [[Emidij Susič]]: ''Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev'' [[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]: ''Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje''? [[Matej Poštovan]]: ''Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu'' [[Vinko Zwitter]]: ''Pokoncilski položaj koroških Slovencev'' [[Martin Kranner]]: ''Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem'' === 31. avgusta in 1. septembra 1968 === [[Janko Pleterski]]: ''Združena Evropa in Slovenci'' [[Ludvik Vrtačič]]: ''ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrop''e [[Feliks Bister|Feliks J. Bister]]: ''Slovenec med Vzhodom in Zahodom – Dediščina – Samospoznavanje – Možnosti'' Alojz Tul: ''Združena Evropa in narodna manjšina'' [[Vekoslav Grmič]]: ''Dialog Cerkve s svetom'' [[Vekoslav Grmič]]: ''Vzroki mednarodnega ateizma'' [[Vladimir Klemenčič]]: ''Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev'' [[Valentin Inzko]]: ''Koroška in izseljeniški problemi'' Franc Mljač: ''Prispevek k razpravi o izseljevanju – Kanalska dolin''a [[Rado Bednařik]]: ''Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji'' Bogo Samsa: ''Izseljevanje iz tržaške pokrajine'' Izidor Predan: ''Beneška Slovenija'' [[Alojz Rebula]]: ''Slovenci med domom in svetom'' === 30. - 31. avgusta 1969 === [[Fran Zwitter]]: ''Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju'' [[Janko Zerzer]]: ''Koroški plebiscit – ozadja in posledice'' Rudolf Klinec: ''Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje'' [[Drago Klemenčič]]: ''Verski položaj na Slovenskem'' [[Maks Šah]]: ''Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo'' [[Boris Pahor]]: ''Za novo slovensko elito'' Dušan Nendl, [[Franc Jeza]]: ''Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev'' === 5. - 6. septembra 1970 === [[Jože Goričar]]: ''Socialna preobrazba slovenske družbe'' [[Ciril Zlobec]]: ''Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost'' Tomaž Pavšič: ''Kulturna povezanost'' [[Emidij Susič]]: ''Mednarodna povezanost'' [[Maks Miklavčič]]: ''O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe'' [[Matej Poštovan]]: ''Etični potencial in stiska malih narodov'' [[Edvard Kocbek]]: ''Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture'' [[Vladimir Vremec]]: ''Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu'' [[Lev Detela]]: ''Odprtost in zaprtost slovenske kulture'' === 4. - 5. septembra 1971 === [[Jože Velikonja]]: ''Današnja vloga zdomske Slovenije'' [[Drago Štoka]]: ''Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu'' [[Jurij Zalokar]]: ''Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja'' [[Gorazd Kušej]]: ''Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije'' Vladimir Murko: ''Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih'' [[Ludvik Vrtačič]]: ''Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji'' === 2. - 3. septembra 1972 === Boris Sancin: ''O idejnem pluralizmu'' [[Alojzij Šuštar]]: ''Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva'' [[Joško Tischler]]: ''Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem'' [[Emil Cenčič|Emil Cencič]]: ''Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji'' [[Damjan Paulin]]: ''Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem'' [[Alojz Rebula]]: ''O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot'' === 1. - 2. septembra 1973 === [[Janko Messner]]: ''Generacijska problematika na Koroškem'' [[Valentin Birtič]]: ''Družina v Beneški Sloveniji'' [[Ivan Hribernik]]: ''Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini'' [[Danilo Sedmak]]: ''Generacijska problematika na Tržaškem'' [[Anton Trstenjak]]: ''Stara in nova podoba družine'' === 7. - 8. septembra 1974 === [[Bratko Kreft]]: ''Cankar in slovenstvo'' Bogo Samsa: ''Dve mednarodni konferenci o manjšinah'' Samo Pahor: ''Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile'' [[Drago Štoka]]: ''Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah'' [[Valentin Inzko]]: ''»Skupna Koroška«'' Peter Urbanc: ''Slovenci v Kanadi'' Janez Zdešar: ''Slovenci – zdomci v Nemčiji'' [[Andrew Kobal|Andrej Kobal]]: ''Slovenec v svetu'' === 6. - 7. septembra 1975 === [[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]: ''Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost'' [[Pavel Apovnik]], [[Damjan Paulin]], [[Rafko Dolhar]], [[Zorko Harej]]: ''Pomen samostojnega javnega nastopanja'' Rudolf Klinec: ''Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem'' [[Slavko Tuta|Venceslav Tuta]], [[Rado Bednařik]]: ''Tudi ti so polagali temelje svobodi'' === 4. - 5. septembra 1976 === Franček Križnik: ''Marksizem in svoboda'' [[Kazimir Humar]]: ''Dileme svobodnega tiska'' [[Boris Pahor]]: ''Troje velikih sporočil (Kette – Cankar – Kosovel)'' === 3. - 4. septembra 1977 === [[Saša Martelanc]]: ''Slovenska misel, vzpluj'' [[Alojzij Ambrožič|Lojze Ambrožič]]: ''Luči in sence v pokoncilski prenovi'' [[Vinko Ošlak]]: ''Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)'' === 2. - 3. septembra 1978 === [[France Bučar]]: ''Ideologija in demokracija'' Anton Ilc: ''Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva'' [[Zorko Harej]], [[Stojan Spetič]], [[Maks Šah]], [[Jože Pirjevec]]: ''Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo'' === 1. - 2. septembra 1979 === [[France Vodnik]]: ''Bohinj: ob 40-letnici neke vizije'' [[Oskar Simčič]]: ''Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000'' [[Sergij Pahor]]: ''Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek'' === 30. - 31. avgusta 1980 === Lorenzo Bellomi: ''Vera in kultura za svobodnega človek''a [[Marij Maver]]: ''Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes'' [[Franc Perko|France Perko]]: ''Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost'' === 4. - 6. septembra 1981 === Katica Cukjati: ''Med domovino in zdomstvom'' [[Anton Stres]]: ''Pod današnjimi miselnimi zvezdami'' [[Marino Qualizza]]: ''100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji'' Viktor Blažič: ''Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem'' === 3. - 5. septembra 1982 === [[Ivo Jevnikar]]: ''35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji'' Svetozar Stojanovič: ''Marksizem kot družbena teorija in ideologija'' [[Vinko Ošlak]]: ''Mit revolucije v delu današnje teologije'' [[Franc Rode]]: ''Duhovni tokovi v današnji Evropi'' === 2. - 4. septembra 1983 === [[Martin Jevnikar]]: ''Pregled slovenskega revialnega tiska'' [[Reginald Vospernik]], [[Alojz Rebula]], [[Vinko Ošlak]]: ''Predstavitev prve številke Celovškega zvona'' [[Ljubo Sirc]]: ''Slovenija v osemdesetih letih'' [[Janez Vodopivec]]: ''Kvas novega krščanstva'' [[Reginald Vospernik]]: ''Na razvodju dveh kultur'' === 31. avgusta - 2. septembra 1984 === [[Jože Velikonja]]: ''Kje, domovina, si?'' [[Bojan Štih]]: ''Vprašalna pola sodobnega slovenstva'' [[Niko Prijatelj]]: ''Med vero in nevero'' [[Tomaž Simčič]], [[Marko Tavčar]], Peter Močnik, [[Emidij Susič]]: ''Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)'' === 30. avgusta - 1. septembra 1985 === Gregor Batagelj: ''Štirideset let slovenskih daljav in bližin'' [[Boštjan M. Zupančič]]: ''Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?'' [[Ivan Štuhec]]: ''Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja'' Marko Dvořak: ''Duma 1985 – anatomija nekega zdomstva'' === 5. - 7. septembra 1986 === [[Franc Miklavčič]]: ''Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem'' [[Predrag Matvejević]]: ''Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom'' [[Drago Karl Ocvirk|Drago Ocvirk]]: ''Blagodejna odvečnost krščanstva'' [[Milan Apih]]: ''Po plovbi čez Rdeče morje'' === 4. - 6. septembra 1987 === Rudolph M. Sussel: ''God bless Slovenija'' Andrej Fink: ''S Prešernom pod Južnim križem'' Bruno Korošak: ''Krščanstvo in eshaton'' [[Andrej Capuder]]: ''Pot v obljubljeno deželo'' === 2. - 4. septembra 1988 === Karel Smolle: ''Manjšinstvo z evropske perspektive'' [[Dobrica Ćosić]]: ''Glas od Donave na slovenski tribuni'' Jožko Pirc: ''Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?'' [[Alojz Rebula]]: ''Kam plovemo?'' === 1. - 3. septembra 1989 === Stane Bah: ''O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah'' Ivan Verč, [[Tomaž Simčič]]: ''Manjšina – žrtev ideoloških bojev?'' [[Branko Rozman]]: ''Vizije in meje narodne sprave'' [[France Bučar]]: ''Slovenija med Evropo in Balkanom'' === 31. avgusta - 2. septembra 1990 === [[Igor Škamperle]]: ''Narodnost v postmoderni misli'' Zdravko Inzko: ''Slovenija s perspektive širšega sveta'' [[Janez Pogačnik]]: ''Slovenska Cerkev pred novimi nalogami'' [[Spomenka Hribar]], [[Ivo Jevnikar]], Karel Smolle, [[Janez Zorec]]: ''Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja'' ''Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo [[Svetovni slovenski kongres|Svetovnega slovenskega kongresa]]; srečanje slovenskih revij'' === 30. avgusta - 1. septembra 1991 === [[Justin Stanovnik]]: ''Lectio difficilior'' Vlado Gotovac: ''Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo'' [[Peter Tancig]]: ''Perspektive slovenske znanosti'' [[Marko Ivan Rupnik|Marko Rupnik]]: ''Vizija iz kaosa'' [[Janko Prunk]], [[Borut Pahor]], [[Ivan Bizjak]], [[Tone Peršak]], [[Janez Podobnik]], France Golia, [[Vojko Volk|Vojko Vovk]]: ''Slovenija – realnost in vizija'' === 4. - 6. septembra 1992 === [[Gorazd Kocijančič]]: ''Apofatizem in politika'' [[Lojze Peterle]]: ''Kristjanovo politično tveganje'' [[Janko Prunk]]: ''Od narodne identitete do državne osveščenosti'' [[Edvard Kovač]]: ''Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo'' [[Franc Rode]]: ''Da bi nam srca vnel za čast dežele'' === 3. - 5. septembra 1993 === [[Evgen Bavčar]]: ''Pariški pogled na Slovenijo'' [[Miran Košuta]], Mario Ravalico, Milan Gregorič, Amalia Petronio: ''Biti manjšinec danes'' [[Vinko Potočnik]]: ''Zakaj ostajam kristjan'' Igor Senčar: ''Družba in mit'' === 2. - 4. septembra 1994 === [[Stane Gabrovec]]: ''Krščanstvo in oblikovanje slovenstva'' Marija Jurič - Pahor, Hektor Jogan: ''Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev'' Lojze Čemažar: ''V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)'' [[Janez Janša]]: ''Slovenci in prihodnost'' === 1. - 3. septembra 1995 === [[Brane Senegačnik]]: ''Postmoderna med smislom in nesmislom'' [[Danilo Slivnik]]: ''Slovenija po petletni demokraciji'' [[Jože Marketz]]: ''Sožitje med etnijami na verskem področju'' Hubert Požarnik: ''Kako je z duhovno ekologijo?'' === 30. avgusta  - 1. septembra 1996 === Jakov Jukić: ''Krščanstvo in Cerkev v postmoderni kulturi'' [[Pavel Fonda]]: ''Multikulturnost – dileme neke manjšine'' Mišo Jezernik: ''Multikulturnost ali interkulturnost'' [[Peter Jambrek]]: ''Slovenski nacionalni program'' [[Pavle Merkù]]: ''Slovenščina, matica naše narodne identitete'' === 5. - 7. septembra 1997 === [[Giorgio Banchig]]: ''50 let po podpisu mirovnega sporazuma'' [[Andrej Bajuk]]: ''Slovenija v evropskih integracijskih tokovih'' Klaus Einspieler: ''Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu'' [[Andrej Capuder]]: ''Enoumje 2000'' === 4. - 6. septembra 1998 === Damjan Hlede: ''Izziv složnosti – vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje'' [[Zorko Simčič]]: ''Biti (ali ne biti …) to, kar si? Vprašanje asimilacije nekoč in danes'' Rudi Koncilija: ''Hrepenenje po svobodi – gonilna sila kulture'' [[Jože Pučnik]]: ''Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo'' === 3. - 5. septembra 1999 === [[Milan Bufon]], Peter Černic, Marko Štavar, [[Breda Susič]]: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' [[Bojan Pavletič]]: ''Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu'' [[Matija Ogrin]]: ''Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture'' [[Vasko Simoniti]]: ''Med zgodovino in sedanjostjo'' === 1. - 3. septembra 2000 === Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, [[Marijan Kravos]]: ''Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska manjšina?'' [[Aleksander Zorn]]: ''Težave s slovensko identiteto'' Tone Jamnik: ''Sprava – proces osvobajanja in znamenje poguma'' [[Stane Granda]]: ''Združena Slovenija in slovenska država'' === 31. avgusta - 2. septembra 2001 === [[Evelina Umek]], Damjan Hlede, Boris Siega: ''Zamejstvo brez meja'' [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]: ''Slovenska knjiga na poti v tretje tisočletje'' Zvone Štrubelj: ''Antropološka in teološka izhodišča krščanske vere in duhovnosti v tretjem tisočletju'' [[Magdalena Šverc|Alenka Šverc]], Nadja Maganja, Janko Merkač: ''Tisočletje laikov'' [[Ivo Urbančič]]: ''Jezik in kultura Slovencev v času odpiranja v Evropo'' === 30. avgusta - 1. septembra 2002 === [[Jože Pirjevec]], [[Aldo Rupel]], [[Bojan Brezigar]], [[Damjan Paulin]]: ''Manjšinske politične dileme'' [[Lucija Čok]], [[Darko Darovec]], Andrej Malnič: ''Zakaj tretja slovenska univerza'' David Taljat: ''Z vero do veselja'' [[Martin Brecelj]]: ''Med Evropsko zvezo in svetovno državo'' === 5. - 7. septembra 2003 === [[Črtomir Špacapan|Črtomir Spacapan]]: ''Slovenci na obeh straneh meje ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo'' [[Frane Adam]]: ''Majhne države in njihova identiteta v dobi globalizacije'' Mirko Pelicon: ''Mladi in krščanstvo v postmoderni dobi'' [[Alojzij Ambrožič]]: ''Nekaj misli o socialnem poslanstvu kristjana'' === 3. - 5. septembra 2004 === Tim Oliver Wüster: ''Sokratovo in Kristusovo vabilo'' [[Jože Dežman]]: ''Slovenske sprave in resnice'' Mitja Bregant: ''Kakšna prihodnost ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi?'' [[Barbara Brezigar]]: ''Slovenija v Evropi'' === 2. - 4. septembra 2005 === Milan Gregorič: ''Na dveh straneh meje'' [[Dean Komel]]: ''Politika, država in državljani. Kje je Slovenija?'' [[Janez Gril]]: ''RKC d.d. ali po čem je danes odrešenje?'' [[Bogdan Žorž]], Janez Malačič, Tomaž Merše, [[Marjeta Cotman]], Nasto Sancin: ''Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo?'' === 1. - 3. septembra 2006 === [[Miran Košuta]]: ''60 let kulture v manjšinskem prostoru'' Silva Matos, Heliodor Cvetko, Janek Musek, Jože Ramovš: ''Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb'' Katarina Kompan Erzar, [[Tomaž Erzar]]: ''Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero'' [[Marko Stabej]]: ''Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenščino?)'' === 31. avgusta - 2. septembra 2007 === [[Darka Zvonar Predan|Darka Zvonar]], [[Anton Rupnik]], Peter Brumen: ''Manjšina v očeh opazovalcev'' [[Renato Podbersič]], Tamara Pečar Griesser, France Kralj, Egon Pelikan: ''Priključitev Primorske k matični domovini'' [[Robert Petkovšek]]: ''Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?'' [[Tine Hribar]]: ''Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)'' === 5. - 7. septembra 2008 === [[Jurij Paljk]], Franci Petrič, Hanzi Tomažič: ''Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?)'' [[Alenka Puhar]]: ''Nočne barve in povešene oči'' Zvone Štrubelj: ''Nova duhovna podoba Primoža Trubarja'' [[Igor Grdina]]: ''Trubar za vse čase'' === 4. - 6. septembra 2009 === [[David Bandelj]]: ''… Mi se imamo radi'' [[Boštjan Žekš]]: ''Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja v obdobju globalizacije'' [[Edvard Kovač]]: ''Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?'' [[Matej Makarovič]]: ''Slovenija, Evropa in globalizacija'' === 3. - 5. septembra 2010 === Hektor Jogan, [[Damjan Paulin]], Julija Berdon, Neža Kravos, [[Ivan Peterlin|Joži Peterlin]]: ''Odnosi med generacijami'' Zdravko Inzko, Karel Hren, [[Jože Marketz]], [[Janko Zerzer]]: ''Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu'' Mateja Rozman Pevec: ''Etika in sodobni človek – kaj vodi v srečno življenje?'' [[Drago Jančar]]: ''Pisatelj med umetnostjo in angažmajem'' === 2. - 4. septembra 2011 === [[Bogdan Žorž]], Kristina Martelanc: ''Kriza odnosov v družini'' [[Rafko Dolhar]]: ''Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije?'' [[Anton Stres]]: ''Nova evangelizacija po slovensko'' [[France Arhar]]: ''Od tolarja do evra'' === 31. avgusta - 2. septembra 2012 === [[Roberto Battelli]], [[Rudi Vouk]], Damijan Terpin: ''Manjšina in zajamčeno politično zastopstvo'' [[Lučka Kajfež Bogataj]]: ''Planetarne meje – ovira za rast, izziv za razvoj'' [[Branko Klun]]: ''Nemir spraševanja, temeljna duhovnost in religija'' [[Žiga Turk]]: ''Preteklost navidezne resničnosti. Konstrukcije slovenskih resničnosti'' === 30. avgusta - 1. septembra 2013 === Vlasta Polojaz, Sara Brezigar, [[Marijan Kravos]]: ''NovI izzivi za manjšinsko šolo'' [[Evald Flisar]]: ''Kdor previsoko leta, nizko pade!'' [[Branko Cestnik]]: ''Cerkev na razpotju – 50 let potem'' [[Aleš Maver]]: ''Slovenija pred ponavljanjem razreda'' === 29. - 31. avgusta 2014 === [[Alenka Stanič]], [[Valentin Inzko|Valentik Inzko]], [[David Bandelj]]: ''V svet(u) z možgani'' [[Fabjan Hafner]]: ''Sem dolgo upal in se bal'' [[Marta Verginella]], Urban Vehovar: ''Politična raba spomina'' [[Tadej Bajd]]: ''Znanost, inženirstvo, materni jezik'' === 28. - 30. avgusta 2015 === [[Andrej Capuder]], Katica Cukjati, [[Tine Hribar]], [[Sergij Pahor]]: ''Zakaj Draga?'' Skupina mladih: ''Petdeset delcev še ni celota'' [[Alenka Rebula Tuta|Alenka Rebula]]: ''Moč dvojine'' [[Edvard Kovač]]: ''Že danes je jutri ali slovenska prihodnost'' === 2. - 4. septembra 2016 === Veronika Martelanc, [[Aleksej Kalc]], Robin Schweiger: ''Človek migrant'' Martina Piko Rustja, [[Živa Gruden]], Suzana Pertot, Martin Maver: ''Družina, družba, jezik in identiteta'' [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]]: ''Pravoslavni vzhod danes'' [[Janko Prunk]]: ''Evropa, kam?'' === 1. - 3. septembra 2017 === [[Maja Smotlak]]: ''Pojmovanje narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnosti meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana'' [[Valerija Perger]]: ''Kako dolgo bo Porabje še slovensko'' Igor Bahovec: ''O vernosti na Slovenskem: od sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost'' [[Klemen Jaklič]]: ''O dilemi našega časa: pravice človeka ali državljana'' === 31. avgusta - 2. septembra 2018 === [[Erika Jazbar]]: ''Pluralizem po slovensko'' [[Aleš Šteger]]: ''Izhodišča'' Imre Jerebič, [[Lojze Peterle]]: ''Kako reševati socialne probleme v Sloveniji'' [[Bernard Nežmah]]: ''Nova slovenska politika'' === 30. avgusta - 1. septembra 2019 === Andreja Duhovnik Antoni: ''Govorim - govorimo slovensko, zavedanje izbire in razumevanje odločitev'' [[Evgen Bavčar]]: ''Slovenstvo in Evropa'' Božo Rustja: ''Upanje človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa'' [[Ernest Petrič]]: ''Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti'' === 28. - 30. avgusta 2020 === [[Kozma Ahačič]], Laura Sgubin, Fedra Pahlich, Maja Melnic Mlekuž, [[Jadranka Cergol]]: ''Slovenski jezik v Italiji in standardna slovenščina: blizu ali daleč?'' Egon Pelikan, [[Renato Podbersič|Renato Podbersič ml.]]: ''Predvojni primorski upor fašizmu'' [[Jože Marketz]]: ''Kdo pa smo, ko so cerkve zaprte?'' [[Janez Potočnik]]: ''Pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri v globalno povezanem svetu'' === 3. - 5. septembra 2021<ref>{{Navedi splet|title=56. Študijski dnevi Draga 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2021-09-03-56-studijski-dnevi-draga-2021/|website=Portal GOV.SI|date=2021-09-03|accessdate=2025-09-16|language=sl}}</ref> === [[Angelika Mlinar]], Erika Koles Kiss, [[Igor Gabrovec]], [[Tatjana Rojc]], Felice Žiža, [[Olga Voglauer|Olga Volgauer]]: ''Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo'' [[Marko Uršič]]: ''Človek in narava: od sožitja h gospostvu in nazaj'' Igor Bahovec, Matej Cepin, Marjana Debevec, [[Roman Globokar]]: ''Med obrambo svojega in iskanjem skupnega'' [[Anton Stres]]: ''Minilo je 30 let ...'' === 2. - 4. septembra 2022 === Gorazd Pučnik, Martina Valentinčič, [[Nadja Kamer|Nadja Kramer]], [[Igor Vovk]], [[Helena Jaklitsch]]: ''»Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.« (D. Karnazes)'' [[Jože Možina]]: ''Slovenski razkol včeraj in danes'' [[Janez Juhant]]: ''Slovenski kristjan pred moralnimi izzivi kriznih razmer'' [[Anže Logar]], [[Branko Soban]]: ''Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive'' === 1. - 3. septembra 2023 === Enrico Trevisi: ''Kakšno bratstvo je mogoče?'' [[Aleš Štrancar]], Edi Kraus, [[Mark Pleško]]: ''Inovacije in trajnostni razvoj'' [[Ivo Jevnikar]], Karl Hren: ''Politične dileme Slovencev v Italiji in Avstriji'' [[Žiga Turk]], [[Igor Lukšič|Igor Luksič]]: ''Desnica in levica'' === 30. avgusta - 1. septembra 2024 === ''([[Slovenska prosveta]] je Študijske dneve Draga 2024 uvrstila v niz prireditev ≫V Rebulovem vetru≪ in jih posvetila tržaškemu pisatelju in mislecu [[Alojz Rebula|Alojzu Rebuli]], velikemu prijatelju Drage, ob stoti obletnici njegovega rojstva)'' Marko Marinčič, Tina Paljk, [[Ernest Ženko]]: ''Vergilij versus ChatGPT?'' [[Peter Jambrek]]: ''Evropska unija in kriza demokracije'' [[Branko Cestnik]]: ''Umetnost in vera'' Devan Jagodic, Mariana Poznič, [[Ignacija Fridl Jarc]]: ''Tri Slovenije – ena domovina? – Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom'' === 12. - 14. septembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga: Vsaka vojna je poraz človeštva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/studijski-dnevi-draga-opcine-martin-brecelj-zorko-simcic-joze-plut-janez-dolinar-lenart-skof|website=Študijski dnevi Draga: Vsaka vojna je poraz človeštva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-09-16|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === ''(leta 2025 so bili jubilejni 60. študijski dnevi Draga,''<ref>{{Navedi splet|title=Jubilejni zbornik ob 60. Študijskih dnevih Draga » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/jubilejni-zbornik-ob-60-studijskih-dnevih-draga/|website=Noviglas|date=2025-09-08|accessdate=2025-09-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ''v nedeljo se jih je udeležila tudi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica Republike Slovenije]] [[Nataša Pirc Musar]])''<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike se bo udeležila 60. študijskih dnevov Draga|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/dogodki/studijski-dnevi-draga|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2025-09-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lastnih grehov ne prenašati na prihodnje rodove|url=https://www.primorski.eu/trzaska/lastnih-grehov-ne-prenasati-na-prihodnje-rodove-XF1979044|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-16|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> Jadranka Ivankovič, Miha Kramli: ''Dra/oga mladih'' Daša Ličen, Peter Hribar, Peter Spazzapan: ''Izzivi sobivanja'' [[Bernarda Fink]], [[Ivan Štuhec]], Karin Planinšek: ''Večer Zahoda'' Janez Dolinar, [[Lenart Škof]]: ''Etične dileme ob koncu življenja'' [[Valentin Areh]], [[Božo Cerar]], [[Jože Plut]]: ''Svet, razpet med vojno in mirom''<ref>{{Navedi splet|title=Razmišljanje o vojni in miru|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3321881/|website=Slovenci - Vesti|date=2025-09-16|accessdate=2025-09-16|language=de}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] h63yfrp8cqvyup0rsi9h5gofo07vax4 Nermin Haljeta 0 572895 6708772 6365232 2026-07-09T10:45:47Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši PSIM Yogyakarte]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708772 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nermin Haljeta | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 195 cm<ref>{{cite news |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/nermin-haljeta/ |title=Profile: Nermin Haljeta|date=16 August 2024 |website=WorldFootball.net}}</ref> | currentclub = [[PSIM Yogyakarta|Yogyakarta]] | clubnumber = 99 | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |years1= 2015–2016 |clubs1= [[NK Šampion|Šampion]] |caps1= 5 |goals1= 0 |years2= 2016–2017 |clubs2= [[NK Krško Posavje|Krško]] |caps2= 19 |goals2= 3 |years3= 2017–2018 |clubs3= [[FK Teplice|Teplice]] |caps3= 4 |goals3= 0 |years4= 2018–2019 |clubs4= [[NK Domžale|Domžale]] |caps4= 2 |goals4= 1 |years5= 2018–2019 |clubs5= → [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] (pos.) |caps5= 23 |goals5= 7 |years6= 2019–2020 |clubs6= [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |caps6= 19 |goals6= 9 |years7= 2020 |clubs7= [[FK Zvijezda 09|Zvijezda 09]] |caps7= 3 |goals7= 0 |years8= 2020–2023 |clubs8= [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] |caps8= 65 |goals8= 27 |years9= 2023 |clubs9= [[NK Rogaška|Rogaška]] |caps9= 14 |goals9= 2 |years10= 2023–2024 |clubs10= [[Floridsdorfer AC|Floridsdorfer]] |caps10= 28 |goals10= 7 |years11= 2024–2025 |clubs11= [[PSM Makassar|Makassar]] |caps11 = 29 |goals11 = 12 |years12 = 2025– |clubs12 = [[PSIM Yogyakarta|Yogyakarta]] |caps12 = |goals12 = |totalcaps = |totalgoals = }} '''Nermin Haljeta''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. junij]] [[1997]], [[Celje]]. Haljeta je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član indonezijskega kluba [[PSIM Yogyakarta|Yogyakarta]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Šampion|Šampion]], [[NK Krško Posavje|Krško]], [[NK Domžale|Domžale]], [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]], [[FC Drava Ptuj|Dravo Ptuj]], [[NK Nafta 1903|Nafto 1903]] in [[NK Rogaška|Rogaško]], češke [[FK Teplice|Teplice]], bosansko-hercegovsko [[FK Zvijezda 09|Zvijezdo 09]], avstrijski [[Floridsdorfer AC|Floridsdorfer]] in indonezijski [[PSM Makassar|Makassar]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 22 tekem in dosegel štiri gole, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 119 tekem in 45 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Haljeta, Nermin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši FK Teplic]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši FK Zvijezde 09]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši Floridsdorferja AC]] [[Kategorija:Nogometaši PSM Makassarja]] [[Kategorija:Nogometaši PSIM Yogyakarte]] [[Kategorija:Celjski športniki]] f3wiz83nhq2fqqx4f7nrgu3qkn1k3vn Filip Gačevski 0 572906 6708602 6365352 2026-07-08T16:48:09Z Sporti 5955 pos. 6708602 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Filip Gačevski | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 192 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | years1 = 2008–2010 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 16 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2014 | clubs2 = [[Kapfenberger SV|Kapfenberger]] | caps2 = 4 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2014 | clubs3 = [[Kapfenberger II SV|Kapfenberger II]] | caps3 = 40 | goals3 = 0 | years4 = 2013 | clubs4 = → [[FC Lustenau 07|Lustenau 07]] (pos.) | caps4 = 17 | goals4 = 0 | years5 = 2014–2015 | clubs5 = [[FK Bregalnica Štip|Bregalnica Štip]] | caps5 = 33 | goals5 = 0 | years6 = 2015–2020 | clubs6 = [[FK Vardar|Vardar]] | caps6 = 117 | goals6 = 0 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]] | caps7 = 29 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2025 | clubs8 = [[FK Vardar|Vardar]] | caps8 = 70 | goals8 = 0 | nationalyears1 = 2008–2012 | nationalteam1 = Makedonija do 21 let | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 0 }} '''Filip Gačevski''', [[Makedonci|makedonsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. avgust]] [[1990]], [[Murska Sobota]]. Gačevski je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovensko [[ND Mura 05|Muro 05]], avstrijska [[Kapfenberger SV|Kapfenberger]] in [[FC Lustenau 07|Lustenau 07]], makedonska [[FK Bregalnica Štip|Bregalnico Štip]] in [[FK Vardar|Vardar]] ter ciprski [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]]. Skupno je v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] odigral 16 tekem. Bil je tudi član makedonske reprezentance do 21 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gačevski, Filip}} [[Kategorija:Makedonski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši Kapfenbergerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lustenaua 07]] [[Kategorija:Nogometaši FK Bregalnice Štip]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vardarja]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] tgmeru1nly0gtypq0bi3woyhutqiuk9 Blaž Dolinar 0 572969 6708480 6365743 2026-07-08T12:06:34Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708480 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Blaž Dolinar | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2005 | youthclubs1 = [[NK Celje|Publikum Celje]] | years1 = 2005–2006 | clubs1 = [[NK Zagorje|Zagorje]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = [[Leiknir Reykjavík]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 2007–2008 | clubs3 = [[NK Štore|Kovinar Štore]] | caps3 = 6 | goals3 = 0 | years4 = 2008–2009 | clubs4 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps4 = 16 | goals4 = 5 | years5 = 2009–2011 | clubs5 = [[SV Fohnsdorf|Fohnsdorf]] | caps5 = 44 | goals5 = 20 | years6 = 2011 | clubs6 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps6 = 9 | goals6 = 2 | years7 = 2012 | clubs7 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | caps7 = 12 | goals7 = 2 | years8 = 2012 | clubs8 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps8 = 1 | goals8 = 0 | years9 = 2012 | clubs9 = [[NK Krško|Krško]] | caps9 = 11 | goals9 = 1 | years10= 2013 | clubs10= [[UFC Fehring|Fehring]] | caps10= 12 | goals10= 1 | years11= 2013–2015 | clubs11= [[NK Žalec|Žalec]] | caps11= | goals11= | years12= 2016–2018 | clubs12= [[SV Fohnsdorf|Fohnsdorf]] | caps12= 62 | goals12= 22 | years13= 2019–2020 | clubs13= [[SV Unzmarkt|Unzmarkt]] | caps13= 21 | goals13= 3 | years14= 2020–2022 | clubs14= [[FC Zeltweg|Zeltweg]] | caps14= 16 | goals14= 8 | years15= 2022–2023 | clubs15= [[SV Unzmarkt|Unzmarkt]] | caps15= 10 | goals15= 2 | years16= 2023–2024 | clubs16= [[FC Judenburg|Judenburg]] | caps16= 25 | goals16= 1 }} '''Blaž Dolinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. oktober]] [[1986]]. Dolinar je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Štore|Kovinar Štore]], [[NK Šampion|Šampion]], [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Krško|Krško]] in [[NK Žalec|Žalec]], islandski [[Leiknir Reykjavík]] ter avstrijske [[SV Fohnsdorf|Fohnsdorf]], [[UFC Fehring|Fehring]], [[SV Unzmarkt|Unzmarkt]], [[FC Zeltweg|Zeltweg]] in [[FC Judenburg|Judenburg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 13 tekem in dosegel dva gola, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 22 tekem in tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Dolinar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši Leiknirja Reykjavík]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kovinarja Štore]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši SV Fohnsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši UFC Fehringa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Žalca]] [[Kategorija:Nogometaši SV Unzmarkta]] [[Kategorija:Nogometaši FC Zeltwega]] [[Kategorija:Nogometaši FC Judenburga]] 48f13o0y2me5of0w25ebgwo58jcp985 Seznam vrst Aspergillus 0 574517 6708724 6702119 2026-07-09T07:58:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708724 wikitext text/x-wiki {{Short description|none}} {{DISPLAYTITLE:Seznam vrst ''Aspergillus''}} Seznam [[vrsta (biologija)|vrst]] [[gliva|gliv]] v [[rod (biologija)|rodu]] '''''[[Aspergillus]]'''''.<ref name=MM2009>{{Cite journal| first1 = D. | title = Sexual structures in Aspergillus: morphology, importance and genomics| series = 47 | journal = Medical Mycology | volume = Suppl 1 | last1 = Geiser | issue = s1| pages = S21–S26 | year = 2009 | pmid = 18608901 | doi = 10.1080/13693780802139859 }}</ref> ==Vrste== Rod ''Aspergillus'' vsebuje več sto [[vrsta (biologija)|vrst]] [[gliva|gliv]]. Od avgusta 2023 obstaja 817 različnih kombinacij, vključno s sinonimi, kot jih priznava [[Species Fungorum]], kar predstavlja 592 sprejetih vrst;<ref name="Fungorum">{{cite web |title=Aspergillus - Search Page |url=http://www.speciesfungorum.org/Names/Names.asp?strGenus=Aspergillus |website=www.speciesfungorum.org |publisher=Species Fungorum |access-date=1 February 2023}}</ref> Če v spodnjem seznamu ni navedenega avtorja/avtorjev (ali datuma objave), potem vrsta ni vključena v Species Fungorum. {{Compact TOC}} ===A=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus acidohumus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="isolation">{{cite journal|last1= Chen|first1= A.J.|last2= Varga|first2= J.| last3= Frisvad|first3= J.C.|last4= Jiang|first4= X.Z.|last5= Samson|first5=R.A.|date= 2016|title= Polyphasic taxonomy of aspergillus section Cervini|journal=Studies in Mycology|volume=85|pages=65–89|doi= 10.1016/j.simyco.2016.11.001|pmid= 28050054|pmc= 5192051}}</ref> *''[[Aspergillus acidus]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org">[http://eol.org/pages/16436/overview Encyclopedia of Life−Eol.org: ''Aspergillus'' entry]</ref> *''[[Aspergillus acolumnaris]]'' {{Au|Varshney & A.K. Sarbhoy (1981)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus acrensis]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, Yaguchi, Matsuz. & Y. Horie (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aculeatinus]]'' {{Au|Noonim, Frisvad, Varga & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aculeatus]]'' {{Au|Iizuka (1953)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus acutus]]'' {{Au|Blaser (1976)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aeneus]]'' {{Au|Sappa (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aerius]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus affinis]]'' {{Au|Davolos, Persiani, Pietr. & Maggi (2011)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aflatoxiformans]]'' {{Au|Frisvad, Ezekiel, Samson & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus agricola]]'' {{Au|Pummi Singh, K.A. Callicott, M.J. Orbach & P.J. Cotty (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus alabamensis]]'' {{Au|Balajee, Baddley, Frisvad & Samson (2009)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus albertensis]]'' {{Au|J.P. Tewari (1985)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus alboluteus]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević, Ezekiel, Houbraken & Hubka (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus alboviridis]]'' {{Au|J.P.Z. Siqueira, Gené, F. Sklenar & Hubka (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus allahabadii]]'' {{Au|B.S. Mehrotra & Agnihotri (1963)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus alliaceus]]'' {{Au|Thom & Church (1945)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus allocotus]]'' {{Au|Bat. & H. Maia (1957)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus alutaceus]]'' {{Au|Berk. & M.A. Curtis (1875)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus amazonensis]]'' {{Au|(Henn.) Samson & Seifert (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus amazonicus]]'' {{Au|D.Mares (2008)}}<ref name="ChenEtAl2016"/><ref name="Varga2010">{{cite journal|last1=Varga |first1= János|last2= Frisvad |first2= Jens C.|last3= Samson|first3= Robert A.|date=2016|title= Polyphasic taxonomy of Aspergillus section Sparsi.|journal= IMA Fungus |volume= 1|issue= 2|pages=187–195|doi= 10.5598/imafungus.2010.01.02.12 |pmid= 22679579 |pmc= 3348776}}</ref> *''[[Aspergillus ambiguus]]'' {{Au|Sappa (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus amethystinus]]'' {{Au|F. Sklenar, S.W. Peterson & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus amoenus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus amstelodami]]'' {{Au|(L. Mangin) Thom & Church (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus amyloliquefaciens]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus amylovorus]]'' {{Au|Panas. ex Samson (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus angustatus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="ChenEtAl2016">{{cite journal|last1=Chen |first1= A.J.|last2= Frisvad |first2= Jens C.|last3= Sun|first3= B.D.|last4= Varga|first4= S.|last5= Kocsubé|first5= S.| last6= Dijksterhuis|first6= J.| last7= Kim|first7= D.H.| last8= Hong|first8= S.-B.| last9= Houbraken|first9= J.| last10= Samson|first10= Robert A.|date=2016|title= Aspergillus section Nidulantes (formerly Emericella): Polyphasic taxonomy, chemistry and biology|journal= Studies in Mycology |volume= 84|pages=1–118|doi= 10.1016/j.simyco.2016.10.001|pmid= 28050053|pmc= 5198626}}</ref> *''[[Aspergillus anomalus]]'' {{Au|Mosseray (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus anthodesmis]]'' {{Au|Bartoli & Maggi (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus apicalis]]'' {{Au|B.S. Mehrotra & Basu (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus appendiculatus]]'' {{Au|Blaser (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus arachidicola]]'' {{Au|Pildain, Frisvad & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus arcoverdensis]]'' {{Au|Y. Horie, Matsuzawa, Yaguchi & Camp.-Tak. (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus ardalensis]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2015)}}<ref name="Hubka2015">{{cite journal|last1=Hubka |first1=Vit|last2= Nováková |first2= Alena|last3= Kolarik|first3= Miroslav| last4= Jurjevic|first4= Zeljko| last5= Peterson|first5= Stephen W.| date=2015|title= Revision of Aspergillus section Flavipedes: seven new species and proposal of section Jani sect. nov.|url=https://archive.org/details/mycologia_january-february-2015_107_1/page/169 |journal=Mycologia|volume=107|issue=1|pages=169–208|doi= 10.3852/14-059|pmid=25344259|s2cid=207648599}}</ref> *''[[Aspergillus arenarioides]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus arenarius]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus argenteus]]'' {{Au|J.N. Rai & H.J. Chowdhery (1980)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aridicola]]'' {{Au|H.Z. Kong & Z.T. Qi (1995)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus arizonicus]]'' {{Au|Jurjević, Glässnerová, Yaguchi & Hubka (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus arxii]]'' {{Au|(Fort & Guarro) Houbraken, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus asclerogenus]]'' {{Au|Jurjević & Hubka (2015)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus askiburgiensis]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, Frisvad, S.W. Peterson & M. Kolařík (2016)}}<ref name="Hubka2015" /> *''[[Aspergillus aspearensis]]'' {{Au|Houbraken, Frisvad, Arzanlou & Samson (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus asper]]'' {{Au|Jurjević & S.W. Peterson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus asperescens]]'' {{Au|Stolk (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus assiutensis]]'' {{Au|Moub. & Soliman (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus assulatus]]'' {{Au|(S.B. Hong, Frisvad & Samson) Houbraken, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org">{{Navedi splet |url=http://www.aspergilluspenicillium.org/aspergillus-names-a-h/aspergillus-names-a |title=International Commission of Penicillium and Aspergillus |accessdate=2025-01-27 |archive-date=2021-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210523210038/https://www.aspergilluspenicillium.org/aspergillus-names-a-h/aspergillus-names-a |url-status=dead }}</ref> *''[[Aspergillus astellatus]]'' {{Au|(Fennell & Raper) Houbraken, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus atacamensis]]'' {{Au|Zalar, Azúa-Bustos & Gunde-Cim. (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus atheciellus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus athecius]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus attinii]]'' {{Au|J. Lehm. (1974)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aurantiacoflavus]]'' {{Au|Hubka, A.J. Chen, Jurjević & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aurantiobrunneus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aurantiopurpureus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="Hubka2015" /> *''[[Aspergillus auratus]]'' {{Au|Warcup (1965)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aureofulgens]]'' {{Au|Luppi Mosca (1973)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aureolatus]]'' {{Au|Munt.-Cvetk. & Bata (1964)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aureolus]]'' {{Au|Fennell & Raper (1955)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aureoluteus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus aureoterreus]]'' {{Au|Samson, S.W. Peterson, Frisvad & Varga (2011)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus aureus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus auricomus]]'' {{Au|(Guég.) Saito (1939)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus australensis]]'' {{Au|(Samson, S.B. Hong & Varga) Houbraken, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus austroafricanus]]'' {{Au|Juridic, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus austwickii]]'' {{Au|Frisvad, Ezekiel, Samson & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus avenaceus]]'' {{Au|G. Sm. (1943)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus awamori]]'' {{Au|Nakaz. (1907)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===B=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus baarnensis]]'' {{Au|Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus baeticus]]'' {{Au|A. Nováková & Hubka (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus bahamensis]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus banksianus]]'' {{Au|Pitt (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus barbosae]]'' {{Au|A.C.R. Barros-Correia, R.N. Barbosa, Houbraken & Souza-Motta (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus batatas]]'' {{Au|Saito (1907)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus beijingensis]]'' {{Au|D.M. Li, Y. Horie, Yu X. Wang & R.Y. Li (1998)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus bertholletius]]'' {{Au|Taniwaki, Pitt & Frisvad (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus bezerrae]]'' {{Au|J.P. Andrade, C.N. Figueiredo, H.G. de Souza, J.T. De Souza & P.A.S. Marbach (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus bicephalus]]'' {{Au|J.P.Z. Siqueira, Gené & Guarro (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus bicolor]]'' {{Au|M. Chr. & States (1978)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus biplanus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus bisporus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1971)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus bombycis]]'' {{Au|S.W. Peterson, Yoko Ito, B.W. Horn & T. Goto (2001)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus botswanensis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus botucatensis]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji & Nishim. (1995)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus brasiliensis]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2007)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus brevijanus]]'' {{Au|S.W. Peterson (2008)}}<ref name="thomchurch1926">Peterson, S.W. 2008. Phylogenetic analysis of Aspergillus species using DNA sequences from four loci. Mycologia. 100(2):205-226</ref> *''[[Aspergillus brevipes]]'' {{Au|G. Sm. (1952)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus brevistipitatus]]'' {{Au|A. Nováková & Hubka (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus bridgeri]]'' {{Au|M. Chr. (1982)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus brunneo-uniseriatus]]'' {{Au|Suj. Singh & B.K. Bakshi (1961)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus brunneus]]'' *''[[Aspergillus brunneoviolaceus]]'' {{Au|Bat. & H. Maia (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus burnettii]]'' {{Au|Pitt (2020)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===C=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus caatingaensis]]'' {{Au|Y. Horie, Matsuz., Yaguchi & Y. Takaki (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus caelatus]]'' {{Au|B.W. Horn (1997)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus caesiellus]]'' {{Au|Saito (1904)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus caespitosus]]'' {{Au|Raper & Thom (1944)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus calidoustus]]'' {{Au|Varga, Houbraken & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus californicus]]'' {{Au|Frisian, Varga & Samson (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus campestris]]'' {{Au|M. Chr. (1982)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus canadensis]]'' {{Au|Visagie, N. Yilmaz, F. Sklenář & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus candidus]]'' {{Au|Link (1809)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus caninus]]'' {{Au|(Sigler, Deanna A. Sutton, Gibas, Summerb. & Iwen) Houbraken, Tanney, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus capensis]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus caperatus]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus capsici]]'' <ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus carbonarius]]'' {{Au|(Bainier) Thom (1916)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus carlsbadensis]]'' {{Au|Frisvad, Varga & Samson (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus carneus]]'' {{Au|Blochwitz (1933)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus carlsbadensis]]'' <ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus cavernicola]]'' {{Au|Lörinczi (1969)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus cejpii]]'' {{Au|(Milko) Samson, Varga, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus cellulosae]]'' {{Au|Ellenberger (1916)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cerealis]]'' {{Au|Houbraken, Frisvad, Ezekiel & Samson (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cervinus]]'' {{Au|Massee (1914)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus chaetosartoryae]]'' {{Au|Hubka, Kocsubé & Houbraken (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus chevalieri]]'' {{Au|(L. Mangin) Thom & Church (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus chinensis]]'' {{Au|Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus chlamydosporus]]'' {{Au|(Gené & Guarro) Houbraken, Tanney, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus christenseniae]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus chryseides]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus chrysellus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1965)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus chungii]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus cibarius]]'' {{Au|S.B. Hong & Samson (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus citocrescens]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková & M. Kolařík (2015)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus citrinoterreus]]'' {{Au|J. Guinea, Sand.-Den., Escribano, Bouza & Guarro (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus citrisporus]]'' {{Au|Höhn. (1902)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus clavatoflavus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus clavatonanicus]]'' {{Au|Bat., H. Maia & Alecrim (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus clavatophorus]]'' {{Au|F. Sklenář, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus clavatus]]'' {{Au|Desm. (1834)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cleistominutus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus collembolorum]]'' {{Au|Dörfelt & A.R. Schmidt (2005)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus collinsii]]'' {{Au|Jurjević & S.W. Peterson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus coloradensis]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus compatibilis]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus conicus]]'' {{Au|Blochwitz (1914)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus conjunctus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus contaminans]]'' {{Au|Hubka, Jurjević, S.W. Peterson & Lysková (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus conversis]]'' {{Au|Hubka & A. Nováková (2013)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus coreanus]]'' {{Au|S.B. Hong, Frisvad & Samson (2006)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus coremiiformis]]'' {{Au|Bartoli & Maggi (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus corolligenus]]'' {{Au|(Massee) Subram. (1971)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus corrugatus]]'' {{Au|Udagawa & Y. Horie (1976)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus costaricensis]]'' {{Au|Samson & Frisvad (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus costiformis]]'' {{Au|H.Z. Kong & Z.T. Qi (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus crassihyphae]]'' {{Au|Wadhwani & N. Mehrotra (1985)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus creber]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus cremeoflavus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cremeus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1965)}}<ref name="SamsonEtAl2014">{{cite journal|last1=Samson |first1=R.A.|last2= Visagie |first2= C.M.|last3= Houbraken|first3= J.| last4= Hong|first4= B.-S.| last5= Hubka|first5= V.| last6= Klaassen|first6= C.H.W.| last7= Perrone|first7= G.| last8= Seifert|first8= K.A.| last9= Susca|first9= A.| last10= Tanney|first10= J.B.| last11= Varga|first11= J.| last12= Kocsubé|first12= S.| last13= Szigeti|first13= G.| last14= Yaguchi|first14= T.| last15= Frisvad|first15= J.C.|date=2014|title= Phylogeny, identification and nomenclature of the genus Aspergillus |journal=Studies in Mycology|volume=78|pages=141–173|doi= 10.1016/j.simyco.2014.07.004 |pmid=25492982|pmc=4260807}}</ref> *''[[Aspergillus cretensis]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus cristatellus]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cristatus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus croceiaffinis]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus croceus]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, Frisvad, S.W. Peterson & M. Kolařík (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus crustosus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus crystallinus]]'' <!-- now Penicillium crystallinum --><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus cumulatus]]'' {{Au|D.Han Kim & S.B. Hong (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus curvatus]]'' {{Au|Al-Bedak & Moubasher (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus curviformis]]'' {{Au|H.J. Chowdhery & J.N. Rai (1980)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus cvjetkovicii]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===D=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus deflectus]]'' {{Au|Fennell & Raper (1955)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus delacroixii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus delicatus]]'' {{Au|H.Z. Kong (1997)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus densus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dentatulus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus denticulatus]]'' {{Au|(Samson, S.B. Hong & Frisvad) Samson, S.B. Hong, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus depauperatus]]'' <!-- = Cryptococcus depauperatus --><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus desertorum]]'' {{Au|(Samson & Mouch.) Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus dessyi]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus destruens]]'' {{Au|Zalar, F. Sklenář, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus digitatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dimorphicus]]'' {{Au|B.S. Mehrotra & R. Prasad (1969)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus diplocystis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dipodomyus]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus discophorus]]'' {{Au|Samson, Zalar & Frisvad (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus disjunctus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus diversus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dobrogensis]]'' {{Au|A. Nováková, Jurjević, Sklenar, Frisvad, Houbraken & Hubka (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus domesticus]]'' {{Au|F. Sklenář, Houbraken, Zalar & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus dorothicus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dromiae]]'' {{Au|A.J. Chen (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus dubius]]'' {{Au|Corda (1838)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus duricaulis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus dybowskii]]'' {{Au|(Pat.) Samson & Seifert (1986)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===E=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus eburneocremeus]]'' {{Au|Sappa (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus eburneus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus echinosporus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus echinulatus]]'' {{Au|Thom & Church (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ecuadorensis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus effusus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus egyptiacus]]'' {{Au|Moub. & Moustafa (1972)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus elatior]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus elegans]]'' {{Au|Gasperini (1887)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ellipsoideus]]'' {{Au|J.N. Rai & H.J. Chowdhery (1980)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ellipticus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus elongatus]]'' {{Au|J.N. Rai & S.C. Agarwal (1970)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus elsenburgensis]]'' {{Au|Visagie, S.M. Romero & Houbraken (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus endophyticus]]'' {{Au|Hubka, A.J. Chen & Samson (2017)}}<ref name="Chen2017">{{cite journal | last1 = Chen | first1 = A.J. | last2 = Hubka | first2 = V. | last3 = Frisvad | first3 = J.C. | last4 = Visagie | first4 = C.M. | last5 = Houbraken | first5 = J. | last6 = Meijer | first6 = M. | last7 = Varga | first7 = J. | last8 = Demirel | first8 = R. | last9 = Jurjević | first9 = Ž. | last10 = Kubátová | first10 = A. | last11 = Sklenář | first11 = F. | last12 = Zhou | first12 = Y.G. | last13 = Samson | first13 = R.A. | title = Polyphasic taxonomy of ''Aspergillus'' section ''Aspergillus'' (formerly ''Eurotium''), and its occurrence in indoor environments and food | journal = Studies in Mycology | date = 1 September 2017 | volume = 88 | issue = 1 | pages = 37–135 | issn = 0166-0616 | doi = 10.1016/j.simyco.2017.07.001 | pmid = 28860671 | pmc = 5573881 | url = }}</ref> *''[[Aspergillus equitis]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus erythrocephalus]]'' {{Au|Berk. & M.A. Curtis (1868)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus eucalypticola]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus europaeus]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, Samson, Houbraken, Frisvad & M. Kolařík (2016)}}<ref name="HubkaEtAl2016">{{cite journal|last1=Hubka |first1=Vit|last2= Nováková |first2= Alena|last3= Samson|first3= Robert A.| last4= Houbraken|first4= Jos| last5= Frisvad|first5= Jens C.| last6= Sklenár|first6= Frantisek| last7= Varga|first7= Janos| last8= Kolarik|first8=Miroslav|date=2016|title= Aspergillus europaeus sp. nov., a widely distributed soil-borne species related to A. wentii (section Cremei) |journal=Plant Syst Evol|volume=302|issue=6|pages=641–650|doi= 10.1007/s00606-016-1293-7 |bibcode=2016PSyEv.302..641H |s2cid=16631590}}</ref> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===F=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus falconensis]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji, Nishim. & Udagawa (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fasciculatus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus felis]]'' {{Au|Barrs, van Doorn, Varga & Samson (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus fennelliae]]'' {{Au|Kwon-Chung & S.J. Kim (1974)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ferenczii]]'' {{Au|(Varga & Samson) Samson, Varga, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus ferrugineus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ficuum]]'' {{Au|(Reichardt) Thom & Currie (1916)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fiemonthi]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fijiensis]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref>{{cite web |title=Aspergillus fijiensis |url=http://www.indexfungorum.org/names/NamesRecord.asp?RecordID=560388 |website=Index Fungorum |access-date=2020-05-20}}</ref> *''[[Aspergillus filifer]]'' {{Au|Zalar, Frisvad & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fimetarius]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fimeti]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fimicola]]'' {{Au|H.Z. Kong & Z.T. Qi (1995)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus fischeri]]'' {{Au|Wehmer (1907)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fischerianus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flaschentraegeri]]'' {{Au|Stolk (1964)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavescens]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavidus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavipes]]'' {{Au|(Bainier & R. Sartory) Thom & Church (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavofurcatus]]'' {{Au|Bat. & H. Maia (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavoviridescens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flavus]]'' {{Au|Link (1809)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus floccosus]]'' {{Au|(Y.K. Shih) Samson, S.W. Peterson, Frisvad & Varga (2011)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus flocculosus]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus floridensis]]'' {{Au|Jurjević, G. Perrone & S.W. Peterson (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus floriformis]]'' {{Au|Samson & Mouch. (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus foeniculicola]]'' {{Au|Udagawa (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus foetidus]]'' {{Au|Thom & Raper (1945)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus fonsecaeus]]'' {{Au|Thom & Raper (1945)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus foutoynontii]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus foveolatus]]'' {{Au|Y. Horie (1978)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus frankstonensis]]'' {{Au|Barrs, Talbot & Houbraken (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus frequens]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, M. Kolařík & S.W. Peterson (2015)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus fresenii]]'' {{Au|Subram. (1971)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fructus]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fruticans]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fruticulosus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fujiokensis]]'' {{Au|Sugiy. (1967)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fuliginosus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fulvus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fumaricus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fumigatiaffinis]]'' {{Au|S.B. Hong, Frisvad & Samson (2006)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fumigatoides]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fumigatus]]'' {{Au|Fresen. (1863)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus fumisynnematus]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji, Nishim., Taguchi & Udagawa (1993)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fungoides]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus funiculosus]]'' {{Au|G. Sm. (1956)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus fuscicans]]'' {{Au|S.M. Romero, A.I. Romero, V.A. Barrera & Comerio (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus fuscus]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===G=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus gaarensis]]'' {{Au|Al-Bedak & Moubasher (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus galapagensis]]'' {{Au|(Frisvad, S.B. Hong & Samson) Samson, Frisvad & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus galeritus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus germanicus]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus giganteus]]'' {{Au|Wehmer (1901)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gigantosulphureus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gigas]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus glaber]]'' {{Au|Blaser (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus glabripes]]'' {{Au|F. Sklenář, Jurjević & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus glaucoaffinis]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus glauconiveus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus glaucus]]'' {{Au|(L.) Link (1809)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus globosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus godfrini]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gorakhpurensis]]'' {{Au|Kamal & Bhargava (1969)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gracilis]]'' {{Au|Bainier (1907)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus granulatus]]'' {{Au|Mosseray (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus granulosus]]'' {{Au|Raper & Thom (1944)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gratioti]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus greconis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus griseoaurantiacus]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus griseus]]'' {{Au|Link (1824)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus guttifer]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus gymnosardae]]'' {{Au|Yukawa (1911)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===H=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus hainanicus]]'' {{Au|X.C. Wang & W.Y. Zhuang (2022)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus haitiensis]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2010)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus halophilicus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus halophilus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hancockii]]'' {{Au|Pitt (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus heldtiae]]'' {{Au|Visagie (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus helicothrix]]'' {{Au|Al-Musallam (1980)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hennebergii]]'' {{Au|Blochwitz (1935)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus herbariorum]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus heterocaryoticus]]'' {{Au|C.M. Chr., L.C. López & C.R. Benj. (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus heteromorphus]]'' {{Au|Bat. & H. Maia (1957)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus heterothallicus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus heyangensis]]'' {{Au|Z.T. Qi, Z.M. Sun & Yu X. Wang (1994)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hiratsukae]]'' {{Au|Udagawa, Tsub. & Y. Horie (1991)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus haitiensis]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus hollandicus ]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus homomorphus]]'' {{Au|Steiman, Guiraud, Sage & Seigle-Mur. ex Samson & Frisvad (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hongkongensis]]'' {{Au|C.C. Tsang et al, (2016)}}<ref name="Fungorum"/><!-- full list of authors C.C. Tsang, T.W.S. Hui, K.C. Lee, J.H.K. Chen, A.H.Y. Ngan, E.W.T. Tam, J.F.W. Chan, A.L. Wu, M. Cheung, B.P.H. Tse, A.K.L. Wu, C.K.C. Lai, D.N.C. Tsang, T.L. Que, C.W. Lam, K.Y. Yuen, S.K.P. Lau & P.C.Y. Woo --> *''[[Aspergillus hordei]]'' {{Au|F. Sklenář, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus hortae]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hortai]]'' *''[[Aspergillus huiyaniae]]'' {{Au|Y. Horie, Matsuz., Abliz & Yaguchi (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus humicola]]'' {{Au|Chaudhuri & Sachar (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus humus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus hydei]]'' {{Au|Doilom (2020)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===I=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus ibericus]]'' {{Au|R. Serra, J. Cabañes & G. Perrone (2006)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus igneus]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus iizukae]]'' {{Au|Sugiy. (1967)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus implicatus]]'' {{Au|Persiani & Maggi (1994)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus incahuasiensis]]'' {{Au|E. Piontelli, P. Vieille & S.W. Peterson (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus incrassatus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus indicus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus indohii]]'' {{Au|Y. Horie (2003)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus indologenus]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus inflatus]]'' {{Au|(Stolk & Malla) Samson, Frisvad, Varga, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus infrequens]]'' {{Au|F. Sklenář, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus ingratus]]'' {{Au|Yaguchi, Someya & Udagawa (1993)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus insecticola]]'' {{Au|Subram. (1971)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus insolitus]]'' {{Au|(G. Sm.) Houbraken, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus insuetus]]'' {{Au|(Bainier) Thom & Church (1929)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus insulicola]]'' {{Au|Montem. & A.R. Santiago (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus intermedius]]'' {{Au|Blaser (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus inuii]]'' {{Au|Sakag., Iizuka & M. Yamaz. (1950)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus inusitatus]]'' {{Au|F. Sklenar, C. Silva Pereira, Houbraken & Hubka (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus iranicus]]'' {{Au|Arzanlou, Houbraken & Samadi (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus israelensis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus itaconicus]]'' {{Au|Kinosh. (1931)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ivoriensis]]'' {{Au|Bartoli & Maggi (1979)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===J=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus jaipurensis]]'' {{Au|Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus janus]]'' {{Au|Raper & Thom (1944)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus japonicus]]'' {{Au|Saito (1906)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus jeanselmei]]'' {{Au|M. Ota (1923)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus jensenii]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus jilinensis]]'' {{Au|X.Z. Jiang (2020)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===K=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus kalimae]]'' {{Au|Tanney, Visagie & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus kambarensis]]'' {{Au|Sugiy. (1967)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus kanagawaensis]]'' {{Au|Nehira (1951)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus karnatakaensis]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2010)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus kassunensis]]'' {{Au|Baghd. (1968)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus keratitidis]]'' {{Au|(Wei L. Chen, Y.M. Ju, H.M. Hsieh, H.Y. Lin & F.R. Hu) Zalar & Wei L. Chen (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus katsuobushi]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus keveii]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2007)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus keveioides]]'' {{Au|L. Wang (2013)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus koningii]]'' {{Au|Oudem. (1902)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus koreanus]]'' {{Au|Hyang B. Lee, T.T. Duong & T.T. Nguyen (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus krugeri]]'' {{Au|Visagie (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus kumbius]]'' {{Au|Pitt (2020)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===L=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus labruscus]]'' {{Au|Fungaro, Sartori, Ferranti, Frisvad, Taniwaki & Iamanaka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus laciniosus]]'' {{Au|S.B. Hong, Frisvad & Samson (2006)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lacticoffeatus]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lannaensis]]'' {{Au|Suwannar., S. Khuna & Lumyong (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus laneus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lanosus]]'' {{Au|Kamal & Bhargava (1969)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lanuginosus]]'' {{Au|F. Sklenar & Hubka (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus laokiashanensis]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lateralis]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus latilabiatus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus latus]]'' {{Au|(Thom & Raper) A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus lentulus]]'' {{Au|Balajee & K.A. Marr (2005)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus lepidophyton]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus leporis]]'' {{Au|States & M. Chr. (1966)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus leucocarpus]]'' {{Au|Hadlok & Stolk (1969)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus levisporus]]'' {{Au|Hubka, A.J. Chen, Jurjević & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus lignieresii]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus limoniformis]]'' {{Au|Z.F. Zhang & L. Cai (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus longistipitatus]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus longivesica]]'' {{Au|L.H. Huang & Raper (1971)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus longobasidia]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus loretoensis]]'' {{Au|S. González-Martinez & A. Portillo-López (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus luchensi]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus luchuensis]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lucknowensis]]'' {{Au|J.N. Rai, J.P. Tewari & S.C. Agarwal (1968)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus luppii]]'' <!-- or luppiae -->{{Au|Hubka, A. Nováková, M. Kolařík & S.W. Peterson (2015)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus luteoniger]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus luteorubrus]]'' {{Au|Pitt (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus luteovirescens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus lutescens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus luteus]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===M=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus macfiei]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus macrosporus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus magaliesburgensis]]'' {{Au|Visagie (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus magnivesiculatus]]'' {{Au|F. Sklenář, Zalar, Jurjević & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus malignus]]'' {{Au|Gedoelst ex Lindt (1889)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mallochii]]'' {{Au|C.M. Visagie, N. Yilmaz & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus malodoratus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus malvaceus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus malvicolor]]'' {{Au|A.D. Hocking (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus mandshuricus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mangaliensis]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus manginii]]'' {{Au|Thom & Raper (1945)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mannitosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus maritimus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus marvanovae]]'' {{Au|Hubka, S.W. Peterson, Frisvad & M. Kolařík (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus mattletii]]''<!-- = Aspergillus giganteus--><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus maximus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus medius]]'' {{Au|R. Meissn. (1897)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus megasporus]]'' {{Au|C.M. Visagie, N. Yilmaz & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus melitensis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus melleus]]'' {{Au|Yukawa (1911)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mellinus]]'' {{Au|Novobr. (1972)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mencieri]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus michelii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus microcephalus]]'' {{Au|Mosseray (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus microcysticus]]'' {{Au|Sappa (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus micronesiensis]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus microperforatus]]'' {{Au|J.P.Z. Siqueira, Deanna A. Sutton & J. Gené (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus microsporus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus microthecius]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus microviridicitrinus]]'' <ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus minimus]]'' {{Au|Wehmer (1899)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus minisclerotigenes]]'' {{Au|Vaamonde, Frisvad & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus minor]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus minutus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus miraensis]]'' {{Au|(L.C. Zhang, Juan Chen & S.X. Guo) Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus miyajii]]'' {{Au|Y. Horie (1997)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus miyakoensis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mollis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus monodii]]'' {{Au|(Locq.-Lin.) Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus montenegroi]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji & Nishim. (1996)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus montevidensis]]'' {{Au|Talice & J.A. Mackinnon (1931)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus montoensis]]'' {{Au|Y.P. Tan, Bishop-Hurley, S.M. Thompson & R.G. Shivas (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus mottae]]'' {{Au|Soares, P. Rodrigues, S.W. Peterson, N. Lima & Venâncio (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus movilensis]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2015)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus mucoroides]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mucoroideus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus muelleri]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus multicolor]]'' {{Au|Sappa (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus multiplicatus]]'' {{Au|Yaguchi, Someya & Udagawa (1994)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mulundensis]]'' {{Au|Bills & Frisvad (2016)}}<ref name="ChenEtAl2016"/> *''[[Aspergillus muricatus]]'' {{Au|Udagawa, Uchiy. & Kamiya (1994)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus muscivora]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mutabilis]]'' {{Au|Bainier & Sartory (1911)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mycetomi-villabruzzii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus mycobanche]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===N=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus nakazawae]]'' {{Au|Sakag., Iizuka & M. Yamaz. (1950)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nanangensis]]'' {{Au|Pitt (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus nantae]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nanus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus navahoensis]]'' {{Au|M. Chr. & States (1982)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus neoafricanus]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus neoalliaceus]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, Samson, Frisvad & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus neoauricomus]]''<ref name="neoauricomus">{{cite web|url=https://genome.jgi.doe.gov/Aspneoa1/Aspneoa1.home.html|title=Home - Aspergillus neoauricomus CBS112787 v1.0|website=genome.jgi.doe.gov}}</ref> *''[[Aspergillus neobridgeri]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus neocarnoyi]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus neoechinulatus]]'' *''[[Aspergillus neoellipticus]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus neoflavipes]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, M. Kolařík & S.W. Peterson (2015)}}<ref name="neoflavipes">{{cite journal|last1=Hubka |first1=Vit|last2= Nováková |first2= Alena|last3= Kolarik|first3= Miroslav| last4= Jurjevic|first4= Zeljko| last5= Peterson|first5= Stephen W.| date=2015|title= Revision of Aspergillus section Flavipedes: seven new species and proposal of section Jani sect. nov.|url=https://archive.org/details/mycologia_january-february-2015_107_1/page/169 |journal=Mycologia|volume=107|issue=1|pages=169–208|doi= 10.3852/14-059|pmid=25344259|s2cid=207648599 }}</ref> *''[[Aspergillus neoglaber]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus neoindicus]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus neoniger]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus neoniveus]]'' {{Au|Samson, S.W. Peterson, Frisvad & Varga (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus neoterreus]]'' {{Au|X.C. Wang & W.Y. Zhuang (2022)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus nidulans]]'' {{Au|(Eidam) G. Winter (1884)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus nidulellus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus niger]]'' {{Au|Tiegh. (1867)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus nigrescens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nigricans]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nishimurae]]'' {{Au|Takada, Y. Horie & Abliz (2001)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus niveoglaucus]]'' {{Au|Thom & Raper (1941)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus niveus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus noelting]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nomiae]]'' {{Au|Kurtzman, B.W. Horn & Hesselt. (1987)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus nominus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nomius]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus noonimiae]]'' {{Au|Tanney, Visagie & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus novofumigatus]]'' {{Au|S.B. Hong, Frisvad & Samson (2006)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus novoguineensis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus novoparasiticus]]'' {{Au|S.S. Gonç., Stchigel, Cano, Colombo & Guarro (2012)}}<ref>{{cite journal |last1=Gonçalves |first1=Sarah S. |last2=Stchigel |first2=Alberto M. |last3=Cano |first3=Josep F. |last4=Godoy-Martinez |first4=Patricio C. |last5=Colombo |first5=Arnaldo L. |last6=Guarro |first6=Josep |title=Aspergillus novoparasiticus: a new clinical species of the sectionFlavi |journal=Medical Mycology |date=February 2012 |volume=50 |issue=2 |pages=152–160 |doi=10.3109/13693786.2011.593564 |pmid=21745163 |language=en |issn=1369-3786|doi-access=free }}</ref> *''[[Aspergillus novofumigatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus novus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus nutans]]'' {{Au|McLennan & Ducker (1954)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===O=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus occultus]]'' {{Au|Visagie, Seifert, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus ochraceopetaliformis]]'' {{Au|Bat. & Maia (1957)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ochraceoroseus]]'' {{Au|Bartoli & Maggi (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ochraceoruber]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ochraceus]]'' {{Au|G. Wilh. (1877)}} *''[[Aspergillus oerlinghausenensis]]'' {{Au|Bader & Houbraken (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus okavangoensis]]'' {{Au|Visagie & Nkwe (2021)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus okazakii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus oleicola]]'' {{Au|Frisvad, Zalar & Samson (2008)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus olivaceofuscus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus olivaceus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus olivascens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus olivicola]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus olivimuriae]]'' {{Au|Crognale & S.W. Peterson (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus omanensis]]'' {{Au|Y. Horie & Udagawa (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus onikii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus oosporus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ornatulus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ornatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus oryzae]]'' *''[[Aspergillus osmophilus]]'' {{Au|Askari & Zare (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus ostianus]]'' {{Au|Wehmer (1899)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus otanii]]'' {{Au|Takada, Y. Horie & Abliz (2001)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ovalispermus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus oxumiae]]'' {{Au|C.N. Figueiredo, L.S. Sales, Y.F. Figueiredo, J.P. Andrade & J.T. De Souza (2020)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===P=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus pachycaulis]]'' {{Au|F. Sklenář, S.W. Peterson, Jurjević & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pachycristatus]]'' {{Au|Matsuz., Y. Horie & Yaguchi (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus paleaceus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pallidofulvus]]'' {{Au|Visagie, Varga, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus pallidus]]'' {{Au|Kamyschko (1963)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus panamensis]]'' {{Au|Raper & Thom (1944)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus papuensis]]'' {{Au|(Samson, S.B. Hong & Varga) Samson, S.B. Hong & Varga (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus paradoxus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus parafelis]]'' {{Au|Sugui, S.W. Peterson & Kwon-Chung (2014)}} *''[[Aspergillus parasiticus]]'' {{Au|Speare (1912)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus parrulus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus parvathecius]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus parvisclerotigenus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus parviverruculosus]]'' {{Au|H.Z. Kong & Z.T. Qi (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus parvulus]]'' {{Au|G. Sm. (1961)}}<ref name="Aspergillus parvulus">Smith, G. 1961. Some new and interesting species of micro-fungi. II. Transactions of the British Mycological Society. 44(1):42-50</ref> *''[[Aspergillus paulistensi]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji & Nishim. (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus penicillatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus penicilliformis]]'' {{Au|Kamyschko (1963)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus penicillioides]]'' {{Au|Speg. (1896)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus penicillioideum]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus penicillopsis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pepii]]'' {{Au|Despot, Kocsubé, Varga & Klarić (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus periconioides]]'' {{Au|Sacc. (1913)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pernambucoensis]]'' {{Au|Y. Horie, Matsuz., Yaguchi & Y. Takaki (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus perniciosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus persii]]'' {{Au|A.M. Corte & Zotti (2002)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus petersonii]]'' {{Au|Jurjević & Hubka (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus petrakii]]'' {{Au|Vörös-Felkai (1957)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus peyronelii]]'' {{Au|Sappa (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus phaeocephalus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus phialiformis]]'' {{Au|Z.F. Zhang & L. Cai (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus phialiseptatus]]'' {{Au|Kwon-Chung (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus phialosimplex]]'' {{Au|Z.F. Zhang & L. Cai (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus phoenicis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pidoplichknovii]]'' {{Au|Bilaĭ & Koval (1988)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pipericola]]'' {{Au|Frisvad, Samson & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus piperis]]'' {{Au|Samson & Frisvad (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pisci]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus pluriseminatus]]'' {{Au|(Stchigel & Guarro) Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus polychromus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus polyporicola]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, M. Kolařík & S.W. Peterson (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus porosus]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus porphyreostipitatus]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus posadasensis]]'' {{Au|Y. Marín, Stchigel & Cano (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pouchetii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pragensis]]'' {{Au|Hubka, Frisvad & M. Kolařík (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus primulinus]]'' {{Au|Udagawa, Toyaz. & Tsub. (1993)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus profusus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus proliferans]]'' {{Au|G. Sm. (1943)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus protuberus]]'' {{Au|Munt.-Cvetk. (1968)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus posadasensis]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus pragensis]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus pseudocaelatus]]'' {{Au|Varga, Samson & Frisvad (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudocarbonarius]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudocitricus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoclavatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudodeflectus]]'' {{Au|Samson & Mouch. (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoelatior]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoelegans]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudofelis]]'' {{Au|Sugui, S.W. Peterson & Kwon-Chung (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudoflavus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoglaucus]]'' {{Au|Blochwitz (1929)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudogracilis]]'' {{Au|F. Sklenář, Jurjević & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudoheteromorphus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoniger]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudonomius]]'' {{Au|Varga, Samson & Frisvad (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudosclerotiorum]]'' {{Au|Siqueira, Deanna A. Sutton & Gené (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudotamarii]]'' {{Au|Yoko Ito, S.W. Peterson, Wicklow & T. Goto (2001)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pseudoterreus]]'' {{Au|S.W. Peterson, Samson & Varga (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudoustus]]'' {{Au|Frisvad, Varga & Samson (2011)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pseudoviridinutans]]'' {{Au|Sugui, S.W. Peterson & Kwon-Chung (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus pulchellus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pulmonum-hominis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pulvericola]]'' {{Au|Visagie, Seifert, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus pulverulentus]]'' {{Au|(McAlpine) Thom (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pulvinus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus puniceus]]'' {{Au|Kwon-Chung & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus purpureocrustaceus]]'' {{Au|Visagie (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus purpureofuscus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus purpureus]]'' {{Au|Samson & Mouch. (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pusillus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus puulaauensis]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pyramidus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus pyri]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===Q=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus qilianyuensis]]'' {{Au|X.C. Wang & W.Y. Zhuang (2022)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus qinqixianii]]'' {{Au|Y. Horie, Abliz & R.Y. Li (2000)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus qizutongii]]'' {{Au|D.M. Li, Y. Horie, Yu X. Wang & R.Y. Li (1998)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quadricinctus]]'' {{Au|E. Yuill (1953)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quadricingens]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quadrifidus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quadrilineatus]]'' {{Au|Thom & Raper (1939)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quercinus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quininae]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus quitensis]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===R=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus racemosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus raianus]]'' {{Au|H.J. Chowdhery (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rambellii]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2005)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ramosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus raperi]]'' {{Au|Stolk & J.A. Mey. (1957)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus recifensis]]'' {{Au|A.C.R. Barros-Correia, R.N. Barbosa, Houbraken & Souza-Motta (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus recurvatus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="Fungorum"/><ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rehmii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus repandus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus repens]]'' {{Au|(Corda) Sacc. (1882)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus reptans]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus restrictus]]'' {{Au|G. Sm. (1931)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus reticulatus]]'' {{Au|F. Sklenář, Jurjević, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus rhizopodus]]'' {{Au|J.N. Rai, Wadhwani & S.C. Agarwal (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus robustus]]'' {{Au|M. Chr. & Raper (1978)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus roseoglobosus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus roseoglobulosus]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus roseovelutinus]]'' {{Au|Kamyschko (1968)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus roseus]]'' {{Au|Link ex Berk. (1836)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ruber]]'' {{Au|(Jos. König, Spieck. & W. Bremer) Thom & Church (1926)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rubrobrunneus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rubrum]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rufescens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rugulosus]]'' {{Au|Thom & Raper (1939)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rugulovalvus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus rutilans]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===S=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus sacchari]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus saccharolyticus]]'' {{Au|A. Sørensen, P.S. Lübeck & Frisvad (2011)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus saitoi]]'' {{Au|Sakag., Iizuka & M. Yamaz. ex Iizuka & K. Sugiy. (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus salinarum]]'' {{Au|(Greiner, Peršoh, Weig & Rambold) Zalar & Greiner (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus salinicola]]'' {{Au|Zalar, F. Sklenář, Visagie & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus salisburgensis]]'' {{Au|Zalar, L. Martinelli & G. Piñar (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus salviicola]]'' {{Au|Udagawa, Kamiya & Tsub. (1994)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus salwaensis]]'' {{Au|Visagie, Houbraken, Fotedar, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus salviicola]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sartoryi]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus savannensis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus scheelei]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus schiemanniae]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sclerogenus]]'' {{Au|Dadal. (1978)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sclerotialis]]'' {{Au|(W. Gams & Breton) Houbraken, Tanney, Visagie & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus sclerotiicarbonarius]]'' {{Au|Noonim, Frisvad, Varga & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sclerotioniger]]'' {{Au|Samson & Frisvad (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sclerotiorum]]'' {{Au|G.A. Huber (1933)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus seifertii]]'' {{Au|Visagie & N. Yilmaz (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus sejunctus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus septatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sepultus]]'' {{Au|Tuthill & M. Chr. (1986)}}<ref name="SamsonEtAl2014"/> *''[[Aspergillus sergii]]'' {{Au|P. Rodrigues, S.W. Peterson, Venâncio & N. Lima (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus serratalhadensis]]'' {{Au|L.F. Oliveira, R.N. Barbosa, G.M.R. Albuq., Souza-Motta & Viana Marques (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus sesamicola]]'' {{Au|Visagie, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus shendaweii]]'' {{Au|(Yaguchi, Abliz & Y. Horie) Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus siamensis]]'' {{Au|Manoah, Eamvijarn & Yaguchi (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus sigurros]]'' {{Au|Visagie (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus silvaticus]]'' {{Au|Fennell & Raper (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus similanensis]]'' {{Au|Dethoup (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus similis]]'' {{Au|(Y. Horie, Udagawa, Abdullah & Al-Bader) Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus simplex]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sloanii]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus sojae]]'' {{Au|Sakag. & K. Yamada ex Murak. (1971)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus solicola]]'' {{Au|Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus sparsus]]'' {{Au|Raper & Thom (1944)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spathulatus]]'' {{Au|Takada & Udagawa (1985)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spectabilis]]'' {{Au|M. Chr. & Raper (1978)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spelaeus]]'' {{Au|A. Nováková, Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2015)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus spelunceus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spiculosus]]'' {{Au|Blaser (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spinosus]]'' {{Au|Kozak. (1989)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spinulosporus]]'' {{Au|Hubka, S.W. Peterson & M. Kolařík (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus spinulosus]]'' {{Au|Warcup (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus spiralis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stella-maris]]'' {{Au|Zalar, Frisvad & Samson (2008)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stellatus]]'' {{Au|Curzi (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stellifer]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stelliformis]]'' {{Au|F. Sklenar, Jurjević & Hubka (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus stercorarius]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sterigmatophorus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus steynii]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stramenius]]'' {{Au|R.O. Novak & Raper (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus striatulus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus striatus]]'' {{Au|J.N. Rai, J.P. Tewari & Mukerji (1964)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus stromatoides]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus strychni]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subalbidus]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus subflavus]]'' {{Au|Hubka, A. Nováková, Samson, Frisvad & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus subfuscus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subgriseus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sublatus]]'' {{Au|Y. Horie (1979)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sublevisporus]]'' {{Au|Someya, Yaguchi & Udagawa (1999)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subnutans]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus subolivaceus]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subramanianii]]'' {{Au|Visagie, Frisvad & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus subsessilis]]'' {{Au|Raper & Fennell (1965)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subunguis]]'' {{Au|Wadhwani, Dudeja & M.P. Srivast. (1984)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus subversicolor]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sulphureoviridis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus sulphureus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus sunderbanii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus suttoniae]]'' {{Au|J.P.Z. Siqueira, J. Gené, D. García & J. Guarro (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus sydowii]]'' {{Au|(Bainier & Sartory) Thom & Church (1926)}} *''[[Aspergillus sylvaticus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus syncephalis]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===T=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus tabacinus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus taichungensis]]'' {{Au|Yaguchi, Someya & Udagawa (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus takadae]]'' {{Au|Y. Horie, Yaguchi, Abliz & Matsuzawa (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus takakii]]'' {{Au|Y. Horie, Abliz & K. Fukush. (1999)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus taklimakanensis]]'' {{Au|Abliz & Y. Horie (2001)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tamarii]]'' {{Au|Kita (1913)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tamarindosoli]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tanneri]]'' {{Au|Kwon-Chung, Sugui & S.W. Peterson (2012)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus tapirirae]]'' {{Au|C. Ram & A. Ram (1972)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tardicrescens]]'' {{Au|F. Sklenář, Houbraken, Zalar & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tardus]]'' {{Au|Bissett & Widden (1985)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tasmanicus]]'' {{Au|Hubka, Kubátová, Frisvad & M. Kolařík (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tatenoi]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji, Koji Yokoy., Udagawa & Camp.-Takagi (1992)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus telluris]]'' {{Au|B.D. Sun, X.Z. Jiang & A.J. Chen (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus templicola]]'' {{Au|Visagie, Hirooka & Samson (2014)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus tennesseensis]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus teporis]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus terrestris]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus terreus]]'' {{Au|Thom (1918)}} *''[[Aspergillus terricola]]'' {{Au|Marchal & É.J. Marchal (1893)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus testaceocolorans]]'' {{Au|Novobr. (1972)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tetrazonus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus texensis]]'' {{Au|P. Singh, M.J. Orbach & P.J. Cotty (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus thailandensis]]'' {{Au|Tanney, Visagie & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus thermomutatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus thesauricus]]'' {{Au|Hubka & A. Nováková (2012)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus thomi]]'' {{Au|G. Sm. (1951)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tiraboschii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus togoensis]]'' {{Au|(Henn.) Samson & Seifert (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tokelau]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tonophilus]]'' {{Au|Ohtsuki (1962)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus toxicarius]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus toxicus]]'' {{Au|Pummi Singh, K.A. Callicott, M.J. Orbach & P.J. Cotty (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus transcarpathicus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus transmontanensis]]'' {{Au|P. Rodrigues, S.W. Peterson, N. Lima & Venâncio (2012)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus trinidadensis]]'' {{Au|Jurjević, G. Perrone & S.W. Peterson (2012)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus trisporus]]'' {{Au|Souza, Pereira, Moreira & Batista (2019)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tritici]]'' {{Au|B.S. Mehrotra & M. Basu (1976)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tsunodae]]'' {{Au|(Yaguchi, Abliz & Y. Horie) Samson, Visagie & Houbraken (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tsurutae]]'' {{Au|Y. Horie (2003)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tuberculatus]]'' {{Au|Z.T. Qi & Z.M. Sun (1994)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tubingensis]]'' {{Au|Mosseray (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus tumidus]]'' {{Au|J.P.Z. Siqueira, Gené, Dania García & Guarro (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus tunetanus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus turcosus]]'' {{Au|S.B. Hong, Frisvad & Samson (2008)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus turkensis]]'' {{Au|Varga, Frisvad & Samson (2011)}}<ref name="Fungorum"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===U=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus udagawae]]'' {{Au|Y. Horie, Miyaji & Nishim. (1995)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus umbrinus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus umbrosus]]'' {{Au|Bainier & Sartory (1912)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus undulatus]]'' {{Au|H.Z. Kong & Z.T. Qi (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus unguis]]'' {{Au|(Émile-Weill & L. Gaudin) Thom & Raper (1934)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus unilateralis]]'' {{Au|Thrower (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus urmiensis]]'' {{Au|Arzanlou, Houbraken & Samadi (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus usamii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ustilago]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus ustus]]'' {{Au|(Bainier) Thom & Church (1926)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus uvarum]]'' {{Au|G. Perrone, Varga & Kozak. (2008)}}<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===V=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus vadensis]]'' {{Au|R.P. de Vries, K. Burgers, Vonderv., Frisvad, Samson & J. Visser (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus vancampenhoutii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus vandermerwei]]'' {{Au|Frisvad, Hubka, Samson & Houbraken (2018)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus varanasensis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus variabilis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus varians]]'' {{Au|Wehmer (1899)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus variecolor]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus variegatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus velutinus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus venenatus]]'' {{Au|Jurjević, S.W. Peterson & B.W. Horn (2012)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus venezuelensis]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus versicolor]]'' {{Au|(Vuill.) Tirab. (1908)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus villosus]]'' {{Au|F. Sklenář, S.W. Peterson & Hubka (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus vinaceus]]'' {{Au|Ferranti, Iamanaka, Frisvad, O. Puel & J.J. da Silva (2020)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus vinosobubalinus]]'' {{Au|Udagawa, Kamiya & Kaori Osada (1993)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus violaceobrunneus]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus violaceofuscus]]'' {{Au|Gasperini (1887)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus violaceus]]'' {{Au|Fennell & Raper (1955)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus virens]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus viridicatenatus]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus viridigriseus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus viridinutans]]'' {{Au|Ducker & Thrower (1954)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus vitellinus]]'' {{Au|(Ridl.) Samson & Seifert (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus vitis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus vitricola]]''<ref name="eol.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===W=== {{Div col|colwidth=22em}} *''[[Aspergillus waksmanii]]'' {{Au|Hubka, S.W. Peterson, Frisvad & M. Kolařík (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus wangduanlii]]'' {{Au|D.M. Li, Y. Horie, Yu X. Wang & R.Y. Li (1998)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus warcupii]]'' {{Au|Samson & W. Gams (1986)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus waynelawii]]'' {{Au|Tanney, Visagie & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus wehmeri]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus welwitschiae]]'' {{Au|(Bres.) Henn. (1907)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus wentii]]'' {{Au|Wehmer (1896)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus westendorpii]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus westlandensis]]''<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> *''[[Aspergillus westerdijkiae]]'' {{Au|Frisvad & Samson (2004)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus westlandensis]]'' {{Au|Visagie, Varga, M. Meijer & Frisvad (2014)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus whitfieldii]]'' {{Au|Tanney, Visagie & Seifert (2017)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus wisconsinensis]]'' {{Au|A.J. Chen, Frisvad & Samson (2016)}}<ref name="Fungorum"/> *''[[Aspergillus wyomingensis]]'' {{Au|A. Nováková, Dudová & Hubka (2013)}}<ref name="/www.aspergilluspenicillium.org"/> {{div col end}} {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===X=== *''[[Aspergillus xerophilus]]'' {{Au|Samson & Mouch. (1975)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus xishaensis]]'' {{Au|X.C. Wang & W.Y. Zhuang (2022)}}<ref name="Fungorum"/> {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===Y=== *''[[Aspergillus yezoensis]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus yunnanensis]]'' {{Au|W.J. Cai, X.Z. Jiang, B.D. Sun & A.J. Chen (2019)}}<ref name="Fungorum"/> {{Compact TOC|name=no|top=yes}} ===Z=== *''[[Aspergillus zhaoqingensis]]'' {{Au|Z.T. Qi & Z.M. Sun (1991)}}<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus zonatus]]''<ref name="eol.org"/> *''[[Aspergillus zutongqii]]'' {{Au|Juan Chen, Frisvad & Samson (2017)}}<ref name="Fungorum"/> == Sklici == {{sklici}} {{wikispecies|Aspergillus}} [[Kategorija:Aspergillus|*]] [[Kategorija:Seznami gliv|Aspergillus]] [[Kategorija:Eurotiomycetes|Aspergillus, Seznam]] o18lyyx2fw6yjt13d0i1op6pi3ku8f6 Seznam potokov v Sloveniji 0 575412 6708789 6680177 2026-07-09T11:26:24Z ~2026-28279-21 259659 /* D */ 6708789 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Betežica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinek]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] * Globočnik (Vipavka dolina) *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krahko]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Krakovski graben]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Lemovšček]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Lukmanov graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozlenšček]] *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] *[[Skrivšček]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vrtovinšček]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] gqei2c7t3s45lgmq7n2meaj1u3les9z Oleške peščine 0 581998 6708545 6423574 2026-07-08T14:24:26Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6708545 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Oleške peščine | other_name = Олешківські піски | photo = Херсонська область, Національний природний парк Олешківські піски. Автор Гаврилюк С. В. (5).JPG | photo_caption = Osrednji del spomladi <!-- MAP --> | map = | map_image = | map_caption = | relief = y <!-- Location --> | location = | country = [[Ukrajina]] | region = [[Hersonska oblast]] | state = {{UKR}} | district = Hersonski rajon | city = | label = | label_position = | coordinates = {{Coord|46|35|0|N|33|03|0|E|type:landmark|display=title}} | coordinates_ref = <!-- Statistics --> | elevation = | elevation_m = | elevation_ref = | length = | length_km = | length_orientation = | length_note = | width = | width_km = | width_orientation = | width_note = | area = | area_km2 = 1612 | depth = | depth_m = | type = peščena puščava | age = | border = | topo = | traversed = | river = [[Dneper]] <!-- Below --> | footnotes = }} '''Oleške peščine''' ({{Lang-uk|Олешківські піски|translit=Oleškivs'ki pisky}}) je ime polpuščave v [[Hersonska oblast|Hersonski oblasti]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], ki se razprostira severno od [[Črno morje|Črnega morja]] na levem bregu reke [[Dneper]].<ref>{{Cite web |date=2019-10-31 |title=Oleshky Sands |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/145801/oleshky-sands |access-date=2024-05-02 |website=earthobservatory.nasa.gov |language=en}}</ref> Sestojijo iz [[sipina|sipin]], lokalno poimenovane tudi ''kučugurije'', ki so visoke do pet metrov in redke vegetacije. == Ime == Ime peščin izvira iz naselja Olešje. ki je bilo prvič omenjeno v 11. stoletju. Po mnenju arheologov so na tem območju rastli listnati gozdovi (hrast, javor, gaber, lipa, trepetlika, breza) iz katerih izvira ime naselja. Od leta 1928 do 2016 se je mesto imenovalo Cjurupinske (po [[Oleksander Cjurpa|Oleksandru Cjurpi]] (1870–1928)), zato se v nekaterih delih v tem času pojavi tudi ime Cjurpinske peščine. == Izvor == V spodnjem toku Dnepra se je na visoki poplavni terasi v ledeni dobi nabral pesek; v moderni geološki dobi postglacialnega obdobja so bile eolske usedline fiksirane s pokrovom stepske vegetacije. Po besedah ​​znanstvenika za tla P. A. Kostičeva, ki je preučeval peščine v 1880-ih, je bil ta masiv popolnoma pokrit z rastlinjem, ponekod z drevesi, največ sto let pred tistim časom. ''Journal of Generally Useful Information'' za leto 1837 navaja, da je površina gozdov na peščinah spodnjega Dnepra, ki je leta 1802 znašala več kot 5000 hektarjev, do leta 1832 padla skoraj na nič.<ref name="PDF1">{{cite web |author= |lang= |url=http://www.lesovod.org.ua/node/2880 |title=Попков М., Полякова Л. Сосняки на песчаных аренах нижнеднепровья: история, проблемы, перспективы (PDF) |access-date=2008-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120607181008/http://www.lesovod.org.ua/node/2880 |archive-date=2012-06-07 |url-status=dead }}</ref> Ena izmed teorij je, da so količino vegetacije zmanjšale črede ovac, ki jih je tja uvedel Friedrich-Jacob Eduardovič Falz-Fein, ki je pesek, prej prekrit s plevelom, uporabljal kot pašnik.<ref>{{Cite web |title=Oleshky Sands National Nature Park |url=https://wownature.in.ua/en/parks-and-reserves/oleshky-sands-national-nature-park/ |access-date=2023-05-04 |website=Nature Reserve Fund of Ukraine |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-10-31 |title=Oleshky Sands |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/145801/oleshky-sands |access-date=2023-05-04 |website=earthobservatory.nasa.gov |language=en}}</ref> Velike črede ovac, ki so se pasle v stepi, so popolnoma uničile travno vegetacijo, vetrna erozija pa je raznašala pesek. Da bi preprečili nadaljnje širjenje, so v dvajsetih letih 20. stoletja okrog polpuščave zasadili borov, jelkov in akacijev gozd, ki zdaj pokriva površino več kot 1000 km². 23. februarja 2010 je območje postalo [[narodni park Oleške peščine]].<ref>{{Cite web |url=https://discover.ua/en/locations/oleshkivski-piski |title=Oleshky Sands National Nature Park |work=discover.ua |date= |access-date=23 October 2023}}</ref> == Geografija == [[File:Оазис в пустыне.jpg|thumb|250px|Borov gozd na sliki je umetno zasajen, na peščinah pa se pojavlja tudi samostojno rastje]] Oleške peščine je v [[Rajoni Ukrajine|rajonu]] Herson v [[Hersonska oblast|Hersonski oblasti]] 30 km vzhodno od mesta [[Herson]]. Pred rusko priključitvijo [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] konec 18. stoletja je ozemlje pripadalo nomadskemu ljudstvu Nogajem, zlasti hordi Djambuilut. Podrobnih zgodovinskih podatkov o regiji ni ohranjenih. Oleške peščine ne predstavljajo neprekinjenega masiva; sestavljene so iz sedmih delov – ''aren'': *Kahovski (na zahodu meji na mesto Nova Kahovka), *Kozačilagerski (južno od vasi Kozači Lageri), *Oleški (z južne strani meji na mesto Oleški), *Vinogradovska (s severa meji na vas Vinogradove), *Čulakivski (severno meji na vas Čulakivka), *Ivanivski (s severa meji na vas Ivanivka), *Kinburnski (zaseda polotok Kinburn). Skupna velikost ozemlja peščin je do 35-40 km v smeri sever-jug in do 150 km v smeri zahod-vzhod vzdolž levega brega in izliva Dnepra. Najbližje naseljeno naselje je oddaljeno sedem kilometrov. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bilo območje uporabljeno kot vojaško vadišče za pilote držav članic [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Še danes obstaja možnost, da bi našli kakšno neeksplodirano ubojno sredstvo zato so velika območja zaprta. Leta 2017 so Oleške peščine zopet bile prizorišče vojaških vaj v sklopu usposabljanja ukrajinskih kopenskih sil med »Neomajna trdnost-2017«.<ref>{{cite web |author= |lang=uk |url=http://www.mil.gov.ua/content/files/whitebook/WB-2017.pdf |title=Біла книга 2017: Збройні сили України. Київ, «Міністерство оборони України», 2018. стор.72 |access-date=2019-11-03 |archive-date=2020-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200110201817/http://www.mil.gov.ua/content/files/whitebook/WB-2017.pdf |url-status=live }}</ref> == Okolje == Zaradi temperature in količine padavin območje včasih opisujejo kot polpuščavo. Oleške peščine so široe približno 15 kilometrov in so obdae z gostim gozdom, posajenim, da prepreči širjenje sipin. Zaradi svoje gostote gozd pogosto zagori. Čeprav so Oleške peščine razmeroma majhna peščena stepa, se pojavljajo [[Peščeni vihar|peščene nevihte]].<ref>{{Cite web |url=https://hf.ua/viewtopic.php?t=329 |title=Blogsite |work=hf.ua |lang=ru}}</ref> Pojavijo se zaradi telo drobnega peska, ki ga veter zlahka dvigne. Intenzivnost peščenih neviht je precej šibka. Pod peskom, na globini približno 35 metrov, je podzemno jezero, ki je bistveni del lokalnega okolja. == V popularni kulturi == Sovjetski filmski ustvarjalci iz filmskega studia Gorki so na Oleških peščinah posneli puščavske prizore za pravljico Borisa Ricareva ''Aladinova čarobna svetilka'' (1966), čeprav je bil film večinoma posnet na Krimu.<ref name="РИАНК">{{cite web|url=https://crimea.ria.ru/cinema/20160820/1106906952.html|title=«Волшебная лампа Аладдина»: древний Багдад построили на мысе Херсонес|lang=ru|website=РИА Новости Крым|date=2016-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802090915/https://crimea.ria.ru/cinema/20160820/1106906952.html|archive-date=2019-08-02|access-date=2024-07-21|url-status=live}}</ref> Septembra 2021 je v narodnem parku Oleške peščine na ozemlju masiva potekal festival sodobne umetnosti Dream GOGOLFEST, katerega glavni dogodek je bil nočni nastop ob glasbi DakhaBrakha v slogu etno-kaosa (tako člani skupine imenujejo svojo režijo). Poslušalci, sedeči med sipinami, so bili hkrati gledalci svetlobne predstave. Predstava z naslovom »30 od 40«, posvečena 30. obletnici neodvisnosti Ukrajine, po zamisli režiserja Vladislava Troickega temelji na ponovnem premisleku potepanja svetopisemskega Mojzesa, na katerega namiguje že naslov predstave. Zato je lokalna puščavska pokrajina postala idealen oder za predstavo.<ref>{{Cite web|url=https://kanaldim.tv/ru/muzykalno-svetovoe-shou-na-peschanyh-barhanah-pokazali-v-oleshkovskih-peskah-video/|title=Музыкально-световое шоу на песчаных барханах показали в Олешковских песках (ВИДЕО)|lang=ru-RU|website=Дім|date=2021-09-06|access-date=2024-08-21|archive-date=2024-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240821091336/https://kanaldim.tv/ru/muzykalno-svetovoe-shou-na-peschanyh-barhanah-pokazali-v-oleshkovskih-peskah-video/|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Oleshky Sands}} * [http://7chudes.in.ru/nominaciyi/oleshkivski-pisky/ Oleshky Sands overview] — Seven Wonders of Ukraine. {{in lang|uk}} * [https://web.archive.org/web/20120929185546/http://pustelya.livejournal.com/ Video footage of the desert], a video footage of the desert is provided by a blog-site of the local adventurers to familiarize the world with Ukraine. * [http://stepankova.livejournal.com/4505.html#cutid1 Desert], an excellent blog-site of Anna Stepankova with plenty of pictures and explanations. The problem might be with a language barrier as the site is in Russian, but the amount of pictures presented defeats that issue. * [https://web.archive.org/web/20090615132936/http://4x4.od.ua/adventures/progulka02/ Odesa Club of the extreme automobile touring], all pictures with vehicles driving across country areas. * [http://photo.khersoncity.com/thumbnails-1.html Oleshky Sands (Алешковские пески)], more pictures of sand dunes. * [https://3sea.org.ru/viewtopic.php?t=300 Three days through a forest, two - across fields] {{in lang|ru}} a travel story through the Oleshky Sands with pictures. * [https://web.archive.org/web/20100110052534/http://lib.align.ru/book/win/12287.html Singing Sands by Vladimir Chivilikhin] {{in lang|ru}}, a reflection story about the desert. Interviews with local scientists, historical research, other. * [http://www.greenkit.net/Members/taisa/bogatstvo?set_language=uk&cl=uk An informational site about underground waters in the area] {{in lang|ru}} * {{youtube|mVgXdqrR1Xc|Oleshky Sands}} [[Kategorija:Puščave]] [[Kategorija:Narodni parki Ukrajine]] [[Kategorija:Geografija Ukrajine]] 3efhfttsmcg4ve69n3bby1z5cebw4b2 Črnomorski biosferni rezervat 0 583262 6708540 6434655 2026-07-08T14:18:35Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6708540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Črnomorski biosferni rezervat | iucn_category = Ia | iucn_ref = <!-- images --> | photo = Вид на Ягорлицьку затоку, березово-дубові кілки і степ на Солоноозерній ділянці Чорноморського біосферного заповідника.JPG | photo_caption = Krajina ob obali Jagorliškega zaliva <!-- map --> | map = Ukrajina | map_size = 300 | map_caption = Lega na zemljevidu Ukrajine | relief = yes <!-- location --> | location = južna [[Ukrajina]] | nearest_city = [[Herson]] | nearest_town = | lat_d = 46.25 | long_d = 31.87 | coords_ref = <!-- stats --> | area_km2 = 891,29 <!-- dates & info --> | authorized = | created = | designated = | established = 1927 | governing_body = Nacionalna akademija znanosti Ukrajine <!-- website, embedded --> | website = http://bsbr.org.ua/ }} '''Črnomorski biosferni rezervat''' ({{jezik-uk|Чорноморський біосферний заповідник|Čornomorskij biosfernij zapovidnik}}) je strogi [[naravni rezervat]] – »[[zapovednik]]«, ki obsega ozemlje ob severni obali [[Črno morje|Črnega morja]] v [[Hersonska oblast|Hersonski]] in [[Mikolajivska oblast|Mikolajivski oblasti]] na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]], približno 45 km jugozahodno od mesta [[Herson]].<ref name="MuseumPortal">{{navedi splet |url=https://museum-portal.com/en/museums/234_black-sea-biosphere-reserve |title=Black Sea Biosphere Reserve |work=Museum Portal |accessdate=2025-05-02}}</ref><ref name="MaB">{{navedi splet |url=https://www.unesco.org/en/mab/chernomorskiy |title=Chernomorskiy |publisher=Man and the Biosphere Programme (MAB) |accessdate=2025-05-02}}</ref> Rezervat je bil vzpostavljen leta 1927 za zaščito priobalnih suhih [[stepa|step]] in peščenih aren, plitvin in slanih [[močvirje|močvirij]], ki služijo kot pomembno gnezdišče in prezimovališče [[ptiči|ptic]]. S približno 100.000 hektarji površin je eden največjih ukrajinskih naravnih rezervatov.<ref name="MuseumPortal"/> Obsega kopna območja polotoka Jagorlik kut, več kot 20 nizkih peščenih otokov in Jagorliško ter Tendrivsko [[zemeljska kosa|koso]], ki zapirata istoimenska zaliva, poleg tega pa še morske plitvine znotraj njih.<ref>{{navedi splet |url=https://wownature.in.ua/en/black-sea-biosphere-reserve/ |title=Black Sea Biosphere Reserve |work=Wownature |publisher=Ministrstvo za zaščito okolja in naravne vire Ukrajine |accessdate=2025-05-03}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Території |website=Чорноморський біосферний заповідник Національної академії наук України |url=https://bsbr.in.ua/uk/territory |language=uk |access-date=2025-05-03 |publisher=Nacionalna akademija znanosti Ukrajine}}</ref> Rezervat deluje pod upravo [[Nacionalna akademija znanosti Ukrajine|Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]].<ref name="MuseumPortal"/> Oba zaliva znotraj rezervata sta razglašena za [[Ramsarsko mokrišče|Ramsarski mokrišči]],<ref name="Ramsar1">{{navedi splet |url=https://rsis.ramsar.org/ris/116 |title=Yagorlytska Bay |work=Ramsar Sites Information Service |accessdate=2025-05-03}}</ref> celoten rezervat pa je tudi del omrežja rezervatov Unescovega [[Program Človek in biosfera|programa Človek in biosfera]].<ref name="MaB"/> Ob začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] je območje zasedla ruska vojska, od takrat je nedostopno. S satelitskih posnetkov je možno razbrati občutno okoljsko škodo invazije zaradi razlitij nafte in požarov.<ref>{{cite journal |last=Kvach |first=Yuriy |last2=Stepien |first2=Carol A. |last3=Minicheva |first3=Galyna G. |last4=Tkachenko |first4=Pavlo |title=Biodiversity effects of the Russia–Ukraine War and the Kakhovka Dam destruction: ecological consequences and predictions for marine, estuarine, and freshwater communities in the northern Black Sea |journal=Ecological Processes |volume=14 |issue=1 |date=2025-02-25 |issn=2192-1709 |doi=10.1186/s13717-025-00577-1 |doi-access=free |page=}}</ref> Že pred invazijo je bilo občasno v rabi za vojaško vadišče, zaradi česar so ukrajinsko vojsko kritizirale okoljevarstvene organizacije.<ref>{{navedi dokument |title=Presumed threat to Emerald site »Black Sea Biosphere Reserve« (UA0000017) from military trainings (Ukraine) |url=https://rm.coe.int/other-complaints-presumed-threat-to-emerald-site-black-sea-biosphere-r/168091f533 |date=2019-08-13 |publisher=Svet Evrope}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Na območju rezervata je bilo zabeleženih približno 3500 vrst kopenskih živali in 700 vrst višjih rastlin, od tega več kot polovica zaščitenih po [[bernska konvencija|Bernski konvenciji]]. Po pomembnosti izstopajo [[endemit|endemične]] vrste.<ref name="MaB"/> Tu živijo pomembne populacije vrst, kot so [[labod pevec]] in [[kričava čigra]], endemično [[slepa kužeta|slepo kuže]] vrste ''[[Spalax arenarius]]'' in kobilica [[žagarica]].<ref name="Ramsar1"/><ref name="Ramsar2">{{navedi splet |url=https://rsis.ramsar.org/ris/768 |title=Tendrivska Bay |work=Ramsar Sites Information Service |accessdate=2025-05-03}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Black Sea Biosphere Reserve}} {{official|http://bsbr.org.ua/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hersonska oblast]] [[Kategorija:Mikolajivska oblast]] [[Kategorija:Nacionalna akademija znanosti Ukrajine]] [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Ukrajine]] 2qe0f54n3zio6053mhfszqk1lqs9vu2 Profil indeks emocij 0 588997 6708685 6706793 2026-07-08T21:41:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708685 wikitext text/x-wiki '''Profil indeks emocij''' ('''PIE'''; {{jezik-en|Emotional Profile Index}}, '''EPI''') je razmeroma dobro poznan psihološki diagnostični test, ki nudi informacije o nekaterih osnovnih [[osebnost|osebnostnih]] potezah in osebnostnih konfliktih posameznika. Vprašalnik temelji na modelu emocij [[Robert Plutchik|Roberta Plutchika]]. Sestoji iz 62 kombinacij parov dvanajstih pridevnikov. Preiskovanec izbere v vsakem paru en pridevnik, ki zanj bolj velja. S testom dobimo krožni profil, ki izkazuje osebnostne poteze: samozaščita, agresivnost, inkorporacija (vnašanje, sprejemanje), opozicionalnost, eksploracija, nekontroliranost, reprodukcija in deprivacija. Vprašalnik vključuje tudi oceno [[pristranskost]]i. Na voljo je v papirni in spletni obliki in se izvaja individualnost ali skupinsko. Primeren je za starostne skupine od 14 do 70 let. Traja od 10 do 15 minut.<ref>{{navedi splet |url=https://www.center-pds.si/Katalogtestov/Osebnostnivpra%C5%A1alniki/Profilindeksemocij-PIE.aspx |title=Profil indeks emocij |publisher=Center za psihodiagnostična sredstva, d.o.o. |access-date=25 August 2025}}</ref> Na občutljivost PIE močno vpliva izogibanje socialno nezaželenim izrazom, na vzporedno zanesljivost pa sprememba uporabljenih besed (ne da bi se spremenil njihov pomen). Tehnika velja za zadovoljivo zanesljivo in ima atraktivno grafično reprezentacijo.<ref>{{navedi revijo |url=https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/download/20891/17210/69476 |last1=Trebovc |first1=Ana |last2=Bucik |first2=Valentin |title=Metrične lastnosti Plutchikovega testa Profil Indeks Emocij (PIE) |journal=Psihološka obzorja |volume=14 |issue=1 |year=2005 |issn=1318-1874 |publisher=Društvo psihologov Slovenije }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Pridevniki== {| class="wikitable" |+ |- ! Angleški izvirnik !! Slovenski prevod (1979) !! Slovenski prevod (2005) |- | Adventurous || Pustolovski || Pustolovski |- | Affectionate || Prisrčen || Ljubezniv |- | Brooding || Grize se v sebi || Čemeren |- | Cautious || Oprezen || Previden |- | Gloomy || Potrt || Otožen |- | Impulsive || Nagel || Nagel |- | Obedient || Poslušen || Ubogljiv |- | Quarrelsome || Prepirljiv || Prepirljiv |- | Resentful || Zlovoljen || Zamerljiv |- | Self-conscious || Negotov vase || Nesproščen |- | Shy || Zmeden || Sramežljiv |- | Sociable || Družaben || Družaben |} ==Glej tudi== * [[Plutchikovo kolo čustev]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Psihološko testiranje]] qaowa795xxilhskc5ma8r8c2i2l6ee8 Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6708628 6705835 2026-07-08T18:03:02Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6708628 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''Etnogenéza [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4" />) v območju [[Alpe|alpsko]]-[[Jadransko morje|jadranske]] regije, njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Pradomovina Slovanov === [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za prvotno domovino Slovanov.]] Če sledimo priselitveni teoriji in tako paradigmi geneze, večino prednikov današnjih Slovencev najdemo v t. i. pradomovini Slovanov oz. domovini [[Stari Slovani|Starih Slovanov]]. Ta zajema območje slovanske naselitve v srednji in vzhodni Evropi v prvem tisočletju. Večina znanstvenikov meni, da je [[Polesje]] domovina Slovanov. Ta se razteza med vzhodom [[Poljska|Poljske]], ob [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] regiji in sega do zahodne [[Rusija|Rusije]]. Močvirnata območja osrednjega dela regije so znana kot [[Pripetska močvirja]], ki se nahajajo blizu reke [[Pripet (reka)|Pripet oz. Pripijat]]. Teorije, ki poskušajo slovanski izvor postaviti na Bližnji vzhod, so bile ovržene. Nobena od predlaganih domovin ne sega do reke [[Volga|Volge]] na vzhodu, čez Dinarske Alpe na jugozahodu ali Balkansko gorovje na jugu ali mimo Češke na zahodu. Ena najzgodnejših omemb prvotne domovine Slovanov je v Bavarskem geografu okoli leta 900, ki domovino Slovanov povezuje s ''[[Zeriuani]]'', ki jih nekateri povezujejo z [[Rdeča Rutenija|Rdečo Rutenijo]]. === Priselitvena teorija: naselitev Slovanov od 6. stoletja === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Pred prihodom so predniki Slovencev živeli na ozemlju, imenovani tudi ''pradomovina'' (proto)Slověnov. To območje se nahaja približno med rekami [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Visla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/svet/resena-velika-zgodovinska-uganka-od-kod-so-prisli-slovani/|title=Rešena velika zgodovinska uganka: od kod so prišli Slovani|date=2025-09-05|accessdate=2025-11-08|website=n1info.si|last=L.|first=K.}}</ref> Domnevno natančneje pa naj bi bil ''izvoren'' prostor [[Polesje]] (vlažen prostor ob reki [[Pripet (reka)|Pripjat]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://scienceinpoland.pl/en/news/news%2C30579%2Carchaeologists-found-traces-cradle-slavs-belarusian-polesie.html|title=Archaeologists found traces of the cradle of the Slavs in Belarusian Polesie|date=2018-08-09|accessdate=2025-11-28|website=scienceinpoland.pl|publisher=Science in Poland|last=Szymon|first=Zdziebłowski}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. == Etnonimi in lingvonimi ''*slověninъ, Slovȅn,'' ''Slovenec,'' ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima ''Sloven'' (''Slovȅn<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>''), ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovenski izraz je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />'' medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja. [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot *s''lověninъ''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je uporaba izraza, ki je izpričan kot '''''*slověninъ''','' postopoma zožila na prebivalce slovenskega etničnega prostora. Na slovenskem etničnem prostoru sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec'''''.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref> Prva in starejša varianta neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Valentin Vodnik]], ki je leta 1797 v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' zapisal, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''Slovan''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Izraz '''Slovenec''' pa se je dokončno uveljavil kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} == Zgodovinski in arheološki okvir == === Rimsko obdobje === Pred prihodom Slovanov je ozemlje današnje Slovenije, del današnje Alpe-Jadranske regije, bilo naseljeno z različnimi prazgodovinskimi in zgodnjerimskimi ljudstvi. Arheološki dokazi kažejo na stalno poselitev, latinizacijo in kulturne vplive, kar je predstavljalo izhodišče tudi za izmenjavo in integracijo naseljencev v srednjem veku. == Srednji vek – po 6. stoletju == V splošno sprejeti zgodovinski perspektivi je teorija, da so zgodnji Slovani prispevali k etnogenezi Slovencev s preseljevanjem oziroma premikom na območje vzhodnih Alp v obdobju od 6. do 9. stoletja. Ti naseljenci, pogosto imenovani »alpski Slovani«, so se v območju, kjer danes živijo Slovenci, naselili v valovih in postopoma vključili v alpski prostor.<ref name=":1">Štih, P.; Simoniti, V.; Vodopivec, P. (2017), str. 34</ref> Po mnenju [[Peter Štih|Petra Štiha]], [[Jernej Kosi|Jerneja Kosija]] idr. te ljudi, ki so se naselili, še ne smemo poimenovati Slovenci, saj se ta identiteta še naj ne bi obstajala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Stergar|first=Rok|last2=Kosi|first2=Jernej|date=2016|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|issue=3/4|pages=458-488|accessdate=|journal=Zgodovinski časopis}}</ref> Drugačnega mnenja je [[Igor Grdina]], ki piše, da bi o Slovenci lahko govorimo že v poznem obdobju srednjega veka.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> Grdina je še opozoril, da je Peter Štih nedosleden pri uporabi pojmov ''Slovani'', ''Slověni'' in ''Slovenci'', ko trdi, da o Slovencih v zgodnjem srednjevem veku še ne moremo govoriti,<ref>Štih, P. (2008), str. 19.</ref> medtem pa nekritično uporablja pojem ''Slovani'', ki (enako kot ''Slovenci'') v zgodnjem srednjem veku niso izpričani.<ref name=":9" /> [[Jakob Sket]] je pisal, da ob govoru o priselitvi prednikov Slovencev v vzhodne Alpe – je ustrezno uporabiti starocerkvenoslovanski pojem ''Slověni''.<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref> Borut Korun je postavil tezo, da je mogoče o Slovencih lahko govoriti tik po njihovi naselitvi.{{Sfn|Korun|2024|p=76-82}} Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).<ref>Štih, P. (2025), str. 18</ref> === Mešanje in kontinuum lokalnega, avtohtonega prebivalstva === K delu etnogeneze Slovencev je treba upoštevati tudi, da Slovanom pri njihovem prihodu ni bilo namenjeno prazno ozemlje, marveč je bilo naseljeno z različnimi neslovanskimi, ilirskimi, keltskimi in rimskimi pozno-[[Antika|antičnimi]] skupnostmi (imenovani tudi romanizirani Iliro-Kelti).<ref name=":5" /> Ob preseljevanju ljudstev Slověni niso naleteli samo na [[Avari|Avare]] ali celo na prazen prostor, temveč so srečali še krščansko romanske ali romanizirane prebivalce.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> To dokazujejo ohranjena slovenska oznaka Lah oz. Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta v imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub langobardskemu odhodu leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> V epohi pozne antike so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovenske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]).<ref name=":12">Korun, B; Maver, A. (2025)</ref> Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> Pri tem so vidne stopnja mešanja, sobivanja in delne kulturne integracije. Iz takšnega vidika k etnogenezi Slovencev spada tudi proces kontinuiranega sobivanja, prilagajanja in identiteto-ustvarjanja – ne pa čista migracija in popolna zamenjava prebivalstva na slovenskem prostoru. === Jezikovni pogled === V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje stara slovenščina. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'' ali Slovénji Goratán<ref name=":112">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref>) je bila slovanska oziroma slověnska{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, lahko Spodnjo Panonijo štejemo za stično območje med današnjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki. Izrednega pomena je najstarejši znan fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve ''Slovencev''{{Efn|sporno}}''<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilneje ''Slověnov''.<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref> Ta namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougen'''z'''in marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini Ludvika II., v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. Kmalu po tem je sledil v Panonijo [[prihod Madžarov]] (Ogrov), in sicer ob koncu 9. stoletja (ok. 895). Ta je ozemeljsko ločil prednike današnjih Slovencev (in Slavoncev) od Slovakov. Madžari so tudi uničili Velikomoravsko. Slovaki so tako za tisoč let postali del Ogrske, medtem ko je velika večina Slovencev postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Madžari so razbili oblast lokalnih slověnskih knezov, regijo vključili v proces kulturne in jezikovne madžarizacije, ki je zmanjšal vpliv slovanskega jezika in strukture v spodnjem delu nižine. Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je s prihodom Madžarov prišlo do zmanšanja slovenskega prostora, a s tem tudi do samostojnega oblikovanja prednikov Slovencev.<ref>{{Citat|title=[BEREMO] 07.02.2026 Nova24TV Gost: dr. Stane Granda|url=https://www.youtube.com/watch?v=yxcW35kItG4|date=2026-02-07|accessdate=2026-02-14|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti,<ref name=":12" /> sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.<ref name=":11">Žužek, A. (2007), str. 261-262</ref> Prav tako je zanimiva beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže na to, da ni prišla iz vpliva južnih Slovenov. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').<ref name=":11" /> Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Slavonci'', ''Kajkavci'', ''Bezjaki'',''<ref name=":17">Sket, J. (1893), str. 4</ref> Bezjaški Slovenci'',''<ref name=":24">{{cite article|last=Trdina|first=Janez|title=Narodo- in krajopisje, otok Kerk|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|location=Ljubljana|date=28. september 1859|volume=17|issue=39|pages=306|issn=1318-9816|language=sl|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-P1DS53EZ/701c8eb3-b965-485b-9581-676bf8ed787d/PDF}}</ref> panonski Slověni<ref name=":4" />'' ali ''panonski Slovenci<ref name=":18">Sket, J. (1893), str. 37</ref>'' === V zgodovinskih virih do 1. polovice 18. stoletja stoletja obstajajo številni dokazi, da je bilo kajkavsko govoreče prebivalstvo severne in zahodne Slavonije kulturno in jezikovno povezano (razlikovalo se je v dialektalnih posebnostih) s Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Ta kontinuum se odraža v literarnih, jezikoslovnih in cerkvenih virih, ki omenjajo ''Slovence'',<ref name=":28">Vramec, A. (1578), str. 47, 59 (dlib 100, 123)</ref> ''slovenski jezik'', ''szlovenſzki narod'',<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[commons:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]].''</ref> ''slovensko zemlo'', ''slovenske bane'' ipd. To je označevalo širši slovensko govoreči prostor, tako v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] kot v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskem kraljestvu]]. Kajkavci so nedvomno vse do 18. stoletja delili skupni etnonim in lingvonim z danes ''drugim'' modernim narodom – s Slovenci,<ref name=":15" /> imenovani tudi ''Bezjaki<ref name=":17" />'' ali ''Bezjaški Slovenci''.<ref name=":24" /> Svoj jezik so tako kot [[Korošci]], [[Kranjci]], [[Primorci]], [[Štajerci]] in [[Prekmurci]] imenovali ''slovenski'', sami sebe ''Slovenci''<ref name=":15" /> ali ''Sloveni,''<ref name=":14">Šiško, A. (2015)</ref> svojo politično zaokroženo deželo pa so označili kot ''Slovenje<ref name=":15" />'' ali ''Slovenijeh'',''<ref name=":14" />'' kar ustreza latinski obliki ''Sclavoniae'', ''Sclauonia'' ipd. oz. današnji [[Slavonija|Slavoniji]].''<ref name=":15" />'' Po mnenju [[Boris Golec|Goleca]] in Krnel Umekove, hrvaška [[Historiografija|historigrafija]] (delno) neustrezno ali za tisti čas anahronistično uporablja termin ''Slavonci''.''<ref name=":15" />''<ref name=":14" /> Golec dodaja, da je v tem času absurd govoriti o nekakšnih ''panonskih Hrvatih''. Za te ljudi je [[Jakob Sket]] uporabljal pojem ''panonski Slovenci'',<ref name=":18" /> za obdobje [[Zgodnji srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa ''panonski Slověni''.<ref name=":4" /> Pomemben vir za proučevanje tega kontinuuma je ''Kronika'' Antola Vramca iz leta 1578, tiskana v Ljubljani. Vramčeva Kronika je bila namenjena kraljestvu Slavoniji (''Slovenijeh'').<ref>Vramec, A. (1578), str. 58-64 (dlib 122-123, 125, 127, 129, 132-133)</ref> Tod omenja prisotnost Hrvatov, Slovencev in Madžarov, in sicer skupno prisotnih od leta 1455.<ref name=":28" /> Pred tem Vramec uporablja kot pojem za prebivalstvo ''Sloveni''. Kronika je jabolko spora med Slovenci in Hrvati, jezikovno pa jo zaznamuje mešano slovensko-hrvaška (kajkavska/bezjaška) dialektologija. [[Duša Krnel Umek]] in [[Francka Premk]] sta mnenja, da Vramčeva kronika kaže na širšo rabo slovenskega etnonima v zgodnjem novem veku, ki se je postopoma zmanjšala zaradi prodiranja hrvaškega življa in poznejše kroatizacije in štokavizacije. V svojem delu poudarja tudi, da je ime Slovenec in označba slovenski jezik obstajala na področjih, ki dandanašnji ležijo zunaj meja Republike Slovenije.<ref name=":13" /><ref name=":15" /> Drugo takšno delo je Habdeličev ''DICTIONAR, ili Réchi Szlovenſzke zvexega vkup zebrane''. Ta slovensko-latinski slovar (s hrvaškimi jezikovnimi elementi) je bil natisnjen v Gradcu leta 1670. Primer, kako so se Hrvatje poistovetili s Slovinci, je slovar jezuita Giacoma Micalie ''BLAGO JEƷIKA SLOVINSKOGA ILLI SLOVNIK / ù Komu iʒgorarajuſe rjeci slovinſke LatinsKi, i DiacKi''.<ref name=":0">{{cite book|last=Moškon|first=Marjan Ivan|title=Sklaveni, Sloveni, Slovenci|year=2011|publisher=M. Moškon|location=Novo mesto|language=sl|cobiss=259976960|pages=28–34|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/moskon_slovinci.pdf}}</ref> Čeprav so govorci kajkavskega narečja in Slovenci na desnem bregu reke Sotle dolgo ostali medsebojno razumljivi so hrvaški nacionalistični pritisk (premik poltične Hrvaške na sever<ref name=":15" />), štokavizacija jezika,<ref name=":15" /> hrvaško-srbski begunci, ki so jih povzročili Osmani in [[turški vpadi|njihovi vpadi]], od 15. stoletja naprej<ref>{{Navedi splet|title=So (bili) kajkavci res Slovenci?|url=https://demokracija.si/slovenija/so-bili-kajkavci-res-slovenci/|website=Demokracija|date=2021-05-10|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI|last=Blažič|first=Gašper}}</ref><ref>Šiško, A. (2014), str. 297-299</ref> in vključno z zemljiškopravno skoraj tisočletno razdelitvijo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]] in Ogrskim kraljestvom, povzročili postopno ločitev etnonima in identitete. Srednjeveška Hrvaška se je razširila proti srednjeveški Slavoniji, tako, da je Zagreb postal iz prestolnice zgodovinske Slavonije (''Slovenje'').<ref name=":15" /> Hrvati so se zaradi turške nevarnosti razbežali proti severu in dobili posesti v zagrebški, varaždinski in križevski županiji, kamor soprenesli hrvaško ime in ga razširili takmajšnjim prebivalcem, Kajkavcem, kar pomeni Slovencem.<ref>Šešelj, V. (2010), str. 12-13</ref> V Vramčevi ''Slovenijeh'' je prišlo do pojava etnonima ''Hrvat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu. Ta pojav je mogoče zaznati po letu 1600,<ref name=":26" /> a so kljub temu tamkajšnji prebivalci do okoli leta 1750<ref name=":26" /> uporabljali pojem ''slovenski'', ''slovinski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19">Vramec, A. (1578), str. 59 (dlib 123)</ref><ref name=":29">Pergošič, I. (1574) ''[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/32/Decretum_koteroga_je_Verbewczi_Istvan_Dijachki_Popiszal_-_Ivan_Pergo%C5%A1i%C4%8D_%281574.%29.pdf Decretum]''. naslovna str.</ref> Nekdanje meje panonskih Slověnov so se na tak način zelo skrčile tekom stoletij. Panonski Slovenci so ob koncu 19. stoletja bivali le še na zahodnem robu Ogrske,<ref name=":17" /> in sicer natančneje v [[Zalska županija|Zalski]] in [[Železna županija|Železni županiji]],{{Efn|Torej v Prekmurju, Porabju in Medmurju}} dandanašnji samo še v Prekmurju in Porabju. Jakob Sket je glede te problematike zapisal:<ref name=":17" /><blockquote>"Tudi Kajkavci (Bezjaki) na Hrvatskem v [[Varaždinska županija|varaždinski]], [[Koprivniško-križevska županija|kriški]] in [[Zagrebška županija|zagrebški]] županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati, so po rodu Slovenci."</blockquote>Pri Kajkavcih oz. Bezjakih je s pričo premika politične Hrvaške na sever in štokavizacije jezika, sčasoma prišlo do prevlade etnonima ''Hrvat'', ''Hrovat'', ''Horvat,'' ''Hervat'' ipd., najprej pri elitah, nato pri etnonimu prebivalstva in šele zatem v lingvonimu, kjer se je še precej dolgo uporabljal pojem ''slovenski'', ''szlovenski'', ''szloujenſki'' ipd.<ref name=":15" /><ref name=":19" /><ref name=":29" /> Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim Slovenec na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski. Tudi [[Franc Miklošič]], ki je bil najbolj vpliven slavist v drugi polovici 19. stoletja, je kajkavščino štel za slovenski dialekt. Poleg tega je Varaždinec [[Vatroslav Jagić]] dolgo časa zagovarjal jezikovno slovenstvo kajkavskih Hrvatov.<ref name=":13" /> Prav tako je tudi strokovnjak s področja statistike in etnografije [[Karl von Czoernig-Czernhausen]] na narodnostnem zemljevidu Habsburške monarhije iz leta 1855 označil Kajkavce za Sloveno-Hrvate (''Sloveno-Kroaten''). Štokavske Hrvate pa kot Srbo-Hrvate ali celo Srbe.<ref name=":13" /> Ena izmed zadnjih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki sta v [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] umeščala panonsko slovstvo, na današnjem Hrvaškem sta bila [[Jakob Sket]]<ref>Sket, J. (1983), str. 70-74, 111-115.</ref> in [[Karel Štrekelj]].<ref>Štrekelj, K. (2010), str. 231-235, 273-329, 425-434.</ref> Za hrvaško zgodovinopisje bi bilo metodološko in interpretativno zahtevno sprejeti tezo, da so bili bezjaško oz. kajkavsko govoreči prebivalci v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku v določenih virih opredeljeni z izrazi, kot so ''Slovenci'' ali ''Slovinci'',<ref name=":15" /><ref name=":13" /> saj to odpira vprašanja o razmerju med jezikovnimi, regionalnimi, etničnimi in kasnejšimi nacionalnimi identitetami. Ker ta teorija{{Efn|O (skupni) povezanosti med skupino, ki se v etničnem in pokrajinskem smislu označujejo za Slovence}} ogroža ustaljene nacionalne narative Hravatov, so Hravtje vzpostavili (umetno) razmejitev med Slovenci živečimi v Svetem rimskem cesarstvu in med Slovenci živečimi na Ogrskem.{{Efn|'''Slovenci''' so po hrvaški historiografiji in lingvistiki prebivalci »Hrvaške severno od Gvozda«. Za današnji narod '''Slovencev''' pišejo, da se je nekdaj uporabljalo (izključno) ime Kranjci (kot da Trubarjevih, Bohoričevih, Dalmatinovih, Kreljevih, Gutsmanovih in drugih zapisov o Slovencih ni bilo, in kot da ni bilo Slovencev na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Istri, Zalski in Železni županiji). Slovenski jezik je za Hrvate – hrvatski jezik. Poimenujejo ga še kajkavski jezik ali zanje primernejše kajkavsko narečje. Slovenski orsag je za njih Hrvaška, oz. v najboljšem primeru del »severne Hrvaške«, ki se imenuje tudi Slovinje. Slovensko zagrebško slovo je zanje kajkavski književni jezik zagrebškega literarnega kroga. Slovenščina pa je »hrvatska kajkavština«.}} Na današnjem Hrvaškem so kroatizirali posameznike, ki so se opredelili za Slovence, Slovinci ali Slovene{{Efn|V takratnjem smislu}} (Anton Vramec, Jurij Habdelić, Jakob Mikalja, Peter Petretić, Ivanuš Pergošić, Blaž Škrinjarić idr.{{Efn|Nekatere med naštetimi so jim pripisali začetek hrvaške kajkavske tradije (Vramec, Pergošič)}}) ter tiste, ki v primarnih virih nimajo etnične oznake (Matija Gubec idr.)<ref name=":0" /> Slovenska znanost je te teorije sprejela,<ref>prim. npr.: {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1909|title=Književna poročila. Klaić Vjekoslav dr. prof.: ''Antonii Vramecz, Kronika''|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSGV96RB|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=slovenščina|volume=6|issue=1/2|pages=109–110}}</ref> s čimer se je literatura panonsko-slovenskih avtorjev – iz slovenskega zgodovinopisja in literarne vede – izločila. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t.i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|pages=428-462}} * {{cite article|last=Kočevar|first=Vanja|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|journal=Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma|volume=17|issue=33|year=2021|pages=13–46|issn=1408-8363|language=sl|cobiss=75210499|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{Cite book|title=Slovenci - staroselci v delih iz 19. stoletja|publisher=|location=Ljubljana|year=2014|type=članek|last=Krnel-Umek|first=Duša|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik13/Staroselci-19.stol-(Krnel).pdf}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šešelj|first=Vojislav|title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације|year=2010|publisher=Српска радикална странка|location=Београд|edition=4. izd.|language=sr|isbn=978-86-7886-025-6|cobiss=176020236|url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek)|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zajc|first=Marko|title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I|cobiss=230250240}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. iukzhp7zsi6ky8906lgwf7khwb9grm4 Dirka po Franciji 2026 0 591899 6708525 6708326 2026-07-08T13:08:31Z Sportomanokin 14776 /* Etape */ 6708525 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 4r1fbuvecorzre144fkagdgrmv2umkn 6708563 6708525 2026-07-08T15:58:28Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6708563 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] d5nocl1kwi0wjis1zcqekb3yiux3eog 6708564 6708563 2026-07-08T15:59:24Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6708564 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=2| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 267igcs8rc9ro6tqc2m1fpn8k5jsrz1 Popotnik pride v Afrike puščavo (Hiša) 0 594709 6708690 6659652 2026-07-08T22:55:24Z SirFranzPaul 189873 6708690 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Pesem |name=Popotnik pride v Afrike puščavo |cover=Hisa-nevarna-razmerja.jpg |type=pesem skupine |artist=[[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] |album=[[Nevarna razmerja]] |written=1832 (besedilo)<br>1999 (glasba) |released=[[2000]] |recorded=[[2000]] |studio=[[Radiotelevizija Slovenija|Studio 14 Radio Slovenija]] |genre=[[Rock|rock]] |length=3:56 |composer=[[Andrej Guček]] |lyricist=[[France Prešeren]] |misc={{Extra music sample |filename=Popotnik-Hiša.ogg |title=»Popotnik pride v Afrike puščavo« }} {{External music video|{{YouTube|8aDfAMpO8aw|»Popotnik pride v Afrike puščavo«}}}} }} '''»Popotnik pride v Afrike puščavo«''' ali krajše '''»Popotnik«''' je sedma pesem z albuma [[Nevarna razmerja (album)|Nevarna razmerja]] slovenske folk rock skupine [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] iz leta 2000. == Nastanek pesmi == Besedilo pesmi je istoimenski [[sonet]] [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je v osnovi drugi izmed šestih sonetov cikla ''[[Sonetje nesreče|Sonetje nesreče]]'' iz leta 1834. Glasbo je leta 1999 na povabilo [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] napisal [[Andrej Guček]], ki je pesem nato posnel s skupino Hiša.<ref name=":0">Guček, A.</ref> Pesem je izšla na plošči ''[[Neiztrohnjeno srce (plošča)|Neiztrohnjeno srce]]'', ki je izšla leta 2000 ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, istega leta pa je izšla tudi na četrtem albumu skupine Hiša ''[[Nevarna razmerja (album)|Nevarna razmerja]]''.<ref name=":0" /><ref>Discogs</ref> Leta 2023 je na TV koncertu ''Prešeren v preoblekah'' pesem izvajala [[Raiven]] z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom]].<ref name=":0" /><ref>RTV Slovenija (2024)</ref> == Zasedba == * [[Andrej Guček]] - vokal, solo kitara, klavir * [[Vili Guček]] - bas kitara * [[Martin Koncilja]] - vokal, ritem kitara * [[Iztok Pepelnjak]] - vokal, bobni == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/2117929-Hi%C5%A1a-Nevarna-Razmerja|title=Hiša – Nevarna Razmerja|accessdate=8. december 2025|website=Discogs}} * {{Navedi splet|url=https://andrejgucek.si/biografija|title=Biografija|accessdate=8. december 2025|website=andrejgucek.si|last=Guček|first=Andrej}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=tfAmERIuUjE|title=Raiven in Big band RTV Slovenija: Popotnik pride v Afrike puščavo (Prešeren v preoblekah)|date=28. februar 2024|accessdate=8. december 2025|website=Youtube|publisher=RTV Slovenija}} [[Kategorija:Slovenske pesmi]] [[Kategorija:Slovenske skladbe]] [[Kategorija:Pesmi leta 2000]] [[Kategorija:Hiša (glasbena skupina)]] [[Kategorija:Andrej Guček]] 7s1gr8zbcash44vbjswxd944tew7vbf Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike 0 595919 6708726 6708056 2026-07-09T08:28:57Z ~2026-32552-67 260877 /* G */ 6708726 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] jbvgsmykroenzqnkxyh1cmeaddya82v Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6708639 6706219 2026-07-08T18:47:10Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ točkovanje Ljuba24b/3 6708639 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] (372/1) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] (347/1) * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] (317/1) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] (385/1) * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] (500/5) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] (414/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] (716/5) * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] (443/2) * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] (477/2) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] (898/5) * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] (626/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] (1119/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] (256/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] (226/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] (281/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] (207/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] (202/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] (230/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] (268/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] (247/1) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] (189/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] (316/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] (267/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] (323/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] (231/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] (263/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] (203/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] (262/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] (189/0) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] (569/5) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] (616/5) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] (260/1) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] (656/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] (383/1) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] (454/2) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] (432/2) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] (582/5) *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] (472/2) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] (187/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] (207/1) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] (250/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] (234/1) *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] (329/1) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] (203/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] (262/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] (249/1) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] (305/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] (873/5) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] (897/5) *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] (206/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] (201/1) |73 |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] (n/a) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] (439/2) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] (573/5) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] (4272/40) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] (1247/10) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] (599/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] (179/0) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] (538/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] (372/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] (1225/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6637/65+3) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] (781/5) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] (901/5) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] (142/0) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] (447/2) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) (1589/15) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (8966/85+3) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] (704/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2787/25+3) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] (1233/10) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] (763/5) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] (1081/10) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] (328/1) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] (536/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] (780/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] (2779/25) *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] (4760/45) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] (424/2) *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) (1689/15) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] (637/5, polovica: 2) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] (2907/25) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] (695/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] (478/2) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] (657/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] (2843/25) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Vino v antični Grčiji]] (2154/20) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1141/10+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3208/30+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] (2353/20) *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] (4173/40) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) (3923/35 *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] (1370/10) *{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar]] (394/1) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] (1569/15) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] (2706/25) *{{Ikona zastave|Kazahstan}}{{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] (811/5) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] (341/1) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] (1487/10) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) (2461/20) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] (883/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) (2797/25) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] (2251/20) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] (1036/10) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] (259/1) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] (924/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] (984/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] (1563/15) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] (583/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] (1417/10) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] (616/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] (371/1) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] (2581/25) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] (2534/25) *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] (481/2) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] (1000/10) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] (921/5) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] (1690/15) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] (848/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] (1127/10) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] (667/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] (726/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] (2255/20) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) (2919/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) (2795/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) (2789/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] (854/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] (915/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) (3734/35) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] (1204/10) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gjnkklavpf457pbx2ci6rkqfpl44w2x Osnutek:Predrag Šainović 118 599323 6708738 6676447 2026-07-09T09:35:10Z Predrag Šainović 255641 DODALA SEM VIRE IN DOSEŽEK 6708738 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> Leta 2026 je v izboru revije Viva prejel naziv ''Moj urolog 2026'', priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.<ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/moj-zdravnik/moj-urolog-2026-predrag-sainovic-dr-med-spec-urolog-ljudje-si-zapomnijo-kako-si-jih-obravnaval-v-najtezjih-trenutkih/a/10953648|title=Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref> <references /> 2c5tyhfs27arlwgpz6r1lmb4he3e2v9 Sergio Tavčar 0 599607 6708701 6699112 2026-07-09T05:08:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenec}} '''Sergio Tavčar''', slovenski [[Novinarstvo|športni novinar]], [[trener]], [[publicist]], * [[26. januar]] [[1950]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Sergio Tavčar se je rodil v [[Trst|Trstu]], oče je bil [[Josip Tavčar|Josip]], profesor, mati Irma (rojena Lange), učiteljica, a je od vedno živel na [[Opčine|Opčinah]]. Obvezno šolanje je opravil na slovenskih šolah v Trstu. Že od malih nog se je zelo rad ukvarjal s športom, nastopal je na ''Slovenskih športnih igrah'' v raznih športih. Ukvarjal se je z namiznim tenisom in plavanjem, pri [[Športno združenje Bor|Športnem združenju Bor]] pa je vzljubil košarko. Tako je že pri 18. letu začel svojo košarkarsko trenersko pot pri domačem [[Športno društvo Polet, Opčine|Športnem društvu Polet]] z Opčin in košarkarje treniral skozi vse življenje.<ref>{{Navedi splet|title=Sergio Tavcar|url=https://old.slosport.org/literatura/avtorji/tavcarsergio.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-03-20}}</ref> Sergio Tavčar je postal športni novinar čisto naključno, saj je v letu 1970 [[Radio Koper]] snoval tudi televizijske oddaje in so zato iskali športne telekroniste, ki bi komentirali športne tekme, saj so nameravali oddajati mnogo športnih dogodkov po Evroviziji. Sergio si je že kot otrok želel postati komentator in tako je 6. marca 1971 komentiral svojo prvo televizijsko tekmo, hokejsko med Jugoslavijo in Avstrijo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sergio Tavčar, la voce dei due mondi|url=https://www.ilnordest.it/storie-di-sport/sergio-tavcar-la-voce-dei-due-mondi-f1te7nda|website=il Nord Est|date=2026-01-23|accessdate=2026-03-20|language=it}}</ref> Od leta 1985 do leta 2006 je bil na čelu športnega uredništva v italijanskem programu [[Radiotelevizija Slovenija|televizije Koper-Capodistria]]. Upokojil se je leta 2019,<ref>{{Navedi splet|title=Legendarni Sergio Tavčar se je upokojil|url=https://www.primorski.eu/sport/legendarni-sergio-tavcar-se-je-upokojil-CA277127|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=Albert|last=Voncina {{!}}}}</ref> a je še vedno ostal v stiku s športom<ref>{{Navedi splet|title=Sergio Tavčar o poklicu športnega komentatorja na srečanju v Doberdobu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sergio-tavcar-o-poklicu-sportnega-komentatorja-na-srecanju-v-doberdobu/|website=Noviglas|date=2025-06-03|accessdate=2026-03-20|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in piše kolumne in članke za marsikateri medij<ref>{{Navedi splet|title=Tavcar, voce del basket: "Conta la logica, Jokic non si muove ma domina. L'Nba oggi è inguardabile"|url=https://www.gazzetta.it/Basket/22-03-2025/sergio-tavcar-io-il-basket-di-oggi-l-nba-jokic-le-telecronache-e_preview.shtml|website=La Gazzetta dello Sport|accessdate=2026-03-20|language=it-IT}}</ref> in časopis,<ref>{{Navedi splet|title=Sergio Tavcar durissimo contro i telecronisti di oggi|url=https://www.basketuniverso.it/sergio-tavcar-durissimo-contro-i-telecronisti-di-oggi/|website=BasketUniverso|date=2022-09-20|accessdate=2026-03-20|language=it-IT|first=Roberto|last=Caporilli}}</ref> še posebno za [[Primorski dnevnik]].<ref>{{Navedi splet|title=S(m)o Slovenci marsovci?|url=https://www.primorski.eu/sport/s-m-o-slovenci-marsovci-FB1663520|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=Sergio|last=Tavčar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kolesarska dirka prava poezija športa|url=https://www.primorski.eu/sport/tavcar-remco-FF1667263|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=Sergio|last=Tavčar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BRIDGE &amp; ROLL: Po polžji F1 procesiji še Jadran &#187;za izbris«|url=https://www.primorski.eu/kolumne/bridge-roll-po-polzji-f1-procesiji-se-jadran-za-izbris-YE2143670|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> Sergio Tavčar je postal prava legenda med športnimi komentatorji, ko je sledil košarkarskim tekmam skupaj z Danom Petersonom in je iskreno ter tudi na nekonvencionalen način opisoval dogajanje na igrišču.<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6080817#full</ref> Takrat so italijanskim programom [[Radiotelevizija Slovenija|televizije Koper-Capodistria]] lahko sledili po celi [[Italija|Italiji]], saj je imela zelo močne oddajnike. [[Radiotelevizija Slovenija|Televizija Koper-Capodistria]] je imela ogromno športnih programov in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Silvio Berlusconi preko njenih kanalov izkoriščal reklamne oglase, vse do leta 1990, ko so spremenili zakon o televiziji v Italiji in je nastala zasebna televizijska postaja Tele +2, s katero je sodeloval tudi Tavčar.<ref name=":0" /> Sergio Tavčar je vse svoje znanje in izkušnje opisal v raznih knjigah in publikacijah, bodisi v slovenščini kot v italijanščini:<ref>{{Citat|title=Sergio Tavčar: Človek, ki je pripovedoval o košarki|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2022/09/tdd-Sergio-Tavcar-Clovek-ki-je-pripovedoval-o-kosarki-a8195cf2-2033-47b2-881a-e229d43d474e.html|date=2022-09-24|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> * Jadran 25 (2002)<ref>{{Navedi splet|title=Jadran 25 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1885676|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 40 let boja in zadoščenj : kratka zgodovina Poletove košarke (2008)<ref>{{Navedi splet|title=40 let boja in zadoščenj : kratka zgodovina Poletove košarke :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3426540#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * La Jugoslavia, il basket e un telecronista : la storia della pallacanestro jugoslava raccontata dalla voce di Telecapodristria (2010)<ref>{{Navedi splet|title=La Jugoslavia, il basket e un telecronista : la storia della pallacanestro jugoslava raccontata dalla voce di Telecapodristria :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4252652#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Lo sport e il confine del mondo (2019)<ref>{{Navedi splet|title=Lo sport e il confine del mondo :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10811884#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * L'uomo che raccontava il basket : una leggenda del giornalismo sportivo ci racconta la Jugoslavia attraverso le sue storie da telecronista di confine (2022)<ref>{{Navedi splet|title=L'uomo che raccontava il basket : [storie : una leggenda del giornalismo sportivo ci racconta la Jugoslavia attraverso le sue storie da telecronista di confine] :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/125125891#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * I pionieri : le incredibili storie di una televisione di confine (2024)<ref>{{Navedi splet|title=I pionieri : le incredibili storie di una televisione di confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/206487811#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * C'era una volta l'NBA (2026)<ref>{{Navedi splet|title=Un’amore tradito: Sergio Tavčar e l’NBA|url=https://www.bottegaerranteedizioni.it/unamore-tradito-sergio-tavcar-e-lnba/|date=2026-02-09|accessdate=2026-03-20|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ecco il nuovo libro di Tavčar: «Michael Jordan era un re, ma con i voli spettacolari ha distrutto il vero basket»|url=https://www.ilpiccolo.it/michael-jordan-ha-distrutto-basket-libro-tavcar-vpr1ba9j|website=Il Piccolo|date=2026-02-25|accessdate=2026-03-20|language=it}}</ref> Ob vsem tem je Sergio Tavčar tudi ploden publicist in je napisal tudi marsikateri strokovni članek in prispevek.<ref>{{Navedi splet|title=Odnos med trenerjem in sodnikom ter odnos sodnika na tekmi :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2578097#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Leta 1999 je dobil novinarsko nagrado ''[[Zlati mikrofon Mirka Strehovca]].'' Leta 2005 so mu podelili [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za življenjsko delo in pomemben prispevek pri razvoju in popularizaciji športa. == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Sergio}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] ie7v8bsqhwh3qnb7diinvzlne6dyxps Dioklecijanova palača 0 600266 6708562 6664805 2026-07-08T15:58:03Z Yerpo 8417 /* Lokacija snemanja */ np 6708562 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Zgodovinski kompleks Splita z Dioklecijanovo palačo | native_name = Povijesna jezgra grada Splita s Dioklecijanovom palačom | native_language = hr | native_name2 = Palatium Diocletiani | native_language2 = la | image = [[File:Croatia-01239 - The Peristil (9551533404).jpg|250px]] | caption = Pogled na Peristil (osrednji trg znotraj palače) proti vhodu v Dioklecijanove prostore | locmapin = Hrvaška | mapframe = | mapframe-wikidata = | coordinates = {{coord|43|30|30|N|16|26|24|E|display=inline,title}} | location = [[Split]], [[Hrvaška]] | area = | built = 4. stoletje | architect = | architecture = | governing_body = | designation1 = WHS | designation1_offname = | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/97 97] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa | designation2 = Croatia Cultural | designation2_offname = Dioklecijanova palača | designation2_date = | designation2_number = | designation3 = | designation3_offname = | designation3_date = | designation3_number = }} '''Dioklecijanova palača''' ({{langx|hr|Dioklecijanova palača}}, {{IPA|hr|diokletsijǎːnova pǎlatʃa|pron}}; {{langx|la|Palatium Diocletiani}}) je starodavni rimski palačni in trdnjavski kompleks v [[Split]]u na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradil jo je konec 3. stoletja našega štetja rimski cesar [[Dioklecijan]] kot svojo upokojitveno rezidenco. Približno polovica kompleksa je bila namenjena Dioklecijanovi osebni uporabi, preostanek pa je bil namenjen vojaški garniziji. Kompleks je bil zgrajen na polotoku šest kilometrov jugozahodno od [[Salona|Salone]], nekdanje prestolnice Dalmacije, enega največjih mest poznega cesarstva s 60.000 prebivalci in rojstnega kraja Dioklecijana. Danes palača predstavlja približno polovico starega mestnega jedra Splita s 3000 prebivalci in številnimi trgovinami, butiki, kavarnami, bari in restavracijami. Leta 1979 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine. == Zgodovina Dioklecijan je v pripravah na upokojitev 1. maja 305 n. št. ukazal gradnjo močno utrjenega kompleksa v bližini svojega domačega kraja ''Spalatum''.<ref>Fik Meijer (2004) ''Emperors Don't Die in Bed'' p. 114</ref> Izbrana lokacija je bila blizu Salone, pokrajinskega upravnega središča Dalmacije, na južni strani kratkega polotoka. Na podlagi rimskih kartografskih podatkov (znanih iz srednjeveške pergamentne kopije ''[[Tabula Peutingeriana]]'') je v tem zalivu že obstajalo naselje Spalatum, katerega ostanki in velikost še niso bili ugotovljeni. [[Image:Diocletian's Palace (original appearance).jpg|thumb|left|Rekonstrukcija Dioklecijanove palače v prvotni podobi ob dokončanju leta 305 n. št. (pogled z jugozahoda)]] [[File:Luftbild vom Diokletianpalast in Split, Kroatien (48608754492).jpg|thumb|left|Dioklecijanova palača leta 2019 (pogled z vzhoda)]] Začetek gradnje Dioklecijanove palače ni natančno določen. Domneva se, da se je začela okoli leta 295, po uvedbi [[tetrarhija|tetrarhije]] (vladavine štirih). Deset let po tej odločitvi, ko je Dioklecijan leta 305 abdiciral, pa palača očitno še vedno ni bila dokončana in obstajajo znaki, da so se nekatera dela odvijala, medtem ko je cesar prebival v palači. Ni znano, po čigavih arhitekturnih zamislih je bila palača zgrajena in kdo so bili njeni graditelji. Kompleks je bil zasnovan po vzoru [[kastrum|rimskih utrdb]] iz 3. stoletja, katerih primere je mogoče videti na [[limes]]u, kot je na primer mostišče ''Castrum Divitia'' čez [[Ren]] od [[Köln]]a.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. ''The Late Roman Army'' p. 34</ref> Vendar pa vgravirana grška imena ''Zotikos'' in ''Filotas'' ter številni grški znaki kažejo, da je bilo več graditeljev prvotno iz vzhodnega dela cesarstva, tj. Dioklecijan je s seboj pripeljal mojstre z vzhoda. Kljub temu je bil velik del delovne sile verjetno lokalnega izvora. Osnovni materiali so prihajali iz neposredne bližine. Beli [[apnenec]] prihaja z [[Brač]]a in nekaj iz Segeta blizu [[Trogir]]ja; [[lehnjak]] so pridobivali iz bližnjih rečnih strug, opeko pa so izdelovali v Spalatumu in drugih delavnicah v bližini. V [[Carnuntum]]u so ljudje prosili Dioklecijana, naj se vrne na prestol, da bi rešil konflikte, ki so nastali med Konstantinovim vzponom na oblast in [[Maksencij]]evo uzurpacijo.<ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 31–32; Lenski, 65; Odahl, 90.</ref> Dioklecijan je slavno odgovoril: {{quote|Če bi lahko svojemu cesarju pokazal zelje, ki sem ga posadil z lastnimi rokami, si zagotovo ne bi upal predlagati, da bi mir in srečo tega kraja zamenjal z nevihtami nikoli potešene pohlepneže.<ref>Aurelius Victor, ''Epitome de Caesaribus'' 39.6.</ref>}} To se je nanašalo na cesarja, ki se je umaknil v svojo palačo, da bi gojil zelje. Dioklecijan je živel še štiri leta in preživljal dneve na vrtovih svoje palače. Videl je, kako je njegov tetrarhični sistem propadel, razdrt zaradi sebičnih ambicij njegovih naslednikov. Slišal je za Maksimijanovo tretjo zahtevo po prestolu, njegov prisilni samomor in njegovo ''damnatio memoriae''. V njegovi palači so podrli in uničili kipe in portrete njegovega nekdanjega spremljevalca cesarja. Globoko v obupu in bolezni je Dioklecijan morda storil samomor. Umrl je 3. decembra 312.<ref name=DEATH>{{cite journal |last=Nakamura |first=Byron J. |title=When Did Diocletian Die? New Evidence for an Old Problem |url=https://archive.org/details/sim_classical-philology_2003-07_98_3/page/282 |journal=[[Classical Philology (journal)|Classical Philology]] |volume=98 |issue=3 |pages=283–289 |date=July 2003 |doi=10.1086/420722 |jstor=420722 |s2cid=161249335 }}</ref><ref>Barnes, ''Constantine and Eusebius'', 41.</ref>{{refn|Predlagani datumi za Dioklecijanovo smrt segajo od leta 311 do leta 318. Do nedavnega je bil priljubljen datum 3. december 311; vendar pa bi odsotnost Dioklecijana na Maksencijevih kovancih "AETERNA MEMORIA" kazala na to, da je bil živ do Maksencijevega poraza oktobra 312. Glede na to, da je Dioklecijan umrl do smrti Maksimijana Daje julija 313, se trdi, da je bil pravilen datum njegove smrti 3. december 312.<ref name="DEATH" />|group="Note"}} Z Dioklecijanovo smrtjo se življenje palače ni končalo in je ostala cesarska posest rimskega dvora, kjer je nudila zatočišče izgnanim članom cesarske družine. Leta 480 je cesarja Julija Nepota umoril eden od njegovih vojakov, domnevno zaboden do smrti v njegovi vili blizu Salone.<ref>Wilhelm Ensslin, "Julius Nepos", in ''Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft'', Band XVI,2 (1935), S. 1505–1510.</ref> Ker je bila Dioklecijanova palača na tem območju, je morda šlo za isto stavbo. [[File:Sv. Duje cathedral, Split, Croatia.JPG|thumb|left|upright|Romanski zvonik [[Splitska stolnica|Splitske stolnice]]]] Njeno drugo življenje je prišlo, ko je bila Salona v 7. stoletju v veliki meri uničena med vpadi [[Avari|Avarov]] in [[Slovani|Slovanov]], čeprav natančno leto uničenja še vedno ostaja odprto med arheologi. Del izgnanega prebivalstva, zdaj begunci, je našel zatočišče znotraj močnega obzidja palače in z njimi se je začelo novo, organizirano mestno življenje.<ref>Charles George Herbermann, ''The Catholic Encyclopedia: An International Work of Reference'' (1913). See also Constantine VII Porphyrogenitus, ''De administrando imperio''; Greek text edited by Gy. Moravcsik; English translation by R. J. H. Jenkins. Rev.ed., Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies, 1967, 1985; and Thomae Archidiaconi (Archdeacon Thomas of Split), ''Spalatensis Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum'' (''History of the Bishops of Salona and Split''). Damir Karbić, Mirjana Matijević Sokol, Olga Perić, and James Ross Sweeney, eds. Budapest: CEU Press ( 2006).</ref> Od takrat je palača nenehno naseljena, prebivalci pa so si zgradili domove in podjetja v kleti palače in neposredno v njenem obzidju.<ref>[http://www.croatiatraveller.com/Heritage_Sites/Diocletian'sPalace.htm Diocletian's Palace] Croatia Traveller</ref> Cerkev svetega Martina je primer tega trenda. Danes je znotraj obzidja še vedno veliko restavracij in trgovin ter nekaj hiš. V obdobju svobodne srednjeveške komune, med 12. in 14. stoletjem, je prišlo do večjega arhitekturnega razvoja, ko so številne srednjeveške hiše zapolnjevale ne le rimske stavbe, temveč tudi velik del prostega prostora ulic in pristanišč. V tem obdobju je bila dokončana tudi gradnja romanskega zvonika [[Splitska stolnica|stolnice svetega Dujma]], ki je v stavbi, in je bila prvotno zgrajena kot Jupitrov tempelj, nato pa uporabljena kot Dioklecijanov [[mavzolej]].<ref>{{Cite web|url=https://www.apollo-magazine.com/how-life-goes-on-in-a-ruined-roman-palace/|title=How life goes on in a ruined Roman palace|date=2016-12-22|website=Apollo Magazine|language=en-US|access-date=2019-11-21}}</ref> Po srednjem veku je bila palača v preostali Evropi praktično neznana, dokler škotski arhitekt Robert Adam ni dal pregledati ruševin. Nato je Adam s pomočjo francoskega umetnika in antikvarja Charlesa-Louisa Clérisseauja in več risarjev objavil delo ''Ruševine palače cesarja Dioklecijana v Spalatru v Dalmaciji'' (London, 1764).<ref>[https://archive.org/details/RuinspalaceEmpe00Adam Text] at Archive.org; [http://library.si.edu/digital-library/book/ruinspalaceempe00adam Text] at the Smithsonian Institution; [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?id=DLDecArts.AdamRuins Text] at University of Wisconsin</ref> Dioklecijanova palača je bila navdih za Adamov novi slog neoklasicistične arhitekture,<ref name="CMHogan">Hogan, C. Michael, [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=17691 "Diocletian's Palace"], The Megalithic Portal, A. Burnham ed., 6 October 2007.</ref> objava izmerjenih risb pa jo je prvič vnesla v oblikovalski besednjak evropske arhitekture. Nekaj ​​desetletij pozneje, leta 1782, je francoski slikar Louis-François Cassas ustvaril risbe palače, ki jih je Joseph Lavallée leta 1802 objavil v kronikah svojih potovanj.<ref>''Voyage pittoresque et historique de l'Istrie et de la Dalmatie rédigé d'après l'Itinéraire de L. F. Cassas par Joseph Lavallée'' (Paris, 1802).</ref> Danes je palača dobro ohranjena z vsemi najpomembnejšimi zgodovinskimi stavbami v središču mesta Split, drugega največjega mesta sodobne Hrvaške. Dioklecijanova palača zaradi svoje stopnje ohranjenosti daleč presega lokalni pomen. Palača je ena najbolj znanih in popolnih arhitekturnih in kulturnih značilnosti na hrvaški jadranski obali. Kot najpopolnejši ostanki rimske palače na svetu ima izjemno mesto v sredozemski, evropski in svetovni dediščini. == Kulturna dediščina == [[File:Peristyle of Diocletian's Palace in Split, Robert Adam, 1764 (cropped).jpg|thumb|upright=1.3|''Pogled na Peristil leta 1764'', grafika Roberta Adama. Peristil je osrednji trg palače, kjer je glavni vhod v Dioklecijanove prostore (na sliki).]] Novembra 1979 je [[UNESCO]] v skladu z mednarodno konvencijo o kulturni in naravni dediščini sprejel predlog, da se zgodovinsko mesto Split, zgrajeno okoli palače, vključi v register svetovne kulturne dediščine.<ref name="auto1">{{Cite web|url=http://w3.mrki.info/split/diokl.html|title=Diocletian's Palace|website=W3.mrki.info|access-date=17 February 2022}}</ref> Novembra 2006 se je mestni svet odločil, da dovoli več kot dvajset novih stavb znotraj palače (vključno s nakupovalnim in garažnim kompleksom), čeprav je bila palača razglašena za območje svetovne dediščine. Pravijo, da je bila ta odločitev politično motivirana in v veliki meri posledica lobiranja lokalnih nepremičninskih razvijalcev. Ko je javnost leta 2007 izvedela za projekt, je vložila peticijo proti odločitvi in ​​jo dobila. Zgrajene niso bile nobene nove stavbe, nakupovalni centri ali podzemne garaže. Svetovni sklad za spomenike dela na konservatorskem projektu v palači, vključno s pregledom strukturne celovitosti ter čiščenjem in obnovo kamna in ometa. Palača je bila upodobljena na hrbtni strani hrvaškega bankovca za 500 kun, izdanega leta 1993.<ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506012028/http://www.hnb.hr/novcan/enovcan.htm?tsfsg=5caabbb4dca58151e125c650d3cdae36|url-status=dead|title=Features of Kuna Banknotes|archive-date=6 May 2009|access-date=17 February 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604014206/http://www.hnb.hr/novcan/novcanice/e500k.htm?tsfsg=a649438eb16231e47533d70f5e0ed4c4|url-status=dead|title=500 kuna|archive-date=4 June 2011|access-date=17 February 2022}}</ref> == Arhitektura == [[File:Fig 002 Plan des Palastes nach R. Adam.jpg|thumb|200px|Tloris Dioklecijanove palače]] Tloris palače je nepravilni pravokotnik z merami vzhod: 214,97 m, sever: 174,74 m, jug: 181,65 m (prilagoditev terenu), s šestnajstimi stolpi, ki štrlijo iz zahodne, severne in vzhodne fasade na fasadah, obrnjenih proti celini. Na vogalih trga so štirje stolpi, kar daje palači značilnost legionarskih utrdb, podobnih tistim na Donavi.<ref>Dixon, Karen R. and Southern, Pat. The Late Roman Army p. 143</ref> Dva od šestih osmerokotnih pritličnih stolpov sta bila uokvirjena s tremi vhodi na podestu, pri čemer je šest pravokotnih pritličnih nadstropij pravokotnega nadstropja med vogalom in osmerokotom. Do danes so ohranjeni trije vogalni stolpi (razen jugozahodnega) in le ostanki osmerokotnih in pravokotnih. Trije dobro ohranjena podesti so arhitekturno razdrobljeni, zlasti severni, ki je bil glavni dostop iz Salono. Južna, obmorska vrata so majhna, preprosta in dobro ohranjena. Fasadne stene palače so v spodnjem delu masivne in preproste brez odprtin, v zgornjem delu pa so veliki loki, ki so obrnjeni proti kopnemu, tj. na zahodni, severni in vzhodni fasadi. Podzemni deli palače imajo banjasto obokane kamnite strope. Anne Hunnell Chen predlaga, da je sasanidska zasnova palače morda pomembno vplivala na Dioklecijanovo palačo, zlasti ker so Dioklecijan in njegovi sovladarji osebno hodili po perzijskih tleh, preden so bile palače zgrajene. Chenova ugotavlja, da prostorska razporeditev palače, čeprav odraža postavitve rimskih vojaških taborov, tesno ustreza tudi značilni prostorski organizaciji zgodnjih sasanidskih kraljevih palač.<ref name=":0">{{Cite book |last=Chen |first=Anne Hunnell |url=https://doi.org/10.1163/9789004326750_012 |title=Rome and the Worlds beyond its Frontiers |publisher=Brill |year=2019 |isbn=9789004326750 |pages=223–224, 227–229, 232–233, 240–241 |chapter=Rival Powers, Rival Images: Diocletian’s Palace at Split in Light of Sasanian Palace Design}}</ref> Tehnika gradnje kupole iz poševne opeke je bila pred koncem 3. stoletja brez primere v rimski cesarski arhitekturi in je imela korenine v mezopotamski gradbeni tradiciji. Chenova meni, da je morda dosegla rimski svet prek arhitektov in inženirjev, ki so spremljali čete na perzijskih pohodih. Sklepa, da je prevzem perzijskih arhitekturnih elementov posledica odločilnih zmag Rima nad [[Sasanidi]] v poznem 3. stoletju. Po tem se je cesarska uprava odločila vključiti prepoznavne oznake vzhodnih palač, da bi projicirala moč v vizualnem jeziku, ki je berljiv tako domačemu kot mednarodnemu občinstvu.<ref name=":0" /> === Gradbeni materiali === Palača je zgrajena iz belega lokalnega apnenca in marmorja visoke kakovosti, večinoma iz braških marmornih kamnolomov na otoku Brač, iz lehnjaka, pridobljenega iz bližnjih rečnih strug in iz opeke, izdelane v salonitanskih in drugih tovarnah. Nekaj ​​materiala za dekoracijo je bilo uvoženega: egiptovski granitni stebri, fini marmor za obloge in nekaj kapitelov, izdelanih v delavnicah na Prokonezu. === Zunanje obzidje === {{Panorama |image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 19 und 20 - Südmauer - zum Meer, 1906.jpg |height = 250 |width = |alt = |caption = Južno obzidje v Splitu (južni del palače), ki ga je leta 1906 posnel George Niemann. |dir = |align = }} {{Panorama | image = File:Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02b - Nordmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Severno obzidje v Splitu (severni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} {{Panorama | image = Der Palast Diokletians in Spalato - Niemann - Tafel 02 - Ostmauer um 1907.jpg | height = 250 | width = | alt = | caption = Vzhodno obzidje v Splitu (vzhodni del palače), ki ga je leta 1907 posnel George Niemann. | dir = | align = }} Le južna fasada, ki se je dvigala neposredno iz morja ali zelo blizu njega, ni bila utrjena. Dovršena arhitekturna kompozicija arkadne galerije v zgornjem nadstropju se razlikuje od strožje obdelave treh obalnih fasad. Monumentalna vrata na sredini vsakega zidu so vodila na zaprto dvorišče. Južna »Morska vrata« (''Porta Meridionalis'') so bila preprostejše oblike in dimenzij kot ostala tri in domneva se, da so bila prvotno namenjena bodisi kot cesarjev zasebni dostop do morja bodisi kot servisni vhod za oskrbo. === Severna vrata === {{glavni|Zlata vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta septemtrionalis'' ('severna vrata') so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno glavna vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks, so vrata na cesti proti severu, proti Saloni, takratni prestolnici rimske province Dalmacije in Dioklecijanovemu rojstnemu kraju. Verjetno so to vrata, skozi katera je cesar vstopil po svoji abdikaciji s cesarskega prestola 1. maja 305.<ref>{{Cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/zlatna-vrata-u-splitu|title=Zlatna vrata u Splitu|website=Putovnica.net|access-date=17 February 2022}}</ref> Danes nad vrati stoji cerkev sv. Martina iz 7. stoletja, ki je odprta za javnost. [[File:Croatia-01232 - Silver Gate (9548728661).jpg|thumb|upright|Srebrna vrata]] === Vzhodna vrata === {{glavni|Srebrna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Orientalis'' ('vzhodna vrata')<ref name="split">{{cite web|url=http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|title=Split.hr &#124; Srebrna vrata|website=split.hr|access-date=2019-06-28|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119022327/http://www.split.hr/citylights/10/index_hr.html|url-status=dead}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila sekundarna vrata in so obrnjena proti vzhodu proti rimskemu mestu Epetia, danes Stobreč.<ref>Šušnjar, Bogdan, Villa of the Diocletian in Split, p. 74th</ref> Verjetno okoli 6. stoletja je bila nad vrati v stražarskem hodniku zgrajena majhna cerkev, posvečena sv. Apolinarju.<ref name="putovnica">{{cite web|url=https://www.putovnica.net/odredista/hrvatska/split/sto-posjetiti-znamenitosti-u-splitu/srebrna-vrata-u-splitu|title=Srebrna vrata u Splitu &#124; Vodiči na Putovnica.net|website=putovnica.net|access-date=2019-06-28}}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks; podobne cerkve so stale nad Zlatimi vrati, Železnimi vrati in Bronastimi vrati. Struktura tega dela obzidja in sama vrata so bila kasneje v naslednjih stoletjih vključena v različne stavbe, kot je cerkev Dušica, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni.<ref name="split"/> === Zahodna vrata === {{glavni|Železna vrata (Dioklecijanova palača)}} ''Porta Occidentalis'' ('zahodna vrata')<ref name="visitsplit.com">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/523/the-iron-gate|title = Split – the Iron Gate|website=Visitisplit.com}}</ref> so ena od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno vojaška vrata, skozi katera so vojaki vstopali v kompleks, so edina, ki so se ohranila v neprekinjeni uporabi do danes. Med preganjanjem pod [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] je bil z vrat odstranjen reliefni kip [[Nike]], rimske boginje zmage (ki je stal na prekladi), kasneje v 5. stoletju pa so kristjani na njegovo mesto vgravirali križ.<ref name="visitsplit.com"/><ref>Prijatelj, Kruno, Spomenici Splita i okolice, str. 34.</ref> V 6. stoletju je bila nad vrati majhna cerkev, posvečena sv. Teodori.<ref>{{Cite web |url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%c5%a1ti%c4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |title=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske – KULTURNA BAŠTINA – Registar kulturnih dobara |access-date=2 July 2019 |archive-date=3 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200603123755/https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&IsItSearchRegistar=yes&free=&kat_opcina=&kat_cestica=&klasifikacija=-1&naziv=&smjestaj=&opcina=&zupanija=&vrsta=NEP(P)&unesco=&vrsta_zastite=za%C5%A1ti%C4%87eno+kulturno+dobro&Page=1 |url-status=dead }}</ref> To je sovpadalo s pritokom beguncev iz oddaljenih skupnosti v kompleks, podobne cerkve so bile nad Zlatimi, Srebrnimi in Bronastimi vrati. === Južna vrata === [[File:Dioklecijanova palača, Split - jug.JPG|thumb|Del južnega obzidja danes]] ''Porta Meridionalis'' ali 'južna vrata' so manjša od štirih glavnih rimskih vrat v palačo. Prvotno so bila to morska vrata, skozi katera je cesar vstopal v kompleks z ladjo, skozi kletne prostore v cesarski palači. === Notranja postavitev === Zasnova izhaja iz tipov vil in kastrumov, ta dvojnost pa je očitna tudi v ureditvi notranjosti. Prečna cesta (''[[dekuman]]''), ki je povezovala vzhodna in zahodna vrata, je kompleks delila na dve polovici. === Južna polovica === [[File:SPLIT-Maritime front restitution.jpg|thumb|upright=1.5|Rekonstrukcija fasade proti morju po E. Hébrardu in J. Zeillerju, Spalato, le Palais de Dioclétien, Pariz, 1912]] V južni polovici so bile razkošnejše stavbe kot v severnem delu; te so vključevale javne, zasebne in verske stavbe ter cesarjevo stanovanje. ==== Cesarjevo stanovanje ==== Cesarjevo stanovanje je tvorilo blok ob morski obali, z zunanjim kvadratnim in krožnim tlorisom, s kupolo. Od tam se je pristopilo do cesarjevega stanovanja, ki se je raztezalo 40 m globoko vzdolž celotne južne fasade; delno je ohranjeno le v zgornjem nadstropju, vendar so njegove pritlične, prestavljene podkonstrukcije, ki so ga neposredno nosile, skoraj v celoti ohranjene, tako da je glede na sovpadanje zgornjega in spodnjega tlorisa mogoče videti celotno razporeditev in videz zgornjih prostorov. Na zahodni strani zgornjega nadstropja so ohranjeni ostanki kupolaste dvorane in dveh dvoran z apsidami, na vzhodni strani pa so deli osmerokotne jedilnice ([[triklinij]]a) s tremi dvoranami s križnim tlorisom. Stena zahodne križne dvorane je ohranjena v polni višini. Dioklecijanovo stanovanje je bilo med seboj povezano z dolgo sobo vzdolž južne fasade (''kriptoportikus''),<ref>{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/525/vestibule|title=Split – Vestibule|website=Visitsplit.com|access-date=17 February 2022}}</ref> iz katere se je skozi 42 oken in 3 balkone odpiral pogled na morje. Severno od cesarjevega stanovanja so nedavno odkrili dve kopalnici, eno ob zahodni, drugo pa ob vzhodni dvorani. Čeprav je bila več stoletij skoraj v celoti zapolnjena z odpadki, je večina podkonstrukcije dobro ohranjena in kaže na prvotno obliko in razporeditev zgornjih prostorov. ==== Vestibul ==== Rotunda, ki je bila nekoč prvi del cesarskega hodnika v palači, ki je vodil preko Peristila do cesarskih apartmajev palače.<ref>{{Cite web|url=https://www.lonelyplanet.com/croatia/split/attractions/vestibule/a/poi-sig/1544002/358789|title = Vestibule &#124; Split, Croatia Attractions|website=Lonelyplanet.com}}</ref> ==== Palačne kleti ==== [[File:Split D81 3055 (38620797821).jpg|thumb|Kleti Dioklecijanove palače]] Kleti Dioklecijanove palače, ki so pod nekdanjimi cesarskimi apartmaji, so niz podstruktur na južnem koncu palače,<ref name="auto2">{{Cite web|url=https://www.absolute-croatia.com/split/attractions/diocletian-palace-cellars|title=Diocletian's palace basement, Split|website=Absolute-croatia.com}}</ref> ki predstavljajo enega najbolje ohranjenih antičnih kompleksov te vrste na svetu.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://visitsplit.com/en/529/the-substructures|title=Split – The Substructures|website=Visitsplit.com}}</ref> ==== Peristil ==== [[File:Sphinx statue in Split, Croatia (48693907442).jpg|thumb|Sfinga na Peristilu]] Monumentalno dvorišče, ''[[Peristil]]'', je predstavljalo severni dostop do cesarskih apartmajev pred preddverjem. Omogočalo je tudi dostop do Dioklecijanovega mavzoleja na vzhodu (danes stolnica sv. Dujma) in do treh templjev na zahodu (dva sta danes izgubljena, tretji, ki je bil prvotno Jupitrov tempelj, pa je postal [[krstilnica]]). Zahodno od Peristila stoji tudi tempelj, imenovan Eskulapov tempelj, ki ima polvaljasto streho, zgrajeno iz kamnitih blokov, ki ni puščala vse do 40. let 20. stoletja, ko so jo pokrili s svinčeno streho. Tempelj je bil nedavno obnovljen. ==== Egiptovske sfinge ==== Palača je bila okrašena s številnimi 3500 let starimi granitnimi sfingami, ki morda izvirajo iz najdišča egiptovskega faraona [[Tutmoz III.|Tutmoza III.]] Prvotno je bilo dvanajst sfing, ki jih je iz Egipta prinesel cesar Dioklecijan.<ref>{{cite web|url=http://www.split.com.hr/novosti/vijesti/sve-splitske-sfinge |title=Sve splitske sfinge &#124; splitski.portal |website=Split.com.hr |date= |accessdate=2016-02-28}}</ref> Škotski arhitekt Robert Adam je ta tempelj imel za enega najlepših spomenikov v Evropi. Stoletja so preživele le tri. Ena je še vedno na Peristilu, druga brez glave stoji pred Jupitrovim templjem, tretja pa je v mestnem muzeju. ==== Jupitrov tempelj ==== {{glavni|Jupitrov tempelj, Split}} Posvečen je starorimskemu bogu Jupitru in stoji v zahodnem delu južnega dela palačnega kompleksa, blizu Peristila. Zgrajen je bil med letoma 295 in 305, med gradnjo palače. Ker je cesar leta 305 nepričakovano abdiciral s prestola in prej prispel v palačo iz [[Nikomedija|Nikomedije]], so bila zaključna dela na gradnji palače ustavljena, zato so deli templja ostali nedokončani. Tempelj je bil kasneje preurejen v cerkev, verjetno krstilnico sv. Janeza Krstnika v 6. stoletju, hkrati s kripto, posvečeno sv. Tomažu.<ref>{{cite web |url=http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |title=SPLIT CULTURE • Portal o kulturi u Splitu |website=Splitculture.hr |date=2011-01-01 |accessdate=2016-02-28 |archive-date=2015-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150911213026/http://splitculture.hr/lokacija/jupiterov-hram |url-status=dead }}</ref> === Severna polovica === Severna polovica palače, razdeljena na dva dela z glavno ulico sever-jug (''[[Kardo]]''), ki vodi od Zlatih vrat (''Porta aurea'') do Peristila, je slabše ohranjena. Običajno se domneva, da je bil vsak del stanovanjski kompleks, v katerem so bili vojaki, služabniki in morda še kakšni drugi objekti. === Ulice in prizidki === Oba dela palače sta bila očitno obdana z ulicami, ki so vodile do obzidja skozi pravokotne stavbe (morda skladišča). == Lokacija snemanja == Dioklecijanova palača je bila uporabljena kot lokacija za snemanje četrte sezone serije HBO ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]''.<ref>{{cite web |url=http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |title=Day 72: Filming in Diocletian's Palace & Žrnovnica |work=WinterIsComing.net |date=27 September 2013 |access-date=26 April 2014 |archive-date=25 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140325184516/http://winteriscoming.net/2013/09/day-72-filming-in-diocletians-palace-zrnovnica/ |url-status=dead }}</ref> Palača je gostila tudi snemanje 31. sezone resničnostnega šova CBS ''Neverjetna dirka''.<ref>{{cite web|url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|title=Let's Split: The Amazing Race Discovers Croatia in Season 31 (VIDEO)|work=Total Croatia News|last=Rogulj|first=Daniela|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019|archive-date=28 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928100645/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/36524-split|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mlive.com/news/jackson/2019/06/jacksons-the-amazing-race-youtube-stars-tyler-oakley-korey-kuhl-take-the-lead.html|title=Jackson's 'The Amazing Race' YouTube stars Tyler Oakley, Korey Kuhl take the lead|work=Booth Newspapers|last=McLaren|first=Hunter|date=13 June 2019|access-date=31 December 2019}}</ref> == Opombe == {{Reflist|group=Note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Diocletian's Palace (Split)}} * [https://bib.irb.hr/datoteka/702854.Istraivanje_i_ureenje_Dioklecijanove_palae_u_Splitu_1956-1961.pdf Research and Reconstruction of Diocletian's Palace Peristyle in Split 1956–1961] * [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/DLDecArts/DLDecArts-idx?type=header&id=DLDecArts.AdamRuins&isize=M Robert Adam's ''Ruins of the Palace of the Emperor Diocletian at Spalatro in Dalmatia''] * [http://www.burger.si/Croatia/Split/seznam.html Diocletian's Palace virtual tour (Croatian Landmarks)] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem]] [[Kategorija:Palače na Hrvaškem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Dioklecijan]] g5ymcv1unuofe3h0hq17n0fi5onxkbm Astanska opera 0 600297 6708565 6689756 2026-07-08T16:00:34Z Yerpo 8417 --neprimerne zp 6708565 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Astanska opera | native_name = Астана Oпера | native_name_lang = | former_names = | alternate_names = | status = zgrajena | image = The State Opera and Ballet Theatre “Astana Opera”.jpg | image_alt = | caption = | building_type = | architectural_style = | structural_system = | cost = $300 milijon<ref>[http://www.zakon.kz/4575009-teatr-astana-opera-stoimostju-300-mln..html The 300 million dollars theatre Astana Opera prepares for new season] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160513033157/http://www.zakon.kz/4575009-teatr-astana-opera-stoimostju-300-mln..html |date=2016-05-13 }}, ''zakon.kz'', 8 September 2013. (Russian)</ref> | location = [[Astana]], [[Kazahstan]] | address = | location_town = | location_country = | coordinates = {{coord|51|8|8|N|71|24|39.3|E|display=inline,title}} | completion_date = 2010 | construction_start_date = | opened_date = | inauguration_date = 2013 | top_floor = 32 m | other_dimensions = Površina prizorišča 3000 m<sup>2</sup> | floor_count = | floor_area = 64.163 m<sup>2</sup> | seating_type = | seating_capacity = 1250 (Operna dvorana), 250 (Komorna dvorana) | elevator_count = | main_contractor = Mabetex Group | architect = | architecture_firm = Arlotti-Beccu-Desideri-Raimondo (ABDR)<ref name="wonder"/> | structural_engineer = | services_engineer = Theatreplan<ref>[http://theatreplan.co.uk/state-theatre-of-opera-and-ballet-astana/ State Theatre of Opera and Ballet, Astana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304100519/http://theatreplan.co.uk/state-theatre-of-opera-and-ballet-astana/ |date=2016-03-04 }}, official site of ''theatreplan''.</ref> | civil_engineer = | other_designers = | awards = | website = }} '''Astanska opera''' ({{langx|kk|Астана Oпера|Astana Opera}}) je operna hiša v [[Astana|Astani]] v [[Kazahstan]]u, ustanovljena na podlagi izvršnega ukaza [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultana Nazarbajeva]].<ref name="vox"/> == Zgodovina načrtovanja in gradnje == Načrt je delno izdelal Nursultan Nazarbajev, gradnja pa se je začela 6. julija 2010<ref name="vox">[http://www.voxpopuli.kz/main/1425-za-kulisami-astana-opery.html In the backstage of Astana Opera], ''vox populi'', 21 November 2013. (Russian)</ref> pod vodstvom skupine Mabetex.<ref>{{Cite web|url=http://www.edgekz.com/curtain-goes-central-asias-largest-opera-house/ |title=Astana Offers World Class Opera House |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20141210163653/https://www.edgekz.com/curtain-goes-central-asias-largest-opera-house/ |archive-date=2014-12-10}}</ref> Operna hiša stoji na 9 hektarjev velikem zemljišču. Odprta je bila leta 2013, prva uprizoritev pa je bila kazahstanska opera ''Biržan in Sara''.<ref>[http://www.euronews.com/2013/06/24/curtain-up-at-astana-opera/ Curtain up at Astana Opera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181125115736/https://www.euronews.com/2013/06/24/curtain-up-at-astana-opera |date=2018-11-25 }}, ''euronews'', 24 June 2013.</ref> Akustika gledališča velja za eno najboljših na svetu, zasnovala pa sta jo Italijan Enrico Moretti<ref>{{Cite web|url=https://www.biobyte.net/enrico-moretti/|title=Enrico Moretti's biography on the official website|last=|first=|date=|website=biobyte.net|access-date=|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313082224/http://www.biobyte.net/enrico-moretti/|archive-date=2017-03-13|url-status=dead}}</ref> (Biobyte<ref>{{Cite web|url=https://www.biobyte.net/|title=official website of Biobyte srl|last=|first=|date=|website=biobyte.net|access-date=|archive-date=2020-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812013324/https://www.biobyte.net/|url-status=dead}}</ref>) in Maria Cairoli. == Opis == Operna hiša ima dve dvorani: *glavno dvorano (1250 sedežev), ki gosti operne in baletne predstave ter ima orkestrsko jamo z prostorom za do 120 glasbenikov, *komorno dvorano (250 sedežev) za koncerte komorne glasbe.<ref>[http://culturemap.kz/en/object/teatr-opery-i-baleta-astana-opera Opera and Ballet Theatre “Astana Opera”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303235817/http://culturemap.kz/en/object/teatr-opery-i-baleta-astana-opera |date=2016-03-03 }}, ''culture map''.</ref> To je druga novozgrajena operna hiša v Astani, saj je bila [[Palača miru in sprave]] s 1500 sedeži dokončana leta 2006. Velja za tretjo največjo operno hišo na svetu;<ref name="wonder">{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20180426081033/https://www.edgekz.com/city-steppe-astanas-architectural-wonders/ City on the Steppe: Astana’s Architectural Wonders]}}, ''edge.kz''.</ref> ena njenih izjemnih značilnosti je 1,6-tonski lestenec, ki visi v 13 m visokem preddverju. Operna hiša ima tudi več objektov, kot sta restavracija in vse instalacije, potrebne za vaje skupine. Slog operne hiše je navdihnjen s starogrško arhitekturo, vključuje pa tudi tipične elemente nacionalne dediščine, kot so freske [[Narodni park Šarin|kanjona Šarin]] in narodnega parka Burabaj.<ref name="vox"/> <gallery> Slika:Astana opera.png|Glavna dvorana Slika:Астана Опера 2015 02.jpg|Lestenec v preddverju Астана Опера 2015 08.jpg </gallery> == Skupina in repertoar == Operna hiša gosti svoj orkester, balet in operno skupino, ki izvajajo večinoma opere. Njihov repertoar vključuje večja dela, kot sta operi ''La traviata'' ali ''Tosca'' in balet ''Hrestač'', pa tudi nacionalna dela, kot sta operi ''Abaj'' ter ''Biržan in Sara''.<ref>[http://astanaopera.kz/category/repertuar/?lang=en Repertoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061645/http://astanaopera.kz/category/repertuar/?lang=en |date=2016-03-04 }}, Astana Opera official website.</ref> Orkester sestavlja 90 % mladih glasbenikov. Skupina je bila leta 2014 na turneji in je nastopila v [[New York]]u,<ref>[http://www.huffingtonpost.com/shai-baitel/astana-opera-on-new-yorks_b_6049276.html Astana Opera on New York's Cultural Radar Screen], ''the Huffington Post'', 26 October 2014.</ref> [[Toronto|Torontu]] in [[Pariz]]u.<ref>[http://www.forumopera.com/choeur-orchestre-dastana-opera-paris-bastille-ildar-abdrazakov-le-numero-un-des-huns Chœur & Orchestre d'Astana Opera - Paris (Bastille)], ''Forum Opera'', 2 November 2014. (French)</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} [[Kategorija:Astana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazahstanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] l8x7xamn06iafi66ogvpqh82ipwqci2 Mestno obzidje Tarnóva 0 600403 6708630 6662694 2026-07-08T18:15:01Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Poljska arhitektura]]; dodal [[Kategorija:Tarnów]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708630 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tarnów]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] 3ztgi9pshwtn4pvy6wwkbpcke8dey58 6708631 6708630 2026-07-08T18:15:10Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]]; dodal [[Kategorija:Fortifikacije na Poljskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708631 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tarnów]] [[Kategorija:Fortifikacije na Poljskem]] sgrp1orq846t83m2jyto7gbg0oj5a08 Pogovor:Mestno obzidje Tarnóva 1 600405 6708777 6656336 2026-07-09T10:52:32Z Ljuba24b 92351 /* V Pravopisu */ nov razdelek 6708777 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Poljska}} == V Pravopisu == V Pravopisu se ''w'' piše kot ''v''. Predlagam ponoven popravek. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:52, 9. julij 2026 (CEST) eogvca5acwful5bug0c7va31kj9m8sc Muzej Kosova 0 601219 6708629 6661554 2026-07-08T18:05:31Z Yerpo 8417 /* Etnološki muzej */ tn 6708629 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Muzej Kosova | native_name = ''Muzeu i Kosovës'' <br>Музеј Косова / ''Muzej Kosova'' | image = Muzeu_i_Kosovës.JPG | imagesize = 260 | caption = | alt = | map_type = | latitude = | longitude = | established = 1949 | dissolved = | location = Ibrahim Lutfiu, [[Priština]], [[Kosovo]] | type = [[Narodni muzej]] | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection = | visitors = | director = | curator = | publictransit = | website = }} '''Muzej Kosova''' ({{langx|sq|Muzeu i Kosovës}}; {{langx|sr|Музеј Косова}} / ''Muzej Kosova'') je narodni [[muzej]] [[Kosovo|Kosova]], ki stoji v mestu [[Priština]].<ref>{{cite web| url=http://www.balkansgeotourism.travel/content/national-museum-prishtin%C3%AB-pri%C5%A1tina-kosovo/seeA2E73EE4D27222687 | title=National Museum, Prishtinë (Priština), Kosovo | publisher= Western Balkins Geotourism MapGuide: Land of Discovery |work=National Geographic | accessdate=7 May 2014 }}</ref><ref>{{cite web| url=http://www.tripadvisor.co.uk/Attraction_Review-g295385-d2343558-Reviews-Kosovo_Museum-Pristina.html | title=Kosovo Museum | publisher=TripAdvisor | accessdate=7 May 2014 }}</ref><ref>{{cite web| url=https://plus.google.com/113750951326288701914/about?gl=uk&hl=en | title=Kosovo Museum | work=Google+ | accessdate=7 May 2014 }}</ref> Ustanovile so ga jugoslovanske oblasti leta 1949 in je največji muzej na Kosovu. Je v stavbi v avstro-ogrskem slogu iz leta 1889, ki je bila prej uporabljena kot sedež visokega vojaškega poveljstva. Muzej je najstarejša ustanova kulturne dediščine na Kosovu, ustanovljena z namenom ohranjanja, restavriranja, konserviranja in predstavljanja premične dediščine na tem ozemlju. Je v posebnem objektu, tako z arhitekturnega vidika kot tudi zaradi svoje lokacije, saj stoji v starem mestnem jedru. == Zgodovina == Muzej Kosova, ustanovljen leta 1949, ima oddelke za [[arheologija|arheologijo]], [[etnografija|etnografijo]] in [[naravoslovje]], leta 1959 pa je bil dodan še oddelek za preučevanje zgodovine in narodnoosvobodilnega boja. Aktivno sponzorira arheološka izkopavanja, konservatorstvo in drugo znanstveno delo. Od leta 1956 izdaja letno revijo ''Buletin i Muzeut të Kosovës'' s članki v albanščini (s povzetki v francoščini, angleščini ali nemščini).<ref>{{cite book | last=Riedlmayer | first=András | title=Museums in Kosovo: a first postwar assessment | series=Bosnia Report | date=March–June 2000 | accessdate=23 February 2013 | url=http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm | publisher=Bosnian Institute | location=UK | archive-url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm | archive-date=18 October 2012 | url-status=dead }}</ref> Celoten muzej je sestavljen iz treh muzejskih delov: *samega muzeja Kosova, *stanovanjskega kompleksa Emina Gjikuja, kjer je bila predstavljena etnološka razstava in *Muzeja neodvisnosti. Muzej je sestavljen iz štirih oddelkov: *arheološkega oddelka, *etnološkega oddelka, *zgodovinskega oddelka in *naravoslovnega oddelka. Glavno muzejsko stavbo sestavljajo 3 dvorane oziroma galerije, ena od njih pa služi kot dvorana za stalne arheološke razstave, različni eksponati pa so predstavljeni tudi na notranjem dvorišču muzeja v [[lapidarij]]u oziroma v Arheološkem parku, ki je ob muzejski stavbi oziroma na njeni desni strani. V kleteh muzeja so skladišča tisočih najdb, artefaktov in premičnih fragmentov arheološkega gradiva, ki so sistematizirani in shranjeni v posebnih pogojih s posebno pozornostjo in skrbnostjo. V stavbi Muzeja Kosova in sicer v tretjem nadstropju, so delovni prostori Kosovskega arheološkega inštituta, znanstveno-strokovne ustanove, odgovorne za arheološke raziskave.<ref>{{cite web| title=Kosovo Museum – About | url=http://vblok.com/en/museum/about-us/ | archive-url=https://archive.today/20130412031453/http://vblok.com/en/museum/about-us/ | url-status=dead | archive-date=12 April 2013 | accessdate=22 February 2013 }}</ref> == Etnološki muzej == [[File:Muzeu Etnologjik ne Prishtine.JPG|240px|thumb|right|V muzeju so razstavljena orodja in predmeti, povezani z življenjskim slogom iz obdobja osmanskega Kosova]] Etnološki muzej je sestavni del Muzeja Kosova in je v starem stanovanjskem kompleksu, ki ga sestavljajo štiri stavbe: dve iz 18. stoletja in dve iz 19. stoletja. Stanovanjski kompleks je zgradila družina Gjinolli oziroma Emin Gjiku, ki se je nato v letih 1958–59 preselila v Turčijo. Kasneje je bil v tem stanovanjskem kompleksu odprt Prirodoslovni muzej. Leta 2006 je bila v tem stanovanjskem kompleksu postavljena stalna etnološka razstava muzeja Kosova. Koncept etnološkega muzeja temelji na štirih temah, ki predstavljajo življenjski cikel od rojstva, življenja, smrti in duhovne dediščine Albancev na Kosovu v obdobju osmanske vladavine. Del muzeja je tudi kamnita hiša oziroma sinagoga, ki je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja prenesena iz starega dela mesta Priština v ta stanovanjski kompleks. Danes služi kot center sodobne umetnosti – Station.<ref>{{cite web| title=The Ethnological Museum | url=http://vblok.com/en/plan-your-visit/ethnological-museum/ | archive-url=https://archive.today/20130412023954/http://vblok.com/en/plan-your-visit/ethnological-museum/ | url-status=dead | archive-date=12 April 2013 | accessdate=22 February 2013 }}</ref> == Arheološki park == Arheološki park, Lapidarij Muzeja Kosova, je bil zasnovan kot dodaten del zunanje razstave arheološke dediščine Kosova. Arhitekturni fragmenti, epigrafski napisi, oltarji in pestnjaki ali nagrobniki, ki poleg mitoloških prizorov, pogrebnih procesij, predstavitev podob preteklih potomcev, dopolnjenih z vklesanimi napisi, vse to odraža duhovni in materialni svet antičnega obdobja Dardanije.[7] Arheološki park Muzeja Kosova je bil zasnovan kot lapidarij, ki je vnaprej določen prostor za razstavljanje kamnitih spomenikov in arhitekturnih fragmentov arheološke narave. Park je namenjen spominu na antiko in raven civilizacij iz antičnih časov ter organizaciji kulturnih in izobraževalnih dogodkov za otroke in mlade. == Galerija == <gallery mode=packed heights=100px style="text-align:center"> National Museum, Prishtinë, Kosovo.JPG|Muzejska stavba Muzeu i Kosovës 16.JPG|Neolitska antropomorfna terakotna glava Hyjnesha muze.jpg|[[Boginja na tronu]] Kosovo Feb 2020 22 07 38 533000.jpeg|Figura visoko postavljene [[Dea Dardanica|dardanske dame]] Kosovo Feb 2020 22 07 47 773000.jpeg|Votivni spomenik, posvečen dardanski boginji [[Dea Dardanica|Dei Dardanici]] Kosovo Feb 2020 22 07 55 531000.jpeg|Izrezljan relief, ki prikazuje prizor pogrebne procesije </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Kosovo Museum}} {{commonscat|Ethnological Museum, Pristina}} [[Kategorija:Priština]] [[Kategorija:Muzeji na Kosovu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] k8wnrq2opv9iw8n2tj8tg64hl9k41oa Narodna knjižnica Kosova 0 601221 6708627 6661562 2026-07-08T17:58:18Z Yerpo 8417 /* Ustanovitev */ --nesmisel 6708627 wikitext text/x-wiki {{Infobox library | name = Narodna knjižnica Kosova | logo = National Library of Kosovo Pjeter Bogdani.svg | image = National_Public_Library_Pristina_Qiv_Owned_Image_30_August_2008.jpg | image_size = 295px | caption = | country = [[Kosovo]] | type = | scope = | established = 1944 | ref_legal_mandate = [https://www.rks-gov.net/sq-al/qytetaret/edukimi/pages/bibliotekat.aspx Vladni dokument o odobritvi za Nacionalno knjižnico Kosova] | location = [[Priština]] | coordinates = {{coord|42|39|26|N|21|9|44|E|type:landmark_region:XK|display=inline,title}} | branch_of = | items_collected = knjige, akademske revije, časopisi, revije, rokopisi, zemljevidi, slike in digitalni viri | collection_size = 1.890.194 | legal_deposit = | req_to_access = | annual_circulation = 5000 | pop_served = | members = | director = Dr. Blerina Rogova Gaxha | num_employees = | website = {{URL|http://biblioteka-ks.org/}} }} '''Narodna knjižnica Kosova''' ({{langx|sq|Biblioteka Kombëtare e Kosovës}}; {{langx|sr|Народна библиотека Косова|Narodna biblioteka Kosova}}) je najvišja knjižnična ustanova na [[Kosovo|Kosovu]], ki jo je ustanovila skupščina, in je v [[Priština|Prištini]]. Poslanstvo knjižnice je zbiranje, ohranjanje, promocija in omogočanje dostopa do dokumentarne in intelektualne dediščine Kosova. Prireja razstave in hrani arhiv nacionalnih časopisov. Knjižnica ponuja tudi številne druge storitve. Znana je po svoji edinstveni zgodovini in slogu stavbe, ki jo je zasnoval hrvaški arhitekt Andrija Mutnjaković, čemur so sledile polemike o njenem zunanjem videzu. ''VirtualTourist'' jo je uvrstil med deset najgrših stavb na svetu.<ref>{{Cite web |last=Marzouk |first=Lawrence |date=2009-12-04 |title=Is This the World's Ninth Ugliest Building? |url=https://balkaninsight.com/2009/12/04/is-this-the-world-s-ninth-ugliest-building/#:~:text=Pristina's%20landmark%20National%20Library%20has,of%20the%20website%20VirtualTourist.com. |access-date=2025-05-17 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref> [[File:National_Library_of_Kosovo_photo_Arben_Llapashtica.jpg|thumb|Pogled na stavbo iz ptičje perspektive]] == Zgodovina == === Ustanovitev === Zgodovina knjižnic na Kosovu sega v 14. in 15. stoletje.<ref>{{cite journal|last=BKUK|title=65-vjet të Biblotekës Kombëtare dhe Universitare të Kosovës|url=http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|journal=Bibloletra|year=2009|volume=2|page=1|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140501032049/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|archivedate=2014-05-01}}</ref> Zbirke tamkajšnjih krščanskih in muslimanskih verskih skupnosti veljajo za najstarejše arhivske knjižnice na Kosovu.<ref name="auto1">{{cite web|last=Riedlmayer|first=Andras|title=Libraries and archives in Kosova: a postwar report|url=http://www.bosnia.org.uk/bosrep/decfeb00/libraries.cfm|work=Fine Arts Library, Harvard University|publisher=Bosnian Institute|access-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170915145017/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/decfeb00/libraries.cfm|archive-date=2017-09-15|url-status=dead}}</ref> Kosovska institucionalna knjižnica je bila uradno ustanovljena decembra 1944 v mestu [[Prizren]]. Leta 1982 je bila knjižnica preseljena v sedanjo stavbo, ki je bila zgrajena v Prištini, sedanji prestolnici Kosova. Skozi leta se je ime Narodne knjižnice spreminjalo glede na politični položaj Kosova.<ref name="auto">{{cite journal|last=BKUK|title=65-vjet të Biblotekës Kombëtare dhe Universitare të Kosovës|url=http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|journal=Bibloletra|year=2009|volume=2|page=10|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140501032049/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|archivedate=2014-05-01}}</ref> {| border="1" class="wikitable" ! Leto !! Ime |- | 1944–1952 || Regionalna knjižnica Avtonomne pokrajine Kosovo |- | 1956–1961 || Knjižnični center Avtonomne pokrajine Kosovo in Metohija |- | 1961–1970 || Nacionalna pokrajinska knjižnica |- | 1970–1990 || Narodna in univerzitetna knjižnica Kosova |- | 1990–1999 || Narodna in univerzitetna knjižnica Kosova in Metohije |- | 1999–2014 || Narodna in univerzitetna knjižnica Kosova |- | 2014–current || Narodna knjižnica Kosova |} ''Upoštevajte, da so prejšnja uradna imena Narodne knjižnice Kosova prvotno v albanščini in jih je mogoče najti v knjižničnem časopisu. [https://web.archive.org/web/20140501032049/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf Bibloletra]'' === 1989–1999 === Leta 1989 je bil status Kosova kot avtonomne regije Srbije preklican, desettisoči kosovskih Albancev, zaposlenih v javnem sektorju, so izgubili službo, albanski študenti pa niso mogli več obiskovati univerzitetnih tečajev v albanščini. Za javne in zasebne knjižnice na Kosovu je bilo obdobje 1998–1999 čas, ko so bile številne knjižnične zbirke požgane in uničene. Knjižnica je bila nato uporabljena za nastanitev velikega števila beguncev iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, ki so zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] pobegnili iz svojih držav. Po Natovi okupaciji Kosova junija 1999 se je razkrilo, da je [[vojska Srbije in Črne gore]] knjižnico uporabljala kot center za poveljevanje in nadzor. Gradivo v notranjosti je bilo ukradeno, pohištvo v čitalnici razbito, kartotečni katalog pa odvržen v klet. Knjižnične delavce so teden dni zadržali zunaj, medtem ko so mirovne enote [[KFOR]] (Sile za Kosovo) preverjale stavbo glede skritih eksplozivov.<ref name="auto1"/> Po podatkih nacionalnih in mednarodnih organizacij je bilo v papirnico v [[Lipjan]]u poslanih približno 100.000 knjig v [[albanščina|albanščini]] na predelavo. Med temi knjigami so bile tudi zbirke nacionalne dediščine, ki so pojasnjevale izvor in zgodovino naroda.<ref>{{citation |last=Carsten Frederiksen|first=Frode Bakken|title=Libraries in Kosovo|publisher=IFLA/FAIFE Report|date=April 2000}}</ref> === Reorganizacija === Po vojni na Kosovu je obstajala velika volja in želja po obnovi knjižničnih stavb in ponovni vzpostavitvi knjižničnih storitev na vseh ravneh. To je bilo storjeno s pomočjo posebne skupine strokovnjakov iz [[Unesco|Unesca]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] (SE) in Mednarodne federacije knjižničnih združenj in ustanov (IFLA).<ref>{{citation |last=Carsten Frederiksen|first=Frode Bakken|title=Libraries in Kosovo|publisher=IFLA/FAIFE Report|date=April 2000|page=4}}</ref> Ta posebna skupina strokovnjakov je ustvarila različne programe usposabljanja, kot so: zakonodaja in upravljanje, mobilna knjižnica, rekonstrukcija, knjiga in branje, strokovno usposabljanje in razvoj na področju informacijske tehnologije, kulturna dediščina, otroci in mladi, program odprtega dostopa, podpora pobudam, tesno sodelovanje.<ref>{{citation |last=Carsten Frederiksen|first=Frode Bakken|title=Libraries in Kosovo|publisher=IFLA/FAIFE Report|date=April 2000|page=10}}</ref> V letih reorganizacije je Narodna knjižnica Kosova prejela pomoč številnih institucij, kot so ameriško veleposlaništvo, OVSE, Zentralbibliothek Zürich, nemške umetniške pobude, Raiffeisen Bank International.<ref>{{cite journal|last=BKUK|title=65-vjet të Biblotekës Kombëtare dhe Universitare të Kosovës|url=http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|journal=Bibloletra|year=2009|volume=2|page=12|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140501032049/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|archivedate=2014-05-01}}</ref> == Arhitektura === Stavba === Najpomembnejši del sedanje knjižnice je njena stavba. O njenem slogu obstajajo nasprotujoča si mnenja, kar je privedlo do različnih različic glede stavbe. Sedanja stavba Narodne knjižnice Kosova je bila odprta 25. novembra 1982. Zasnoval jo je hrvaški arhitekt Andrija Mutnjaković. Njen prostor obsega 16.500 kvadratnih metrov. Ima zenitna okna s skupno 99 kupolami različnih velikosti in je v celoti prekrita s kovinsko ribiško mrežo, ki ima svojo posebno arhitekturno simboliko.<ref name="auto"/> V njej sta dve čitalnici s 300 oziroma 100 sedeži, čitalnica za periodične publikacije, prostori za posebne zbirke, katalogizacijo in raziskave, amfiteater s 150 sedeži in sejna dvorana s 75 sedeži. Ima kapaciteto približno dva milijona zvezkov. Gradivo je v dveh nadstropjih pod zemljo in je zaprto za javnost.<ref name="auto2">{{citation |last=Carsten Frederiksen|first=Frode Bakken|title=Libraries in Kosovo|publisher=IFLA/FAIFE Report|date=April 2000|page=23}}</ref> Preddverje knjižnice se uporablja za različne kulturne dogodke. Tla dvorane so edinstveno delo iz raznolikega [[mozaik]]a iz [[marmor]]ja. Največja kupola knjižnice je glavni okras visokega stropa dvorane in tako zagotavlja obilo naravne svetlobe.<ref>{{cite web|title=Kosovo National Library, Prishtina, Kosovo|url=http://www.strangebuildings.thegrumpyoldlimey.com/2011/08/kosovo-national-library-prishtina.html|work=Strange, Weird, Wonderful and Cool Buildings}}</ref> <gallery mode="packed" heights="100px" style="text-align:center"> Main hall, National Library of Kosovo.JPG|Glavna dvorana z marmornimi tlemi Amphitheater, National Library of Kosovo.JPG|Eden od amfiteatrov v knjižnici Reading room, National Library of Kosovo.JPG|Ena od čitalnic v knjižnici Hall, National Library of Kosovo.JPG|Pogled na tretje nadstropje </gallery> === Slog in polemike === [[File:Pristina, view of National Library and Christ the Savior Cathedral, 2025.jpg|thumb|Pogled na Nacionalno knjižnico Kosova in nedokončano stolnico Kristusa Odrešenika poleti 2025. Pogled z enega od stolpov [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština|stolnice Matere Tereze]]]] Po mnenju arhitekta Narodne knjižnice Kosova naj bi stavba predstavljala slog, ki združuje bizantinske in islamske arhitekturne oblike.<ref name="auto2"/> V drugih virih so izjave samega arhitekta, da je bil »ta projekt, ki je povezan s tradicijo predromanske arhitekture Balkana, obravnavan med drugimi projekti za stavbo Narodne knjižnice v Sarajevu«.<ref>{{cite web|last=Patricia Kiš|title=Andrija Mutnjaković: Mislili su da se rugam, a ja nisam želio biti prosječan|url=http://www.jutarnji.hr/ahitekt-andrija-mutnjakovic--mislili-su-da-se-rugam--a-ja-nisam-zelio-biti-prosjecan/942078/}}</ref> Drugi to stavbo vidijo kot reakcijo na neosebnost mednarodnega sloga in poskus združitve sodobnih sredstev z regionalnimi tradicijami in podeželsko arhitekturo,<ref>{{cite web|last=Onup Magazine|title=National Library|date=17 January 2009 |url=http://onupmagazine.com/2009/01/national-library/#sthash.maKjhPcR.dpuf|archive-url=https://archive.today/20140303210026/http://onupmagazine.com/2009/01/national-library/#sthash.maKjhPcR.dpuf|url-status=usurped|archive-date=March 3, 2014}}</ref> pa tudi kot moderno-metabolistični slog.<ref>{{cite web|last=World Architecture Map|title=Kosovo National Library|url=http://www.worldarchitecturemap.org/buildings/kosovo-national-library}}</ref> Kljub uradnim izjavam arhitekta o slogu Narodne knjižnice Kosova obstaja veliko drugih polemik glede videza stavbe in njenega pomena. Ena najbolj znanih različic je tista, ki povezuje kupole stavbe z nacionalno albansko kapo ''[[Qeleshe|plisi]]''.<ref>{{cite web|last=Qeveria e Kosoves|title=Biblotekat|url=https://www.rks-gov.net/sq-AL/Qytetaret/Edukimi/Pages/Bibliotekat.aspx|access-date=2014-03-02|archive-date=2009-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327132503/https://www.rks-gov.net/sq-AL/Qytetaret/Edukimi/Pages/Bibliotekat.aspx|url-status=dead}}</ref> To je bil razlog, zakaj so se srbski politiki zelo ostro odzvali na videz stavbe.<ref name="auto3">{{cite web|last=Dnevno|title=The strangest library in the world?|work=Dnevno News Portal|date=24 January 2012|url=http://www.dnevno.ba/ekalendar/zanimljivosti-iz-povijesti/44084-najcudnija-knjiznica-na-svijetu.html|access-date=2 March 2014|archive-date=16 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140716141014/http://www.dnevno.ba/ekalendar/zanimljivosti-iz-povijesti/44084-najcudnija-knjiznica-na-svijetu.html|url-status=dead}}</ref> Druga različica pravi, da je bil ta projekt namenjen spravi odnosov med Srbi in Albanci. Njegove kupole so kombinacija obstoječih turških kopališč v Prizrenu in Pečkega patriarhata.<ref name="auto3"/> <gallery mode="packed" heights="130px" style="text-align:center"> Main hall1 National Library of Kosovo.JPG|Krožne rozete Simona Široke Plisi, Rozete ne Bibloteken Kombetare te Kosoves.JPG|Rozeta Simona Široke, ki prikazuje starega moškega z albansko kapo ''[[Qeleshe|plisi]]'' Dome, National Library of Kosovo.JPG|Ena od kupol v knjižnici Dome, National Library Of Kosovo.JPG|Še en pogled na notranjost ene od kupol </gallery> == Sodelovanje knjižnic == Narodna knjižnica Kosova je odgovorna za koordinacijo vseh kosovskih knjižnic v državi. Prav tako je odgovorna za zagotavljanje informacij za visokošolsko izobraževanje in raziskave ter dostop do različnih podatkovnih baz. === Zbirke === Narodna knjižnica Kosova ima 1.890.194 knjižničnih enot s 475.324 naslovi, od tega 382.806 knjig, 281.591 revij, 984.022 časopisov in 241.775 drugih enot. Med letoma 2004 in 2009 se je knjižnica obogatila s 30.000 novimi naslovi.<ref name="auto"/> Leta 2013 je število knjižničnih zbirk doseglo 2 milijona enot.<ref>{{cite web|last=kultplus|title=BKUK shënoi 69-të vjetorin e themelimit|url=http://www.kultplus.com/?id=5&l=1131|year=2013}}</ref> Zbirke redkih starih knjig, starih časopisov in revij ter albanskih rokopisov z latinsko, grško in arabsko grafiko so dragocen zaklad kulturne dediščine, ki se hrani v tej ustanovi. Tudi zemljevidi, fotodokumenti in drugi dragoceni dokumenti predstavljajo veliko kulturno dediščino. Najstarejša knjiga, najdena v Narodni knjižnici, je ''Historia de vita et gestis Scanderbegi Epirotarum principis'' avtorja Marina Barletija, napisana v latinščini.<ref>{{cite journal|last=BKUK|title=60 vjet të Biblotekës Kombëtare dhe Universitare të Kosovës|url=http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti1Nr32004.pdf|journal=Bibloletra|year=2004|volume=3|page=14|access-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140310030011/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti1Nr32004.pdf|archive-date=2014-03-10|url-status=dead}}</ref> === Katalogizacija in klasifikacija === Narodna knjižnica Kosova uporablja tri mednarodne standarde katalogizacije. AACR2, ki je standard ISNC, ISBD, ki je standard IFLA, in standard MARC 21. Narodna knjižnica Kosova uporablja dva standardna klasifikacijska standarda gradiva, univerzalno decimalno klasifikacijo in predmetno klasifikacijo.<ref>{{cite web|last=The National Library of Kosova|title=Standarde Bibliotekare|url=http://www.biblioteka-ks.org/Botimet.php}}</ref> == Obiski == Storitve Narodne knjižnice lahko uporablja vsak, vendar morajo biti osebe stare vsaj 18 let, da lahko zahtevajo in naročijo gradivo iz zbirk. Gradiva knjižnice si ni mogoče izposoditi za domačo uporabo in ga je treba brati v eni od čitalnic. Vsako leto se registrira približno 5000 uporabnikov, zaradi česar je to najbolj obiskana knjižnica na Kosovu.<ref>{{cite web|last=Bibloteka Kombetare e Kosoves|title=Bibloteka Kombetare e Kosoves|url=http://www.biblioteka-ks.org/}}</ref> Je ena najbolj obiskanih znamenitosti na Kosovu.<ref>{{cite web|last=Kosovo Tourism|title=Kosovo Tourism|url=http://kosovo-tourism.eu/kosovo/uploads/MONOGRAFIA.PDF|access-date=2014-03-02|archive-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302175333/http://kosovo-tourism.eu/kosovo/uploads/MONOGRAFIA.PDF|url-status=dead}}</ref> == Organizacija == Narodna knjižnica je državna ustanova, ki poroča Ministrstvu za kulturo in jo ureja zakon.<ref>{{cite web|last=GAZETA ZYRTARE E REPUBLIKËS SË KOSOVËS|title=LIGJ PËR BIBLIOTEKAT|url=http://www.mkrs-ks.org/repository/docs/Ligji_nr._04-L-097_per_Bibliotekat.pdf}}</ref> V Narodni knjižnici je več mini knjižnic, kot so Ameriški kotiček, Knjižnica sodobne umetnosti, Knjižnica Nata, Glasbena knjižnica, Knjižnica za slepe, Knjižnica Fehmija Aganija, Knjižnica Krista Malokija, Arhiv avtorjev itd. == Digitalna knjižnica == [[File:Analog Catalog, National Library of Kosovo.JPG|thumb|Analogni katalog v Nacionalni knjižnici Kosova]] Digitalizacija Narodne knjižnice Kosova je zelo pomemben projekt. Med tem procesom si Narodna knjižnica Kosova prizadeva objaviti nacionalno dediščino in drugo gradivo, ki se nanaša na Kosovo, da bi ga promovirala in olajšala dostop do njega domačinom in posameznikom iz drugih držav. Leta 2008 je bil z namenom razvoja portala, podobnega ameriškemu spominu ({{langx|sq|Kujtesa}}), ustanovljen Dokumentarni center Kosova. Zaradi zelo velikega števila dokumentov, ki jih je treba digitalizirati, kar je dolgotrajen proces, je knjižnica določila zaporedje meril za dokumente, ki jih je treba digitalizirati pred drugimi, eno osnovnih meril pa je kulturna in zgodovinska vrednost tega gradiva. Na podlagi teh meril imajo prednost pri digitalizaciji naslednji dokumenti: najbolj iskano gradivo v slabem fizičnem stanju, zgodovinske knjige in rokopisi, mikrofilmi in drugo zelo potrebno gradivo. Na splošno so najpogosteje digitalizirana gradiva redke knjige (49 %), fotografije (44 %), rokopisi (39 %), monografije (35 %), glasba (30 %), časopisi (9 %), zemljevidi (1 %). Poleg digitalizacije lastnega gradiva Narodna knjižnica Kosova zagotavlja dostop do nekaterih najbolj priljubljenih elektronskih virov na svetu, kar je omogočeno prek Konzorcija elektronskih knjižnic Kosova. Za storitve za elektronske vire v različnih knjižnicah sveta je Narodna knjižnica Kosova prejela podporo od Kosova s ​​strani fundacije za odprto družbo ter podjetij, kot sta EBSCO in GALE, s finančno podporo ameriškega veleposlaništva v Prištini. Raiffeisen Bank Kosovo je podprla Oxford Music Online, misija OVSE na Kosovu pa je podprla OXFORD Scholarship Online in Oxford Journal.<ref>{{cite journal|last=BKUK|title=65-vjet të Biblotekës Kombëtare dhe Universitare të Kosovës|url=http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|journal=Bibloletra|year=2009|volume=2|pages=13–17|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140501032049/http://www.biblioteka-ks.org/Biblioteka_Botime/Viti6Nr22009.pdf|archivedate=2014-05-01}}</ref> == Druge knjižnice v Prištini == Na Kosovu je še veliko drugih knjižnic, kot so Knjižnica Akademije znanosti in umetnosti Kosova, Knjižnica Albanološkega inštituta v Prištini, Javna knjižnica Hivzi Sulejmani in druge šolske in fakultetne knjižnice, ki so razvite v znanstvenih in izobraževalnih ustanovah. Eden glavnih ciljev Narodne knjižnice Kosova je ustanovitev in ponovna aktivacija številnih novih knjižnic z namenom razvoja knjižničarstva na Kosovu. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="90px" style="text-align:center"> Dome1_National_Library_of_Kosovo.JPG Biblioteka_Kombëtare_dhe_Universitare_e_Kosovës.jpg LibraryPrishtina.JPG NationalLibrary.jpg </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://www.biblioteka-ks.org Biblioteka Kombëtare e Kosovës "Pjetër Bogdani"] *[http://biblioteka-pr.org/ Biblioteka "HIVZI SULEJMANI"] *[http://www.ashak.org/ Akademia e Shkancave dhe Arteve te Kosoves] *[http://www.ifla.org/ The International Federation of Library Associations and Institutions ] [[Kategorija:Priština]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1982]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1944]] [[Kategorija:Ustanove na Kosovu]] goe2nkljwfwwjrfl69mn3k9mg2se5fh Vuk Drašković 0 602730 6708653 6707812 2026-07-08T19:20:04Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6708653 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]] na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim ljudomorom{{cn}} nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja;<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> zdi pa se, da je ravno njegovo posredovanje — čeprav ni bilo sprejeto ravno z odobravanjem — precej prispevalo k umiritvi protestov.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda na Terazijah se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade, ki pa so se razkropili, še preden jih je patriarhov govor lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} # ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) # ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) # ''Nož'' (1982) # ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) # ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) # ''Odgovori'' (1987) # ''Ruski konzul'' (1988) # ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) # ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) # ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) # ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) # ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) # ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) # ''Doktor Aron'' (2009) # ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) # ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) # ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) # ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) # ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) # ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) # ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) # ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) # ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) # ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) # ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi: ''„Lupus pilum mutat, non mentem“ — „Volk dlako menja, narave nikoli.“''<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković: Vuk još zavija |publisher=magazin-tabloid.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=30. maj 2026|accessdate=1. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] * [[Menih Hawkeye]] * [[Dragoljub Mićunović]] * [[Vojislav Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] c726lhqgowzw3mcpm4aolzt8f8gl062 Peter Legiša 0 603263 6708598 6681694 2026-07-08T16:44:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Peter Legiša | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | known_for = [[funkcionalna analiza]], [[linearna algebra]], srednješolski učbeniki matematike | workplaces = [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]], [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | thesis_year = {{small|1977}} | thesis_title = Hermitski operatorji in izometrična struktura Banachovih prostorov | doctoral_advisor = [[Ivan Vidav]]}} '''Peter Legiša''' [péter legíša], slovenski [[Matematika|matematik]], * [[13. maj]] [[1950]], [[Ljubljana]].<ref name="PL"/> Legiša je delal na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] od 1973 do upokojitve leta 2013, od 1988 kot izredni profesor. Raziskovalno se je ukvarjal predvsem s funkcionalno analizo in linearno algebro. Predaval je več dodiplomskih in podiplomskih predmetov na Univerzi v Ljubljani. Je soavtor osmih učbenikov za srednje šole (skupaj z [[Ivan Štalec|Ivanom Štalcem]] in [[Egon Zakrajšek|Egonom Zakrajškom]]) ter avtor sedmih gimnazijskih učbenikov.<ref name="PL"/><ref name="PLOB"/><ref name="SLMF"/><ref name="ULBB"/> == Zgodnja leta in študij == Rodil se je 13. maja 1950 v Ljubljani. Mati Cirila, rojena Korenčan (1923–2004), je bila učiteljica, kasneje profesorica slovenščine. Oče [[Lino Legiša|Lino]] (1908–1980) je bil slovenski literarni zgodovinar, filolog in kritik. Legiša se je šolal v latinskih oddelkih, najprej na [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|Osnovni šoli Prežihovega Voranca]] (1960–1964), nato na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Šubičevi gimnaziji]] v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1968. Študiral je na Univerzi v Ljubljani in na smeri Tehnična matematika diplomiral leta 1972 (''Reprezentacija kolobarjev s prerezi snopov'', mentor [[Jože Vrabec]]), magistriral na smeri Funkcionalna analiza leta 1974 (''Izometrije Banachovih prostorov'', mentor [[Ivan Vidav]]) ter doktoriral leta 1977 (''Hermitski operatorji in izometrična struktura Banachovih prostorov'', mentor Ivan Vidav). Zimsko polletje podiplomskega študija je leta 1974 opravil na Univerzi Tulane v New Orleansu, ZDA. V šolskem letu 1979/80 je bil gostujoči znanstvenik na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu.<ref name="SLMF"/> == Pedagog in raziskovalec == Po izvolitvi v naziv docent leta 1978 je predaval Matematiko I in Matematiko II za študente kemije, kemijske tehnologije, tekstilne tehnologije in montanistike na FNT. Študentom fizike je predaval Analizo I in Analizo II, kasneje Matematiko III in Matematiko IV. Študentom matematike je predaval Teorijo mere in Funkcionalno analizo. Imel je več seminarjev za študente matematike. Proti koncu kariere je predaval Linearno algebro na univerzitetnem študiju računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na podiplomskem študiju (smer funkcionalna analiza) je predaval C*-algebre ter Linearne topološke prostore. Bil je pobudnik in eden od nosilcev predmeta Sodobne metode poučevanja matematike na Pedagoški smeri podiplomskega študija matematike. Od leta 1980 do leta 2008 je vodil podiplomski seminar, najprej iz analize, kasneje iz funkcionalne analize. Na teh seminarjih je predaval več obširnejših tem. Bil je mentor pri 43 diplomskih delih, pri treh magistrskih delih, pri enem je bil somentor, bil je tudi somentor pri dveh doktoratih.<ref name="NR"/> V letih 1974–1981 je dokazal in objavil več rezultatov na področju C*-algeber in Banachovih algeber, na podlagi definicij, ki jih je postavil Ivan Vidav. Z Vidavom je bil soavtor članka: Lie groups isomorphic to direct products of unitary groups v ''Proceedings of the American Mathematical Society''.<ref name="WEHSC"/> V letih 1981–2002 je Legiša večino časa posvetil učbenikom za srednjo šolo, pa tudi učnim načrtom. V sodelovanju z Ivanom Štalcem in Egonom Zakrajškom je napisal šest srednješolskih matematičnih učbenikov. Kasneje je ta skupna dela sam nadomestil s sedmimi srednješolskimi učbeniki, ki jih je večkrat posodobil in razširil. Ob tem je napisal nekaj prispevkov o problemih matematičnega izobraževanja in en priročnik.<ref name="NR"/> Leta 2001 se je Peter Legiša priključil raziskovalni skupini na področju Linearne algebre, ki jo je vodil Peter Šemrl. Ena od tem je bil prostor Mₙ realnih ali kompleksnih matrik razsežnosti n× n, na katerem lahko uvedemo več vrst delne urejenosti. O preslikavah tega prostora vase, ki ohranjajo določeno urejenost in imajo morda še kake druge lastnosti (surjektivnost, ohranjanje urejenosti v nasprotni smeri) je Legiša objavil tri članke.<ref name="PLOB"/> ==Funkcije== V letih 1991–1993 je bil predstojnik Oddelka za matematiko in mehaniko na FNT. V letih 1993–2004 je bil predsednik Nacionalnega komiteja za matematiko pri [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA)]]. Izpeljal je vključitev društva v Mednarodno matematično unijo (IMU) in v Evropsko matematično društvo (EMS) ter recipročnost z American Mathematical Society (AMS).<ref name="NR"/> Kot prvi predsednik Republiške predmetne maturitetne komisije za matematiko (1992–1997) je sodeloval pri ponovni uvedbi mature in vodil sestavljanje Predmetnega izpitnega kataloga iz matematike za maturo. Bil je član Nacionalnega kurikularnega sveta (1997–98) in njegove gimnazijske komisije.<ref name="HL"/> V letih 2012–2023 je bil predsednik DMFA-založništvo, založbe, povezane z DMFA ter Fakulteto za matematiko in fiziko (FMF). Izdajala je reviji Presek, Obzornik za matematiko in fiziko ter knjige s področja matematike, fizike in astronomije. Njeno delo nadaljujeta Založba FMF in založniška dejavnost pri DMFA Slovenije.<ref name="NR"/><ref name="ZFMF"/> == Strokovni članki in popularizacija matematike == Legiša je napisal 24 strokovnih člankov za Obzornik za matematiko in fiziko (OMF) in 18 člankov za revijo Presek. Za OMF je napisal 58 povzetkov in recenzij knjig ter pet spominov na preminule matematike. Napisal je več poljudnih člankov za druge medije – Naše razglede, Radio Slovenija, Delo.<ref name="NR"/> == Nagrade in priznanja == Legiša je leta 1980 prejel eno od prvih nagrad za mlade balkanske raziskovalce na 5. Balkanijadi v Turčiji. Leta 2000 je prejel [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva]]. Leta 2017 je postal častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.<ref name="NR"/> == Fotografija == Od gimnazijskih let naprej Legiša tudi fotografira, med drugim srečanja matematikov. Za revijo [[Presek (revija)|Presek]] je napisal nekaj člankov o fotografskih temah. Je član [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije|Društva za opazovanje in proučevanje ptic]] (DOPPS).<ref name="NR"/> Članke s fotografijami je objavljal tudi na portalu Stareslike.cerknica.org.<ref name="PLPSS"/> == Fotogalerija posnetkov iz narave == <gallery heights="120" widths="120"> Slika:Bevke 11okt.2024.jpg|''<small>Barje pri Bevkah 2024</small>'' Slika:Bloke Slovenia 15avg.2025.jpg|''<small>Bloke 2025</small>'' Slika:Metulje Slovenia 09jul.2023.jpg|''<small>Bloke pri Metuljah 2023</small>'' Slika:Krka pri Žužemberku 31maj2025.jpg|''<small>Krka nad Žužemberkom 2025</small>'' Slika:Odsevi 15nov.2024.jpg|''<small>Odsevi 2024</small>'' Slika:Hruševo Slovenia 19dec.2023.jpg|''<small>Otok v meglenem morju 2023</small>'' Slika:Fringilla montifringilla 10 feb. 2023.jpg|''<small>Pinože pri vasi Bočna 2023</small>'' Slika:Plečnikov most Trnovo 17jul.2025.jpg|''<small>Plečnikov most Trnovo 2025</small>'' Slika:Lepus europaeus 30maj2021.jpg|''<small>Poljski zajec 2021</small>'' Slika:Veliki Osolnik Slovenia 31okt.2025.jpg|''<small>Pri Velikem Osolniku 2025</small>'' Slika:Geranium phaeum 27apr.2024.jpg|''<small>Rjavordeča krvomočnica 2024</small>'' Slika:Stellaria 22apr.2023.jpg|''<small>Zvezdica 2023</small>'' </gallery> == Izbrana dela == Izbor obsega enajst del: štiri znanstvene članke in sedem učbenikov. # {{navedi revijo | title = Well embedded Hilbert subspaces in C∗-algebras [Pravilno vloženi Hilbertovi podprostori v C*-algebrah] | journal = Studia Mathematica. | year = 1976 | volume = 389 | issue = 59, | pages = 37–40 | issn = 0039-3223 | cobiss = 8653401]}} # {{navedi revijo | title = Groups of Banach space isometries [Grupe izometrij Banchovega prostora] | journal = . Acta mathematica Academiae Scientiarum Hungaricae | year = 1981 | volume = 38 | issue = 1–4, | pages = 215–221 | issn = 0001-5954| cobiss = 8659801}} # {{navedi revijo | title = Automorphisms of Mn, partially ordered by rank subtractivity ordering [Avtomorfizmi prostora Mₙ z minus delno urejenostjo] | journal = Linear algebra and its applications. [Print ed.]. | year = 2004 | volume = 389 | pages = 147–158 | issn = 0024-3795 | cobiss = 13195353]}} # {{navedi revijo | title = Automorphisms of Mn, partially ordered by the star order [Avtomorfizmi prostora Mₙ z zvezdica delno urejenostjo] | journal = Linear and multilinear algebra | year = 2006 | volume = 54 | issue = 3 | pages = 157–188 | issn = 0308-1087 | cobiss = 13972057 | doi = 10.1080/03081080500209646]}} # {{navedi knjigo | title = Matematika. Polinomi, racionalne funkcije, krivulje drugega reda | publisher = Državna založba Slovenije | year = 1985 | location = Ljubljana | pages = 106 | cobiss = 15569409}} # {{navedi knjigo | title = Matematika. Kotne funkcije, trigonometrija | publisher = Državna založba Slovenije | year = 1985 | location = Ljubljana | pages = 109 | cobiss = 20215808}} # {{navedi knjigo | title = Matematika. Matematika 1. Geometrija v ravnini | publisher = Državna založba Slovenije | year = 1987 | location = Ljubljana | pages = 116 | cobiss = 21829633}} # {{navedi knjigo | title = Matematika. Odvod, integral | publisher = Državna založba Slovenije | year = 1990 | location = Ljubljana | pages = 216| cobiss = 19796736}} # {{navedi knjigo | title = Matematika : prvi letnik. Realna števila, linearna funkcija. 10., prenovljena izd. | publisher = Državna založba Slovenije | year = 1991 | location = Ljubljana | pages = 273 | cobiss = 26928896}} # {{navedi knjigo | title = Matematika : drugi letnik. Kompleksna števila, eksponentna funkcija in logaritem, merjenje v geometriji. 2., prenovljena izd. | publisher = DZS | year = 1995 | location = Ljubljana | pages = 201 | cobiss = 50080256}} # {{navedi knjigo | title = Matematika : drugi letnik. Vektorji, potence in koreni, kvadratna funkcija. 2., prenovljena izd | publisher = DZS | year = 1995 | location = Ljubljana | pages = 232 | cobiss = 2127414}} == Sklici == <references> <ref name="ULBB">{{navedi knjigo | title = Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev | publisher = Univerza v Ljubljani | year = 1979–1999 | location = Ljubljana | volume = 3–5 | isbn = 961-90154-4-4 | cobiss = 28677633}}</ref> <ref name="NR">{{navedi revijo | first = Nada | last = Razpet| language = sl | title = Dr. Peter Legiša - novi častni član DMFA Slovenije | journal = Obzornik za matematiko in fiziko | year = 2017 | volume = 64 | issue = 5 | pages = 192–193| issn = 0473-7466 | cobiss = 11880777 }}</ref> <ref name="HL">{{navedi revijo | first1 = Milan | last1 = Hladnik| first2 = Boris | last2 = Lavrič | language = sl | title = Prof. dr. Peter Legiša, dobitnik nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2000 | journal = Obzornik za matematiko in fiziko | year = 2001 | volume = 48 | issue = 2 | pages = 59–62| issn = 0473-7466 | cobiss = 10595161 }}</ref> <ref name="SLMF">{{navedi knjigo | editor-first1 = Mirko | editor-last1 = Dobovišek | editor-first2 = Alojz | editor-last2 = Kodre | title = Sto let matematike in fizike na Univerzi v Ljubljani | pages = 384 | language = sl | publisher = Fakulteta za matematiko in fiziko | location = Ljubljana | year = 2020 | isbn = 978-961-6619-26-4 | cobiss = 15380227}}</ref> <ref name="PL">{{navedi splet | first = Stanislav | last = Pirnat | date = 1. januar 2015 | title = Peter Legiša | work = Biografski koledar slovenskih matematikov, fizikov, astronomov | language = sl | publisher = Stanislav Pirnat | url = https://stanislavpirnat.si/peter-legiša | accessdate = 11. avgust 2025}}</ref> <ref name="PLOB">{{navedi splet | title = Peter Legiša / Osebna bibliografija | language = sl | work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/02297 | accessdate = 20. maj 2026}}</ref> <ref name="ZFMF">{{navedi splet | title = Založniška dejavnost pri DMFA Slovenije | language = sl | location = Ljubljana | publisher = DMFA Slovenije | url = http://zaloznistvo.dmfa.si/Zalozba/Default.aspx| accessdate = 20. maj 2026}}</ref> <ref name="PLPSS">{{navedi splet | title = Peter Legiša na portalu Stareslike.cerknica.org | language = sl | location = Cerknica | publisher = Stareslike.cerknica.org | url = https://stareslike.cerknica.org/?s=Peter+Legi%C5%A1a | accessdate = 20. maj 2026}}</ref> <ref name="WEHSC">{{navedi revijo | first = Peter | last = Legiša | title = Well embedded Hilbert subspaces in C∗-algebras [Pravilno vloženi Hilbertovi podprostori v C*-algebrah] | journal = Studia Mathematica | year = 1976 | volume = 389 | issue = 59 | pages = 37–40 | issn = 0039-3223 | cobiss = 8653401] | url = https://scispace.com/papers/well-embedded-hilbert-subspaces-in-c-algebras-4pfrrbi7o7 | accessdate = 25. maj 2026 }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> </references> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Legiša, Peter}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] ovsoefixk1j1h68nv7kco1vj3s3nwu0 Sari-Čeleški naravni rezervat 0 603664 6708694 6687744 2026-07-09T04:08:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708694 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sari-Čeleški naravni rezervat | iucn_category = Ia | photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg | photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl | map = Kirgizistan | map_alt = | map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat | map_width = | relief =yes | location = Regija Džalal-Abad, <br> {{zastava|Kirgizistan}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|238.68|km2}} | established = 1959 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} [[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]] '''Sari-Čeleški naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сары-Челек мамлекеттик коругу, Sari-Čelek mamlekettik korugu, [[Ruščina|rusko]]: Сары-Челекский государственный заповедник, Sari-Čelekskij gosudarstvennij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Aksi v regiji Džalal-Abad v zahodnem [[Kirgizistan]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/1674|title=Sary-Chelekskiy|publisher=protected planet}}</ref> Ustanovljen je bil leta 1959 in trenutno meri 23.868 hektarjev.<ref name=oopt>{{cite web|url=https://fauna.kg/oopt/|title=Specially protected natural territories of the Kyrgyz Republic|access-date=10 January 2022|publisher=Department of Biodiversity Conservation and Specially Protected Natural Areas|archive-date=2022-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220110093444/https://fauna.kg/oopt/|url-status=dead}}</ref> Leta 1978 ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil za svetovni biosferni rezervat.<ref>{{cite web|url=https://en.unesco.org/biosphere/aspac/sary-chelek|title=Sary-Chelek Biosphere Reserve, Kyrgyzstan|publisher=UNESCO}}</ref> Rezervat je na nadmorski višini od 1.200 do 4.247 metrov.<ref name=geo/> Ime Sari Čelek v kirgiščini pomeni "rumeno vedro".<ref>{{Cite web|title=Sary-Chelek|url=https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|access-date=2021-03-31|website=Central-asia.guide|language=en-US|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421053828/https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|url-status=dead}}</ref> ==Geografija== Naravni rezervat Sari-Čelek leži približno 60 kilometrov severozahodno od mesta Taš-Kömür in trenutno meri 23.868 hektarjev. Osrednje območje meri 18.080 hektarjev, prehodna območja pa 2.394 hektarjev. Sedež rezervata je v vasi Arkit.<ref>{{Cite web|title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory|url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|publisher=UNESCO|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610182804/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&code=KIZ+01|archive-date=2020-06-10}}</ref> ==Opis== Glavna značilnost naravnega rezervata je razmeroma veliko jezero Sari-Čelek. V nizkih gričih južno od jezera Sari-Čelek je še šest manjših jezer: Kjlaaköl, Iiriköl, Bakaliköl, Aramköl, Čöjčökköl in Čačaköl. Reka Kojata deli naravni rezervat na vzhodni in zahodni del.<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Сарычелек коругу|trans-title=Sary-Chelek Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=307|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}</ref> Povprečna [[Vlažnost|relativna vlažnost]] zraka je približno 60 odstotna, letna količina padavin pa znaša približno 817 milimetrov. {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. ''Заповедники Средней Азии и Казахстана''. Москва «Мысль», 1990. 399. ISBN 5-244-00273-2. * Б. Кузнецов. ''Сары-Челекский заповедник''. «Охота и охотничье хозяйство», № 5, 1969. str. 14-15. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni rezervati]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]] [[Kategorija:Kirgizistan]] k2y5dhya4y1jmtdkf2gmsmnxxoscm01 Četrti mandat Janeza Janše 0 604367 6708640 6691495 2026-07-08T19:01:37Z Pv21 142817 /* Odločitve in delo vlade */ Vrh NATO 6708640 wikitext text/x-wiki '''Četrti mandat Janeza Janše''' se je pričel 4. junija 2026, ko je prisegla [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Odločitve in delo vlade == === Junij 2026 === Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref> Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> 10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}</ref> Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}</ref> 11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in "sramotno odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Partnerstvo za razvoj ==== 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]] o sodelovanju v partnerstvu na organih še nista razpravljali.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> === Julij 2026 === [[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]] Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.<ref>{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Janša: "Slovenija bo v Natu odslej držala besedo." Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.<ref name=":1" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] m11q9zxb3ej3t2cuyzjgxcwn4r74je6 Pogovor:Četrti mandat Janeza Janše 1 604600 6708641 6704384 2026-07-08T19:03:20Z Pv21 142817 /* Bolj določljiv naslov */ odgovor 6708641 wikitext text/x-wiki == Bolj določljiv naslov == Pozdrav, opozoril bi, da je naslov te strani premalo določljiv; ne vemo, ali gre za četrti premierski mandat Janez Janše (torej njegovo osebno delovanje znotraj 16. vlade) ali za celotno delo vlade ali pa Janšev četrti mandat na čelu SDS ipd. Predlagam, da se dopolni, da bo tudi bolj jasno, kaj je namen in vsebina te strani. lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 21:17, 23. junij 2026 (CEST) :Glede na vsebino bi bilo tole kar za prenos v članek [[16. vlada Republike Slovenije]] ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:28, 23. junij 2026 (CEST) :: {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:01, 26. junij 2026 (CEST) :: {{za}}, sem tudi jaz nameraval vprašati, čemu sploh ločen članek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:59, 26. junij 2026 (CEST) :: {{proti}}, svoj članek sem zasnoval ravno zato, ker bo o delu vlade zagotovo veliko za napisati. Že v enem mesecu se je nabralo mnogo informacij. V članku o 16. vladi damo poudarek na ministrsko ekipo, državne sekretarje in druge funkcionarje, odstope, interpelacije ... ter vključimo povzetek odločitev vlade, ki pa so nato podrobno zapisane in razdelane tu. Bolj določljiv naslov je vsekakor dober predlog. — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:47, 29. junij 2026 (CEST) :::{{komentar}} Jaz bi dal raje sezname interpelacij in tovrstnih tehnikalij ločeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:53, 29. junij 2026 (CEST) ::::Ločeno v še tretji članek? Moj predlog je temeljil na pregledu člankov preteklih vlad. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:03, 29. junij 2026 (CEST) :::::Kakšno odločitev sprejmemo? Takšen naslov, kot je, mislim, da je najslabša možnost. :::::DODATNO me zanima še, kako pisat vsebino te strani; ostanimo pri zapisu po mesecih, ali delimo po temah (morda kot so ministrski resorji), kakor je bilo v člankih prejšnjih vlad? :::::lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 21:03, 8. julij 2026 (CEST) 106jyu11a11d000mm7w1hutgf03a3vy Sinagoga El Ghriba 0 604635 6708731 6701663 2026-07-09T08:54:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708731 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Sinagoga El Ghriba | native_name = {{langx|ar|كنيس الغريبة}} | native_name_lang = | image = El Ghriba.jpg | image_upright = 1.4 | alt = | caption = Notranjost sinagoge, leta 2007 | religious_affiliation = [[Judaizem]] | tradition = | sect = | district = | prefecture = | province = | region = | deity = | rite = Magrebski Judje | festival = | organisational_status = {{ubl|[[sinagoga]]|romarsko središče}} | ownership = | governing_body = | leadership = | bhattaraka = | patron = | consecration_year = | functional_status = Aktivna | religious_features_label = | religious_features = | location = Er Riadh, [[Džerba]] | locale = | municipality = | cercle = | state = | country = [[Tunizija]] | map_type = Tunizija | map_size = 250 | map_alt = | map_relief = 1 | map_caption = Lega v Tuniziji | grid_name = | grid_position = | sector = | territory = | administration = | coordinates = {{coord|33|48|50|N|10|51|34|E|region:TN_type:landmark|display=it}} | coordinates_footnotes = | architect = | architecture_type = [[sinagoga]] | architecture_style = mavrska arhitektura | founded_by = | creator = | funded_by = | general_contractor = | established = 6. stol. pr. n. št. | groundbreaking = | year_completed = | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = | minaret_height = | spire_quantity = | spire_height = | site_area = | inscriptions = | materials = | elevation_m = | elevation_footnotes = | designation1 = World Heritage Site | delisted1_date = | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = v | designation1_date = 2023 | designation1_parent = Džerba: Pričevanje o vzorcu poselitve na otoškem ozemlju | designation1_number = 1640-017 | website = | module = | footnotes = }} '''Sinagoga El Ghriba''' ({{langx|ar|كنيس الغريبة}}), znana tudi kot '''sinagoga Džerba''', je starodavna magrebska judovska kongregacija in [[sinagoga]] v judovski vasi Hara Seghira (danes znani kot er-Riadh), nekaj kilometrov jugozahodno od [[Houmt El Souk]]a, glavnega mesta na otoku [[Džerba]] v [[Tunizija|Tuniziji]].<ref>{{Cite book |last=Bowman |first=Glenn |url=https://books.google.com/books?id=p5pnS9msECYC |title=Sharing the Sacra: The Politics and Pragmatics of Intercommunal Relations Around Holy Places |date=2012-07-18 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-0-85745-486-7 |pages=119 |language=en |via=Google Books }}</ref> Zdi se, da je sinagoga najstarejša sinagoga na svetu.<ref name= Oster>{{cite web |last=Oster |first=Marcy |title=Tunisia to seek World Heritage status for Djerba island, site of Jewish pilgrimage |url=https://www.jta.org/2017/05/14/global/tunisia-to-seek-world-heritage-status-for-djerba-island-site-of-jewish-pilgrimage |website=Jewish Telegraphic Agency |access-date=10 May 2023 |date=14 May 2017}}</ref> Poleg tega, da je središče judovskega življenja na otoku, je sinagoga tudi judovsko romarsko mesto. Čeprav je bila v 19. stoletju našega štetja obsežno prenovljena, stavbe morda izvirajo iz 6. stoletja pred našim štetjem:<ref name= Oster/> ena od legend, povezanih z njeno ustanovitvijo, trdi, da je v stavbo vgrajen kamen ali vrata iz [[Salomonov tempelj|Salomonovega templja]] ali [[Drugi tempelj|Drugega templja]]. El Ghriba je najbolj znana od približno 20 sinagog, ki so bile v uporabi do 1950-ih v treh judovskih vaseh na Džerbi. Leta 2023 je bila Džerba vpisana za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Djerba: Testimony to a settlement pattern in an island territory |url=https://whc.unesco.org/en/list/1640/ |access-date=2023-09-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Sinagoga je bila tarča terorističnih napadov leta 1985, 2002 in 2023. Leta 2026 so bila romanja in verske dejavnosti v sinagogi uradno ponovno vzpostavljene in ohranjene pod okrepljenimi varnostnimi ukrepi,<ref>{{Cite web |last=Nasraoui |first=Khaled |last2=Mbarek |first2=Ghaya Ben |date=2026-05-06 |title=Foreign visitors return to Jewish pilgrimage in Tunisia under tight security |url=https://apnews.com/article/tunisia-jewish-pilgrimage-ghriba-synagogue-africa-djerba-d19bfdf7c5926c893406a0e07a6c19c9 |access-date=2026-05-06 |website=AP News |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last= |date=2026-04-19 |title=Tunisia revives historic Jewish pilgrimage |url=https://www.libyanexpress.com/tunisia-revives-historic-jewish-pilgrimage/ |access-date=2026-05-06 |website=Libyan Express |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |last=Presse |first=La |date=2026-04-14 |title=Djerba : le pèlerinage de la Ghriba de retour |url=https://www.lapresse.tn/2026/04/14/djerba-le-pelerinage-de-la-ghriba-de-retour/ |access-date=2026-05-06 |website=La Presse de Tunisie |language=fr-FR}}</ref> čeprav je obiskovanost ostala nizka.<ref>{{Cite web |last=Vilches Arguello |first=Ailin |date=2025-05-05 |title=North Africa Signals New Openings for Jews as Morocco Weighs Citizenship Reform, Tunisia Sees Pilgrimage Return |url=https://www.algemeiner.com/2026/05/05/north-africa-signals-new-openings-jews-morocco-weighs-citizenship-reform-tunisia-sees-pilgrimage-return/ |access-date=2026-05-06 |website=Algemeiner.com |language=en-US}}</ref> == Zgodovina == [[File:Synagogue de la Ghriba Djerba 11.jpg|thumb|left|Notranjost sinagoge]] [[File:El-Ghriba Synagogue.jpg|thumb|200px|left|Vhod v sinagogo]] Na Džerbi živi približno 1300 Judov,<ref>{{cite news |url=https://www.thejc.com/news/world/tunisia-pm-joins-guests-as-jews-djerba-celebrate-the-ghriba-a-unique-lag-ba-omer-festival-1.484628 |title=Tunisia's Prime Minister joins guests as Jews celebrate a unique Lag Ba'Omer festival |work=Jewish Chronicle |date=May 23, 2019 |access-date=November 13, 2020 |archive-date=February 2, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210202082218/https://www.thejc.com/news/world/tunisia-pm-joins-guests-as-jews-djerba-celebrate-the-ghriba-a-unique-lag-ba-omer-festival-1.484628 |url-status=live }}</ref> El Ghriba pa je pomembna značilnost judovskega življenja na otoku.<ref>{{cite book |last=Gilbert |first=Martin |author-link= |title= In Ishmael's House: A History of Jews in Muslim Lands |publisher= McClelland & Stewart |year= 2010 |page= 345 |isbn= 9781551993423 |url= https://books.google.com/books?id=4Kis0gWNQ5QC&pg=PA345}}</ref> Po legendi je bila sinagoga zgrajena po pobegu visokih duhovnikov po uničenju Salomonovega templja s strani Babiloncev pod [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarjem II.]] leta 586 pr. n. št. (ali po uničenju drugega templja leta 70 n. št.). Veliki svečeniki so s seboj nosili vrata in kamen porušenega templja. Tako sinagoga povezuje judovsko diasporo z »edinim svetiščem judovstva«.<ref name= hist>{{cite book |last= Jarrassé |first= Dominique |chapter= Synagogues in the Islamic World |title= A History of Jewish-Muslim Relations: From the Origins to the Present Day |editor1-first= Abdelwahab |editor1-last= Meddeb |editor2-first= Benjamin |editor2-last= Stora |publisher= Princeton University Press |year= 2013 |page= 911-927 [926] |jstor= j.ctt3fgz64.75 |isbn= 9781400849130 |chapter-url= https://books.google.com/books?id=Wbg1AAAAQBAJ&pg=PA926}}</ref> V sodobnem času se lokalni Judje odlikujejo po svoji obleki, ki vključuje črn trak okoli hlač, kar pomeni uničenje templja.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=yY0KQUVXw2MC&pg=PA338 |page=338 |title=Jewish Communities in Exotic Places |first=Ken |last=Blady |publisher=Rowman & Littlefield |year=2000 |isbn=9780765761125}}</ref> Drugo izročilo trdi, da je bila sinagoga zgrajena na mestu, kjer je živelo mlado dekle (''ghriba'', 'osamljena'), ki je drugi niso sprejeli. Umrla je in njeno nepokvarjeno truplo so našli Judje iz bližnje vasi, nato pa so ga pokopali v jami, ki je postala kraj letnega romanja za [[Lag BaOmer]] (judovski verski praznik, ki se praznuje 33. dan štetja omerja, ki se zgodi 18. dan [[hebrejski koledar|hebrejskega meseca]] [[Iyar]]).<ref name= hist/> == Stavba == [[File:Residence of Ghriba Djerba.JPG|thumb|right|Dvorišče El Ghribe]] Sinagoga je bila zgrajena konec 19. stoletja na mestu, kjer je stala stavba iz 6. stoletja pr. n. št.. Na zunaj je sedanja sinagoga skromna stavba, notranjost pa je bogato okrašena. Za razliko od drugih sinagog na Džerbi je El Ghriba sestavljena iz dveh pokritih dvoran. Po več strukturnih prizidkih je bila prva od obeh dvoran zgrajena skozi streho prej odprtega dvorišča, da bi povečali kapaciteto za število obiskovalcev. Na vhodu sta dva stebra, ki delita prostor na tri dele. Ta dvorana je s tremi oboki povezana z glavno dvorano. Na tej strani sta dva stebra, ki podpirata visoko strešno okno s številnimi okni. Sprva je bilo v dvorani dvanajst oken, ki so predstavljala dvanajst izraelskih plemen. Med kasnejšimi prenovami so bila dodana še dodatna okna. Spremenjena je bila tudi severna stran. ''Teva'' (omara za [[Tora|Toro]]) je pod strešnim oknom (na zahodni strani molilnice). Tretji steber na vzhodu manjka. Verjetno ni bil nikoli zgrajen. Lokalno izročilo to vidi kot spomin na uničenje jeruzalemskega templja. Poleg tega naj bi stavba ostala nedokončana, ker »nič, razen božanstva, ni popolno«. Lesene klopi za vernike so postavljene okoli Teve.<ref name= DK>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=veua-AI1Q-wC&pg=PA180 |title=DK Eyewitness Travel Guide: Tunisia: Tunisia |publisher=DK Publishing |year=2011 |isbn=978-0-7566-8479-2 |location=New York |page=180 |author=DK |via=Google Books }}</ref> Notranje stene so okrašene s keramičnimi ploščicami, ki spominjajo na ''qallalin'' ploščice, pobarvane v zelene, rumene, modre,<ref name= AF>{{cite web |last= Fein |first= Ariel |title= Architecture and ritual in the Ghriba synagogue, Tunisia |date= 20 April 2023 |publisher= Smarthistory |url= https://smarthistory.org/architecture-and-ritual-in-the-ghriba-synagogue-tunisia/ |access-date= 29 September 2025 |archive-date= 2025-09-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250911035257/https://smarthistory.org/architecture-and-ritual-in-the-ghriba-synagogue-tunisia/ |url-status= dead }}</ref> rjave in bele dekorativne vzorce, poslikane ročno. Vdolbina pod svetim lokom označuje mesto, kjer naj bi našli truplo deklice: znano je kot »dekličina jama«.<ref name= DK/> Notranje dvorišče je obdano s pokritimi ložami, ki jih podpirajo stebri. Romarji lahko za nastanitev uporabljajo sosednje stavbe. Najstarejše med njimi so bile zgrajene konec 19. stoletja, novejše pa so iz zgodnjih 1950-ih. == Romanje == [[File:Ghriba pilgrimage 2007.JPG|thumb|right|[[Lag Ba'Omer]] procesija, ki se vrača v sinagogo El Ghriba]] Romanje poteka vsako leto na 33. dan štetja Omerja,<ref>{{cite news |url=https://www.africanews.com/2024/04/22/tunisian-jews-scale-back-annual-pilgrimage-to-ancient-synagogue-because-of-security-concer// |title=Tunisian Jews scale back annual pilgrimage to ancient synagogue because of security concerns |work=African News |date=13 August 2024 |access-date=13 September 2024 |archive-date=2026-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260505143959/https://www.africanews.com/2024/04/22/tunisian-jews-scale-back-annual-pilgrimage-to-ancient-synagogue-because-of-security-concer/ |url-status=dead }}</ref> med Pesahom in Šavuotom. 14. Iyarja se začnejo praznovanja v spomin na tanaitskega rabina Meir Baal HaNess in trajajo do Lag BaOmerja 18. Iyarja v spomin na tanaitskega [[rabin]]a [[Simeon Bar Jokaj|Simeona bar Jokaja]] (regionalno znanega kot rabin Šimon). Romanje vključuje obisk sinagoge, miloščino, molitve in sodelovanje v eni od dveh procesij, ki potekata v zadnjih dveh dneh romanja. Procesija vključuje obiske drugih molilnic v vasi. Udeleženci nosijo veliko [[menora|menoro]], nameščeno na treh kolesih. Lestenec je okrašen s simboli, ki predstavljajo dvanajst izraelskih plemen, imeni cenjenih tunizijskih rabinov, imeni treh patriarhov in štirih matriarhov ter blagoslovi v čast Meir Baal HaNessa in Simeon Bar Jokaja. Na vrhu je Davidova zvezda z napisom Šadaj (ime božanstva). Struktura je okronana s ''Tablicami postave''. Lestenec je okrašen z različnimi tkaninami, svetlimi šali in tančicami. Procesija spominja na poročno slovesnost, ki pomeni mistično združitev med izraelskim ljudstvom in božanstvom. Udeleženci nato pojejo pesmi v čast rabinu Šemunu, ena od njih pa vključuje vrstico: »O rabi Šimon! Kdaj boš prišel, da nas rešiš iz izgnanstva?« Zvečer lestenec prinesejo v sinagogo in na njegovih petih nivojih prižgejo sveče. V sinagogi se družijo Judje iz Džerbe in tuji romarji. To je tudi edina priložnost, ko ni ločevanja med moškimi in ženskami. V 1890 in prvih desetletjih prejšnjega stoletja je večina romarjev prihajala iz tujine. Po drugem lokalnem običaju ženske (vseh veroizpovedi) položijo jajca, označena z imenom samskega dekleta, na obokan prehod, ki označuje mesto, kjer je bilo po izročilu najdeno (in/ali pokopano) dekletovo truplo, preprost prostor, dovolj velik, da se lahko oseba stisne pod njim. Jajce, ki ga pustijo blizu sveče za čas festivala, nato vrnejo samski ženski, ki naj bi bila po jedi prepričana, da bo našla moža. == Tarča terorističnih napadov == Leta 1985 so bili med festivalom Simčat Tora ubiti trije ljudje, vključno z enim otrokom, petnajst ljudi je bilo ranjenih, ko je lokalni policist, odgovoren za varovanje sinagoge, streljal v množico Judov. Napad je bil odgovor na operacijo ''Lesena noga'' ({{langx|he|מבצע רגל עץ|Mivtza Regel Etz}}),<ref>{{cite web |last1=MacDiarmid |first1=Campbell |title=Police officer kills five in gun attack at Tunisia synagogue |url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/05/10/five-dead-gun-attack-police-officer-tunisia-synagogue/ |website=The Telegraph |location=United Kingdom |access-date=17 June 2024}}</ref>] ko je Izrael ciljal na sedež PLO v Tuniziji. Lokalni policist, čigar sorodnik je bil ubit v operaciji, je v valu protijudovskih čustev po operaciji napadel sinagogo.<ref>{{cite news |title=Shots kill 3 at Tunisia synagogue |work=Chicago Tribune |date=9 October 1985 |page=11 |url= |access-date= }}</ref><ref>{{Cite web |title=Policeman shoots into Jewish quarter |url=https://www.upi.com/Archives/1985/10/08/Policeman-shoots-into-Jewish-quarter/2315497592000/ |access-date=2022-05-20 |website=UPI |archive-date=2022-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220116012012/https://www.upi.com/Archives/1985/10/08/Policeman-shoots-into-Jewish-quarter/2315497592000/ |url-status=live }}</ref> 11. aprila 2002 je v bližini sinagoge eksplodiral tovornjak, poln eksploziva, pri čemer je bilo ubitih 21 ljudi, med njimi 14 nemških turistov, pet Tunizijcev in dva francoska državljana. Odgovornost za bombni napad,<ref>{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7812187.stm |title=Tunisian bomb attack trial opens |work=BBC News |access-date=2015-03-18 |archive-date=2017-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208003751/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7812187.stm |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=‘Jewish life goes on’: Djerba community shows resilience after deadly attack |url=https://www.timesofisrael.com/jewish-life-goes-on-djerba-community-shows-resilience-after-deadly-attack/ |website=The Times of Israel}}</ref> za katerega je bilo ugotovljeno, da ga je načrtoval Khalid šejk Mohamed, financiral pa pakistanski prebivalec Španije, prevzeli so pripadniki [[Al Kaida|Al Kaide]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=IQbRDgAAQBAJ&pg=PT88 |page=88 |title=Al-Qaeda's Revenge: The 2004 Madrid Train Bombings |first=Fernando |last=Reinares |publisher=Columbia University Press |year=2016 |isbn=9780231801409 |via=Google Books }}</ref> 9. maja 2023 je pripadnik tunizijske nacionalne garde nasilno napadel judovske vernike pred sinagogo, pri čemer je ustrelil in ubil dva judovska bratranca (eden od moških je bil francoski turist in tunizijski državljan, ki živi v Netivotu v Izraelu) ter dva tunizijska varnostnika.<ref>{{Cite news |last=Yee |first=Vivian |date=2023-05-10 |title=Naval Guardsman Attacks Synagogue in Tunisia, Killing 5 |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2023/05/10/world/middleeast/tunisia-shooting-synagogue.html |access-date=2023-05-10 |issn=0362-4331}}</ref> Osem drugih je bilo ranjenih. Strelec, varnostnik v pomorskem centru, je sprva ustrelil in ubil kolega ter mu zasegel strelivo, preden se je odpravil v sinagogo. Med strelskim spopadom so ga ustrelili varnostniki.<ref>{{Cite web |title=4 killed in shooting near pilgrimage at ancient synagogue in Tunis |url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-742572 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230510010833/https://www.jpost.com/breaking-news/article-742572 |archive-date=2023-05-10 |access-date=2023-05-10 |website=The Jerusalem Post |language=en-US}}</ref> == Uprava == Sinagogo nadzira neodvisen upravni odbor, ki je bil ustanovljen konec 19. stoletja, ko je bila Džerba Francoski protektorat. Upravni odbor organizira letno romanje in prihodke od romanja razdeli vaškim starešinam. == Galerija == <gallery> El Ghriba-05-sparklenose.jpg|Pogled proti stropu El Ghriba-01-sparklenose.jpg| El Ghriba-02-sparklenose.jpg| Ghriba Synagogue - glazed windows.JPG|Okna El Ghriba-03-sparklenose.jpg| Djerba Ghriba.jpg|Ljudje, ki obiščejo El Ghribo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Film == * Celia Lowenstein et Lysiane Le Mercier, ''Tunisie, la synagogue de la Ghriba'', série {{citation|Des monuments et des hommes}}, Arte France/ZED, Paris, 2018 ([https://www.arte.tv/fr/videos/048555-015-A/des-monuments-et-des-hommes/ lire en ligne]). == Zunanje povezave == {{Commons category|El Ghriba Synagogue (Djerba)}} * {{YouTube|XV4fmzzPnZk|Virtual tour}} * {{cite web |author=Elshamy, Mosa'ab |url=https://apimagesblog.com/blog/2015/11/25/ancient-jewish-community-endures-on-tunisian-island |title=Ancient Jewish community endures on Tunisian island |work=Spotlight: AP Images |publisher=Associated Press |format=Blog and images |date=25 November 2015 |access-date=13 September 2024 }} [[Kategorija:Džerba]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 6. stoletju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]] [[Kategorija:Sinagoge v Tuniziji|El Ghriba]] r0uqmbrnvztbkb76b51tcpmocieyo5b Dinastija Ljao 0 604780 6708699 6708141 2026-07-09T04:57:30Z Octopus 13285 /* Šengdzong (982–1031) */ nadaljevanje 6708699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = [[Seznam cesarjev dinastije Ljao|cesar]] | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski mirovni sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Pozni Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] h74iquaxy0ua4e28nhz9zrkmje5fbp6 6708714 6708699 2026-07-09T06:55:41Z Octopus 13285 urejanje 6708714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Pozni Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] mjas41kck85bczrah1ycvp9317wq9ik Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K) 2 604883 6708585 6707628 2026-07-08T16:35:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik]] na [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K)]] 6707628 wikitext text/x-wiki = Orgle ljubljanske stolnice (Kor) = '''Milavčeve Orgle v Ljubljanski stolnici''' so [[orgle]], ki jih je postavil [[Ivan Milavec]] leta 1911. Stojijo v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] v Ljubljani. == Zgodovina orgel v stolnici == Ko je leta 1462 cerkev sv. Nikolaja bila imenovana za stolnico, se je hitro pojavila potreba po vsaj pozitivu, da poje pri cerkvenem obredu. O tem pričajo trije viri. Prvi je Šola pri sv. Nikolaju, ki jo je napisal [[Josip Gruden]]. Ta omenja, da je prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg izdal naročilo za nove orgle. Drugi je pismo kanonika [[Mihael Hasiber|Mihaela Hasiberja]] [[Urban Textor|Urbanu Textorju]] == Postavitev == Leta 1909 je službo organista v stolnici in vodje kora prevzel [[Stanko Premrl]]. Kmalu po tem so se že izvedli načrti za nove orgle, o katerih Premrl poroča v [[Cerkveni glasbenik|Cerkvenem glasbeniku]]. Ob postavitvi novih orgel so prenovili tudi vse tri orgelske omare. Uradno poročilo je napisal [[Hugolin Sattner]], potem ko so ob pomoči Premrl, benediktinca Horna iz Gradca in [[Zagrebška stolnica|zagrebškim stolniškim]] organistom Duganom orgle kolavdirali. Sattner: "''Orgle so se izročile domačemu mojstru I. Milavcu, ki se je s tesnim srcem lotil velikega dela, a je opravičil nade, ki so se stavile nanj (...) Stare baročne omare so se zaradi dragocenih okraskov pridžale, vendar so se poglobile noter do stene, lepo se prepleskale in bogato pozlatile."'' == Dispozicija == Orgle so razmeroma velike za slovenski orgelski prostor, imajo tri [[Manual|manuale]] in 52 [[Register|registrov]]. Imajo pnevmatsko trakturo, sapniki pa imajo stožce. Dispozicija: {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="3" |'''I. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |1 | Principal||16' |- |2 | Burdon||16' |- |3 | Principal||8' |- |4 | Burdon||8' |- |5 | Rog||8' |- |6 | Gamba ||8' |- |7 | Harmonična flavta||8' |- |8 | Harmonika||8' |- |9 | Kvintaten|| 8' |- |10 | Oktava|| 4' |- |11 | Salicet||4' |- |12 | Cevna flavta ||4' |- |13 | Kvinta ||2 2/3' |- |14 |Superoktava |2' |- |15 |Kornet |8' |- |16 |Mikstura |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |17 |Trobenta |8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''II. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |18 |Burdon |16' |- |19 |Flavtni principal |8' |- |20 |Salicional |8' |- |21 |Dolce |8' |- |22 |Cevna flavta |8' |- |23 |Dunajska flavta |8' |- |24 |Praestant |4' |- |25 |Viola |4' |- |26 |Flauto traverso |4' |- |27 |Kvinta |2 2/3' |- |28 |Flavtica |2' |- |29 |Terca |1 3/5' |- |30 |Mikstura |2 2/3' |- |-style="background-color: #FFCCCC;" |31 |Klarinet |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''III. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |32 |Violinski principal |8' |- |33 |Burdonček |8' |- |34 |Flauto amabile |8' |- |35 |Eolina |8' |- |36 |Vox coelestis |8' |- |37 |Dolce |4' |- |38 |Flavta |4' |- |39 |Harmonia |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |40 |Oboa |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''Pedal''' <br> (C–f<sup>1</sup>) ---- |- |41 |Kontraviolon |32' |- |42 |Principalbas |16' |- |43 |Subbas |16' |- |44 |Violon |16' |- |45 |Salicet |16' |- |46 |Ljubki |16' |- |47 |Oktavbas |8' |- |48 |Cello |8' |- |49 |Burdon |8' |- |50 |Flavta |4' |-style="background-color: #FFCCCC;" |51 |Pozavna |16' |-style="background-color: #FFCCCC;" |52 |Pozavna |8' |- |} |} == Viri == 93u7frsd79y31cd2o3xmgvevz3lemdi OpenHistoricalMap 0 604962 6708506 6708079 2026-07-08T12:33:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = OpenHistoricalMap | logo = OpenHistoricalMap logo and wordmark.png | screenshot = San Agustin Church, Manila, in 1900 in OpenHistoricalMap.png | caption = Četrt [[Intramuros]] mesta [[Manile]] leta 1900, s cerkvijo sv. Avguština | type = Sodelovalna kartografija | language = {{unbulleted list |Uporabniški vmesnik: 95 jezikov in različic |Podatki zemljevida: lokalni jeziki}} | country_of_origin = ZDA | owner = V lasti skupnosti; projekt podpira OpenStreetMap U.S.<ref name="Cawley">{{cite press release|title=OpenHistoricalMap Welcomed As An OSM US Charter Project|first=Maggie|last=Cawley|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=May 26, 2021|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/}}</ref> | author = | products = | url = {{URL|https://www.openhistoricalmap.org/}} | commercial = Ne | registration = Zahtevana za urejevalce, ni zahtevana za ogledovanje | users = 2112 | launch_date = {{Start date and age|2013}}<ref name="Welty">{{cite conference|title=OpenHistoricalMap - Historical Geography Wiki Style|first=Richard|last=Welty|conference=[[WikiConference North America]] 2021|date=October 8, 2021|page=6|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.slideshare.net/nfgusedautoparts/openhistoricalmap-historical-geography-wiki-style|via=SlideShare}}</ref> | current_status = Aktivna | content_license = [[#Licensing terms|Različni]] }} '''OpenHistoricalMap''' (tudi '''Open Historical Map''' in kratico '''OHM''' ) je spletni skupnostni kartografski projekt, ki ustvarja zgodovinski zemljevid sveta z uporabo orodij projekta [[OpenStreetMap]].{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}}<ref name="t605">{{Navedi časopis|last=R. Ferreira|first=Karine|last2=Ferla|first2=Luis|last3=R. de Queiroz|first3=Gilberto|last4=L. Vijaykumar|first4=Nandamudi|last5=A. Noronha|first5=Carlos|last6=M. Mariano|first6=Rodrigo|last7=Taveira|first7=Denis|last8=Sansigolo|first8=Gabriel|last9=Guarnieri|first9=Orlando|last10=Rogers|first10=Thomas|last11=Lesser|first11=Jeffrey|date=2018-12-30|title=A Platform for Collaborative Historical Research based on Volunteered Geographical Information|journal=Journal of Information and Data Management|publisher=Sociedade Brasileira de Computacao - SB|volume=9|issue=3|page=293|doi=10.5753/jidm.2018.2046|issn=2178-7107|quote=Two examples of OSM applications that focus on historical data sets are HistOSM1 and OpenHistorical ... OpenHistoricalMap is an effort to use the OSM infrastructure as a foundation for creating a universal, detailed, and historical map of the world.}}</ref><ref name="z430">{{Navedi časopis|last=Cox|first=Adam|date=2023-09-02|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of OldInsuranceMaps.net|url=https://hcommons.org/deposits/objects/hc:64726/datastreams/CONTENT/content|journal=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|pages=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|issn=1542-0353|url-access=subscription|quote=OHM is a fork of OpenStreetMap where contributors map historical features.}}</ref> Medtem ko OpenStreetMap vključuje le podatke o sedanjosti, ki se ob zastaritvi brišejo, OpenHistoricalMap pozdravlja zgodovinske podatke in ohranja tudi več različic gradnika, če se ta s časom spreminja.<ref name="Nito">{{Navedi časopis|last=Nito|first=Mariana Kimie da Silva|last2=Soster|first2=Sandra Schmitt|date=June 28, 2020|title=PATRIMÔNIO DE CÓDIGO ABERTO: tensionando informação, participação e tecnologia|url=https://periodicos.ufmg.br/index.php/forumpatrimo/article/view/33978|journal=Revista FÓRUM PATRIMÔNIO: Ambiente Construído e Patrimônio Sustentável|language=pt-BR|location=Belo Horizonte|publisher=[[Federal University of Minas Gerais]]|volume=11|issue=1|page=15}}</ref><ref>{{navedi časopis|title=From QGIS to Python: comparison of free and open tools for statistical analysis of cultural heritage and data representation|first=Dina|last=Jovanović|location=Gottingen|journal=The International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences|publisher=[[Copernicus Publications]]|volume=48|issue=4|date=2022|page=234|doi=10.5194/isprs-archives-XLVIII-4-W1-2022-229-2022 |bibcode=2022ISPAr48W1..229J |doi-access=free |hdl=11311/1220174|hdl-access=free}}</ref> Skupnost OpenStreetMap vidi OpenHistoricalMap kot način, kako preprečiti vključevanje zastarelih imen v OpenStreetMap, kar povzroča nesporazume.<ref>{{Navedi novice|title=共享地圖OpenStreetMap爆改地名大戰 山友憂慮增加意外|trans-title=The shared map OpenStreetMap is overrun with changed place names, climbers worry about increase in accidents|last=Yan Minghui|work=[[HK01]]|date=April 20, 2022|accessdate=April 20, 2022|url=https://www.hk01.com/即時體育/761319/行山-共享地圖openstreetmap爆改地名大戰-山友憂慮增加意外|language=zh-hant}}</ref> == Zgodovina == Domensko ima ''OpenHistoricalMap.org'' je bilo zakupljeno leta 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Whois search results for openhistoricalmap.org|publisher=[[Amazon (company)|Amazon]] Registrar|location=Seattle|accessdate=September 6, 2023|url=https://registrar.amazon.com/whois?domain=openhistoricalmap.org}}</ref> leta 2013 pa se je na tej domeni začela razvijati svoja veja programske opreme spletnega mesta [[OpenStreetMap]], prilagojena potrebam OpenHistoricalMapa.<ref name="Bhangar">{{Navedi konferenco|title=A Brief Technical History of Open Historical Map|first=Sanjay|last=Bhangar|date=April 2, 2022|publisher=OpenStreetMap U.S.|location=Tucson, Arizona|conference=State of the Map U.S.|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/brief-technical-history-of-openhistoricalmap/}}</ref> Podobno imenovani projekt ''OpenHistoryMap'' se je začel leta 2015 z namenom deljenja arheoloških in zgodovinskih podatkov z modelom [[Prosti dostop|prostega dostopa]] . Vendar pa ima postopek [[Strokovna recenzija|medsebojnega pregledovanja]],<ref>{{Navedi časopis|last=Bernardoni|first=Silvia|last2=Montanari|first2=Marco|last3=Trojanis|first3=Raffaele|date=2017|title=Open History Map|journal=Archaeologia e Calcolatori|publisher=Istituto di Scienze del Patrimonio Culturale|volume=28|issue=2|pages=539–548|doi=10.19282/AC.28.2.2017.44}}</ref> ki se razlikuje od projektov OpenHistoricalMap in OpenStreetMap, ki se osredotočata na [[Množično zunanje izvajanje|množično zbiranje]] brezplačnih prostovoljnih zemljepisnih podatkov.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Leta 2016 je OpenHistoricalMap utrpel okvaro trdega diska, vendar mu je uspelo obnoviti večino podatkov iz varnostne kopije enega izmed sodelavcev.<ref name="Bhangar"/> Od leta 2017 tehnično infrastrukturo projekta razvijata in vzdržujeta [[GreenInfo Network]] s sedežem v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu v Kaliforniji]] in [[Development Seed]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]<ref>{{Navedi splet|title=An Open Data Map of World History|publisher=GreenInfo Network|location=Oakland, California|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422011012/https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archivedate=2021-04-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Meyer 2019">{{Navedi konferenco|title=Open Historical Map: Vector Tiles & Other Updates|first=Jeff|last=Meyer|conference=[[State of the Map]] U.S. 2019|date=September 8, 2019|page=4|accessdate=February 13, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2019/update-on-open-historical-map-using-the-osm-stack-live-with-vector-tiles/}}</ref> Leta 2018 se je dolgoletnega gostitelja in lastnika domene OpenHistoricalMap [[Topomancy]] zamenjalo za Wikiwar Heritage Council.<ref>{{Navedi poštni seznam|title=News regarding OpenHistoricalMap|first=Rob H.|last=Warren|mailing-list=historic|date=May 23, 2018|access-date=April 14, 2022|url=https://lists.openstreetmap.org/pipermail/historic/2018-May/001150.html}}</ref> Leta 2020 je OpenHistoricalMap predstavil ''časovni drsnik'', ki uporabnikom omogoča interaktivno filtriranje podatkov zemljevida po časovnih obdobjih. Ta funkcija je zaslužna za spodbuditev rasti projekta.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Maja 2021 je OpenHistoricalMap postal ustanovni projekt OpenStreetMap US, nepridobitne lokalne podružnice fundacije OpenStreetMap. == Sodelovanje == [[Slika:T21-2.jpg|desno|sličica|Zgodovinski zemljevid ameriškega obalnega in geodetskega zavoda (American Coast and Geodetic Survey), ki ga je Združenje za regionalno načrtovanje (Regional Plan Association) georeferenciralo za kartiranje zgodovinskih mokrišč v OpenHistoricalMap.]] OpenHistoricalMap omogoča vsakomur, da z brezplačnim računom neposredno prispeva k zemljevidu prek urejevalnika, kot sta spletno orodje iD in namizna orodje JOSM . Sodelujoči lahko georeferencirajo zemljevide, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, in po njih vrisujejo kartografske gradnike.<ref>{{Navedi disertacijo|title=Koncept neokartografie ve studiu starých map|first=Daniel|last=Vrbík|degree=PhD|publisher=[[Masaryk University]]|location=Brno |date=2018|page=55|url=https://is.muni.cz/th/ordot/metody_neokartografie_ve_studiu_starych_map.pdf#page=55|language=cs}}</ref> Podatke lahko prispevajo posamezno ali kot del organiziranih »''mapatonov''«.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=6}} Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na [[GitHub|GitHubu]] vzdrževana kot zbirka odprtokodnih projektov. Mnogi od teh projektov, kot je urejevalnik iD, so veje programskih projektov [[OpenStreetMap]], ki so bile prilagojene podatkovnemu modelu, ki ima še časovno razsežnost.<ref name="Meyer 2019"/> == Vsebina == [[Slika:Kuntisuyu_and_Antisuyu_in_1500_in_OpenHistoricalMap.png|desno|sličica|Regiji [[Inkovski imperij|inkovskega imperija]] Kuntisuyu in Antisuyu ter njune province od leta 1500.]] Skupnost OpenHistoricalMap je organizirala projekte za podrobno kartiranje določenih zgodovinskih obdobij in tematik. Med pomembnejše prispevke spadajo: * Zgodovinske meje ameriških zveznih držav in okrožij, uvožene iz ''Atlasa zgodovinskih meja okrožij'', projekta ''Centra Williama M. Scholla za ameriško zgodovino in kulturo v Newberry Library''<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Atlas of Historical County Boundaries Project|url=https://digital.newberry.org/ahcb/|accessdate=2023-03-03|website=digital.newberry.org}}</ref> * Zgodovinske meje znotraj [[Inkovski imperij|Inkovskega cesarstva]]<ref>{{Navedi splet|title=Mapping the Tawantinsuyo in OpenHistoricalMap|first=Juan|last=Arellano|website=Cyberjuan|date=July 2, 2021|accessdate=April 14, 2022|url=https://cyberjuan.medium.com/mapping-the-tawantinsuyo-in-openhistoricalmap-c1c9ef156486}}</ref> * Cestno omrežje v Franciji med letoma 1820 in 1866, v sodelovanju z ''ANR-Communes'' in Kambridžsko skupino za zgodovino prebivalstva in družbene strukture{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022}} * Judovski geto [[Kolín]]<ref>{{Navedi časopis|last=Baránek|first=Daniel|date=2022|title=Transformation of the Jewish Space in Kolín, 1848–1921|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1046590|journal=[[Judaica Bohemiae]]|location=Prague|publisher=Jewish Museum in Prague|volume=57|issue=1|pages=67}}</ref> * Jarki v bitki pri grebenu Vimy<ref>{{Navedi splet|title=The Geometries of Vimy Ridge, 100 years ago|first=Robert|last=Warren|publisher=The Muninn Project|date=April 7, 2017|accessdate=February 18, 2023|url=https://blog.muninn-project.org/node/111}}</ref> Posamezni kartografi so prispevali tudi podatke o [[Gentrifikacija|gentrifikaciji]] na območjih Čeongječeon in Dongdaemun v [[Seul|Seulu]]<ref>{{Navedi splet|title=Cheonggyecheon, Dongdaemun Gentrification: Technical Notes|first=E Roon|last=Kang|first2=Wonyoung|last2=So|website=Seoul Libre Maps|date=August 29, 2017|url=https://medium.com/seoul-libre-maps/cheonggyecheon-dongdaemun-gentrification-technical-notes-375f69e5b2ad}}</ref> ter o nekdanji infrastrukturi, povezani z [[Eriejski prekop|Eriejskim prekopom]] in Harmony Mills v New Yorku.<ref name="Welty 2022">{{Navedi konferenco|title=Life Cycle in OpenHistoricalMap|first=Richard|last=Welty|conference=State of the Map U.S. 2022|location=Tucson, Arizona|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=April 1, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/openhistoricalmap-life-cycle/}}</ref> Kartografi georeferencirajo stare zemljevide na platformah, kot je OldInsuranceMaps.net, da bi dokončali osnovni zemljevid.<ref>{{cite journal|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of ''OldInsuranceMaps.net''|first=Adam|last=Cox|work=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|date=2023|page=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15420353.2024.2326812|url-access=subscription}}</ref> OpenHistoricalMap se osredotoča na zgodovinske gradnike, vendar ne zbira podatkov o zgodovinskih dogodkih kot takih.<ref name="Mariano">{{Navedi disertacijo|title=VGI protocol and Web service for historical data management|first=Rodrigo Monteiro|last=Mariano|degree=Master's|publisher=[[National Institute for Space Research]]|location=São José dos Campos|date=March 11, 2019|pages=23–25|url=http://urlib.net/8JMKD3MGP3W34R/3SR2Q3H#page=49}}</ref> === Podatkovni model === OpenHistoricalMap ima podatkovni model, ki je v veliki meri enak [[OpenStreetMap|modelu OpenStreetMap]], vključno z združevanjem vseh podatkov v eno plast.<ref name="Mariano"/> Vendar pa dodatna časovna razsežnost v OpenHistoricalMap delo s kartografskimi podatki zelo zaplete.<ref>{{Navedi poročilo|url=https://osmfoundation.org/wiki/File:2022-08-15-study-evolution-of-the-osm-data-model-by-Jochen-Topf_CC-BY-SA_4.0.pdf|title=Evolution of the OSM Data Model|last=Topf|first=Jochen|date=15 August 2022|publisher=[[OpenStreetMap Foundation]]|location=Cambridge|page=21}}</ref> Oznake za označevanje začetnega in končnega datuma elementa so tu veliko pomembnejše kot v OpenStreetMap. Obstaja več pristopov k predstavitvi kraja ali gradnika v resničnem svetu, ki se sčasoma spreminja. V podatkovni zbirki ga lahko predstavimo z več gradniki, od katerih vsak ustreza različnim začetnemu in končnemu datumu. Predlagan je bil tudi pristop, po katerem posameznim oznakam opredelimo začetni in končni datumom, ki pa zaradi težavne obdelave take oblike podatkov ni bil uveljavljen. Zapletenejši ali precej dobro uveljavljeni pristopi vključujejo še zveze (''relacije''). Datumi so oblikovani v skladu z [[ISO 8601]] in [[ISO 8601|EDTF]].<ref name="Welty 2022"/> === Pokritost === Projekt OpenHistoricalMap se je začel iz nič s prazno podatkovno zbirko.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Oktobra 2021 je bila pokritost OpenHistoricalMap označena kot »zelo redka«, z malo kartiranimi stavbami.<ref>{{Navedi konferenco|title=Software and Content Design of a Browser-based Mobile 4D VR Application to Explore Historical City Architecture|first=Sander|last=Muenster|first2=Jonas|last2=Bruschke|first3=Ferdinand|last3=Maiwald|first4=Constantin|last4=Kleiner|publisher=[[Association for Computing Machinery]]|location=New York City|date=October 30, 2021|pages=13–22|doi=10.1145/3475720.3484442|isbn=9781450386685|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3475720.3484442}}</ref> Leta 2024 je bila predstavitev OpenHistoricalMap po velikosti primerljiva z izvlečkom podatkov OpenStreetMap na [[Finska|Finskem]], vendar je imela veliko več točk kot mnogokotnikov, mnogi mnogokotniki pa so bili podobne oblike.<ref>{{Navedi splet|title=Efficient Spatial Joins for Large Sets of Geometric Objects|first=Hannah|last=Bast|authorlink=w:Hannah Bast|first2=Patrick|last2=Brosi|first3=Johannes|last3=Kalmbach|first4=Axel|last4=Lehmann|publisher=[[University of Freiburg]] Chair for Algorithms and Data Structures|location=Freiburg im Breisgau|date=June 9, 2024|url=https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf|accessdate=2026-07-01|archive-date=2026-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20260202105553/https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf|url-status=dead}}</ref> Pokritost OpenHistoricalMap vključuje več kopij objekta, ki se s časom spreminja.<ref name="Nito"/> == Uporaba == Zemljevid na glavni spletni strani projekta je sestavljen iz vektorskih ploščic; interaktivno prikazuje zgodovinske podatke v več slogih, vključno s funkcionalnim zgodovinskim slogom in umetniškim slogom "''lesenega bloka''" (ang. ''Woodblock style''). Časovni drsnik obiskovalcem omogoča filtriranje podatkov zemljevida po določenem trenutku v času od leta 4001. [[Naše štetje let|pr. n. št.]] v [[Proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem gregorijanskem koledarju]] do danes.<ref>{{Navedi splet|title=Set new min date on timeslider|first=Dan|last=Rademacher|website=OpenHistoricalMap/issues|date=June 17, 2020|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/issues/issues/28#issuecomment-645768215}}</ref> Ko je izbran gradnik, se vsebina iz [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine Zbirke]] prikaže v stranski vrstici na podlagi označenega naslova članka Wikipedije in/ali označevalca gradnika [[Wikipodatki|Wikidata]]. Prilagojen iskalnik Nominatim vrne rezultate iskanja v različnih časovnih obdobjih.<ref name="Meyer 2019"/> Podatki OpenHistoricalMap so na voljo za ponovno uporabo v drugih projektih. Poleg REST API-ja tedenski izpis podatkovne zbirke omogoča množične prenose v datotečni obliki Protocol Buffers – kodiran s Protocol Buffers – OSM XML. Na voljo je tudi primerek Overpass API-ja za strukturirano poizvedovanje po podatkih v različnih časovnih obdobjih. Ta orodja so nastavljena in nameščena kot del paketa osm-seed za večkratno uporabo.<ref name="Bhangar"/> Ekologi so uporabili podatke OpenHistoricalMap za sledenje spremembam geoloških značilnosti skozi čas, kot so na primer tokovi rek.<ref>{{Navedi knjigo|last=Travis|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=DaZ9EAAAQBAJ&pg=PT594|title=Routledge Handbook of the Digital Environmental Humanities|last2=Dixon|first2=Deborah P.|authorlink2=Deborah Dixon|last3=Bergmann|first3=Luke|last4=Legg|first4=Robert|date=September 12, 2022|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-000-63584-3|page=594|language=en}}</ref> Gramps Web uporablja osnovni zemljevid OpenHistoricalMap za umestitev rodoslovnih podatkov v zgodovinski okvir.<ref>{{Navedi splet|title=The new OpenHistoricalMap integration in Gramps Web|first=David|last=Straub|publisher=Grampshub|location=Munich|date=August 3, 2024|accessdate=August 24, 2024|url=https://www.grampshub.com/blog/en/2024/08/04/openhistoricalmap-in-gramps-web.html}}</ref> === Pogoji uporabe === Posamezni gradniki znotraj podatkovne zbirke OpenHistoricalMap so licencirani neodvisno. Projekt daje prednost prispevkom, objavljenim pod javno domeno z licenco [[licenca Creative Commons|CC0]].<ref>{{Navedi splet|title=Open Historical Map/OHM Basics|website=OpenStreetMap Wiki|date=September 3, 2021|url=https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Special:PermanentLink/2194345#License}}</ref> Vendar pa je bil del prispevanih gradnikov prispevan pod drugimi licencami, najpogosteje z licenco [[Open Database License]] (ki jo uporablja OpenStreetMap) in [[licenca Creative Commons|Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji]].<ref>{{Navedi splet|title=license|website=OpenHistoricalMap Taginfo|accessdate=July 25, 2022|url=https://taginfo.openhistoricalmap.org/keys/license#values}}</ref> Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na voljo pod [[Splošna licenca GNU|splošno javno licenco GNU]].<ref>{{Navedi splet|title=LICENSE at staging|website=OpenHistoricalMap/ohm-website|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213105745/https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archivedate=February 13, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi konferenco|title=Setting a standard for open and collaborative data acquisition for historical cartography: digitizing the french État-major maps as a collaboration between the ANR COMMUNES and open historical maps|first=Alexis|last=Litvine|first2=Hanae|last2=El Gouj|first3=Jeff|last3=Meyer|first4=Arthur|last4=Starzec|first5=Thomas|last5=Thévenin|first6=Isabelle|last6=Séguy|first7=Christophe|last7=Mimeur|first8=Doriane|last8=Hare|first9=Raphaëlle|last9=Boissard|publisher=American Association of Geographers|location=Seattle|date=November 11, 2022|pages=1–7|doi=10.1145/3557919.3565811|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3557919.3565811}} * [[openstreetmap:Open_Historical_Map|OpenHistoricalMap]] na Wikiju OpenStreetMap * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] je glavna platforma za razprave uporabnikov OHM * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic zgodovinski dopisni seznam OpenStreetMap] * OpenHistoricalMap na GitHubu * Podobno imenovan [https://map.openhistorymap.org OpenHistoryMap] == Glej tudi == * [[Digitalna humanistika]] == Zunanje povezave == {{Commons category|OpenHistoricalMap}} * {{Official website|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Open_Historical_Map OpenHistoricalMap] on the OpenStreetMap Wiki * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] is the primary platform for discussion among OHM users * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic OpenStreetMap historic mailing list] [[Kategorija:OpenStreetMap]] dirni8x58zozipmf6km8i98ibnqr1g2 Portal:V novicah/Glavna stran/julij 2026 100 604977 6708740 6705239 2026-07-09T09:37:52Z VidicK01 193275 +Bonnie Tyler, umrla 8.7.26 6708740 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] *Slovenski evroposlanec [[Branko Grims]] je bil izključen iz [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupine EPP]]. *[[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla '''[[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]]''' z magnitudama 7,2 in 7,5. *S podpisom sporazuma med [[Iran]]om in [[ZDA]] se je končala '''[[Vojna v Iranu (2026)|vojna v Iranu]]'''. *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Bonnie Tyler]] ({{abbr|75|umrla 8. julija}}), valižanska pevka; [[Miha Jazbinšek]] ({{abbr|84|umrl 1. julija}}), slovenski arhitekt in politik; [[Bogdan Sajovic]] ({{abbr|89|umrl 27. junija}}), slovenski novinar; [[Janez Sušnik]] ({{abbr|83|umrl 26. junija}}), slovenski politik; [[Alan Greenspan]] ({{abbr|100|umrl 22. junija}}), ameriški ekonomist; [[Slavenka Drakulić]] ({{abbr|76|umrla 20. junija}}), hrvaška pisateljica; 83cs4po6mxeuysar1ghbeig3c1b917v Europeada 0 605109 6708556 6706512 2026-07-08T15:11:06Z Erardo Galbi 166658 6708556 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}} |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}} |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}} | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}} |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br>(3-2) |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}} |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br>(5–4) |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}} | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 8vbhnycg2a5ltas7wpdkoo8wohef4nd 6708763 6708556 2026-07-09T10:30:43Z Erardo Galbi 166658 6708763 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}} |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}} |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}} | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}} |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br>(3-2) |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}} |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br>(5–4) |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}} | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 470fyc1lstf4sfrpcz1w5up9t7kuww3 6708768 6708763 2026-07-09T10:39:56Z Erardo Galbi 166658 6708768 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}}<br>[[Regija Surselva|Surselva]] |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}}<br>[[Lužica]] |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br>[[Južna Tirolska]] |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br>[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|(Severni in Južni Schleswig)}}</small> |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}} |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br>(3-2) |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}} |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/<br>{{DEU}} |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br>(5–4) |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}} | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 98cwadqck9168p1f2xhj2u8lcys9pyk 6708771 6708768 2026-07-09T10:43:47Z Erardo Galbi 166658 6708771 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}}<br><small>([[Regija Surselva|Surselva]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}}<br><small>([[Lužica]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|(Severni in Južni Schleswig)}}</small> |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br>(3-2) |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|(Severni in Južni Schleswig)}}</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br>(5–4) |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 3r7xkyce9a7edzp8xpsh477gs31amcf 6708773 6708771 2026-07-09T10:47:10Z Erardo Galbi 166658 6708773 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}}<br><small>([[Regija Surselva|Surselva]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}}<br><small>([[Lužica]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|(Severni in Južni Schleswig)}}</small> |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br>(3–2) |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|(Severni in Južni Schleswig)}}</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br>(5–4) |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] 7gfqs8jou6zltjj2d6mht810msoiobv Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP 2 605137 6708486 6708411 2026-07-08T12:16:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice Badema]] === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 68pkudfmlrh2zcw86bzqj7ku6aee9uh 6708547 6708486 2026-07-08T14:25:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice Badema]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 669fg1usolhdt3pty27ljm0kpv03cev 6708566 6708547 2026-07-08T16:04:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 851hskhhvuiepf7dlzt4i72icduaqgb 6708608 6708566 2026-07-08T17:07:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 7ik8o27rpdvg6g074oebjkt7q7vo39e 6708736 6708608 2026-07-09T09:33:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708736 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF DELO 7. AVGUST 1967 STR. 5 Turistični „Bum" in bumerang »Crknjena stolpnica” pa živi] * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] 4qumlf4yq22fffriwvfhamwbi2uumwr Pokrajine na Nizozemskem 0 605219 6708533 6708008 2026-07-08T14:00:51Z Erardo Galbi 166658 6708533 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Pokrajine na Nizozemskem | alt_name = | caption = Clickable map of provinces | map = Map provinces Netherlands-en.svg | category = [[Unitarizem|enotna enota]] | territory = [[Nizozemska]] | start_date = | current_number = 12 pokrajin<br>3 posebne občine | number_date = | population_range = Najmanj: [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]], 391.124<br />Največ: [[Južna Holandija]], 3.804.906 | area_range = Najmanjša (voda vključena): [[Utrecht (provinca)|Utrecht]], {{cvt|1560.05|km2|0|adj=ri0}}<br />Največja (voda vključena): [[Frizija]], {{cvt|5753.26|km2|0|adj=ri0}} | government = [[pokrajinska izvršna oblast]] | subdivision = [[Občine na Nizozemskem|občine]] }} Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je dvanajst [[Pokrajina|pokrajin]] ({{langx|nl|provincies}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsis||Nl-provincies.ogg}} or {{lang|nl|provinciën}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsijə(n)||Nl-provinciën.ogg}}; [[Slovnično število|ed.]]&nbsp;{{lang|nl|provincie}} {{IPA|nl|ˌproːˈvɪnsi||Nl-provincie.ogg}}), ki predstavljajo upravno raven med državno vlado in [[Občine na Nizozemskem|lokalnimi upravami]] ter so pristojne za zadeve regionalnega pomena. ==Seznam== Nizozemska, ki predstavlja največji del [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]], je razdeljena na dvanajst pokrajin in tri čezmorske posebne občine: [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba (otok)|Saba]] na [[Karibska Nizozemska|Karibskem Nizozemskem]], ki niso del nobene pokrajine. Prej so bile te občine del javnih organov (''openbare lichamen''). ===Evropska Nizozemska=== {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" |Lokacija ! scope="col" | Pokrajina ! scope="col" | Glavno mesto ! scope="col" | Največje mesto ! scope="col" | Občine <br/ ><small>{{brezpreloma|(od 2023)}}</small> ! scope="col" | Skupna površina<ref name="CBS_key_figs">{{cite web |url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table?dl=3B9A1 |title=Regionale kerncijfers Nederland -> Perioden - Jaren: 2023 |trans-title=Regional key figures Netherlands |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=18 December 2023 |work=CBS StatLine |publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]] |access-date=22 February 2024}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Kopenska površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Vodna površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Prebivalci <br/><small>{{brezpreloma|(1. 1. 2023)}}</small><ref name="CBS_key_figs" /> |- | align=center|[[File:Flag of Drenthe.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Drenthe in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Drenthe]] | style="text-align:center;" |[[Assen]] | style="text-align:center;" |[[Emmen, Netherlands|Emmen]] | {{center|12}} | {{formatnum:2680.39}} | {{formatnum:2632.67}} | {{formatnum:47.73}} | {{right|{{nts|502051}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Flevoland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Flevoland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Flevoland]] | style="text-align:center;" |[[Lelystad]] | style="text-align:center;" |[[Almere]] | {{center|6}} | {{formatnum:2412.31}} | {{formatnum:1410.12}} | {{formatnum:1002.19}} | {{right|{{nts|444701}}}} |- | align=center|[[File:Frisian flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Friesland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Frizija]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Leeuwarden]] | {{center|18}} | {{formatnum:5753.26}} | {{formatnum:3340.10}} | {{formatnum:2413.15}} | {{right|{{nts|659551}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Gelderland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Gelderland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Gelderland]] | style="text-align:center;" |[[Arnhem]] | style="text-align:center;" |[[Nijmegen]] | {{center|51}} | {{formatnum:5136.30}} | {{formatnum:4960.47}} | {{formatnum:175.84}} | {{right|{{nts|2133708}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Groningen.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Groningen in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Groningen (provinca)|Groningen]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Groningen]] | {{center|10}} | {{formatnum:2955.18}} | {{formatnum:2315.86}} | {{formatnum:639.32}} | {{right|{{nts|596075}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Limburg.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Limburg in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Maastricht]] | {{center|31}} | {{formatnum:2209.85}} | {{formatnum:2144.63}} | {{formatnum:65.22}} | {{right|{{nts|1128367}}}} |- | align=center|[[File:North_Brabant-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Brabant in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severni Brabant]] | data-sort-value="Hertogenbosch, s-" style="text-align:center;" |{{nowrap|[['s-Hertogenbosch]]{{efn-ua|Dobesedno ''vojvodov gozd''. Znano tudi kot {{lang|nl|Den Bosch}}.}}}} | style="text-align:center;" |[[Eindhoven]] | {{center|56}} | {{formatnum:5082.06}} | {{formatnum:4901.54}} | {{formatnum:180.52}} | {{right|{{nts|2626210}}}} |- | align=center|[[File:Flag of North Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severna Holandija]] | style="text-align:center;" |[[Haarlem]]{{efn-ua|name=NH_capital}} | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Amsterdam]]{{efn-ua|name=NH_capital|Amsterdam je glavno mesto Nizozemske. Haarlem pa je glavno mesto pokrajine, v kateri ležita tako Amsterdam kot Haarlem.}}}} | {{center|44}} | {{formatnum:4091.93}} | {{formatnum:2662.57}} | {{formatnum:1429.36}} | {{right|{{nts|2952622}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Overijssel.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Overijssel in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Overijssel]] | style="text-align:center;" |[[Zwolle]] | style="text-align:center;" |[[Enschede]] | {{center|25}} | {{formatnum:3420.74}} | {{formatnum:3316.52}} | {{formatnum:104.22}} | {{right|{{nts|1184333}}}} |- | align=center|[[File:Flag of South Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zuid-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Južna Holandija]] | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Haag]]{{efn-ua|Nizozemsko {{lang|nl|Den Haag}}, s [[Spolnik|spolnikom]]. Nizozemski parlament in nizozemska vlada imata sedež v Haagu, prav tako kot Vrhovno sodišče in Državni svet.}}}} | style="text-align:center;" |[[Rotterdam]] | {{center|50}} | {{formatnum:3307.86}} | {{formatnum:2698.40}} | {{formatnum:609.46}} | {{right|{{nts|3804906}}}} |- | align=center|[[File:Utrecht (province)-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Utrecht in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Utrecht (provinca)|Utrecht]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Utrecht]] | {{center|26}} | {{formatnum:1560.05}} | {{formatnum:1484.47}} | {{formatnum:75.59}} | {{right|{{nts|1387643}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Zeeland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zeeland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] | style="text-align:center;" |[[Middelburg, Zeeland|Middelburg]] | style="text-align:center;" |[[Terneuzen]] | {{center|13}} | {{formatnum:2933.44}} | {{formatnum:1779.89}} | {{formatnum:1153.55}} | {{right|{{nts|391124}}}} |- |- class="sortbottom" ! align=center|[[File:Flag of the Netherlands.svg|40px|border]] ! align=center|[[File:Map provinces Netherlands-en.svg|50px]] ! style="text-align:center;" | [[Nizozemska]] ! colspan="2" style="text-align:center;" |[[Amsterdam]] ! 342 ! 41,543 ! 33,647 ! 7,896 ! {{right|{{nts|17811291}}}} |} === Karibska Nizozemska === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- ! scope="col" class="unsortable"| Posebna občina ! scope="col"| Glavno mesto ! scope="col"| Največje mesto ! scope="col"| Površina<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |website=Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalci<ref name="rijksoverheid.nl"/><br /><small>(2019)</small> ! style="width:80px;"| Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |- ! scope="row" | [[Bonaire]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Kralendijk]] || style="text-align:right"|{{formatnum:294}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:20104}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:69}} |- ! scope="row" | [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Oranjestad, Sint Eustatius|Oranjestad]] || style="text-align:right"|{{formatnum:21}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:3138}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:150}} |- ! scope="row" | [[Saba (otok)|Saba]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[The Bottom]] || style="text-align:right"|{{formatnum:13}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:1,915}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:148}} |- class="sortbottom" ! colspan="3" style="text-align:right;"| Skupaj ! style="text-align:right;"| {{formatnum:328}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:25157}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:77}} |} == Opombe == {{notelist-ua|30em}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20081017121901/http://www.sdu.nl/staatscourant/scdata/prov/provincies.htm Basic data for each province, with links to official province sites] *[http://nlgis.nl Historical boundaries of provinces of the Netherlands ] [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske| ]] [[Kategorija:Upravna delitev Nizozemske]] 4l9kps6rb2ig4cfnidx0jwvhu93nmym Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović 2 605295 6708652 6708311 2026-07-08T19:17:54Z Stebunik 55592 6708652 wikitext text/x-wiki == 3sl Dragoljub Mićunović multi okno 8.vii.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref name="quirinale"/> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref name="Блиц/2013"/> Prejel je več nagrad, vključno z redom častne legije.[8] <ref name=":1" />Mićunović je bil dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].[2] <ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Častniki Legije časti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr-Cyrl|Драгољуб Мићуновић}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|}}; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]], he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the [[parliament of Serbia and Montenegro]] from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the [[Praxis School]] and was a professor at the [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]] of the [[University of Belgrade]]. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the [[National assembly of serbia|National Assembly of Serbia]]. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the [[2003 Serbian presidential election]]. En: {{Short description|Serbian politician and philosopher (1930–2026)}} {{Redirect|Mićunović|the Serbian footballer|Milo Mićunović}} {{Use British English|date=May 2026}} {{Use dmy dates|date=May 2026}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[List of Presidents of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly of Yugoslavia|President of the Chamber of Citizens<br />of the Federal Assembly of Yugoslavia]] | term_start1 = 3 November 2000 | term_end1 = 3 March 2003 | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Position abolished'' | office2 = [[List of Presidents of the Assembly of Serbia and Montenegro|President of the Assembly of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2003 | term_end2 = 4 March 2004 | predecessor2 = ''Position established'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = President of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] | predecessor3 = ''Position established'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = 3 February 1990 | term_end3 = 25 January 1994 | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], Yugoslavia | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Belgrade]], Serbia | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (formerly)|[[Democratic Party (Serbia)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Democratic Centre (Serbia)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[University of Belgrade]] | occupation = {{hlist|Politician|philosopher}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr-Cyrl|Драгољуб Мићуновић}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|}}; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]], he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the [[parliament of Serbia and Montenegro]] from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the [[Praxis School]] and was a professor at the [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]] of the [[University of Belgrade]]. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the [[National assembly of serbia|National Assembly of Serbia]]. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the [[2003 Serbian presidential election]]. ==Early life== Dragoljub Mićunović was born on 14 July 1930 in [[Merdare]], [[Kingdom of Yugoslavia]].<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> He spent his childhood in [[Skopje]] where his father Mile worked as a civil servant.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Following the annexation of parts of Yugoslavia by the [[Italy|Italian]] [[puppet state|puppet]] [[Albanian Kingdom (1939–43)|Albanian Kingdom]] and Axis [[Kingdom of Bulgaria]], he sought refuge in the [[Territory of the Military Commander in Serbia]]. After [[World War II]], he resumed high school in [[Kuršumlija]] and [[Prokuplje]].<ref name="ds" /> Mićunović was then sentenced to 20 months of forced labour at [[Goli Otok]] island by the Yugoslav authorities for ideological inclinations towards the [[Soviet Union]].<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30 |url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> After his release, he became an assistant at the [[University of Belgrade]] [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]].<ref name="ds" /> He graduated in 1954.<ref name=":0" /> He was part of the [[Marxist humanist]] [[Praxis School]] from 1964,<ref name=":0" /> and in 1975 he was expelled from the faculty, together with seven other colleagues,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref> due to taking part in the [[1968 student demonstrations in Yugoslavia]].<ref name=":0" /> Later, he was lecturer in the United States and Germany.<ref name=":0" /> ==Political career== Mićunović was one of the members of [[the Founding Committee of the Democratic Party]] in December 1989 who began the process of re-establishing the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] (DS). He was elected the first President of the re-established Democratic Party at the founding party conference on 3 February 1990.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> At the first multi-party elections in Serbia in 1990, he was elected a Member of the [[Parliament of Serbia]] on behalf of the Democratic Party.<ref name="ds" /> As a Member of Parliament on the state level, he was elected a delegate to the Chamber of the Republics and Provinces (upper chamber) of the [[Assembly of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Assembly of Yugoslavia]] in the period 1991–1992.<ref name="ds" /> At the [[May 1992 Yugoslav parliamentary election|Federal elections in 1992]], Mićunović was elected a Member of the [[Federal Assembly of the Federal Republic of Yugoslavia|Federal Assembly]] as a representative of the Democratic Party. As a member of the opposition coalition “[[Coalition Together|Zajedno]]”, he was re-elected a Member of the Federal Assembly in the Chamber of Citizens (lower chamber) in 1996.<ref name="ds" /> He remained the party's president until 1994, when he was squeezed out from the top spot by [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" /> Mićunović resigned and with a group of prominent intellectuals, founded the Center for Democracy Fund, a [[non-governmental organisation]] (NGO) for the development of civil society and the non-governmental sector, civil education, and preparation of political and social reforms.<ref name="ds" /> In 1996, Mićunović founded a new political party, [[Democratic Centre (Serbia)|Democratic Centre]], of which he was elected president.<ref name="Mikuš" /> At the federal elections in 2000, as one of the leaders of the [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition, Mićunović was again elected a Member of Parliament in the Chamber of Citizens of the Federal Assembly. After the victory of the Democratic Opposition of Serbia in October 2000, he was elected President of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly on 3 November 2000.<ref name="ds" /> When the State Union of [[Serbia and Montenegro]] was established, in March 2003, Mićunović was elected President of the [[Parliament of Serbia and Montenegro]] on 3 March that year.<ref name="Svjedok histerije"/> He held this position until 3 March 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović was a candidate at the [[2003 Serbian presidential election]], winning 35.42% of the popular vote, but the election was cancelled due to low turnout (the turnout was 38.8%, considerably less than the 50% of eligible voters threshold required by Serbian law).<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunović's Democratic Centre party merged into the Democratic Party in 2004,<ref name="Mikuš" /> and he was one of the leading candidates on the Democratic Party list in the [[2007 Serbian parliamentary election|Serbian Parliamentary elections]] held on 21 January 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović remained an MP until 2020; he was last elected in the [[2016 Serbian parliamentary election]].<ref name=":0" /> During his term, he also served as the parliamentary leader of the Democratic Party.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> In 2017, Mićunović signed the [[Declaration on the Common Language]] of the [[Croats]], [[Serbs]], [[Bosniaks]], and [[Montenegrins]].<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref> In January 2020, he stated his opposition to the Democratic Party boycott of the [[2020 Serbian parliamentary election|2020 parliamentary election]].<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> ==Personal life and death== Mićunović authored five books and over 100 papers.<ref name=":0" /> He was bestowed with several awards, including the [[Legion of Honour]].<ref name=":1" /> Mićunović was the winner of the first award for tolerance awarded by the Ministry for Human Rights, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]], and [[B92]] TV and radio station.<ref name="ds" /> Mićunović died in [[Belgrade]] on 26 May 2026, at the age of 95.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> ==References== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category|Dragoljub Mićunović}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} * {{IMDb name|3804431}} {{S-start}} {{s-ppo}} {{Succession box | title = President of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] | before = ''Post established'' | after = [[Zoran Đinđić]] | years = 1990&ndash;1994 }} {{end}} {{Democratic Party (Serbia)}} {{Informbiro Period}} {{Signatories of the Declaration on the Common Language}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Micunovic, Dragoljub}} [[Category:1930 births]] [[Category:2026 deaths]] [[Category:People from Kuršumlija]] [[Category:Democratic Party (Serbia) politicians]] [[Category:Democratic Centre (Serbia) politicians]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Members of the National Assembly (Serbia)]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Philosophy alumni]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian humanists]] [[Category:Serbian political scientists]] [[Category:Yugoslav dissidents]] [[Category:Prisoners and detainees of Yugoslavia]] [[Category:Officers of the Legion of Honour]] [[Category:Signatories of the Declaration on the Common Language]] [[Category:20th-century political scientists]] [[Category:Yugoslav philosophers]] {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] c0ptb7251uv314v8v2d0tl45sikujas Kromanjonec 0 605318 6708482 2026-07-08T12:09:45Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708482 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture | name = Evropski zgodnji sodobni ljudje | map = Map of human fossils with an age of at least ~40,000 years that yielded genome-wide data and location of the Zlatý kůň fossil.webp | mapcaption = Glavna mesta po Evropi | mapalt = | altnames = Kromanjonec | race = | religion = | language = | horizon = [[Europa]], po nedavnem afriškem izvoru sodobnih ljudi | region = | period = Od [[zgornji paleolitik]] do [[mezolitik]] | dates = ok. 54.800-20.000 pred sedanjostjo | typesite = [[Kromanjonsko skalno zavetje]], [[Francija]] | majorsites = Kostenki-14, [[Rusija]]<br>Peștera cu Oase, [[Romunija]] | extra = Evropski lovci in nabiralci so pripisovali vedenjsko modernost<br>[[Y-DNA haplogroup]]s: [[Haplogroup C-F3393|C1]], [[Haplogroup IJ|IJ]], [[Haplogroup K2a (Y-DNA)|K2a]] | precededby = Bzsalni Evrazijci<br>Primes z avtohtonimi neandertalci | followedby = Aurigncian, Magdalenian, Gravettian, Epi-Gravettian | collapse = | definedby = [[Louis Lartet]] | antiquatedby = | module = }} [[File:Cro-Magnon 1.jpg|thumb|Lobanja ''Cro-Magnon 1'']] '''Kromanjonci''' {{refn|group=note|{{IPAc-en|audio=Cro-magnon.ogg|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|n|j|ɒ|n}} ali {{IPAc-en|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|ɡ|n|ə|n}}, {{IPA|fr|kʁomaɲɔ̃|lang|small=no}}.}} ali '''evropski zgodnji moderni ljudje''' (EEMH) so bili prvi zgodnji moderni ljudje (''[[Homo sapiens]]''), najdeni v [[Evropa|Evropi]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki so neprekinjeno zasedali celino verjetno že pred 56.800 leti. Sodelovali so in se križali z avtohtonimi [[Neandertalec|neandertalci]] (''H. neanderthalensis'') iz Evrope in zahodne Azije, ki so izumrli pred 35.000 do 40.000 leti. Starodavne raziskave DNK kažejo, da so bili najzgodnejši moderni ljudje v Evropi v času začetnega zgornjega [[paleolitik]]a (~45–40 kya) del širše zgodnje širitve ''Homo sapiensa'' iz [[Evrazija|Evrazije]]. Genetski podatki kažejo, da nekateri zgodnji evropski posamezniki predstavljajo rodove, ki so v poznejših evropskih populacijah pustili malo ali nič zaznavnega porekla. Vendar so druge linije, ki so v Evropi prisotne pri ~38–37 kya, genetsko bližje kasnejšim Evropejcem iz zgornjega paleolitika. Te preživele populacije zgornjega paleolitika so prispevale prednike k mezolitskim evropskim lovcem-nabiralcem, vključno z zahodnimi lovci-nabiralci (WHG), ki tvorijo eno glavnih komponent prednikov današnjih Evropejcev. Namesto da bi odražali ločeno kasnejšo migracijo v Evropo pred [[neolitik]]om, sedanji dokazi podpirajo model zgodnje populacijske strukture, ki ji je sledilo izumrtje rodu in preživetje v začetni širitvi ''Homo sapiensa'' s celine. Kromanjonci so ustvarili zgornjepaleolitske kulture, prva večja je bila ''aurignacian'', ki ga je pred 30.000 leti nasledil ''gravettien''. ''Gravettian'' se je razdelila na ''epigravettian'' na vzhodu in ''solutrean'' na zahodu zaradi velike podnebne degradacije med zadnjim ledeniškim maksimumom (LGM), ki je dosegel vrhunec pred 21.000 leti. Ko se je Evropa segrevala, so se Solutrejci pred 20.000 leti razvili v Magdalence in ta ljudstva so ponovno kolonizirala Evropo. Magdalenec in ''epigravettian'' sta se umaknila mezolitskim kulturam, ko je velika divjad izumirala, zadnje ledeniško obdobje pa se je bližalo koncu<ref>{{cite journal |last1=Hajdinjak |first1=M. |year=2021 |title=Initial Upper Palaeolithic humans in Europe had recent Neanderthal ancestry |journal=Nature |volume=592 |pages=253–257 |doi=10.1038/s41586-021-03335-3|pmc=8026394 }}</ref> <ref>{{cite journal |last1=Posth |first1=C. |year=2016 |title=Pleistocene mitochondrial genomes suggest a single major dispersal of non-Africans and a Late Glacial population turnover in Europe |journal=Current Biology |volume=26 |issue=6 |pages=827–833 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.037|hdl=2158/1029551 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fu |first1=Q. |year=2016 |title=The genetic history of Ice Age Europe |journal= Nature |volume=534 |pages=200–205 |doi=10.1038/nature17993|pmc=4943878 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=I. |year=2014 |title=Ancient human genomes suggest three ancestral populations for present-day Europeans |journal=Nature |volume=513 |pages=409–413 |doi=10.1038/nature13673|arxiv=1312.6639 }}</ref><ref>{{cite journal |last=Villalba-Mouco |first=V. |year=2019 |title=Survival of Late Pleistocene hunter-gatherer ancestry in the Iberian Peninsula |journal=Current Biology |volume=29 |issue=7 |pages=1169–1177 |doi=10.1016/j.cub.2019.02.060}}</ref> Zgornjepaleolitske populacije Zahodne Evrazije so prispevale prednike kasnejšim evropskim lovcem-nabiralcem in imajo globoke genetske sorodnosti s starodavnimi populacijami Bližnjega vzhoda, od katerih so nekateri potomci kasneje prispevali k populacijam v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Kromanjonci so bili na splošno robustnejši od večine živečih populacij, saj so imeli večje možgane, širše obraze, izrazitejše obrvi in ​​večje zobe. Najzgodnejši primerki kromanjoncev kažejo tudi nekatere značilnosti, ki spominjajo na značilnosti neandertalcev. Prvi kromanjonci so imeli na splošno temnejši odtenek kože kot večina sodobnih Evropejcev ter nekateri Zahodni Azijci in Severni Afričani; naravna selekcija za svetlejšo kožo se ni začela vse do pred 30.000 leti. Pred zadnjim LGM so imeli kromanjonci na splošno nizko gostoto prebivalstva, visoko postavo, podobno postindustrijskim ljudem, in obsežne trgovske poti, ki so se raztezale do 900 km, ter so lovili veliko divjad. Kromanjonci so imeli veliko večjo populacijo kot neandertalci, verjetno zaradi višje stopnje rodnosti; pričakovana življenjska doba obeh vrst je bila običajno manj kot 40 let. Po zadnjem zemeljskem obdobju se je gostota prebivalstva povečala, saj so skupnosti potovale manj pogosto (čeprav na daljše razdalje), potreba po prehrani toliko več ljudi skupaj z naraščajočim pomanjkanjem velike divjadi pa jih je prisilila, da so se bolj zanašali na majhno ali vodno divjad (revolucija širokega spektra) in pogosteje sodelovali v sistemih lovskih gonjenj ter hkrati poklali cele črede. Arzenal kromanjoncev je vključeval sulice, metalce sulic, harpune in morda metalne palice ter paleolitske pse. Kromanjonci so med selitvijo verjetno pogosto gradili začasne koče, gravettijska ljudstva pa so na vzhodnoevropski nižini gradila velike koče iz mamutovih kosti. Kromanjonci so znani po ustvarjanju raznolike palete umetniških del, vključno z [[Jamske poslikave|jamskimi poslikavami]], figuricami Venere, perforiranimi palicami, živalskimi figuricami in geometrijskimi vzorci. Nosili so tudi okrasne kroglice in oblačila iz rastlinskih vlaken, barvana z različnimi rastlinskimi barvili. Za glasbo so izdelovali koščene flavte in piščalke, morda pa tudi [[brnivka|brnivke]], rašple, [[boben|bobne]], [[idiofoni|idiofone]] in druga glasbila. Pokopavali so svoje mrtve, čeprav morda le ljudi, ki so dosegli visok status ali so se rodili v visokem položaju. Ime ''kromanjonci'' izvira iz petih okostij, ki jih je leta 1868 v Skalnem zavetju kromanjoncev v Les Eyzies v [[Dordogne (departma)|Dordogni]] v Franciji odkril francoski paleontolog Louis Lartet, potem ko je bilo območje po naključju odkrito med gradnjo ceste za železniško postajo. Ostanki paleolitskih kultur so znani že stoletja, vendar so jih sprva interpretirali po [[Kreacionizem|kreacionističnem]] modelu, kjer so predstavljali predpotopna ljudstva, ki jih je izbrisal [[vesoljni potop]]. Po zasnovi in ​​popularizaciji [[evolucija|evolucije]] sredi in konec 19. stoletja so kromanjonci postali predmet velikega znanstvenega rasizma, zgodnje rasne teorije pa so se povezale z nordizmom in pangermanizmom. Takšni zgodovinski rasni koncepti so bili ovrženi do sredine 20. stoletja. == Življenje in značilnosti == Kromanjonci so bili nomadski lovci in nabiralci ter so imeli dovršene rituale za lov, rojstvo in smrt. Med artefakti, ki so jih pustili za seboj, so rezbarije ljudi in živali. V tem obdobju je postala pogostejša tudi simbolična predstavitev z okraševanjem mrtvih. Kromanjonci so bili robustne postave in močni, domnevno so bili visoki od 166 do 171 cm. Njihova telesa so bila na splošno težka in čokata, očitno z močnimi mišicami. Njihova čela so bila ravna, z rahlimi obrvmi, obrazi pa kratki in široki. Kromanjonci so bili prvi ljudje (rod ''Homo'') z izrazito brado. Njihova možganska prostornina je bila približno 1600 kubičnih cm, kar je nekoliko več od povprečja za sodobne ljudi. Domneva se, da so bili kromanjonci verjetno precej visoki v primerjavi z drugimi zgodnjimi človeškimi vrstami. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna vretenca, kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla samica, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomljeno lobanjo. Preživetje posameznikov s takimi boleznimi kaže na skupinsko podporo in oskrbo, ki je omogočila celjenje njihovih poškodb. Kromanjonska bivališča najpogosteje najdemo v globokih in plitvih jamah, ki jih tvorijo skalni previsi, čeprav so našli tudi primitivne koče, naslonjene na skale ali zgrajene v celoti iz kamna. Kamnita zavetišča so uporabljali vse leto; zdi se, da so bili kromanjonci sedeče ljudstvo, ki se je selilo le, kadar je bilo to potrebno za iskanje novega plena ali kot odgovor na spremembe v okolju. Težko je ugotoviti, kako dolgo so kromanjonci živeli in kaj se je z njimi zgodilo. Verjetno so se postopoma absorbirali v evropsko prebivalstvo, ki je prispelo kasneje.<ref name="#1">{{Cite web|title=Cro-Magnon {{!}} Description, Tools, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Cro-Magnon|access-date=2021-09-04|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Umetnost == Tako kot neandertalci so tudi kromanjonci pokopavali svoje mrtve. Nekateri najzgodnejši primeri prazgodovinske umetnosti so kromanjonci. Kromanjonci so rezbarili in kiparili majhne gravure, reliefe in figurice ne le ljudi, temveč tudi živali. Njihove človeške figure običajno kažejo velike prsi, široke boke in pogosto očitno noseče ženske, kar kaže na to, da so te figure imele pomen pri obredih plodnosti. Številne upodobitve živali najdemo v jamskih poslikavah kromanjoncev po vsej Franciji in Španiji na najdiščih, kot so [[Lascaux]], [[Eyzies-de-Tayac]] in [[Altamira]]. Domneva se, da so te podobe imele za ljudi nekakšen magičen ali ritualen pomen. Podrobnosti poslikav kažejo, da so kromanjonci že prej eksperimentirali z umetniškimi mediji in oblikami. Okrašeno orodje in orožje kažeta, da so umetnost cenili tako zaradi estetskih kot tudi zaradi verskih razlogov. == Značilnosti primerkov == Francoski geolog Louis Larte je marca 1868 v jamskem zavetju, imenovanem Abri de Cro-Magnon, odkril prvih pet okostij te vrste. Podobni primerki so bili pozneje odkriti tudi v drugih delih Evrope in sosednjih območjih. === Jama Grotta del Cavallo === Novembra 2011 so v enoti za radiokarbonski pospeševalnik Oxford v Angliji testirali vzorce, za katere se je prej domnevalo, da so neandertalski mlečni zobje, izkopani leta 1964 na najdišču Grotta del Cavallo (Konjska jama) v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da so najstarejši kromanjonec (ali EMH), kar jih je bilo kdaj odkritih v Evropi, in so ocenjeni na starost med 43.000 in 45.000 let. === Jama Kent === Leta 1927 so v jami Kent med izkopavanji Naravoslovnega društva Torquay odkrili prazgodovinski delček zgornje čeljustnice (maksile). Najdba je bila označena kot Kent Cave 4. Leta 2011 so fosil ponovno pregledali in njegovo starost ponovno ocenili na vsaj 41.500 let, kar je potrdilo, da je kromanjonec najzgodnejši anatomsko sodobni človek. Fosili te stopnje hominizacije so bili odkriti tudi v severozahodni Evropi.<ref>Higham T. et al. (2011): The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe. Nature, {{page2|date=|volume=479|issue=7374|pages=521–524}}, Nature Publishing Group.</ref><ref>{{cite journal |url= http://www.nature.com/nature/journal/v479/n7374/full/nature10484.html |title= The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe | last1 = Higham | first1 = Tom | last2 = Compton | first2 = Tim |display-authors=etal |journal = Nature |volume = 479 | pages = 521–524 |date = 2011 |issue= 7374 |doi= 10.1038/nature10484 |pmid= 22048314 |bibcode= 2011Natur.479..521H }}.</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15540464 Teeth and jaw are from 'earliest Europeans]</ref> === Peștera cu Oase === Najstarejši kromanjonec izvira iz jugovzhodne Evrope, najden v Peștera cu Oase (Jama kosti) blizu Železnih vrat v Romuniji. Najdišče je v Donavskem koridorju, ki je bil morda vhod v srednjo Evropo za kromanjonce. Zdi se verjetno, da je jama poleg človeških ostankov vsebovala tudi žrtvovanje ali truplo. Vendar pa so orodja zanesljivo povezana z najdbami. Holotip Oasis 1 je robustna spodnja čeljust, ki združuje različne arhaične značilnosti, ki izhajajo iz zgodnjega pojava anatomsko modernih ljudi, in morda tudi značilnosti neandertalcev. Sodobnejši atributi ga uvrščajo bližje evropskim zgodnjim modernim ljudem iz poznega pleistocena. Ta fosil je ena redkih najdb v Evropi, katere starost je mogoče neposredno določiti na vsaj 37.800 let. Človeška spodnja čeljust iz Oaze 1 je bila odkrita 16. februarja 2002, pri čemer je bila leta 2005 najdena skoraj popolna lobanja mladega moškega (Oaza 2) in fragmenti druge (Oaza 3), spet z značilnim mozaikom, od katerih so nekateri vzporedni s spodnjo čeljustjo iz Oaze 1. Kasneje, leta 2005, so bili fragmenti Oaze 3 identificirani kot del istega posameznika kot Oaza 2. === Rdeča dama iz Pavillanda === Popolno okostje anatomsko sodobnega moškega, odkrito leta 1823 v jami Gower Burial v Južnem [[Wales]]u v Združenem kraljestvu. To je bil prvi človeški fosil, ki so ga našli kjer koli na svetu. S starostjo približno 33.000 let je še vedno zabeležen kot najstarejši ceremonialni pokop sodobnih ljudi, kar jih je bilo kdaj odkritih kjer koli v zahodni Evropi. Povezane najdbe so bili madeži rdeče okre, mamutova lobanja in osebni okraski, ki kažejo na znake šamanizma ali drugih verskih praks. Z okostjem so našli številna orodja in težko blago. Genetska analiza mtDNK jo je uvrstila v haploskupino H (mtDNK), ki je danes najpogostejša skupina v Evropi.<ref>Aldhouse S. (2001): Great sites: Paviland Cave. British Archaeology, 61.</ref> === Jama Mujerilor === V jami Mujerilor (Ženska jama) so našli dokaj popolno žensko lobanjo z robustnimi obraznimi potezami in drugimi sodobnejšimi lobanjskimi značilnostmi. Našli so jo v spodnji galeriji te jame v Romuniji. Spremljale so jo številne kosti jamskega medveda. Starost te najdbe je bila z radiokarbonskim datiranjem ocenjena na približno 30.150 ± 800 let nazaj, kar jo uvršča med najstarejše kromanjonske najdbe. === Najdišče kromanjoncev === Prva najdba kromanjonca je bila odkrita v skalnem zavetju Les Ezy v Dordogni v Franciji. Ta primerek je bil zabeležen kot kromanjonec 1, njegova starost pa je bila z radiokarbonsko metodo ocenjena na približno 28.000 let 14C (27.680 ± 270 pr. n. št.). V primerjavi z neandertalci so okostja kazala višje čelo, pokončno držo in vitko (glazirno) okostje, podobno kot pri sodobnih ljudeh. Drugi primerki z istega najdišča so ženskega spola: kromanjonka 2 in ostanki moškega spola: kromanjonka 3. Stanje in lokacija ostankov kromanjonke 1, skupaj s koščki školjk in živalskih zob, ki so videti kot obeski ali ogrlice. To sproža vprašanje, ali so bili pokopani namerno. Če so kromanjonci zavestno pokopavali svoje mrtve, to kaže na to, da so poznali obrede, pokopavali svoje mrtve z ogrlicami in orodjem, ali pa da so trupla tam našli zaradi bolezni. Patološka analiza okostij kaže, da so ljudje v tem obdobju imeli fizično težko življenje. Poleg okužb so pri več posameznikih odkrili zraščena vretenca, kar kaže na travmatične poškodbe. Odrasla oseba, katere ostanke so našli v zavetišču, je očitno nekaj časa živela z zlomom lobanje. Ker so takšne poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli drug za drugega v primeru poškodb ali drugih oblik bolezni. Unescov seznam svetovne dediščine: [[Kromanjonsko skalno zavetje]] (Abbre Cro-Magnon) je del Unescovega seznama svetovne dediščine ''[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]]''. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Cro-Magnon fossils}} [[Kategorija:Razvoj človeka]] [[Kategorija:Paleoantropologija]] [[Kategorija:Paleolitik]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] 63ecxj1s93d6hxwmlxqrgmvckrifnw0 6708686 6708482 2026-07-08T21:45:15Z Marko3 1829 6708686 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture | name = Evropski zgodnji sodobni ljudje | map = Map of human fossils with an age of at least ~40,000 years that yielded genome-wide data and location of the Zlatý kůň fossil.webp | mapcaption = Glavna mesta po Evropi | mapalt = | altnames = Kromanjonec | race = | religion = | language = | horizon = [[Europa]], po nedavnem afriškem izvoru sodobnih ljudi | region = | period = Od [[zgornji paleolitik]] do [[mezolitik]] | dates = ok. 54.800-20.000 pred sedanjostjo | typesite = [[Kromanjonsko skalno zavetje]], [[Francija]] | majorsites = Kostenki-14, [[Rusija]]<br>Peștera cu Oase, [[Romunija]] | extra = Evropski lovci in nabiralci so pripisovali vedenjsko modernost<br>[[Y-DNA haplogroup]]s: [[Haplogroup C-F3393|C1]], [[Haplogroup IJ|IJ]], [[Haplogroup K2a (Y-DNA)|K2a]] | precededby = Bzsalni Evrazijci<br>Primes z avtohtonimi neandertalci | followedby = Aurigncian, Magdalenian, Gravettian, Epi-Gravettian | collapse = | definedby = [[Louis Lartet]] | antiquatedby = | module = }} [[File:Cro-Magnon 1.jpg|thumb|Lobanja ''Cro-Magnon 1'']] '''Kromanjonci''' {{refn|group=note|angleška izgovarjava: {{IPAc-en|audio=Cro-magnon.ogg|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|n|j|ɒ|n}} ali {{IPAc-en|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|ɡ|n|ə|n}}, francoska izgovarjava: {{IPA|fr|kʁomaɲɔ̃|lang|small=no}}.}} ali '''evropski zgodnji moderni ljudje''' (EEMH) so bili prvi zgodnji moderni ljudje (''[[Homo sapiens]]''), najdeni v [[Evropa|Evropi]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki so neprekinjeno naseljevali celino verjetno že pred 56.800 leti. Sodelovali so in se križali z avtohtonimi [[Neandertalec|neandertalci]] (''H. neanderthalensis'') iz Evrope in zahodne Azije, ki so izumrli pred 35.000 do 40.000 leti. Starodavne raziskave DNK kažejo, da so bili najzgodnejši moderni ljudje v Evropi v času začetnega zgornjega [[paleolitik]]a (~ 45–40 kya) del širše zgodnje širitve ''Homo sapiensa'' iz [[Evrazija|Evrazije]]. Genetski podatki kažejo, da nekateri zgodnji evropski posamezniki predstavljajo rodove, ki so v poznejših evropskih populacijah pustili malo ali nič zaznavnega porekla. Vendar so druge linije, ki so v Evropi prisotne pri ~ 38–37 kya, genetsko bližje kasnejšim Evropejcem iz zgornjega paleolitika. Te preživele populacije zgornjega paleolitika so prispevale prednike k mezolitskim evropskim lovcem-nabiralcem, vključno z zahodnimi lovci-nabiralci (WHG), ki tvorijo eno glavnih komponent prednikov današnjih Evropejcev. Namesto da bi odražali ločeno kasnejšo migracijo v Evropo pred [[neolitik]]om, sedanji dokazi podpirajo model zgodnje populacijske strukture, ki ji je sledilo izumrtje rodu in preživetje v začetni širitvi ''Homo sapiensa'' s celine. Kromanjonci so ustvarili zgornjepaleolitske kulture, prva večja je bila ''aurignacian'', ki ga je pred 30.000 leti nasledil ''gravettien''. ''Gravettian'' se je razdelila na ''epigravettian'' na vzhodu in ''solutrean'' na zahodu zaradi velike podnebne degradacije med zadnjim ledeniškim maksimumom (LGM), ki je dosegel vrhunec pred 21.000 leti. Ko se je Evropa segrevala, so se Solutrejci pred 20.000 leti razvili v Magdalence in ta ljudstva so ponovno kolonizirala Evropo. Magdalenec in ''epigravettian'' sta se umaknila mezolitskim kulturam, ko je velika divjad izumirala, zadnje ledeniško obdobje pa se je bližalo koncu<ref>{{cite journal |last1=Hajdinjak |first1=M. |year=2021 |title=Initial Upper Palaeolithic humans in Europe had recent Neanderthal ancestry |journal=Nature |volume=592 |pages=253–257 |doi=10.1038/s41586-021-03335-3|pmc=8026394 }}</ref> <ref>{{cite journal |last1=Posth |first1=C. |year=2016 |title=Pleistocene mitochondrial genomes suggest a single major dispersal of non-Africans and a Late Glacial population turnover in Europe |journal=Current Biology |volume=26 |issue=6 |pages=827–833 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.037|hdl=2158/1029551 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fu |first1=Q. |year=2016 |title=The genetic history of Ice Age Europe |journal= Nature |volume=534 |pages=200–205 |doi=10.1038/nature17993|pmc=4943878 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=I. |year=2014 |title=Ancient human genomes suggest three ancestral populations for present-day Europeans |journal=Nature |volume=513 |pages=409–413 |doi=10.1038/nature13673|arxiv=1312.6639 }}</ref><ref>{{cite journal |last=Villalba-Mouco |first=V. |year=2019 |title=Survival of Late Pleistocene hunter-gatherer ancestry in the Iberian Peninsula |journal=Current Biology |volume=29 |issue=7 |pages=1169–1177 |doi=10.1016/j.cub.2019.02.060}}</ref> Zgornjepaleolitske populacije Zahodne Evrazije so prispevale prednike kasnejšim evropskim lovcem-nabiralcem in imajo globoke genetske sorodnosti s starodavnimi populacijami Bližnjega vzhoda, od katerih so nekateri potomci kasneje prispevali k populacijam v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Kromanjonci so bili na splošno robustnejši od večine živečih populacij, saj so imeli večje možgane, širše obraze, izrazitejše obrvi in ​​večje zobe. Najzgodnejši primerki kromanjoncev kažejo tudi nekatere značilnosti, ki spominjajo na značilnosti neandertalcev. Prvi kromanjonci so imeli na splošno temnejši odtenek kože kot večina sodobnih Evropejcev ter nekateri Zahodni Azijci in Severni Afričani; naravna selekcija za svetlejšo kožo se ni začela vse do pred 30.000 leti. Pred zadnjim LGM so imeli kromanjonci na splošno nizko gostoto prebivalstva, visoko postavo, podobno postindustrijskim ljudem, in obsežne trgovske poti, ki so se raztezale do 900 km, ter so lovili veliko divjad. Kromanjonci so imeli veliko večjo populacijo kot neandertalci, verjetno zaradi višje stopnje rodnosti; pričakovana življenjska doba obeh vrst je bila običajno manj kot 40 let. Po zadnjem zemeljskem obdobju se je gostota prebivalstva povečala, saj so skupnosti potovale manj pogosto (čeprav na daljše razdalje), potreba po prehrani toliko več ljudi skupaj z naraščajočim pomanjkanjem velike divjadi pa jih je prisilila, da so se bolj zanašali na majhno ali vodno divjad (revolucija širokega spektra) in pogosteje sodelovali v sistemih lovskih gonjenj ter hkrati poklali cele črede. Arzenal kromanjoncev je vključeval sulice, metalce sulic, harpune in morda metalne palice ter paleolitske pse. Kromanjonci so med selitvijo verjetno pogosto gradili začasne koče, gravettijska ljudstva pa so na vzhodnoevropski nižini gradila velike koče iz mamutovih kosti. Kromanjonci so znani po ustvarjanju raznolike palete umetniških del, vključno z [[Jamske poslikave|jamskimi poslikavami]], figuricami Venere, perforiranimi palicami, živalskimi figuricami in geometrijskimi vzorci. Nosili so tudi okrasne kroglice in oblačila iz rastlinskih vlaken, barvana z različnimi rastlinskimi barvili. Za glasbo so izdelovali koščene flavte in piščalke, morda pa tudi [[brnivka|brnivke]], rašple, [[boben|bobne]], [[idiofoni|idiofone]] in druga glasbila. Pokopavali so svoje mrtve, čeprav morda le ljudi, ki so dosegli visok status ali so se rodili v visokem položaju. Ime ''kromanjonci'' izvira iz petih okostij, ki jih je leta 1868 v Skalnem zavetju kromanjoncev v Les Eyzies v [[Dordogne (departma)|Dordogni]] v Franciji odkril francoski paleontolog Louis Lartet, potem ko je bilo območje po naključju odkrito med gradnjo ceste za železniško postajo. Ostanki paleolitskih kultur so znani že stoletja, vendar so jih sprva interpretirali po [[Kreacionizem|kreacionističnem]] modelu, kjer so predstavljali predpotopna ljudstva, ki jih je izbrisal [[vesoljni potop]]. Po zasnovi in ​​popularizaciji [[evolucija|evolucije]] sredi in konec 19. stoletja so kromanjonci postali predmet velikega znanstvenega rasizma, zgodnje rasne teorije pa so se povezale z nordizmom in pangermanizmom. Takšni zgodovinski rasni koncepti so bili ovrženi do sredine 20. stoletja. == Življenje in značilnosti == Kromanjonci so bili nomadski lovci in nabiralci ter so imeli dovršene rituale za lov, rojstvo in smrt. Med artefakti, ki so jih pustili za seboj, so rezbarije ljudi in živali. V tem obdobju je postala pogostejša tudi simbolična predstavitev z okraševanjem mrtvih. Kromanjonci so bili robustne postave in močni, domnevno so bili visoki od 166 do 171 cm. Njihova telesa so bila na splošno težka in čokata, očitno z močnimi mišicami. Njihova čela so bila ravna, z rahlimi obrvmi, obrazi pa kratki in široki. Kromanjonci so bili prvi ljudje (rod ''Homo'') z izrazito brado. Njihova možganska prostornina je bila približno 1600 kubičnih cm, kar je nekoliko več od povprečja za sodobne ljudi. Domneva se, da so bili kromanjonci verjetno precej visoki v primerjavi z drugimi zgodnjimi človeškimi vrstami. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna vretenca, kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla samica, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomljeno lobanjo. Preživetje posameznikov s takimi boleznimi kaže na skupinsko podporo in oskrbo, ki je omogočila celjenje njihovih poškodb. Kromanjonska bivališča najpogosteje najdemo v globokih in plitvih jamah, ki jih tvorijo skalni previsi, čeprav so našli tudi primitivne koče, naslonjene na skale ali zgrajene v celoti iz kamna. Kamnita zavetišča so uporabljali vse leto; zdi se, da so bili kromanjonci sedeče ljudstvo, ki se je selilo le, kadar je bilo to potrebno za iskanje novega plena ali kot odgovor na spremembe v okolju. Težko je ugotoviti, kako dolgo so kromanjonci živeli in kaj se je z njimi zgodilo. Verjetno so se postopoma absorbirali v evropsko prebivalstvo, ki je prispelo kasneje.<ref name="#1">{{Cite web|title=Cro-Magnon {{!}} Description, Tools, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Cro-Magnon|access-date=2021-09-04|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Umetnost == Tako kot neandertalci so tudi kromanjonci pokopavali svoje mrtve. Nekateri najzgodnejši primeri prazgodovinske umetnosti so kromanjonci. Kromanjonci so rezbarili in kiparili majhne gravure, reliefe in figurice ne le ljudi, temveč tudi živali. Njihove človeške figure običajno kažejo velike prsi, široke boke in pogosto očitno noseče ženske, kar kaže na to, da so te figure imele pomen pri obredih plodnosti. Številne upodobitve živali najdemo v jamskih poslikavah kromanjoncev po vsej Franciji in Španiji na najdiščih, kot so [[Lascaux]], [[Eyzies-de-Tayac]] in [[Altamira]]. Domneva se, da so te podobe imele za ljudi nekakšen magičen ali ritualen pomen. Podrobnosti poslikav kažejo, da so kromanjonci že prej eksperimentirali z umetniškimi mediji in oblikami. Okrašeno orodje in orožje kažeta, da so umetnost cenili tako zaradi estetskih kot tudi zaradi verskih razlogov. == Značilnosti primerkov == Francoski geolog Louis Larte je marca 1868 v jamskem zavetju, imenovanem Abri de Cro-Magnon, odkril prvih pet okostij te vrste. Podobni primerki so bili pozneje odkriti tudi v drugih delih Evrope in sosednjih območjih. === Jama Grotta del Cavallo === Novembra 2011 so v enoti za radiokarbonski pospeševalnik Oxford v Angliji testirali vzorce, za katere se je prej domnevalo, da so neandertalski mlečni zobje, izkopani leta 1964 na najdišču Grotta del Cavallo (Konjska jama) v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da so najstarejši kromanjonec (ali EMH), kar jih je bilo kdaj odkritih v Evropi, in so ocenjeni na starost med 43.000 in 45.000 let. === Jama Kent === Leta 1927 so v jami Kent med izkopavanji Naravoslovnega društva Torquay odkrili prazgodovinski delček zgornje čeljustnice (maksile). Najdba je bila označena kot Kent Cave 4. Leta 2011 so fosil ponovno pregledali in njegovo starost ponovno ocenili na vsaj 41.500 let, kar je potrdilo, da je kromanjonec najzgodnejši anatomsko sodobni človek. Fosili te stopnje hominizacije so bili odkriti tudi v severozahodni Evropi.<ref>Higham T. et al. (2011): The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe. Nature, {{page2|date=|volume=479|issue=7374|pages=521–524}}, Nature Publishing Group.</ref><ref>{{cite journal |url= http://www.nature.com/nature/journal/v479/n7374/full/nature10484.html |title= The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe | last1 = Higham | first1 = Tom | last2 = Compton | first2 = Tim |display-authors=etal |journal = Nature |volume = 479 | pages = 521–524 |date = 2011 |issue= 7374 |doi= 10.1038/nature10484 |pmid= 22048314 |bibcode= 2011Natur.479..521H }}.</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15540464 Teeth and jaw are from 'earliest Europeans]</ref> === Peștera cu Oase === Najstarejši kromanjonec izvira iz jugovzhodne Evrope, najden v Peștera cu Oase (Jama kosti) blizu Železnih vrat v Romuniji. Najdišče je v Donavskem koridorju, ki je bil morda vhod v srednjo Evropo za kromanjonce. Zdi se verjetno, da je jama poleg človeških ostankov vsebovala tudi žrtvovanje ali truplo. Vendar pa so orodja zanesljivo povezana z najdbami. Holotip Oasis 1 je robustna spodnja čeljust, ki združuje različne arhaične značilnosti, ki izhajajo iz zgodnjega pojava anatomsko modernih ljudi, in morda tudi značilnosti neandertalcev. Sodobnejši atributi ga uvrščajo bližje evropskim zgodnjim modernim ljudem iz poznega pleistocena. Ta fosil je ena redkih najdb v Evropi, katere starost je mogoče neposredno določiti na vsaj 37.800 let. Človeška spodnja čeljust iz Oaze 1 je bila odkrita 16. februarja 2002, pri čemer je bila leta 2005 najdena skoraj popolna lobanja mladega moškega (Oaza 2) in fragmenti druge (Oaza 3), spet z značilnim mozaikom, od katerih so nekateri vzporedni s spodnjo čeljustjo iz Oaze 1. Kasneje, leta 2005, so bili fragmenti Oaze 3 identificirani kot del istega posameznika kot Oaza 2. === Rdeča dama iz Pavillanda === Popolno okostje anatomsko sodobnega moškega, odkrito leta 1823 v jami Gower Burial v Južnem [[Wales]]u v Združenem kraljestvu. To je bil prvi človeški fosil, ki so ga našli kjer koli na svetu. S starostjo približno 33.000 let je še vedno zabeležen kot najstarejši ceremonialni pokop sodobnih ljudi, kar jih je bilo kdaj odkritih kjer koli v zahodni Evropi. Povezane najdbe so bili madeži rdeče okre, mamutova lobanja in osebni okraski, ki kažejo na znake šamanizma ali drugih verskih praks. Z okostjem so našli številna orodja in težko blago. Genetska analiza mtDNK jo je uvrstila v haploskupino H (mtDNK), ki je danes najpogostejša skupina v Evropi.<ref>Aldhouse S. (2001): Great sites: Paviland Cave. British Archaeology, 61.</ref> === Jama Mujerilor === V jami Mujerilor (Ženska jama) so našli dokaj popolno žensko lobanjo z robustnimi obraznimi potezami in drugimi sodobnejšimi lobanjskimi značilnostmi. Našli so jo v spodnji galeriji te jame v Romuniji. Spremljale so jo številne kosti jamskega medveda. Starost te najdbe je bila z radiokarbonskim datiranjem ocenjena na približno 30.150 ± 800 let nazaj, kar jo uvršča med najstarejše kromanjonske najdbe. === Najdišče kromanjoncev === Prva najdba kromanjonca je bila odkrita v skalnem zavetju Les Ezy v Dordogni v Franciji. Ta primerek je bil zabeležen kot kromanjonec 1, njegova starost pa je bila z radiokarbonsko metodo ocenjena na približno 28.000 let 14C (27.680 ± 270 pr. n. št.). V primerjavi z neandertalci so okostja kazala višje čelo, pokončno držo in vitko (glazirno) okostje, podobno kot pri sodobnih ljudeh. Drugi primerki z istega najdišča so ženskega spola: kromanjonka 2 in ostanki moškega spola: kromanjonka 3. Stanje in lokacija ostankov kromanjonke 1, skupaj s koščki školjk in živalskih zob, ki so videti kot obeski ali ogrlice. To sproža vprašanje, ali so bili pokopani namerno. Če so kromanjonci zavestno pokopavali svoje mrtve, to kaže na to, da so poznali obrede, pokopavali svoje mrtve z ogrlicami in orodjem, ali pa da so trupla tam našli zaradi bolezni. Patološka analiza okostij kaže, da so ljudje v tem obdobju imeli fizično težko življenje. Poleg okužb so pri več posameznikih odkrili zraščena vretenca, kar kaže na travmatične poškodbe. Odrasla oseba, katere ostanke so našli v zavetišču, je očitno nekaj časa živela z zlomom lobanje. Ker so takšne poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli drug za drugega v primeru poškodb ali drugih oblik bolezni. Unescov seznam svetovne dediščine: [[Kromanjonsko skalno zavetje]] (Abbre Cro-Magnon) je del Unescovega seznama svetovne dediščine ''[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]]''. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Cro-Magnon fossils}} [[Kategorija:Razvoj človeka]] [[Kategorija:Paleoantropologija]] [[Kategorija:Paleolitik]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] mjpygmplgdy4vk331yse4pjqwb6bwd0 6708687 6708686 2026-07-08T21:45:47Z Marko3 1829 6708687 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture | name = Evropski zgodnji sodobni ljudje | map = Map of human fossils with an age of at least ~40,000 years that yielded genome-wide data and location of the Zlatý kůň fossil.webp | mapcaption = Glavna mesta po Evropi | mapalt = | altnames = Kromanjonec | race = | religion = | language = | horizon = [[Europa]], po nedavnem afriškem izvoru sodobnih ljudi | region = | period = Od [[zgornji paleolitik]] do [[mezolitik]] | dates = ok. 54.800-20.000 pred sedanjostjo | typesite = [[Kromanjonsko skalno zavetje]], [[Francija]] | majorsites = Kostenki-14, [[Rusija]]<br>Peștera cu Oase, [[Romunija]] | extra = Evropski lovci in nabiralci so pripisovali vedenjsko modernost<br>[[Y-DNA haplogroup]]s: [[Haplogroup C-F3393|C1]], [[Haplogroup IJ|IJ]], [[Haplogroup K2a (Y-DNA)|K2a]] | precededby = Bzsalni Evrazijci<br>Primes z avtohtonimi neandertalci | followedby = Aurigncian, Magdalenian, Gravettian, Epi-Gravettian | collapse = | definedby = [[Louis Lartet]] | antiquatedby = | module = }} [[File:Cro-Magnon 1.jpg|thumb|Lobanja ''Cro-Magnon 1'']] '''Kromanjonci''' {{refn|group=opomba|angleška izgovarjava: {{IPAc-en|audio=Cro-magnon.ogg|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|n|j|ɒ|n}} ali {{IPAc-en|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|ɡ|n|ə|n}}, francoska izgovarjava: {{IPA|fr|kʁomaɲɔ̃|lang|small=no}}.}} ali '''evropski zgodnji moderni ljudje''' (EEMH) so bili prvi zgodnji moderni ljudje (''[[Homo sapiens]]''), najdeni v [[Evropa|Evropi]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki so neprekinjeno naseljevali celino verjetno že pred 56.800 leti. Sodelovali so in se križali z avtohtonimi [[Neandertalec|neandertalci]] (''H. neanderthalensis'') iz Evrope in zahodne Azije, ki so izumrli pred 35.000 do 40.000 leti. Starodavne raziskave DNK kažejo, da so bili najzgodnejši moderni ljudje v Evropi v času začetnega zgornjega [[paleolitik]]a (~ 45–40 kya) del širše zgodnje širitve ''Homo sapiensa'' iz [[Evrazija|Evrazije]]. Genetski podatki kažejo, da nekateri zgodnji evropski posamezniki predstavljajo rodove, ki so v poznejših evropskih populacijah pustili malo ali nič zaznavnega porekla. Vendar so druge linije, ki so v Evropi prisotne pri ~ 38–37 kya, genetsko bližje kasnejšim Evropejcem iz zgornjega paleolitika. Te preživele populacije zgornjega paleolitika so prispevale prednike k mezolitskim evropskim lovcem-nabiralcem, vključno z zahodnimi lovci-nabiralci (WHG), ki tvorijo eno glavnih komponent prednikov današnjih Evropejcev. Namesto da bi odražali ločeno kasnejšo migracijo v Evropo pred [[neolitik]]om, sedanji dokazi podpirajo model zgodnje populacijske strukture, ki ji je sledilo izumrtje rodu in preživetje v začetni širitvi ''Homo sapiensa'' s celine. Kromanjonci so ustvarili zgornjepaleolitske kulture, prva večja je bila ''aurignacian'', ki ga je pred 30.000 leti nasledil ''gravettien''. ''Gravettian'' se je razdelila na ''epigravettian'' na vzhodu in ''solutrean'' na zahodu zaradi velike podnebne degradacije med zadnjim ledeniškim maksimumom (LGM), ki je dosegel vrhunec pred 21.000 leti. Ko se je Evropa segrevala, so se Solutrejci pred 20.000 leti razvili v Magdalence in ta ljudstva so ponovno kolonizirala Evropo. Magdalenec in ''epigravettian'' sta se umaknila mezolitskim kulturam, ko je velika divjad izumirala, zadnje ledeniško obdobje pa se je bližalo koncu<ref>{{cite journal |last1=Hajdinjak |first1=M. |year=2021 |title=Initial Upper Palaeolithic humans in Europe had recent Neanderthal ancestry |journal=Nature |volume=592 |pages=253–257 |doi=10.1038/s41586-021-03335-3|pmc=8026394 }}</ref> <ref>{{cite journal |last1=Posth |first1=C. |year=2016 |title=Pleistocene mitochondrial genomes suggest a single major dispersal of non-Africans and a Late Glacial population turnover in Europe |journal=Current Biology |volume=26 |issue=6 |pages=827–833 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.037|hdl=2158/1029551 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fu |first1=Q. |year=2016 |title=The genetic history of Ice Age Europe |journal= Nature |volume=534 |pages=200–205 |doi=10.1038/nature17993|pmc=4943878 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=I. |year=2014 |title=Ancient human genomes suggest three ancestral populations for present-day Europeans |journal=Nature |volume=513 |pages=409–413 |doi=10.1038/nature13673|arxiv=1312.6639 }}</ref><ref>{{cite journal |last=Villalba-Mouco |first=V. |year=2019 |title=Survival of Late Pleistocene hunter-gatherer ancestry in the Iberian Peninsula |journal=Current Biology |volume=29 |issue=7 |pages=1169–1177 |doi=10.1016/j.cub.2019.02.060}}</ref> Zgornjepaleolitske populacije Zahodne Evrazije so prispevale prednike kasnejšim evropskim lovcem-nabiralcem in imajo globoke genetske sorodnosti s starodavnimi populacijami Bližnjega vzhoda, od katerih so nekateri potomci kasneje prispevali k populacijam v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Kromanjonci so bili na splošno robustnejši od večine živečih populacij, saj so imeli večje možgane, širše obraze, izrazitejše obrvi in ​​večje zobe. Najzgodnejši primerki kromanjoncev kažejo tudi nekatere značilnosti, ki spominjajo na značilnosti neandertalcev. Prvi kromanjonci so imeli na splošno temnejši odtenek kože kot večina sodobnih Evropejcev ter nekateri Zahodni Azijci in Severni Afričani; naravna selekcija za svetlejšo kožo se ni začela vse do pred 30.000 leti. Pred zadnjim LGM so imeli kromanjonci na splošno nizko gostoto prebivalstva, visoko postavo, podobno postindustrijskim ljudem, in obsežne trgovske poti, ki so se raztezale do 900 km, ter so lovili veliko divjad. Kromanjonci so imeli veliko večjo populacijo kot neandertalci, verjetno zaradi višje stopnje rodnosti; pričakovana življenjska doba obeh vrst je bila običajno manj kot 40 let. Po zadnjem zemeljskem obdobju se je gostota prebivalstva povečala, saj so skupnosti potovale manj pogosto (čeprav na daljše razdalje), potreba po prehrani toliko več ljudi skupaj z naraščajočim pomanjkanjem velike divjadi pa jih je prisilila, da so se bolj zanašali na majhno ali vodno divjad (revolucija širokega spektra) in pogosteje sodelovali v sistemih lovskih gonjenj ter hkrati poklali cele črede. Arzenal kromanjoncev je vključeval sulice, metalce sulic, harpune in morda metalne palice ter paleolitske pse. Kromanjonci so med selitvijo verjetno pogosto gradili začasne koče, gravettijska ljudstva pa so na vzhodnoevropski nižini gradila velike koče iz mamutovih kosti. Kromanjonci so znani po ustvarjanju raznolike palete umetniških del, vključno z [[Jamske poslikave|jamskimi poslikavami]], figuricami Venere, perforiranimi palicami, živalskimi figuricami in geometrijskimi vzorci. Nosili so tudi okrasne kroglice in oblačila iz rastlinskih vlaken, barvana z različnimi rastlinskimi barvili. Za glasbo so izdelovali koščene flavte in piščalke, morda pa tudi [[brnivka|brnivke]], rašple, [[boben|bobne]], [[idiofoni|idiofone]] in druga glasbila. Pokopavali so svoje mrtve, čeprav morda le ljudi, ki so dosegli visok status ali so se rodili v visokem položaju. Ime ''kromanjonci'' izvira iz petih okostij, ki jih je leta 1868 v Skalnem zavetju kromanjoncev v Les Eyzies v [[Dordogne (departma)|Dordogni]] v Franciji odkril francoski paleontolog Louis Lartet, potem ko je bilo območje po naključju odkrito med gradnjo ceste za železniško postajo. Ostanki paleolitskih kultur so znani že stoletja, vendar so jih sprva interpretirali po [[Kreacionizem|kreacionističnem]] modelu, kjer so predstavljali predpotopna ljudstva, ki jih je izbrisal [[vesoljni potop]]. Po zasnovi in ​​popularizaciji [[evolucija|evolucije]] sredi in konec 19. stoletja so kromanjonci postali predmet velikega znanstvenega rasizma, zgodnje rasne teorije pa so se povezale z nordizmom in pangermanizmom. Takšni zgodovinski rasni koncepti so bili ovrženi do sredine 20. stoletja. == Življenje in značilnosti == Kromanjonci so bili nomadski lovci in nabiralci ter so imeli dovršene rituale za lov, rojstvo in smrt. Med artefakti, ki so jih pustili za seboj, so rezbarije ljudi in živali. V tem obdobju je postala pogostejša tudi simbolična predstavitev z okraševanjem mrtvih. Kromanjonci so bili robustne postave in močni, domnevno so bili visoki od 166 do 171 cm. Njihova telesa so bila na splošno težka in čokata, očitno z močnimi mišicami. Njihova čela so bila ravna, z rahlimi obrvmi, obrazi pa kratki in široki. Kromanjonci so bili prvi ljudje (rod ''Homo'') z izrazito brado. Njihova možganska prostornina je bila približno 1600 kubičnih cm, kar je nekoliko več od povprečja za sodobne ljudi. Domneva se, da so bili kromanjonci verjetno precej visoki v primerjavi z drugimi zgodnjimi človeškimi vrstami. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna vretenca, kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla samica, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomljeno lobanjo. Preživetje posameznikov s takimi boleznimi kaže na skupinsko podporo in oskrbo, ki je omogočila celjenje njihovih poškodb. Kromanjonska bivališča najpogosteje najdemo v globokih in plitvih jamah, ki jih tvorijo skalni previsi, čeprav so našli tudi primitivne koče, naslonjene na skale ali zgrajene v celoti iz kamna. Kamnita zavetišča so uporabljali vse leto; zdi se, da so bili kromanjonci sedeče ljudstvo, ki se je selilo le, kadar je bilo to potrebno za iskanje novega plena ali kot odgovor na spremembe v okolju. Težko je ugotoviti, kako dolgo so kromanjonci živeli in kaj se je z njimi zgodilo. Verjetno so se postopoma absorbirali v evropsko prebivalstvo, ki je prispelo kasneje.<ref name="#1">{{Cite web|title=Cro-Magnon {{!}} Description, Tools, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Cro-Magnon|access-date=2021-09-04|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Umetnost == Tako kot neandertalci so tudi kromanjonci pokopavali svoje mrtve. Nekateri najzgodnejši primeri prazgodovinske umetnosti so kromanjonci. Kromanjonci so rezbarili in kiparili majhne gravure, reliefe in figurice ne le ljudi, temveč tudi živali. Njihove človeške figure običajno kažejo velike prsi, široke boke in pogosto očitno noseče ženske, kar kaže na to, da so te figure imele pomen pri obredih plodnosti. Številne upodobitve živali najdemo v jamskih poslikavah kromanjoncev po vsej Franciji in Španiji na najdiščih, kot so [[Lascaux]], [[Eyzies-de-Tayac]] in [[Altamira]]. Domneva se, da so te podobe imele za ljudi nekakšen magičen ali ritualen pomen. Podrobnosti poslikav kažejo, da so kromanjonci že prej eksperimentirali z umetniškimi mediji in oblikami. Okrašeno orodje in orožje kažeta, da so umetnost cenili tako zaradi estetskih kot tudi zaradi verskih razlogov. == Značilnosti primerkov == Francoski geolog Louis Larte je marca 1868 v jamskem zavetju, imenovanem Abri de Cro-Magnon, odkril prvih pet okostij te vrste. Podobni primerki so bili pozneje odkriti tudi v drugih delih Evrope in sosednjih območjih. === Jama Grotta del Cavallo === Novembra 2011 so v enoti za radiokarbonski pospeševalnik Oxford v Angliji testirali vzorce, za katere se je prej domnevalo, da so neandertalski mlečni zobje, izkopani leta 1964 na najdišču Grotta del Cavallo (Konjska jama) v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da so najstarejši kromanjonec (ali EMH), kar jih je bilo kdaj odkritih v Evropi, in so ocenjeni na starost med 43.000 in 45.000 let. === Jama Kent === Leta 1927 so v jami Kent med izkopavanji Naravoslovnega društva Torquay odkrili prazgodovinski delček zgornje čeljustnice (maksile). Najdba je bila označena kot Kent Cave 4. Leta 2011 so fosil ponovno pregledali in njegovo starost ponovno ocenili na vsaj 41.500 let, kar je potrdilo, da je kromanjonec najzgodnejši anatomsko sodobni človek. Fosili te stopnje hominizacije so bili odkriti tudi v severozahodni Evropi.<ref>Higham T. et al. (2011): The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe. Nature, {{page2|date=|volume=479|issue=7374|pages=521–524}}, Nature Publishing Group.</ref><ref>{{cite journal |url= http://www.nature.com/nature/journal/v479/n7374/full/nature10484.html |title= The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe | last1 = Higham | first1 = Tom | last2 = Compton | first2 = Tim |display-authors=etal |journal = Nature |volume = 479 | pages = 521–524 |date = 2011 |issue= 7374 |doi= 10.1038/nature10484 |pmid= 22048314 |bibcode= 2011Natur.479..521H }}.</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15540464 Teeth and jaw are from 'earliest Europeans]</ref> === Peștera cu Oase === Najstarejši kromanjonec izvira iz jugovzhodne Evrope, najden v Peștera cu Oase (Jama kosti) blizu Železnih vrat v Romuniji. Najdišče je v Donavskem koridorju, ki je bil morda vhod v srednjo Evropo za kromanjonce. Zdi se verjetno, da je jama poleg človeških ostankov vsebovala tudi žrtvovanje ali truplo. Vendar pa so orodja zanesljivo povezana z najdbami. Holotip Oasis 1 je robustna spodnja čeljust, ki združuje različne arhaične značilnosti, ki izhajajo iz zgodnjega pojava anatomsko modernih ljudi, in morda tudi značilnosti neandertalcev. Sodobnejši atributi ga uvrščajo bližje evropskim zgodnjim modernim ljudem iz poznega pleistocena. Ta fosil je ena redkih najdb v Evropi, katere starost je mogoče neposredno določiti na vsaj 37.800 let. Človeška spodnja čeljust iz Oaze 1 je bila odkrita 16. februarja 2002, pri čemer je bila leta 2005 najdena skoraj popolna lobanja mladega moškega (Oaza 2) in fragmenti druge (Oaza 3), spet z značilnim mozaikom, od katerih so nekateri vzporedni s spodnjo čeljustjo iz Oaze 1. Kasneje, leta 2005, so bili fragmenti Oaze 3 identificirani kot del istega posameznika kot Oaza 2. === Rdeča dama iz Pavillanda === Popolno okostje anatomsko sodobnega moškega, odkrito leta 1823 v jami Gower Burial v Južnem [[Wales]]u v Združenem kraljestvu. To je bil prvi človeški fosil, ki so ga našli kjer koli na svetu. S starostjo približno 33.000 let je še vedno zabeležen kot najstarejši ceremonialni pokop sodobnih ljudi, kar jih je bilo kdaj odkritih kjer koli v zahodni Evropi. Povezane najdbe so bili madeži rdeče okre, mamutova lobanja in osebni okraski, ki kažejo na znake šamanizma ali drugih verskih praks. Z okostjem so našli številna orodja in težko blago. Genetska analiza mtDNK jo je uvrstila v haploskupino H (mtDNK), ki je danes najpogostejša skupina v Evropi.<ref>Aldhouse S. (2001): Great sites: Paviland Cave. British Archaeology, 61.</ref> === Jama Mujerilor === V jami Mujerilor (Ženska jama) so našli dokaj popolno žensko lobanjo z robustnimi obraznimi potezami in drugimi sodobnejšimi lobanjskimi značilnostmi. Našli so jo v spodnji galeriji te jame v Romuniji. Spremljale so jo številne kosti jamskega medveda. Starost te najdbe je bila z radiokarbonskim datiranjem ocenjena na približno 30.150 ± 800 let nazaj, kar jo uvršča med najstarejše kromanjonske najdbe. === Najdišče kromanjoncev === Prva najdba kromanjonca je bila odkrita v skalnem zavetju Les Ezy v Dordogni v Franciji. Ta primerek je bil zabeležen kot kromanjonec 1, njegova starost pa je bila z radiokarbonsko metodo ocenjena na približno 28.000 let 14C (27.680 ± 270 pr. n. št.). V primerjavi z neandertalci so okostja kazala višje čelo, pokončno držo in vitko (glazirno) okostje, podobno kot pri sodobnih ljudeh. Drugi primerki z istega najdišča so ženskega spola: kromanjonka 2 in ostanki moškega spola: kromanjonka 3. Stanje in lokacija ostankov kromanjonke 1, skupaj s koščki školjk in živalskih zob, ki so videti kot obeski ali ogrlice. To sproža vprašanje, ali so bili pokopani namerno. Če so kromanjonci zavestno pokopavali svoje mrtve, to kaže na to, da so poznali obrede, pokopavali svoje mrtve z ogrlicami in orodjem, ali pa da so trupla tam našli zaradi bolezni. Patološka analiza okostij kaže, da so ljudje v tem obdobju imeli fizično težko življenje. Poleg okužb so pri več posameznikih odkrili zraščena vretenca, kar kaže na travmatične poškodbe. Odrasla oseba, katere ostanke so našli v zavetišču, je očitno nekaj časa živela z zlomom lobanje. Ker so takšne poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli drug za drugega v primeru poškodb ali drugih oblik bolezni. Unescov seznam svetovne dediščine: [[Kromanjonsko skalno zavetje]] (Abbre Cro-Magnon) je del Unescovega seznama svetovne dediščine ''[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]]''. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Cro-Magnon fossils}} [[Kategorija:Razvoj človeka]] [[Kategorija:Paleoantropologija]] [[Kategorija:Paleolitik]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] n1zuum0lsgerf1vzq74qum7uzvtqqy9 6708688 6708687 2026-07-08T21:54:41Z Marko3 1829 6708688 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture | name = Evropski zgodnji sodobni ljudje | map = Map of human fossils with an age of at least ~40,000 years that yielded genome-wide data and location of the Zlatý kůň fossil.webp | mapcaption = Glavna mesta po Evropi | mapalt = | altnames = Kromanjonec | race = | religion = | language = | horizon = [[Europa]], po nedavnem afriškem izvoru sodobnih ljudi | region = | period = Od [[zgornji paleolitik]] do [[mezolitik]] | dates = ok. 54.800-20.000 pred sedanjostjo | typesite = [[Kromanjonsko skalno zavetje]], [[Francija]] | majorsites = Kostenki-14, [[Rusija]]<br>Peștera cu Oase, [[Romunija]] | extra = Evropski lovci in nabiralci so pripisovali vedenjsko modernost<br>[[Y-DNA haplogroup]]s: [[Haplogroup C-F3393|C1]], [[Haplogroup IJ|IJ]], [[Haplogroup K2a (Y-DNA)|K2a]] | precededby = Bzsalni Evrazijci<br>Primes z avtohtonimi neandertalci | followedby = Aurigncian, Magdalenian, Gravettian, Epi-Gravettian | collapse = | definedby = [[Louis Lartet]] | antiquatedby = | module = }} [[File:Cro-Magnon 1.jpg|thumb|Lobanja ''Cro-Magnon 1'']] '''Kromanjonci''' {{refn|group=opomba|angleška izgovarjava: {{IPAc-en|audio=Cro-magnon.ogg|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|n|j|ɒ|n}} ali {{IPAc-en|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|ɡ|n|ə|n}}, francoska izgovarjava: {{IPA|fr|kʁomaɲɔ̃|lang|small=no}}.}} ali '''evropski zgodnji moderni ljudje''' (EEMH) so bili prvi zgodnji moderni ljudje (''[[Homo sapiens]]''), najdeni v [[Evropa|Evropi]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki so neprekinjeno naseljevali celino verjetno že pred 56.800 leti. Sodelovali so in se križali z avtohtonimi [[Neandertalec|neandertalci]] (''H. neanderthalensis'') iz Evrope in zahodne Azije, ki so izumrli pred 35.000 do 40.000 leti. Starodavne raziskave DNK kažejo, da so bili najzgodnejši moderni ljudje v Evropi v času začetnega zgornjega [[paleolitik]]a (pred ~ 45.000–40.000 let) del širše zgodnje širitve ''Homo sapiensa'' iz [[Evrazija|Evrazije]]. Genetski podatki kažejo, da nekateri zgodnji evropski posamezniki predstavljajo rodove, ki so v poznejših evropskih populacijah pustili malo ali nič zaznavnega porekla. Vendar so druge linije, ki so bile v Evropi prisotne pred okoli 38.000–37.000 let, genetsko bližje kasnejšim Evropejcem iz zgornjega paleolitika. Te preživele populacije zgornjega paleolitika so prispevale prednike k mezolitskim evropskim lovcem-nabiralcem, vključno z zahodnimi lovci-nabiralci (WHG), ki tvorijo eno glavnih komponent prednikov današnjih Evropejcev. Namesto da bi odražali ločeno kasnejšo migracijo v Evropo pred [[neolitik]]om, sedanji dokazi podpirajo model zgodnje populacijske strukture, ki ji je sledilo izumrtje rodu in preživetje v začetni širitvi ''Homo sapiensa'' s celine. Kromanjonci so ustvarili zgornjepaleolitske kulture, prva večja je bila ''aurignacian'', ki ga je pred 30.000 leti nasledil ''gravettien''. ''Gravettian'' se je razdelila na ''epigravettian'' na vzhodu in ''solutrean'' na zahodu zaradi velike podnebne degradacije med zadnjim ledeniškim maksimumom (LGM), ki je dosegel vrhunec pred 21.000 leti. Ko se je Evropa segrevala, so se Solutrejci pred 20.000 leti razvili v Magdalence in ta ljudstva so ponovno kolonizirala Evropo. Magdalenec in ''epigravettian'' sta se umaknila mezolitskim kulturam, ko je velika divjad izumirala, zadnje ledeniško obdobje pa se je bližalo koncu<ref>{{cite journal |last1=Hajdinjak |first1=M. |year=2021 |title=Initial Upper Palaeolithic humans in Europe had recent Neanderthal ancestry |journal=Nature |volume=592 |pages=253–257 |doi=10.1038/s41586-021-03335-3|pmc=8026394 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Posth |first1=C. |year=2016 |title=Pleistocene mitochondrial genomes suggest a single major dispersal of non-Africans and a Late Glacial population turnover in Europe |journal=Current Biology |volume=26 |issue=6 |pages=827–833 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.037|hdl=2158/1029551 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fu |first1=Q. |year=2016 |title=The genetic history of Ice Age Europe |journal= Nature |volume=534 |pages=200–205 |doi=10.1038/nature17993|pmc=4943878 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=I. |year=2014 |title=Ancient human genomes suggest three ancestral populations for present-day Europeans |journal=Nature |volume=513 |pages=409–413 |doi=10.1038/nature13673|arxiv=1312.6639 }}</ref><ref>{{cite journal |last=Villalba-Mouco |first=V. |year=2019 |title=Survival of Late Pleistocene hunter-gatherer ancestry in the Iberian Peninsula |journal=Current Biology |volume=29 |issue=7 |pages=1169–1177 |doi=10.1016/j.cub.2019.02.060}}</ref> Zgornjepaleolitske populacije Zahodne Evrazije so prispevale prednike kasnejšim evropskim lovcem-nabiralcem in imajo globoke genetske sorodnosti s starodavnimi populacijami Bližnjega vzhoda, od katerih so nekateri potomci kasneje prispevali k populacijam v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Kromanjonci so bili na splošno robustnejši od večine živečih populacij, saj so imeli večje možgane, širše obraze, izrazitejše obrvi in ​​večje zobe. Najzgodnejši primerki kromanjoncev kažejo tudi nekatere značilnosti, ki spominjajo na značilnosti neandertalcev. Prvi kromanjonci so imeli na splošno temnejši odtenek kože kot večina sodobnih Evropejcev ter nekateri Zahodni Azijci in Severni Afričani; naravna selekcija za svetlejšo kožo se ni začela vse do pred 30.000 leti. Pred zadnjim LGM so imeli kromanjonci na splošno nizko gostoto prebivalstva, visoko postavo, podobno postindustrijskim ljudem, in obsežne trgovske poti, ki so se raztezale do 900 km, ter so lovili veliko divjad. Kromanjonci so imeli veliko večjo populacijo kot neandertalci, verjetno zaradi višje stopnje rodnosti; pričakovana življenjska doba obeh vrst je bila običajno manj kot 40 let. Po zadnjem zemeljskem obdobju se je gostota prebivalstva povečala, saj so skupnosti potovale manj pogosto (čeprav na daljše razdalje), potreba po prehrani toliko več ljudi skupaj z naraščajočim pomanjkanjem velike divjadi pa jih je prisilila, da so se bolj zanašali na majhno ali vodno divjad (revolucija širokega spektra) in pogosteje sodelovali v sistemih lovskih gonjenj ter hkrati poklali cele črede. Arzenal kromanjoncev je vključeval sulice, metalce sulic, harpune in morda metalne palice ter paleolitske pse. Kromanjonci so med selitvijo verjetno pogosto gradili začasne koče, gravettijska ljudstva pa so na vzhodnoevropski nižini gradila velike koče iz mamutovih kosti. Kromanjonci so znani po ustvarjanju raznolike palete umetniških del, vključno z [[Jamske poslikave|jamskimi poslikavami]], figuricami Venere, perforiranimi palicami, živalskimi figuricami in geometrijskimi vzorci. Nosili so tudi okrasne kroglice in oblačila iz rastlinskih vlaken, barvana z različnimi rastlinskimi barvili. Za glasbo so izdelovali koščene flavte in piščalke, morda pa tudi [[brnivka|brnivke]], rašple, [[boben|bobne]], [[idiofoni|idiofone]] in druga glasbila. Pokopavali so svoje mrtve, čeprav morda le ljudi, ki so dosegli visok status ali so se rodili v visokem položaju. Ime ''kromanjonci'' izvira iz petih okostij, ki jih je leta 1868 v Skalnem zavetju kromanjoncev v Les Eyzies v [[Dordogne (departma)|Dordogni]] v Franciji odkril francoski paleontolog Louis Lartet, potem ko je bilo območje po naključju odkrito med gradnjo ceste za železniško postajo. Ostanki paleolitskih kultur so znani že stoletja, vendar so jih sprva interpretirali po [[Kreacionizem|kreacionističnem]] modelu, kjer so predstavljali predpotopna ljudstva, ki jih je izbrisal [[vesoljni potop]]. Po zasnovi in ​​popularizaciji [[evolucija|evolucije]] sredi in konec 19. stoletja so kromanjonci postali predmet velikega znanstvenega rasizma, zgodnje rasne teorije pa so se povezale z nordizmom in pangermanizmom. Takšni zgodovinski rasni koncepti so bili ovrženi do sredine 20. stoletja. == Življenje in značilnosti == Kromanjonci so bili nomadski lovci in nabiralci ter so imeli dovršene rituale za lov, rojstvo in smrt. Med artefakti, ki so jih pustili za seboj, so rezbarije ljudi in živali. V tem obdobju je postala pogostejša tudi simbolična predstavitev z okraševanjem mrtvih. Kromanjonci so bili robustne postave in močni, domnevno so bili visoki od 166 do 171 cm. Njihova telesa so bila na splošno težka in čokata, očitno z močnimi mišicami. Njihova čela so bila ravna, z rahlimi obrvmi, obrazi pa kratki in široki. Kromanjonci so bili prvi ljudje (rod ''Homo'') z izrazito brado. Njihova možganska prostornina je bila približno 1600 kubičnih cm, kar je nekoliko več od povprečja za sodobne ljudi. Domneva se, da so bili kromanjonci verjetno precej visoki v primerjavi z drugimi zgodnjimi človeškimi vrstami. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna vretenca, kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla samica, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomljeno lobanjo. Preživetje posameznikov s takimi boleznimi kaže na skupinsko podporo in oskrbo, ki je omogočila celjenje njihovih poškodb. Kromanjonska bivališča najpogosteje najdemo v globokih in plitvih jamah, ki jih tvorijo skalni previsi, čeprav so našli tudi primitivne koče, naslonjene na skale ali zgrajene v celoti iz kamna. Kamnita zavetišča so uporabljali vse leto; zdi se, da so bili kromanjonci sedeče ljudstvo, ki se je selilo le, kadar je bilo to potrebno za iskanje novega plena ali kot odgovor na spremembe v okolju. Težko je ugotoviti, kako dolgo so kromanjonci živeli in kaj se je z njimi zgodilo. Verjetno so se postopoma absorbirali v evropsko prebivalstvo, ki je prispelo kasneje.<ref name="#1">{{Cite web|title=Cro-Magnon {{!}} Description, Tools, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Cro-Magnon|access-date=2021-09-04|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Umetnost == Tako kot neandertalci so tudi kromanjonci pokopavali svoje mrtve. Nekateri najzgodnejši primeri prazgodovinske umetnosti so kromanjonci. Kromanjonci so rezbarili in kiparili majhne gravure, reliefe in figurice ne le ljudi, temveč tudi živali. Njihove človeške figure običajno kažejo velike prsi, široke boke in pogosto očitno noseče ženske, kar kaže na to, da so te figure imele pomen pri obredih plodnosti. Številne upodobitve živali najdemo v jamskih poslikavah kromanjoncev po vsej Franciji in Španiji na najdiščih, kot so [[Lascaux]], [[Eyzies-de-Tayac]] in [[Altamira]]. Domneva se, da so te podobe imele za ljudi nekakšen magičen ali ritualen pomen. Podrobnosti poslikav kažejo, da so kromanjonci že prej eksperimentirali z umetniškimi mediji in oblikami. Okrašeno orodje in orožje kažeta, da so umetnost cenili tako zaradi estetskih kot tudi zaradi verskih razlogov. == Značilnosti primerkov == Francoski geolog Louis Larte je marca 1868 v jamskem zavetju, imenovanem Abri de Cro-Magnon, odkril prvih pet okostij te vrste. Podobne primerke so pozneje odkrili tudi v drugih delih Evrope in sosednjih območjih. === Jama Grotta del Cavallo === Novembra 2011 so v enoti za radiokarbonski pospeševalnik Oxford v Angliji testirali vzorce, za katere se je prej domnevalo, da so neandertalski mlečni zobje, izkopani leta 1964 na najdišču Grotta del Cavallo (Konjska jama) v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da pripadajo najstarejšemu kromanjoncu (ali EMH), kar jih je bilo kdaj odkritih v Evropi, in so ocenjeni na starost med 43.000 in 45.000 let. === Jama Kent === Leta 1927 so v jami Kent med izkopavanji Naravoslovnega društva Torquay odkrili prazgodovinski delček [[Zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]] (maksile). Najdbo so označili kot Kent Cave 4. Leta 2011 so fosil ponovno pregledali in njegovo starost ponovno ocenili na vsaj 41.500 let, kar je potrdilo, da je kromanjonec najzgodnejši anatomsko sodobni človek. Fosile te stopnje hominizacije so odkrili tudi v severozahodni Evropi.<ref>Higham T. et al. (2011): The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe. Nature, {{page2|date=|volume=479|issue=7374|pages=521–524}}, Nature Publishing Group.</ref><ref>{{cite journal |url= http://www.nature.com/nature/journal/v479/n7374/full/nature10484.html |title= The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe | last1 = Higham | first1 = Tom | last2 = Compton | first2 = Tim |display-authors=etal |journal = Nature |volume = 479 | pages = 521–524 |date = 2011 |issue= 7374 |doi= 10.1038/nature10484 |pmid= 22048314 |bibcode= 2011Natur.479..521H }}.</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15540464 Teeth and jaw are from 'earliest Europeans]</ref> === Peștera cu Oase === Najstarejši kromanjonec izvira iz jugovzhodne Evrope, najden v Peștera cu Oase (Jama kosti) blizu Železnih vrat v Romuniji. Najdišče je v Donavskem koridorju, ki je bil za kromanjonce morda vhod v srednjo Evropo. Zdi se verjetno, da je jama poleg človeških ostankov vsebovala tudi žrtvovanje ali truplo. Vendar pa so orodja zanesljivo povezana z najdbami. Holotip Oasis 1 je robustna spodnja čeljust, ki združuje različne arhaične značilnosti, ki izhajajo iz zgodnjega pojava anatomsko modernih ljudi, in morda tudi značilnosti neandertalcev. Sodobnejši atributi ga uvrščajo bližje evropskim zgodnjim modernim ljudem iz poznega pleistocena. Ta fosil je ena redkih najdb v Evropi, katere starost je mogoče neposredno določiti na vsaj 37.800 let. Človeška spodnja čeljust iz Oaze 1 je bila odkrita 16. februarja 2002, pri čemer je bila leta 2005 najdena skoraj popolna lobanja mladega moškega (Oaza 2) in fragmenti druge (Oaza 3), spet z značilnim mozaikom, od katerih so nekateri vzporedni s spodnjo čeljustjo iz Oaze 1. Kasneje, leta 2005, so bili fragmenti Oaze 3 identificirani kot del istega posameznika kot Oaza 2. === Rdeča dama iz Pavillanda === Popolno okostje anatomsko sodobnega moškega so odkrili leta 1823 v jami Gower Burial v Južnem [[Wales]]u v Združenem kraljestvu. To je bil prvi človeški fosil, ki so ga našli kjer koli na svetu. S starostjo približno 33.000 let je še vedno zabeležen kot najstarejši ceremonialni pokop sodobnih ljudi, kar jih je bilo kdaj odkritih kjer koli v zahodni Evropi. Povezane najdbe so bili madeži rdeče okre, mamutova lobanja in osebni okraski, ki kažejo na znake šamanizma ali drugih verskih praks. Z okostjem so našli številna orodja in težko blago. Genetska analiza mtDNK jo je uvrstila v haploskupino H (mtDNK), ki je danes najpogostejša skupina v Evropi.<ref>Aldhouse S. (2001): Great sites: Paviland Cave. British Archaeology, 61.</ref> === Jama Mujerilor === V jami Mujerilor (Ženska jama) so našli dokaj popolno žensko lobanjo z robustnimi obraznimi potezami in drugimi sodobnejšimi lobanjskimi značilnostmi. Našli so jo v spodnji galeriji te jame v Romuniji. Spremljale so jo številne kosti jamskega medveda. Starost te najdbe je bila z radiokarbonskim datiranjem ocenjena na približno 30.150 ± 800 let nazaj, kar jo uvršča med najstarejše kromanjonske najdbe. === Najdišče kromanjoncev === Prva najdba kromanjonca je bila odkrita v skalnem zavetju Les Ezy v Dordogni v Franciji. Ta primerek je bil zabeležen kot kromanjonec 1, njegova starost pa je bila z radiokarbonsko metodo ocenjena na približno 28.000 let 14C (27.680 ± 270 pr. n. št.). V primerjavi z neandertalci so okostja kazala višje čelo, pokončno držo in vitko (glazirno) okostje, podobno kot pri sodobnih ljudeh. Drugi primerki z istega najdišča so ženskega spola: kromanjonka 2 in ostanki moškega spola: kromanjonka 3. Stanje in lokacija ostankov kromanjonke 1, skupaj s koščki školjk in živalskih zob, ki so videti kot obeski ali ogrlice. To sproža vprašanje, ali so bili pokopani namerno. Če so kromanjonci zavestno pokopavali svoje mrtve, to kaže na to, da so poznali obrede, pokopavali svoje mrtve z ogrlicami in orodjem, ali pa da so trupla tam našli zaradi bolezni. Patološka analiza okostij kaže, da so ljudje v tem obdobju imeli fizično težko življenje. Poleg okužb so pri več posameznikih odkrili zraščena vretenca, kar kaže na travmatične poškodbe. Odrasla oseba, katere ostanke so našli v zavetišču, je očitno nekaj časa živela z zlomom lobanje. Ker so takšne poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli drug za drugega v primeru poškodb ali drugih oblik bolezni. Unescov seznam svetovne dediščine: [[Kromanjonsko skalno zavetje]] (Abbre Cro-Magnon) je del Unescovega seznama svetovne dediščine ''[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]]''. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Cro-Magnon fossils}} [[Kategorija:Razvoj človeka]] [[Kategorija:Paleoantropologija]] [[Kategorija:Paleolitik]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] 5138olzvjbw4koqxrn6mfgtcsju9knh 6708689 6708688 2026-07-08T21:56:04Z Marko3 1829 6708689 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture | name = Evropski zgodnji sodobni ljudje | map = Map of human fossils with an age of at least ~40,000 years that yielded genome-wide data and location of the Zlatý kůň fossil.webp | mapcaption = Glavna mesta po Evropi | mapalt = | altnames = kromanjonec | race = | religion = | language = | horizon = [[Evropa]], po nedavnem afriškem izvoru sodobnih ljudi | region = | period = od [[zgornji paleolitik|zgodnjega paleolitika]] do [[mezolitik]]a | dates = ok. 54.800-20.000 pred sedanjostjo | typesite = [[Kromanjonsko skalno zavetje]], [[Francija]] | majorsites = Kostenki-14, [[Rusija]]<br>Peștera cu Oase, [[Romunija]] | extra = Evropski lovci in nabiralci so pripisovali vedenjsko modernost<br>[[Y-DNA haplogroup]]s: [[Haplogroup C-F3393|C1]], [[Haplogroup IJ|IJ]], [[Haplogroup K2a (Y-DNA)|K2a]] | precededby = Bzsalni Evrazijci<br>Primes z avtohtonimi neandertalci | followedby = Aurigncian, Magdalenian, Gravettian, Epi-Gravettian | collapse = | definedby = [[Louis Lartet]] | antiquatedby = | module = }} [[File:Cro-Magnon 1.jpg|thumb|Lobanja ''Cro-Magnon 1'']] '''Kromanjonci''' {{refn|group=opomba|angleška izgovarjava: {{IPAc-en|audio=Cro-magnon.ogg|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|n|j|ɒ|n}} ali {{IPAc-en|k|r|əʊ|ˈ|m|æ|ɡ|n|ə|n}}, francoska izgovarjava: {{IPA|fr|kʁomaɲɔ̃|lang|small=no}}.}} ali '''evropski zgodnji moderni ljudje''' (EEMH) so bili prvi zgodnji moderni ljudje (''[[Homo sapiens]]''), najdeni v [[Evropa|Evropi]] in [[Sibirija|Sibiriji]], ki so neprekinjeno naseljevali celino verjetno že pred 56.800 leti. Sodelovali so in se križali z avtohtonimi [[Neandertalec|neandertalci]] (''H. neanderthalensis'') iz Evrope in zahodne Azije, ki so izumrli pred 35.000 do 40.000 leti. Starodavne raziskave DNK kažejo, da so bili najzgodnejši moderni ljudje v Evropi v času začetnega zgornjega [[paleolitik]]a (pred ~ 45.000–40.000 let) del širše zgodnje širitve ''Homo sapiensa'' iz [[Evrazija|Evrazije]]. Genetski podatki kažejo, da nekateri zgodnji evropski posamezniki predstavljajo rodove, ki so v poznejših evropskih populacijah pustili malo ali nič zaznavnega porekla. Vendar so druge linije, ki so bile v Evropi prisotne pred okoli 38.000–37.000 let, genetsko bližje kasnejšim Evropejcem iz zgornjega paleolitika. Te preživele populacije zgornjega paleolitika so prispevale prednike k mezolitskim evropskim lovcem-nabiralcem, vključno z zahodnimi lovci-nabiralci (WHG), ki tvorijo eno glavnih komponent prednikov današnjih Evropejcev. Namesto da bi odražali ločeno kasnejšo migracijo v Evropo pred [[neolitik]]om, sedanji dokazi podpirajo model zgodnje populacijske strukture, ki ji je sledilo izumrtje rodu in preživetje v začetni širitvi ''Homo sapiensa'' s celine. Kromanjonci so ustvarili zgornjepaleolitske kulture, prva večja je bila ''aurignacian'', ki ga je pred 30.000 leti nasledil ''gravettien''. ''Gravettian'' se je razdelila na ''epigravettian'' na vzhodu in ''solutrean'' na zahodu zaradi velike podnebne degradacije med zadnjim ledeniškim maksimumom (LGM), ki je dosegel vrhunec pred 21.000 leti. Ko se je Evropa segrevala, so se Solutrejci pred 20.000 leti razvili v Magdalence in ta ljudstva so ponovno kolonizirala Evropo. Magdalenec in ''epigravettian'' sta se umaknila mezolitskim kulturam, ko je velika divjad izumirala, zadnje ledeniško obdobje pa se je bližalo koncu<ref>{{cite journal |last1=Hajdinjak |first1=M. |year=2021 |title=Initial Upper Palaeolithic humans in Europe had recent Neanderthal ancestry |journal=Nature |volume=592 |pages=253–257 |doi=10.1038/s41586-021-03335-3|pmc=8026394 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Posth |first1=C. |year=2016 |title=Pleistocene mitochondrial genomes suggest a single major dispersal of non-Africans and a Late Glacial population turnover in Europe |journal=Current Biology |volume=26 |issue=6 |pages=827–833 |doi=10.1016/j.cub.2016.01.037|hdl=2158/1029551 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fu |first1=Q. |year=2016 |title=The genetic history of Ice Age Europe |journal= Nature |volume=534 |pages=200–205 |doi=10.1038/nature17993|pmc=4943878 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=I. |year=2014 |title=Ancient human genomes suggest three ancestral populations for present-day Europeans |journal=Nature |volume=513 |pages=409–413 |doi=10.1038/nature13673|arxiv=1312.6639 }}</ref><ref>{{cite journal |last=Villalba-Mouco |first=V. |year=2019 |title=Survival of Late Pleistocene hunter-gatherer ancestry in the Iberian Peninsula |journal=Current Biology |volume=29 |issue=7 |pages=1169–1177 |doi=10.1016/j.cub.2019.02.060}}</ref> Zgornjepaleolitske populacije Zahodne Evrazije so prispevale prednike kasnejšim evropskim lovcem-nabiralcem in imajo globoke genetske sorodnosti s starodavnimi populacijami Bližnjega vzhoda, od katerih so nekateri potomci kasneje prispevali k populacijam v Zahodni Aziji in Severni Afriki. Kromanjonci so bili na splošno robustnejši od večine živečih populacij, saj so imeli večje možgane, širše obraze, izrazitejše obrvi in ​​večje zobe. Najzgodnejši primerki kromanjoncev kažejo tudi nekatere značilnosti, ki spominjajo na značilnosti neandertalcev. Prvi kromanjonci so imeli na splošno temnejši odtenek kože kot večina sodobnih Evropejcev ter nekateri Zahodni Azijci in Severni Afričani; naravna selekcija za svetlejšo kožo se ni začela vse do pred 30.000 leti. Pred zadnjim LGM so imeli kromanjonci na splošno nizko gostoto prebivalstva, visoko postavo, podobno postindustrijskim ljudem, in obsežne trgovske poti, ki so se raztezale do 900 km, ter so lovili veliko divjad. Kromanjonci so imeli veliko večjo populacijo kot neandertalci, verjetno zaradi višje stopnje rodnosti; pričakovana življenjska doba obeh vrst je bila običajno manj kot 40 let. Po zadnjem zemeljskem obdobju se je gostota prebivalstva povečala, saj so skupnosti potovale manj pogosto (čeprav na daljše razdalje), potreba po prehrani toliko več ljudi skupaj z naraščajočim pomanjkanjem velike divjadi pa jih je prisilila, da so se bolj zanašali na majhno ali vodno divjad (revolucija širokega spektra) in pogosteje sodelovali v sistemih lovskih gonjenj ter hkrati poklali cele črede. Arzenal kromanjoncev je vključeval sulice, metalce sulic, harpune in morda metalne palice ter paleolitske pse. Kromanjonci so med selitvijo verjetno pogosto gradili začasne koče, gravettijska ljudstva pa so na vzhodnoevropski nižini gradila velike koče iz mamutovih kosti. Kromanjonci so znani po ustvarjanju raznolike palete umetniških del, vključno z [[Jamske poslikave|jamskimi poslikavami]], figuricami Venere, perforiranimi palicami, živalskimi figuricami in geometrijskimi vzorci. Nosili so tudi okrasne kroglice in oblačila iz rastlinskih vlaken, barvana z različnimi rastlinskimi barvili. Za glasbo so izdelovali koščene flavte in piščalke, morda pa tudi [[brnivka|brnivke]], rašple, [[boben|bobne]], [[idiofoni|idiofone]] in druga glasbila. Pokopavali so svoje mrtve, čeprav morda le ljudi, ki so dosegli visok status ali so se rodili v visokem položaju. Ime ''kromanjonci'' izvira iz petih okostij, ki jih je leta 1868 v Skalnem zavetju kromanjoncev v Les Eyzies v [[Dordogne (departma)|Dordogni]] v Franciji odkril francoski paleontolog Louis Lartet, potem ko je bilo območje po naključju odkrito med gradnjo ceste za železniško postajo. Ostanki paleolitskih kultur so znani že stoletja, vendar so jih sprva interpretirali po [[Kreacionizem|kreacionističnem]] modelu, kjer so predstavljali predpotopna ljudstva, ki jih je izbrisal [[vesoljni potop]]. Po zasnovi in ​​popularizaciji [[evolucija|evolucije]] sredi in konec 19. stoletja so kromanjonci postali predmet velikega znanstvenega rasizma, zgodnje rasne teorije pa so se povezale z nordizmom in pangermanizmom. Takšni zgodovinski rasni koncepti so bili ovrženi do sredine 20. stoletja. == Življenje in značilnosti == Kromanjonci so bili nomadski lovci in nabiralci ter so imeli dovršene rituale za lov, rojstvo in smrt. Med artefakti, ki so jih pustili za seboj, so rezbarije ljudi in živali. V tem obdobju je postala pogostejša tudi simbolična predstavitev z okraševanjem mrtvih. Kromanjonci so bili robustne postave in močni, domnevno so bili visoki od 166 do 171 cm. Njihova telesa so bila na splošno težka in čokata, očitno z močnimi mišicami. Njihova čela so bila ravna, z rahlimi obrvmi, obrazi pa kratki in široki. Kromanjonci so bili prvi ljudje (rod ''Homo'') z izrazito brado. Njihova možganska prostornina je bila približno 1600 kubičnih cm, kar je nekoliko več od povprečja za sodobne ljudi. Domneva se, da so bili kromanjonci verjetno precej visoki v primerjavi z drugimi zgodnjimi človeškimi vrstami. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna vretenca, kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla samica, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomljeno lobanjo. Preživetje posameznikov s takimi boleznimi kaže na skupinsko podporo in oskrbo, ki je omogočila celjenje njihovih poškodb. Kromanjonska bivališča najpogosteje najdemo v globokih in plitvih jamah, ki jih tvorijo skalni previsi, čeprav so našli tudi primitivne koče, naslonjene na skale ali zgrajene v celoti iz kamna. Kamnita zavetišča so uporabljali vse leto; zdi se, da so bili kromanjonci sedeče ljudstvo, ki se je selilo le, kadar je bilo to potrebno za iskanje novega plena ali kot odgovor na spremembe v okolju. Težko je ugotoviti, kako dolgo so kromanjonci živeli in kaj se je z njimi zgodilo. Verjetno so se postopoma absorbirali v evropsko prebivalstvo, ki je prispelo kasneje.<ref name="#1">{{Cite web|title=Cro-Magnon {{!}} Description, Tools, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Cro-Magnon|access-date=2021-09-04|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Umetnost == Tako kot neandertalci so tudi kromanjonci pokopavali svoje mrtve. Nekateri najzgodnejši primeri prazgodovinske umetnosti so kromanjonci. Kromanjonci so rezbarili in kiparili majhne gravure, reliefe in figurice ne le ljudi, temveč tudi živali. Njihove človeške figure običajno kažejo velike prsi, široke boke in pogosto očitno noseče ženske, kar kaže na to, da so te figure imele pomen pri obredih plodnosti. Številne upodobitve živali najdemo v jamskih poslikavah kromanjoncev po vsej Franciji in Španiji na najdiščih, kot so [[Lascaux]], [[Eyzies-de-Tayac]] in [[Altamira]]. Domneva se, da so te podobe imele za ljudi nekakšen magičen ali ritualen pomen. Podrobnosti poslikav kažejo, da so kromanjonci že prej eksperimentirali z umetniškimi mediji in oblikami. Okrašeno orodje in orožje kažeta, da so umetnost cenili tako zaradi estetskih kot tudi zaradi verskih razlogov. == Značilnosti primerkov == Francoski geolog Louis Larte je marca 1868 v jamskem zavetju, imenovanem Abri de Cro-Magnon, odkril prvih pet okostij te vrste. Podobne primerke so pozneje odkrili tudi v drugih delih Evrope in sosednjih območjih. === Jama Grotta del Cavallo === Novembra 2011 so v enoti za radiokarbonski pospeševalnik Oxford v Angliji testirali vzorce, za katere se je prej domnevalo, da so neandertalski mlečni zobje, izkopani leta 1964 na najdišču Grotta del Cavallo (Konjska jama) v Italiji. Ugotovljeno je bilo, da pripadajo najstarejšemu kromanjoncu (ali EMH), kar jih je bilo kdaj odkritih v Evropi, in so ocenjeni na starost med 43.000 in 45.000 let. === Jama Kent === Leta 1927 so v jami Kent med izkopavanji Naravoslovnega društva Torquay odkrili prazgodovinski delček [[Zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]] (maksile). Najdbo so označili kot Kent Cave 4. Leta 2011 so fosil ponovno pregledali in njegovo starost ponovno ocenili na vsaj 41.500 let, kar je potrdilo, da je kromanjonec najzgodnejši anatomsko sodobni človek. Fosile te stopnje hominizacije so odkrili tudi v severozahodni Evropi.<ref>Higham T. et al. (2011): The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe. Nature, {{page2|date=|volume=479|issue=7374|pages=521–524}}, Nature Publishing Group.</ref><ref>{{cite journal |url= http://www.nature.com/nature/journal/v479/n7374/full/nature10484.html |title= The earliest evidence for anatomically modern humans in northwestern Europe | last1 = Higham | first1 = Tom | last2 = Compton | first2 = Tim |display-authors=etal |journal = Nature |volume = 479 | pages = 521–524 |date = 2011 |issue= 7374 |doi= 10.1038/nature10484 |pmid= 22048314 |bibcode= 2011Natur.479..521H }}.</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15540464 Teeth and jaw are from 'earliest Europeans]</ref> === Peștera cu Oase === Najstarejši kromanjonec izvira iz jugovzhodne Evrope, najden v Peștera cu Oase (Jama kosti) blizu Železnih vrat v Romuniji. Najdišče je v Donavskem koridorju, ki je bil za kromanjonce morda vhod v srednjo Evropo. Zdi se verjetno, da je jama poleg človeških ostankov vsebovala tudi žrtvovanje ali truplo. Vendar pa so orodja zanesljivo povezana z najdbami. Holotip Oasis 1 je robustna spodnja čeljust, ki združuje različne arhaične značilnosti, ki izhajajo iz zgodnjega pojava anatomsko modernih ljudi, in morda tudi značilnosti neandertalcev. Sodobnejši atributi ga uvrščajo bližje evropskim zgodnjim modernim ljudem iz poznega pleistocena. Ta fosil je ena redkih najdb v Evropi, katere starost je mogoče neposredno določiti na vsaj 37.800 let. Človeška spodnja čeljust iz Oaze 1 je bila odkrita 16. februarja 2002, pri čemer je bila leta 2005 najdena skoraj popolna lobanja mladega moškega (Oaza 2) in fragmenti druge (Oaza 3), spet z značilnim mozaikom, od katerih so nekateri vzporedni s spodnjo čeljustjo iz Oaze 1. Kasneje, leta 2005, so bili fragmenti Oaze 3 identificirani kot del istega posameznika kot Oaza 2. === Rdeča dama iz Pavillanda === Popolno okostje anatomsko sodobnega moškega so odkrili leta 1823 v jami Gower Burial v Južnem [[Wales]]u v Združenem kraljestvu. To je bil prvi človeški fosil, ki so ga našli kjer koli na svetu. S starostjo približno 33.000 let je še vedno zabeležen kot najstarejši ceremonialni pokop sodobnih ljudi, kar jih je bilo kdaj odkritih kjer koli v zahodni Evropi. Povezane najdbe so bili madeži rdeče okre, mamutova lobanja in osebni okraski, ki kažejo na znake šamanizma ali drugih verskih praks. Z okostjem so našli številna orodja in težko blago. Genetska analiza mtDNK jo je uvrstila v haploskupino H (mtDNK), ki je danes najpogostejša skupina v Evropi.<ref>Aldhouse S. (2001): Great sites: Paviland Cave. British Archaeology, 61.</ref> === Jama Mujerilor === V jami Mujerilor (Ženska jama) so našli dokaj popolno žensko lobanjo z robustnimi obraznimi potezami in drugimi sodobnejšimi lobanjskimi značilnostmi. Našli so jo v spodnji galeriji te jame v Romuniji. Spremljale so jo številne kosti jamskega medveda. Starost te najdbe je bila z radiokarbonskim datiranjem ocenjena na približno 30.150 ± 800 let nazaj, kar jo uvršča med najstarejše kromanjonske najdbe. === Najdišče kromanjoncev === Prva najdba kromanjonca je bila odkrita v skalnem zavetju Les Ezy v Dordogni v Franciji. Ta primerek je bil zabeležen kot kromanjonec 1, njegova starost pa je bila z radiokarbonsko metodo ocenjena na približno 28.000 let 14C (27.680 ± 270 pr. n. št.). V primerjavi z neandertalci so okostja kazala višje čelo, pokončno držo in vitko (glazirno) okostje, podobno kot pri sodobnih ljudeh. Drugi primerki z istega najdišča so ženskega spola: kromanjonka 2 in ostanki moškega spola: kromanjonka 3. Stanje in lokacija ostankov kromanjonke 1, skupaj s koščki školjk in živalskih zob, ki so videti kot obeski ali ogrlice. To sproža vprašanje, ali so bili pokopani namerno. Če so kromanjonci zavestno pokopavali svoje mrtve, to kaže na to, da so poznali obrede, pokopavali svoje mrtve z ogrlicami in orodjem, ali pa da so trupla tam našli zaradi bolezni. Patološka analiza okostij kaže, da so ljudje v tem obdobju imeli fizično težko življenje. Poleg okužb so pri več posameznikih odkrili zraščena vretenca, kar kaže na travmatične poškodbe. Odrasla oseba, katere ostanke so našli v zavetišču, je očitno nekaj časa živela z zlomom lobanje. Ker so takšne poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli drug za drugega v primeru poškodb ali drugih oblik bolezni. Unescov seznam svetovne dediščine: [[Kromanjonsko skalno zavetje]] (Abbre Cro-Magnon) je del Unescovega seznama svetovne dediščine ''[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]]''. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Cro-Magnon fossils}} [[Kategorija:Razvoj človeka]] [[Kategorija:Paleoantropologija]] [[Kategorija:Paleolitik]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] oy7f417vgaqe7h9zse09vunve405zvb Pogovor:8. julij 1 605319 6708499 2026-07-08T12:29:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708499 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:760 1 605320 6708502 2026-07-08T12:30:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708502 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:760. 1 605321 6708503 2026-07-08T12:30:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708503 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Kromanjonsko skalno zavetje 0 605322 6708516 2026-07-08T12:46:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708516 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kromanjonsko skalno zavetje | native_name = Abri de Cro-Magnon | other_name = | image = Abri de Cro-Magnon - Les Eyzies de Tayac - 20090925.jpg | image_size = | caption = Kromanjonsko skalno zavetje; spominska marmorna plošča desno od zgornjega središča podobe se glasi: ''Abri de Cro-Magnon: ici étaient découverts en 1868 les hommes de Cro-Magnon par François Berthoumeyrou'' ('Zavetje kromanjonca: tukaj je leta 1868 François Berthoumeyrou odkril kromanjonce') | image_map = | locmapin = Francija | map_caption = Lega v Franciji | elevation = 73,0 m<ref>[https://www.freemaptools.com/elevation-finder.htm Google Maps Elevation Finder]</ref> | map_relief = 1 | coordinates = {{coord|44|56|25|N|01|00|35|E|type:landmark_region:FR-NAQ|display=inline,title}} | map_dot_label = | location = [[Les Eyzies]], [[Dordogne (departma)|Dordogne]], [[Nova Akvitanija]], {{FRA}} | region = | type = Skalno zavetišče | part_of = Evropska najdišča zgodnje moderne dobe | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = | material = Človeški ostanki, živalske kosti, kremenovo orodje | built = ~27,680 ± 270 pred sedanjostjo | abandoned = | epochs = [[Aurignacian]] | cultures = | dependency_of = | occupants = [[kromanjonec]] | events = | excavations = 1868+ | archaeologists = [[Louis Lartet]] | condition = | owner = | management = |public_access = da | website = {{URL|https://www.abri-cromagnon.com/|Official website}} | architecture = | notes = | designation1 = World Heritage Site | designation1_partof = Prehistoric Sites and Decorated Caves of the Vézère Valley<br/ >[[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]] | designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = i, iii | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/85 85] }} '''Kromanjonsko skalno zavetje''' ({{langx|fr|abri de Cro-Magnon}} {{IPA|fr|abʁi d(ə) kʁomaɲɔ̃|}}; {{langx|oc|abric de Cròsmanhon}}){{refn|name=Note1|group=note|French {{lang|fr|abri}} means 'rock shelter', Occitan {{lang|oc|cròs}}, means 'hole' (standard French {{lang|fr|creux}}), and ''Magnon'' is the surname of the land owner at the time.<ref>{{cite web|url=https://www.etymologie-occitane.fr/2011/07/cros/ |title=Cros |access-date=2014-08-15}}</ref><ref>{{cite web|url=https://donsmaps.com/cromagnon.html |title=The Cro-Magnon Shelter |access-date=2014-08-15}}</ref>}} je aurignacijensko (zgornje paleolitsko) najdišče v skalnem zavetju v občini Les Eyzies, [[Dordogne (departma)|Dordogne]], jugozahodna [[Francija]].<ref name="wikiwix">{{in lang|fr}} [http://wikiwix.com/cache/?url=http://prehisto.ifrance.com/viesup.htm&title=Mode%20de%20vie%20au%20pal%C3%A9olithique%20sup%C3%A9rieur Prehisto-France]{{dead link|date=August 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najbolj opazno je, da je to kraj odkritja anatomsko sodobnih človeških ostankov, očitno pokopanih na tem najdišču, datiranih v obdobje pred približno 28.000 leti.<ref name="pbs">Cro-Magnon 1: 27,680 ± 270 BP {{cite web|url=https://www.pbs.org/wgbh/evolution/humans/humankind/o.html |title=Evolution: Humans: Origins of Humankind |publisher=Pbs.org |access-date=2011-10-05}}</ref> Najdba se po imenu skalnega zavetja imenuje tudi kromanjonec. Zaradi svojega arheološkega pomena je bil Abri de Cro-Magnon vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del območja [[Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère]].<ref name="unesco">{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/85/ |title=Prehistoric Sites and Decorated Caves of the Vézère Valley |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date=9 October 2021}}</ref> == Človeški ostanki == [[File:Cro-Magnon.jpg|thumb|upright|left|Kromanjonec 1 (Musée de l'Homme, Pariz)]] [[File:Plate V; Female Cro-Magnon skull in two views. Wellcome L0073384.jpg|thumb|upright|left|Dva pogleda na Kromanjonca 2 (1875)<ref>Edouard Lartet and Henry Christy; edited by Thomas Rupert Jones. ''Reliquiæ aquitanicæ : being contributions to the archæology and palæontology of Périgord and the adjoining provinces of southern France'' (1875), Plate V: Female Cro-Magnon skull in two views.</ref>]] Leta 1868 so delavci v skalnem zavetju našli živalske kosti, kremenčevo orodje in človeške lobanje. Francoski geolog Louis Lartet je bil poklican na izkopavanja in je našel delna okostja štirih prazgodovinskih odraslih in enega dojenčka, skupaj s perforiranimi lupinami, ki so bile uporabljene kot okraski, predmetom iz slonovine in obdelanim rogovjem severnega jelena. Ti ''[[kromanjonec|kromanjonci]]'' so bili identificirani kot prazgodovinska človeška vrsta Evrope, za razliko od [[neandertalec|neandertalca]], ki ga je nekaj let prej opisal William King na podlagi fosila neandertalca 1, odkritega v Nemčiji leta 1856. Lartet je leta 1869 predlagal ime podvrste ''Homo sapiens fossilis''. Izraz ''kromanjonec'' se je kmalu začel uporabljati v splošnem smislu za opis najstarejših sodobnih ljudi v Evropi. Do 1970-ih se je izraz uporabljal za vse zgodnje moderne ljudi, kjer koli so jih našli, tako kot pri oddaljenih ostankih Jebel Qafzeh v Izraelu in različnih paleo-Indijancev v Amerikah.<ref name="Brace">{{cite journal|last=Brace |first=C. Loring |editor1-first=Alice M. |editor1-last=Haeussler |editor2-first=Shara E. |editor2-last=Bailey |year=1996 |title=Cro-Magnon and Qafzeh—vive la Difference |journal=Dental Anthropology Newsletter|volume=10 |issue=3 |pages=2–9 |publisher=Laboratory of Dental Anthropology, Department of Anthropology, Arizona State University |location=Tempe, AZ |issn=1096-9411 |oclc=34148636 |doi=10.26575/daj.v10i3.225 |doi-access=free }}</ref> '''Kromanjonec 1''' je sestavljen iz lobanje in delnih skeletnih ostankov moškega posameznika, starega približno 40 let.<ref name=HominidesCroMagnon>{{in lang|fr}} [https://www.hominides.com/html/lieux/cro-magnon-abri.php Abri Cro-Magnon] - Hominidés.com</ref> Datira v obdobje 27.680 ± 270 let pred sedanjostjo. Lobanjska votlina meri 1600 kubičnih centimetrov.<ref name=si>{{cite web|title=Cro-Magnon 1 |url=http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |access-date=14 July 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060707133653/http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |archive-date=July 7, 2006}}</ref> Prostornina lobanjske votline sodobnega odraslega anatomsko sodobnega človeka je od 1200 do 1700 kubičnih centimetrov.<ref>Turchin VF. ''The Phenomenon of Science''. [http://pcp.vub.ac.be/POS/Turchap5.html Chapter 5]. Retrieved April 17, 2011.</ref> '''Kromanjonec 2''' je delno ohranjena ženska lobanja z izrazitimi podobnostmi obraza fosila iz Mladeč 2.<ref>[https://books.google.com/books?id=-8-aYbmn5xIC&pg=PA318 Maria Teschler-Nicola, ''Early Modern Humans at the Moravian Gate: The Mladec Caves and their Remains'' (2007), p.318].</ref> '''Kromanjonec 3''' je delna lobanja odraslega moškega. Domneva se, da ostanki predstavljajo odrasle osebe, ki so umrle v visoki starosti in so bile na najdišču skupaj s koščki školjk in živalskimi zobmi položene v nekaj, kar je videti kot obeski ali ogrlice, v očitno namernem pokopu. Prisotnost ogrlic in orodja nakazuje na koncept [[Grobni pridatek|grobnih pridatkov]].<ref name="mnh">{{cite web|url=http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |title=Human Evolution by The Smithsonian Institution's Human Origins Program |publisher=Museum of Natural History |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060707133653/http://www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/cromagnon.html |archive-date=July 7, 2006 }}</ref> Analiza [[patologija|patologije]] [[okostje|okostij]] kaže, da so ljudje v tem obdobju živeli fizično težko življenje. Poleg okužbe je imelo več posameznikov, najdenih v zavetišču, zraščena vratna [[vretence|vretenca]], kar kaže na travmatsko poškodbo; odrasla ženska, najdena v zavetišču, je nekaj časa preživela z zlomom lobanje. Ker bi bile te poškodbe smrtno nevarne še danes, to kaže na to, da so se kromanjonci zanašali na podporo skupnosti in skrbeli za poškodbe drug drugega. Poleg tega je ''kromanjonec 1'' trpel za genetsko boleznijo, imenovano nevrofibromatoza tipa I, zaradi katere je imel na obrazu velike ciste ali tumorje, kar je očitno v vdolbini v [[čelnica|čelnici]] ter vdolbinah obrvi in ​​[[ličnica|ličnic]].<ref>{{cite journal |last1=Charlier |first1=P. |last2=Benmoussa |first2=N. |last3=Froesch |first3=P. |last4=Huynh-Charlier|first4=I.|last5=Balzeau|first5=A.|title=Did Cro-Magnon 1 have neurofibromatosis type 1?|journal=The Lancet|date=March 2018 |volume=391 |issue=10127 |pages=1259 |doi=10.1016/S0140-6736(18)30495-1 |pmid=29619955 |doi-access=free}}</ref> V primerjavi z neandertalci so okostja kazala enako visoko čelo, pokončno držo in vitko (gravirano) okostje kot sodobni ljudje. Drugi primerki z najdišča so ostanki ženske, kromanjonke 2, in moškega, kromanjonke 3. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cro-Magnon site}} * [https://humanorigins.si.edu/evidence/human-fossils/fossils/cro-magnon-1 Cro-Magnon 1]: Smithsonian Institution – The Human Origins Program [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Franciji]] [[Kategorija:1868 v znanosti]] jpv9gxudu1hst31de2lhlf011ggfkm5 Kategorija:Dnester 14 605323 6708535 2026-07-08T14:10:04Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708535 wikitext text/x-wiki {{catmain}} {{Commons category|Dniester}} [[Kategorija:Reke v Moldaviji]] [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] rjj48r984u6waebvmnyezefgt0l8cbv Kategorija:Ramsarska mokrišča v Moldaviji 14 605324 6708536 2026-07-08T14:12:33Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708536 wikitext text/x-wiki {{GeoGroup}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Moldavija]] [[Kategorija:Zavarovana območja Moldavije]] 920ol0hqrbg01jdpe00twjn4fmb89ep Kategorija:Zavarovana območja Moldavije 14 605325 6708537 2026-07-08T14:14:03Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708537 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Protected areas of Moldova}} [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Moldavija]] [[Kategorija:Geografija Moldavije]] gcstwx0nbl5vo1oiprgu8de6bcbtitp Kategorija:Ramsarska mokrišča v Ukrajini 14 605326 6708539 2026-07-08T14:16:59Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708539 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Ukrajina]] [[Kategorija:Zavarovana območja Ukrajine]] rno17vvlbench4f9oonyggy8u7yj83r Kategorija:Biosferni rezervati Ukrajine 14 605327 6708541 2026-07-08T14:19:36Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708541 wikitext text/x-wiki {{commonscat|Biosphere reserves in Ukraine}} [[Kategorija:Zavarovana območja Ukrajine]] [[Kategorija:Biosferni rezervati po državah|Ukrajina]] hd2yxqewfk7c9i34ulyfjp0i0ll2dor Kategorija:Narodni parki Ukrajine 14 605328 6708544 2026-07-08T14:22:42Z Ljuba24b 92351 nova kat 6708544 wikitext text/x-wiki {{CatAutoTOC}} {{commons category}} [[Kategorija:Narodni parki po državah|Ukrajina]] [[Kategorija:Zavarovana območja Ukrajine]] gly69n0v1uf2wgujfr08an5w7tjry2p Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji 0 605329 6708549 2026-07-08T14:36:22Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = _norrkoping21h | pattern_b1 =...« 6708549 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = _norrkoping21h | pattern_b1 = _svn22H | pattern_ra1 = _norrkoping21h | pattern_sh1 = _nikevapor3ww | pattern_so1 = | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _nikestrike3gr | pattern_b2 = _svn22A | pattern_ra2 = _nikestrike3gr | pattern_sh2 = _nikevapor3gr | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = 57 | FIFA max = 15 | FIFA max date = oktober – november 2010 | FIFA min = 134 | FIFA min date = december 1993 | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2024|2024]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == ''Oglejte si tudi: [[Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]]'' === Trenutna postava === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani na kvalifikacijski tekmi za EP 2024 proti Severni Irski in San Marinu 7. oziroma 9. septembra 2023'' !Št. !Ime in priimek !Datum rojstva !Nastopi !Zadetki !Klub |- | colspan="6" |'''Vratarji''' |- |1||[[Jan Oblak]]||7. januar 1993||60||0||{{Ikonazastave|ESP}} [[Atlético Madrid]] |- |12 |[[Vid Belec]]||6. junij 1990||19||0||{{Ikonazastave|CYP}} [[APOEL F.C.|APOEL]] |- |16 |[[Matevž Vidovšek]]||31. marec 1989||1||0||{{Ikonazastave|SLO}} [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | colspan="6" |'''Branilci''' |- |2 |[[Žan Karničnik]]||18. september 1994||22||1||{{Ikonazastave|SLO}} [[Nogometni klub Celje|Celje]] |- |3 |[[Jure Balkovec]]||9. september 1994||31||0||{{Ikonazastave|TUR}} Alanyaspor |- |4 |[[Miha Blažič (nogometaš)|Miha Blažič]]||8. maj 1993||28||0||{{Ikonazastave|POL}} [[Lech Poznań]] |- |6 |[[Jaka Bijol]]||5. februar 1999||43||1||{{Ikonazastave|ITA}} [[Udinese Calcio|Udinese]] |- |13 |[[Erik Janža]]||21. junij 1993||5||1||{{Ikonazastave|POL}} [[Górnik Zabrze]] |- |18 |[[Vanja Drkušić]]||30. oktober 1999||2||0||{{Ikonazastave|RUS}} Sochi |- |20 |[[Petar Stojanović]]||7. oktober 1995||49||2||{{Ikonazastave|ITA}} [[Empoli F.C.|Empoli]] |- |23 |[[David Brekalo]]||3. december 1998||11||1||{{Ikonazastave|NOR}} Viking |- | colspan="6" |'''Vezisti''' |- |5||[[Jon Gorenc Stankovič]]||14. januar 1996||18||1||{{Ikonazastave|AUT}} Sturm Graz |- |7 |[[Benjamin Verbič]]||27. november||54||5||{{Ikonazastave|GRE}} [[Panathinaikos]] |- |8 |[[Sandi Lovrić]]||28. marec 1998||31||4||{{Ikonazastave|ITA}} [[Udinese Calcio|Udinese]] |- |14||[[Jasmin Kurtić]]||10. januar 1989||87||2||{{Ikonazastave|ROM}} CS U Craiova |- |21 |[[Timi Max Elšnik]]||29. april 1998||8||0||{{Ikonazastave|SLO}} [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- |22 |[[Adam Gnezda Čerin]]||16. julij 1999||25||3||{{Ikonazastave|GRE}} [[Panathinaikos]] |- | colspan="6" |'''Napadalci''' |- |9 |[[Andraž Šporar]]||27. februar 1994||48||10||{{Ikonazastave|GRE}} [[Panathinaikos]] |- |11 |[[Benjamin Šeško]]||31. maj 2003||24||9||🏴󠁧󠁢󠁥󠁮󠁧󠁿Manchester United |- |14 |[[Žan Celar]]||14. marec 1999||8||0||{{Ikonazastave|SUI}} Lugano |- |15 |[[Jan Mlakar]]||23. oktober 1998||12||2||{{Ikonazastave|ITA}} Pisa |- |17 |[[Žan Vipotnik]]||18. marec 2002||7||2||{{Ikonazastave|FRA}} [[FC Girondins de Bordeaux|Bordeaux]] |- |19 |[[Luka Zahović]]||15. november 1995||15||0||{{Ikonazastave|POL}} Pogoń Szczecin |- |–||[[Aljoša Matko]]||29. marec 2000||0||0||{{Ikonazastave|SLO}} [[Nogometni klub Celje|Celje]] |} ===Nedavni vpoklici=== {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani v zadnjih dvanajstih mesecih, ki niso del trenutne ekipe'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Nastopi !Zadetki !Klub !Zadnji vpoklic |- | colspan="6" |'''Vratarji''' |- |[[Aljaž Ivačič]] |29. december 1993 |0 |0 |{{Ikonazastave|USA}} Portland Timbers |Proti {{Ikonazastave|FIN}} Finski, 16. junija 2023 |- |Martin Turk |21. avgust 2003 |0 |0 |{{Ikonazastave|ITA}} Parma |Proti {{Ikonazastave|DNK}} Danski, 19. junija 2023 |- |[[Igor Vekić]] |6. maj 1998 |0 |0 |{{Ikonazastave|DEN}} Vejle |Proti {{Ikonazastave|MNE}} Črni gori, 22. novembra 2022 |- | colspan="6" |'''Branilci''' |- |[[Žan Zaletel]] |16. september 1999 |0 |0 |{{Ikonazastave|DEN}} Viborg |Proti {{Ikonazastave|SMR}} San Marinu, 26. marca 2023 |- |[[Gregor Sikošek]] |13. februar 1994 |11 |0 |{{Ikonazastave|SLO}} [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] ||Proti {{Ikonazastave|MNE}} Črni gori, 17. novembra 2022 |- |[[Miha Mevlja]] |12. junij 1990 |50 |2 |''Brez kluba'' |Proti {{Ikonazastave|ROM}} Romuniji, 17. novembra 2022 |- | colspan="6" |'''Vezisti''' |- |[[Domen Črnigoj]]||18. november 1995||26||3||{{Ikonazastave|ITA}} [[Reggiana]]||Proti {{Ikonazastave|DNK}} Danski, 19. junija 2023 |- |[[Tomi Horvat]]||24. marec 1999||4||0||{{Ikonazastave|AUT}} Sturm Graz||Proti {{Ikonazastave|DNK}} Danski, 19. junija 2023 |- |[[Miha Zajc]]||1. julij 1994||38||8||{{Ikonazastave|TUR}} [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]]||Proti {{Ikonazastave|SMR}} San Marinu, 10. septembra 2023 |- | colspan="6" |'''Napadalci''' |- |[[Andrés Vombergar]] |20. november 1994 |2 |0 |{{Ikonazastave|UAE}} Ittihad Kalba |Proti {{Ikonazastave|SMR}} San Marinu, 26. marca 2023 |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == <div class="references-small"> * (2001). ''Slovenija igra naprej!''. Ljubljana: Založba Slon. {{COBISS|ID=115561728}} * Šubic, M. (2001). ''Slovenija je šla naprej''. Ljubljana: Dnevnik. {{COBISS|ID=115713536}} * Maselj, L. (2007). ''15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007''. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije. </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [http://www.nzs.si Spletna stran Nogometne zveze Slovenije] * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=16 Statistika nogometne reprezentance] * [http://www.sportis.si/match15/index.html Statistika prijateljske tekme proti Belgiji] * [http://www.snportal.si/ Slovenski nogometni portal] [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Europeada]] onl5o0dzlu77iebg0j4myc8pwsv2vd1 6708550 6708549 2026-07-08T14:46:15Z Erardo Galbi 166658 6708550 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = _norrkoping21h | pattern_b1 = _svn22H | pattern_ra1 = _norrkoping21h | pattern_sh1 = _nikevapor3ww | pattern_so1 = | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _nikestrike3gr | pattern_b2 = _svn22A | pattern_ra2 = _nikestrike3gr | pattern_sh2 = _nikevapor3gr | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = 57 | FIFA max = 15 | FIFA max date = oktober – november 2010 | FIFA min = 134 | FIFA min date = december 1993 | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2024|2024]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||Juventina |- |Kevin Kerpan|| ||Juventina |- |Daniel Tomizza|| ||Primorje |- |Marko Antonič|| ||Sistiana Sesljan |- |Alen Carli|| ||Sistiana Sesljan |- |David Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Erik Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Simone Bressan|| ||Mladost |- |Alan Cadez|| ||Mladost |- |Erik Cadez|| ||Mladost |- |Thomas Taba|| ||Mladost |- |Daniele Peric|| ||Mladost |- |Patrik Racman|| ||Zarja |- |Edvin Carli|| ||Vesna |- |Thomas Renar|| ||Vesna |- |Alessio Caselli|| ||Primorec |- |Simon Čavdek|| ||Sovodnje |- |Jurij Devetak|| ||Sovodnje |- |Janez Petejan|| ||Sovodnje |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Europeada]] 4bcbf9dxlgqiiz6acqbxonjy4l80xaq 6708552 6708550 2026-07-08T15:02:30Z Erardo Galbi 166658 6708552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||Juventina |- |Kevin Kerpan|| ||Juventina |- |Daniel Tomizza|| ||Primorje |- |Marko Antonič|| ||Sistiana Sesljan |- |Alen Carli|| ||Sistiana Sesljan |- |David Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Erik Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Simone Bressan|| ||Mladost |- |Alan Cadez|| ||Mladost |- |Erik Cadez|| ||Mladost |- |Thomas Taba|| ||Mladost |- |Daniele Peric|| ||Mladost |- |Patrik Racman|| ||Zarja |- |Edvin Carli|| ||Vesna |- |Thomas Renar|| ||Vesna |- |Alessio Caselli|| ||Primorec |- |Simon Čavdek|| ||Sovodnje |- |Jurij Devetak|| ||Sovodnje |- |Janez Petejan|| ||Sovodnje |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Roberto Codromaz | | |- |Erik Colja | | |- |Mattia Gotter | | |- |Daniel Liut | | |- |David Colja | | |- |Saša Žagar | | |- |Alessio Codromaz | | |- |Mattia Codromaz | | |- |Mattia Razem | | |- |Erik Ferluga | | |- |Samuel Ferluga | | |- |Denis Pitacco | | |- |Daniele Bigaj | | |- |Luca Paravan | | |- |Stefano Simeoni | | |- |Juri Ocretti | | |- |Martin Juren | | |- |Thomas Renar | | |- |Nikolas Semolič | | |- |Thomas Tabai | | |- |Mattia Savi | | |- |Matija Colja | | |- |Emir Franzot | | |- |Jan Košuta | | |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Europeada]] 29rav8mimepphbnw91q6yq7na97dsxg 6708558 6708552 2026-07-08T15:12:32Z Erardo Galbi 166658 6708558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||Juventina |- |Kevin Kerpan|| ||Juventina |- |Daniel Tomizza|| ||Primorje |- |Marko Antonič|| ||Sistiana Sesljan |- |Alen Carli|| ||Sistiana Sesljan |- |David Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Erik Colja|| ||Sistiana Sesljan |- |Simone Bressan|| ||Mladost |- |Alan Cadez|| ||Mladost |- |Erik Cadez|| ||Mladost |- |Thomas Taba|| ||Mladost |- |Daniele Peric|| ||Mladost |- |Patrik Racman|| ||Zarja |- |Edvin Carli|| ||Vesna |- |Thomas Renar|| ||Vesna |- |Alessio Caselli|| ||Primorec |- |Simon Čavdek|| ||Sovodnje |- |Jurij Devetak|| ||Sovodnje |- |Janez Petejan|| ||Sovodnje |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Roberto Codromaz | | |- |Erik Colja | | |- |Mattia Gotter | | |- |Daniel Liut | | |- |David Colja | | |- |Saša Žagar | | |- |Alessio Codromaz | | |- |Mattia Codromaz | | |- |Mattia Razem | | |- |Erik Ferluga | | |- |Samuel Ferluga | | |- |Denis Pitacco | | |- |Daniele Bigaj | | |- |Luca Paravan | | |- |Stefano Simeoni | | |- |Juri Ocretti | | |- |Martin Juren | | |- |Thomas Renar | | |- |Nikolas Semolič | | |- |Thomas Tabai | | |- |Mattia Savi | | |- |Matija Colja | | |- |Emir Franzot | | |- |Jan Košuta | | |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance|Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada|Slovencev v Italiji]] nh5ofavlfd2labi8jpajzhgy9j5ec1z 6708782 6708558 2026-07-09T11:01:12Z Erardo Galbi 166658 6708782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| 1999||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Kevin Kerpan|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Daniel Tomizza|| ||[[Nogometni klub Primorje|Primorje]] |- |Marko Antonič|| ||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Alen Carli|| ||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |David Colja|| 1997||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Erik Colja|| 1994||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Simone Bressan|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Alan Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Erik Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Thomas Taba|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Daniele Peric|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Patrik Racman|| ||[[AŠD Zarja|Zarja]] |- |Edvin Carli|| ||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Thomas Renar|| 1996||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Alessio Caselli|| ||[[AŠD Primorec|Primorec]] |- |Simon Čavdek|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Jurij Devetak|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Janez Petejan|| 1999||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Roberto Codromaz | | |- |Erik Colja |1994 | |- |Mattia Gotter |2004 | |- |Daniel Liut |2005 | |- |David Colja |1997 | |- |Saša Žagar | | |- |Alessio Codromaz | | |- |Mattia Codromaz | | |- |Mattia Razem |2002 | |- |Erik Ferluga |2005 | |- |Samuel Ferluga | | |- |Denis Pitacco |2002 | |- |Daniele Bigaj |2001 | |- |Luca Paravan |1991 | |- |Stefano Simeoni |1995 | |- |Juri Ocretti | | |- |Martin Juren | | |- |Thomas Renar |1996 | |- |Nikolas Semolič |1995 | |- |Thomas Tabai | | |- |Mattia Savi |2002 | |- |Matija Colja | | |- |Emir Franzot | | |- |Jan Košuta | | |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance|Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada|Slovencev v Italiji]] 8omuv5x7a85uwr28mos0jyq7glr8puv Grad La Clayette 0 605330 6708553 2026-07-08T15:03:59Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708553 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Château de La Clayette |partof= La Clayette |location= [[Bourgogne-Franche-Comté]] |map_type = |coordinates= {{coord|46.2906|4.3056|format=dms|display=inline,title}} |image=Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg |image_size=250px |caption=Grad, kot ga vidijo z jezera |type= srednjeveški [[vodni grad]] |code= |built= 14.–19. stoletje |builder= Philibert de Lespinasse |materials= |height= |used= |demolished= |condition= |ownership= zasebna last |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= }} '''Château de La Clayette''' je [[vodni grad]] iz 14. in 19. stoletja v francoskem mestu La Clayette, ki leži v jugozahodni [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], na severu zgodovinske province Beaujolais. Je zaščiteni zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00113218}}</ref> == Zgodovina == *1307: Najzgodnejša omemba kot utrjena hiša. *1380: Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je Philibert de Lespinasse utrjeno hišo spremenil v [[grad]]. *1420: Grad je pripadal Louisu de Chantemerle. *1524: [[Franc I. Francoski]] je na poti v [[Lyon]] prenočil v gradu. *1632: Grad je pripadal Pavlu iz družine Damas, ene najstarejših francoskih plemiških družin. *1703: Po smrti Jean-Léonarda de Damasa je grad po dedovanju prešel v last družine Dyo. *1722: Grad je kupil Bernard de Noblet, čigar potomci so še vedno lastniki. V 19. stoletju je bil razširjen na sedanjo velikost. == Opis == [[File:Château de la Clayette1.JPG|thumb|250px|Château de La Clayette]] Grad, obdan z vodo, stoji na pravokotni parceli. Sestavlja ga kompleks stavb z glavno stavbo na severu in dvema vzporednima pravokotnima gospodarskima poslopjema, vsako s previsnim vogalnim stolpičem, ki obdajata dvorišče. V središču severne stavbe stoji kvadratni stolp, na katerega je pritrjen stolpič stopnišča. Južno stavbo obdaja okrogel stolp na katerega se naslanja krožno stopnišče. Vzhodni del ograde, najnovejši, sestavlja pravokotna glavna stavba ob velikem kvadratnem stolpu. Južno od glavne stavbe je sprehajalna pot spremenjena v galerijo. Pod pravim kotom ostajajo stavbe iz 18. stoletja: še ena glavna stavba in v isti ravnini paviljon. Na vzhodu vzdolž pročelij poteka cesta, ki povezuje grad z utrjenimi vrati, ki jih tvori kvadratni stolp z vrati za voz. S svojim parkom in jarkom, povezanim s 30 ha velikim ribnikom,<ref>L’une des rives du plan d’eau, située dans la ville, est accessible librement au public. Source : fiche intitulée « Château, parc et étang de La Clayette » (https://piece-jointe-carto.developpement-durable.gouv.fr/REG043B/DOCS/SITES/SC_71_035_fiche.pdf).</ref> je grad večkrat zaščiten kot zgodovinski spomenik: *klasifikacija 1946 za vhodna vrata, plakate, fasade in strehe; *razvrstitev leta 1950 za kapelo (posvečeno sv. Janezu Evangelistu in sv. Štefanu), katere obok je prekrit s slikami, ki predstavljajo koncert glasbenih angelov (glasbila, ki so tam predstavljena so harfa, psalter, lutnja, orgle, kljukasta gosli, trikotnik, kljunasta flavta in enoročna piščal, dude, halemija, trobente in podjetja<ref>« Un chœur envoûtant au château de La Clayette », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 182 de juin 2015 (pages 8 à 11).</ref>); *registracija leta 2002 preostalega dela gradu. Od leta 1722 je grad v lasti rodbine Noblet d'Anglure. == Zanimivosti == Od leta 2019 se julija na grajskem posestvu odvija festival Saint Rock. Grajsko posestvo in gospodarska poslopja si je mogoče ogledati tudi z vodenim ogledom s turistično pisarno South Brionnais (park, glavno dvorišče, hlevi, oranžerija, srednjeveške kuhinje in stolp Paray). Prej je bil grad dostopen le redko, predvsem med zvočno in svetlobno predstavo poleti ali med dnevi evropske dediščine. Leta 2021 je departma Saône-et-Loire po ustanovitvi blagovne znamke »Route 71 – Južna Burgundija« začel nacionalno kampanjo promocije turizma. Oglasi so bili predvajani na nacionalnih televizijskih kanalih, v pariški podzemni železnici pa so bili postavljeni veliki panoji, predvsem s Château de La Clayette. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Château de La Clayette}} * [http://www.chateau-fort-manoir-chateau.eu/chateaux-saone-loire-chateau-a-la-clayette-chateau-de-clayette.html// Château de la Clayette] [[Kategorija:Gradovi v Franciji]] nevrtrts47kioql7c28fojxucd0v6k7 6708554 6708553 2026-07-08T15:04:47Z Ljuba24b 92351 np 6708554 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Château de La Clayette |partof= La Clayette |location= [[Burgundija-Franche-Comté]] |map_type = |coordinates= {{coord|46.2906|4.3056|format=dms|display=inline,title}} |image=Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg |image_size=250px |caption=Grad, kot ga vidijo z jezera |type= srednjeveški [[vodni grad]] |code= |built= 14.–19. stoletje |builder= Philibert de Lespinasse |materials= |height= |used= |demolished= |condition= |ownership= zasebna last |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= }} '''Château de La Clayette''' je [[vodni grad]] iz 14. in 19. stoletja v francoskem mestu La Clayette, ki leži v jugozahodni [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], na severu zgodovinske province Beaujolais. Je zaščiteni zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00113218}}</ref> == Zgodovina == *1307: Najzgodnejša omemba kot utrjena hiša. *1380: Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je Philibert de Lespinasse utrjeno hišo spremenil v [[grad]]. *1420: Grad je pripadal Louisu de Chantemerle. *1524: [[Franc I. Francoski]] je na poti v [[Lyon]] prenočil v gradu. *1632: Grad je pripadal Pavlu iz družine Damas, ene najstarejših francoskih plemiških družin. *1703: Po smrti Jean-Léonarda de Damasa je grad po dedovanju prešel v last družine Dyo. *1722: Grad je kupil Bernard de Noblet, čigar potomci so še vedno lastniki. V 19. stoletju je bil razširjen na sedanjo velikost. == Opis == [[File:Château de la Clayette1.JPG|thumb|250px|Château de La Clayette]] Grad, obdan z vodo, stoji na pravokotni parceli. Sestavlja ga kompleks stavb z glavno stavbo na severu in dvema vzporednima pravokotnima gospodarskima poslopjema, vsako s previsnim vogalnim stolpičem, ki obdajata dvorišče. V središču severne stavbe stoji kvadratni stolp, na katerega je pritrjen stolpič stopnišča. Južno stavbo obdaja okrogel stolp na katerega se naslanja krožno stopnišče. Vzhodni del ograde, najnovejši, sestavlja pravokotna glavna stavba ob velikem kvadratnem stolpu. Južno od glavne stavbe je sprehajalna pot spremenjena v galerijo. Pod pravim kotom ostajajo stavbe iz 18. stoletja: še ena glavna stavba in v isti ravnini paviljon. Na vzhodu vzdolž pročelij poteka cesta, ki povezuje grad z utrjenimi vrati, ki jih tvori kvadratni stolp z vrati za voz. S svojim parkom in jarkom, povezanim s 30 ha velikim ribnikom,<ref>L’une des rives du plan d’eau, située dans la ville, est accessible librement au public. Source : fiche intitulée « Château, parc et étang de La Clayette » (https://piece-jointe-carto.developpement-durable.gouv.fr/REG043B/DOCS/SITES/SC_71_035_fiche.pdf).</ref> je grad večkrat zaščiten kot zgodovinski spomenik: *klasifikacija 1946 za vhodna vrata, plakate, fasade in strehe; *razvrstitev leta 1950 za kapelo (posvečeno sv. Janezu Evangelistu in sv. Štefanu), katere obok je prekrit s slikami, ki predstavljajo koncert glasbenih angelov (glasbila, ki so tam predstavljena so harfa, psalter, lutnja, orgle, kljukasta gosli, trikotnik, kljunasta flavta in enoročna piščal, dude, halemija, trobente in podjetja<ref>« Un chœur envoûtant au château de La Clayette », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 182 de juin 2015 (pages 8 à 11).</ref>); *registracija leta 2002 preostalega dela gradu. Od leta 1722 je grad v lasti rodbine Noblet d'Anglure. == Zanimivosti == Od leta 2019 se julija na grajskem posestvu odvija festival Saint Rock. Grajsko posestvo in gospodarska poslopja si je mogoče ogledati tudi z vodenim ogledom s turistično pisarno South Brionnais (park, glavno dvorišče, hlevi, oranžerija, srednjeveške kuhinje in stolp Paray). Prej je bil grad dostopen le redko, predvsem med zvočno in svetlobno predstavo poleti ali med dnevi evropske dediščine. Leta 2021 je departma Saône-et-Loire po ustanovitvi blagovne znamke »Route 71 – Južna Burgundija« začel nacionalno kampanjo promocije turizma. Oglasi so bili predvajani na nacionalnih televizijskih kanalih, v pariški podzemni železnici pa so bili postavljeni veliki panoji, predvsem s Château de La Clayette. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Château de La Clayette}} * [http://www.chateau-fort-manoir-chateau.eu/chateaux-saone-loire-chateau-a-la-clayette-chateau-de-clayette.html// Château de la Clayette] [[Kategorija:Gradovi v Franciji]] phhxqcd7eiv2saswt7twil1l2ibp4mt Kategorija:Europeada 14 605331 6708555 2026-07-08T15:10:17Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{Portal|Europe|Association football}} {{Category main article}}« 6708555 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Portal|Europe|Association football}} {{Category main article}} k4qdabulmtm4z9aeksanj27rf0rfara 6708557 6708555 2026-07-08T15:11:59Z Erardo Galbi 166658 6708557 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{Portal|Europe|Association football}} {{Category main article}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] nqvx6oh7whl0r9o2tui66eahox3iysn FC Hansa Rostock 0 605335 6708577 2026-07-08T16:23:12Z Sporti 5955 preusmeritev na [[F.C. Hansa Rostock]] 6708577 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[F.C. Hansa Rostock]] hd8dyq047cg2wf57t907vxpgui2ahjs Hansa Rostock 0 605336 6708578 2026-07-08T16:23:16Z Sporti 5955 preusmeritev na [[F.C. Hansa Rostock]] 6708578 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[F.C. Hansa Rostock]] hd8dyq047cg2wf57t907vxpgui2ahjs Predloga:Format ISBN 10 605338 6708583 2026-07-08T16:33:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{safesubst<noinclude />:#invoke:Format_ISBN|format_plain|template_name=Format ISBN}}<noinclude>__EXPECTUNUSEDTEMPLATE__{{documentation}}</noinclude>« 6708583 wikitext text/x-wiki {{safesubst<noinclude />:#invoke:Format_ISBN|format_plain|template_name=Format ISBN}}<noinclude>__EXPECTUNUSEDTEMPLATE__{{documentation}}</noinclude> nba1qva6uojt7zbyko6t51tfdpc712u Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 2 605339 6708586 2026-07-08T16:35:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik]] na [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K)]] 6708586 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K)]] ihvki536p770j9158gqzb3ne5xqv9h0 Predloga:Format ISBN/dok 10 605340 6708589 2026-07-08T16:36:39Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{Subst only|auto=yes}} {{lua|Modul:Format ISBN|Modul:Format ISBN/data}} {{tsh|FI|fi|format isbn}} This template formats 9-digit [[ISBN#SBN|SBN]]'s, 10- and 13-digit [[ISBN]]s according to the rules determined by the International ISBN Agency.<ref>{{cite book |section=Structure of the ISBN |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |pages=11–12|date=2017 |section-u...« 6708589 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Subst only|auto=yes}} {{lua|Modul:Format ISBN|Modul:Format ISBN/data}} {{tsh|FI|fi|format isbn}} This template formats 9-digit [[ISBN#SBN|SBN]]'s, 10- and 13-digit [[ISBN]]s according to the rules determined by the International ISBN Agency.<ref>{{cite book |section=Structure of the ISBN |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |pages=11–12|date=2017 |section-url=https://www.kb.se/download/18.71dda82e160c04f1cc412bc/1531827912246/ISBN%20International%20Users%20Manual%20-%207th%20edition.pdf#page=11 |via=[[Kungliga Biblioteket]] |isbn={{format ISBN|9789295055124|nosubst=true}}}}<!-- ISBN agency apparently doesn't produce the manual in PDF format; Sweden's national library does --></ref> ==Usage== The template takes as argument a valid ISBN and yields the formatted version of that ISBN. Any existing hyphens in the ISBN are ignored, whether or not they are correctly placed: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>{{format ISBN|97-8-1-57181655-9}}</syntaxhighlight> → {{format ISBN|97-8-1-57181655-9|nosubst=true}} {{tld|Format ISBN}} is intended to be [[Help:substitution|substituted]] so that the template call in wikitext is replaced with the formatted ISBN. Substitution may be accomplished in two ways. The easiest and most reliable method is to simply write the template like you would write any other template. After your edit is published, [[User:AnomieBOT/docs/TemplateSubster|AnomieBOT]] will, usually within a few hours, perform the substitution. The other method is to write an explicitly substitutable form of the template which will cause the template to be substituted when your edit is published: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>{{subst:format ISBN|9781571816559}}</syntaxhighlight> → {{format ISBN|9781571816559|nosubst=true}} '''Warning:''' <code>subst:</code> does not work inside {{tag|ref}} tags (see [[phab:T4700]]). For use inside {{tag|ref}} tags, use the template directly and allow AnomieBOT to do the substitution: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline><ref> ... {{format ISBN|9781571816559}} ... </ref></syntaxhighlight> Note that if you write this: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline><ref> ... {{subst:format ISBN|9781571816559}} ... </ref></syntaxhighlight> AnomieBOT will {{em|not}} substitute the template. ==Parameters== This template accepts three parameters; one unnamed and two named: *{{para|1}} (unnamed parameter) – (required) the ISBN to be formatted *{{para|separator}} – (optional) accepts one predefined keyword: <code>space</code>; when {{para|separator|space}}, the rendered ISBN elements are separated using a space character; for any other value, this template renders with hyphen separators *{{para|out}} – (optional) accepts one of two predefined keywords: <code>10</code> or <code>13</code>; for those who desire to convert an ISBN10 to ISBN13, set {{para|out|13}}; to convert an ISBN13 to ISBN10 set {{para|out|10}}. This parameter is ignored when the input is: ** an SBN (9 digits) ** an ISBN13 with a GS1 prefix of <code>979</code> ==Invalid ISBNs== If the unnamed parameter to this template does not consist of 9, 10, or 13 digits, or the check digit is not what was expected from the rest of the number, the input number is returned without modification. In such a case formatting is not possible, because any of the digits might be wrong, and that would affect the placement of the hyphens. The template is intended for use within an enclosing template, which will report any errors with the length, check digit, or invalid characters. In this example of the Format ISBN template, the input to {{tld|Format ISBN}} has an incorrect check digit so the template returns its input unmodified: :<code><nowiki>{{format ISBN|9789295055123}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9789295055123|nosubst=yes}} When this template, using the same invalid ISBN, is enclosed in {{tlx|ISBN}} or {{tlx|cite book}}, appropriate error messages are displayed by those templates: *<code><nowiki>{{ISBN|{{format ISBN|9789295055123}}}}</nowiki></code> *:{{ISBN|{{format ISBN|9789295055123|nosubst=yes}}}} *<code><nowiki>{{cite book |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |date=2017 |isbn={{format ISBN|9789295055123|nosubst=true}}}}</nowiki></code> *:{{cite book |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |date=2017 |isbn={{format ISBN|9789295055123|nosubst=true}} |no-tracking=yes}} {{lang|la|Nota bene}}: Substitution will occur regardless of the validity of the input ISBN; previewing your edits is suggested. ==More examples== '''ISBN13''' * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|nosubst=true}} (13-digit input) * <code><nowiki>{{format ISBN|9783033009608}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9783033009608|nosubst=true}} (German ISBN starting with 978-3) * <code><nowiki>{{format ISBN|9788876055485}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9788876055485|nosubst=true}} (Italian ISBN starting with 978-88) * <code><nowiki>{{format ISBN|9791220008525}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9791220008525|nosubst=true}} (Italian ISBN starting with 979-12<ref name="ten" />) * <code><nowiki>{{format ISBN|97-8-1-60520624-0}}</nowiki></code> → {{format ISBN|97-8-1-60520624-0|nosubst=true}} (13 digits with invalid hyphenation) '''ISBN10''' * <code><nowiki>{{format ISBN|1605206245}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1605206245|nosubst=true}} (10-digit input<ref name="ten" />) * <code><nowiki>{{format ISBN|0-385-33348-X}}</nowiki></code> → {{format ISBN|0-385-33348-X|nosubst=true}} '''SBN''' * <code><nowiki>{{subst:format ISBN|035789360}}</nowiki></code> → {{format ISBN|035789360|nosubst=true}} (9-digit (SBN) input) '''Invalid input''' * <code><nowiki>{{format ISBN|97808108596789}}</nowiki></code> → {{format ISBN|97808108596789|nosubst=true}} (ISBN with bad input length: not 10 or 13 digits) * <code><nowiki>{{format ISBN|03578936X}}</nowiki></code> → {{format ISBN|03578936X|nosubst=true}} (9-digits with invalid check digit; possibly an invalid SBN check digit or an ISBN10 with a missing digit) * <code><nowiki>{{format ISBN|9780816645842}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9780816645842|nosubst=true}} (ISBN with invalid check digit: should be 8) * <code><nowiki>{{format ISBN|Unknown}}</nowiki></code> → {{format ISBN|Unknown|nosubst=true}} (ISBN parameter containing text that is not an ISBN) * <code><nowiki>{{format ISBN|9782D0GP00P37}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9782D0GP00P37|nosubst=true}} * <code><nowiki>{{format ISBN}}</nowiki></code> → {{format ISBN|nosubst=true}} (blank output from blank ISBN: no error message) '''Using the optional parameters''' * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559|separator=space}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|separator=space|nosubst=true}} (Space character used as separator in output) * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559|out=10}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|out=10|nosubst=true}} (Convert ISBN13 to ISBN10) * <code><nowiki>{{format ISBN|1571816550|out=13}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1571816550|out=13|nosubst=true}} (Convert ISBN10 to ISBN13) * <code><nowiki>{{format ISBN|1571816550|out=13|separator=space}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1571816550|out=13|separator=space|nosubst=true}} (Convert ISBN10 to ISBN13 and with space character as separator) ==References== {{reflist|refs= <ref name="ten">{{cite magazine |last=Rowe |first=Adam |url=https://www.forbes.com/sites/adamrowe1/2019/11/29/the-10-digit-isbn-is-getting-retired-next-year/ |title=The 10-Digit ISBN Is Getting Retired Next Year |date=November 29, 2019 |work=[[Forbes]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20191202211750/https://www.forbes.com/sites/adamrowe1/2019/11/29/the-10-digit-isbn-is-getting-retired-next-year/ |archive-date=2019-12-02 |url-status=live |quote=In order to stop misidentifications, all US systems will need to effectively retire the 10-digit signifier before they start processing new titles with the 979 prefix.}}</ref> }} ==See also== * [[Wikipedia:ISBN]] * {{tl|ISBN}}, to list one or more ISBNs linked to [[Special:BookSources]] * {{tl|SBN}}, similar template for SBNs rather than ISBNs * {{tl|ISBNT}}, to make an ISBN link without a visible prefix * {{tl|Listed Invalid ISBN}}, to link an ISBN that is invalid but printed in a source publication. <includeonly>{{Sandbox other||[[Kategorija:Predloge za oblikovanje]][[Kategorija:Predloge za ISBN]]}}</includeonly> 53p8x9d78bay0li8gbr3xpmwqd7hhim 6708592 6708589 2026-07-08T16:41:03Z Pinky sl 2932 6708592 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{Subst only|auto=yes}} {{lua|Modul:Format ISBN|Modul:Format ISBN/data}} {{tsh|FI|fi|format isbn}} Ta predloga oblikuje 9-mestne [[ISBN#SBN|SBN-je]] ter 10- in 13-mestne [[ISBN]]jev skladu s pravili, ki jih določa International ISBN Agency.<ref>{{cite book |section=Structure of the ISBN |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7. |location=London |publisher=International ISBN Agency |pages=11–12|date=2017 |section-url=https://www.kb.se/download/18.71dda82e160c04f1cc412bc/1531827912246/ISBN%20International%20Users%20Manual%20-%207th%20edition.pdf#page=11 |via=[[Kungliga Biblioteket]] |isbn={{format ISBN|9789295055124|nosubst=true}}}}<!-- ISBN agency apparently doesn't produce the manual in PDF format; Sweden's national library does --></ref> ==Usage== The template takes as argument a valid ISBN and yields the formatted version of that ISBN. Any existing hyphens in the ISBN are ignored, whether or not they are correctly placed: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>{{format ISBN|97-8-1-57181655-9}}</syntaxhighlight> → {{format ISBN|97-8-1-57181655-9|nosubst=true}} {{tld|Format ISBN}} is intended to be [[Help:substitution|substituted]] so that the template call in wikitext is replaced with the formatted ISBN. Substitution may be accomplished in two ways. The easiest and most reliable method is to simply write the template like you would write any other template. After your edit is published, [[User:AnomieBOT/docs/TemplateSubster|AnomieBOT]] will, usually within a few hours, perform the substitution. The other method is to write an explicitly substitutable form of the template which will cause the template to be substituted when your edit is published: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline>{{subst:format ISBN|9781571816559}}</syntaxhighlight> → {{format ISBN|9781571816559|nosubst=true}} '''Warning:''' <code>subst:</code> does not work inside {{tag|ref}} tags (see [[phab:T4700]]). For use inside {{tag|ref}} tags, use the template directly and allow AnomieBOT to do the substitution: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline><ref> ... {{format ISBN|9781571816559}} ... </ref></syntaxhighlight> Note that if you write this: :<syntaxhighlight lang="wikitext" inline><ref> ... {{subst:format ISBN|9781571816559}} ... </ref></syntaxhighlight> AnomieBOT will {{em|not}} substitute the template. ==Parameters== This template accepts three parameters; one unnamed and two named: *{{para|1}} (unnamed parameter) – (required) the ISBN to be formatted *{{para|separator}} – (optional) accepts one predefined keyword: <code>space</code>; when {{para|separator|space}}, the rendered ISBN elements are separated using a space character; for any other value, this template renders with hyphen separators *{{para|out}} – (optional) accepts one of two predefined keywords: <code>10</code> or <code>13</code>; for those who desire to convert an ISBN10 to ISBN13, set {{para|out|13}}; to convert an ISBN13 to ISBN10 set {{para|out|10}}. This parameter is ignored when the input is: ** an SBN (9 digits) ** an ISBN13 with a GS1 prefix of <code>979</code> ==Invalid ISBNs== If the unnamed parameter to this template does not consist of 9, 10, or 13 digits, or the check digit is not what was expected from the rest of the number, the input number is returned without modification. In such a case formatting is not possible, because any of the digits might be wrong, and that would affect the placement of the hyphens. The template is intended for use within an enclosing template, which will report any errors with the length, check digit, or invalid characters. In this example of the Format ISBN template, the input to {{tld|Format ISBN}} has an incorrect check digit so the template returns its input unmodified: :<code><nowiki>{{format ISBN|9789295055123}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9789295055123|nosubst=yes}} When this template, using the same invalid ISBN, is enclosed in {{tlx|ISBN}} or {{tlx|cite book}}, appropriate error messages are displayed by those templates: *<code><nowiki>{{ISBN|{{format ISBN|9789295055123}}}}</nowiki></code> *:{{ISBN|{{format ISBN|9789295055123|nosubst=yes}}}} *<code><nowiki>{{cite book |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |date=2017 |isbn={{format ISBN|9789295055123|nosubst=true}}}}</nowiki></code> *:{{cite book |title=ISBN Users' Manual: International Edition |edition=7th |location=London |publisher=International ISBN Agency |date=2017 |isbn={{format ISBN|9789295055123|nosubst=true}} |no-tracking=yes}} {{lang|la|Nota bene}}: Substitution will occur regardless of the validity of the input ISBN; previewing your edits is suggested. ==More examples== '''ISBN13''' * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|nosubst=true}} (13-digit input) * <code><nowiki>{{format ISBN|9783033009608}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9783033009608|nosubst=true}} (German ISBN starting with 978-3) * <code><nowiki>{{format ISBN|9788876055485}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9788876055485|nosubst=true}} (Italian ISBN starting with 978-88) * <code><nowiki>{{format ISBN|9791220008525}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9791220008525|nosubst=true}} (Italian ISBN starting with 979-12<ref name="ten" />) * <code><nowiki>{{format ISBN|97-8-1-60520624-0}}</nowiki></code> → {{format ISBN|97-8-1-60520624-0|nosubst=true}} (13 digits with invalid hyphenation) '''ISBN10''' * <code><nowiki>{{format ISBN|1605206245}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1605206245|nosubst=true}} (10-digit input<ref name="ten" />) * <code><nowiki>{{format ISBN|0-385-33348-X}}</nowiki></code> → {{format ISBN|0-385-33348-X|nosubst=true}} '''SBN''' * <code><nowiki>{{subst:format ISBN|035789360}}</nowiki></code> → {{format ISBN|035789360|nosubst=true}} (9-digit (SBN) input) '''Invalid input''' * <code><nowiki>{{format ISBN|97808108596789}}</nowiki></code> → {{format ISBN|97808108596789|nosubst=true}} (ISBN with bad input length: not 10 or 13 digits) * <code><nowiki>{{format ISBN|03578936X}}</nowiki></code> → {{format ISBN|03578936X|nosubst=true}} (9-digits with invalid check digit; possibly an invalid SBN check digit or an ISBN10 with a missing digit) * <code><nowiki>{{format ISBN|9780816645842}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9780816645842|nosubst=true}} (ISBN with invalid check digit: should be 8) * <code><nowiki>{{format ISBN|Unknown}}</nowiki></code> → {{format ISBN|Unknown|nosubst=true}} (ISBN parameter containing text that is not an ISBN) * <code><nowiki>{{format ISBN|9782D0GP00P37}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9782D0GP00P37|nosubst=true}} * <code><nowiki>{{format ISBN}}</nowiki></code> → {{format ISBN|nosubst=true}} (blank output from blank ISBN: no error message) '''Using the optional parameters''' * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559|separator=space}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|separator=space|nosubst=true}} (Space character used as separator in output) * <code><nowiki>{{format ISBN|9781571816559|out=10}}</nowiki></code> → {{format ISBN|9781571816559|out=10|nosubst=true}} (Convert ISBN13 to ISBN10) * <code><nowiki>{{format ISBN|1571816550|out=13}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1571816550|out=13|nosubst=true}} (Convert ISBN10 to ISBN13) * <code><nowiki>{{format ISBN|1571816550|out=13|separator=space}}</nowiki></code> → {{format ISBN|1571816550|out=13|separator=space|nosubst=true}} (Convert ISBN10 to ISBN13 and with space character as separator) ==References== {{reflist|refs= <ref name="ten">{{cite magazine |last=Rowe |first=Adam |url=https://www.forbes.com/sites/adamrowe1/2019/11/29/the-10-digit-isbn-is-getting-retired-next-year/ |title=The 10-Digit ISBN Is Getting Retired Next Year |date=November 29, 2019 |work=[[Forbes]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20191202211750/https://www.forbes.com/sites/adamrowe1/2019/11/29/the-10-digit-isbn-is-getting-retired-next-year/ |archive-date=2019-12-02 |url-status=live |quote=In order to stop misidentifications, all US systems will need to effectively retire the 10-digit signifier before they start processing new titles with the 979 prefix.}}</ref> }} ==See also== * [[Wikipedia:ISBN]] * {{tl|ISBN}}, to list one or more ISBNs linked to [[Special:BookSources]] * {{tl|SBN}}, similar template for SBNs rather than ISBNs * {{tl|ISBNT}}, to make an ISBN link without a visible prefix * {{tl|Listed Invalid ISBN}}, to link an ISBN that is invalid but printed in a source publication. <includeonly>{{Sandbox other||[[Kategorija:Predloge za oblikovanje]][[Kategorija:Predloge za mednarodne standardne knjižne številke]]}}</includeonly> 5ksb9gab6g0lob7quzc9yvtwgg4cpck Modul:Format ISBN 828 605342 6708593 2026-07-08T16:41:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »require ('strict'); local data = mw.loadData ('Module:Format ISBN/data'); -- fetch separator positioning data local hyphen_pos_t = data.hyphen_pos_t; -- the hyphen positioning data k/v table local index_t = data.index_t; -- an index sequence into the hyphen positioning data table; used by binary_search() local idx_count = data.count; -- from count = #index_t; in ~/data; used by binary_search() --[[-------------------------...« 6708593 Scribunto text/plain require ('strict'); local data = mw.loadData ('Module:Format ISBN/data'); -- fetch separator positioning data local hyphen_pos_t = data.hyphen_pos_t; -- the hyphen positioning data k/v table local index_t = data.index_t; -- an index sequence into the hyphen positioning data table; used by binary_search() local idx_count = data.count; -- from count = #index_t; in ~/data; used by binary_search() --[[--------------------------< B I N A R Y _ S E A R C H >---------------------------------------------------- do a binary search for the hyphen positioning data for <target_isbn> in <hyphen_pos_t> using its index sequence <index_t>. accepts one input <target_isbn> (a string) which it converts to a number returns index into <hyphen_pos_t> as a number when proper formatting is found; nil else ]] local function binary_search (target_isbn) target_isbn = tonumber (target_isbn); -- convert to number because index_t[x] values are numbers if (index_t[1] >= target_isbn) or (index_t[idx_count] < target_isbn) then -- invalid; out of range; 9780000000000 to whatever the last value is return; -- TODO: return something meaningful? end local idx_bot = 1; -- initialize to index 1 (first element in <index_t>) local idx_top = idx_count; -- initialize to index of last element in <index_t> while idx_bot ~= idx_top do local idx_mid = math.ceil ((idx_bot + idx_top) / 2); -- get the mid-point in the index sequence if index_t[idx_mid] >= target_isbn then -- when mid-point index value is greater than or equal to the target isbn if index_t[idx_mid-1] < target_isbn then -- and when the preceding <index_t> value is less than the target isbn return index_t[idx_mid]; -- we found the correct mapping for <target> isbn; return index into <hyphen_pos_t> end idx_top = idx_mid - 1; -- adjust <idx_top> else idx_bot = idx_mid; -- adjust <idx_bot> end end mw.logObject ('didn\'t find formatting for isbn: ' .. target_isbn); -- just in case for the nonce end --[[--------------------------< C O N V E R T _ T O _ I S B N 1 0 >-------------------------------------------- convert 13-digit isbn to 10-digit isbn; removes 978 GS1 prefix and recalculates the check digit takes a single input; the 13-digit isbn as a string without separators assumes that the GS1 prefix is 978; there is no mapping between isbn10 and 979-prefixed isbn13. calling functions are required to ensure that <isbn13> is a properly formed string of 13 digits (no separators) that begins with 978. ]] local function convert_to_isbn10 (isbn13) local isbn9 = isbn13:sub (4, 12); -- get the 9 digits of <isbn13> that follow the '978' GS1 prefix (drop the check digit) local check = 0; -- initialize the check digit calculation local i = 1; -- index for j=10, 2, -1 do -- <j> is weighting for each of the 9 digits; counting down, left to right check = check + tonumber (isbn9:sub (i, i)) * j; -- accumulate the sum the weighted-digit-products i = i + 1; -- bump the index end check = check % 11; -- remainder of the weighted-digit-products divided by 11 if 0 == check then return isbn9 .. '0'; -- special case else check = 11 - check; -- calculate the check digit return isbn9 .. ((10 == check) and 'X' or check); -- when <check> is ten, use 'X'; <check> else end end --[[--------------------------< C O N V E R T _ T O _ I S B N 1 3 >-------------------------------------------- convert 10-digit isbn to 13-digit isbn; adds 978 GS1 prefix and recalculates the check digit takes a single input; the 10-digit isbn as a string (no separators) ]] local function convert_to_isbn13 (isbn10) local isbn12 = '978'.. isbn10:sub(1, 9); -- concatenate '978' with first 9 digits of <isbn10> (drop the check digit) local check = 0; -- initialize the check digit calculation for i=1, 12 do -- for the first 12 digits ('978' and 9 others) check = check + tonumber (isbn12:sub (i, i)) * (3 - (i % 2) * 2); -- accumulate checksum end return isbn12 .. ((10 - (check % 10)) %10); -- extract check digit from checksum; append and done end --[[--------------------------< _ F O R M A T _ I S B N >------------------------------------------------------ Module entry point when require()'d into another module takes five inputs: <isbn_str> – isbn as a string <show_err_msg>: boolean: when true, shows error message returned from check_isbn(); no message else <separator>: boolean: when true, use space character as separator; hyphen else <template_name>: supplied by the template for use in error messaging <output_format>: a value of 10 or 13 dictates the format of the output; other values ignored returns formatted sbn, isbn10, or isbn13 (whichever was the input or per |out=) on success; initial <isbn_str> else ]] local function _format_isbn (isbn_str, show_err_msg, separator, output_format, template_name) if (not isbn_str) or ('' == isbn_str) then return ''; -- empty or nil input? empty output end local isbn_str_raw = isbn_str; -- this will be the return value if unable to format isbn_str = isbn_str:gsub ('[^%dX]', ''); -- strip all formatting (spaces and hyphens) from the isbn/sbn local flags = {}; -- a convenient place for flag stuff if '13' == output_format then -- set a flag for output format; ignored when <isbn_str> is an sbn flags.out13 = true; elseif '10' == output_format then flags.out10 = true; end if 9 == #isbn_str then -- looks like an sbn? isbn_str = '0' .. isbn_str; -- convert to isbn10 flags.sbn = true; -- set a flag end local err_msg = require ("Module:Check isxn").check_isbn ({args={isbn_str, template_name=template_name}}); -- does <isbn_str> 'look' like a valid isbn? does not check ranging if '' ~= err_msg then -- when there is an error message if show_err_msg then -- and we are showing error messages return isbn_str_raw, err_msg; -- return our input and the message else return isbn_str_raw; -- not showing error messages; return our input without the message end end if 13 == #isbn_str and flags.out10 and isbn_str:match ('^978') then -- if isbn13 but we want an isbn10 output; only for GS1 prefix of 978 flags.isbn10_check_digit = (convert_to_isbn10 (isbn_str)):sub (-1); -- calculate and extract the isbn10 check digit for later end if 10 == #isbn_str then -- if isbn10 or sbn flags.isbn10_check_digit = isbn_str:sub (-1); -- extract the check digit for later isbn_str = convert_to_isbn13 (isbn_str); -- convert isbn10 to isbn13 for formatting end local index = binary_search (isbn_str); -- look for the formatting that applies to <isbn_str> if index then -- if found local format_t = hyphen_pos_t[index]; -- get the formatting sequence local result_t = {isbn_str:sub (1, 3)}; -- init <result_t> with prefix; the GS1 prefix element ('978' or '979') local digit_ptr = 4; -- initialize to point at registration group element for _, n in ipairs (format_t) do -- loop through the formatting sequence to build a sequence of isbn13 elements table.insert (result_t, isbn_str:sub (digit_ptr, digit_ptr+n-1)); -- add the digits from <isbn_str>[<digit_ptr>] to <isbn_str>[<digit_ptr+n-1>] to <result_t> sequence digit_ptr = digit_ptr + n; -- advance the digit pointer end table.insert (result_t, isbn_str:sub (13)); -- and add the check digit element to <result_t> isbn_str = table.concat (result_t, separator and ' ' or '-'); -- assemble formatted <isbn_str> with space or hyphen (default) separators if flags.isbn10_check_digit then -- if we saved the check digit from an sbn or isbn10 if flags.sbn then -- when input is an sbn isbn_str = isbn_str:gsub ('^978%-0%-', ''):gsub ('%d$', flags.isbn10_check_digit); -- remove GS1 prefix element and registration group element; restore check digit else -- when input is an isbn10 if not flags.out13 then isbn_str = isbn_str:gsub ('^978%-', ''):gsub ('%d$', flags.isbn10_check_digit); -- remove GS1 prefix element; restore check digit end end end return isbn_str; -- return formatted <isbn_str> end return isbn_str_raw; -- should never actually be reached; but, if we do, return original input string end --[[--------------------------< F O R M A T _ P L A I N >------------------------------------------------------ plain text output: no linking to Special:BookSources no error message output – on error, return input; for use in cs1|2 template |isbn= params, no point in causing confusion due to multiple error messages |separator=space – render formatted ISBN with spaces instead of hyphens |out= – takes either of 10 or 13 to specify the output format if different from the default {{#invoke:format isbn|format_plain}} ]] local function format_plain (frame) local args_t = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); -- get template and invoke parameters local isbn_str = args_t[1]; local separator = 'space' == args_t.separator; -- boolean: when true use space separator; hyphen else local output_format = args_t.out; -- 10 or 13 to convert input format to the other for output return _format_isbn (isbn_str, nil, separator, output_format); -- no error messaging end --[[--------------------------< F O R M A T _ L I N K >-------------------------------------------------------- linked text output: links to Special:BookSources |suppress-errors=yes – suppress error messages |separator=space – render formatted ISBN with spaces instead of hyphens |out= – takes either of 10 or 13 to specify the output format if different from the default {{#invoke:format isbn|format_linked|template=Format ISBN link}} ]] local function format_linked (frame) local args_t = require ('Module:Arguments').getArgs (frame); -- get template and invoke parameters local isbn_str = args_t[1]; local show_err_msg = 'yes' ~= args_t['suppress-errors']; -- always show errors unless |suppress-errors=yes local separator = 'space' == args_t.separator; -- boolean: when true use space separator; hyphen else local output_format = args_t.out; -- 10 or 13 to convert input format to the other for output local formatted_isbn_str, err_msg = _format_isbn (isbn_str, show_err_msg, separator, output_format, args_t.template_name); -- show error messages unless suppressed if err_msg then return formatted_isbn_str .. ' ' .. err_msg; -- return unformatted, unlinked isbn and error message else return '[[Special:BookSources/' ..isbn_str .. '|' .. formatted_isbn_str ..']]'; -- return formatted and linked isbn end end --[[--------------------------< E X P O R T S >---------------------------------------------------------------- ]] return { format_plain = format_plain, -- template entry points format_linked = format_linked, _format_isbn = _format_isbn, -- entry point when this module require()'d into another module } 1ofoyjhhxppi4or8rqr28v68gblmfyv Modul:Format ISBN/dok 828 605343 6708594 2026-07-08T16:42:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Lua|Module:Format ISBN/data|Module:Check isxn|Module:Arguments}} This module implements {{tlx|Format ISBN}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly><noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude>« 6708594 wikitext text/x-wiki {{Lua|Module:Format ISBN/data|Module:Check isxn|Module:Arguments}} This module implements {{tlx|Format ISBN}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> }}</includeonly><noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude> e42qx5qt52pesegrdtrgyt9waa7dd52 Modul:Format ISBN/data 828 605344 6708595 2026-07-08T16:43:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[[--------------------------< H Y P H E N _ P O S _ T >------------------------------------------------------ Generated from International ISBN Agency RangeMessage.xml file at: https://www.isbn-international.org/export_rangemessage.xml using a script at Module:ISBN RangeMessage xlate. Notes: * Integer tuples at right represent the middle three (of five) digit-group quantities for any ISBN in the specified (quasi-numeric but actually lexicographical) ra...« 6708595 Scribunto text/plain --[[--------------------------< H Y P H E N _ P O S _ T >------------------------------------------------------ Generated from International ISBN Agency RangeMessage.xml file at: https://www.isbn-international.org/export_rangemessage.xml using a script at Module:ISBN RangeMessage xlate. Notes: * Integer tuples at right represent the middle three (of five) digit-group quantities for any ISBN in the specified (quasi-numeric but actually lexicographical) range. * The "specified range" for the tuple specified on row[N] can be thought of as any ISBN Q where (Q <= row[N].isbn) && (Q > (row[n-1].isbn or 9780000000000)) * Omitted for brevity are the first group ("978"/"979", always 3) and the last group (check digit, always 1). * In other words, an ISBN whose digit grouping is specified below as {x,y,z} will match the regular expression "^\d{3}\-\d{x}\-\d{y}\-\d{z}\-\d{1}$" once properly formatted. ]] local hyphen_pos_t = { -- RangeMessage timestamp: 2026-02-01T06:54:32 GMT [9780199999999] = {1, 2, 6}, -- English language [9780227999999] = {1, 3, 5}, [9780228999999] = {1, 4, 4}, [9780368999999] = {1, 3, 5}, [9780369999999] = {1, 4, 4}, [9780638999999] = {1, 3, 5}, [9780639799999] = {1, 4, 4}, [9780639999999] = {1, 7, 1}, [9780644999999] = {1, 3, 5}, [9780645999999] = {1, 7, 1}, [9780647999999] = {1, 3, 5}, [9780648999999] = {1, 7, 1}, [9780654999999] = {1, 3, 5}, [9780655999999] = {1, 4, 4}, [9780699999999] = {1, 3, 5}, [9780849999999] = {1, 4, 4}, [9780899999999] = {1, 5, 3}, [9780900370999] = {1, 6, 2}, [9780900371999] = {1, 7, 1}, [9780949999999] = {1, 6, 2}, [9780999999999] = {1, 7, 1}, [9781009999999] = {1, 3, 5}, -- English language [9781029999999] = {1, 2, 6}, [9781034999999] = {1, 3, 5}, [9781039999999] = {1, 4, 4}, [9781047999999] = {1, 3, 5}, [9781049999999] = {1, 4, 4}, [9781059999999] = {1, 2, 6}, [9781069999999] = {1, 7, 1}, [9781099999999] = {1, 4, 4}, [9781397999999] = {1, 3, 5}, [9781549999999] = {1, 4, 4}, [9781649999999] = {1, 5, 3}, [9781679999999] = {1, 4, 4}, [9781685999999] = {1, 5, 3}, [9781713999999] = {1, 4, 4}, [9781716999999] = {1, 3, 5}, [9781731999999] = {1, 4, 4}, [9781739999999] = {1, 7, 1}, [9781761999999] = {1, 5, 3}, [9781763499999] = {1, 4, 4}, [9781764999999] = {1, 7, 1}, [9781774999999] = {1, 5, 3}, [9781775399999] = {1, 7, 1}, [9781776399999] = {1, 5, 3}, [9781776499999] = {1, 7, 1}, [9781776999999] = {1, 5, 3}, [9781778299999] = {1, 7, 1}, [9781789999999] = {1, 5, 3}, [9781799999999] = {1, 4, 4}, [9781800499999] = {1, 5, 3}, [9781804999999] = {1, 5, 3}, [9781837999999] = {1, 5, 3}, [9781838499999] = {1, 7, 1}, [9781867199999] = {1, 5, 3}, [9781867599999] = {1, 4, 4}, [9781869799999] = {1, 5, 3}, [9781915999999] = {1, 6, 2}, [9781916505999] = {1, 7, 1}, [9781916869999] = {1, 6, 2}, [9781916907999] = {1, 7, 1}, [9781919163999] = {1, 6, 2}, [9781919564999] = {1, 7, 1}, [9781919599999] = {1, 6, 2}, [9781919654999] = {1, 7, 1}, [9781972999999] = {1, 6, 2}, [9781987799999] = {1, 4, 4}, [9781991149999] = {1, 6, 2}, [9781991199999] = {1, 7, 1}, [9781998989999] = {1, 6, 2}, [9781999999999] = {1, 7, 1}, [9782199999999] = {1, 2, 6}, -- French language [9782349999999] = {1, 3, 5}, [9782399999999] = {1, 5, 3}, [9782486999999] = {1, 3, 5}, [9782494999999] = {1, 6, 2}, [9782495999999] = {1, 3, 5}, [9782496699999] = {1, 4, 4}, [9782496999999] = {1, 5, 3}, [9782527999999] = {1, 3, 5}, [9782529999999] = {1, 4, 4}, [9782699999999] = {1, 3, 5}, [9782839999999] = {1, 4, 4}, [9782899999999] = {1, 5, 3}, [9782919799999] = {1, 6, 2}, [9782919809999] = {1, 5, 3}, [9782919942999] = {1, 6, 2}, [9782919968999] = {1, 7, 1}, [9782949999999] = {1, 6, 2}, [9782999999999] = {1, 7, 1}, [9783029999999] = {1, 2, 6}, -- German language [9783033999999] = {1, 3, 5}, [9783036999999] = {1, 4, 4}, [9783039999999] = {1, 5, 3}, [9783199999999] = {1, 2, 6}, [9783389999999] = {1, 3, 5}, [9783399999999] = {1, 2, 6}, [9783688999999] = {1, 3, 5}, [9783694999999] = {1, 5, 3}, [9783849999999] = {1, 4, 4}, [9783899999999] = {1, 5, 3}, [9783949999999] = {1, 6, 2}, [9783953999999] = {1, 7, 1}, [9783969999999] = {1, 5, 3}, [9783984999999] = {1, 7, 1}, [9783999599999] = {1, 5, 3}, [9783999999999] = {1, 4, 4}, [9784199999999] = {1, 2, 6}, -- Japan [9784699999999] = {1, 3, 5}, [9784849999999] = {1, 4, 4}, [9784899999999] = {1, 5, 3}, [9784949999999] = {1, 6, 2}, [9784999999999] = {1, 7, 1}, [9785004999999] = {1, 5, 3}, -- former U.S.S.R [9785009999999] = {1, 4, 4}, [9785199999999] = {1, 2, 6}, [9785361999999] = {1, 3, 5}, [9785362399999] = {1, 4, 4}, [9785362999999] = {1, 5, 3}, [9785420999999] = {1, 3, 5}, [9785429999999] = {1, 4, 4}, [9785430999999] = {1, 3, 5}, [9785439999999] = {1, 4, 4}, [9785440999999] = {1, 3, 5}, [9785449999999] = {1, 4, 4}, [9785603999999] = {1, 3, 5}, [9785604999999] = {1, 7, 1}, [9785699999999] = {1, 3, 5}, [9785849999999] = {1, 4, 4}, [9785899999999] = {1, 5, 3}, [9785909999999] = {1, 6, 2}, [9785919999999] = {1, 5, 3}, [9785929999999] = {1, 4, 4}, [9785949999999] = {1, 5, 3}, [9785950099999] = {1, 7, 1}, [9785979999999] = {1, 4, 4}, [9785989999999] = {1, 5, 3}, [9785990999999] = {1, 7, 1}, [9785999999999] = {1, 4, 4}, [9786000999999] = {3, 2, 4}, -- Iran [9786004999999] = {3, 3, 3}, [9786008999999] = {3, 4, 2}, [9786009867999] = {3, 5, 1}, [9786009929999] = {3, 4, 2}, [9786009959999] = {3, 3, 3}, [9786009999999] = {3, 5, 1}, [9786011999999] = {3, 2, 4}, -- Kazakhstan [9786016999999] = {3, 3, 3}, [9786017999999] = {3, 4, 2}, [9786018499999] = {3, 5, 1}, [9786019999999] = {3, 2, 4}, [9786020699999] = {3, 2, 4}, -- Indonesia [9786021399999] = {3, 4, 2}, [9786021499999] = {3, 5, 1}, [9786021699999] = {3, 4, 2}, [9786021999999] = {3, 5, 1}, [9786024999999] = {3, 3, 3}, [9786025399999] = {3, 5, 1}, [9786025999999] = {3, 4, 2}, [9786026199999] = {3, 5, 1}, [9786026999999] = {3, 4, 2}, [9786027499999] = {3, 5, 1}, [9786029499999] = {3, 4, 2}, [9786029999999] = {3, 5, 1}, [9786030499999] = {3, 2, 4}, -- Saudi Arabia [9786034999999] = {3, 2, 4}, [9786037999999] = {3, 3, 3}, [9786038999999] = {3, 4, 2}, [9786039999999] = {3, 5, 1}, [9786042999999] = {3, 1, 5}, -- Vietnam [9786043999999] = {3, 3, 3}, [9786044699999] = {3, 2, 4}, [9786044979999] = {3, 3, 3}, [9786044999999] = {3, 4, 2}, [9786048999999] = {3, 2, 4}, [9786049799999] = {3, 3, 3}, [9786049999999] = {3, 4, 2}, [9786050299999] = {3, 2, 4}, -- Türkiye [9786050399999] = {3, 3, 3}, [9786050599999] = {3, 2, 4}, [9786050699999] = {3, 5, 1}, [9786050999999] = {3, 2, 4}, [9786051999999] = {3, 3, 3}, [9786052399999] = {3, 4, 2}, [9786053999999] = {3, 3, 3}, [9786055999999] = {3, 4, 2}, [9786057499999] = {3, 5, 1}, [9786057999999] = {3, 4, 2}, [9786058999999] = {3, 5, 1}, [9786059999999] = {3, 4, 2}, [9786060999999] = {3, 3, 3}, -- Romania [9786064999999] = {3, 2, 4}, [9786067999999] = {3, 3, 3}, [9786069099999] = {3, 4, 2}, [9786069199999] = {3, 3, 3}, [9786069599999] = {3, 5, 1}, [9786069749999] = {3, 4, 2}, [9786069999999] = {3, 3, 3}, [9786072599999] = {3, 2, 4}, -- Mexico [9786072649999] = {3, 4, 2}, [9786072699999] = {3, 5, 1}, [9786073999999] = {3, 2, 4}, [9786075889999] = {3, 3, 3}, [9786075929999] = {3, 4, 2}, [9786075999999] = {3, 5, 1}, [9786076919999] = {3, 3, 3}, [9786076999999] = {3, 5, 1}, [9786077499999] = {3, 3, 3}, [9786079499999] = {3, 4, 2}, [9786079999999] = {3, 5, 1}, [9786080999999] = {3, 1, 5}, -- North Macedonia [9786081999999] = {3, 2, 4}, [9786084499999] = {3, 3, 3}, [9786086499999] = {3, 4, 2}, [9786086999999] = {3, 5, 1}, [9786089999999] = {3, 1, 5}, [9786093999999] = {3, 2, 4}, -- Lithuania [9786097999999] = {3, 3, 3}, [9786099499999] = {3, 4, 2}, [9786099999999] = {3, 5, 1}, [9786122999999] = {3, 2, 4}, -- Peru [9786123999999] = {3, 3, 3}, [9786124499999] = {3, 4, 2}, [9786124999999] = {3, 5, 1}, [9786125299999] = {3, 4, 2}, [9786129999999] = {3, 5, 1}, [9786139999999] = {3, 1, 5}, -- Mauritius [9786143999999] = {3, 2, 4}, -- Lebanon [9786147999999] = {3, 3, 3}, [9786149499999] = {3, 4, 2}, [9786149999999] = {3, 5, 1}, [9786150999999] = {3, 2, 4}, -- Hungary [9786154999999] = {3, 3, 3}, [9786157999999] = {3, 4, 2}, [9786158999999] = {3, 5, 1}, [9786161999999] = {3, 2, 4}, -- Thailand [9786166999999] = {3, 3, 3}, [9786168999999] = {3, 4, 2}, [9786169999999] = {3, 5, 1}, [9786174999999] = {3, 2, 4}, -- Ukraine [9786176999999] = {3, 3, 3}, [9786178999999] = {3, 4, 2}, [9786179999999] = {3, 5, 1}, [9786181999999] = {3, 2, 4}, -- Greece [9786184999999] = {3, 3, 3}, [9786187999999] = {3, 4, 2}, [9786189999999] = {3, 5, 1}, [9786191499999] = {3, 2, 4}, -- Bulgaria [9786196999999] = {3, 3, 3}, [9786198999999] = {3, 4, 2}, [9786199999999] = {3, 5, 1}, [9786209999999] = {3, 1, 5}, -- Mauritius [9786212999999] = {3, 2, 4}, -- Philippines [9786215999999] = {3, 3, 3}, [9786218999999] = {3, 4, 2}, [9786219999999] = {3, 5, 1}, [9786221099999] = {3, 2, 4}, -- Iran [9786221299999] = {3, 3, 3}, [9786221799999] = {3, 4, 2}, [9786224599999] = {3, 3, 3}, [9786228749999] = {3, 4, 2}, [9786229999999] = {3, 5, 1}, [9786231099999] = {3, 2, 4}, -- Indonesia [9786235249999] = {3, 3, 3}, [9786238799999] = {3, 4, 2}, [9786239999999] = {3, 5, 1}, [9786240499999] = {3, 2, 4}, -- Sri Lanka [9786242499999] = {3, 3, 3}, [9786246899999] = {3, 4, 2}, [9786249999999] = {3, 5, 1}, [9786250199999] = {3, 2, 4}, -- Türkiye [9786254429999] = {3, 3, 3}, [9786254449999] = {3, 5, 1}, [9786254499999] = {3, 3, 3}, [9786257793999] = {3, 4, 2}, [9786257794999] = {3, 5, 1}, [9786258999999] = {3, 4, 2}, [9786259999999] = {3, 5, 1}, [9786260499999] = {3, 2, 4}, -- Taiwan [9786264999999] = {3, 3, 3}, [9786267999999] = {3, 4, 2}, [9786269999999] = {3, 5, 1}, [9786273199999] = {3, 2, 4}, -- Pakistan [9786275349999] = {3, 3, 3}, [9786277999999] = {3, 4, 2}, [9786279514999] = {3, 5, 1}, [9786280999999] = {3, 2, 4}, -- Colombia [9786285499999] = {3, 3, 3}, [9786288499999] = {3, 4, 2}, [9786289999999] = {3, 5, 1}, [9786290299999] = {3, 2, 4}, -- Malaysia [9786294999999] = {3, 3, 3}, [9786297999999] = {3, 4, 2}, [9786299999999] = {3, 5, 1}, [9786303999999] = {3, 3, 3}, -- Romania [9786306849999] = {3, 4, 2}, [9786309999999] = {3, 5, 1}, [9786310999999] = {3, 2, 4}, -- Argentina [9786313999999] = {3, 3, 3}, [9786317499999] = {3, 4, 2}, [9786319999999] = {3, 5, 1}, [9786321199999] = {3, 2, 4}, -- Vietnam [9786326799999] = {3, 3, 3}, [9786330199999] = {3, 2, 4}, -- Egypt [9786333499999] = {3, 3, 3}, [9786338999999] = {3, 4, 2}, [9786339999999] = {3, 5, 1}, [9786340499999] = {3, 2, 4}, -- Indonesia [9786343499999] = {3, 3, 3}, [9786347999999] = {3, 4, 2}, [9786349999999] = {3, 5, 1}, [9786501999999] = {2, 2, 5}, -- Brazil [9786529999999] = {2, 3, 4}, [9786530299999] = {2, 3, 4}, [9786561999999] = {2, 4, 3}, [9786581824999] = {2, 5, 2}, [9786589999999] = {2, 5, 2}, [9786590244999] = {2, 6, 1}, [9786599999999] = {2, 6, 1}, [9787099999999] = {1, 2, 6}, -- China, People's Republic [9787499999999] = {1, 3, 5}, [9787799999999] = {1, 4, 4}, [9787899999999] = {1, 5, 3}, [9787999999999] = {1, 6, 2}, [9788019999999] = {2, 2, 5}, -- former Czechoslovakia [9788052999999] = {2, 3, 4}, [9788054999999] = {2, 5, 2}, [9788068999999] = {2, 3, 4}, [9788069999999] = {2, 5, 2}, [9788084999999] = {2, 4, 3}, [9788089999999] = {2, 5, 2}, [9788099899999] = {2, 6, 1}, [9788099999999] = {2, 5, 2}, [9788118999999] = {2, 2, 5}, -- India [9788119999999] = {2, 5, 2}, [9788168999999] = {2, 3, 4}, [9788169999999] = {2, 5, 2}, [9788184999999] = {2, 4, 3}, [9788189999999] = {2, 5, 2}, [9788199999999] = {2, 6, 1}, [9788219999999] = {2, 2, 5}, -- Norway [9788268999999] = {2, 3, 4}, [9788269999999] = {2, 6, 1}, [9788289999999] = {2, 4, 3}, [9788298999999] = {2, 5, 2}, [9788299999999] = {2, 6, 1}, [9788319999999] = {2, 2, 5}, -- Poland [9788359999999] = {2, 3, 4}, [9788369999999] = {2, 5, 2}, [9788384999999] = {2, 4, 3}, [9788389999999] = {2, 5, 2}, [9788399999999] = {2, 6, 1}, [9788409999999] = {2, 2, 5}, -- Spain [9788410499999] = {2, 5, 2}, [9788411999999] = {2, 4, 3}, [9788412999999] = {2, 6, 1}, [9788413999999] = {2, 4, 3}, [9788414999999] = {2, 3, 4}, [9788419999999] = {2, 5, 2}, [9788469999999] = {2, 3, 4}, [9788484999999] = {2, 4, 3}, [9788489999999] = {2, 5, 2}, [9788491999999] = {2, 4, 3}, [9788492399999] = {2, 6, 1}, [9788492999999] = {2, 5, 2}, [9788494999999] = {2, 6, 1}, [9788496999999] = {2, 5, 2}, [9788499999999] = {2, 4, 3}, [9788519999999] = {2, 2, 5}, -- Brazil [9788545499999] = {2, 3, 4}, [9788545529999] = {2, 6, 1}, [9788545599999] = {2, 5, 2}, [9788552899999] = {2, 3, 4}, [9788553199999] = {2, 5, 2}, [9788553399999] = {2, 4, 3}, [9788553999999] = {2, 3, 4}, [9788554029999] = {2, 5, 2}, [9788554039999] = {2, 5, 2}, [9788554049999] = {2, 6, 1}, [9788554089999] = {2, 5, 2}, [9788554099999] = {2, 6, 1}, [9788554399999] = {2, 5, 2}, [9788554799999] = {2, 4, 3}, [9788554999999] = {2, 5, 2}, [9788559999999] = {2, 4, 3}, [9788569999999] = {2, 5, 2}, [9788584999999] = {2, 4, 3}, [9788589999999] = {2, 5, 2}, [9788592499999] = {2, 6, 1}, [9788594499999] = {2, 5, 2}, [9788595999999] = {2, 4, 3}, [9788597999999] = {2, 2, 5}, [9788599999999] = {2, 5, 2}, [9788629999999] = {2, 2, 5}, -- former Yugoslavia [9788659999999] = {2, 3, 4}, [9788679999999] = {2, 4, 3}, [9788689999999] = {2, 5, 2}, [9788699999999] = {2, 6, 1}, [9788729999999] = {2, 2, 5}, -- Denmark [9788764999999] = {2, 3, 4}, [9788779999999] = {2, 4, 3}, [9788794999999] = {2, 5, 2}, [9788799999999] = {2, 6, 1}, [9788819999999] = {2, 2, 5}, -- Italy [9788831199999] = {2, 3, 4}, [9788831499999] = {2, 5, 2}, [9788831899999] = {2, 3, 4}, [9788832299999] = {2, 5, 2}, [9788832699999] = {2, 3, 4}, [9788833899999] = {2, 4, 3}, [9788836099999] = {2, 3, 4}, [9788836299999] = {2, 4, 3}, [9788854899999] = {2, 3, 4}, [9788855499999] = {2, 4, 3}, [9788859999999] = {2, 3, 4}, [9788884999999] = {2, 4, 3}, [9788889999999] = {2, 5, 2}, [9788890999999] = {2, 6, 1}, [9788892699999] = {2, 3, 4}, [9788893999999] = {2, 4, 3}, [9788894799999] = {2, 6, 1}, [9788899999999] = {2, 5, 2}, [9788924999999] = {2, 2, 5}, -- Korea, Republic [9788954999999] = {2, 3, 4}, [9788984999999] = {2, 4, 3}, [9788994999999] = {2, 5, 2}, [9788996999999] = {2, 6, 1}, [9788998999999] = {2, 5, 2}, [9788999999999] = {2, 3, 4}, [9789019999999] = {2, 2, 5}, -- Netherlands [9789049999999] = {2, 3, 4}, [9789069999999] = {2, 4, 3}, [9789079999999] = {2, 5, 2}, [9789084999999] = {2, 6, 1}, [9789089999999] = {2, 4, 3}, [9789090999999] = {2, 2, 5}, [9789094999999] = {2, 2, 5}, [9789119999999] = {2, 1, 6}, -- Sweden [9789149999999] = {2, 2, 5}, [9789164999999] = {2, 3, 4}, [9789181999999] = {2, 4, 3}, [9789194999999] = {2, 5, 2}, [9789199999999] = {2, 6, 1}, [9789259999999] = {2, 1, 6}, -- International NGO Publishers and EU Organizations [9789279999999] = {2, 2, 5}, [9789289999999] = {2, 3, 4}, [9789294999999] = {2, 4, 3}, [9789298999999] = {2, 5, 2}, [9789299999999] = {2, 6, 1}, [9789309999999] = {2, 2, 5}, -- India [9789346999999] = {2, 3, 4}, [9789347999999] = {2, 5, 2}, [9789349999999] = {2, 5, 2}, [9789379999999] = {2, 4, 3}, [9789395999999] = {2, 5, 2}, [9789399999999] = {2, 6, 1}, [9789459999999] = {2, 3, 4}, -- Netherlands [9789463879999] = {2, 4, 3}, [9789463880999] = {2, 6, 1}, [9789463881999] = {2, 5, 2}, [9789463883999] = {2, 6, 1}, [9789463885999] = {2, 5, 2}, [9789463886999] = {2, 6, 1}, [9789463889999] = {2, 5, 2}, [9789463959999] = {2, 4, 3}, [9789463960999] = {2, 6, 1}, [9789463962999] = {2, 5, 2}, [9789463963999] = {2, 6, 1}, [9789463964999] = {2, 5, 2}, [9789463965999] = {2, 6, 1}, [9789463969999] = {2, 5, 2}, [9789463999999] = {2, 4, 3}, [9789464000999] = {2, 6, 1}, [9789464004999] = {2, 5, 2}, [9789464005999] = {2, 6, 1}, [9789464006999] = {2, 5, 2}, [9789464008999] = {2, 6, 1}, [9789464009999] = {2, 5, 2}, [9789464069999] = {2, 4, 3}, [9789464073999] = {2, 6, 1}, [9789464074999] = {2, 5, 2}, [9789464075999] = {2, 6, 1}, [9789464077999] = {2, 5, 2}, [9789464079999] = {2, 6, 1}, [9789464199999] = {2, 4, 3}, [9789464201999] = {2, 5, 2}, [9789464202999] = {2, 6, 1}, [9789464203999] = {2, 5, 2}, [9789464204999] = {2, 6, 1}, [9789464206999] = {2, 5, 2}, [9789464207999] = {2, 6, 1}, [9789464208999] = {2, 5, 2}, [9789464209999] = {2, 6, 1}, [9789464329999] = {2, 4, 3}, [9789464331999] = {2, 5, 2}, [9789464332999] = {2, 6, 1}, [9789464333999] = {2, 5, 2}, [9789464335999] = {2, 6, 1}, [9789464336999] = {2, 5, 2}, [9789464337999] = {2, 6, 1}, [9789464339999] = {2, 5, 2}, [9789464359999] = {2, 4, 3}, [9789464360999] = {2, 6, 1}, [9789464363999] = {2, 5, 2}, [9789464365999] = {2, 6, 1}, [9789464366999] = {2, 5, 2}, [9789464367999] = {2, 6, 1}, [9789464369999] = {2, 5, 2}, [9789464439999] = {2, 4, 3}, [9789464440999] = {2, 6, 1}, [9789464441999] = {2, 5, 2}, [9789464442999] = {2, 6, 1}, [9789464443999] = {2, 5, 2}, [9789464444999] = {2, 6, 1}, [9789464446999] = {2, 5, 2}, [9789464448999] = {2, 6, 1}, [9789464449999] = {2, 5, 2}, [9789464509999] = {2, 4, 3}, [9789464512999] = {2, 5, 2}, [9789464513999] = {2, 6, 1}, [9789464515999] = {2, 5, 2}, [9789464519999] = {2, 6, 1}, [9789464589999] = {2, 4, 3}, [9789464590999] = {2, 6, 1}, [9789464592999] = {2, 5, 2}, [9789464594999] = {2, 6, 1}, [9789464596999] = {2, 5, 2}, [9789464598999] = {2, 6, 1}, [9789464599999] = {2, 5, 2}, [9789464659999] = {2, 4, 3}, [9789464660999] = {2, 6, 1}, [9789464662999] = {2, 5, 2}, [9789464665999] = {2, 6, 1}, [9789464666999] = {2, 5, 2}, [9789464668999] = {2, 6, 1}, [9789464669999] = {2, 5, 2}, [9789464749999] = {2, 4, 3}, [9789464751999] = {2, 5, 2}, [9789464753999] = {2, 6, 1}, [9789464754999] = {2, 5, 2}, [9789464755999] = {2, 6, 1}, [9789464757999] = {2, 5, 2}, [9789464758999] = {2, 6, 1}, [9789464759999] = {2, 5, 2}, [9789464769999] = {2, 4, 3}, [9789464770899] = {2, 6, 1}, [9789464771999] = {2, 5, 2}, [9789464772999] = {2, 6, 1}, [9789464773999] = {2, 5, 2}, [9789464776999] = {2, 6, 1}, [9789464779999] = {2, 5, 2}, [9789464780999] = {2, 6, 1}, [9789464781999] = {2, 5, 2}, [9789464782999] = {2, 6, 1}, [9789464786999] = {2, 5, 2}, [9789464787999] = {2, 6, 1}, [9789464789999] = {2, 5, 2}, [9789464939999] = {2, 4, 3}, [9789464940999] = {2, 6, 1}, [9789464942999] = {2, 5, 2}, [9789464944999] = {2, 6, 1}, [9789464946999] = {2, 5, 2}, [9789464947999] = {2, 6, 1}, [9789464948999] = {2, 5, 2}, [9789464949999] = {2, 6, 1}, [9789464979999] = {2, 4, 3}, [9789464980999] = {2, 5, 2}, [9789464982999] = {2, 6, 1}, [9789464984999] = {2, 5, 2}, [9789464986999] = {2, 6, 1}, [9789464987999] = {2, 5, 2}, [9789464989999] = {2, 6, 1}, [9789489999999] = {2, 4, 3}, [9789499999999] = {2, 5, 2}, [9789504999999] = {3, 2, 4}, -- Argentina [9789508999999] = {3, 3, 3}, [9789509899999] = {3, 4, 2}, [9789509999999] = {3, 5, 1}, [9789511999999] = {3, 1, 5}, -- Finland [9789515499999] = {3, 2, 4}, [9789518899999] = {3, 3, 3}, [9789519499999] = {3, 4, 2}, [9789519999999] = {3, 5, 1}, [9789521899999] = {3, 2, 4}, -- Finland [9789521999999] = {3, 5, 1}, [9789524999999] = {3, 3, 3}, [9789525999999] = {3, 4, 2}, [9789526499999] = {3, 2, 4}, [9789526599999] = {3, 5, 1}, [9789526699999] = {3, 4, 2}, [9789526999999] = {3, 5, 1}, [9789527999999] = {3, 4, 2}, [9789529499999] = {3, 2, 4}, [9789529899999] = {3, 4, 2}, [9789529999999] = {3, 5, 1}, [9789530999999] = {3, 1, 5}, -- Croatia [9789531499999] = {3, 2, 4}, [9789534599999] = {3, 3, 3}, [9789534999999] = {3, 5, 1}, [9789535009999] = {3, 3, 3}, [9789535099999] = {3, 5, 1}, [9789535499999] = {3, 2, 4}, [9789535999999] = {3, 5, 1}, [9789539499999] = {3, 4, 2}, [9789539999999] = {3, 5, 1}, [9789542899999] = {3, 2, 4}, -- Bulgaria [9789542999999] = {3, 4, 2}, [9789547999999] = {3, 3, 3}, [9789548999999] = {3, 4, 2}, [9789549299999] = {3, 5, 1}, [9789549999999] = {3, 4, 2}, [9789551999999] = {3, 4, 2}, -- Sri Lanka [9789553399999] = {3, 2, 4}, [9789553549999] = {3, 4, 2}, [9789553599999] = {3, 5, 1}, [9789553799999] = {3, 4, 2}, [9789553899999] = {3, 5, 1}, [9789554099999] = {3, 4, 2}, [9789554499999] = {3, 5, 1}, [9789554999999] = {3, 4, 2}, [9789555499999] = {3, 5, 1}, [9789557109999] = {3, 3, 3}, [9789557149999] = {3, 5, 1}, [9789559499999] = {3, 4, 2}, [9789559999999] = {3, 5, 1}, [9789560799999] = {3, 2, 4}, -- Chile [9789560849999] = {3, 5, 1}, [9789560999999] = {3, 5, 1}, [9789561999999] = {3, 2, 4}, [9789565999999] = {3, 3, 3}, [9789566999999] = {3, 4, 2}, [9789569999999] = {3, 4, 2}, [9789570299999] = {3, 2, 4}, -- Taiwan [9789570499999] = {3, 4, 2}, [9789571999999] = {3, 2, 4}, [9789572099999] = {3, 4, 2}, [9789572799999] = {3, 2, 4}, [9789573099999] = {3, 5, 1}, [9789574399999] = {3, 2, 4}, [9789578199999] = {3, 3, 3}, [9789579699999] = {3, 4, 2}, [9789579999999] = {3, 5, 1}, [9789584999999] = {3, 2, 4}, -- Colombia [9789585099999] = {3, 3, 3}, [9789585199999] = {3, 4, 2}, [9789585399999] = {3, 5, 1}, [9789585599999] = {3, 4, 2}, [9789585999999] = {3, 5, 1}, [9789587999999] = {3, 3, 3}, [9789589499999] = {3, 4, 2}, [9789589999999] = {3, 5, 1}, [9789591999999] = {3, 2, 4}, -- Cuba [9789596999999] = {3, 3, 3}, [9789598499999] = {3, 4, 2}, [9789599999999] = {3, 5, 1}, [9789601999999] = {3, 2, 4}, -- Greece [9789606599999] = {3, 3, 3}, [9789606899999] = {3, 4, 2}, [9789606999999] = {3, 3, 3}, [9789608499999] = {3, 4, 2}, [9789609299999] = {3, 5, 1}, [9789609399999] = {3, 2, 4}, [9789609799999] = {3, 4, 2}, [9789609999999] = {3, 5, 1}, [9789611999999] = {3, 2, 4}, -- Slovenia [9789615999999] = {3, 3, 3}, [9789618999999] = {3, 4, 2}, [9789619799999] = {3, 5, 1}, [9789621999999] = {3, 2, 4}, -- Hong Kong, China [9789626999999] = {3, 3, 3}, [9789628499999] = {3, 4, 2}, [9789628699999] = {3, 5, 1}, [9789628999999] = {3, 4, 2}, [9789629999999] = {3, 3, 3}, [9789631999999] = {3, 2, 4}, -- Hungary [9789636999999] = {3, 3, 3}, [9789638499999] = {3, 4, 2}, [9789638999999] = {3, 5, 1}, [9789639999999] = {3, 4, 2}, [9789641499999] = {3, 2, 4}, -- Iran [9789642499999] = {3, 3, 3}, [9789642999999] = {3, 4, 2}, [9789645499999] = {3, 3, 3}, [9789648999999] = {3, 4, 2}, [9789649699999] = {3, 5, 1}, [9789649899999] = {3, 3, 3}, [9789649999999] = {3, 4, 2}, [9789651999999] = {3, 2, 4}, -- Israel [9789655999999] = {3, 3, 3}, [9789657999999] = {3, 4, 2}, [9789659999999] = {3, 5, 1}, [9789661299999] = {3, 2, 4}, -- Ukraine [9789661399999] = {3, 3, 3}, [9789661499999] = {3, 2, 4}, [9789661699999] = {3, 4, 2}, [9789661999999] = {3, 3, 3}, [9789662789999] = {3, 4, 2}, [9789662899999] = {3, 3, 3}, [9789662999999] = {3, 4, 2}, [9789666999999] = {3, 3, 3}, [9789668999999] = {3, 4, 2}, [9789669099999] = {3, 5, 1}, [9789669499999] = {3, 3, 3}, [9789669799999] = {3, 5, 1}, [9789669999999] = {3, 3, 3}, [9789670999999] = {3, 4, 2}, -- Malaysia [9789671999999] = {3, 5, 1}, [9789672499999] = {3, 4, 2}, [9789672549999] = {3, 3, 3}, [9789672699999] = {3, 5, 1}, [9789672799999] = {3, 4, 2}, [9789672999999] = {3, 4, 2}, [9789674999999] = {3, 3, 3}, [9789675999999] = {3, 4, 2}, [9789678999999] = {3, 2, 4}, [9789679899999] = {3, 3, 3}, [9789679989999] = {3, 4, 2}, [9789679999999] = {3, 5, 1}, [9789683999999] = {3, 2, 4}, -- Mexico [9789684999999] = {3, 3, 3}, [9789687999999] = {3, 4, 2}, [9789688999999] = {3, 3, 3}, [9789689999999] = {3, 4, 2}, [9789691999999] = {3, 1, 5}, -- Pakistan [9789692099999] = {3, 2, 4}, [9789692199999] = {3, 3, 3}, [9789692299999] = {3, 4, 2}, [9789692399999] = {3, 5, 1}, [9789693999999] = {3, 2, 4}, [9789697499999] = {3, 3, 3}, [9789699999999] = {3, 4, 2}, [9789705999999] = {3, 2, 4}, -- Mexico [9789708999999] = {3, 3, 3}, [9789709099999] = {3, 4, 2}, [9789709699999] = {3, 5, 1}, [9789709999999] = {3, 4, 2}, [9789710159999] = {3, 3, 3}, -- Philippines [9789710199999] = {3, 4, 2}, [9789710299999] = {3, 2, 4}, [9789710599999] = {3, 4, 2}, [9789714999999] = {3, 2, 4}, [9789718499999] = {3, 3, 3}, [9789719099999] = {3, 4, 2}, [9789719599999] = {3, 5, 1}, [9789719699999] = {3, 4, 2}, [9789719899999] = {3, 2, 4}, [9789719999999] = {3, 4, 2}, [9789721999999] = {3, 1, 5}, -- Portugal [9789725499999] = {3, 2, 4}, [9789727999999] = {3, 3, 3}, [9789729499999] = {3, 4, 2}, [9789729999999] = {3, 5, 1}, [9789730999999] = {3, 1, 5}, -- Romania [9789731699999] = {3, 3, 3}, [9789731999999] = {3, 4, 2}, [9789735499999] = {3, 2, 4}, [9789737599999] = {3, 3, 3}, [9789738499999] = {3, 4, 2}, [9789738899999] = {3, 5, 1}, [9789739499999] = {3, 4, 2}, [9789739999999] = {3, 5, 1}, [9789741999999] = {3, 2, 4}, -- Thailand [9789746999999] = {3, 3, 3}, [9789748499999] = {3, 4, 2}, [9789748999999] = {3, 5, 1}, [9789749499999] = {3, 5, 1}, [9789749999999] = {3, 4, 2}, [9789750199999] = {3, 5, 1}, -- Türkiye [9789752399999] = {3, 2, 4}, [9789752499999] = {3, 4, 2}, [9789755999999] = {3, 3, 3}, [9789759199999] = {3, 4, 2}, [9789759899999] = {3, 5, 1}, [9789759999999] = {3, 3, 3}, [9789763999999] = {3, 1, 5}, -- Caribbean Community [9789765999999] = {3, 2, 4}, [9789767999999] = {3, 3, 3}, [9789769499999] = {3, 4, 2}, [9789769999999] = {3, 5, 1}, [9789771999999] = {3, 2, 4}, -- Egypt [9789774999999] = {3, 3, 3}, [9789776999999] = {3, 4, 2}, [9789778499999] = {3, 3, 3}, [9789778739999] = {3, 5, 1}, [9789778899999] = {3, 4, 2}, [9789778949999] = {3, 3, 3}, [9789778999999] = {3, 4, 2}, [9789779599999] = {3, 2, 4}, [9789779699999] = {3, 4, 2}, [9789779999999] = {3, 3, 3}, [9789781999999] = {3, 3, 3}, -- Nigeria [9789782999999] = {3, 4, 2}, [9789786799999] = {3, 5, 1}, [9789786899999] = {3, 2, 4}, [9789786999999] = {3, 3, 3}, [9789787999999] = {3, 3, 3}, [9789788999999] = {3, 4, 2}, [9789789999999] = {3, 3, 3}, [9789790999999] = {3, 3, 3}, -- Indonesia [9789791499999] = {3, 4, 2}, [9789791999999] = {3, 5, 1}, [9789792999999] = {3, 2, 4}, [9789793999999] = {3, 4, 2}, [9789797999999] = {3, 3, 3}, [9789799499999] = {3, 4, 2}, [9789799999999] = {3, 5, 1}, [9789801999999] = {3, 2, 4}, -- Venezuela [9789805999999] = {3, 3, 3}, [9789809999999] = {3, 4, 2}, [9789811699999] = {3, 2, 4}, -- Singapore [9789811799999] = {3, 5, 1}, [9789811999999] = {3, 2, 4}, [9789812999999] = {3, 3, 3}, [9789813099999] = {3, 4, 2}, [9789813999999] = {3, 3, 3}, [9789815999999] = {3, 4, 2}, [9789819999999] = {3, 2, 4}, [9789820999999] = {3, 2, 4}, -- South Pacific [9789826999999] = {3, 3, 3}, [9789828999999] = {3, 2, 4}, [9789829799999] = {3, 4, 2}, [9789829999999] = {3, 5, 1}, [9789830199999] = {3, 2, 4}, -- Malaysia [9789831999999] = {3, 3, 3}, [9789833999999] = {3, 4, 2}, [9789834499999] = {3, 5, 1}, [9789834999999] = {3, 2, 4}, [9789837999999] = {3, 2, 4}, [9789838999999] = {3, 3, 3}, [9789839899999] = {3, 4, 2}, [9789839999999] = {3, 5, 1}, [9789842199999] = {3, 2, 4}, -- Bangladesh [9789842249999] = {3, 3, 3}, [9789842599999] = {3, 4, 2}, [9789842899999] = {3, 2, 4}, [9789842999999] = {3, 5, 1}, [9789843899999] = {3, 2, 4}, [9789843999999] = {3, 4, 2}, [9789847999999] = {3, 3, 3}, [9789848999999] = {3, 4, 2}, [9789849999999] = {3, 5, 1}, [9789853999999] = {3, 2, 4}, -- Belarus [9789855999999] = {3, 3, 3}, [9789858799999] = {3, 4, 2}, [9789858999999] = {3, 3, 3}, [9789859999999] = {3, 5, 1}, [9789860599999] = {3, 2, 4}, -- Taiwan [9789860699999] = {3, 5, 1}, [9789860799999] = {3, 4, 2}, [9789861199999] = {3, 2, 4}, [9789865399999] = {3, 3, 3}, [9789867999999] = {3, 4, 2}, [9789869999999] = {3, 5, 1}, [9789870999999] = {3, 2, 4}, -- Argentina [9789871999999] = {3, 4, 2}, [9789872999999] = {3, 5, 1}, [9789873599999] = {3, 2, 4}, [9789874199999] = {3, 4, 2}, [9789874399999] = {3, 2, 4}, [9789874499999] = {3, 4, 2}, [9789874899999] = {3, 5, 1}, [9789874999999] = {3, 4, 2}, [9789878249999] = {3, 3, 3}, [9789878279999] = {3, 4, 2}, [9789878299999] = {3, 5, 1}, [9789878499999] = {3, 4, 2}, [9789878899999] = {3, 2, 4}, [9789879499999] = {3, 4, 2}, [9789879999999] = {3, 5, 1}, [9789881199999] = {3, 2, 4}, -- Hong Kong, China [9789881999999] = {3, 5, 1}, [9789886999999] = {3, 3, 3}, [9789887999999] = {3, 5, 1}, [9789889699999] = {3, 4, 2}, [9789889999999] = {3, 5, 1}, [9789890999999] = {3, 1, 5}, -- Portugal [9789893499999] = {3, 2, 4}, [9789893699999] = {3, 5, 1}, [9789894899999] = {3, 2, 4}, [9789894999999] = {3, 5, 1}, [9789895299999] = {3, 2, 4}, [9789895499999] = {3, 5, 1}, [9789897999999] = {3, 3, 3}, [9789899499999] = {3, 4, 2}, [9789899999999] = {3, 5, 1}, [9789906209999] = {4, 2, 3}, -- Tajikistan [9789906724999] = {4, 3, 2}, [9789906999999] = {4, 4, 1}, [9789907099999] = {4, 1, 4}, -- Ecuador [9789907649999] = {4, 2, 3}, [9789907874999] = {4, 3, 2}, [9789907999999] = {4, 4, 1}, [9789908199999] = {4, 1, 4}, -- Estonia [9789908699999] = {4, 2, 3}, [9789908899999] = {4, 3, 2}, [9789908999999] = {4, 4, 1}, [9789909199999] = {4, 2, 3}, -- Tunisia [9789909849999] = {4, 3, 2}, [9789909999999] = {4, 4, 1}, [9789910159999] = {4, 2, 3}, -- Uzbekistan [9789910299999] = {4, 3, 2}, [9789910549999] = {4, 4, 1}, [9789910799999] = {4, 3, 2}, [9789910999999] = {4, 4, 1}, [9789911249999] = {4, 2, 3}, -- Montenegro [9789911749999] = {4, 3, 2}, [9789911999999] = {4, 4, 1}, [9789912449999] = {4, 2, 3}, -- Tanzania [9789912799999] = {4, 3, 2}, [9789912999999] = {4, 4, 1}, [9789913099999] = {4, 2, 3}, -- Uganda [9789913709999] = {4, 3, 2}, [9789913999999] = {4, 4, 1}, [9789914559999] = {4, 2, 3}, -- Kenya [9789914799999] = {4, 3, 2}, [9789914999999] = {4, 4, 1}, [9789915599999] = {4, 2, 3}, -- Uruguay [9789915799999] = {4, 3, 2}, [9789915999999] = {4, 4, 1}, [9789916099999] = {4, 1, 4}, -- Estonia [9789916399999] = {4, 2, 3}, [9789916599999] = {4, 1, 4}, [9789916789999] = {4, 3, 2}, [9789916919999] = {4, 2, 3}, [9789916939999] = {4, 4, 1}, [9789916949999] = {4, 2, 3}, [9789916999999] = {4, 4, 1}, [9789917099999] = {4, 1, 4}, -- Bolivia [9789917349999] = {4, 2, 3}, [9789917699999] = {4, 3, 2}, [9789917999999] = {4, 4, 1}, [9789918099999] = {4, 1, 4}, -- Malta [9789918299999] = {4, 2, 3}, [9789918799999] = {4, 3, 2}, [9789918999999] = {4, 4, 1}, [9789919099999] = {4, 1, 4}, -- Mongolia [9789919299999] = {4, 2, 3}, [9789919599999] = {4, 3, 2}, [9789919999999] = {4, 4, 1}, [9789920229999] = {4, 3, 2}, -- Morocco [9789920429999] = {4, 2, 3}, [9789920799999] = {4, 3, 2}, [9789920999999] = {4, 4, 1}, [9789921099999] = {4, 1, 4}, -- Kuwait [9789921399999] = {4, 2, 3}, [9789921899999] = {4, 3, 2}, [9789921999999] = {4, 4, 1}, [9789922299999] = {4, 2, 3}, -- Iraq [9789922799999] = {4, 3, 2}, [9789922999999] = {4, 4, 1}, [9789923099999] = {4, 1, 4}, -- Jordan [9789923699999] = {4, 2, 3}, [9789923899999] = {4, 3, 2}, [9789923999999] = {4, 4, 1}, [9789924399999] = {4, 2, 3}, -- Cambodia [9789924659999] = {4, 3, 2}, [9789924999999] = {4, 4, 1}, [9789925299999] = {4, 1, 4}, -- Cyprus [9789925549999] = {4, 2, 3}, [9789925734999] = {4, 3, 2}, [9789925999999] = {4, 4, 1}, [9789926199999] = {4, 1, 4}, -- Bosnia and Herzegovina [9789926399999] = {4, 2, 3}, [9789926799999] = {4, 3, 2}, [9789926999999] = {4, 4, 1}, [9789927099999] = {4, 2, 3}, -- Qatar [9789927399999] = {4, 3, 2}, [9789927499999] = {4, 4, 1}, [9789928099999] = {4, 2, 3}, -- Albania [9789928399999] = {4, 3, 2}, [9789928499999] = {4, 4, 1}, [9789928899999] = {4, 3, 2}, [9789928999999] = {4, 2, 3}, [9789929399999] = {4, 1, 4}, -- Guatemala [9789929549999] = {4, 2, 3}, [9789929799999] = {4, 3, 2}, [9789929999999] = {4, 4, 1}, [9789930499999] = {4, 2, 3}, -- Costa Rica [9789930939999] = {4, 3, 2}, [9789930999999] = {4, 4, 1}, [9789931239999] = {4, 2, 3}, -- Algeria [9789931899999] = {4, 3, 2}, [9789931999999] = {4, 4, 1}, [9789932399999] = {4, 2, 3}, -- Lao People's Democratic Republic [9789932849999] = {4, 3, 2}, [9789932999999] = {4, 4, 1}, [9789933099999] = {4, 1, 4}, -- Syria [9789933399999] = {4, 2, 3}, [9789933869999] = {4, 3, 2}, [9789933899999] = {4, 2, 3}, [9789933999999] = {4, 4, 1}, [9789934099999] = {4, 1, 4}, -- Latvia [9789934499999] = {4, 2, 3}, [9789934799999] = {4, 3, 2}, [9789934999999] = {4, 4, 1}, [9789935099999] = {4, 1, 4}, -- Iceland [9789935399999] = {4, 2, 3}, [9789935899999] = {4, 3, 2}, [9789935999999] = {4, 4, 1}, [9789936199999] = {4, 1, 4}, -- Afghanistan [9789936399999] = {4, 2, 3}, [9789936799999] = {4, 3, 2}, [9789936999999] = {4, 4, 1}, [9789937299999] = {4, 1, 4}, -- Nepal [9789937499999] = {4, 2, 3}, [9789937799999] = {4, 3, 2}, [9789937999999] = {4, 4, 1}, [9789938799999] = {4, 2, 3}, -- Tunisia [9789938949999] = {4, 3, 2}, [9789938974999] = {4, 4, 1}, [9789938990999] = {4, 3, 2}, [9789938999999] = {4, 4, 1}, [9789939399999] = {4, 1, 4}, -- Armenia [9789939479999] = {4, 2, 3}, [9789939499999] = {4, 3, 2}, [9789939799999] = {4, 2, 3}, [9789939899999] = {4, 3, 2}, [9789939959999] = {4, 4, 1}, [9789939979999] = {4, 3, 2}, [9789939999999] = {4, 2, 3}, [9789940199999] = {4, 1, 4}, -- Montenegro [9789940499999] = {4, 2, 3}, [9789940839999] = {4, 3, 2}, [9789940869999] = {4, 2, 3}, [9789940999999] = {4, 4, 1}, [9789941099999] = {4, 1, 4}, -- Georgia [9789941399999] = {4, 2, 3}, [9789941789999] = {4, 3, 2}, [9789941799999] = {4, 4, 1}, [9789941899999] = {4, 1, 4}, [9789941999999] = {4, 4, 1}, [9789942559999] = {4, 2, 3}, -- Ecuador [9789942699999] = {4, 3, 2}, [9789942749999] = {4, 4, 1}, [9789942849999] = {4, 3, 2}, [9789942899999] = {4, 4, 1}, [9789942984999] = {4, 3, 2}, [9789942999999] = {4, 4, 1}, [9789943299999] = {4, 2, 3}, -- Uzbekistan [9789943399999] = {4, 3, 2}, [9789943974999] = {4, 4, 1}, [9789943999999] = {4, 3, 2}, [9789944099999] = {4, 4, 1}, -- Türkiye [9789944499999] = {4, 3, 2}, [9789944599999] = {4, 4, 1}, [9789944699999] = {4, 2, 3}, [9789944799999] = {4, 3, 2}, [9789944899999] = {4, 2, 3}, [9789944999999] = {4, 3, 2}, [9789945009999] = {4, 2, 3}, -- Dominican Republic [9789945079999] = {4, 3, 2}, [9789945399999] = {4, 2, 3}, [9789945569999] = {4, 3, 2}, [9789945579999] = {4, 2, 3}, [9789945799999] = {4, 3, 2}, [9789945809999] = {4, 2, 3}, [9789945849999] = {4, 3, 2}, [9789945999999] = {4, 4, 1}, [9789946199999] = {4, 1, 4}, -- Korea, P.D.R. [9789946399999] = {4, 2, 3}, [9789946899999] = {4, 3, 2}, [9789946999999] = {4, 4, 1}, [9789947199999] = {4, 1, 4}, -- Algeria [9789947799999] = {4, 2, 3}, [9789947999999] = {4, 3, 2}, [9789948399999] = {4, 2, 3}, -- United Arab Emirates [9789948849999] = {4, 3, 2}, [9789948999999] = {4, 4, 1}, [9789949089999] = {4, 2, 3}, -- Estonia [9789949099999] = {4, 3, 2}, [9789949399999] = {4, 2, 3}, [9789949699999] = {4, 3, 2}, [9789949719999] = {4, 2, 3}, [9789949749999] = {4, 4, 1}, [9789949899999] = {4, 2, 3}, [9789949999999] = {4, 4, 1}, [9789950299999] = {4, 2, 3}, -- Palestine [9789950849999] = {4, 3, 2}, [9789950999999] = {4, 4, 1}, [9789951389999] = {4, 2, 3}, -- Kosova [9789951849999] = {4, 3, 2}, [9789951979999] = {4, 4, 1}, [9789951999999] = {4, 3, 2}, [9789952099999] = {4, 1, 4}, -- Azerbaijan [9789952399999] = {4, 2, 3}, [9789952799999] = {4, 3, 2}, [9789952999999] = {4, 4, 1}, [9789953099999] = {4, 1, 4}, -- Lebanon [9789953399999] = {4, 2, 3}, [9789953599999] = {4, 3, 2}, [9789953899999] = {4, 2, 3}, [9789953929999] = {4, 4, 1}, [9789953969999] = {4, 2, 3}, [9789953999999] = {4, 3, 2}, [9789954199999] = {4, 1, 4}, -- Morocco [9789954399999] = {4, 2, 3}, [9789954799999] = {4, 3, 2}, [9789954989999] = {4, 4, 1}, [9789954999999] = {4, 2, 3}, [9789955399999] = {4, 2, 3}, -- Lithuania [9789955929999] = {4, 3, 2}, [9789955999999] = {4, 4, 1}, [9789956099999] = {4, 1, 4}, -- Cameroon [9789956399999] = {4, 2, 3}, [9789956899999] = {4, 3, 2}, [9789956999999] = {4, 4, 1}, [9789957399999] = {4, 2, 3}, -- Jordan [9789957649999] = {4, 3, 2}, [9789957679999] = {4, 2, 3}, [9789957699999] = {4, 3, 2}, [9789957849999] = {4, 2, 3}, [9789957879999] = {4, 4, 1}, [9789957999999] = {4, 2, 3}, [9789958019999] = {4, 2, 3}, -- Bosnia and Herzegovina [9789958029999] = {4, 3, 2}, [9789958039999] = {4, 4, 1}, [9789958089999] = {4, 3, 2}, [9789958099999] = {4, 4, 1}, [9789958189999] = {4, 2, 3}, [9789958199999] = {4, 4, 1}, [9789958499999] = {4, 2, 3}, [9789958899999] = {4, 3, 2}, [9789958999999] = {4, 4, 1}, [9789959199999] = {4, 1, 4}, -- Libya [9789959799999] = {4, 2, 3}, [9789959949999] = {4, 3, 2}, [9789959969999] = {4, 4, 1}, [9789959979999] = {4, 3, 2}, [9789959999999] = {4, 2, 3}, [9789960599999] = {4, 2, 3}, -- Saudi Arabia [9789960899999] = {4, 3, 2}, [9789960999999] = {4, 4, 1}, [9789961299999] = {4, 1, 4}, -- Algeria [9789961699999] = {4, 2, 3}, [9789961949999] = {4, 3, 2}, [9789961999999] = {4, 4, 1}, [9789962549999] = {4, 2, 3}, -- Panama [9789962559999] = {4, 4, 1}, [9789962599999] = {4, 2, 3}, [9789962849999] = {4, 3, 2}, [9789962999999] = {4, 4, 1}, [9789963199999] = {4, 1, 4}, -- Cyprus [9789963249999] = {4, 4, 1}, [9789963279999] = {4, 3, 2}, [9789963299999] = {4, 4, 1}, [9789963549999] = {4, 2, 3}, [9789963734999] = {4, 3, 2}, [9789963749999] = {4, 4, 1}, [9789963999999] = {4, 4, 1}, [9789964699999] = {4, 1, 4}, -- Ghana [9789964949999] = {4, 2, 3}, [9789964999999] = {4, 3, 2}, [9789965399999] = {4, 2, 3}, -- Kazakhstan [9789965899999] = {4, 3, 2}, [9789965999999] = {4, 4, 1}, [9789966139999] = {4, 3, 2}, -- Kenya [9789966149999] = {4, 2, 3}, [9789966199999] = {4, 4, 1}, [9789966699999] = {4, 2, 3}, [9789966749999] = {4, 4, 1}, [9789966820999] = {4, 3, 2}, [9789966824999] = {4, 4, 1}, [9789966825999] = {4, 3, 2}, [9789966828999] = {4, 4, 1}, [9789966959999] = {4, 3, 2}, [9789966999999] = {4, 4, 1}, [9789967399999] = {4, 2, 3}, -- Kyrgyz Republic [9789967899999] = {4, 3, 2}, [9789967999999] = {4, 4, 1}, [9789968499999] = {4, 2, 3}, -- Costa Rica [9789968939999] = {4, 3, 2}, [9789968999999] = {4, 4, 1}, [9789969129999] = {4, 2, 3}, -- Algeria [9789969674999] = {4, 3, 2}, [9789969999999] = {4, 4, 1}, [9789970399999] = {4, 2, 3}, -- Uganda [9789970899999] = {4, 3, 2}, [9789970999999] = {4, 4, 1}, [9789971599999] = {4, 1, 4}, -- Singapore [9789971899999] = {4, 2, 3}, [9789971989999] = {4, 3, 2}, [9789971999999] = {4, 4, 1}, [9789972099999] = {4, 2, 3}, -- Peru [9789972199999] = {4, 1, 4}, [9789972249999] = {4, 3, 2}, [9789972299999] = {4, 4, 1}, [9789972599999] = {4, 2, 3}, [9789972899999] = {4, 3, 2}, [9789972999999] = {4, 4, 1}, [9789973059999] = {4, 2, 3}, -- Tunisia [9789973089999] = {4, 3, 2}, [9789973099999] = {4, 4, 1}, [9789973699999] = {4, 2, 3}, [9789973969999] = {4, 3, 2}, [9789973999999] = {4, 4, 1}, [9789974299999] = {4, 1, 4}, -- Uruguay [9789974549999] = {4, 2, 3}, [9789974749999] = {4, 3, 2}, [9789974879999] = {4, 4, 1}, [9789974909999] = {4, 3, 2}, [9789974949999] = {4, 2, 3}, [9789974999999] = {4, 2, 3}, [9789975099999] = {4, 1, 4}, -- Moldova [9789975299999] = {4, 3, 2}, [9789975399999] = {4, 4, 1}, [9789975449999] = {4, 4, 1}, [9789975899999] = {4, 2, 3}, [9789975949999] = {4, 3, 2}, [9789975999999] = {4, 4, 1}, [9789976499999] = {4, 1, 4}, -- Tanzania [9789976579999] = {4, 4, 1}, [9789976589999] = {4, 3, 2}, [9789976899999] = {4, 2, 3}, [9789976989999] = {4, 3, 2}, [9789976999999] = {4, 4, 1}, [9789977899999] = {4, 2, 3}, -- Costa Rica [9789977989999] = {4, 3, 2}, [9789977999999] = {4, 4, 1}, [9789978299999] = {4, 2, 3}, -- Ecuador [9789978399999] = {4, 3, 2}, [9789978949999] = {4, 2, 3}, [9789978989999] = {4, 3, 2}, [9789978999999] = {4, 4, 1}, [9789979499999] = {4, 1, 4}, -- Iceland [9789979649999] = {4, 2, 3}, [9789979659999] = {4, 3, 2}, [9789979759999] = {4, 2, 3}, [9789979899999] = {4, 3, 2}, [9789979999999] = {4, 4, 1}, [9789980399999] = {4, 1, 4}, -- Papua New Guinea [9789980899999] = {4, 2, 3}, [9789980989999] = {4, 3, 2}, [9789980999999] = {4, 4, 1}, [9789981099999] = {4, 2, 3}, -- Morocco [9789981159999] = {4, 3, 2}, [9789981199999] = {4, 4, 1}, [9789981799999] = {4, 2, 3}, [9789981949999] = {4, 3, 2}, [9789981999999] = {4, 4, 1}, [9789982799999] = {4, 2, 3}, -- Zambia [9789982989999] = {4, 3, 2}, [9789982999999] = {4, 4, 1}, [9789983949999] = {4, 2, 3}, -- Gambia [9789983989999] = {4, 3, 2}, [9789983999999] = {4, 4, 1}, [9789984499999] = {4, 2, 3}, -- Latvia [9789984899999] = {4, 3, 2}, [9789984999999] = {4, 4, 1}, [9789985499999] = {4, 1, 4}, -- Estonia [9789985799999] = {4, 2, 3}, [9789985899999] = {4, 3, 2}, [9789985999999] = {4, 4, 1}, [9789986399999] = {4, 2, 3}, -- Lithuania [9789986899999] = {4, 3, 2}, [9789986939999] = {4, 4, 1}, [9789986969999] = {4, 3, 2}, [9789986999999] = {4, 2, 3}, [9789987399999] = {4, 2, 3}, -- Tanzania [9789987879999] = {4, 3, 2}, [9789987999999] = {4, 4, 1}, [9789988399999] = {4, 1, 4}, -- Ghana [9789988549999] = {4, 2, 3}, [9789988749999] = {4, 3, 2}, [9789988999999] = {4, 4, 1}, [9789989099999] = {4, 1, 4}, -- North Macedonia [9789989199999] = {4, 3, 2}, [9789989299999] = {4, 4, 1}, [9789989599999] = {4, 2, 3}, [9789989949999] = {4, 3, 2}, [9789989999999] = {4, 4, 1}, [9789990149999] = {5, 2, 2}, -- Bahrain [9789990179999] = {5, 3, 1}, [9789990199999] = {5, 2, 2}, [9789990319999] = {5, 1, 3}, -- Mauritius [9789990389999] = {5, 2, 2}, [9789990399999] = {5, 3, 1}, [9789990459999] = {5, 1, 3}, -- Curaçao [9789990489999] = {5, 2, 2}, [9789990499999] = {5, 3, 1}, [9789990539999] = {5, 1, 3}, -- Bolivia [9789990579999] = {5, 2, 2}, [9789990599999] = {5, 3, 1}, [9789990629999] = {5, 1, 3}, -- Kuwait [9789990659999] = {5, 2, 2}, [9789990669999] = {5, 3, 1}, [9789990689999] = {5, 2, 2}, [9789990694999] = {5, 2, 2}, [9789990699999] = {5, 3, 1}, [9789990809999] = {5, 1, 3}, -- Malawi [9789990889999] = {5, 2, 2}, [9789990899999] = {5, 3, 1}, [9789990939999] = {5, 1, 3}, -- Malta [9789990994999] = {5, 2, 2}, [9789990999999] = {5, 3, 1}, [9789991029999] = {5, 1, 3}, -- Sierra Leone [9789991089999] = {5, 2, 2}, [9789991099999] = {5, 3, 1}, [9789991159999] = {5, 2, 2}, -- Lesotho [9789991199999] = {5, 3, 1}, [9789991239999] = {5, 1, 3}, -- Botswana [9789991259999] = {5, 3, 1}, [9789991289999] = {5, 2, 2}, [9789991299999] = {5, 3, 1}, [9789991329999] = {5, 1, 3}, -- Andorra [9789991335999] = {5, 2, 2}, [9789991360499] = {5, 3, 1}, [9789991449999] = {5, 1, 3}, -- International NGO Publishers [9789991469999] = {5, 2, 2}, [9789991479999] = {5, 1, 3}, [9789991486999] = {5, 2, 2}, [9789991487999] = {5, 3, 1}, [9789991489999] = {5, 2, 2}, [9789991499999] = {5, 3, 1}, [9789991549999] = {5, 1, 3}, -- Maldives [9789991579999] = {5, 2, 2}, [9789991599999] = {5, 3, 1}, [9789991629999] = {5, 1, 3}, -- Namibia [9789991669999] = {5, 2, 2}, [9789991699999] = {5, 3, 1}, [9789991729999] = {5, 1, 3}, -- Brunei Darussalam [9789991788999] = {5, 2, 2}, [9789991799999] = {5, 3, 1}, [9789991839999] = {5, 1, 3}, -- Faroe Islands [9789991879999] = {5, 2, 2}, [9789991899999] = {5, 3, 1}, [9789991929999] = {5, 1, 3}, -- Benin [9789991939999] = {5, 3, 1}, [9789991979999] = {5, 2, 2}, [9789991999999] = {5, 3, 1}, [9789992049999] = {5, 1, 3}, -- Andorra [9789992089999] = {5, 2, 2}, [9789992099999] = {5, 3, 1}, [9789992119999] = {5, 1, 3}, -- Qatar [9789992169999] = {5, 2, 2}, [9789992179999] = {5, 3, 1}, [9789992189999] = {5, 1, 3}, [9789992199999] = {5, 2, 2}, [9789992239999] = {5, 1, 3}, -- Guatemala [9789992269999] = {5, 2, 2}, [9789992299999] = {5, 3, 1}, [9789992319999] = {5, 1, 3}, -- El Salvador [9789992379999] = {5, 2, 2}, [9789992399999] = {5, 3, 1}, [9789992419999] = {5, 1, 3}, -- Nicaragua [9789992479999] = {5, 2, 2}, [9789992499999] = {5, 3, 1}, [9789992509999] = {5, 1, 3}, -- Paraguay [9789992519999] = {5, 2, 2}, [9789992529999] = {5, 3, 1}, [9789992539999] = {5, 1, 3}, [9789992579999] = {5, 2, 2}, [9789992599999] = {5, 3, 1}, [9789992609999] = {5, 1, 3}, -- Honduras [9789992659999] = {5, 2, 2}, [9789992686999] = {5, 3, 1}, [9789992689999] = {5, 2, 2}, [9789992699999] = {5, 2, 2}, [9789992729999] = {5, 1, 3}, -- Albania [9789992759999] = {5, 2, 2}, [9789992799999] = {5, 3, 1}, [9789992809999] = {5, 1, 3}, -- Georgia [9789992879999] = {5, 2, 2}, [9789992899999] = {5, 3, 1}, [9789992949999] = {5, 1, 3}, -- Mongolia [9789992979999] = {5, 2, 2}, [9789992999999] = {5, 3, 1}, [9789993049999] = {5, 1, 3}, -- Armenia [9789993079999] = {5, 2, 2}, [9789993099999] = {5, 3, 1}, [9789993149999] = {5, 1, 3}, -- Seychelles [9789993179999] = {5, 2, 2}, [9789993199999] = {5, 3, 1}, [9789993209999] = {5, 1, 3}, -- Malta [9789993259999] = {5, 2, 2}, [9789993269999] = {5, 3, 1}, [9789993279999] = {5, 1, 3}, [9789993299999] = {5, 2, 2}, [9789993329999] = {5, 1, 3}, -- Nepal [9789993359999] = {5, 2, 2}, [9789993399999] = {5, 3, 1}, [9789993419999] = {5, 1, 3}, -- Dominican Republic [9789993479999] = {5, 2, 2}, [9789993499999] = {5, 3, 1}, [9789993529999] = {5, 1, 3}, -- Haiti [9789993559999] = {5, 2, 2}, [9789993569999] = {5, 3, 1}, [9789993589999] = {5, 1, 3}, [9789993599999] = {5, 2, 2}, [9789993609999] = {5, 1, 3}, -- Bhutan [9789993659999] = {5, 2, 2}, [9789993699999] = {5, 3, 1}, [9789993719999] = {5, 1, 3}, -- Macau [9789993759999] = {5, 2, 2}, [9789993799999] = {5, 3, 1}, [9789993819999] = {5, 1, 3}, -- Srpska, Republic of [9789993859999] = {5, 2, 2}, [9789993889999] = {5, 3, 1}, [9789993899999] = {5, 2, 2}, [9789993929999] = {5, 1, 3}, -- Guatemala [9789993959999] = {5, 2, 2}, [9789993989999] = {5, 2, 2}, [9789993999999] = {5, 3, 1}, [9789994009999] = {5, 1, 3}, -- Georgia [9789994069999] = {5, 2, 2}, [9789994099999] = {5, 3, 1}, [9789994129999] = {5, 1, 3}, -- Armenia [9789994179999] = {5, 2, 2}, [9789994199999] = {5, 3, 1}, [9789994249999] = {5, 1, 3}, -- Sudan [9789994279999] = {5, 2, 2}, [9789994299999] = {5, 3, 1}, [9789994329999] = {5, 1, 3}, -- Albania [9789994359999] = {5, 2, 2}, [9789994399999] = {5, 3, 1}, [9789994449999] = {5, 1, 3}, -- Ethiopia [9789994479999] = {5, 2, 2}, [9789994499999] = {5, 3, 1}, [9789994549999] = {5, 1, 3}, -- Namibia [9789994589999] = {5, 2, 2}, [9789994597999] = {5, 3, 1}, [9789994599999] = {5, 2, 2}, [9789994629999] = {5, 1, 3}, -- Nepal [9789994659999] = {5, 2, 2}, [9789994699999] = {5, 3, 1}, [9789994729999] = {5, 1, 3}, -- Tajikistan [9789994769999] = {5, 2, 2}, [9789994799999] = {5, 3, 1}, [9789994849999] = {5, 1, 3}, -- Eritrea [9789994879999] = {5, 2, 2}, [9789994899999] = {5, 3, 1}, [9789994919999] = {5, 1, 3}, -- Mauritius [9789994979999] = {5, 2, 2}, [9789994989999] = {5, 1, 3}, [9789994998999] = {5, 3, 1}, [9789994999999] = {5, 2, 2}, [9789995049999] = {5, 1, 3}, -- Cambodia [9789995079999] = {5, 2, 2}, [9789995099999] = {5, 3, 1}, [9789995249999] = {5, 1, 3}, -- Mali [9789995279999] = {5, 2, 2}, [9789995299999] = {5, 3, 1}, [9789995329999] = {5, 1, 3}, -- Paraguay [9789995379999] = {5, 2, 2}, [9789995393999] = {5, 3, 1}, [9789995399999] = {5, 2, 2}, [9789995429999] = {5, 1, 3}, -- Bolivia [9789995469999] = {5, 2, 2}, [9789995487999] = {5, 3, 1}, [9789995499999] = {5, 2, 2}, [9789995519999] = {5, 1, 3}, -- Srpska, Republic of [9789995559999] = {5, 2, 2}, [9789995579999] = {5, 3, 1}, [9789995599999] = {5, 2, 2}, [9789995659999] = {5, 2, 2}, -- Albania [9789995685999] = {5, 3, 1}, [9789995699999] = {5, 2, 2}, [9789995719999] = {5, 1, 3}, -- Malta [9789995779999] = {5, 2, 2}, [9789995794999] = {5, 3, 1}, [9789995799999] = {5, 2, 2}, [9789995849999] = {5, 1, 3}, -- Bahrain [9789995893999] = {5, 2, 2}, [9789995894999] = {5, 3, 1}, [9789995899999] = {5, 3, 1}, [9789995929999] = {5, 1, 3}, -- Luxembourg [9789995959999] = {5, 2, 2}, [9789995999999] = {5, 3, 1}, [9789996009999] = {5, 3, 1}, -- Malawi [9789996094999] = {5, 2, 2}, [9789996099999] = {5, 3, 1}, [9789996129999] = {5, 1, 3}, -- El Salvador [9789996136999] = {5, 3, 1}, [9789996189999] = {5, 2, 2}, [9789996199999] = {5, 3, 1}, [9789996249999] = {5, 1, 3}, -- Mongolia [9789996279999] = {5, 2, 2}, [9789996299999] = {5, 3, 1}, [9789996349999] = {5, 2, 2}, -- Cambodia [9789996391999] = {5, 3, 1}, [9789996399999] = {5, 2, 2}, [9789996419999] = {5, 1, 3}, -- Nicaragua [9789996479999] = {5, 2, 2}, [9789996499999] = {5, 3, 1}, [9789996529999] = {5, 1, 3}, -- Macau [9789996535999] = {5, 3, 1}, [9789996562999] = {5, 2, 2}, [9789996599999] = {5, 3, 1}, [9789996629999] = {5, 1, 3}, -- Kuwait [9789996669999] = {5, 2, 2}, [9789996679999] = {5, 3, 1}, [9789996696999] = {5, 2, 2}, [9789996699999] = {5, 3, 1}, [9789996709999] = {5, 1, 3}, -- Paraguay [9789996759999] = {5, 2, 2}, [9789996799999] = {5, 3, 1}, [9789996839999] = {5, 1, 3}, -- Botswana [9789996859999] = {5, 3, 1}, [9789996889999] = {5, 2, 2}, [9789996899999] = {5, 3, 1}, [9789996949999] = {5, 1, 3}, -- Oman [9789996979999] = {5, 2, 2}, [9789996994999] = {5, 3, 1}, [9789996999999] = {5, 2, 2}, [9789997049999] = {5, 1, 3}, -- Haiti [9789997089999] = {5, 2, 2}, [9789997099999] = {5, 3, 1}, [9789997139999] = {5, 1, 3}, -- Myanmar [9789997184999] = {5, 2, 2}, [9789997199999] = {5, 3, 1}, [9789997249999] = {5, 1, 3}, -- Faroe Islands [9789997289999] = {5, 2, 2}, [9789997299999] = {5, 3, 1}, [9789997339999] = {5, 1, 3}, -- Mongolia [9789997379999] = {5, 2, 2}, [9789997399999] = {5, 3, 1}, [9789997409999] = {5, 1, 3}, -- Bolivia [9789997425999] = {5, 2, 2}, [9789997439999] = {5, 3, 1}, [9789997463999] = {5, 2, 2}, [9789997464999] = {5, 3, 1}, [9789997479999] = {5, 2, 2}, [9789997499999] = {5, 3, 1}, [9789997529999] = {5, 1, 3}, -- Tajikistan [9789997539999] = {5, 3, 1}, [9789997579999] = {5, 2, 2}, [9789997599999] = {5, 3, 1}, [9789997603999] = {5, 2, 2}, -- Srpska, Republic of [9789997609999] = {5, 3, 1}, [9789997615999] = {5, 2, 2}, [9789997619999] = {5, 3, 1}, [9789997659999] = {5, 2, 2}, [9789997681999] = {5, 3, 1}, [9789997689999] = {5, 2, 2}, [9789997699999] = {5, 3, 1}, [9789997719999] = {5, 1, 3}, -- Rwanda [9789997769999] = {5, 2, 2}, [9789997779999] = {5, 3, 1}, [9789997792499] = {5, 3, 1}, [9789997799999] = {5, 3, 1}, [9789997849999] = {5, 1, 3}, -- Mongolia [9789997869999] = {5, 2, 2}, [9789997899999] = {5, 3, 1}, [9789997939999] = {5, 1, 3}, -- Honduras [9789997979999] = {5, 2, 2}, [9789997999999] = {5, 3, 1}, [9789998009999] = {5, 1, 3}, -- Bhutan [9789998064999] = {5, 2, 2}, [9789998099999] = {5, 3, 1}, [9789998109999] = {5, 1, 3}, -- Macau [9789998110999] = {5, 2, 2}, [9789998114999] = {5, 3, 1}, [9789998119999] = {5, 2, 2}, [9789998121999] = {5, 3, 1}, [9789998174999] = {5, 2, 2}, [9789998199999] = {5, 3, 1}, [9789998239999] = {5, 1, 3}, -- Benin [9789998276999] = {5, 2, 2}, [9789998299999] = {5, 3, 1}, [9789998309999] = {5, 1, 3}, -- El Salvador [9789998369999] = {5, 2, 2}, [9789998399999] = {5, 3, 1}, [9789998409999] = {5, 1, 3}, -- Brunei Darussalam [9789998469999] = {5, 2, 2}, [9789998499999] = {5, 3, 1}, [9789998519999] = {5, 1, 3}, -- Tajikistan [9789998522999] = {5, 3, 1}, [9789998579999] = {5, 2, 2}, [9789998599999] = {5, 3, 1}, [9789998609999] = {5, 1, 3}, -- Myanmar [9789998669999] = {5, 2, 2}, [9789998699999] = {5, 3, 1}, [9789998799999] = {5, 3, 1}, -- Luxembourg [9789998809999] = {5, 1, 3}, -- Sudan [9789998810999] = {5, 2, 2}, [9789998854999] = {5, 2, 2}, [9789998882499] = {5, 3, 1}, [9789998919999] = {5, 1, 3}, -- Paraguay [9789998979999] = {5, 2, 2}, [9789998999999] = {5, 3, 1}, [9789999019999] = {5, 1, 3}, -- Ethiopia [9789999057999] = {5, 2, 2}, [9789999099999] = {5, 3, 1}, [9789999109999] = {5, 1, 3}, -- Burkina Faso [9789999160999] = {5, 2, 2}, [9789999199999] = {5, 3, 1}, [9789999229999] = {5, 1, 3}, -- Oman [9789999269999] = {5, 2, 2}, [9789999299999] = {5, 3, 1}, [9789999339999] = {5, 1, 3}, -- Mauritius [9789999354999] = {5, 2, 2}, [9789999399999] = {5, 3, 1}, [9789999409999] = {5, 1, 3}, -- Haiti [9789999456999] = {5, 2, 2}, [9789999499999] = {5, 3, 1}, [9789999555999] = {5, 2, 2}, -- Seychelles [9789999599999] = {5, 3, 1}, [9789999619999] = {5, 1, 3}, -- Macau [9789999659999] = {5, 2, 2}, [9789999699999] = {5, 3, 1}, [9789999709999] = {5, 1, 3}, -- Srpska, Republic of [9789999754999] = {5, 2, 2}, [9789999799999] = {5, 3, 1}, [9789999889999] = {5, 2, 2}, -- Namibia [9791019999999] = {2, 2, 5}, -- France [9791069999999] = {2, 3, 4}, [9791089999999] = {2, 4, 3}, [9791097599999] = {2, 5, 2}, [9791099999999] = {2, 6, 1}, [9791123999999] = {2, 2, 5}, -- Korea, Republic [9791124999999] = {2, 5, 2}, [9791154999999] = {2, 3, 4}, [9791184999999] = {2, 4, 3}, [9791194999999] = {2, 5, 2}, [9791199999999] = {2, 6, 1}, [9791229999999] = {2, 3, 4}, -- Italy [9791259999999] = {2, 4, 3}, [9791284999999] = {2, 5, 2}, [9791299999999] = {2, 6, 1}, [9791300999999] = {2, 2, 5}, -- Spain [9791360499999] = {2, 3, 4}, [9791373499999] = {2, 4, 3}, [9791389999999] = {2, 5, 2}, [9791399999999] = {2, 6, 1}, [9798229999999] = {1, 3, 5}, -- United States [9798239999999] = {1, 3, 5}, [9798259999999] = {1, 4, 4}, [9798279999999] = {1, 4, 4}, [9798299999999] = {1, 4, 4}, [9798319999999] = {1, 4, 4}, [9798349999999] = {1, 4, 4}, [9798884999999] = {1, 4, 4}, [9798899999999] = {1, 5, 3}, [9798909999999] = {1, 5, 3}, [9798989999999] = {1, 7, 1}, [9798992999999] = {1, 7, 1}, [9798995999999] = {1, 7, 1}, [9798999999999] = {1, 7, 1}, } --[[--------------------------< I N D E X _ T >---------------------------------------------------------------- this sequence is an index of all of the keys in <hyphen_pos_t> plus the 'zero' index 9780000000000. This sequence is used by Module:Format ISBN to conduct a binary search through <hyphen_pos_t> to find the formatting appropriate for the ISBN to be formatted. Both of <index_t> and <hyphen_pos_t> are expected to be ascending sorted; <index_t> by value; <hyphen_pos_t> by key. ]] local index_t = {9780000000000}; -- index into <hyphen_pos_t>; we will binary search the index; init to 'zero' as <index_t[1]> for key, _ in pairs (hyphen_pos_t) do -- pairs() because indexes of <hyphen_pos_t> are not monotonically increasing table.insert (index_t, key); -- add the key from <hyphen_pos_t> to <index_t> as value end table.sort (index_t); -- and ascending sort local count = #index_t; -- extract the count here because can't do it in Module:Format ISBN (there, #index_t returns 0) --[[--------------------------< E X P O R T S >---------------------------------------------------------------- ]] return { hyphen_pos_t = hyphen_pos_t, index_t = index_t, count = count; } cdyu6prhvkhqi9l7dhh5lw5naojl5xa Modul:Format ISBN/data/dok 828 605345 6708597 2026-07-08T16:44:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »To update the data in this module, use [[Module:ISBN RangeMessage xlate]] to create new data to fill <code>hyphen_pos_t</code>.<noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude>« 6708597 wikitext text/x-wiki To update the data in this module, use [[Module:ISBN RangeMessage xlate]] to create new data to fill <code>hyphen_pos_t</code>.<noinclude> [[Kategorija:Dokumentacijske strani modulov]] </noinclude> qkhoj1t87v2du5lkl82nw5tmzob3sqn Predloga:NCJ 10 605346 6708604 2026-07-08T16:52:15Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:National Criminal Justice reference]] 6708604 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:National Criminal Justice reference]] {{Redirect category shell| {{R from move}} }} eeui71ig697x5qvu1ffsi565fkc4v1h Predloga:National Criminal Justice reference 10 605347 6708605 2026-07-08T16:52:40Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Catalog lookup link|{{{1|}}}|{{{2|}}}|{{{3|}}}|{{{4|}}}|{{{5|}}}|{{{6|}}}|{{{7|}}}|{{{8|}}}|{{{9|}}}|article-link=NCJ (identifikator)|article-name=NCJ|link-prefix=https://www.ojp.gov/ncjrs-virtual-library/search?field_ncj_number_value=|list-leadout={{{leadout|}}}}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude>« 6708605 wikitext text/x-wiki {{Catalog lookup link|{{{1|}}}|{{{2|}}}|{{{3|}}}|{{{4|}}}|{{{5|}}}|{{{6|}}}|{{{7|}}}|{{{8|}}}|{{{9|}}}|article-link=NCJ (identifikator)|article-name=NCJ|link-prefix=https://www.ojp.gov/ncjrs-virtual-library/search?field_ncj_number_value=|list-leadout={{{leadout|}}}}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> nvtr1zwomtpr0hx0ujp8f039hbs49fk Predloga:National Criminal Justice reference/dok 10 605348 6708606 2026-07-08T16:54:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{tsh|NCJ}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Uporaba == Ta predloga omogoča zunanje povezave do povzetkov publikacij in revij s področja kazenskega pravosodja v zbirki [[National Criminal Justice Reference Service]] (NCJRS). Predloga podpira do 9 neimenovanih parametrov za številke NCJ: {{markup |<nowiki>{{NCJ|255676}}</nowiki> |{{NCJ|255676}} }} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templat...« 6708606 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{tsh|NCJ}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Uporaba == Ta predloga omogoča zunanje povezave do povzetkov publikacij in revij s področja kazenskega pravosodja v zbirki [[National Criminal Justice Reference Service]] (NCJRS). Predloga podpira do 9 neimenovanih parametrov za številke NCJ: {{markup |<nowiki>{{NCJ|255676}}</nowiki> |{{NCJ|255676}} }} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "1": { "label": "First NCJ Number", "example": "123456", "type": "string", "required": true }, "2": { "label": "Second NCJ Number", "type": "string" }, "3": { "label": "Third NCJ Number", "type": "string" }, "4": { "label": "Fourth NCJ Number", "type": "string" }, "5": { "label": "Fifth NCJ Number", "type": "string" }, "6": { "label": "Sixth NCJ Number", "type": "string" }, "7": { "label": "Seventh NCJ Number", "type": "string" }, "8": { "label": "Eighth NCJ Number", "type": "string" }, "9": { "label": "Nineth NCJ Number", "type": "string" }, "leadout": { "label": "Leadout", "description": "Alternative leadout text displayed between the last two list items (f.e. \"and\", \"or\", \"as well as\", etc., default is the \", \".)", "type": "string", "default": "," } }, "description": "This template provides an external link to National Criminal Justice Reference Service (NCJRS) abstracts for publications and criminal justice journals." } </templatedata> <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories and interwikis go here: --> [[Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]] }}</includeonly> 24emppi1j1a21b7pkwmaw3c6yew5pas Wikipedija:PAYWALL 4 605349 6708612 2026-07-08T17:19:47Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Preverljivost#Dostop do virov]] 6708612 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Preverljivost#Dostop do virov]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section }} {{Redirect from shortcut}} }} qo1urwj52qdgzq9rqbofpmssphkban3 Wikipedija:NESLO 4 605350 6708613 2026-07-08T17:20:13Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Preverljivost#Ne-slovenski viri]] 6708613 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Preverljivost#Ne-slovenski viri]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section }} {{Redirect from shortcut}} }} 1svjwpjjjxfoi0ai3lc8shlis5z18p8 Dragoljub Mićunović 0 605351 6708654 2026-07-08T19:22:02Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek Dragoljub Mićunović 6708654 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref name="quirinale"/> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref name="Блиц/2013"/> Prejel je več nagrad, vključno z redom častne legije.[8] <ref name=":1" />Mićunović je bil dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].[2] <ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Častniki Legije časti]] qhvqtljzoy9xigku94ghrfguo1ps1is 6708658 6708654 2026-07-08T19:24:46Z Stebunik 55592 /* Odlikovanja */ 6708658 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]]{{nbsp2}}[[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref name="Блиц/2013"/> Prejel je več nagrad, vključno z redom častne legije.[8] <ref name=":1" />Mićunović je bil dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].[2] <ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Častniki Legije časti]] 7ui6024y3yu9j9w8fjvxrpt60n1nlwg 6708660 6708658 2026-07-08T19:30:03Z Stebunik 55592 /* Odlikovanja */ 6708660 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Častniki Legije časti]] qp5fregck2pk2w1rv4lxbncaj9q8ce0 6708661 6708660 2026-07-08T19:35:38Z Stebunik 55592 6708661 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ijo7et4pxxcrpwxdg27dz8uj5nrcnld 6708663 6708661 2026-07-08T19:38:54Z Stebunik 55592 6708663 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.[1] <ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.[2] <ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].[2] <ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 8niaja5ru0iwm9iwz7xktxbp0h3jwfg 6708664 6708663 2026-07-08T19:43:08Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6708664 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.[3] <ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].[2] <ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.[4] <ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,[4] <ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,[5] <ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.[4] <ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].[4] <ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] hhnxw22j4ma76t275cufis930js8elz 6708666 6708664 2026-07-08T19:46:40Z Stebunik 55592 /* Na Titovem Golem otoku */ 6708666 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|left|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.[6] <ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.[2] <ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.[2] <ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).[2] <ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].[3]<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.[2] <ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.[3] <ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.[2] <ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.[6] <ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.[6] <ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.[4] <ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.[3] <ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.[7] <ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.[4] <ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.[8] <ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[9] <ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.[10] <ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] rh9xtac4qsy4418p35edc7lljnz6xe9 6708667 6708666 2026-07-08T19:50:45Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708667 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.[4] <ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] gfv4lc1syoielvecx6utsspygdewtfp 6708668 6708667 2026-07-08T19:51:28Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6708668 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.[11][12] <ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 6qvpg82q0uwbtnjingcdiy0s137jprn 6708669 6708668 2026-07-08T19:52:16Z Stebunik 55592 /* Smrt */ 6708669 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] acmfp0rpz6qdd7n8o4on3u7axfeofy2 6708680 6708669 2026-07-08T21:11:48Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6708680 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> === Zasebno življenje === Mićunović je avtor petih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji '' (''„ Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 08ay9gev3dpyvkhb0qqe9ek1tkb853u 6708681 6708680 2026-07-08T21:13:10Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6708681 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji '' (''„ Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] l2ofzuedlwpib4fztebg5fa1thktc2d 6708682 6708681 2026-07-08T21:14:16Z Stebunik 55592 /* Njegove knjige */ 6708682 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji '' (''„ Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ttp9t6678lx41uia3sgl4v0898u4o4i 6708683 6708682 2026-07-08T21:18:05Z Stebunik 55592 /* Njegove knjige */ 6708683 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najtežjih stvareh pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] qx7qp1bgngikl0tw4rq66bttvwmlng4 6708696 6708683 2026-07-09T04:09:31Z Stebunik 55592 /* Na Titovem Golem otoku */ 6708696 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|[[Dragoljub Mićunović]] [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]] Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] rvsueznkcnsxtdqf279o87hyygoo4nd 6708697 6708696 2026-07-09T04:12:53Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708697 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in sružbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 7q6325pfj0mjkm12ro8cdcxw956nrg5 6708698 6708697 2026-07-09T04:35:32Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708698 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 2rh5b1d0cxz6koh8hdtfml8s5xjf70m 6708700 6708698 2026-07-09T04:59:30Z Stebunik 55592 /* Smrt */ 6708700 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]]. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određen vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] e7crinqws07nqvuoeseiqrc3ivpsqpm 6708748 6708700 2026-07-09T09:52:36Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708748 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određen vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] dyer2fyagk8m55c26yd4v9ru3woehxm 6708781 6708748 2026-07-09T11:00:30Z Stebunik 55592 /* Odlikovanja */ 6708781 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određen vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] pimt8wtdtb6ld4dpkgyhjcbsx1holbc 6708784 6708781 2026-07-09T11:03:22Z Stebunik 55592 /* Navedek */ 6708784 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah leta 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 3fok89yk4nqmjo4jyea8340s8std1fr 6708786 6708784 2026-07-09T11:10:11Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708786 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine. Po prevratni zmagi Demokratske opozicije Srbije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] khg3rfjrh8mbgsr4wsdq3patfqotw8c 6708792 6708786 2026-07-09T11:31:50Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708792 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 7e5q0y33zcm9obybxig4sos3b4kaxbp 6708795 6708792 2026-07-09T11:34:00Z Stebunik 55592 /* Navedek */ 6708795 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] pk6uku8zmpoev3bya5kmzhvr1lf65q5 6708798 6708795 2026-07-09T11:41:54Z Stebunik 55592 /* Drugi o njem */ 6708798 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] pv5e1f8f50k2zouzlfpxljh2kqqftkg Seznam rimskokatoliških škofov Mostarja - Duvnega 0 605352 6708671 2026-07-08T20:08:41Z Janezdrilc 3152 N 6708671 wikitext text/x-wiki '''Seznam rimskokatoliških škofov [[Škofija Mostar - Duvno|Mostarja - Duvnega]]'''. Prvi trije škofje, Rafael Barišić, Anđeo Kraljević in Paškal Buconjić, so bili apostolski vikarji Apostolskega vikariata Hercegovina, ki je bil ustanovljen 30. aprila 1846 in je imel sedež v [[Mostar]]ju. Ko je [[papež Leon XIII.]] vikariat 5. julija 1881 povzdignil v škofijo, je bil Buconjić imenovan za prvega ordinarija. Od leta 1890 naprej so mostarski škofje hkrati tudi [[apostolski administrator]]ji sosednje [[Škofija Trebinje - Mrkan|Škofije Trebinje - Mrkan]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=100% ! width=2% | Slika ! Ime ! Rojen, umrl ! Škof ! width=40% | Opombe |- class="static-row-numbers-norank" | {{Slika d|Q2126916|120px}} | {{Tuj|Rafael Barišić|hr}} | 24. junij 1796, {{Tuj|Oćevija|hr}}<br>14. avgust 1863, [[Široki Brijeg]] | 24. september 1847<br>14. avgust 1863 | apostolski vikar,<br>frančiškan |- class="static-row-numbers-norank" | {{Slika d||120px}} | {{Tuj|Anđeo Kraljević|hr}} | 29. oktober 1807, {{Tuj|Čerigaj|hr}}<br>27. julij 1879, [[Konjic]] | 25. marec 1865<br>27. julij 1879 | apostolski vikar,<br>frančiškan |- | {{Slika d|Q1238954|120px}} | {{Tuj|Paškal Buconjić|hr}} | 2. april 1834, {{Tuj|Drinovci, Bosna in Hercegovina|Drinovci|hr|Drinovci (Grude, BiH)}}<br>8. december 1910, [[Mostar]] | 19. marec 1880<br>10. november 1910 | apostolski vikar,<br>frančiškan,<br>18. novembra 1881 postal prvi škof ordinarij,<br>8. julija 1890 postal hkrati apostolski administrator [[Škofija Trebinje - Mrkan|Škofije Trebinje - Mrkan]] |- | {{Slika d|Q1803131|120px}} | [[Alojzije Mišić]] | 10. november 1859, [[Bosanska Gradiška]]<br>26. marec 1942, [[Mostar]] | 18. junij 1912<br>26. marec 1942 | frančiškan |- | {{Slika d|Q1773419|120px}} | {{Tuj|Petar Čule|hr}} | 18. februar 1898, [[Kruševo]]<br>29. julij 1985, [[Mostar]] | 4. oktober 1942<br>14. september 1980 | ob upokojitvi 14. septembra 1980 prejel osebni naziv nadškof |- | {{Slika d|Q358123|120px}} | [[Pavao Žanić]] | 20. maj 1918, [[Kaštel Novi]]<br>11. januar 2000, [[Split]] | 14. september 1980<br>24. julij 1993 | od 2. maja 1971 škof koadjutor,<br>v njegovem času so se 24. junija 1981 začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] |- | {{Slika d|Q731219|120px}} | {{Tuj|Ratko Perić (škof)|Ratko Perić|hr|Ratko Perić}} | 2. februar 1944, [[Tuk, Rovišće|Tuk]] | 24. julij 1993<br>11. julij 2020 | od 14. septembra 1992 škof koadjutor |- | {{Slika d|Q50378031|120px}} | {{Tuj|Petar Palić|hr}} | 3. julij 1972, [[Priština]] | 11. julij 2020 | prej škof [[Škofija Hvar|Škofije Hvar]] |} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bishops of the Roman Catholic Diocese of Mostar-Duvno}} * [https://biskupija-mostar.ba/biskupije/biskupija-mostarsko-duvanjska/povijest/ Biskupija-mostar.ba] * [https://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dmost.html Catholic-hierarchy.org] * [https://gcatholic.org/dioceses/diocese/most0 Gcatholic.org] [[Kategorija:Škofija Mostar - Duvno|Škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Mostarja|*]] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Mostar - Duvno]] gwigs555napwfhjjkj30575ybhfaipu Severni Ljao 0 605353 6708702 2026-07-09T05:16:55Z Octopus 13285 država 6708702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = 大遼 |conventional_long_name = Veliki Ljao |common_name = Severni Ljalo |era = |status = |status_text = |empire = |government_type = [[monarhija]] |year_start = 1122 |year_end = 1123 |event_start = Jelu Čunovo ustoličenje za cesarja |date_start = |event_end = Jelu Dingova aretacija |date_end = |event1 = |date_event1 = |p1 = Dinastija Ljao |p2 = |s1 = Dinastija Džin (1115–1234){{!}}Dinastija Džin |s2 = |image_map = |image_map_caption = |capital = [[Nandžing]] (Šidžin Fu) |capital_exile = <!-- If status="Exile" --> |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = |national_anthem = |common_languages = |religion = [[tengrizem]], [[budizem]], [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], kitajska ljudska verovanja |currency = kitajski kovanci in bankovci |leader1 = Jelu Čun |year_leader1 = 1122 |leader2 = Jelu Ding |year_leader2 = 1122–1123 |title_leader = [[cesar]] |legislature = |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_year2 = |stat_pop2 = |footnotes = |today = {{CHN}} }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 5wmr8bjn72fmzk8uhf806a5dgci3xl6 6708706 6708702 2026-07-09T06:06:44Z Octopus 13285 /* Sklici */ uvod 6708706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = 大遼 |conventional_long_name = Veliki Ljao |common_name = Severni Ljalo |era = |status = |status_text = |empire = |government_type = [[monarhija]] |year_start = 1122 |year_end = 1123 |event_start = Jelu Čunovo ustoličenje za cesarja |date_start = |event_end = Jelu Dingova aretacija |date_end = |event1 = |date_event1 = |p1 = Dinastija Ljao |p2 = |s1 = Dinastija Džin (1115–1234){{!}}Dinastija Džin |s2 = |image_map = |image_map_caption = |capital = [[Nandžing]] (Šidžin Fu) |capital_exile = <!-- If status="Exile" --> |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = |national_anthem = |common_languages = |religion = [[tengrizem]], [[budizem]], [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], kitajska ljudska verovanja |currency = kitajski kovanci in bankovci |leader1 = Jelu Čun |year_leader1 = 1122 |leader2 = Jelu Ding |year_leader2 = 1122–1123 |title_leader = [[cesar]] |legislature = |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_year2 = |stat_pop2 = |footnotes = |today = {{CHN}} }} '''Severni Ljao''' ([[Kitajska pisava|poenostavljeno kitajsko]]: 北辽, [[Kitajska pisava|tradicionalno kitajsko]]: 北遼, [[pinjin]]: Běi Liáo), uradno '''Veliki Ljao''' (poenostavljeno kitajsko: 大辽; tradicionalno kitajsko: 大遼; pinjin: Dà Liáo), je bil dinastični režim na [[Kitajska|Kitajskem]], ločen od [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], ki ga je ustanovil klan Kitan Jelu na severu Kitajske. Država je obstajala le kratek čas leta 1122 in 1123. ==Zgodovina== Med vladavino cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]] iz Ljaa se je poglavar [[Džurčeni|Džurčenov]] Vanjan Aguda uprl vladavini dinastije Ljao. Leta 1115 je bila uradno razglašena dinastija Džin, njen prvi cesar pa je bil Vanjan Aguda ([[Tajdzu (dinastija Džin)|Tajdzu]]). Leta 1122 je cesar Tjandzuo iz Ljaa pod vojaškim pritiskom dinastije Džin pobegnil v Džašan v [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]]. Jelu Daši in Huilibao sta nato ustoličila Jelu Čuna za cesarja Tjanšija.<ref name="liao">Liao Shi, vol. 80</ref><ref>Biran (2005), str. 20</ref> Cesarja Tjandzuoja je dvor Severnega Ljaa degradiral v kneza in mu podelil naziv knez Šjangjina. Ker je dinastija Ljao, ki ji je vladal cesar Tjandzuo, še vedno obstajala, je režim, ki ga je vodil cesar Tjanši, za nazaj poimenovan Severni Ljao. Cesarja Tjanšija je po njegovi smrti nasledil Jelu Ding, princ [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Ker je bil Jelu Ding v izgnanstvu skupaj s cesarjem Tjandzuojem, je bila za regentko imenovana cesarica vdova Šjao Pušjannu. Med njenim regentstvom je bila njena prošnja, da dinastija Džin prizna Jelu Dinga za cesarja, zavrnjena. Ko se je vojska Džina približala prestolnici Severnega Ljaa, sta cesarica vdova Šjao in Jelu Daši poiskala zatočišče na dvoru izgnanega cesarja Tjandzuoja. Cesarica vdova Šjao je bila leta 1123 usmrčena zaradi upora proti cesarju Tjandzuoju, Jelu Dašiju pa je bilo prizaneseno.<ref>Biran (2005), str. 23</ref> Leta 1123 se je [[Nanking]] predal silam dinastije Džin. Ko je vojska Džina napadla Tjandzuojevo zatočišče v Čingdžongu v Notranji Mongoliji, se je cesar odločil pobegniti v dinastijo [[Zahodna Šja]]. Jelu Jali, princ Ljanga, je pobegnil proti severu in se razglasil za cesarja, a je pet mesecev pozneje umrl. Nasledil ga je sin Jelu Džulje, katerega so mesec dni pozneje ubili njegovi vojaki.<ref>Biran (2005), str. 24-25</ref> Njegova smrt je pomenila konec dinastije Severni Ljao. Leta 1124 je Jelu Daši v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] razglasil dinastijo Zahodni Ljao ([[Karakitajski kanat]]). Dinastija Ljao pod vodstvom cesarja Tjandzuoja se je leta 1125 sesula, ko ga je ujel Vanjana Louši, general dinastije Džin. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] jv04554jyqizhuklx0pdo5y5n6cdtml 6708711 6708706 2026-07-09T06:16:56Z Octopus 13285 nadaljevanje 6708711 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = 大遼 |conventional_long_name = Veliki Ljao |common_name = Severni Ljalo |era = |status = |status_text = |empire = |government_type = [[monarhija]] |year_start = 1122 |year_end = 1123 |event_start = Jelu Čunovo ustoličenje za cesarja |date_start = |event_end = Jelu Dingova aretacija |date_end = |event1 = |date_event1 = |p1 = Dinastija Ljao |p2 = |s1 = Dinastija Džin (1115–1234){{!}}Dinastija Džin |s2 = |image_map = |image_map_caption = |capital = [[Nandžing]] (Šidžin Fu) |capital_exile = <!-- If status="Exile" --> |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = |national_anthem = |common_languages = |religion = [[tengrizem]], [[budizem]], [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], kitajska ljudska verovanja |currency = kitajski kovanci in bankovci |leader1 = Jelu Čun |year_leader1 = 1122 |leader2 = Jelu Ding |year_leader2 = 1122–1123 |title_leader = [[cesar]] |legislature = |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_year2 = |stat_pop2 = |footnotes = |today = {{CHN}} }} '''Severni Ljao''' ([[Kitajska pisava|poenostavljeno kitajsko]]: 北辽, [[Kitajska pisava|tradicionalno kitajsko]]: 北遼, [[pinjin]]: Běi Liáo), uradno '''Veliki Ljao''' (poenostavljeno kitajsko: 大辽; tradicionalno kitajsko: 大遼; pinjin: Dà Liáo), je bil dinastični režim na [[Kitajska|Kitajskem]], ločen od [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], ki ga je ustanovil klan Kitan Jelu na severu Kitajske. Država je obstajala le kratek čas leta 1122 in 1123. ==Zgodovina== Med vladavino cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]] iz Ljaa se je poglavar [[Džurčeni|Džurčenov]] Vanjan Aguda uprl vladavini dinastije Ljao. Leta 1115 je bila uradno razglašena dinastija Džin, njen prvi cesar pa je bil Vanjan Aguda ([[Tajdzu (dinastija Džin)|Tajdzu]]). Leta 1122 je cesar Tjandzuo iz Ljaa pod vojaškim pritiskom dinastije Džin pobegnil v Džašan v [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]]. Jelu Daši in Huilibao sta nato ustoličila Jelu Čuna za cesarja Tjanšija.<ref name="liao">Liao Shi, vol. 80</ref><ref>Biran (2005), str. 20</ref> Cesarja Tjandzuoja je dvor Severnega Ljaa degradiral v kneza in mu podelil naziv knez Šjangjina. Ker je dinastija Ljao, ki ji je vladal cesar Tjandzuo, še vedno obstajala, je režim, ki ga je vodil cesar Tjanši, za nazaj poimenovan Severni Ljao. [[Slika:Liao Bronze Guduo (Chopping Weapon) (14156605794).jpg|thumb|Glavi kitanskih [[buzdovan]]ov]] Cesarja Tjanšija je po njegovi smrti nasledil Jelu Ding, princ [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Ker je bil Jelu Ding v izgnanstvu skupaj s cesarjem Tjandzuojem, je bila za regentko imenovana cesarica vdova Šjao Pušjannu. Med njenim regentstvom je bila njena prošnja, da dinastija Džin prizna Jelu Dinga za cesarja, zavrnjena. Ko se je vojska Džina približala prestolnici Severnega Ljaa, sta cesarica vdova Šjao in Jelu Daši poiskala zatočišče na dvoru izgnanega cesarja Tjandzuoja. Cesarica vdova Šjao je bila leta 1123 usmrčena zaradi upora proti cesarju Tjandzuoju, Jelu Dašiju pa je bilo prizaneseno.<ref>Biran (2005), str. 23</ref> Leta 1123 se je [[Nanking]] predal silam dinastije Džin. Ko je vojska Džina napadla Tjandzuojevo zatočišče v Čingdžongu v Notranji Mongoliji, se je cesar odločil pobegniti v dinastijo [[Zahodna Šja]]. Jelu Jali, princ Ljanga, je pobegnil proti severu in se razglasil za cesarja, a je pet mesecev pozneje umrl. Nasledil ga je sin Jelu Džulje, katerega so mesec dni pozneje ubili njegovi vojaki.<ref>Biran (2005), str. 24-25</ref> Njegova smrt je pomenila konec dinastije Severni Ljao. Leta 1124 je Jelu Daši v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] razglasil dinastijo Zahodni Ljao ([[Karakitajski kanat]]). Dinastija Ljao pod vodstvom cesarja Tjandzuoja se je leta 1125 sesula, ko ga je ujel Vanjana Louši, general dinastije Džin. ==Vladarji== {| class="wikitable" |- !Osebno ime !Tempeljsko ime !Posmrtno ime !Vladarsko ime !Ime vladarskega obdobja !Vladanje !Sklici |- |Jelu Čun (耶律淳) |Šuandzong (宣宗) |Cesar Šjaodžang (孝章皇帝) |Cesar Tjanši (天錫皇帝) |Džjanfu (建福) |1122 |rowspan=2|<ref name=Liao2>{{cite book|last1=Pei|first1=Yuanbo|title=契丹钱树鉴赏与投资|year=2011|publisher=Beijing Book Co. |isbn=9787539826783|url=https://books.google.com/books?id=WZF9DwAAQBAJ&q=北辽+契丹钱树鉴赏与投资&pg=PT5}}</ref> |- |Jelu Ding (耶律定)<sup>1</sup><br>Šjao Pušjannu (蕭普賢女)<sup>2</sup> | | | |Dešing (德興) |1122–1123 |- | colspan=7 style="font-size: smaller;" |'''<sup>1</sup>'''ustoličen nominalno<br />'''<sup>2</sup>''' Regentka |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] ari06mcf3867lvrwx0utngco2qvei0l 6708712 6708711 2026-07-09T06:21:06Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6708712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = 大遼 |conventional_long_name = Veliki Ljao |common_name = Severni Ljalo |era = |status = |status_text = |empire = |government_type = [[monarhija]] |year_start = 1122 |year_end = 1123 |event_start = Jelu Čunovo ustoličenje za cesarja |date_start = |event_end = Jelu Dingova aretacija |date_end = |event1 = |date_event1 = |p1 = Dinastija Ljao |p2 = |s1 = Dinastija Džin (1115–1234){{!}}Dinastija Džin |s2 = |image_map = |image_map_caption = |capital = [[Nandžing]] (Šidžin Fu) |capital_exile = <!-- If status="Exile" --> |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = |national_anthem = |common_languages = |religion = [[tengrizem]], [[budizem]], [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], kitajska ljudska verovanja |currency = kitajski kovanci in bankovci |leader1 = Jelu Čun |year_leader1 = 1122 |leader2 = Jelu Ding |year_leader2 = 1122–1123 |title_leader = [[cesar]] |legislature = |stat_year1 = |stat_area1 = |stat_year2 = |stat_pop2 = |footnotes = |today = {{CHN}} }} '''Severni Ljao''' ([[Kitajska pisava|poenostavljeno kitajsko]]: 北辽, [[Kitajska pisava|tradicionalno kitajsko]]: 北遼, [[pinjin]]: Běi Liáo), uradno '''Veliki Ljao''' (poenostavljeno kitajsko: 大辽; tradicionalno kitajsko: 大遼; pinjin: Dà Liáo), je bil dinastični režim na [[Kitajska|Kitajskem]], ločen od [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], ki ga je ustanovil klan Kitan Jelu na severu Kitajske. Država je obstajala le kratek čas leta 1122 in 1123. ==Zgodovina== Med vladavino cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]] iz Ljaa se je poglavar [[Džurčeni|Džurčenov]] Vanjan Aguda uprl vladavini dinastije Ljao. Leta 1115 je bila uradno razglašena dinastija Džin, njen prvi cesar pa je bil Vanjan Aguda ([[Tajdzu (dinastija Džin)|Tajdzu]]). Leta 1122 je cesar Tjandzuo iz Ljaa pod vojaškim pritiskom dinastije Džin pobegnil v Džašan v [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]]. Jelu Daši in Huilibao sta nato ustoličila Jelu Čuna za cesarja Tjanšija.<ref name="liao">Liao Shi, vol. 80</ref><ref>Biran (2005), str. 20</ref> Cesarja Tjandzuoja je dvor Severnega Ljaa degradiral v kneza in mu podelil naziv knez Šjangjina. Ker je dinastija Ljao, ki ji je vladal cesar Tjandzuo, še vedno obstajala, je režim, ki ga je vodil cesar Tjanši, za nazaj poimenovan Severni Ljao. [[Slika:Liao Bronze Guduo (Chopping Weapon) (14156605794).jpg|thumb|Glavi kitanskih [[buzdovan]]ov]] Cesarja Tjanšija je po njegovi smrti nasledil Jelu Ding, princ [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Ker je bil Jelu Ding v izgnanstvu skupaj s cesarjem Tjandzuojem, je bila za regentko imenovana cesarica vdova Šjao Pušjannu. Med njenim regentstvom je bila njena prošnja, da dinastija Džin prizna Jelu Dinga za cesarja, zavrnjena. Ko se je vojska Džina približala prestolnici Severnega Ljaa, sta cesarica vdova Šjao in Jelu Daši poiskala zatočišče na dvoru izgnanega cesarja Tjandzuoja. Cesarica vdova Šjao je bila leta 1123 usmrčena zaradi upora proti cesarju Tjandzuoju, Jelu Dašiju pa je bilo prizaneseno.<ref>Biran (2005), str. 23</ref> Leta 1123 se je [[Nanking]] predal silam dinastije Džin. Ko je vojska Džina napadla Tjandzuojevo zatočišče v Čingdžongu v Notranji Mongoliji, se je cesar odločil pobegniti v dinastijo [[Zahodna Šja]]. Jelu Jali, princ Ljanga, je pobegnil proti severu in se razglasil za cesarja, a je pet mesecev pozneje umrl. Nasledil ga je sin Jelu Džulje, katerega so mesec dni pozneje ubili njegovi vojaki.<ref>Biran (2005), str. 24-25</ref> Njegova smrt je pomenila konec dinastije Severni Ljao. Leta 1124 je Jelu Daši v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] razglasil dinastijo Zahodni Ljao ([[Karakitajski kanat]]). Dinastija Ljao pod vodstvom cesarja Tjandzuoja se je leta 1125 sesula, ko ga je ujel Vanjana Louši, general dinastije Džin. ==Vladarji== {| class="wikitable" |- !Osebno ime !Tempeljsko ime !Posmrtno ime !Vladarsko ime !Ime vladarskega obdobja !Vladanje !Sklici |- |Jelu Čun (耶律淳) |Šuandzong (宣宗) |Cesar Šjaodžang (孝章皇帝) |Cesar Tjanši (天錫皇帝) |Džjanfu (建福) |1122 |rowspan=2|<ref name=Liao2>{{cite book|last1=Pei|first1=Yuanbo|title=契丹钱树鉴赏与投资|year=2011|publisher=Beijing Book Co. |isbn=9787539826783|url=https://books.google.com/books?id=WZF9DwAAQBAJ&q=北辽+契丹钱树鉴赏与投资&pg=PT5}}</ref> |- |Jelu Ding (耶律定)<sup>1</sup><br>Šjao Pušjannu (蕭普賢女)<sup>2</sup> | | | |Dešing (德興) |1122–1123 |- | colspan=7 style="font-size: smaller;" |'''<sup>1</sup>'''ustoličen nominalno<br />'''<sup>2</sup>''' Regentka |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * {{cite book |last = Biran |first = Michal |title = The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |publisher = Cambridge University Press |year = 2005 |isbn = 0-521-84226-3 }} * [http://zh.wikisource.org/wiki/%E9%81%BC%E5%8F%B2/%E5%8D%B730 遼史] ''Liao Shi'', volume 30, biographies of Yelü Chun, Yelü Yali, and Yelü Dashi. {{refend}} {{S-start}} {{Succession box |title = Dinastije v kitajski zgodovini |before = [[Dinastija Ljao]] |after = [[Dinastija Džin (1115–1234)|Dinastija Džin]]<br />(Glej tudi [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]]) |years = 1122–1123 }} {{S-end}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 60b0ubrd2tb7qn7dggb5juxca95vw17 Žan Bešir 0 605354 6708709 2026-07-09T06:14:16Z Sporti 5955 n 6708709 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Bešir | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Dundee F.C.|Dundee]] | clubnumber = | youthclubs1 = [[ND Primorje|Primorje]] | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2019–2023 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 33 | goals1 = 2 | years2 = 2021 | clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | caps2 = 7 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = → [[ND Gorica|Gorica]] (pos.) | caps3 = 14 | goals3 = 0 | years4 = 2023 | clubs4 = → [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] (pos.) | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2023–2026 | clubs5 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps5 = 82 | goals5 = 15 | years6 = 2024 | clubs6 = → [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] (pos.) | caps6 = 11 | goals6 = 1 | years7 = 2026– | clubs7 = [[Dundee F.C.|Dundee]] | caps7 = | goals7 = | club-update = 20:00, 3 July 2026 (UTC) | nationalyears1 = 2021 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Žan Bešir''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. oktober]] [[2000]], [[Postojna]]. Bešir je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član škotskega kluba [[Dundee F.C.|Dundee]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]], [[ND Primorje|Primorje]] in [[NK Nafta 1903|Nafto 1903]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel 12 golov. Leta 2021 je odigral eno tekmo za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bešir, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši Dundeeja]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] b8olbodiuqgki5d9oaze2ujpen1t8vy 6708710 6708709 2026-07-09T06:15:04Z Yerpo 8417 tn 6708710 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Bešir | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Dundee F.C.|Dundee]] | clubnumber = | youthclubs1 = [[ND Primorje|Primorje]] | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2019–2023 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 33 | goals1 = 2 | years2 = 2021 | clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | caps2 = 7 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = → [[ND Gorica|Gorica]] (pos.) | caps3 = 14 | goals3 = 0 | years4 = 2023 | clubs4 = → [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] (pos.) | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2023–2026 | clubs5 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps5 = 82 | goals5 = 15 | years6 = 2024 | clubs6 = → [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] (pos.) | caps6 = 11 | goals6 = 1 | years7 = 2026– | clubs7 = [[Dundee F.C.|Dundee]] | caps7 = | goals7 = | club-update = 20:00, 3 July 2026 (UTC) | nationalyears1 = 2021 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Žan Bešir''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. oktober]] [[2000]], [[Postojna]]. Bešir je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član škotskega kluba [[Dundee F.C.|Dundee]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]], [[ND Primorje|Primorje]] in [[NK Nafta 1903|Nafto 1903]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel 12 golov. Leta 2021 je odigral eno tekmo za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bešir, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši Dundeeja]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] bbtaimj696t62lh9lds5o8twf8f66bb Čanjuanski sporazum 0 605355 6708717 2026-07-09T07:00:32Z Octopus 13285 pogodba 6708717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = <!-- format this as a bullet list --> | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = <!-- format this as a bullet list --> | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] 54bdk6t7t2xykfyk6d1tioajv3fxrtk 6708720 6708717 2026-07-09T07:36:36Z Octopus 13285 uvod 6708720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = [[Dinastija Ljao]] <hr /> [[Dinastija Song]] | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = [[kitajščina]] | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Čanjuanski sporazum''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 澶渊之盟, [[pinjin]]: Chányuān Zhī Méng) je bil sporazum, sklenjen leta 1005 med dinastijama [[Dinastija Song|Severni Song]] pod vodstvom Hanov in [[Dinastija Ljao|dinastijo Ljao]] pod vodstvom [[Kitani|Kitanov]]. Sporazum je pomenil prelomnico v kitajski zgodovini in odnosih med cesarstvoma. Sporazum je postavil temelje za približno stoletje relativnega miru med obema velikima silama, ki je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]] med dinastijo Song in [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] v začetku 12. stoletja. Takšen diplomatski okvir v vsej Vzhodni Aziji se je nadaljeval do ustanovitve [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=July 2018 |title=FRONTIER, FORTIFICATION, AND FORESTATION: DEFENSIVE WOODLAND ON THE SONG–LIAO BORDER IN THE LONG ELEVENTH CENTURY |url=https://www.academia.edu/37471839 |journal=Journal of Chinese History |language=en |volume=2 |issue=2 |pages=313–334 |doi=10.1017/jch.2018.7 |s2cid=133980555 |issn=2059-1632|doi-access=free }}</ref> ==Odnosi med dinastijama Ljao in Song== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] c9zdmdpt0noxmu7atyzdny893tsrfmu 6708722 6708720 2026-07-09T07:55:21Z Romanm 13 tudi male črke v naslovu 6708722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = [[Dinastija Ljao]] <hr /> [[Dinastija Song]] | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = [[kitajščina]] | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Čanjuanski sporazum''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 澶渊之盟, [[pinjin]]: Chányuān Zhī Méng) je bil sporazum, sklenjen leta 1005 med dinastijama [[Dinastija Song|Severni Song]] pod vodstvom Hanov in [[Dinastija Ljao|dinastijo Ljao]] pod vodstvom [[Kitani|Kitanov]]. Sporazum je pomenil prelomnico v kitajski zgodovini in odnosih med cesarstvoma. Sporazum je postavil temelje za približno stoletje relativnega miru med obema velikima silama, ki je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]] med dinastijo Song in [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] v začetku 12. stoletja. Takšen diplomatski okvir v vsej Vzhodni Aziji se je nadaljeval do ustanovitve [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=July 2018 |title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song-Liao Border in the Long Eleventh Century |url=https://www.academia.edu/37471839 |journal=Journal of Chinese History |language=en |volume=2 |issue=2 |pages=313–334 |doi=10.1017/jch.2018.7 |s2cid=133980555 |issn=2059-1632|doi-access=free }}</ref> ==Odnosi med dinastijama Ljao in Song== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] duczroenfumt5auzuprf8qdwsby4k5y 6708729 6708722 2026-07-09T08:37:52Z Octopus 13285 /* Odnosi med dinastijama Ljao in Song */ nadaljevanje 6708729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = [[Dinastija Ljao]] <hr /> [[Dinastija Song]] | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = [[kitajščina]] | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Čanjuanski sporazum''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 澶渊之盟, [[pinjin]]: Chányuān Zhī Méng) je bil sporazum, sklenjen leta 1005 med dinastijama [[Dinastija Song|Severni Song]] pod vodstvom Hanov in [[Dinastija Ljao|dinastijo Ljao]] pod vodstvom [[Kitani|Kitanov]]. Sporazum je pomenil prelomnico v kitajski zgodovini in odnosih med cesarstvoma. Sporazum je postavil temelje za približno stoletje relativnega miru med obema velikima silama, ki je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]] med dinastijo Song in [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] v začetku 12. stoletja. Takšen diplomatski okvir v vsej Vzhodni Aziji se je nadaljeval do ustanovitve [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=July 2018 |title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song-Liao Border in the Long Eleventh Century |url=https://www.academia.edu/37471839 |journal=Journal of Chinese History |language=en |volume=2 |issue=2 |pages=313–334 |doi=10.1017/jch.2018.7 |s2cid=133980555 |issn=2059-1632|doi-access=free }}</ref> ==Odnosi med dinastijama Ljao in Song== Po ustanovitvi dinastije Song leta 960, ki je nasledila burno obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]], so bili odnosi med dinastijama Song in Ljao sprva prisrčni. Prioriteta Songa je bila osvojitev preostalih južnih kitajskih držav. Po združitvi juga leta 979 so Songi obrnili pogled proti severu. Tistega leta so uničili [[Severni Han]], državo Turkov Šatuov, ki se je imela za legitimno naslednico dinastije [[Kasnejši Han]], ki je padla leta 950. Ker je bil Severni Han pod zaščito Ljaa, je padec Severnega Hana povzročil nekaj trenj med obema imperijema. Songe je bolj kot to skrbelo strateških [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], vključno z današnjim [[Peking]]om, ki so bile v posesti Ljaa. Potem ko je Song uničil Severni Han, se je cesar [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzong]] odločil, da bo napadel šestnajst prefektur. V bitki pri reki Gaoliang je bil poražen in se je moral sramotno umakniti. Song je leta 986 ponovno napadel šestnajst prefektur. Tokrat je izkoristil prihod mladoletnega cesarja na prestol Ljaa. Njegova vojska je v treh kolonah napredovala proti severu in bila na vseh treh frontah odločilno poražena. Prestol Songa je leta nasledil cesar [[Džendzong (dinastija Song)|Džendzong]]. Odnosi med Songom in Ljaom, ki so se že desetletja slabšali, so leta 999 sprožili prvega v nizu pohodov cesarja [[Šengdzong]]a iz Ljaa na dinastijo Song. Do leta 1004 kljub temu ni prišlo do bistvenih sprememb. ==Invazija Ljaa leta 1004== Cesar Šengdzong se je poleti 1004 odločil, da bo osebno vodil pohod proti dinastiji Song. S konjenico se je utaboril približno 160 kilometrov severno od Bjandžinga (današnji Kaifeng, [[Henan]]), prestolnice dinastije Song. Cesar Džengdzong se je z vojsko odpravil proti severu, da bi se v Čanjuanu (današnji Pujang, Henan) spopadel z nasprotnikom. Za to lokacijo se je odločil, ker je bil Čanjuan prvo večje naselje onkraj [[Rumena reka|Rumene reke]]. Cesar je verjel, da bo imel prehod Rumene reke veliko simbolno in psihološko vrednost. Vojska Songa je pred tem v težkih bojih oslabela in imela več tisoč žrtev, vključno z veliko generali. Dvor Songa se je začel bati, da podvig za cesarja ni varen, ker so sile Ljaa v okrožju Hebej resno napredovale. Prihod cesarja je dvignil moralo sonških vojakov in zagotovil, da bo bitka, ki je sledila, za vedno znana. Puščica [[samostrel]]a je konec leta 1004 ubila Šjao Talina, glavnega generala dinastije Ljao,<ref>{{cite journal |last=Wright |first=David Curtis |editor-last=Ferris |editor-first=John |date=2008 |title=NOMADIC POWER, SEDENTARY SECURITY, AND THE CROSSBOW |url=https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 |journal=Calgary Papers in Military and Strategic Studies |volume=2 |series=Military Studies and History |publisher=Centre for Military and Strategic Studies |pages=[https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 83, 86] |isbn=978-0-88953-324-0 }}</ref> kar je med Kitani povzročilo obup in ohromilo njihovo ofenzivo.<ref>{{Cite journal |last=Wright |first=David C. |date=1998 |title=The Sung-Kitan War of A.d. 1004-1005 and the Treaty of Shan-Yüan |url=https://www.jstor.org/stable/41933065?seq=18 |journal=Journal of Asian History |volume=32 |issue=1 |pages=3–48 |issn=0021-910X}}</ref> ==Mirovna pogajanja== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] 7c6fba18ol0g0hqf4ibspfkj8vgk669 Matej Poštovan 0 605357 6708737 2026-07-09T09:34:17Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Matej Poštovan''', [[Novinarstvo|novinar]], [[Politik|politični]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[19. september]] [[1912]], [[Ivanjševci ob Ščavnici]], † [[22. september]] [[1991]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Matej Poštovan se je rodil v kraju [[Ivanjševci ob Ščavnici]], v občini [[Gornja Radgona]], oče je bil Jožef, gozdar in posestnik, mati Alojzija (rojena Veberič). Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem naselju [[Negova]], potem...« 6708737 wikitext text/x-wiki '''Matej Poštovan''', [[Novinarstvo|novinar]], [[Politik|politični]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[19. september]] [[1912]], [[Ivanjševci ob Ščavnici]], † [[22. september]] [[1991]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Matej Poštovan se je rodil v kraju [[Ivanjševci ob Ščavnici]], v občini [[Gornja Radgona]], oče je bil Jožef, gozdar in posestnik, mati Alojzija (rojena Veberič). Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem naselju [[Negova]], potem se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1933. Študij je nadaljeval na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], a je istočasno deloval v raznih akademskih društvih, zato je nekoliko podaljšal študij, tako da je diplomiral meseca marca 1939, doktoriral isto leto 30. oktobra. Ko je bil na [[Univerza v Ljubljani|univerzi v Ljubljani]] je bil najprej v Slovenskem katoliškem akademskem društvu Zarja, kasneje pa se je prepisal v Akadademski klub Straža. Ko je ta klub začel izdajati svoj list [[Straža v viharju]] (od 1. novembra 1934 do leta 1941), je Poštovan veliko pisal vanj in za drugi in tretji letnik lista je bil tudi odgovorni urednik. Nasploh je veliko pisal v dijaške liste in občasno tudi v dnevnik [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. Bil je tudi štiri leta predsednik Vincencijeve konference za akademike, ki je pomagala revnejšim študentom tako, da je zanje zbirala denarna in druga materialna sredstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Poštovan, Matej (1912–1991) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942310/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> Med leti 1934 - 1936 je bil tudi predsednik Akademske zveze, reprezentančne organizacije, v katero so bila včlanjena vsa tedaj obstoječa katoliška akademska društva, istočasno je bil tudi v vodstvu Slovenske dijaške zveze - SDZ, v katero so se včlanjevali slovenski katoliški srednješolci, a so jo vodili akademiki. Pred zaključkom študija je šel v [[Beograd]], kjer so ga najprej nastavili v senatni knjižnici, kmalu nato pa so ga imenovali za osebnega tajnika predsednika senata dr. [[Anton Korošec|Antona Korošca]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci, Jugoslavija in začetek vojne*|url=https://ojs.inz.si/index.php/pnz/sl/article/download/582/1040?inline=1|website=ojs.inz.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> Takoj po doktoratu so ga že 1. novembra 1939 poklicali na obvezno vojaško služenje, ko ga je zaključil, se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]] in je postal urednik dnevnika [[Slovenec (časnik)|Slovenec]], kjer je delal do konca aprila 1945, saj ga je aretirala [[Gestapo]] (točno na dan, ko je partizanska vojska vkorakala v [[Trst]]). Že prej je leta 1943 izdal knjižico ''Stražar naših svetinj (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich)'' pod psevdonimom ''J.N.'', ki jo je založil Salezijanski inspektorat na [[Rakovnik, Ljubljana|Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/55534848?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-09}}</ref> Ob njegovi aretaciji se je druga svetovna vojna zaključevala in so Poštovana izpustili iz zapora, takoj je z ženo odšel najprej v [[Celovec]], nato pa v begunsko taborišče Monigo pri [[Treviso|Trevisu]], kasnjeje pa v [[Rim]], saj je bil tam njegov svak dr. [[Miha Krek]]. V Rimu je bil le tri mesece, saj so ga Angleži kmalu premestili iz Rima v [[Trst]] v [[Svobodno tržaško ozemlje]] in nastavili na tržaškem zavezniškem tiskovnem uradu (AIS), kjer so iz angleščine in italijanščine prevajali v slovenščino članke in novice ter so jih pošiljali vsem slovenskim časopisom, ki so izhajali v [[Trst|Trstu]], [[Gorica|Gorici]] in [[Celovec|Celovcu]]. Leta 1947 so ga premestili na drugi urad v Trstu, kjer pa ni bil več odvisen od Zavezniške vojaške uprave anglo-američanov, ampak naravnost od ameriškega zunanjega ministrstva, do leta 1954, ko so [[zavezniki]] zapustili [[Trst]].<ref name=":0" /> Istočasno je bil zaposlen tudi na Radiu Trst II. (kasnejši [[Radio Trst A]]), kjer je odgovarjal za slovenska poročila po radiu.<ref>file:///C:/Users/C1053513/Downloads/anacvek,+%7B$userGroup%7D,+volk_sandi_slovenska-politicna-emigracija_1998_1.pdf</ref> Od leta 1954 do leta 1972 je bil najprej urednik, potem do upokojitve leta 1977 načelnik govorjenih sporedov [[Rai|RAI]] [[Radio Trst A|RadiaTrstA]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Jevnikar, Radio Trst, Alojzij Geržinič [3] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/ivo-jevnikar-radio-trst-alojzij-gerzinic-3|website=Ivo Jevnikar, Radio Trst, Alojzij Geržinič [3] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Matej Poštovan se je kmalu po prihodu v [[Trst]] vključil v delovanje tamkajšnjih [[Slovenci|Slovencev]], saj je pisal članke v [[Katoliški glas]] in v druge revije, sodeloval je tudi pri nastajanju revije [[Mladika (revija)|Mladika]]. Blizu je bil skupini, ki je v Trstu obnavljala nekdanjo Krščansko-socialno zvezo, večkrat je predaval s prispevki narodnoobrambnega in socialnega značaja. Leta 1963 je v založbi Marijanišča na [[Opčine|Opčinah]] izdal knjigo ''Mir na zemlji = Pacem in terris'' - ''okrožnico sv. očeta Janeza XXIII. priredil in razložil Matej Poštovan''.<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/512016160?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-09}}</ref> Večkrat je predaval na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], ki jim je bil blizu od celega začetka in jim je tudi kasneje ostal zvest. Matej Poštovan je sodeloval pri ustanovitvi edine slovenske stranke v Italiji [[SSk|Slovenske skupnosti]] [[SSk|- SSk]] in pri sestavi njenega prvotnega programa. Večkrat je bil politični tajnik Slovenske skupnosti in je stalno vodilno sodeloval pri njenih akcijah, skrbel je, da je [[SSk]] navezala stike s predstavniki matične domovine [[Slovenija|Slovenije]]. == Sklici == [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 8fyzscwn3ouz7uit41tua7hsup3glp7 6708756 6708737 2026-07-09T10:14:05Z Sporti 5955 +ip, nk, ds 6708756 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Matej Poštovan''', [[Novinarstvo|novinar]], [[Politik|politični]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[19. september]] [[1912]], [[Ivanjševci ob Ščavnici]], † [[22. september]] [[1991]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Matej Poštovan se je rodil v kraju [[Ivanjševci ob Ščavnici]], v občini [[Gornja Radgona]], oče je bil Jožef, gozdar in posestnik, mati Alojzija (rojena Veberič). Osnovno šolo je obiskoval v bližnjem naselju [[Negova]], potem se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1933. Študij je nadaljeval na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], a je istočasno deloval v raznih akademskih društvih, zato je nekoliko podaljšal študij, tako da je diplomiral meseca marca 1939, doktoriral isto leto 30. oktobra. Ko je bil na [[Univerza v Ljubljani|univerzi v Ljubljani]] je bil najprej v Slovenskem katoliškem akademskem društvu Zarja, kasneje pa se je prepisal v Akadademski klub Straža. Ko je ta klub začel izdajati svoj list [[Straža v viharju]] (od 1. novembra 1934 do leta 1941), je Poštovan veliko pisal vanj in za drugi in tretji letnik lista je bil tudi odgovorni urednik. Nasploh je veliko pisal v dijaške liste in občasno tudi v dnevnik [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. Bil je tudi štiri leta predsednik Vincencijeve konference za akademike, ki je pomagala revnejšim študentom tako, da je zanje zbirala denarna in druga materialna sredstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Poštovan, Matej (1912–1991) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942310/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> Med leti 1934 - 1936 je bil tudi predsednik Akademske zveze, reprezentančne organizacije, v katero so bila včlanjena vsa tedaj obstoječa katoliška akademska društva, istočasno je bil tudi v vodstvu Slovenske dijaške zveze - SDZ, v katero so se včlanjevali slovenski katoliški srednješolci, a so jo vodili akademiki. Pred zaključkom študija je šel v [[Beograd]], kjer so ga najprej nastavili v senatni knjižnici, kmalu nato pa so ga imenovali za osebnega tajnika predsednika senata dr. [[Anton Korošec|Antona Korošca]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci, Jugoslavija in začetek vojne*|url=https://ojs.inz.si/index.php/pnz/sl/article/download/582/1040?inline=1|website=ojs.inz.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> Takoj po doktoratu so ga že 1. novembra 1939 poklicali na obvezno vojaško služenje, ko ga je zaključil, se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]] in je postal urednik dnevnika [[Slovenec (časnik)|Slovenec]], kjer je delal do konca aprila 1945, saj ga je aretirala [[Gestapo]] (točno na dan, ko je partizanska vojska vkorakala v [[Trst]]). Že prej je leta 1943 izdal knjižico ''Stražar naših svetinj (univ. prof. dr. Lambert Ehrlich)'' pod psevdonimom ''J.N.'', ki jo je založil Salezijanski inspektorat na [[Rakovnik, Ljubljana|Rakovniku]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/55534848?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-09}}</ref> Ob njegovi aretaciji se je druga svetovna vojna zaključevala in so Poštovana izpustili iz zapora, takoj je z ženo odšel najprej v [[Celovec]], nato pa v begunsko taborišče Monigo pri [[Treviso|Trevisu]], kasnjeje pa v [[Rim]], saj je bil tam njegov svak dr. [[Miha Krek]]. V Rimu je bil le tri mesece, saj so ga Angleži kmalu premestili iz Rima v [[Trst]] v [[Svobodno tržaško ozemlje]] in nastavili na tržaškem zavezniškem tiskovnem uradu (AIS), kjer so iz angleščine in italijanščine prevajali v slovenščino članke in novice ter so jih pošiljali vsem slovenskim časopisom, ki so izhajali v [[Trst|Trstu]], [[Gorica|Gorici]] in [[Celovec|Celovcu]]. Leta 1947 so ga premestili na drugi urad v Trstu, kjer pa ni bil več odvisen od Zavezniške vojaške uprave anglo-američanov, ampak naravnost od ameriškega zunanjega ministrstva, do leta 1954, ko so [[zavezniki]] zapustili [[Trst]].<ref name=":0" /> Istočasno je bil zaposlen tudi na Radiu Trst II. (kasnejši [[Radio Trst A]]), kjer je odgovarjal za slovenska poročila po radiu.<ref>file:///C:/Users/C1053513/Downloads/anacvek,+%7B$userGroup%7D,+volk_sandi_slovenska-politicna-emigracija_1998_1.pdf</ref> Od leta 1954 do leta 1972 je bil najprej urednik, potem do upokojitve leta 1977 načelnik govorjenih sporedov [[Rai|RAI]] [[Radio Trst A|RadiaTrstA]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Jevnikar, Radio Trst, Alojzij Geržinič [3] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/ivo-jevnikar-radio-trst-alojzij-gerzinic-3|website=Ivo Jevnikar, Radio Trst, Alojzij Geržinič [3] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Matej Poštovan se je kmalu po prihodu v [[Trst]] vključil v delovanje tamkajšnjih [[Slovenci|Slovencev]], saj je pisal članke v [[Katoliški glas]] in v druge revije, sodeloval je tudi pri nastajanju revije [[Mladika (revija)|Mladika]]. Blizu je bil skupini, ki je v Trstu obnavljala nekdanjo Krščansko-socialno zvezo, večkrat je predaval s prispevki narodnoobrambnega in socialnega značaja. Leta 1963 je v založbi Marijanišča na [[Opčine|Opčinah]] izdal knjigo ''Mir na zemlji = Pacem in terris'' - ''okrožnico sv. očeta Janeza XXIII. priredil in razložil Matej Poštovan''.<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/512016160?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-09}}</ref> Večkrat je predaval na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], ki jim je bil blizu od celega začetka in jim je tudi kasneje ostal zvest. Matej Poštovan je sodeloval pri ustanovitvi edine slovenske stranke v Italiji [[SSk|Slovenske skupnosti]] [[SSk|- SSk]] in pri sestavi njenega prvotnega programa. Večkrat je bil politični tajnik Slovenske skupnosti in je stalno vodilno sodeloval pri njenih akcijah, skrbel je, da je [[SSk]] navezala stike s predstavniki matične domovine [[Slovenija|Slovenije]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Poštovan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] qjh76j5l92eqf474goe09fc10you45n Slika:Erjavec-Zdravko.jpeg 6 605358 6708750 2026-07-09T09:58:07Z Primoz1983 68091 {{Informacije o datoteki | Opis = selfie | Vir = mobitsl | Datum = 8.7.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Zdravko | Dovoljenje = Da | Druge različice = No }} 6708750 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = selfie | Vir = mobitsl | Datum = 8.7.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Zdravko | Dovoljenje = Da | Druge različice = No }} 385o0wzhzdae7w4ronabza0nkhsk8ih Pogovor:Čanjuanski sporazum 1 605359 6708762 2026-07-09T10:28:35Z Ljuba24b 92351 /* Malo zmede */ nov razdelek 6708762 wikitext text/x-wiki == Malo zmede == Kaj je prav? Obdobje petih dinastij in desetih držav ali Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev. V člankih najdeš oboje. Potrebno je uskladiti, tisti ki se na to spozna! [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:28, 9. julij 2026 (CEST) hj0l8m7p40ykhp9p4qx07i0lhm9c10w Kategorija:Nogometaši USV Grafendorfa 14 605360 6708776 2026-07-09T10:51:41Z Sporti 5955 n 6708776 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[USV Grafendorf]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Grafendorf]] m7ywo2pttyulnz5x0qwap62cmxxl1sz Burgundsko kraljestvo 0 605361 6708780 2026-07-09T10:59:20Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Burgundsko kraljestvo]] na [[Kraljestvo Burgundcev]]: skladno z vsebino in angleškim člankom 6708780 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljestvo Burgundcev]] nrdbq3ix956p8fu5imwdwllu34kw4vz Pogovor:9. julij 1 605362 6708791 2026-07-09T11:31:13Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708791 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:761 1 605363 6708796 2026-07-09T11:34:33Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708796 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:762 1 605364 6708797 2026-07-09T11:34:59Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708797 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j